Leto XV Številka 27 (489) Velenje, 13. julija 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Zadržati doseženo stopnjo razvoja Prestrukturiranje proizvodnje je neodložljivo — Gorenje se bo moralo v prihodnje še bolj uveljaviti in potrditi na tujih tržiščih — Spodbuditi vse zaposlene za nadaljnje povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov, za večji ostanek dohodka in za povečanje konkurenčne sposobnosti. Podrobnejša ocena dosedanjega razvoja, tako posameznih organizacij združenega dda kot sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, kaže nenehno rast Ustrezna marketin-ška usmeritev je omogočila tudi optimalne tehnološke rešitve. S Siljenjem in nenehnim posodab-janjem proizvodnje so dosegli kar 60 % jugoslovanske proizvodnje izdelkov bele tehnike, istočasno pa so se pomembno uveljavili tudi na mednarodnih tržiščih. Da bi tudi za naprej zadržali tak razvoj, kot so ga beležili doslej, bodo morali čimprej začeti s prestrukturiranjem proizvodnje, seveda ob nadaljnji kre-ritvi proizvodnje profesionalne Jektronike ter nekaterih drugih jrogramov, ki so za perspektivni razvoj Gorenja nadvse pomembni. V še večji meri kot doslej se bo moralo Gorenje uveljaviti in potrditi na tujih tržiščih, pri čemer seveda ne gre prezreti doseženega napredka pri nastopu na tujem, po-bej pa še letošnje uspehe pri sodelovanju z državami v razvo-u. Prestrukturiranje proizvodnje, se pravi prenos proizvodnje iz Gorenja v druge tovarne širom po Jugoslaviji, bodo sprem-jale nove oblike sodelovanja in povezovanja, ki naj omogočijo, da bo Gorenje tudi v prihodnje topano na domačem in tujih tižiščih s celotnim proizvodnim irogramom oziroma sortimen-tom, kot je že zdaj. Sicer bo temeljil prihodnji razvoj Gorenja na programih DOM, INDUSTRIJA in DRUŽBENI STANDARD; na posameznem področju pa je še več podprogramov. Ob osvajanju in ihjenju teh programov in pod-igrarnov bodo namenili vso fiozornost tudi prenosu tehno-. ogije ter izgradnji novih tovarn proizvodnjo in montažo iz- :ov, tako doma kot na tu-l V Gorenju pripravljajo v zdaj več programov za tavittev novih tovarn v posa-iznih področjih sveta, za kar da veliko zanimanje tudi na tujem. Seveda pa bo treba za ostva-ev tdh in še nakaterih drugih oziroma hotenj čimprej rešitii težave, s katerimi se rrfc srečujejo tako doma, kot na tujem, in ki zmanjšujejo možnosti za uspešnejše nastopanje na tržišču oziroma, ki sicer vplivajo na položaj in razvoj Gorenja. Se veda pa bodo morali spodbuditi tudi vse zaposlene znotraj Gorenja za prepotrebno nadaljnje povečanje produktivnosti dela in z manjšanje stroškov, za večji ostanek dohodka in za vnovično povečanje konkurenčne sposobnosti Gorenja. Sleherni delavec naj bi ocenil lastno delo in storil vse, da bo v prihodnje prispeval kar največ za ostvaritev načrtov prihodnjega razvoja, tako posameznih tovarn kot sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. (Ma) iim. mm *M k t V* * i ■ *.11 Letošnje poletje ni naklonjeno kmetovalcem, čimprej spravili pšenico na varno domov. Zaradi dežja so z žetvijo marsikje v zaostanku, zato bo priddek gotovo slabši. Razmočeno zemljišče otežuje tudi žetev s kombajni. Nekoliko lažje pa je tam, kjer še vedno pojejo srpi. tem času najbdj ubadajo s skrbjo, kako bi Za učinkovitejše delo delegacij za skupščine SIS Komite občinske konference ZKS Vdenje je na zadnjih sejah ocenjeval uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih, ki delujejo v Šaleški ddini. Osnova za razpravo sta bili poročili dveh ddovnih skupin komiteja občinske konference zveze komunistov Velenje, v katerih so nanizane predvsem slabosti, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih, nakazani pa so tudi predlogi oziroma pobude za njihovo odpravo. Skupna ugotovitev obeh delovnih skupin je, da marsikje še vedno niso dojeli bistva delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Delovni ljudje in občani, delegati, se še vse prevečkrat obnašajo kot odborniki, številna stališča so izoblikovana mimo delegacij, večkrat tudi v strokovnih dužbah temeljnih organizacij združenega dela, zbori porabnikov, vsaj kar zadeva samoupravne interesne skupnosti materialne prdzvodnje, niso zaživdi itd. Slabša se udeležba na sejah skupščin, nadaljuje se praksa skupnih zasedanj zborov porabnikov in zborov izvajalcev. Na delo samoupravnih interesnih skupnosti prav gotovo vpliva tudi neusklajeno sklicevanje sej skupščin, nekatere skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se sestajajo poredkoma, dnevni redi so preobširni, pri- prava gradiva za seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti poteka še vedno v ozkih strokovnih krogih. Dejstvo tudi je, da predlogi niso širše verificirani, zato predstavljajo programi večkrat le zbir želja, niso pa zagotovljena sredstva za njihovo izvedbo. Stara je tudi ugotovitev, da strokovne službe organizacij združenega dda ne nudijo zadostne pomoči delegacijam, ni še opredeljen postopek dogovarjanja v okviru ddegacij in konferenc delegacij itd. Vse preveč aktivnosti in odločanja je še zmeraj v izvršilnih odborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, strokovne službe pa so vse doslej namenjale premajhno pozornost delovanju ddegatskega sistema ter samoupravnemu sporazumevanju. Ni pa tudi še zaživelo sodelovanje med strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti. V prihodnje bo treba nameniti znatno večjo pozornost, kot so jo d odej, planiranju potreb. V pripravah na oblikovanje novih srednjeročnih razvojnih načrtov bi morali podrobno pregledati in oceniti uresničevanje programov razvoja za obdobje 1976 - 1980, istočasno pa uvdjaviti prakso rednega, trimesečnega spremljanja in ocenjevanja opravljenih nalog in p orabe denarja Delo samoupravnih interesnih skupnosti pa bi moralo poslej pogosteje prihajati tudi na dnevne rede sej zborov skupščine občine Vele- m ■ .-j nje. Uvdjaviti bi čimprej kazalo nadalje prakso skupnih zasedanj skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zborov občinske skupščine, posebej še z namenom, da se uveljavi prepotrebno dogovarjanje in sprejemanje skupnih sklepov. Večjo pozornost bo treba nameniti obveščanju predsednikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo, ki ga pripravlj^o strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, bo moralo biti bolj (Nadaljevanje na 2. strani) Ocena dosedanjega razvoja, posebej pa še iz voznih prizadevanj V torek, 10. julija, so obiskali sestavljeno organizacijo združenega dda Gorenje v Velenju podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Vitja Rode, podpredsednik republiškega sveta zveze sindika tov Slovenije Miran Potrč, izvršni sekretar v predsedstvu C K ZK Slove nije Martin Mlinar ter podpredsednik in sekretar gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna in Milan Šterban. Gostje so skupaj s predstavniki sozda pregledali in ocenili dosedanji rsevoj Gorenja, posebej pa še prizadevanja za kar največje vključevanje Gorenja v mednarodno delitev dela IZVOZ 3,73 MILIJARD DINARJEV V članek ,,Ocena letošnjega dela, razvojni načrti", objavljen v zadnji številki Našega časa, se je vrinilo nekaj napak. Delovne organizacije v okviru sozda Gorenje želijo prihodnje leto iztržiti z izvozom 3,73 milijard dinarjev (in ne 3,73 milijonov dinarjev, kot je bilo napačno zapisano). V odstavku, kjer je govora o planu sozda Gorenje za obdobje 1981 - 1985, pa je pravilno, da načrtujejo za leto 1985 proizvodnjo v vrednosti 40 milijard dinarjev (in ne 40 milijonov dinarjev), na tuje pa naj bi tedaj prodali za 10 milijard dinarjev (in ne 10 milijonov dinarjev) izdelkov. uredništvo Smernice bodočega razvoja V mozirski občini pripravljajo smernice družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju - Nalog sedanjega ne izpolnjujejo v celoti in jih do konca ne bodo uresničili V Gornji Savinjski dolini je v tem času v ospredju pozornosti razprava o smernicah družbenoekonomskega razvoja občine Mozirje v naslednjem srednjeročnem obdobju. V osnutku smernic je zapisano, da je uresničevanje dogovorjene razvojne politike skupna in obvezujoča ndoga, zato sestavljala pričakujejo široko in po^oblje-no razpravo, ki naj zagotovi, da bodo sprejeti cilji resničen izraz hotenj in interesov vseh ddovnih ljudi in občanov. Osnova bodočemu načrtovanju je seveda dosežena stopnja družbenoekonomskega razvoja. V iztekajočem se srednjeročnem obdobju so si v mozirski občini za osnovni cilj postavili nadpovprečno stopnjo gospodarske rasti, ki naj bi občini zagotovila mesto med srednje razvitimi slovenskimi občinami. Pri ocenjevanju uresničevanja sedanjega srednjeročnega načrta pa že danes ugotavljajo, da sprejetih nalog ne bodo uresničili. Kot vzrok navajajo premajhno angažiranost pri uresničevanju zastavljenih zadolžitev, zlasti pri uresničevanju investicijskih programov, ki nudijo možnosti uporabe višje ravni znanja. Ker zastavljenih ciljev na področju ekonomskega razvoja ne dosegajo, se seveda venomer soočajo s problemom zagotavljanja reprodukcijske sposobnosti gospodarstva ter s težavami pri financiranju potreb na področju splošne in skupne porabe. Ob vsem tem je iazum-ljivo, da je tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju dinamična gospodarska rast osnovni cilj, njena realna letna stopnja pa naj bi dosegla 11 odstotkov. Pri naložbah v nove proizvodne prostore bodo morali dati prednost tistim vlaganjem, ki bodo omogočila višjo stopnjo finali-1 zacije, intenzivnejše izkoriščanje danih naravnih možnosti ter uporabo višje ravni znanja. Zavedajo seveda se, da bo moral razvoj gospodarskih dejavnosti v največji možni meri upoštevati nujnost varčevanja z vsemi energetskimi viri in obenem ohranjati čisto okdje. (Nadaljevanje na 2. strani) liSlp needavnimi prazniki je spremeni podobo tudi prostor pred šolami Rudarskega šdskega centra ~:e.. Na Trgu mladosti, kot so ga poimenovali na zadnji seji ddegati zbora krajevnih skupnosti ! AVelenje, so postavili tudi skulpturo Stojana Batiča Ob kiqigL pmmd V drugi polovid tedna bo prevladovalo deloma sončno vreme. V popoldanskem času bodo ponekod kratkotrajne plohe. Dnevne temperature bodo od 20 do 25 stopinj. Posnetek smo napravili pred nedavnim na cesti med Penkom ir vasjo Gorenje. Tovor je bil verjetno malomarno naložen ali pa je voznik tovornjaka pidiitro zapeljal v ovinek. In težke cementne obloge so se znašle na tleh. Še sreča, da se ni v tistem trenutku srečal z nasproti vozečim vozilom ali pa prehiteval pešca oziroma kakšnega kdesaija. Številka 27 (489) - 13. julija 191 Za učinkovitejše delo... (Nadaljevanje s 1. strani) razumljivo ter pravočasno pripravljeno, sicer pa bi morala biti dejavnost strokovnih služb bolj kot doslej usmerjena v pospeševanje delovanja delegatskega sistema. Poiskati bo treba najprimernejše oblike za stalno izobraževanje delegatov, kar najhitreje pa izoblikovati osnove za vzpostavitev svobodne menjave dela med delovnimi skupnostmi ter Eva-jalci in porabniki Oživiti kaže tudi delo aktivov ZK v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma jih na novo oblikovati. Pregledati bo treba tudi statute in poslovnike sano-upravnih interesnih skupnosti, jih uskladiti z določbami zakona o združenem delu ter vanje vnesti tudi določila o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Znova bo treba preučiti sistem zbiranja sredstev za financiranje samoupravni! interesnih kriterije za delitev presežnih sredstev. Zaradi racionalnejšega delovanja strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in njihovega boljšega delovanja bo treba pripraviti predlog o novem, smotrnejšem organiziranju skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, katerih poglavitna prihodnja naloga mora biti zagotavljanje in pospeševanje delovanja delegatskega sistema. Komite občinske konference ZKS Velenje je na zadnji seji sklenil, da naj bi občinska konferenca ZKS Velenje na eni od prihodnjih sej, hkrati z ocenjevanjem dosežene stopnje razvoja političnega sistema samouprav lijanja, spregovorila tudi o uresničevanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupno- stih. Takrat naj bi tudi določila aktivnosti in vlogo občinske konference. V sklepih, ki jih je sprejel komite občinske konference ZKS Velenje, pa je posebej poudarjena nujnost učinkovitega dela delegacij za samoupravne interesne skupnosti, njihova kar najtesnejša in stalna povezanost s sredinami, iz katerih izhajajo in uresničevanje interesov posameznih temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma krajevnih skupnosti, kar je predpogoj za trajno in dolgoročno dosego želj enih rezultatov. Tam, kjer delegacije oziroma delegati ne opravljajo zadovoljivo svojega dela, no treba tudi najprimernejše in najučinkovitejše oblike in metode delovanja komunistov v samoupravnih interesnih skupnostih. Pospešiti pa bo treba tudi priprave za sestavo srednjeročnih razvojnih načrtov za obdobje 1981 - 1985, med pripravo pa bo treba oceniti uresničevanje nalog iz načrta 1976 - 1980 ter velenjski referendumski program 1975 1980. (MA) Nadaljevanje s 1. strani) predvsem bo treba zagotoviti večjo tržno proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu, pogoj zato pa so večje naložbe. V kmetijstvu bodo nadaljevali sedanjo usmeritev. Na področjih kjer so možnosti za pridobivanje kakovostne osnovne krme, bo osnovna mlečna p roizvodnja, dopolnilna pa pitanje govedi. V višinskih predelih nameravajo ponovno oživiti ovčerejo in s tem bolj izkoristiti obsežne planinske pašnike. Dopolnilne dejavnosti so vsekakor nujne, saj je povprečna velikost kmetij v Gornji Savinjski dolini veli-:o premajhna. Med temi dejavnostmi sta na prvem mestu perutninar-stvo in kmečki turizem. Vse to je še zlasti pomembno zaradi tega, ker bodo le na ta način zagotovili primeren življenjski standard vsem zaposlenim v kmetijstvu in obenem zaustavili zapuščanje kmetij. Tudi v gozdarstvu bodo nadaljevali s pospešenim pridobivanjem lesa in s širitvijo gozdne biološke proizvodnje, kamor sodijo obnova, nega in varstvo gozdov. Naložbe bodo usmerjene v izgradnjo novih gozdnih prometnic, v posodobitev gozdarske me- hanizacije in v izgradnjo osrednjega mehaniziranega skladišč a. Nujna bo seveda tudi uveljavitev dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesno predelovalno industrijo. Najpomembnejše panoge v sekundarnem sektorju bodo lesno predelovalna industrija, kovinarska, elektro in konfekcijska industrija, delno pa tudi kemična in živilska ter industrija nekovin in gradbeništvo. V razvoju lesne industrije bodo morali uresničiti koncept visoke finali-zacije, delitve dela1 v sklopu dogovorjenega enotnega razvoja predelave lesa in hkrati omejiti širjenje zmogljivosti primarne predelave. Razvoj so usmerili v predelavo iglavcev in listavcev ter ivemih plošč, ob tem pa bodo večjo vlogo dobili tudi pohištvo, elementiza notranjo opremo in montažni objekti Tudi vse ostale industrijske panoge so z novimi naložbami in z novimi proizvodnimi progami osvojile precej novih izdelkov. V bodoče bodo nadaljevale s podobno usmeritvijo, hkrati pa bodo skušale bolj opredmetiti znanje in pridobljene izkušnje. J. P. Golte dobijo novega upravitelja? Rekreacijsko turistični center naj bi znova usposobili do letošnje zimske sezone — V teku pogovori, da bi center srevzel REK Velenje delovna skupnost Družbeni standard V zadnjem času je bilo že več sestankov o tem, da bi Rekreacijsko turistični center Golte znova usposobili. TUdi na sestanku v Celju so )oudarili, da je treba Golte usposobiti še do letošnje zimske sezone, vfedtem pa že tečejo tudi pobude, la bi Golte dobile novega upravite-ja. Namesto velenjske Rdeče dvora-le, naj bi center prešel v upravljanje tEK-a Velenje - delovne skupno-.ti Družbeni standard. Kot smo slišali na sestanku, bi za zpostavitev stanja kot ie bilo pred lesrečo, ko se je utrgala vlečna vrv i razbila ena izmed gondol, potre-iovali približno 16 milijonov dinar-ev. Precejšnji del tega denarja je že agotovljenega, saj je zavarovalnica Triglav že povrnila odškodninski ahtevek v višini 12 milijonov 660 isoč dinaijev. Manjkajoče štiri nilijone bi zbrali v velenjski občini obliki kredita Ljubljanske banke-emeljne banke Velenje. Ob tem je leba upoštevati, da je dosedanji ipravitelj Golt Rdeča dvorana loslej viožia v njihovo obnovo že krog šest milijonov dinarjev, kar omeni, da bo treba še toliko de--arja. Sestanka v Celju so se udeležili idi predstavniki nekaterih delovnih iganizacij, ki imitjo depandanse na kdteh. Ti objekti so bili doslej zelo abo zasedeni Eden izmed zelo ažnSi pogojev za nadaljni razvoj irizma na Golteh pa so gotovo idi večje in čimbolj zasedene no-itvene zmogljivosti. Zato so se na sestanku znova zavzeli, da se je treba pogovoriti z lastniki depan-dans, da bi prodali depandanse novemu upravitelju. Tisti, ki tega ne bi želeli storiti, pa bi se morali prav tako vključiti v usposabljanje Golt, saj jim same depandanse brez gon-dolske žičnice skoraj ne koristijo. Pogovori z nekaterimi so že stekli. Med njimi so zlasti predstavniki žalskega Hmezada pokazali precejšnje razumevanje, da pod ugodnimi pogoji prodajo svoj objekt novemu upravitelju. Ce zaključimo: udeleženci sestanka v Celju so poudarili, da je treba storiti vse za ponovno usposobitev Golt do letošnje zimske sezone. Podprli so tudi prizadevanja velenjske občine, da bi upraviteljstvo nad njim prevzela delovna skupnost Družbeni standard Rudaisko elektroenergetskega kombinata Velenje. Glede na to, da bodo Mo-zirčani zgradili asfaltirano cesto do Šmihela je treba že sedaj proučiti možnost, da bi cesto zgradili nek oliko širšo kot je potrebujejo krajani tega območja" in jo nato v obliki makadama podaljšati pod sam vrh Golt. Na Golte pa bi se obiskovalci pripeljali s sedežnico, ki bi bila dolga okrog400 metrov. Nedvomno pa bo cesta omogočila in vplivala na to, da se bo v prihodnje veliko več ljudi odločilo za obisk Gol L Seveda pa je treba v najkrajšem času izdela.1 podroben program celotnega razvoja ne le Golt, ampak celotne Gornje Savinjske doline. Boljše zdravstveno varstv V Gornji Savinjski dolini so v minulem obdobju namenili največ pozornosti hitrejšemu razvoju osnovnega zdravstvenega varstva — Prednostnih nalog niso izpolnili v celoti — Kljub vsemu uspehi Delovni ljudje in občani Gornje Savinjske doline so s sprejetem samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za sedanje srednjeročno obdobje podrobno opredelil izho- Na tem mestu je še pred kratkim stal nazarski kulturni dom. Povsem dotrajanega so nazarski gasilci — prostovoljci podrii in pripravili prostor za novi delavski dom. Obojestranska korist. dišča, cilje in prednostne naloge na področju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva, sestavine in obseg programa dejavnosti ter merila za svobodno menjavo dela. Osnovno izhodišče je bilo, da v skladu z načrtovanimi gospodarskimi gibanji ne bo moč širiti pravic, temveč le izboljševati pogoje za njihovo uresničevanje. Največji poudarek je bi dan hitrejšemu razvoju osnovnega zdravstvenega varstva, poleg tega pa Malo upanja za nove telefonske naročnike Skoraj štiriletna čakalna doba za nove priključke — Edina možnost nova centrala Smernice bodočega razvoja Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje sta obravnavala tudi problematiko ptt prometa. O tej problematiki smo sicer že pisali v eni prejšnjih številk Našega časa, pa vendarle ponovimo nekatere ugotovitve. Področje ptt storitev je v naši republiki na dokaj nezavidljivi stopnji razvitosti, še posebno problematičen je telefonski promet, ki je trenutno najbdj razvit prav v občini Velenje. Prihodnje leto bo v velenjski občini vključenih vseh 3710 telefonskih priključkov, tako da bo število telefonskih priključkov na 100 prebivalcev poraslo od sedanjih 6,2 na 8,2 telefonska priključka na sto prebivalcev. Topovečanje števila telefonskih^ priključkov pa žal ni nikakršna rešitev, saj bi v občini Velenje prihodnje leto potrebovali približno 60 telefonskih priključkov na sto prebivalcev. Edina možna rešitev povečanja števila telefonskih priključkov je gradnja nove pošte ter postavitev nove avtomatske telefonske centrale. Kot pa je bilo ugotovljeno na seji skupščine, je za izgradnjo nove pošte v Velenju in njeno opremo potrebno zagotoviti Povečati tržnost kmetij Načrti za uspešno izvajanje začrtanega programa kmetijstva in vasi — Regresiranje kmetijskih dejavnosti Republiška konferenca SZDL je v izhodiščih za zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi v tekočem srednjeročnem obdobju, jasno opredelila stališča o nujnosti samoupravnega združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki je pomemben element za uspešno izvajanje začrtanega razvoja kmetijstva in vasi. Kot je poudaril pospeševalec kmetijstva pri temeljni organizaciji kooperantov Jože Lempl, so se na osnovi takšnih stališč opredelii v okviru tekočega srednjeročnega programa tudi v občini Velenje in sicer tako, da ob vsakoletnem sprejemanju družbenogospodarskega načrta občine načrtujejo tudi akcije pospeševanja kmetijstva. V obliki združevanja sredstev združenega dela so tudi za leto 1979 predvidene pomembne akcije pospeševalnega sklada, katerih glavni namen je omiliti težave, ki nastopajo v kmetijski proizvodnji. Regresirali bodo teleta za pitanje. V poštev pridejo teleta, ki so rojena v letošnjem letu, regresirali pa jih bodo v višini 1.350 dinarjev. Regresirali bodo tudi nabavo plemenskih in brejih telic iz rodovniških rej za kooperante po naslednjih kriterijih: 5 dinaijev za kilogram teže plemenske teličke z mlečnostjo matere 3 - 40001 mleka, oziroma 7 dinaijev z mlečnostjo nad štiri tisoč litrov. Za breje telice pa bo znašal regres po 2 dinarja za kilogram oziroma 3 dinarje za večjo 4. srečanje narodnozabavnih ansamblov Tudi letos bo na Graški gori srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin — Srečanje bo v ndeljo, 15. julija,ob 14.30 - Najboljša skladba o Graški gori bo nagrajena Kot že sedaj tri leta zapored, bodo tudi letos prosvetno društvo Plešivec in mladinci organizirali srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupia 4. srečanje bo v nedeljo, 15. julija ob 14.30 na Graški gori. Prijavilo se je že 8 skupin. Lani se je srečanja udeležilo 13 skupin iz širšega območja Slovence ter naši zdomci iz društva „Bled" iz Essna. Dosegi so lepe uspehe, saj je lanskoletna anketa pokazala, da se za to prireditev zanima veliko število ljudi od blizu in daleč. Ne bo odveč, če povedo, da je lanskoletno srečanje obiskalo preko 3000 ljudi Letos jih pričakujejo še več. Graška gora je znana iz časov NOB kot „gora jurišev". Pred dnevi približno 330 milijonov dinarjev, od tega pa bo samo telefonska centrala, ki bo le nekoliko sodobnejša od sedanje, stala 130 milijonov dinaijev. Tudi če pričnemo z gradnjo nove pošte že letos in naročimo pri Iskri avtomatsko telefonsko centralo, bodo do priče tka obratovanja minila štiri leta. To pa je gotovo zelo kritično, saj že sedaj ugotavljamo preveliko obremenjenost' edine pošte v Velenju ter pomanjkanje telefonskih priključkov. Na seji skupščine je bflo dogovorjeno, da je vendarle potrebno kar najhitreje pristopiti k uresničevanju zamisli o gradnji nove pošte v Velenju ter pripraviti ustrezno finančno konstrukcijo in načine zbiranja sredstev. Le z naglo akcijo in zavzetostjo vseh zainteresiranih bomo lahko prišli do novih poštnih zmogljivosti v tem, že itak predolgem roku. B. Z. so bile opredeljene zlasti nasledi prednostne naloge: boljše in popi nejše varstvo aktivnih prebivalcev tem, da bi zmanjšali obolevnost zmanjšali bolniški stalež, zmanji število nesreč pri delu in tako oni gočifi večjo storilnost; okrepiti varstva žena, otrok in mladine, bc cev NOB, nege na domu , otroški in mladinskega zobozdravstva; na£ tovanje dejavnosti higiensko epidemiološke službe in zdravstvu vzgoje ter usposabljanje zdravstvi službe v izrednih razmerah in razmerah splošne ljudske obranil V preteklih treh letih sedanje petletnega obdobja so se zaradi i vinih novosti in sprememb spres nii tudi družbenoekonomski odo na tem področju. Tako ugotavlja da so bfli v preteklih letii doseži nekateri uspehi kljub temu pa pi nostnih nalog niso v celoti izpota V letu 1976 je bila zgrajena zdi vstvena postaja v Lučah in tako tamkajšnji prebivalci končno pod bili stalnega zdravnika in dvaki tedensko tudi zobozdravnika V te obdobju so uvedli tudi stalno deži stvo, okrepilo se je varstvo žena, Nazarjah so organizirali flziotc pijo, enkrat tedensko pa je pričel ddom tudi nevropsihiatrična i lanta. Lani je v Nazarjah pričdj delom tudi zdravnik specialist i cine dela za celotno področje ma ske občine, Mozirje je prido novo lekarno in izpostavo stroko službe regionalne zdravstvene ski nosti Ravne. Jasno je torej, da se| stanje na področju zdravstveni varstva izboljšalo, povečal se | obseg dela, izboljšala pa se je kakovost uslug. Letos in piSio leto naj bi Gornja Savinjska dd pridobila še enega zdravnika zobozdravnika, z ddom naj bipriij li internistična in okulistična i lanta, prihodnje leto pa naj bi I končana tudi razširitev zdravst postaje v Nazarjah. mlečnost. V letošnjem letu bo to meljna organizacija kooperantov sofinancirala osemenjevanje govejih plemenic in razširitev osemenjevalne proge v odročne kraje ter nabavo plemenskih bikov in merjascev v prirodnem pripustu. Dd sredstev bodo namenili sofinanciranju načrtov za hleve, izobraževanju kmetijskih proizvajalcev in kmetijskih proizvajalk, pospeševanju čebdarstva. V letošnjem letu pa bodo regresirali tudi prevozne stroške za prevoz mleka kooperantov, ki so oddaljeni od zbiralnic mleka več kot štiri kilometre. Prav tako pa bodo regresirali še nabavo prevetrovalnih naprav za seno, gradnjo silosov, ter adaptacije in novogradnje hlevov. Pri regresiranju gradenj bodo upoštevali, da nastopajo v višinskih območjih občine znatno višji stroški, zato bodo regresi za te kmetije mnogo ugodnejši. Na ta način bi radi dosegli, da bi se mladi bolj številno odločali, za ddo na domači kmetiji. Da bi se povečala tržnost na kmetijah, bodo v letošnjem letu stimulirali vse tiste kooperante, ki bodo več kot tri pitance, in tiste, ki bodo oddali več kot deset tisoč litrov mleka. Tudi tu bodo imeli višinski kmetje, ki imajo večje proizvodne stroške posebne ugodnosti Seveda pa bo temeljna organizacija kooperantov Šoštanj lahko vse te ukrepe izvedla le v primeru, če bo združeno ddo obveznosti po sporazumu tudi izpolnilo. Prvi brigadirji že domi Prva skupina brigadirjev, ki je v teh dneh, v težavnih pogojih, bolj ali manj uspešno ddovala na lokalni mladinski delovni akciji Šaleška magistrala, se je v soboto vrnila domov. Saša Piano Njihovo tri tedensko delo in načrte je močno pokvarilo slabo, skoraj aprilsko deževje, ki je kvarilo razpoloženje in zagnanost ter povzročalo precej slabe volje med brigadirji Sicer pa so o svojih vtisih z lokalne ddovne akcije nekateri med njimi takole pripwedovali: SAŠA PIANO; Gimnazija: „Tt-krat sem bila prvič v brigadi čeprav sem se že dolgo pripravljala, da se udeležim kakšne zvezne mladinske ddovne akcije. Na začetku nam je bio kar težko, navaditi smo se morali na drugačno življenje, sedaj ob koncu pa je zopet težko. Kakšno se mi je zddo delo na trasi. Ni bilo prehudo, le v začetku ni bilo vse dobro pripravljeno in precej nam je nagajalo deževno vreme. Tudi interesne dejavnosti, ki smo jih imeli v popoldanskem času, niso najbolje njem. Dole tel airte je tudi čast, saj sem bi komandah t brigs elektrokovinarskih šol RŠC. Mo reči, da je bilo delo na ddovišj kljub slabim vremenskim pogoja bolj uspešno kot v taboru. Tu | nekateri brigadirji namreč niso p več izkazali. Posebna težava so h interesne dejavnosti. Kliub temu j sem bil zadovoljen z deležem i brigadirjev in s svojim delom ter bi brigadi še z veseljem ostal. Sicer J načrtujemo udarno akcijo Kozjanskem." MLADEN GORICANEC TRAS KO (traser); REK: dejal za prvo kmeno? Delo je i zadovoljivo opravila, čeprav menij da bi lahko bili rezultati še bd Uspeh je precej kvarilo slabovn saj so se brigadirji mo rali več zaradi dežja umikati z delovišč. Z nji teden pa je bil precej boljS| tudi brigadirji so se že sprijaziT drugačnimi življenjskimi in ddJ nimi navadami v naselju. Upam,/ odhajajo z akcije zadev oljni in daj jih bodo z vesdjem udeleževali I v prihodnje. je bia na njej otvoritev spomenika ,nošenje ranjencev" kot spomin na težke čase. Srečanje pripravljajo z vdiko vnemo, ker vidijo, da jih ljudje radi obiščejo ob kulturnih prireditvah. Upajo, da bodo ljudem ustregli in popravili napake, ki so jih mučile lani. Najbolje je, da si prireditev sami o^edate in pohvalite njihovo marijivost Letos so se organizatorji še ppsebej potrudii, saj bodo nagradili najboljšo pesem o Graški gori. Lani je po programu skrbel za veselo razpoloženje ansamb d Vikija Ašiča iz Celja, letos pa vas bo zabaval ansambel Franca Miheliča. Za razverilo in smeh pa bodo po-skrbdi velenjski humoristi. Jože Janežič uspele. Sicer pa se mi zdi takšna oblika počitniške prakse zelo dobra." BRANKA NIMAC; RŠC: ,.Šaleška magistrala je bila tudi moje prvo srečanje z brigadirskim, žhlje- Mladen Goričanec Sodelovanje s krajevno skupin jo Lokovica je bilo doslej dobro, saj so se vsi trudili, da bij brigadirji v njihovi sredini po" kar najprijetneje. Mi pa smo jim 1 pomagali kolikor je bio v močeh. Sicer pa bomo še pon ostalih treh izmenah. , JOŽE JANE ŽIC; Gimnazija: J je moja tretja akcija. Sodelovali že na zveznih akcijah Posočje] Brkini 78, in letos na Šaleški t strall S teh zveznih akcij sem i jen na nekoliko večjo organi in bolj profesionalno delo, tam zberejo res izbrani ibi Organizator je akcijo sicer resno zastavil, ker pa je bia tudi zanj prva tako velika akcija, i marsikje pokazale čisto začeti napake. No, sedaj po treh smo se že ujeli in mislim, dali prihodnje delo dosti lažja itfup neje potekalo. Jaz bom v^H3 ostal do konca in bom . interesne dejavnosti ki v tj | izmeni niso bile n ^boljše." n Kvalitetno, spodbudno in domače RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V^ALEŠKI DOLINI Prva akcija in nastanek šaleške partizanske skupine )b koncertu mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj. a Iri^i S C3 r * % ti »i »i Zbor med nastopom Za svojevrstno presenečenje ob "ljučku letošnje sezone je poči štiridesete lanski mešani pev-zbor upokojencev Šoštanj na avnan samostojnem koncertu v u kulture. Domačini, ki so po času zopet do zadnjega ko-a napolnili dvorano niso prišli man, saj so jim pevke in pevci pod ldstvom prof. Justine Trobinove polnili dušo in srce s prelepimi metnimi, narodnimi in partizanski-I pesmimi. Ob tej priliki vdja zapisati, da je I zbor ustanovljen pred dobrim tom na pobudo takratnega pred-dnika krajevne skupnosti Miloša olka in predsednika Društva upo-jjencev Šoštanj Mihaela Hliša. Za tvovodkinjo so pridobili domačin-I profesorico glasbe, upokojenko istino Trobinovo, ki je zastavila p svoje sile in strokovno znanje, da zbor lahko že po nekaj mesecih (topil na raznih javnih proslavah prireditvah. Napredek zbora je od ■stopa do nastopa vidno napredo-S, saj so pevci hodili izredno disci-finirano na vaje kar dvakrat teden-Eo, pa čeprav so nekateri doma di daleč izve mesta. Krona vseh »edanjgt-nastopov je bil vsekakor jnoert v 'kultu rnetrt domu, kjer se zbor v vsem svojem sijaju in prskem znanju skupaj s solisti led stavil na domačem odru pred Dmačim občinstvom, katerega na-lušenje se je stopnjevalo z vsako teto pesmijo. Ob tej uspeli pred-iritvi ne"gre prezreti dejstva, daje »r pred začetkom koncerta po-ravil in predstavil predsednik ipščine krajevne skupnosti Martin inožič, ki je dejal, da smo lahko skupaj ponosni na pevski zbor ■štva upokojencev, ki se s svojimi itopi vedno bolj vključuje v naše libeno in kulturno življenje, sm izvajalcem in pevovodkinji je tital k dosedanjemu delu in jim elel obilo uspeha pri nadaljnjem enju lepe slovenske pesmi, pleme-atju delovnih ljudi in krepitvi ■turnega utripa mesta Šoštanj. Z interpretacijo nekaterih morda i pozabljenih pesmi je zbor oživel omine predvsem starejših poslušal- cev, katerih misli so se povrnile nekaj desetletij nazaj, ko jih je dom»5 a pesem spodbujala in bodrila. Mlajši poslušalci pa so med koncertom spoznali vodilo večera, da „Vesela pesem žalostno srce razvedri, mila pesem pa ohladi njegove rane," kot je to pred več kot 120 leti zapisal pesnik in ljudski prosve-titelj Anton Martin Slomšek. Od Prešernove „Zdravljice" do narodne „Nocoj pa oh nocoj", v kateri sta zapela solo nam že dolgo znana pevka Krista Oblak in svetovni popotnik Riko Železnik, seje navdušenje stopnjevalo do vedre melodije , ,Kaj oštirji delajo? " Posebno doživetje večera je bila prekmurska pesem Franceta Mardta „Vsi so venci bejli", zapeta v prekmurskem narečju in predvsem poznana iz filma Povest o dobrih ljudeh. V tej izredno občutno zapeti pesmi je še posebej prišla do izraza solo izvedba Slavice Polanc, ki je resnično ganila vse poslušalce. Zaključek koncertnega večera je bil posvečen partizanskim skladateljem in pesnikom Kajuhu, Mateju Boru, Radovanu Gobcu in Maijanu Kazini, ko so s svojimi pesmimi in melodijami vlivali pogum trpečemu in zatiranemu narodu. Z borbenimi partizanskimi pesmimi je pevski zbor uspešno zaključil svoj celovečerni koncert, ki nam bo še dolgo ostal v spominu s prijetno zavestjo, kaj se vse da doseči z dobro voljo in požrtvovalnostjo v želji, da bi lepa slovenska pesem vplivala na dobro počutje vseh, ki živimo v našem mestu. Ob koncu velja pohvaliti še folklorno skupino „01jka" iz Šmartnega ob Paki, ki je nastopila z vmesnimi točkami in prikazala vrsto zanimivih narodnih plesov, ki so jih pred več kot sto leti plesali naši predniki Gre za skupine^ ki oživlja staro tradicijo, še posebej z originalnimi nošami, za kar zaslužijo vso pohvalo in priznanje, saj jih je tudi občinstvo za njihovo izvajanje z aplavzom bogato nagradilo. Vse točke večera je smiselno povezovala v celovito enoto Lidija Trobina. V. KOJC Piše: Dr. MILAN 2EVART S sestankom v Ležni se zaključuje obdobje pnprav za vstajo, na vrsti je bila prva uporniška akcija. Rekli bi lahko, da so priprave potekale predvsem v krogu komunistov in skojevcev in da ustanavljanju odborov OF ni bila posvečena pozornost. Odborov OF pred prvo akcijo ni bilo, bile pa so vzpostavljene zveze in po prevratnih dneh je bilo zbrano orožje za ilegalce. Pred prvo uporniško akcijo so pasamezniki na svojo pobudo izvedli nekaj manjših dejanj proti okupatorju. Tako se je na pr. dijak Boris Kurnik, prej ko je bil aretiran in izgnan, vtihotapil v sokolski dom v Šoštanju, kjer so spali namški vojaki, ter raztrgal tam obešeni sliki Hitierja in Goeringa. Nekateri zavedni Slovenci, ki so se potem vključili v osvobodilno gibanje, so se povezovali med seboj in propagirali proti okupatorju. Poudariti pa moramo, da brez komunistov in njihove organizacije ne bi prišlo do upora. V noči na 7. julij 1941 je bila v številnih krajih slovenske Štajerske izvedena napisna akcija, ki jo je pripravil pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Po nemških poročilih so bile napisne in sabotažne akcije v Rušah ter na območju Braslovč, Vranskega, Št. Pavla pri Preboldu, Žalca, Petrovč, Vojnika in Laškega in v Šaleški dolini. Udeleženci akcije so z raznimi barvami ali s kredo napisali predvsem tale gesla: ,,Živela SSSR", ,tŽivel Stalin", „Živela Rdeča armada," „Dol s fašizmom", Živela svoboda slovenskega naroda", „Živela svobodna Slovenija", „Dol s Hitlerjem". Narisali so številne znake srpa in kladiva ter odstranjevali nemške napise ter kažipote. V celjskem okrožju so mnogi moški v nedeljo 6. julija nosili v gumbnicah rdeče nageljne. Vsekakor je bila akcija v noči na 7. julij na široko zasnovana, a je niso povsod izvedli. V Trbovljah je bila napisna akcija izvedena v noči na 14. julij, na območju občine Loče pri Slovenskih Konjicah pa v noči na 18. julij 1941. V Šaleški dolini je bila akcija izvedena po vsej dolini od Šoštanja do Šaleka. O poteki akcije lahko po pričevanjih navedemo le tole: Na že omenjenem sestanku sekretarjev celic v Ležnu so bili določeni komunisti, ki so bili odgovorni za izvedbo akcije v posameznih krajih. V akciji so sodelovali komunisti in skojevci, ki so pritegnili tudi nekaj takih mladincev, ki so že pred napadom na Jugoslavijo bfli povezani s skojevci. V Šoštanju je prevzel najtežji odsek pri oražniški postaji Božo Mravljak. V Pesju so bili v akciji predvsem skojevci. Oto Mader iz Škal je odgovarjal za izvedbo akcije v okolici velenjskega premogovnika, Tone Ulrih za Velenje, Franc Polh pa za odsek med Velenjem in Šalekcm. Ulrih je razbil smerokaze pri cestnem križišču v Velenju, Pdh in Slava Stropnik sta napisala gesla za zidano ograjo ob cesti Velenje — Šalek. Akcija je potekala nemoteno in Nemci pri izvajanju akcije niso nikogar ovirali ali zasačili. Napisna akcija naj bi bila izvedena tudi v nekaterih krajih Mislinjske doline. Že pred napisno akcijo je bilo komunistom in skojevcem naročeno, da se morajo po njej umakniti v ilegalo. Neposredno po akciji naj bi se skrival vsak sam, v noči na 8. julij pa naj bi se vsi ilegalci zbrali na mestu, ki je bilo določeno na sestanku v Ležnu. V Ležnu so se tudi dome nili, da bo razpoznavni znak na zbirnem mestu žvižganje internacionale. Na zbirno mesto v Slatine sta prišla le Božo Mravljak iz Šoštanja in Tone Ulrih iz Pesja. Ker drugih ni bilo, sta se tudi ta dva razšla. Franc Polh iz Velenja se je umaknil v Škalske Cirkovce. V ilegalo so se umaknili še Franc Soklič in Edo Martinšek iz Prelog, Alojz in Marija Stropnik iz Lokovice ter Jože Venišnik iz Pesja. Dne 1. avgusta 1941 so orožniki izvedli preiskavo pri Pavli Stropnik v Prelogah, ker so domnevali, da bodo tam našli kakega ilegalca, kar pa jim ni uspdo. V hiši so našli nekaj municije za pištolo, dva bajoneta ter en izvod Slovenskega poročevalca. Pavla Stropnik, la so johotdi po tej najdbi orožniki aretirati, jim je pobegnila in srečno ušla. Tako je tudi ona s svojim sinom Otom, ki je bil še otrok, odšla v ilegalo. Oto Mader iz Škal, ki ga Nemci po napisni akciji niso aretirali, se je po nemškem poročilu dokončno umaknil v ilegalo 1. septembra 1941. Tako je v prvih tednih vstaje v Šaleški dolini odšlo v ilegalo le enajst oseb, kar je bilo razmerama malo v primerjavi s številom komunistov in skojevcev. Od tistih, ki so odšli v ilegalo, so bfli člani KPS Oto Mader (delavec), Božo Mravljak (trgovec), Franc Polh (študent medicine), Alojz Stropnik (zidar), Marija Stropnik (gospodinja) in Tone Ulrih (nameščenec). Edvard Martinšek (kmečki sin), Franc Soklič (kovač v delavnici velenjskega premogovnika) in Pavla Stropnik (gospodinja in lastnica manjšega posestva) so že pred napadom na Jugoslavijo soddovali s komunisti. Martinšek je bil po nekaterih podatkih kandidat za člana KPS. Jože Venišnik (ključavničarski vajenec na velenjskem premogovniku) se je pred vojno družil s skojevci v Pesju. Nemci so povsod, kjer je bila izvedena napisna akcija, aretirali veliko ljudi. Hitro in ostro so ukrepali tudi v Šaleški dolini. Prve osumljence so prijeli orožniki iz Šoštanja in iz Velenja. Šoštanjska orožniška postaja je pričela z aretacijami po dogovoru z vodjem šoštanjske krajevne skupine Štajerske domovinske zveze. Dne 7. julija 1941 popoldne pa sta tajna državna policija in zaščitna policija s sodelovanjem orožniških postaj izvedli obsežne aretacije v vseh tistih krajih celjskega okrožja, Iger je bila napisna akcija. Dne 8. julija je celjska izpostava varnostne službe poročala, da se bo val aretacij še nadaljeval. Številne osumljence v Šaleški dolini so 7. julija aretirali kar na ddovnem mestu, druge pa so poiskali na njihovih domovih. Jetnike so odpeljali v oeljske zapore, od tam pa so jih veliko poslali v koncentracijska taborišča. Nemci so aretirali predvsem tiste, ki so bili osumljeni, da so levičarji oziroma da so povezani s komunističnim gibanjem. Nemška akcija je prizadela zlasti mladino oziroma skojevsko organizacijo. Aretirani pa so bili tudi starejši ljudje. Tako so npr. prijeli člana prve ilegalne partijske celice v Šaleški ddini Ivana Viherja iz Pesja in ga poslali v taborišče Mauthausen, od koder so ga izpustili aprila 1942 Tudi več drugih, ki so jih Nemci aretirali po napisni akciji, so izpustili iz koncentracijskih taborišč šele 1942. leta. Franc Skomšek, ki je vodil priprave za napisno akcijo v Šaleški dolini, se ni umaknil v ilegalo in je preminil v taborišču. Po podatkih, ki so jih zbrale organizacije ZZB NOV, je bilov v Šaleški ddini po napisni akciji aretiranih petdeset do šestdeset ljudi. Napisna akcija je v Šaleški dolini uspela, ni pa uspel odhod v ilegalo, vsaj ne v tistem obsegu, kot je bilo predvideno. Odhod v ilegalo ni bil dovolj pripravljen. Večina tistih, ki bi se morali umakniti v ilegalo, se ni mogja odločiti za tako usoden korak. Nekatere so Nemci prehiteli in jih aretirali prej, kot so se umaknili. Več jih je upalo, da jih Nemci le ne bodo aretirali. Tudi med tistimi, ki so odšli v ilegalo, so se nekateri odločili šele tedaj, ko so jih Nemci že hoteli aretirati. Franc Soklič je po napisni akciji še odšd na ddo v velenjski premogovnik, a še mu je le posrečilo , da seje izmaknil Nemcem, ki so ga hoteli aretirati. Z aretacijami po napisni akciji so Nemci že kar ob začetku vstaje zadali hud udarec osvobodilnemu gibanju. Mrežo, ki jo je osnovala in jo izpopolnjevala komunistična partija pred aprilom 1941 in v času priprav za vstajo, je okupator na številnih mestih pretrpi. Napisna akcija pa vendar predstavlja pomemben mejnik. Po tej akciji je v Šaleški ddini prišlo do oboroženega boja proti okupatorju, po njej je nastala šaleška partizanska skupina, ki pa se je v partizansko vojaško enoto razvila šele Ija do druge pdovice avgusta 1941. V zvezi z ne povsem uspelim odhodom v ilegalo moramo omeniti, da se je več šaleških komunistov in skojevcev ter njihovih simpatizerjev 1941. leta vldjučilo v osvobodilno gibanje zunaj Šaleške doline ter v partizanske enote v drugih predelih Slovenije in Jugoslavije. Več izgnanih komunistov in skojevcev se je vključilo v osvobodilno gibanje v Srbiji in na Hrvatskem. Naj navedemo nekaj primerov: Blaž Ročk, ki je bil od začetka okupacije v ilegali, je bil poklican v Maribor, Iger je postal član sekretariata pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. V pokrajinskem komiteju je vodi ddo Zveze komunistične mladine Jugoslavije, nato pa je bil zadolžen za organizacijo partijskih enot. Pri opravljanju te naloge pa ni bi dovdj uspešen in je to ddo prevzel Miloš Zidanšek, Ročk pa je postal blagajnik pokrajinskega komiteja KPS. (se nadaljuje) ELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrmski Riše: Jelko Peternelj PJ pl. Spotoma je Stanko zvedel, da mu je Joco našel službo v lu Germania. Gotovo mu bo všeč, saj bo ddo lažje in snejše, je še pristavil. Hotd je namreč last Jocovega strica, ki p£e od vojne v Nemčiji in je kar precej bogat. „Sicer ga boš kmalu . jje še dodal Joco, ki še zdaleč ni bil tako gostobeseden it njegov tovariš, Apis. 32. Stanko je tako postal vratar v hotelu Germania. Plača, ki mu jo je dajal sivdasi hotelir, je bila v primerjavi s tisto, ki jo je prejemal dotiej, pravljična. Pdeg tega tudi ni manjkalo priložnosti za napitnino. V tem uglednem hotelu z izvirnimi, jugo specialite-tami", kot je pisalo v jedilnem listu, so se zadrževali starejši petičneži z zahoda, ki so ustrežljivemu mladeniču vedno radi stisnili kaj v roke. 33. Pretskd je mesec dni, ko je Stanko začel delati vGermanii Muenchen se je že pripravljal na praznovanje novega leta, ki naj bi postalo nadvse pomembno tudi v zgodovini bavarske prestdnice. Med obiljem svetlečih reklam so se že pojavljale novdetne voščilnice, manjkalo pa tudi ni reklam za bližnji vdiki športni dogodek - dimpijske igre. Izgledalo je, da vsi kar tekmujejo, kdo bo porabil več denarja... Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti Topolšica Prejšnji teden seje naše uredništvo mudilo v krajevni skupnosti Topolšica, Iger so pred kratkim beležili izredno pomembno delovno zmago. Namenu so predali novo sodobno šolo z vrtcem in telovadnico. O tej pomembni pridobitvi ter o načrtih in težavah krajanov smo se pogovarjali s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Bogdanom Menihom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Rudijem Rožičem, predsednikom krajevne konference SZDL Edvardom Fenkom, predsedniki vaških odborov Davidom Jaz-binškom, Anico Pristovšek in Brankom Sevčnikaijem, predsednikom krajevne organizacije Zveze Borcev Jožetom Stropnikom, predsednikom osnovne organizacije ZSMS Brankom Jugom, predsednikom gasilskega društva Ivanom Mazejem, ter članom sveta krajevne skupnosti Jankom Koželjnikom. TRIJE VAŠKI ODBORI Na zadnjih volitvah so se krajani Topdšice odločili za organizacijo treh vaških odborov: Lom, ožja Topolšica in Lajše. Osnovna naloga teh odborov je, da rešujejo vse manjše probleme. Delo teh odborov je v krajevni skupnosti izredno dobro zaživelo, saj uspešno rešujejo tudi probleme, ki bi jih na svetu težko. Z njimi so v svoji soseski bdje seznanjeni in prav zaradi tega tudi hitreje in uspešneje najdejo ustrezno rešitev. Najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti je skupščina krajevne skupnosti, ki jo sestavlja 33 delegatov, izvršilni organ pa je svet krajevne skupnosti, ki ima 13 članov. Krajevno konferenco SZDL sestavlja prav tako 33 delegatov, vodi pa jo predsedstvo, ki je šestčlansko. TOPOLŠICA -RAZNOLIK KRAJ Topdšica je precej velik in raznolik kraj. Razteza se od Metleč po obeh straneh potoka Toplice do zdravilišča, vključuje zaselek Lom in dd naselja Lajše, kjer meji na Zavodnjo in Šoštanj. Kraj ima okoli 220 hiš in 1190 prebivalcev. Največji dd kraja je ožja Topdšica, ki ima 125 hišnih številk in 800 prebivalcev. Tu je še precej kmetov, ki imajo precej obdelovalne zemlje. Okoli janom danes ni žal, da so morali čakati tako ddgo. Uspeh, ki so ga dosegli, je mnogo večji od pričakovanega. Precej časa je bilo porabljenega, predno so uskladili mnenja o tem ali bi gradili novo šolo, ali pa bi adaptirali staro šdsko poslopje. No, nazadnje so se odločili, da bodo staro šdo adaptirali, v njej pa uredili še dva oddelka otroškega vrtca. Pdeg pa postavili še telovadnico. Za to investicijo so namenili sredstva krajevnega samoprispevka, dd sredstev pa sta prispevali še samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo in izobraževalna skupnost. Krajani pravijo, da je takšno združevanje sredstev izrednega pomena, saj jim je le na ta način uspelo tako veliko doseči. Celotna investicija je znašala 130 milijonov dinarjev, mnogo pa so krajani naredili s prosto-vdjnim ddom. Vsa možna dela so opravili na ta način. Prosto-voljnih delovnih akcij so se prebivalci Topdšice uddeževali v izredno vdikem števila Prišli so vsi. Bogdan Menih zdravilišča pa se je začelo oblikovati strnjeno naselje. Zasdek Lom daje podobo hribovite vasi. Tu je okdi 230 stanovanjskih hiš in približno 230 krajanov. V krajevno skupnost Topdšica sodi še del naselja Lajše in sicer 35 stanovanjskih hiš s 170. prebivalci. V krajevni skupnosti Topdšica je okoli štiristo krajanov zap osi enih. Od tega jih je kar dobra četrtina zaposlenih v to-polški bdnišnči oziroma v zdravilišču. Drugi pa ddajo v delovnih organizacijah v Velenju in Šoštanju. 11 njihovih krajanov je na začasnem delu v tujini, v Lajšah pa imajo še štiri obrtnike. Kako živijo s krajem, so Topdčani pokazali tudi na referendumu, ko so se skoraj vsi odločili ZA NOVA ŠOLA, VRTEC IN TELOVANICA Krajani Topolšice so si dolge želeli nove šole. Na mnogih sestankih so se o tem pogovarjali, z gradnjo pa se je precej dolgo odlašalo. Vendar pa kra- nega zavoda, v prvem nastropju pa ostali trije razredi osnovne šde ter zbornica. Izredno vdika pridobitev je tudi večnamenski prostor, ki so ga uredili na podstrešju, v njem bo knjižnica, prostor pa bodo koristili tudi v druge namene. Telovadnica je prav tako sodobno opremljena, ddga je 30 metrov, široka štirinajst, visoka pa 7. Krajani so prepričani, da se bodo na raznih športnih srečanjih še bolj zbližali. Predvsem bodo lažje navezali tesnejše stike s krajani Lajš. Jože Stropnik Še otrod, pa tudi starejši krajani. Pridobitve so se vsi izredno vesdili in sedaj, ko so objekta že predali namenu, so vsi nanju ponosni. Za to so prispevali denar s samoprispevkom, mnogo pa so v objekt vložili ti}di svojega dela. Ko so pred kratkim predali namenu novo šolsko poslopje, so bili presenečeni. Kljub temu, da so samo adaptirali staro šolsko stavbo, je ta objekt eden najsodobnejših v republiki. Še bolj kot na šolo, so poudarili naši sogovorniki, pa so krajani Topdšice ponosni na novo sodobno telovadnico, ki je opremljena za otroke prvih štirih razredov osnovne šole, nekaj opreme je takšne, daje primerna za predšolske otroke, telovadnica pa bo seveda namenjena tudi rekreaciji krajanov. V kletnih prostorih sodobnega šdskega prostora so uredili kuhinjo z jedilnico ter garderobe. V pritličju bo prvi razred in dva oddelka vzgojno varstve- Krajani Topolšice so ogorčeni, ker v Šoštanju ne dela dežurna lekarna. V primeru, da ponoči nujno rabijo zdravila, morajo ponje v Velenje. • V Topolšici aktivno dela tudi komisija za socialna vprašanja in poravnalni svet. Prav tako pa je aktivna tudi krajevna organizacija Rdečega križa. # Krajani Topolšice plačujejo mestni prispevek, vendar pa še nimajo urejenega odvoza smeti. Toplica je zato tako umazana, kot kakšna industrijska voda. Anica Pristovšek MNOGO DELA TUDI V PRIHODNJE Delo krajanov Topolšice pa ob velikem uspehu, ki so ga pred kratkim dosegli, ni zamrlo. Čaka jih še veliko dela. Trenutno se vodstvo krajevne skupnosti ogromno angažira okoli problema osnovne preskrbe krajanov. V kraju imajo trenutno dve manjši trgovini, eno pa bodo z novim letom ukinili, ker bo zdravilišče, kije lastnik stavbe, v kateri je tudi trgovina, to podrlo. To bo za kraj prav gotovo izredno vdik problem, saj trgovini že zdaj nezadostuje-ta. Nemalokrat se dogaja, da zmanjka najosnovnejših življenjskih potrebščin. In krajani m o- " T" i ovodno omrežje v ta kraj bdj pocenili, kljub temu, da bo ta investidja izredno velika in bi morala precej sredstev " pevati tudi bolnišnica. Tudi r z bolnišnico nimajo nobenih kontaktov, sploh ne pozna-njihovih načrtov za naprej, se obnašajo, kot da niso v ihovem kraju. Zatakne pa se at, ko bi morala krajevna pnost dati kakšno soglasje, pa se ta ne strinja z njihovimi redlogi. Podobno kot z bolnišnico Topolšica nimajo nobenih pra-kontaktov z letališčem, ki ga gradijo v Lajšah. IvanMazej lokal. Poleg tega pa se bo pdšica v prihodnje še širila, krajevno skupnost T značilno, da se vsakega ma lotijo resno in ga ljito rešijo. Tako rešuJtJu problem cest. O tem so „Vzdrževanje cest je drago. Cesto posuješ, pa ti odnese z nje ves pesek in jo ponovno posipati, smo se odločili, da bomo sicer vzdrževali, vendar pa bomo vsako leto lotili tudi šne ceste, ki jo bomo sodobi uredili. Tako bi rad z leti as£ t tirali vse krajevne ceste. V teh dneh jih čaka vdil | delo pri ureditvi cestne razsvt | ljave od Božiča do osnovi Ii David Jazbinšek LETOŠNJE NALOGE Janko Koždjnik Edvard F enko rajo pogosto po kruh in mleko v Šoštanj. V kraj bodo povabili predstavnike Merxa in Kdonial, ki imata trgovini in se poskušali z njima dogovoriti o novi investiciji. Prepričani so, da je Topolšica tako velik kraj, da bi se splačalo vsakemu trgovskemu podjetju pri njih graditi trgovski In kakšen plan si je svet jevne skupnosti postavil za Najprej morajo dokon- 0 realizirati naloge, ki so si zastavili že lansko leto. To je ditev cestne razsvetljave od Iča do osnovne šole, asfalti- ceste od Pergovnika do adaptadja kulturnega Topolšica, izgradnja re-oarja v Lajšah ter vzpostavi-telefonskega omrežja. Pdeg a pa bodo v kraju letos vali makadamske ceste, sili rešiti problem osnov-preskrbe, izdelali bi radi rt in predračun za traso te Štakne — glavna cesta Topolšica — Šoštanj ter načrt ,. ,. za ureditev toplovodnega omre-šde. Pri osnovni sdi pa bi n v kraju. uredili še igrišče. Upajo, plan je izredno obsežen in bodo zato dobili ustrezno zc ^h nalog prav gotovo ne bodo IjBp®. , uspdi realizirati v letošnjem le- Vehka želja krajanov Top ta) vendar pa pravijo, da bodo z šice je tudi toplifikacija kraji njjhovo realizacijo pričeli takoj akcijo so pncdi ze pomij n jft ^ zakijučili čim bo le vendar pa je v zadnjih mesa mogoče. Seveda pa bo potreb-ta zamrla, saj so bili pr« i0> ^ poudarili naši sogovorni-angažiranipri gradnji šde. Vdiko so krajani pripon® / v glede sodelovanja z največjo i 7 . . , ., . . , lovno organizadjo v kraju Jaselek Lajse je precej od-Bolnico Topolšica. Pravijo, ^jen od središča krajevne nimajo nobenih pravih kon« Ta vasica je raz- tov. Bdnišnica je predvide« ^TZ izgradnjo svoje toplotne post. ™stL. ™ P"Paf Topohici na mazut, vendar pa se krajan drugi del Zavodnjam, tretji .____„ -r„__is;„„ P" Ravnam Vendar pa se ^ti, ki spadajo k L tl lSh? tojevni skupnosti Topolši-ne morejo stnnjati, da bi jo ' mb temu da jih loči tak način onesnaževali. Kr, Mb '^ dnike , • 'kmjevni bo v prihodnje precej šini, a skupn^ in ne & pristali, bi bilo potrebno ustrezno ra ^ bi Mi % tudi problem toplifikacije. P bredno vdika pridobitev v skušali se bodo pogovorit zadnjem času je Ma tgmd. prebivalci Pohrastmka, da ^ vodovodnega omrežja, gegai tri in pol kilometre. Največja akcija v letoš-letu pa je ureditev tenkega omrežja. Vaški r Lajše združuje sred-s krajevno skupnostjo ne. Predvidevajo, da bo-v tem zaselku imeli 16 efomskih priključkov. Ena ečjiih akcij v ožji Topol- 1 in ma Lomu je prav tako eljarva telefonskega omre- Zamienjati bo potrebno efomsko centralo v kraju, nirajio pa tudi telefonsko eljawo do vrha Loma. Tu-v term zaselku bodo poSta-vii teUefonsko govorilnico. šdsko poslopje Prenovljeno Branko Sevčnikar ki, sodelovanje prav vsakega krajana. Vendar pa se tega ne bojijo. Zadnja akcijaje dokazala, da so njihovi krajani pripravljeni delati, pripravljeni sodelovati. Prav gotovo bodo tudi v prihodnje razumeli skupne potrebe in jih z enotno akcijo uspešno reševali. V TOPOLŠICI BILA PODPISANA KAPITULACIJA V kraju je razgibano tudi delo družbeno političnih organizacij in društev. Krajevna Rudi Rožič organizacija zveze borcev šteje 86 članov. Ti tesno sodelujejo z ostalimi družbeno pditičnimi organizacijami in društvi, udeležujejo pa se tudi vseh akcij v kraju. Glavne naloge te organizacije so ohranjanje tradicij narodno osvobodilne vojne, skrb za ostarde, kijih je v kraju precej. Te obiskujejo, vsem pa so zagotovili tudi sodalno varnost, tako da imajo vsi, ki so bili brez dohodkov priznavalnine. V zadnjem času so organizirali dva izleta. Obiskujejo partizanske kraje. V kraju imajo dve obeležji narodno osvobodilne vojne. Vsako leto praznujejo krajani Toplošice 9. maja svoj krajevni praznik, v spomin na 9. maj 1945, ko je v Topdšici nemški general Von Loeher podpisal kapitulacijo za vzhodno Evropo. MLADI SO SE ORGANIZIRALI Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine, se doslej ni mogfa pohvaliti s kakšnimi posebni uspehi. Že vrsto let so si prizadevali, da bi se ustrezno organizirali, vendar vidnih uspehov ni in ni bilo. Prepričani so, da bo v prihodnje drugače. Ustanovili so dva mladinska aktiva in sicer aktiv Lajše in aktiv ožje Topolšice. S takšno organizacijo so dosegli trdnost, povezanost in večjo akcijsko sposobnost vseh mladih v krajevni skupnosti. V kraju je okdi 250 mladih, v mladinsko organizacijo pa je vključenih 80. Pri gradnji nove šde, so se mladi veliko udej-stvovali in upajo, da bo tako tudi v prihodnje. V planu imajo organizacijo več pčiščevalnih akcij, pripravili bi radi ekskurzijo ter organizirali kakšen športni turnir. Prepričani so, da bo zlasti delo na športnem področju sedaj mnogo bolj zaživelo. AKTIVNI GASILCI IN DRUGA DRUŠTVA V Topolšici ima bogato tradicijo tudi kulturno društvo, v zadnjem času je sicer nekoliko zamrlo, vendar so ga letos spet poživili. Pri kulturnem društvu ddujejo dramska in pevska sekcija, sekcija za proslave, klubska sekcija in knjižnica. Izredno aktivni so tudi gasilci. Gasilsko društvo ima 75 članov, od tega jih je 40 aktivnih, ostali pa so podporni. So-ddujejo v vseh akcijah, ki jih organizirajo v kraju. Gasilsko društvo ima pionirsko, žensko, mladinsko in člansko desetino. Skazi vse leto krepijo svojo praktično pripravljenost, če bi bilo potrebno inteivenirati na terenu v primeru požara ah druge nesreče, pripravljajo pa se tudi na tekmovanja, na katerih ždijo doseči kar najboljše rezultate. V svojem programu imajo gradbenega materiala. Seveda pa planirajo tudi mnogo udarniških akcij. Prepričani pa so tudi, da v svojih prizadevanjih ne taborniki, ki so organizirani v taborniškem odredu Topli vrelec Topdšica. V svoji sestavi imajo medvedke in čebelice, opreme in neizkušeni, so se lotih raziskave Loma Brezno, ki so ga začeli raziskovati je globoko deset metrov. Našli so Gasilski dom, v katerem imajo svoje prostore pdeg gasilcev še vse dnige diužbenopditične mgmfracije in društva, bo potrebno adaptirati bodo osamljeni. K akciji naj bi poleg sveta krajevne skupnosti pristopila še občinska gasilska zveza in občinska skupnost za požarno varnost. V Topdšici so aktivni tudi murne in čričke ter tabornike in tabornice. Omeniti pa je potrebno tudi jamarski klub Podlasica, ki je bil ustanovljen leta 1976. Kljub temu, da so bili brez potrebne lepe kapnike. Brezno se nadaljuje naprej z zelo ozko špranjo. Če bodo hotdi raziskovati naprej, bodo morali špranjo razstreliti. Od nadaljnega raziskovanja si vdiko obetajo. Problem osnovne preskrbe In kaj menijo krajani Topolšice o svojem kraju? Kaj jim pomeni prenovljena osnovna šola z otroškim vrtcem in tdovadnico? Z nekaterimi smo se pogovarjali o tem. Takde so pripovedovali. VIKI ZAGER: „Že ob odločanju na referendumu smo v naši krajevni skupnosti lahko ugotovili, da so Branko Jug gasilci še prireditve, čim prej pa bi radi pristopili tudi k adaptaciji gasilskega doma. Potrebno bo porušiti stropove, vliti aimi-ranobetonsko ploščo, nekoliko dvigniti streho ter urediti sanitarije in stanovanje za hišnika, l^pajo, da bodo v letošnjem letu prisicrbdi vso potrebno tehnično dokumentadjo in soglasja, pdeg tega pa pripravili čim več Najbdj so se krajani Topdšice razveselili nove telovadnice izredno velikega pomena. Resnično si nismo mogli predstavljati, da je bilo možno iz starega šdskega prostora narediti tako sodobno šdo z vrtcem. Mladi, pa tudi mi starejši, smo se še zlasti razvesdili nove sodobne telovadnice, kjer bomo lahko krajani preživljali prosti čas. Seveda pa v našem kraju še vdiko manjka. Naj omenim samo ceste. Nekatere so v zdo slabem stanju, nimamo pa rešene tudi osnovne preskrbe. Tako se pogosto dogaja, da moramo po kruh in mleko v Šoštanj, saj je naša trgovina mnogo premajhna, pa tudi zdo dabo založena." VANICA HODNIK: „Krajani Topolšice smo najbdj nezadovdjni z osnovno preskrbo. Kraj je kar vdik, opremljeni, zato smo zdo ponosni. Še zlasti se razveselil telovadnice, jo bomo uporabljali ... — Viki Zager ljudje optimistični, to pa se je sedaj, ko smo pristopih h gradnji, ko je bio potrebno mnogo udarniško delati, tudi potrdilo. Akcije so bile množično obiskane. Dnevno je ddalo na gradbišču od 50 do 60 naših krajanov. Skupno smo tako opravili okoli 1.400 udarniških ur. Janko Ku gonič jani. Že doslej smo se množično uddeževali vseh šport nih srečanj v kraju, menim, da se jih bomo sedaj še bdj." JANA FENKO: „Z obnovitvijo šolskega poslopja smo ogromno pridobili. V pritličju imamo razred več, pa večnamenski prostor na podstrešju, kjer bomo uredili knjižnico, tam bomo imeli proslave, roditdjske sestanke itd. Imamo tudi popolnoma preurejeno kuhinjo in tehnično delavnico. Vsi pa smo tudi izredno navdušeni Franc Dobnik Nova šola z vrtcem in tdovadnico je za nas krajane izredno velikega pomena. Prav gotovo pa je to tudi osnova za nadaljnje ddo." FRANC DOBNIK: „Prav gotovo je nova šda z vrtcem in tdovadnico za Topolšico Vanča Hodnik in menimo, da si zaslužimo večjo trgovino. Žal, se pogosto dogaja, da moramo po kruh in mleko v Šoštanj. Prav tako bo v kraju nujno potrebno čim prej urediti še kakšno cesto. Vsi si želimo, da bi pri šoli uredili še igrišče. Prepričana sem, da nam bo tudi to uspdo. Krajani smo pokazali izredno veliko pripravljenost pri gradnji oziroma adaptadji šole, zato upam, da bo tudi v prihodnje tako." JANKO KUGONIČ: „Prav gotovo ni nikogar med nami, ki ne bi bil vesel letošnjih uspehov. Šda, vrtec in telovadnica so najsodobneje Jana F enko nad novo telovadnico ter nad dvema odddkoma otroškega vrtca. Naša šda je sedaj ena najlepših podružničnih osnovnih šol v Sloveniji. V celoti bo na novo opremljena in je tako že pripravljena na celodnevni pouk" . Šola z vrtcem in tbvadnico - osnova za nadaljnje delo Številka 27 tW3. julija 1979 Ljudska obramba in družbena samozaščita -enoten obrambnozaščitni mehanizem Nosilci akcije NIČ NAS NE SME PRESENETITI so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh — Ta vsesplošna akcija v Sloveniji se bo končala 29. in 30. septembra z množičnimi praktičnimi vajami in drugimi aktivnostmi vseh subjektov ljudske obrambe in družbene samozaščite Na predlog sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije sprejelo in odobrilo zamisel o izvajanju letošnje akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti", katere g lavni smoter je nadaljnja krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščite, s tem pa tudi obrambno-var nostne pripravljenosti naše družbe v celoti na temeljih, kakor so jih opredelili sklepni dokumenti VIII. in XI. kongresa ZK in kongresov ter konferenc drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Temeljne značilnosti akcije NNNP za doseganje tega smotra bodo naslednje: 1. Akcija mora biti množična in politično-mobilizacijska, da bo tako. zagotovila množično udeležbo delovnih ljudi in občanov in zajela vse strukture v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite od temeljnih samoupravnih skupnosti naprej: KS, TOZD, družbene organizacije in društva in vse šole, samoupravne interesne skupnosti, družbene službe ter vse organe in vodstva organiziranih družbenih subjektov, od temeljnih samoupravnih skupnosti do republike. To je torej vsesplošna akcija v Sloveniji. Vanjo naj se ne bi vključevale samo oborožene enote JLA in teritorialne obrambe z izjemo kratkih mobilizacijskih in podobnih vaj in preverjanja v krajevnih skupnosti in TOZD. 2. Množična, čim večja aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter vseh temeljnih samoupravnih skupnosti, še posebej vseh družbenih organizacij in društev ter šol. naj bi v največji meri prispevala k splošnemu cilju, to je usposabljanju Pobuda vseh MITJA RIBIČIČ, PREDSEDNIK R K SZDL SLOVENIJE O AKCIJI „NIČ NAS NE SME PRESENETITI" Celotna akcija „Nič nas ne sme presenetiti" v sestavi varnostne situacije naše republike seveda ni odvisna le od aktivnosti pristojnih svetov pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije in aktivnosti vseh, ki neposredno delajo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ampak tudi od mnogih drugih akthmosti socialistične zveze na vseh družbenopolitičnih in na družbenoekonomskem področju. Zlasti moramo gledati na razmere kot na gospodarsko izredno pomemben varnostni dejavnik. Če bi prišlo do zunanjih pritiskov ali odkri-tejših agresij in provokacij, bi naši delovni ljudje gotovo tudi bolj stisnili pas, kot so g a morda pripravljeni pri sedanjem standardu, s sedanjimi željami in ambicijami Ne glede na to pa mislim, da moramo preprečevati konfKktne situacije v delovnih organizacijah, preprečevati možnosti, da bi se začela ustvarjati žarišča socialnih nemirov v naši druž- ^ Naslednja stvar, kije zdo pomembna, je nadaljnja graditev našega političnega sistema, stalnega širjenja pravic delavcev, krepitve krajevne samouprave in komune, utrjevanja vodilne vloge delavskega razreda in zveze delavskega razreda s kmeti, z izobraženci, z vsemi sloji, skratka krepitev naše socialistične demokracije. Pri tem je najvažnejše, da utrjujemo bratstvo in enotnost, bratstvo narodov in enotnost delovnih ljudi Tega pa ne moramo dosegati z reševanjem družbenoekonomskih problemov iz centra, samo iz enega središča, samo z administrativnimi ukrepi, od zgoraj navzdol, ampak tako, da razvijamo pobudo ljudi samih, da vse rešujemo v družbeni bazi Tak pristop bo tudi upošteval različne interese v naši mnogonarodnostni skupno- sti ter tako preprečeval, da bi se ob nacionalnem vprašanju ustvarjala žarišča nemira Prav izkušnja Indokitaj-ske, izkušnja Vietnama je v tem primeru zdo poučna. A d mi ni s tra tivno-unitaristi-čni, hegemonistični pristop vietnamske revolucije do Kampučije in drugih dežel Indokitajske je pripeljal do tega, da je danes ves podko-ntinent postal poligon in žarišče mednarodnih sporov velikih sU in velika nesreča za narode v tem delu sveta. Poudarim naj še to, da te naše akcije ne vodimo samo kot družbeno akcijo, ampak jo povezujemo in skušamo prek drugih družbenih akcij ustvarjati vzdušje tudi za varnostno situacijo. Mislim, da gre za številne akcije, ki so izrednega pomena. To so zaključni računi, to je pripravljanje srednjeročnega plana, to so aktivnosti, ki smo jih utrjevali na problemskih konferencah, tudi na konferenci „ Delavka v združenem delu", to je veliko drugih političnih akcij v zvezi s stanovanjsko problematiko, skratka ves spekter družbene problematike, zavoljo katere je danes v vzgo-nu naš politični aktiv in celoten samoupravni mehanizem Vse to nam pomaga reševati tudi varnostne in samozaščitne probleme. Ljudje se neradi sestajajo samo za posamezne zadeve; vključiti jih moramo v naše splošne družbene napore, varnostno gibanje pa mora postati sestavni del našega splošnega samoupravnega gibanja; naših naporov za politični, gospodarski in kulturni napredek. Akcija „Nič nas ne sme presenetiti" pomeni z dmgi-mi besedami, da moramo biti pripravljeni braniti naš sistem in samoupravne pravice, braniti naše življenje in srečo, našo temeljno pravico do lastne, naši volji, hotenjem in željam primerne poti v socializem delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine, za uresničevanje njihovih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, h krepitvi moralnopoli-tičnih vrednot, vzgoje in zavesti, poglabljanju zasnove splošnega ljudskega odpora in h krepitvi obrambnovarnostnega mehanizma, ki so nezamenljiv pogoj in dejavnik varnosti dežele, njene neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti ter graditve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Takšna aktivnost je še posebej pomembna za sedanji čas, ko se zavoljo nestabilnih mednarodnih razmer in politike obeh blokov, da s stališča sile in z uporabo oboroženih sil rešujeta mednarodna nasprotja, stopnjuje tudi sovražna propaganda proti naši deželi in njeni politiki, ko ji nekateri pretijo celo z ozemeljskimi zahtevami. 3. Pomembna značilnost akcije je tudi vključitev najaktualnejših nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v dejavnost na vseh družbenih ravneh in v vse strukture in okolja, ki so zajeta v akcijo in to tako, da bo izvajanje načrtovanih aktivnosti in nalog še bolj prispevalo k boljšemu in tesnejšemu povezo-v anju sistema družbene samozaščite in ljudske obrambe kot enotnega obrambno-zaščitnega mehanizma. Oba sistema namreč organiziramo, pripravljamo in uresničujemo na enotnih idejnih, družbenopolitičnih in razrednosocialnih osnovah in imata skupen cilj: učinkovito in enotno delovanje v zaostrenih razmerah, v morebitni vojni in agresiji ter ob elementarnih nesrečah. Akcija bo zato vsebovala najrazličnejše politične in voja-ško-strokovne ter druge aktivnosti, ki so sicer načrtovane v rednih programih aktivnosti za letošnje leto. Eden izmed pomembnih ciljev je, da morajo te aktivnosti teči skozi vse leto, zajemati pa morajo aktualne naloge za krepitev na organizacijskem, kadrovskem, mobilizacijskem, materi alno-tehničnem in drugih področjih. Zlasti pa bi morali dati prednost tistim nalogam, prek katerih rešujemo aktualne probleme in pomanjkljivosti, ki so se pokazali ob preveijanju obrambnih in samo-z aščitnih načrtov na doslej izvedenih vojaških vajah v Sloveniji. Še posebej pa bo koristno, ker bodo v akciji sodelovale tudi družbene organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in družbene službe, ki doslej v vajah niso sodelovale in katerih dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite zaostaja za potrebami. Akcija mora zato vseskozi prispevati k nadaljnjemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil in prispevati k v išji ravni obrambno-samo zaščitne sposobnosti celotne družbe. * 4. Težišče aktivnosti bo na krepitvi vseh aspektov družbene samozaščite in ljudske obrambe v temeljnih samoupravnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela, kot osnovnih celicah sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za dosego tega cilja so opredeljene le osnovne usmeritve, temeljne samoupravne skupnosti pa bodo samostojno načrtovale (izbirale) akcije, njihov obseg in način izvajanja. Prizadevamo si, da bi načrtova- ne akcije izhajale iz konkretnih in specifičnih potreb posameznih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, tako glede nalog, ki jih imajo, kot tudi glede njihovih posebnosti. Naloge občinskih in republiških organov ter organizacij so zato predvsem usklajevanje, načrtovanje pa le toliko, kolikor zadeva občinske oziroma republiške organe, organizacije in enote in le izjemoma korekcijo in dopolnitve načrtov, ki jih bodo pripravili v temeljnih samoupravnih in občinskih družbenopolitičnih skupnostih. 5. Ker bodo v akcijo vključeni vsi odgovorni dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite, tudi upravni organi, nekatere pomembnejše samoupravne interesne skupnosti, vse družbenopolitične in družbene organizacije od temeljnih samoupravnih skupnosti do republike, bo obenem tudi vaja za usposabljanje vseh, zlasti pa najodgovornejših organov in vodstev glede usklajevanja in vodenja ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh družbenih ravneh. V tako široko zasnovani akciji NNNP bo. mogoče razviti in praktično uresničiti in preveriti organiziranost in usposobljenost vseh dejavnikov SLO in družbene samozaščite, ter poglobiti proces podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki mora postati vseljudsko gibanje, ter razviti in dograjevati splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot enoten obrambnozaščitni mehanizem, 6. Osnovni smoter akcije NNNP, ki se bo končala 29. in 30. septembra letos z množičnimi praktičnimi vajami in drugimi aktivnostmi vseh naštetih subjektov ljudske obrambe in družbene samozaščite, je načrtovanje, usklajevanje, usposabljanje in preveijanje sposobnosti delovnih ljudi in občanov, enot in organov, posameznih služb in vodstev za delovanje v vojnih razmerah in ob elementarnih nesrečah, za kar bodo načrtovalci akcij predvideli ustrezne pogoje. Težišče vseh praktičnih aktivnosti mora biti na samozaščitnem ravnanju in vsestranski množični aktivnosti prebivalstva, na vajah enot civilne zaščite, narodne zaščite, v različnih razmerah in pogojih, na mobilizacijskih vajah enot, organov in vodstev; vse to naj bi prispevalo k boljši obrambno-varnostni sposobnosti družbe kot celote. V soboto, 29. septembra, naj bi bil tudi delovni dan za temeljne organizacije združenega dela in za vse šole. 7. Nosilci akcije NNNP so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh. Na ravni republike vodi, usmeija in usklajuje aktivnosti v pripravi in izvedbi akcije svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu RK SZDL. V občinah vodijo in usklajujejo akcijo koordinacijski odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskih konferencah SZDL, po potrebi tudi v razširjeni sestavi V krajevnih skupnostih vodijo in usklajujejo akcijo koordinacijski odbori oziroma izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL V akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" so se tvomo vključili tudi v nazarski lesni industriji GORENJE - GLIN. Poleg vseh ostalih uspehov so prejšnji teden pripravili uspelo vajo, v kateri je svoje znanje in svojo usposobljenost pokazalo preko 80 pripadnikov civilne zaščite. V temeljnih organizacijah združenega dela opravljajo to nalogo osnovne organizacije sindikata. 8. V akciji NNNP imajo organizacije SZDL na vseh ravneh izredno pomembne politične in akcijske naloge: te so v usmerjanju, spremljanju in vodenju priprav ter v usklajevanju aktivnosti med vsemi nosilci uresničevanja nalog, ki so sicer neposredno odgovorni za čim samostojnejše delovanje. Organizacije SZDL bodo v pripravah, načrtovanju, usposabljanju in izvajanju akcije uresničevale tudi svoje tekoče naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebno pozornost bodo posvetile svojemu organiziranju in uveljavljanju SZDL kot enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil za naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z uveljavljanjem krajevnih organizacij, zlasti pa vaških, uličnih, hišnih in drugih neposrednih oblik in metod dela ter sekcij bo SZDL zagotavljala široko družbenopolitično aktivnost delovnih ljudi in občanov in s tem prispevala k poglabljanju in podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ko poudarjamo pomen podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, dajemo prednost aktivnostim pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih samoupravnih skupnostih, s tem pa hkrati razvijamo proces preraščanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v resnično množično gibanje. Le tako bomo še bdj poglobili in razvili bistvo zasnove in doktrine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot samoobrambe delovnih ljudi in občanov, ki izhaja iz sistema samoupravljanja in samoupravnih družbenih odnosov in je njihov odsev. Tovariš Kardelj je v minulem letu ob pripravah na XI. kongres zveze komunistov Jugoslavije in v razpravah o nadaljnjem razvoju zasnove in doktrine ljudske obrambe in družbene samozaščite posvetil vso pozornost prav tem vprašanjem. Njegove misli, pogledi in stališča o tem smo deloma že vgradili v našo doktrino in v sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite, nekatere pa bomo morah še vnesti. - : i c Ko danes govorimo o opredelitvi aktualnih nalog SZDL na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, velja poudariti, da morajo biti,,g,aaS prihodnji aktivnosti prav te na loge v središču družbenopolitične akcije vseh subjektivnih socialističnih sil, združenih SZDL. , -g i Množična politična in mobilizacijska akcija NNNP, zlasti pa aktivnosti vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov v njej, mora biti usmerjena v uresničevanje teh izredno po membnih ciljev. Zato bo SZDL vsebino sto je družbenopolitične aktivnosti usmerila tudi v konkretno uresničevanje stališč in sklepov o vojni organiziranosti SZDL ' uresničevanje stališč in sklepov problemskih konferenc RK SZDL o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v uresničevanje stališč kadrovske politike, in to predvsem v stališča pomlajevanja in bolj množičnega vključevanja žensk, v preverjanje lastne organiziranosti, v dopolnjevanje obrambnih načrtov ter v usklajevanje vseh načrtovanih akcij. Po izteku akdje NNNP bomo pripravili temeljite analize v temeljnih samoupravnih skupnostih, občinah in republiki. Pri izdelavi analiz v temeljnih samoupravnih skupnostih bi morali biti neposredno vključen tudi delovni ljudje in občani (na svojih zborih in drugih oblikah). FRANC POGLAJEN, predsednik sveti za LO in DS pn RK SZDL Slčvenije Uevilka 27 (489) - 13. julija 1979 koledar Petek, 13. julij - Henrik Soboto, 14. julij - Just Nedelja, 15. julij - Vladimir Ponedeljek, 16. julij - Dan tanki-itov Torek, 17. julij - Aleš Sreda, 18. julij - Miroslav Četrtek, 19. julij - Zlata dežurstva ZDRAVSTVENI DOM VELENJE - 13. 7. 1979 dr. Poles; 14. 7. 1979 dr. Žuber; 14. 7. 1979 pomožni dežurni dr. Uič; 15. 7. 1979 dr. Žuber; 15. 7. 1979 pomožni dežurni dr. Ilič; 16. 7. 1979 dr. Poles. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK -14. in 15. 7. 1979 - dr. Radenko LUBARDA, Stanetova 23/c, Vele-ije. DEŽURSTVO VETERINARJEV - Od 11. 7. do 19. 7. 1979 FRANC BLATNIK, dipl. vet Velenje, Prešernova 22/c - tel. 852-253. kino RED1NI KINO VELENJE - 13. 7. - peitek ob 18 in 20 uri GRŠKE SMOKVICE - nemška erotična ko-medga. Režija: Siggi Gotz. Igrajo: Betty Vierges, Claus Richt 14. 7'. - sobota ob 18 in 20 uri GRŠKE SMOKVICE - nemška erotična koimedga 15. 7 . - nedelja ob 18 in 20 uri GRŠKE SMOKVICE - nemška erotična komedija 16. 7. - ponedeljek ob 18 in 20 uri VLOMILEC NA SVOBODI -ameriška kriminalka. Rež ga: Ulu Grosbar«! Igrajo: Dustin Hofinan 17. 7.. - torek ob 18 in 20 uri V ZMAJETVEM GNEZDU - hongkongški karate. Režija: Robert Clau-se. Igrajco: Bruce Lee, John Saxon 18. 7.. - sreda ob 18 in 20 uri V ZMAJE WEM GNEZDU - hongkongški karate 19. 7.. - četrtek otf 18 in 20 uri GROZNIJA - francoski. Režija: Alain_Comeau. Igrajo: Ives Mon-tand, Gairole Laure KINO) DOM KULTURE VELE-IOE ^ :16. 7. - ponedeljek ob 20 uri PASJI VOJAKI - ameriška drama. Režija: Karel Reizs. Igrajo: Nick Nolte, Tuesday Weld FILMSKO GLEDALIŠČE KINO ŠOŠTANJ - 14. 7. -sobota ob 19.30 VLOMILEC NA SVOBODI - ameriška kriminalka 15. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 V ZMAJEVEM GNEZDU -hongkongški karate 16. 7. - ponedeljek ob 19.30 GRŠKE SMOKVICE - nemška erotična komedija 18. 7. - sreda ob 19.30 GROŽNJA — francoski kino Šmartno ob paki - 13. 7. - petek ob 20 uri VLOMILEC NA SVOBODI - ameriška kriminalka 17. 7. - torek ob 20 uri GRŠKE SMOKVICE - nemška erotična komedija KINO MOZIRJE - 14. 7. 1979 ob 20. uri TUDI ANGELI NORO VOZIJO - italijanska komedija 15. 7. 1979 ob 20. uri TUDI ANGELI NORO VOZIJO - italijanska komedija 17. 7. 1979 ob 20. uri POLICIJA NEKAJ PRIKRIVA - francoski kriminalni film (F. StafTord, Nathalie Delon) 19. 7. 1979 ob 20. uri OBSEDENOST - ameriški pustolovski film prebifl&rt^ _—r-j V mesecu juniju se je v velenjski občini rodilo 28 dečkov in 24 deklic Poroke: Maksimiljan PRI-TRŽNIK, roj. 1955, strojni ključavničar iz Laz in Štefanija SEVER, roj. 1960, prodajalka iz Velenja; Vlado AHTIK, roj. 1955, elektrotehnik iz Velenja in Mira MALOV-ŠEK, roj. 1954, kemijski tehnik iz Velenja; Marjan SOPOLŠEK, roj. 1953, električar iz Velenja in Angela TRŽAN, roj. 1959, delavka iz Velenja; Alojz JEROMEL, roj. 1947, viličarist iz Podgorja in Alojzija URŠELJ, roj. 1947, delavka iz Velenja; Franc REHAR, roj. 1955, prometno transp. tehnik iz Podgore in Frančiška KOLENC, roj. 1954, prodajalka iz Podgore; Ivan MEH, roj. 1957, viličarist iz Rečice ob Paki in Ida PUSTINEK, roj. 1959, prodajalka e Podgore; Vinko ČA-JlC, roj. 1949, rudarski tehnik iz Velenja in Marija ZAJC, roj. 1958, tehnična risarka iz Plešivca; Ivan ŠUŠTER, roj. 1957, elektrotehnik iz Kavč in Alenka RAJH, roj. 1961, dijakinja iz Arnač. PRODAM majhno posestvo pri Zalezniku. Skorno 32, Šoštanj, Ogled možen v petek popoldan ali v soboto. iSČEM 2 vajenca, ki imata veselje za slikopleskarska dela. Košan Alojz, Slikopleskaistvo - Efenkova 7, Velenje. ZAPOSLIM priučene ali kvalificirane • slikopleskarje. Plača 6.500,00^ oziroma 8.000,00 din. Košan ALojz, Slikopleskarstvo, Efenkova 7, Velenje. PRODAM novo avtcprikolico, nosilnost 500 kg. Lipičnik, Lilijska 6, Pesje - Velenje. SOBO ALI GARSONJERO za zakonski par brez otrok v Velenju ali bližnji okolici išče serviser. Naslov v uredništvu. PRE KLICU JEM vozniško dovoljenje štev. 00272 na ime Ivan Galič iz Kamniškega Podgorja 43, Lepoj^ava. R 4, letnik 1976, prevoženih 14.000 km prodam. Ledine k, Florjan 125, Šoštanj. UGODNO PRODAM brako prikolico staro 3 leta, čoln maestral 18 z motorjem Tomos 4. Možnost plačila s kreditom. Gunšek Viktor, Ulica Vmjačke Banje 6. PRODAM uvožen otroški športni voziček z avtosedežem. Pahole, Šaleška 2a, telefon 850-958. PRODAM osebni avtomobil Austin 1300. Nakup je možen tudi na kredit, cena 40.000.-ND. Cu-mer, Koroška 8, Šoštanj. PRODAM Zastavo 750, letnik 1971 - Golob, Graškogoiska40. KONFORTNO enosobno stanovanje v središču Velenja prodam. Naslov v uredništvu. DYAlNO, letnik 77 (september), PRODAM. Informacije: Zapušek, Šaleška 20, Velenje, telefon 850-25 8 (popoldne). Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« VELENJE Razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 29 6 1979 JAVNO D RAZ BO za prodajo avtomobila IMV Kom bi diesel 2000 D, ki bo dne 20. 7. 1979 ob 10. uri v prostorih DO TOPLOVOD na Koroški cesti 3 a v Velenju. 1. Voziio IMV Komb i diesel, Tp 2000 C je letnik 1972, moči 40 KM, nosilnosti 1000 kg, prevoženih 100.000 km, registrirano do septembra 1979, je v voznem stanju. 2. Ocenjena prometna vrednost vozila je 15l000,00 din, to je hkrati tudi izklicna cena. 3. Davek na promet od prodaje osnovnega sredstva ni vračunan v ceni in ga mora poravnati kupec skupaj s stroški prepisa. 4. Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 10% izklicne cene na blagajni DO TOPLOVOD. 5. Ogled vozila je možen vsakdan od 6. do 14.rire v prostorih DO na Koroški cesti 3 a v Velenju. Vse podrobnejše informacije lahko dobite ob ogledu vozila. J Komisija za delovna razmerja MODNI SALON VELENJE Koroška 46 a Razpisuje naslednja prosta dela in naloge TAJNICE Pogoj: - srednja izobrazba administrativne smeri — znanje strojepisja Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Modni salon Velenje, Koroška 46 a ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame CILKE MRAVLJAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč ob težkih trenutkih govorniku ZB tov. Vladu za poslovilne besede, zdravnikom ZD Velenje za lajšanje bolečin, ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni. V Rudarju nov veter Nov uspeh velenjskih atletov Velenjski atleti so se minuli konec tedna udeležili državnega članskega prvenstva v Sarajevu. Zastopstvo se je vrnilo iz Sarajeva z naslovom državnega prvaka, ki ga je dosegel Peter Svet, in s kopico dobrih uvrstitev, kakor tudi izredno dobrih rezultatov. Skakalec Boris Režek je v skoku v daljino te za centimeter zgrešil bronasto kdajno. S skokom 722 cm je bil čettti, kar je vsekakor lep dosežek. Stanko Miklavžina je v teku na 5.000 m dosegel čas 14:40,0 in s takim dosežkom v članski konkurenci bil osmi. V obeh tekaških disciplinah (10.000 m in 3.000 m ovire) je Josip Šamu moral zaradi zdravstvenih razlogov odstopiti. Zato pa je še bolj razveseljiv izid teka Dragana Aniča na 3.000 z ovirami. Dosegel je peto mesto in s časom 9:00,7 izboljšal osebni rekord. Tomislav Popetru je v teku na 800 m bil trinajsti s časom 1:55,67. V metu diska je Franc Rošer dosegel dobro šesto mesto z metrom 45,34 m. Peter Svet, ki je v zadnjem času posvetil vse priprave na državno prvenstvo, je opravičil vlogo favorita v teku na 3.000 m ovire. Kot državni rekorder v tej izredno težki tekaški disciplini (tekmovalci preskakujejo visoke ovire, med katerimi je pri eni tudi doskočišče z vodo), je dosegel čas 8:49,96 in zmagal. K naslovu pa je dodal v teku na 1.500 m še osmo mesto. Med ženskami se je na državno prvenstvu uvrstila članica Šalamono-va, vendar se tega tekmovanja ni mogla udeležiti zaradi obvezne šole v naravi. Vtis, ki smo ga dobili v ponedeljek popoldne na prvem srečanju novega trenerja Rudarja Kemala Omeragiča z igralci je, da lahko v prihodnje pričakujemo v klubu izredno resno in odgovorno ter disciplinirano delo. Ze prve besede trenerja igralcem: „Od vas bom zahteval kar največje delo in red. Tisti, ki misli, da tega ne bo zmogel, je najbolje da danes to odkrito pove," dovolj povedo. „Ne zanima me, kako ste sedaj igrali, kako ste se vedli. To je preteklost. Zame je prihc ' pomembna prihodnost." Ena izmed novosti novega trenerja je tudi ta, da bo od igralcev zahteval kar najbolj športno vedenje. Tako jim je med drugim odslej prepovedano kaditi, kadar so v kropi igrišča ali v garderobah. Tako se je na prvem srečanju s trenerjem in nekaterimi člani uprave, treba je pač upoštevati, da so ostali na letnem oddihu, zbralo dvajset igralcev. Razen Purača tudi vsi novi igralci; Sulejman Numanspahič, 24 (K oz ara Bosanska Gradiška), Suad Kaialič (Radnik Bijeljina), Dobrivoj Tminič (K cz ara B. Gradiška), Kemal Culič (Osgek), Mirko Mišetič (Rudar Ljubija) in Asim Salkič (Borac Bosanski Šamac). Uprava Rudarja je želela klub okrepiti tudi z Džurom Koloničem (Varteks), vendar igralca do ponedeljka še ni bilo v Velenje, niti ni podpisal pogodbe. V nedeljo bodo nogometaši Rudarja odšli na priprave v Črno na Koroškem, kjer bodo ostali kakšnih deset do petnajst dni; odvisno od samega dela in razpoloženja. Nato se bodo vrnili v Velenje in zadnje obdobje priprav izkoristili za igranje prijateljskih tekem. V imenu uprave je izrekel nwim igralcem dobrodošlico podpredsednik kluba Franjo Kljun, vsem zaželel uspešno delo ter oB tej priložnosti izrekel tudi vso podporo uprave novemu trenerju pri njegovem delu. S.U. ^ P Va„te Kemal Omeragič Glede na to, da je bilo to prvo srečanje trenerja z igralci, bodo čas do nedelje izkoristili za medsebojno spoznavanje. Ze v ponedeljek, po uvodnem srečanju, je imel trener prvi sestanek z obrambnimi igralci, naslednji dan z zvezno visto itd. Ob tem pa se je pogovoril še z vsakim igralcem posebej, da bi bila vsa morebitna vprašanja, ki pestijo igralce, razčiščena že na samem začetku. Prvega sestanka so se udeležili vsi igralci, razen Kikiča. in novega vratarja Purača. Kakšne pol ure pa je zamudil Kustudič. Po besedah trenerja Omeragiča čaka zamudnike stroga kazen JUTRI TRI M PLAVANJE Komisija za rekreacijo pri občinski Zvezi za telesno kulturo bo organizirala ju tri (14. julija) od 10. do 16. ure trim plavanje na letnem bazenu v Velenju. Vabijo, da se plavanja udeležite v čim večjem številu ter tako pred dopustom (če še niste Mi) preizkusite svoje plavalne moči. Tudi tokrat bo dobil vsak udeleženec značko in trim nalepko. industrija gradbenega materiala GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po tistemu SCHIEDEL je Industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja Samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiičenje - notranja Samotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature In ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno Izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,016 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.