•m
j
Izdali »Zasavski tednik« * Trbovljah. — Dre] ul* uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stana Suitar. — Naslov uredništva in uprave:	»Zasavski tednik«.
Trbovlje 1. Trg revolucije 28 - Telefon bo-m - Ra6uD pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-14« - Ust izhaja vsako sredo - Letne naročnina 480 d' polletne Mo din. četrtletna 130 din. meeočn« tt din. Cena Uvoda » »olportat 10 din. — Tiska tiskarn« Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo Uti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek ee ne vračajo.
Si._________________.
ftfcev. 4
TRBOVLJE, 2». januarja 196«
Cena K
'lil
RAZŠIRJENI PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V TRBOVLJAH
Vsi smo odgovorni za naše delo
Vernim občinskega komiteja ZKS Trbovlje v luči EL plenuma CK ZKJ — Odločneje se moramo boriti proti nepravilnostim — Sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik je imel obširno poročilo — Tehnična in ostala inteligenca se premalo vključuje v družbeno-politično dejavnost komune — Preobremenjenost nekaterih aktivistov, medtem ko drugi nimajo nobenih funkcij — Plenumu je prisostvoval član okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Janez Zemljarič
RaeSirjeal plenum eLSčinske-Oe komiteja ZKS Trbovlje, ki Je zasedal v petek, 15. januarja, je razpravljal o organi z acijsko-polltičnih vprašanjih na svojem Področju v luči II. plenuma Ck ZKJ. Sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik je v svojem obširnem in bogatem poročilu nanizal vr-rto dogajanj s področja družbenopolitične dejavnosti. Sam


V 51 URAH OKROG SVETA
V	51 urah 45 minutah ln 22 sekundah je preletel s potniškim reaktivnim letalom okoli *«mlje ameriški letalec Renoy-•K^ds, ki je dosegel ■ tem nov rekord.
ZA SPREJEM V ZN
Nova neodvisna afriška dežela Kamerun je prosila ra sprejem v ZN.
JUGOSLOVANSKA MISIJA V GVINEJI
Jugoslovansko poslanstvo dobre volje pod vodstvom člana Zveznega izvršnega sveta Sergeja Kraigherja je pred dnevi prispelo v glavno mesto afriške države Gvineje Konakrl. Naši zastopniki bodo ostali v Gvineji do 21. januarja, od tam pa bodo odpotovali v Gano.
SZ BO POMAGALA PRI GRADITVI ASUANSKEGA JEZU
Kairski radio je poročal, daje nstopnik SZ, sovjetski minister za električne centrale, Izjavil na tiskovni konferenci, da je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati pri drugem delu gradnje Asuanskega jeza.
SVETOZAR VUKMANOVIC OBISKAL PREMIERA HRUSCEVA
Svetozar Vukmanovič, predsednik centralnega odbora sindikatov Jugoslavije, ki se mudi ▼ Sovjetski avezi na oddihu. Je obiskal sovjetskega premiera Brsščevu, ki Je sprejel Sveto-serJa Vukmsnoviča na njegovo prošnjo.
ZAPRTA SEJA V PARIZU
V	Parizu se Je sešel francoski odbor sa obrambo ter imel »Sprto sejo. Na njej so razpravljali o vprašanju eksplozije franooske atomske bombe v Sahari. Seje se je udeleželt tud) predsednik de GauUe. Nemški listi pišejo, da bo prva atomska bomba Francijo verjetno eksplodirala pred 15. marcem.
NIGERIJA ZAHTEVA NEODVISNOST
Nigerijska federalna skupščina je poklicala britanski parlament, naj potrdi nigerijski federaciji od 1. oktobra letos status neodvisne, samostojne države.
ADENAUER OBSODIL
PROTI2IDOVSKE IZPADE
Zahodnonemški kancler Adenauer je v soboto, 16. Januarja, Izjavil Po radiu in televiziji, da nacizem ne more najti plodnih tal V nemškem narodu. Peščica nepopravljivih, ki so še vedno •ned Nemci, ne more ničesar •toriti. Kancler Adenauer je ostro obsodil protižidovske ^••de ln poklical prebivalstvo, •*J na samem kraju kaznuje fcltsa« Dietične Izgrednike,
pregled sklepov zadnjega razširjenega plenuma je pokazal, da se je stanje v mnogih osnovnih organizacijah ZK znatno popravilo, vendar Pa ponekod niso bili dovolj dosledni pri izvrševanju sprejetih sklepov. Zlasti pri presoji moralnega lika posameznih komunistov smo se prehitro zadovoljevali z nekimi povprečnim; ugotovitvami, namreč da pri tem ali onem ni opaziti posebnih napak — tako na primer, »da se ne da pomagati, če nekdo pijančuje, če zanemarja družino, če grobo krši javni red in mir, če ne loči mej na lastninskem področju, če ima neotesan odnos do ljudi, predvsem podrejenih. Takih primerov je še nekaj in so se nekatere stvari od zadnjega plenuma, ki-je ugotovljene nepravilnosti ostro obsodil, sicer izboljšale ter so bili posamezniki tudi zanje kaznovani, da pa nekateri gredo še kar po stari, krivi poti. Malo je primerov, da bi osnovne organizacije Zk tako člane klicale na
odgovornost. To nam dokazujejo pogoste pritožbe državljanov na razne forume. Pred nami se odkriva primer Ljudske tehnike v STT, kjer so bili nekateri komunisti mnenja, da je bilo dogajanje v lej ustanovi popolnoma v redu. Imamo pred sabo spet primer, ko rudarji pripovedujejo o grobih odnosih nekega nadzornika na Rudniku d0 njih. Čestokrat gre tudi za negiranje zakonitosti pri delovnih odpovedih, zapostavljanje in kratenje pravic žena v delovnem razmerju, kratenje pravic vajencem, nerazumljiv odnos do gospodarjenja v nekaterih podjetjih v Trbovljah.
Se je vrsta takih in podobnih napak, ki jih ne vidimo ali nočemo videti. Komunisti pa morajo vse take in podobne pojave zatirati in izkoreniniti. Razen teh pa s0 še drugi nezdravi pojavi; tako bodo morali komunisti bolj odločno skrbeti,, da bodo znali tisto, za kar bodo glasovali, pozneje tudi zagovarjati. Tako na primer, da ljudje v raznih družbenih organizacijah n« bodo samo enostaven glasovalni aparat, kjer bodo danes kaki stvari pritrdili, pozneje pa glasovanje zanikali in se celo izgovarjali, da so za sklep »morali glasovati« — da Pa mislijo drugače. Kaj naj Zveza komunistov pričakuje od takih dvoživk? V takih primerih je mogoče samo dvoje; ali da
osnovne organizacije ZK takim tovarišem povedo svoje mnenje in jim učvrste hrbtenico, ali pa izvajajo konsekvence, kajti v nasprotnem primeru taki tovariši ne morejo biti člani ZK.
Zaradi vsega tega so marsikdaj upravičene razne pripombe državljanov glede dela marsikaterih komunistov, ki so na odgovornih gospodarskih in družbenih položajih. Pred Zvezo komunistov smo dolžni skrbeti, da takih negativnih primerov ne ho ali da jih vsaj bo kar najmanj. Nikoli nam ne sme biti žal časa za razgovor s človekom, ki išče pomoči v svojih težavah, saj nam je že s tem, da se je k nam zatekel, izkazal zaupanje. Včasih so stvari res take, da ne moremo pomagati, takrat Pa vsaj iskrena beseda mnogo pomeni in zaleže. Zavedati se moramo, da socializem ni samo ustvarjanje zadostnih množin materialnih dobrin, ampak da je socializem prav tako graditev čustvenih, toplih odnosov od človeka do človeka.
Sklepi razširjene seje komiteja z dne 26. IX. 1959 so v najtesnejši zvezi z ugotovitvami II. plenuma CK ZKJ ter predlagamo, da sklepi še nadalje služijo kot orientacija in obveza osnovnim organizacijam ZK pri reševanju vprašaj. :?u
V drugem delu svojega poročila je tovariš Železnik govoril o delu v ljudski oblasti, 0 d«!111
svetov, o sodelovanju komunistov na zborih volivcev, na drugi strani pa, da se sklepi, ki se sprejmejo na zborih volivcev, tudi upoštevajo in se dajejo volivcem ob potrebi primerna pojasnila. Preglog novega družbenega plana mora iti letos bolj dosledno v pretres. Z njim naj se pred sprejetjem seznanijo vsi volivci, ki lahko dajo dragocene predloge, ki naj se upoštevajo, če so dobri in izvedljivi. Prav tako je treba v večji meri seznanjati člane delovnih kolektivov o sklepih zasedanj delavskih svetov ter imeti živ stik s člani delovnih kolektivov.
Prav posebno pozornost Pa bo treba v bližnjem obdobju posvetiti tudi pripravam na občne zbore sindikalnih podružnic. To *e zlasti, ker kažejo nekateri primeri, da so »e sindikalne organizacije ponekod vse preveč odmaknile od pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRED ¥L #iL ' .ESOM SZDL
Razgibanost
članstva
V resnici so organizacije Socialistične zveze v zadnjem obdobju močno okrepile svojo dejavnost. To ni videti samo po vsebinsko dokaj bogatih in pisanih občnih zborih, na katerih je bilo tokrat znatno več ljudi, kot drugekrati, in dobro opravljenih volitvah, marveč tudi v vsakodnevnem delovanju osnovnih organizacij. Neaktivnost se je umaknila več ali manj stalni dejavnosti; neorganiziranost najrazličnejših opravil je zamenjala organizacijska in vsebinska prizadevnost, da bi v resnici ne le ugotavljali dejanske razmere v kraju, kjer delujejo ali na širšem področju, pač pa da po svoje prispevajo k reševanju vsakodnevnih zadev.
Vsa ta pisana dejavnost se bo pred V. kongresom, ki bo aprila v Beogradu, močno stopnjevala. To dokazujejo programi dela, sprejeti na prvih sejah novoizvoljenih odborov. Občni zbori res niso posvetili toliko pozornosti realnim programom dela, kot bi morali, in kot bi bilo pričakovati, zato pa so prve seje novoizvoljenih odborov sprejele tisto, kar bi morali že občni zbori. Menda ni niti ene osnovne organizacije v Zasavju, kjer ne bi ne le v počastitev kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije določili, da bodo v tem času močno okrepili svojo dejavnost, marveč predvsem zato, ker jim pospešeno dejavnost narekuje naš razvoj in ki ga bo V. kongres zanesljivo ocenil, hkrati pa dal vse polno novih misli in bogatih napotkov za to, kako v bodoče krepkeje oziroma hitreje iti po poti k skupnemu cilju.
Nekatere osnovne organizacije so med drugim sklenile ta čas do kongresa izkoristiti tudi za organizacijsko učvrstitev svojih organizacij. Akoravno je na dan volitev precej ljudi spoznalo, da je njihovo mesto v tej politični organizaciji, je še precej delovnih ljudi, ki iz tega ali onega vzroka niso včlanjeni v Socialistični zvezi, vzroki pa niso takšni, da ne bd imeli pogojev za sprejem in delo v SZDLJ. Povsem razumljivo je, da novoizvoljenim odborom SZDL res ne more biti vseeno, ali bodo imeli skozi leto samo toliko članov, kot so jih prevzeli od starih odborov, ali bodo organizacijo okrepili. Posebno skrb pa velja posvetiti ljudem v starosti od 16 do 18 let. Po statutu so ti mladi ljudje lahko redni člana Socialistične zveze. Pravzaprav jih Socialistična zveza usmerja v njihovih mladih letih, da bodo polnoletni ne le vedeli, kaj in kakšen program izvaja SZDL, marveč da ga bodo v celoti poznali in ga pomagali uveljaviti.
Navsezadnje so mnoge organizacije spoznale da morajo storiti mnogo več kot doslej za vzgojo svojih članov. Da bodo spoznali vzvode našega družbenega mehanizma in zato tudi laže razumeli vse tisto, česar se danes lotevamo. Izobraževanje ni malenkostna naloga, preračunana samo na neki določeni čas. To 9o najbolj spoznale tiste organizacije, ki so se lotevale teh opravil, pa se niso vsestransko poglobile v načrtovanje in sistematično začele izvajati to stran splošnega udejstvovanja.
PRAZNIK HRASTNISKIH ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Enotni in složni v delu
IM
ZIMA IN SNEG POD ZASAVSKO GORO
2e sam potek letne skupščine,
ki so jo mleli hrastnlški šoferji in avtomehaniki v soboto, 16. januarja v gasilskem domu v Hrastniku, je dal misel za gornji naslov. Pa ne samo, da so opravili na svojem občnem zboru samo obračun svojega enoletnega dela, ki je bilo bogato, temveč so ob tej priložnosti slavili tudi svoj domači praznik — razvili so svojo društveno zastavo, kateri je v imenu SZDL občine Hrastnik botroval predsednik Jože Klan-šek. Občni zbor je bil skoro stoodstotno obiskan., udeležili pa so se ga še zastopniki krajevne oblasti in organizacij iz Hrastnika, nadalje 90 na skupščino prihiteli gostje iz Ljubljane, Trbovelj, Radeč in Celja, da bi bili navzoči tudi pri razvitju zastave.
Že šesto l«to uspešno vodi to društvo predsednik Janko Kavzar. Izvolili so ga ponovno in se Prav gotovo niso zmotili v njem. Slavnostno razpoloženje vseh zbranih je poživila še godba na pihala Svobode II Iz Hrastnika.
Sam občni zbor je potekal v znamenju uspehov, saj so člani društva preteklo leto mnogo napravili. Izvršili so program,
ki so sl ga začrtali v počastitev 40-letrilče KPJ ‘ skrbeli 90 za izobraževanje članov z raznimi tečaji, nadalje lepo proslavili šoferski praznik, 13. julij, prav tako so skupno z organi TNZ priredili več predavanj za občinstvo 0 varnosti v prometu. Tako je uspelo predavanje v Hrastniku in n* Dolu, ki se ga je udeležilo nad 800 poslušalcev. Med posebne dosežke te organizacije pa smemo šteti, da v letu 1959 ni bil niti en član njihovega društva zaradi vinjenosti povzročitelj kakšne prometne nesreče. Kljub najslabšim cestam v republiki so vsi svoja vozila vestno In skrbno upravljali ter s takim delom čuvali ljudsko imetje.
Kar veselje je bilo poslušati poročila, ki ao pokazala enotnost in složnost med člani. Vsi »o stoodstotno organizirani in imajo tudi članarino v redu poravnano. — Podružnica Soferjev in avtomehanikov v Hrastniku je med najboljšimi v Sloveniji — je poudaril predsednik republiškega Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki je hrastntškim tovarišem čestital k doseženim rezultatom, hkrati pa nakazal naloge združenja v bodoče. Tovariš Cerar
IV. ZIMSKOŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE
POZDRAVLJENI NA PARTIZANSKEM VRHU
Že četrto leto so v pripravi zimskošportne igre Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Tokrat ponovno v revirjih. Te bi morale biti že lansko leto, toda slabe snežne razmere so onemogočile izvedbo prireditve. Upajmo, da bodo tokrat te Igre v revirjih v krajih borb NOV na Partizanskem vrhu nad Trbovljami tud) Izvedene. Prireditelj teh Iger je Zveza sindikalnih športnih društev »Elektra«, organizacijo te zimske športne prireditve pripravljata Elektrarna Trbovlje in podjetje Elektro-Trbovlje. Priglasilo se jc 200 tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije in celo lz Hrvatske.
Sneg in zopet sneg — to je želja vseh zimskih športnikov, zlasti pa naše mladine, ki bo v teh dneh dobila svoja semestralna šolska spričevala ter večina svoje zimske počitnice preživela na snežnih poljanah. Upajmo, da bo zapadli sneg ostal ln da bodo letošnje zimskošportne igre ELES na Partizanskem vrhu res izvršene.
Organizacija te velike zimske prireditve je v rokah izkušenih strokovnjakov iz Elektrarne Trbovlje in podjetja Elektro-Trbovlje, ki so že vse pripravili za prenočevanje športnikov in gostov, za prehrano in ostalo, tudi za elektriko, za poročanje e Igrah za
športne in druge časnike — celo Televizija Ljubljana je obljubila, da bo snemala te zimsko športne igre. In končno: tudi letos niso pozabili na referenta za sneg. AH jih bo ta razočaral ali ne, bomo videli v dneh 23. ln 24. januarja' na belih poljanah Partizanskega vrha nad Trbovljami, ki se blešči v vsej svoji lepoti, ko pišemo te vrstice.
PRIPRAVLJENO JE VSE
Trbovlje pričakujejo v bližnjih dneh goste iz vseh krajev Slovenije. Prav bo seveda, da jim v pozdrav razobesimo zastave in jih dostojno sprejmemo, da bodo videli, da prihajajo v gostoljuben rudarski kraj.
Nemalo dela je imel v zadnjih dneh za vse to prireditveni odbor, ki ga vodi agilni predsednik Franc Grošelj ln ki ima v izbranih odbornikih dobre pomočnike. Vseh tekmovalcev se je priglasilo okrog 200. Tudi zastopnice nežnega spola so vmes. Za vse športnike in goste je pripravljeno preko 200 ležišč, prehrana pa bo zagotovljena v Počitniškem demu rudarjev na Partizanskem vrhu.
Trboveljska dolina je priskočila prirediteljem na pomoč: treba ja bilo pri-
skrbeti slamnjače, odeje itd., pa tudi na ostalo niso pozabili, zlasti na naše podjetje »Meso«, ki je poskrbelo za dobre klobase, hrenovke in drugo.
Gostje že prihajajo. Že od torka dalje so na Partizanskem vrhu, hočejo se spoznati s tekmovalno progo. Vsakdo namreč računa na dosego prvega mesta. Toda domači športniki iz Elektrarne Trbovlje ln Elektro-Trbovlje pravijo, da' hočejo letos, ko smučajo doma, biti prvi. Če ne bodo z njimi
napravili spet tako, kot včasih pri nogometu! Samo boljše bo, če ne bo šlo tako kakor včasih pri nogometu, ker je baje Televizija Ljubljana obljubila ,da bo prireditev snemala, če
bo le res, kajti kolikokrat nas je že potegnila za nos, da povemo kar po domače. Spomnimo se samo na televizijski oddajnik na Kumu, ki so nam ga odvzeli in ga nam spet obljubljajo že več kot pol leta. Prav zadnje dni smo slišali, da bo Kum v najbližnjl bodočnosti dobil svoj oddajnik, namreč tistega s Krvavca.
Pa k stvari sami. Na te zimskošportne igre niso povabljeni samo tekmovalci iz Slovenije, ampak tudi gostje iz Hrvatske. In še celo iz Trbovelj: prav posebno se pripravljajo tekmovalci iz Elektro-Trbovlje, a tudi tekmovalci iz trboveljske * Elektrarne prav nič ne zaostajajo. Pravijo, da ne bodo zadnji, saj so ie ves čas pridno trenirali, včasih kar po suhem, drugič pa po mokrem. Treninga je bilo torej doma dovolj, priglasitve še vedno prihajajo, referent za sneg pa naj gleda, da bo v kar najbolj dobrih odnosih s tistim, ki sneg delajo, da se ne bi v zadnjem trenutku skujali.
Dragi gostje! Četrte zimskošportne igre ELES vas vabijo v zasavske revirje. Po vijugasti trboveljski dolini se boste vzpeli 'na bele poljane na Partizanskem vrhu, kjer kličemo vsem: DOBRODOŠLI!
je na primer nakazal potrebo Ustanovitve zasavskega združenja za lažje in boljše delo.
Po obširni razpravi, v katere so posegli tudi gostje od okrajnega odbora CčSje, iz Radeč in Trbovelj, zastopnika LM Hrastnik, dr. Toplak in drugi, so izvolili nov odbor.
Ob zaključku pa Je spregovoril še predsednik SZDL Hrastnik tov. Jož© Klanšek, ki je čestital podružnici k uspehom ter razvil društveno zastavo. V imenu SZDL Hrastnik je pritrdil na zastavo spominski trak, te so pripeli na zastavo še zastopniki iz Celja, predsednik republiškega odbora tov. Cerar, predsednik podružnice iz Trbovelj tov. Bizjak ter zastopnik iz Radeč..
Zastavonoša hrastnišk© podružnice je sprejel zastavo v vanstvo ter obljubil, da jo ho častno čuval in nosil novim uspehom nasproti, da člani, ki ao bili izvoljeni. da vodijo društvo, tudi v bodoč© ne bodo razočarali tistih, ki so jim z izvolitvijo izrekli zaupanje.
Vsi, ki smo prisostvovali temu zborovanju, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da smo bili navzoči pri polaganju obračuna ene izmed najboljših podružnic Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
S parolo; Naš cilj je varen promet! — je bil zaključen praznik šoferjev in avtomehanikov v Hrastniku. S. S.
VREME
ZA ČAS OD 21. JANUARJA DO 31. JANUARJA:
Postopno topleje, zlasti v višjih legab^ v splošnem nestalno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo zlasti močne okrog 27. in 31. januarja. — Izboljšanja ne bodo trajala več kot tri dni. Močnejša otoplitev se pričakuje okrog 26. januarja, vendar bo kmalu nato zopet hladneje.
Dr. V. K.
S KONFERENCE LM5 OBČINE TRBOVLJE
Mladina se uveljavlja
V prejšnji številki smo že pisali o bogati vsebini mladinske konference občine Trbovlje, predvsem o razpravi delegatov in gostov. Glede na obširno tematiko, ki so io obdelali ob tej priliki, prinašamo v naslednjem še vsebino obeh glavnih referatov na konferenci LMS v Trbovljah.
Referat predsednika občinskega komiteja LMS Trbovlje tov. Ivana Trenteljna je obravnaval aktualno temo: uveljavljanje mladine v družbenem življenju v komuni, ki ga je s konkretnimi podatki že Izpopolnilo in Ilustriralo poročilo sekretarja tov. Sima Raduloviča.
Iz obeta poročil posnemamo bogato enoletno bilanco, ki, kakor je dejal v svoji razpravi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Janez Železnik, dokazuje, da imamo opravka z mlado generacijo, ki se zaveda, kaj hočemo v izgrajevanju nažega družbenega sistema in ki predstavlja silo in rezervoar, iz katerega bo Zveza komunistov še nadalje črpala svoje kadre.
Ce v prvi vrsti navedemo nekaj statističnih podatkov tudi o delu mladinske organizacije v trboveljski občini, je treba najprej navesti, da šteje LMS 2015 članov, kar izkazuje porast za 752 mladincev in mladink v primeri z 1. 1958, tako da je sedaj izven organizacije še 831 mladincev. Poseben uspeh je bil dosežen s tem, da Je uspelo pridobiti predvsem žensko mladino. Nove organizacije so se formirale v trgovskem podjetju »Prvi Junij«, ki vključuje vso trgovsko mladino, v Zlatarni, na Opekarni rudnika, na Dobovcu, a na osemletki In v kmetijski zadrugi bodo formirali organizacijo v tem mesecu. Terensko mladino pa nameravajo vključiti v LMS v teku leta, ki naj bi delovala v okviru stanovanjskih skupnosti.
Tudi na področju politično-ideo-loškega izobraževanja je bil dosežen lep uspeta, saj Je šlo skozi občinsko mladinsko politično šolo, seminarje ln izobraževalni center v Bohinju 110 mladincev. Sedaj je v teku mladinska politična šola, Id jo obiskuje 45 slušateljev, deset mladih pa obiskuje politično šolo pri občinskem komiteju ZK. — Pri širšem Izobraževanju so postale težave zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra spričo njegove prezaposlenosti.
Osnovne organizacije so predelale v celoti minimalni program, ki ga Je izdelal CK LMS. S pomočjo ideološke komisije občinskega komiteja ZK so bili formirani marksistični krožki v Industrijski rudarski šoli in Industrijski kovinarski šoli, na Gimnaziji, kamor se bo vključila tudi mladina SSS, v programu pa je formiranje še 4 krožkov. Potrebno pomoč nudi mladini Delavska univerza. Za mladino pripravlja ciklus predavanj o temi -Priprava za življenje«. - Referenta sta tudi ugotovila, da je bil Izpopolnjen sistem nagrajevanja spodbudnik za višjo splošno ln strokovno izobrazbo. -Tako obiskuje 128 mladincev razne šole ln tečaje.
V Zvezo komunistov je bilo sprejetih 293 mladincev, kar Se toliko bolj poudarja težnjo mladih, da bi čim aktivneje delovali kot člani Zveze komunistov na vseh področjih družbenega življenja komune.
Uspešna je bila nadalje dejavnost mladine v jubilejnem letu 1859. V okviru razpisanega tekmovanja občinskega komiteja LMS so bila predavanja o zgodovini KPJ in SKOJ. Mladina je priredila 12 samostojnih proslav ter Izlete na Ce-blnovo ,Ceče, Dobovec, Zalog, Pod-stenice itd. 350 mladincev Je sodelovalo v vseh proslavah. Konkretne akcije so bile tudi ena Izmed oblik za uspešno delo aktivov, kakor na primer Teden mladosti, Dan vajencev itd. V letu 1959 je bilo 170 športnih srečanj mladih. Razvila so se tudi srečanja med aktivi, tako doma kot izven občine.
Zadnje volitve SZDL so tudi pokazale veliko pripravljenost mladine, saj je v organizaciji 911 mladih.
Na področju delavskega ln družbenega samoupravljanja sta referenta ugotovila premalo uveljavljanja dela mladih v organih samoupravljanja delavskih svetov, svetih ObLO Ipd. V prvi vrsti tudi pe ustreza število mladine v delavskih svetih v primeru s številom
zaposlenih mladincev, kajti občutno je znižanje števila, ln sicer od 83 na 49. Pri tem je razen delnega podcenjevanja vloge mladine tudi dejstvo, da mladina gleda na probleme ozko mladinsko, ne pozna pa še dovolj vseh problemov komune, pri čemer se ne more v zadostni meri uveljaviti.
Mladi morajo prisluhniti potrebam časa. Zaradi tega Je tudi referat predsednika zajel vso občinsko problematiko od stanovanjskega vprašanja do družbene prehrane, vodovoda ln podobno. Izrečenih je bilo nekaj kritičnih pripomb
glede urejevanja družbene prehrane, pri čemer je bilo poudarjeno, da se premalo govori o organizaciji ureditve teh obratov, o kakovosti hrane, o vprašanju, ali res zadoščata 2 centralni kuhinji, nadalje o toplih obrokih hrane. -Kritično so bile ocenjene tudi drage gradnje, neopravičeni prevozi Ipd. V stanovanjski izgradnji je bil ponovno poudarjen predlog, da sc tudi v družinskih stanovanjskih blokih urede samske sobe glede na to, da si samski mladinci žele toplejšega okolja, ne pa golega življenja v samskih domovih. — Ni nadalje naključje, namreč da je referat poudaril, da madina ne sme biti le reglstrator napak ali pa uspehov, ampak mora biti tudi inlclator prednašanja problemov na DS, svete LO in druge organe družbenega upravljanja. Vso skrb naj bi mladina posvečala tudi doslednemu izvajanju pisma IK CK ZKJ ln besed tovariša Tita v novoletni poslanici.
Poročila govore tudi o odnosih v podjetjih, odnosih do vajencev v zasebni obrti itd., kjer so bili ugotovljeni pretepi vajencev in po-
STSHOVBNJSKE SKUPNOSTI PRIPRAVLJENE NS SVOJE DOLŽNOSTI
Numo pot ebno sodelovanje
Občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju je sklenil pri-netjati stalne razgovore s predsedniki svetov stanovanjskih skupnosti. Take stalne pomenke je narekovala nujnost, ker občinski odbor Socialistične ziveze pač želi, da bi zagonske stanovanjske skupnosti v celoti uresničile svoje načrte. Takrat je bdi drugi razgovor pri predsedniku občinskeg ljudskega odbora. Obravnavali ao začetek izvajanja tistega dela programov, kd naj naoprej prinesejo rešitev določenih potreb ljudi.
Predvsem je razgovor pokazal, da bo treba v bodoče Se več medsebojnega sodelovanja med vsemi tremi stanovanjskimi skupnostmi. Takšno sodelovanje so sveti uvedli že takoj skraja, ko so prevzeli svotje dolžnosti, potrebno pa ga to razvijati, kot je videti, na vseh področjih. Praksa kaže, da se trenutno »veti stanovanjskih skupnosti najbolj ukvarjajo z vprašanjem ustanavljanja servisnih obratov in delavnic. Stanovanjska skupnost Zagorje I je doslej prevzela javno pralnico, ki jo je pred kratkim ustanovil center za pospeševanje gospodinstva. Ker bo ena pralnica, v kolikor bedo maksimalno itzkoriBftiM vso njeno zmogljivost, zadostovala za potrebe vsega Zagorja, bi bilo nesmiselno ustanavljati podobno delavnico še v drugi ali celo tretji stanovanjski skupnosti. Kaže pa, da bodlo vse tri skupnosti ustanovile lastne grad-benoremontne obrate, ki se bodo ukvarjali, predvsem s popravili najrazličnejših objektov. Za zdaj bodlo morale skupnosti imeti tak* delavnice v zasilnih prostorih, kasneje pa se bo našel izhod iz zagate. Stanovanjska skupnost Zagorje II namerava posebej ustanoviti še nekakšno delavnico, v kateri bodo ženske šivale otroško konfekcijo.
Naposled so govorili tudi o družinskem in otroškem var-
ODLOČNEJE SE MORAMO BORITI PROTI NEPRAVILNOSTIM
(Nadaljevanje i ]( strani)
blemov ki vsak dan zadevajo našega delovnega človeka. Vso skrb pa bo treba v bodoče posvetiti izboljšanju nagrajevanja delavcev Po učinku.
Pred nami Je vrsta pomembnih nalog. S« vnaprej moramo z vsemi s lami delati na nadaljnjem usposabljanju organov delavskega in družbenega upravljanja s pritegnitvijo novih ljudi, tn to predvsem mladine. Boriti se mroamo zoper vse protisocialistične pojave, ki ovirajo in motijo naš reden razvoj. Tako je treba posvetiti ideološko-politlčnemu delu več pazljivosti in skrbeti za to, da se bo storjen program razvijal tako, kot Je bi napravljen. Za to smo odgovorni prav vsi, kakor smo vsi odgovorni “ vse ostalo delo. Mimo nas ne smejo in ne morejo Ul tudi vse druge naloge, delo v Socialistični zvezi, v stanovanjskih skupnostih, v delu hišnih svetov itd. Prav tako ne smemo Ml mimo naše mladine, ki je dokazala, da lahko zavzema mesto v vseh organih družbenega ln političnega dgoajanja. Na mladino moramo povsod računati ln Ji nuditi pomoč. Vedno in vedno se govori ln razpravlja, da mladina “1 pripravljena sodelovati ln da noče v društva — toda prav nasprotno je res: mladina se želi vključevati v društva, toda dostikrat so ravno uprave društev tista, ki j0 odganjajo, ker jim ni njena navzočnost všeč zaradi kontrole. — Prav gotovo se bo nadalje stanje v številnih naših društvih v trboveljski dolini Izboljalo, če se jim ne bo treba namesto vsebinskega dela Ubadati z materialnimi, finančnimi vprašanji, gostilniškimi obrati in podobno, ki jih potrebuj« Jo za vzdrževanje svojih
stvu. To področje je bilo doslej več ali manj zanemarjena Razumljivo je, da stanovanjske skupnosti v prvih mesecih svojega obstoja niso mogle, kdo ve kaj prida storiti na tem področju, ker so imele dosti opravkov z drugimi vprašanji. Toda zdaj je čas, da se začnejo ukvarjati tudi s tem problemom. Vsekakor bo treba skupnega sodelovanja z zato zainteresiranimi občinskimi organi in predvsem ljudmi. Treba bo najprej še troje otroških igrišč, najti bo treba vsaj zasilne prostore, kjer bi otroci lahko bili na varnem ob slabem vremenu in podobno. Skratka: dela je obilo in skupnosti ga bodo lahko opravile le s sodelovanjem vseh ljudi.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
močnikov. Šolska reforma je prav tako eno od področij dela mladinske organizacije, določena aktivnost se je prav zaradi tega razvila v šolskih samoupravnih organih, skupnostih učencev, šolskih odborih itd., v katerih je mladina prinesla vrsto koristnih predlogov, saj dela v teh organih 80 mladincev.
Delovne akcije so bile v 1. 1959 zelo uspešne, saj se je zveznih ln republiških delovnih akcij udeležilo 136 mladlnčev, obveza pa je bila 129 mladincev. V teh akcijah je bilo 19 pohvaljenih, 36 udarnikov, eden pa je bil dvakratni udarnik. Vrednost opravljenih del jc ocenjena na 2,340.000 din. V lokalnih akcijah so mladinci opravili
34.000	prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 1,700.000 din. Med organizacijami, ld so prispevale največ prostovoljnih delovnih ur, so IRS s preko 13.000 urami, Gimna. zija s 5956 urami in IKS s 4306 urami. Nekatera podjetja se niso posebno izkazala glede omogočitve mladincem za odhod na delovne akcije. — Posebno je bilo pereče vprašanje osebnih dohodkov, ki se niso Izplačevali tako, kot je bilo dogovorjeno, po drugi strani pa so se nekateri odgovorni voditelji zelo neresno vedli proti mladinskemu vodstvu ter je bila potrebna lntervenciqa ostalih političnih forumov občine, da se je obravnavalo vprašanle, kdo naj se pošlje na akcijo. Tudi Izbor mladincev ni bil vedno pravilen. Zaradi tega bo treba letošnle leto. ko bo treba na zvezno akcijo poslati 45 delavske tn kmečke mladine in 45 srednješolcev, na republiške akcije pa 40 srednješolcev, posvetiti večjo skrb, kdo naj gre na akcije. Izgubo osebnega dohodka pa bodo uredili tako, da bodo mladinci v podjetjih nadomestili Izpad v proiz-vodnll z odhodom sotovarišev na akcije.
V lokalnih delovnih akcijah Je sprejeta obveza 40.000 delovnih ur pri gradnji dveh otroških igrišč.
V	letošnjem letu se nadejajo pri lokalnih akcijah večjega razumevanja občinskih forumov ln komun. kar ni hilo v zadostni meri doseženo lani. Pomembna je dejavnost mladine v raznih društvih, saj Je v' SD Rudarju 1100, v strelskih društvih 325. da ne naštevamo še mladine v Partizanu, v Svobodah, Ljudski tehniki Ipd.
Veliko premalo pa Je v okviru občine možnosti za zabavno življenje mladine, glede na aktivnost v drugih področjih tudi v sedanji sezoni ni primerne dejavnosti. Obstaja le ena plesna šola, drugih zabavnih centrov pa ni. Tudi ni mladinskih klubov in prostorov, kamor bi zahajala mladina, namesto da se zateka v gostišča. - Le klubski prostori Svobode v Trbovljah II omogočajo tako dejavnost mladini Zg. Trbovelj.
Med mladino so se nadalje razvile priljubljene oblike dela, kakor na primer “Pokaži, kal znaš« in “Spoznavajmo svet ln domovino«.
V	občini Izhaja tudi 5 lastnih mladinskih glasil.
Klub mladih proizvajalcev je dokaj aktiven le v STT, medtem ko jih v drugih podjetjih ni. Na Rudniku so po izjavi diskutanta odstopili od ustanovitve kluba, pač pa nameravajo tu ustanoviti klub mladih aktivistov.
Bogata poročila je dopolnila nič manj bogata razprava 15 dlskutan-tov, ki so obravnavali delovne akcije, prebleme delavske mladine, vajenske mladine, probleme ženske mladine, mesto mladine v stanovanjskih skupnostih, delo v pionirskih organizacijah, probleme mladine v ESS, delo kluba mladih proizvajalcev v STT, nekatere oblike kulturne dejavnosti mladine, delo aktiva LMS na Rudniku in Gimnaziji, delovanje Počitniške zveze Itd.
Iz te razprave posnemamo predloge o potrebi po sodelovanju mladinskih aktivov na področju tehnike In na potrebni pomoči organizacij LT pri razvijanju te dejavnosti. - Stavljen je bil predlog o ustanovitvi revirske mladinske delovne brigade in glede formiranja klubov mladih v okviru stanovanjskih skupnosti. - Glede ženske mladine pa je bilo poudarjeno, da bi morale gospodarske organizacije bolj skrbeti za odpravo neenakosti žena pri nagrajevanju za opravljanje istih del, glede pravilnega zaposlovanja žena na delovnih mestih, ki so zanje primerna, po potrebi pa njih vključevanje v razne organe upravljanja — še posebej pa so govorili o 164 mladih ženah, ki jim je treba najti primerno dejavnost ozir. zaposlitev.
t.
Zaupajmo mladini
domov. Občinski komite ZK sodi, da Je treba vzdrževanj« objektov društev prenesti v breme občinskega proračuna, gospodarjenje v društvih pa urediti po posebnih upravnih odborih.
Poročila pa ne bi bilo popolno, če se tovariš Železnik ne bi bil dotaknil tudi vprašanja preobremenjenosti nekaterih tovarišev, ki so preobloženi s funikcjamii, mlade ljudi pa puščamo ob strani in jim ne zaupamo. Bolj pogumno bo treba vključevati mladino v razne upravne odbore društev, v organe delavskega in družbenega upravljanja. Kadrovska politika občinskega komiteja ima veliko in odgovorno nalogo, da vse to izvrši.
Ce smo tu bolj, kritično presojali delo Zveze komunistov v naši komuni, potem to ne pomeni, da so bile samo slabosti in da uspehov ni. Uspehi, ki smo Jih dosegli v jubilejnem letu, ko smo praznovali 40-let-nico KPJ, so vidni, in to politični ter gospodarski dosežki, saj je na primer naša industrija lanski letni plan izpolnila z okrog 107“/». Toda danes smo »e namerno odločili, da skupno presodimo notranje organizacij-sko-politične probleme v ZK v Trbovljah, ker si ne moremo misliti uspešnega vodenja gospodarske politike brez urejenih notranje organizacijskih prilik, torej brez zdrave in dovolj trdne Zveze komunistov, tiste subjektivne sile, ki smotrno in zavestno ustvarja nove družbene vrednote. Vsi, prav vsi smo odgovorni za to In v kakšni meri bo Zveza komunistov v Trbovljah sposobna reševati vse naše probleme, h kateri nalogi je treba pritegniti kar največje število državljanov in Jih vzgojiti v sposobne upravljavce.
Zadnjič mi je neki starejši in dolgoletni sindikalni funkcionar dejal: — Od vsepovsod prihajajo priporočila, naj zagotovimo v novih sindikalnih odborih izvolitev čim več mlajših tovarišev. Pred kratkim smo imeli občne zbore Socialistične zveze, Pa s© nam tudi na občinskem odboru predlagali oziroma priporočili, da moramo obvezno predlagati na kandidatne liste nekaj mlajših ljudi im posirr-beti, da bodo izvoljeni. Skratka: vsepovsod zahtevajo samo mlade ljudi; potemtakem bi lahko rekli, da nas, starejše, ne potrebujejo več! — je nekam zaskrbljen povedal.
Umolknil je in me z očmi meril, češ; kaj praviš na to?
In ker nisem takoj odgovoril, je še pristavil: — V Socialistični zvezi smo rekli dvema fantoma, da ju bomo predlagali v bodoči odbor, pa sta to kategorično odklonila. Ker smo vztrajali, maj povesta, čemu načeta prevzeti te dolžnosti, sta odgovorila, da se ne čutita sposobna!
Radovedno sem pa prijel za besedo, rekoč: — In kaj ste jima odgovorili? — Da pač moramo imeti mlade ljudi v odboru; — je odgovoril moj sobesednik in pristavil: — Zaman smo jima dokazovali, da morata nekje delati, nismo uspeli ju prepričati.
Ko sem mu na vse to, kar mi je povedal, dejal, da so ravnali povsem napak, mi je zameril. Vendar ml Je uspelo, da sem ga prepričal in, ker ga poznam kot dobrega im neutrudnega aktivista, sem prepričan, da Je razumel vse tisto, kar sem mu povedal.
Zal mnogokje ravnajo podobno. Ker Je taka direktiva, da marajo v najrazličnejši odborih imeti mlad« ljudi, jih na vse mogoče in nemogoče načine pridobivajo. Gornji primer pa nam dokaj nazorno kaže, kako nemogoče ponekod pojmujejo naše želje, bolje rečeno družbene zahteve, da ždimo in moramo vzgojiti mlade ljudi z« vse mogoče družbene dejavnosti, č® nočemo zaostati, če nočemo, da se bo naš razvoj nekje našel nepripravljen in nesposoben na.
daljevati pospešeno razvojno pot.
Povsem razumljivo: koder koli se bodo na gornji način lotevali pridobivati mladino v svoje odbore, forume in organizacije, so uspehi že vnaprej obsojeni na neuspeh. Adi ne bi bilo bolj razumljivo, 6e bi tovariši, k; so dvema mladima fantoma predlagali, potem, ko sta odklonila prevzem dolžnosti v bčdo-čem odboru in sta povedala, da se ne čutita sposobna, obrazložili, da nihče od nas, ko smo začeli izvajati naš program, ni kdo ve kaj znal in vedeL Ali ne bi bilo bolje, če bi jiajja Povedali, da v tistem odboru ne boste sama, marveč da jima bo-bo vsi pomagali, dokler bosta pomoči potrebna, dokler ne bosta toliko znala, da bosta lahko zavzela celo kako vodilno mesto v organizaciji. Saj konec koncev ni nikjer drugače.
Druga je o tistih priporočilih oziroma vprašanju, kaj pa starejši ljudje, funkcionarji, ki So doslej nosili vso težo našega razvoja in tako rekoč potiskali naš voz naprej.
Brez zamere, samo nekoliko nespometno je tako postavljati stvari, saj bi se to lahko tudi takole razumelo: — Kaj bi z mladiimi? Saj vidimo, da so neresni, da jim roji vse kaj drugega po glavi kat resno delo. Kdor koli stvari danes tako postavlja, zares ne razume našega časa, ali pa se krčevito brani zapustiti vajeti mlajšim ali sodelovati * njimi.
Pri nas v Zasavju smo v zadnjih dveh letih odločno prelomili s tako prakso. Razumljivo je, da tu in tam še priplavajo na površje usedline takih pojmovanj, ki se kažejo v okosteneli nezaupljivosti do vsega, kar je mladega. Potem pa se čudimo, č« mladi res ne morejo pokazati svojega znanja, svoje volje in prizadevnosti, ker eo v svojem poletu omejeni. Včasih se gremo kar cel® moraliste in Iščemo vs« mogoče Jn nemogoče napake in slabosti v vsakodnevnem življenju mlad/ih in vsako, včaejh celo najmanjšo slabost obešamo na’ veliki zvon, zraven p« se trkamo po prsih in vzdihujemo; — Kakšni so ti mladi,
v naših letih smo se borili, d* smo današnje priborili, če bo pa šlo tako naprej, bomo priborjeno izgubili in tako dalje.
Priznajmo, da pogosto ne znamo ravnati z mladimi ljudmi, da jih gledamo im opazujemo z nekakega Olimpa, namesto da bi jim bili predvsem vodniki in svetovalci, da bi sl pridobili njihov© zaupanje, namesto da jim onemogočamo sodelovanje. Nekoliko več občutka za vse to bo treba, in kadar je to potrebno, odkrito, tovariško povedati napake ln slabosti, da bodo mladi imeli občutek, da jih nočemo enostavno »povoziti« ln prisiliti k molku, pač pa skušamo zgladiti pot do vsestranskega razvoja.
Privil mladih ljudi v vse organe našega družbenega mehanizma je logična in potrebna posledica tistega, kar smo zapisali v naš program. M. V.
NAMESTO V USTA V KOŠ
Odmor v razredu.
Tetko, skoraj lačni pričakujejo malico. Nenadoma je pred njimi lep, bel kot kruha, namazan z jetrno pašteto. Planejo po njem... toda naekrat prileti iz prve klopi rezina kruha, se odbije od stene, kjer pusti rjavo sled, in pade med drobce papirja in smeti v koš.
»Takšne malice le ne bom žrla. Kruh namažejo t pašteto že zjutraj in db popoldne nastane na njem, že rjava skorja. Raje ga vržem v koš, namesto da ga pojem. Lahko se le zastrupim.«
Vsi gledajo razburjenko s konjskim repom, lakiranimi nohti, meljejo kruh * jetrno palteto in se čudijo njenim, pametnim ugotovitvam.
Nihče ne reče nič. namazanega s pašteto, da
Zvečer, ko snažilka čisti razred, nabere precejšen kup lepega, belega kruha, da ga odnese domov za svinje.
In spet nihče ne reče nič.
—dq—
PO SVETU
Bela hiša je končno uradno sporočila, kdaj bo predsednik Elsenhower obiskal Sovjetsko zvezo: od 10. do 19. junija; sporočilo je objavila tudi TASS. Okrog Ikovega obiska v ZSSR torej ni več ugibanj tn dvomov: ameriški prezident bo pred odhodom v Moskvo obiskal le Latinsko Ameriko in se bo verjetno še enkrat sestal z zahodnoevropskimi voditelji, Hruičcv pa bo pred tem sestankom konferlral s francoskim predsednikom de Gaul-lom (v Parizu vsak čas napovedujejo eksplozijo atomske bombe v Sahari) In šel na pot po azijskih deželah: Indija, Indonezija (obe Imata, težave s kitajskim pojmovanjem koeksistence), Burma in po vsej verjetnosti tudi Afganistan.
Kako si lahko razlagamo ta potovanja pred samim sestankom na vrhn? Nobenega dvoma ni, da sl voditelja obeh blokov skušata še pred vrhunskim srečanjem nabrati čim več političnega kapitala za poznejše blokovske razgovore. Toda obiski hkrati kažejo, da se pomen Isvenblokovskth držav veča in da »največji« enostavno ne morejo več mimo njih.
Toda posornost. preteklega tedna ni vzbudila vest o tem, kdaj bo potoval Elsenhotver v Sovjetsko zvezo, marveč govor, ki ga je imel sovjetski premier v Vrhovnem sovjetu. Tu Je vrgel ▼ svet »bombo«, ki je globoko odjeknila v javnosti: naše oborožene sile bomo zmanjšali za eno tretjino, za milijon dve sto tisoč mož ... Medtem ko so organi nekaterih zahodnih komunističnih partij da*l tej novici večji poudarek kot Rusi sami. so se na drugi strani pojavili skeptični gla-
sovi, češ ker se zmanjšanje ne bo izvedlo pod mednarodnim nadzorstvom, je sploh vprašanje, če je napoved moč jemati resno.
Za nezaupanje v to, kar je napovedal Hruščev, ni nobenega razloga: Hruščev sam je namreč rekel, da se sposobnost in moč sovjetske armade s tem ne bosta prav nič zmanjšali, marveč še povečali, ker da imajo Rusi novo raketno orožje, ki Je bolj ekono-mtčno od prejšnjih raket. Povedal je
daj še nenaseljeni tn pusti. Skratka pionirji, ki bodo z življenjem napolnili praznino vzdolž azijske meje Sovjetske zveze.
Vsekakor pa Je treba gesto sovjetske vlade pozdraviti, saj ne glede na njeno propagandno učinkovitost vnaša v mednarodno vzdušje le nekaj novega in svežega.
S tribune Vrhovnega sovjeta Je sovjetski premier napovedal tudi notranjepolitično novost: zloglasno MVD
Razorožitvena
»bomba«
tudi, da so sovjetske rakete sposobne v hipu »zbrisati« s površja semlje morebitnega napadalca. In koneo koncev, sovjetske oboroženo sile se bodo s tem imanjšanjem šele približale številčnemu stanju ameriške armade.
Po drugi strani pa je treba opozoriti, da vojak že dolgo ni več najbolj rentabilna postavka v vojski; kot včasih arkebuza postaja »zastarel« tudi on v vojaški tehniki, kjer Imajo glavno besedo znanstveniki. Zato je razumljivo, da gre sovjetska vlada na zmanjšanje oboroženih, sil, saj bo s tem prihranila okrog 17 milijard rubljev, ki JI bodo zelo prav prišli pri izpolnjevanju velikih načrtov sedemletnega načrta, premier Hruščev pl Je tudi že nakazal, kam bodo šli demobilizirane!: naselili bodo severne predele, ki so se-
(minlstrstvo za notranje zadeve, ki je bilo pod Berijinlm vodstvom glavna opora vse Stalinove politike), je bilo razpuščeno. Ne bi imelo smisla, spuščati se v ugibanja, kaj je privedlo sovjetske voditelje do take odločitve, vsekakor pa je ta sklep še enkrat potrdil, da Išče sovjetski notranji razvoj novo ravnotežje, ki se razlikuje od ravnotežja polpretekle dobe.
V zvezi s pripravljanjem sestanka na vrhu je treba omeniti tudi resne zaviralne poskuse. Kot ponavadi, gre tudi tokrat za Zahodno Nemčijo, ki želi s svojimi diverzantskimi akcijami zaustaviti proces, k) sta ga za Zahod spročile ZDA ln Britanija. Kancler Adenauer Je prejšnji teden odlclrl v zahodni Berlin, kjer jc govoril... Povedal je zelo presenetljive stvari: ko-
eksistenca med državami z različno notranjo ureditvijo, da je nemogoča, čeprav da je na zahodu »močno razširjena Iluzija o nasprotnem«; na vrhunskem sestanku se je treba pogovarjati s pozicij sile; tisto, kar so se zunanji ministri v Ženevi že sporazumeli glede Berlina in kar bi po mnenju obeh strani, Vzhoda ln Zahoda, lahko služilo kot osnova za nadaljnje razgovore, je treba razveljaviti, razgovore pa je treba začeti znova, brez kakršnega koli popuščanja ali kompromizarstva...
Značilno je, da so ZDA v glavnem Adenauerjeve teze samo registrirale, medtem ko je uradna Britanija takoj razdraženo sporočila, da vse, kar je bilo glede Berlina doseženo v Ženevi, še velja, tisk pa se je z vso besnostjo vrgel na Zahodno Nemčijo, ki je razdražila britansko Javnost že z protl-židovsklml Izpadi. Spontano ogorčenje je šlo tako daleč, da so številna britanska podjetja odpustila vse Nemoe, ki so bili pri njih v službi, trgovine pa so zmetale na cesto nemško blago, naročila v Zahodni Nemčiji pa preklicale. Vse to odkriva, da Britanci le niso pozabili nemškega bombardiranja Londona in da so za pojave neonacizma bolj občutljivi kot marsikatera celinska država, ki Je morala prenašati direktno nemško okupacijo. »... 4a dogajanje v Zahodni Nemčiji je deloma odgovoren tudi Zahod. Mislili smo, da bomo vzgojili psa čuvaja, pa smo obudili k življenju zver, Komu le se bomo pritožili, Če se bo pokazalo, da sta nagon in naravni zakon močnejša od vsega ostalega ..,« piše londonakl tednik New Statesman.
Iti |i*ii
t«!ijMHIHmllilffii^»i^^.r.—ri„w.„rnr-     .  r    — ■
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV

aasastea

Ugoden rezultat podjetja Elektroporcelana in keramike na Izlakah v letu 1959
REKORDNA REALIZACIJA
l«nl 3« kolektiv lzlaiSkega Podjetja keramike in elektroporcelana uspešno delal; tedaj le delavski svet med drugim ugotovil razveseljivo rast podrtja in poudaril, da so dani pogoji za izboljšanje delovnih razmer.
Pred kratkim se je delavski •vet sešel obravnavi lanskoletnega gospodarjenja. Za leto 1989 »i je zastavil nekoliko “'AnjSi plan zaradi precejšnjega »nižanja cen in zavoljo težav Pii prodaji nekaterih izdelkov. Pokazalo pa se Je, da j® bil plan postavljen nekoliko pesimistično, saj je tovarna nekatere izdelke na trgu prodala bolje, kot so pričakovali. V celoti so presegli finančno realizacijo za približno 25 »/o, s tem pa postavili rekord v dosedanjem obstoju podjetja.
Na zasedanju so govoril tudi o planu za leto 1960, razvoju kooperacije s trboveljsko »Mehaniko«, izobraževanju kadrov in nekaterih drugih vprašanjih, predvsem o začetku rekonstrukcijskih deL Delavski svet se nadalje seznanil z vsemi člen; Pogodbe o kooperaciji. Slednjič ,e je organ delavskega samoupravljanja prepričal, da temelji pogodba o kooperacijskih odnosih z »Mehaniko« na ena-
kopravni podlagi, saj bo tako sodelovanje koristilo enemu in drugemu.
2ivabna razprava je zajela že vrsto drugih vprašanj proizvodnje v letu 1960. Ponovno so obravnavali kvaliteto svojih izdelkov. Ugotovili so, da imajo v tem pogledu največ težav zaradi slabega orodja, ki se prenaglo obrabi. Vendar so ugotovili, da je material, iz katerega je izdelano orodje, zdaj dokaj boljše kvalitete. Kot rečeno, so dozoreli pogoji za začetek rekonstrukcijskih del v podjetju. Načrti bodo kmalu pripravljeni in potrjeni. Računajo, da bodo lahko začeli z deli že prihodnji mesec, z rednim delom Pa spomladi. Znano je, da ima podjetje na voljo lastna sredstva za obnovitvena dela medtem ko bodo morali za nakup novih strojev najti drug izhod, kajti denarja za vse bo premalo.
Pred kratkim je delavski svet sklenil organizirati tečaj« za pridobivanje kvalifikacije. Zdaj so ugotovili, da so priglasitve za tečaje nekoliko pičle. Opozorili pa so na to, da na tečajih ne gre za doseganje nekakšne »papirnate« kvaltfkacije, kajti spričevalo ne pomeni ničesar, pač pa je odločilno znanje in s tem povečana storil-
Veliko slavje na gimnaziji v Trbovljah
V	četrtek 14. t. m. je bila trboveljska gimnazijska mladina presenečena nad uspehi, ki Jih je dosegla kot najboljši aktiv gimnazij v ljubljanskem okraju. Zakaj? Kratek in jasen Je lahko odgovor! V tekmovanju za počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ je ta mladina opravila in dosegla zavidanja vredne rezultate. Ta- ko je na primer sodelovala pri vseh javnih kvalitetnih proslavah na čast 40-letnici KPJ in SKOJ. Pa ne samo to: kolektivno je dala v tem času 1.253 prostovoljnih delovnih ur priejanju raznih komunalnih del v Občini ter odlično uredila gimnazijsko igrišče pod vodstvom tov. Mihe Cestnika.
Ravnatelj gimnazije v Trbovljah tov. Jože Turk je na slavju pozdravil člana okrajnega komiteja ZKJ Ljubljana tov. Janeza Ze mljariča, ki je izročil darilo, nadalje sekretarja občinskega komiteja ZKJ Trbovlje tov. Janeza Železnika, sekretarja občinskega komiteja LMS Trbovlje tov. Simo Radulovič, predstavnika ObLO Trbovlje tov. Alojza Trpina in profesorski zbor.
V	svojem kratkem nagovoru je orisal aktivnost gimnazijske mladine na področju šole ter pri njenem kultumoprosvetnem in fizkult urnem delu.
Tovariš ravnatelj je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: »Dijaki, dijakinje in vzgojiteljski zbor! Danes smo prejeli od komisije okrajnega komiteja ZKJ Lljubljana televizijski sprejemnik kot najboljša gimnazija v okraju v znak priznanja za uspešno delo, ki smo 6a opravili v času tekmovanja. Ob takem slavnostnem trenutku si štejem v čast, da naši mladini čestitam k doseženim uspehom, prav tako pa izrekam zahvalo vzgojiteljem gimnazije, ki so s svojimi organizacijskimi sposobnostmi prav gotovo doprinesli delež k današnjemu priznanju.«
Član okrajnega komiteja ZKJ Ljubljana tov. Zemljarič pa Je ob slovesni predaji televizijskega sprejemnika čestital kolektivu ter pozdravil gimnazijsko mladino in ji zaželel, da bi še v naprej utrjala pot, ki Jo Je začrtala Komunistična partija Jugoslavije.
Za priznanje sta se v imenu gimnazijske mladine zahvalila članu okrajnega komiteja Milena Kudrova in Tine Mlinarič ter obljubila, da se bo dijažka mladina Trbovelj Se Vnaprej borila za uspehe In hodila po poti ZKJ.
Milena Kudrova Izroča cvetje članu okrajnega komiteja ZKJ Lljubljana tov Janezu
Zemljariču
Priznanje za prizadevno delo
. .,Rafe,n trboveljskih gimnazijcev, ki so prejeli za svojo marljivost in prizadevanje kot „ ,'i*® »Parat, o čemer poročamo v drugem članku, so Imeli pretekli teden tudi .a. »7VC r;S Ul kovinarski šoli v Trbovljah majhno slavje, kjer jim je član okrajnega komi-reja Z.IU5 lijubljana tov. Zemljarič v prisotnosti sekretarja ObK ZKS Trbovlje tov. Janeza tei^nika izročil lepo knjižno zbirko za požrtvovalno delo v jubilejnem letu KPJ in SKOJ.
Cas od lanskega januarja do decembra so so mladi trboveljski kovinarji bogato Izpolnili . ,razn rni proslavami, športnimi tekmovanji, predavanji In delovnimi akcijami. Tako s v S?°/n>1Jns^ejyl eLu Poživili delo marksističnega krožka, ki ga je povprečno obiskovalo slušateljev. Delo LT — ta ima največ mladi ne — pa je potekalo po raznih krožkih, kot na Primer v foto, kino, radio in varilskem krožku. Nadalje so mladinci pomagali pri gradnji * Trbovljah ** ude eŽi ' še drugih delovnih akcij, ki jih je priredil občinski štab za MDB
ieroJSIa^ve^° P°zornost Pa so rnladi kovinarji posvetiti pohodu po partizanskih poteh Stavi ke in Koroške, ki so se ga udeležili vsi gojenci tretjih letnikov. Za ta pohod so pripravi f°!fbne kuIUjmo-zabavne programe, s katerimi so nastopali v raznih krajih, ki so jih poiskali na pohodu. Tako na Štajerskem kot na Koroškem so jih prebivalci toplo sprejeli rinili u fant^e radi	in zaigrali, saj so imeli s seboj pevski zbor, orkester ln gle-
Eli1'T? sk“P‘fio. Posebno pa so se spoprijateljili s tukajšnjo mladino, s katero so imeli tudi ec športnih srečanj in so jih največ odločili v svojo korist.
TrtvwrEeniTtrtx>VeVske girnnaz,'ie in IK§ PQ se s svojim delom izkazala Se osnovna Sola ■ ui , aljl? osnovni žoli Iz Hrastnika in Zidanega mosta, ki so bile med najboljšimi Je bilo bogato Vplačano tekmoval' v Jublleinem letu KPJ in SKOJ. Njihovo prizadevanje
nost oviroma produktivnost dela. To kaže, da se delavski svet zaveda temeljit© vzgoje zapolentb ljudi. Le vsestransko dobri poznavalci strojev kot izkušeni delavci na drugih delovnih mestih lahko dejo od sebe tisto, kar morajo, da si tako sebi in podjetju izboljšajo učinek.
Letos stoji torej kolektiv keramike pred obsežnimi nalogami. Rekonstrukcija bo trejala nemalo naporov, predvsem pa *e bo morala normalno razvijati proizvodnja, kajti letošnji delovni načrt podjetja je razmeroma zelo visok, zato bo važno, kako ga dejansko realizlrati-
ALI SE vedno primanjkuje OTROŠKE OBUTVE?
Pomanjkanje otroške obutve že od zgodnje jeseni preteklega leta ni več tako občutno. Pri tem mislimo predvsem na boljšo otroško modno butev, kajti standardne težje obutve tovarniške izdelave Je bilo vedno dovolj v prodaji. Letošnjo pomlad lahko pričakujemo še večjo izbiro celoletne pa tudi prehodne obutve. Največji napredek pri množični izdelavi lažje modne otroške obutve sta v zadnjem času napravili Tvomlca obuče Derventa in Salto iz Subotice.
Ob začetku novega leta bi rad opozoril na nekatere napake, ki nanje naletimo v naših trgovskih podjetjih.
V jeseni sem pri popravilu hišice nujno potreboval cement. Obrnil sem se na direktorja večjega trgovskega podjetja, s katerim sem nekoč v šoli skupaj trgal hlače. Rekel je, da cementa trenutno nimajo, da pa ga dobijo v kratkem, mogoče še ta teden, a prve dni drugega tedna za gotovo. Prosil sem, naj bi bilo to zanesljivo, ker ga nujno potrebujem. — Brez skrbi, ml je mož zagotavljal.
Ko sem ga vprašal čez kakih deset dni, kako je s cementom, mi je odgovoril, da je že na železniški postaji, samo trenutno nimajo na razpolago tovornega avtomobila, da bi ga zvozili v skladišče.
Cez teden dni še ni bilo cementa, jesen je prihajala v deželo in mene je Skrbelo, kaj bo: od samih obljub hiša ne bo nikdar popravljena! Zopet grem k direktorju. Slučajno ga nisem našel, zato povprašam prodajalko v trgovini. Ta ml je rekla: »Cementa nimamo ln ga letos verjetno tudi ne bomo Imeli.« Ugovarjal sem, da ga direktor
Dobimo, dobimo...
vedno obljublja. Odgovorila ml Je, da bi ga morali dobiti že pred tremi tedni, a j« kontingent, namenjen nam, prevzela Komunala. Tu so rekli, da pošiljka ne zadostuje za njene potrebe in bo verjetno prevzela tudi drugo pošiljko — več ga pa naše podjetje v pogodbi s tovarno letos ne prejme. Tako mi je prodajalka stvar objasnila.
Meni Je skoro zaprlo sapo: »Torej je popolnoma izključeno, da bi to jesen dobil cement?« — »Poskusite pri kakem drugem podjetju,« ml je svetovala.
Zahvalil som se in odšel, mene pa -je grizlo, zakaj mi je direktor prikrival resnioo, saj je vendar to, kar je vedela povedati prodajalka, bilo gotovo znano tudi njemu. Obrnil sem se na sosednje trgovsko podjetje in prejel cement v teku enega tedna.
Sedaj premišljujem, kaj M bilo, če bi mi prijazna prodajalka ne bila povedala resnice.
Mnogo nas je, ki vsak dinar dvakrat ali trikrat obrnemo, preden ga izdamo in radi pred nakupom v eni ali več trgovinah vprašamo za ceno, da se prepričamo, kje bi kupili ceneje. Prodajalci pa nič radi ne ustrežejo »radovednežem«, kakšna je cena tega ali onega blaga. Ce morda rečeš trgovcu, naj tl pokaže ta ali oni kos manu-faktusrnega blaga in ga potem ne kupiš, s težavo skriva svojo užaljenost.
Res je, da niso vsi taki, a mnogi so. Številnim so po volji kupovale!, ki kupijo vsako stvar, ki jo vidijo ter ne vprašujejo mnogo za ceno, kar plačajo. Seveda se to dogaja predvsem ob plačilnih dneh. In ravno ti ljudje največ govore o premajhnem zaslužku, o draginji in podobno...
ob savi in Železnici
Obiskali smo
VEČERNO MLADINSKO POLITIČNO SOLO V TRBOVLJAH
Namesto uvoda lahko zapišemo’ da so se mladinske politične šole v Trbovljah že v minulih letih pokazale kot praktična ln pomembna oblika toobraie vanja mladih ljudi ter aktiv listov. V teh letih so prireditelji šol zbrali nekaj izkušenj, tako da se Je sistem dela v večernih šolah v zadnjem času znatno izboljšal in prilagodil vsakdanjim potrebam mladinskega aktivista-
Tudi v letošnji Izobraževalni sezoni je občinski komite LMS Trbovlje po temeljtlh pripravah organiziral večerno mladinsko politično šolo. Skoraj mesec dni že prihaja preko 50 slušateljev dvakrat tedensko v sejno dvorano SZDL na Trgu revolucije, kjer poslušajo predavanje ln razpravlja© o določenih vprašanjih. Tečajniki so že takoj na začetku predavani izvolili svet slušateljev, za upravnika šole pa mladega rudarja Jova Djapa ki vodita in nadzirata celotno delo v mladinski šoli.
— Imamo točno izdelan program dela, pripoveduje upravnik Jovo, ki obeega 11 različnih predavanj s področja dela. vloge ln uspehov Ljudske mladine; slišali bomo še predavanja o Zvezi komunistov, osnovah družbene ln ekonomske ureditve V Jugoslaviji, uspehih in nalogah v gospodarstvu okraja ln občine, kako naj vodimo sestanke, o liku mladinca, ln podobno.
Prvi uspehi mladinske politične šole so ee že pokazali. Slušatelji namreč aktivno posegajo v razprave. Pa tudi zanimanje re šolo je veTko. saj to razen rednih slušateljev obiskujejo tudi Izredni, tako da je v dvorani včasih kar pretesno-
Pred kratkim so slušatelji Sole obiskali Strojno tovarno Trbovlje, kjer so »e seznanili * načinom proizvodnje. Imeli razgovor s člani delovnega kolektiva, kluba mladih prolzvajal-
POGLED NA TOVARNO -PETA« V RADEČAH
Pomembno sektorsko posvetovanje v Trbovljah
POSEBNA SLUŽBA NAJ SPREMLJA NAGRAJEVANJE DELAVCEV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
V torek, 12. januarja, so se v Trbovljah zbrali predstavniki 12 različnih podjetij Zasavja od Rudnika Tibovije-Hrastnik in Rudnika Zagorje, STT, Cementarne in Mehanike Trbovlje, Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Papirnice iz Radeč ln GP Zagorje do Apnenic v Kresnicah in Tovarne konfekcije »Sava« Iz Za-gorja-
Namen posvetovanja je bil, da na osnovi referatov o praktičnem uvajanju nagrajevanja po učinku izmenjajo mnenja in izkušnje za izpopolnitev raznih sistemov nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Posvetovanje je pripravili Okrajni sindikalni svet iz Ljubljane ter povabil na konkretno poročanje tovariše iz Rudnika Kočevje. Tovarne kleja v Ljubljani, Papirnice Vevče ter obrtnega podjetja oziroma zavoda »Soča« v Ljubljani.
Vsa priporočila in razprave so pokazale, da sl vsa podjetja prizadevajo čimbolj razširiti ■ nagrajevanje po učinku, najti čim spodbudnejše oblike, ki naj bi prispevale k izpopolnjevanju delitve osebnih dohodkov ln čimbolj spodbujale k večji proizvodnosti. Ena izmed osnovnih ugotovitev na tem posvetovanju je bila, da v podjetjih v tem pogledu ne more biti šablon,
kajti vsako nagrajevanje se mora prilagoditi specifičnostim posameznega podjetja.
Posvetovanje je nadalje pokazalo, da na področju nagrajevanja ni mogoče najti primernih ln izpopolnjenih oblile s kampanjskim delom, ampak da je nujno, da podjetja — zlasti večja — uvedejo gospodar-sko-analiVčne službe, ki naj bi kontinuiran spremljale sistem nagrajevanja. Za manjša podjetja pa naj bi se taka služba uvedla v okviru občine, bodisi pri LO ali Pa pri sindikalnih svetih oziroma kot samostojni organ.
Veliko so na posvetovanju razpravljali tudi o nagrajevanju po ekonomskih enotah ln enotah proizvoda, kar seveda terja natančno analizo poslovanja v posameznih obratih ln at posamezne proizvode, vendar so na posvetovanju po Izkušnjah ugotovili, da tak sistem nagrajevanja ne terja večjega adml-nistrativno-tehničnega kadra.
Poseben poudarek je bU ša dan tako imenovanemu Izplačevanju osebnih dohodkov nad tarifnimi postavkami v obliki končne delitve, kar naj bi v tekočem letu dokončno odpravili. Pri tem vprašanju gre za sistem nagrajevanja, v katerem naj bi člani delovnega kolektiv« prejemali nagrado za svoje delo in prizadevanje mesečno.
cev ln tovarniškega komiteja Ljudske mladine.
— V načrtu Imamo še več ekskurzij v nekatera trboveljska podjetja; verjetno bomo v kratkem obiskali tudi kakšen drugi, večji in pomembnejši industrijski objekt v Sloveniji — toda član sveta slušateljev Ciril Urek.
— Razen poprej omenjenih tem se bodo slušatelji na posameznih večerih seznanili še s predavanji, ki so nujno potrebna mlademu človeku pred puberteto ali po njej, torej neposredno v korist vsakemu posamezniku — pove še upravnik Jovo Djapa.
V večerni mladinski politični šoli v Trbovljah bo delo potekalo tudi po skupinah. Posamezne od teh bodo predelale najbolj aktualna vprašanja glede vodenja ln dela mladinskih aktivov. hkrati pa Izdelale zaključke iz dela šole m dale nekatere konkretne predloge za izboljšanj« vsebine dela v aktivih.
— Kaj lin koliko so dojeli slušatelji v šoli, pa bodo pokazali zaključni izpiti — je končal Ciril.
Samo kratek obisk na trboveljski mladinski politični šoli nam mnogo pove.
Torej ne gre takih oblik dela z mladino zanemarjati, saj so izkušnje 'z preteklih let pokazale pozitivne rezultate: mladinski aktlvstl so na teh šolah dobili dovolj znanja za uspešno delo v aktivih, dobMi pa tudi širši vpogled v naš sistem druž-beno-ekonomske ureditve in določena vprašanja mednarodnega gospodarstva in politike.
P. Bnrkeljc
Naročajte se na »Zasavski tednik«
ČLOVEK ČLOVEKU
..Nobeden je ne mara..
Stala sem. v trgovini. Nakupovalci so prihajali in odhajali. Ker je bil včeraj plačilni dan, se jih je precej nabralo in bil je samo eden prodajalec, zato je bilo treba čakati. Moj pogled se je v dolgočasju oziral okoli, zunaj je bilo mrzlo, megleno vreme, ki ni vabilo človeka, da zapusti toplo, zakurjeno sobo. Pomaknila sem se bliže k peči, kjer sta stali dve mladi ,dami', ki sta se nekaj časa živahno pogovarjala, nato pa se spet radovedno ozirali okoli.
Takrat je iz trgovine odšla skromno, a čisto oblečena ženska, ki jih je že menda .imela’ nekaj čez trideset. Ena izmed obeh mladih dam reče glasno drugi:
»Ti, ali ta, ki je sedajle odšla, še ni poročena?* Druga je odgovorila z zaničljivo kretnjo glave:
»Ta? — saj je nobeden ne mara!*
Nato spet vpraša prva:
»Ali ni imela več let tega in tega fanta?*
Druga: »Seveda, a jo je pustil in se z drugo oženil.*
Mendi se je zdelo, da te besede veljajo meni. Res imam nekaj let manj kot ženska, o kateri sta se pogovarjali, a tudi še nisem poročena. Tudi mene je neki fant zapustil.
Poznam obe sobesednici. Res sta se obe mladi omožili, toda zakon ene se sumljivo maje, ker ji mol očita potratnost in lenobo, ona pa njemu gostilno — prepogosto zahajanje v njo. Tudi če se ozrem za nekaj .desetletij nazaj, vidim, da je ena nezakonski otrok, druga pa ima teto, kateri tudi že leze šesti križ na hrbet, a še ni poročena.
Ko bi bili ti dve mladi »dami* malo pomislili, bi spoznali, da človek, kadar hoče ponižati koga drugega, sam sebe poniža.
Pogosto se v meni poraja vprašanje, če ostane dekle neporočena, ali je to znamenje manjvrednosti? Ni redek pojav, da ostanejo neporočene izobražene žene, na primer učiteljice, zdravnice, profesorice. Izbrale so si poklic, ki jih je popolnoma osvojil in tudi zadovoljil ter žive samo zanj. Vedo, če bi se poročile, da bi se morale tedaj posvetiti tudi družini, njih delovanje pa bo tedaj razkosano na dvoje, od katerih razumljivo nobeden ne bo popoln. — Tudi marsikatero kmečko dekle ostane sama, ker ji ni do tega, da se hoče poročiti za vsako ceno. Ce pomislimo, da je mnogo družin v zakonu nesrečnih, ji potrdimo, da ima prav. Marsikatera ostane sama po sili razmer, često z bolnim, krvavečim srcem. Taka je vredna sočutne besede in toplega razumevanja, ne pa zasmehljivih pogledov in pikrih opazk.
M. B.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:	Radi objavljamo
pismo tovarišice M. B., ker je načela vprašanje, ki n» osamljen, ampak celo zelo pogost pojav. Našo pripombo dostavljamo zaradi stavka, ki ga je M. B. napisala, namreč ker pravi, da se vedno in vedno v njej poraja vprašanje, ali ja znamenje manjvrednosti, če ostane dekle neporočena. Ne, nikakor ne, draga tovarišica! Ko boš starejša, boš sama spoznala ali pa morda brala kje v kakšnem filozofskem delu, da je glavno v človeškem življenju: ETOS! Le kdor živi čisto in pošteno življenje, živi pravo življenje, ne glede na to, ali se je v življenju poročil ali ne. To je vse! Vse ostalo je sekundarnega, drugovrstnega pomena v življenju. Tudi neki naš veliki pesnik je nekje nekomu v spominsko knjigo napisal: »Živi tako, da ne bo, ko pade nekoč zavesa, kesanja!*
S SEJE OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V OBČINI TRBOVLJE	^	/) Q	• V •
Pisana kulturna dejavnost | n'aCc.:r.Z.p,'‘,°
• Svet Svobod in prosvetnih društev v občini Trbovlje se je •ešel na prvi redni seji, na ka, beri se je konstituiral upravni odlbor ter bile imenovane po-nnebne komisije, in sicer: komisija za izobraževanje in klubsko življenje, dramska komisija za vokalno glasbo ter komisija za instrumentalno glasbo.
Iz poročila društev in sveta o delu po načrtu za sezono 1959/60 .povzamemo naslednje rezultate in programe dela.
Kakor smo že poročaši, je »vet v okviru praznovanja novoletne jelke pripravil ' 3 na-•tope mladih talentov, na katerih je nastopilo 100 cicibanov in pionirjev ter kot gost še baletna skupina DPM Ljubljana —Tabor Na teh nastopih je bilo skupno 1.573 gledalcev oz. poslušalcev.
V Svobodd-Center teče delo v vseh sekcijah po programu, le dramska sekcija je v zaostanku z igro »Življenje je lepo«.
Svoboda Trbovlje II bo v februarju priredila koncert mešanega pevskega zbora. Knjižnico bo odprla 20 t. m. in tudi lutkovni oder bo pričel v kratkem z dedom. Klubsko delo in življenje potekata po programu.
V Svobodi-Zasavje so oživili
delo pevskega zbora, ki redno vadi, v snovanju pa je tambu-raški zbor in Šramel. V tambu-raškem zboru so težave glede pridobitve primernega vodje zbora. Knjižnica posluje v redu, dramska sekcija pa pripravlja igro -Muza na mansardi«.	,
Uspešno je nadalje delo Prosvetnega društva Čeče, kjer so že trikrat uprizorili igro -Zupanova Micka«, pripravljajo pa se tudi že na proslavo 8. marca. Dneva žena. Pričeli so prav tako s študijem neke sodobne komedije.
V sporazumu z Delavsko univerzo v Trbovljah je upravni odbor na prvi seji sprejel program predavanj za mesec januar in februar za DPD Svobodo — Zasavje in Svobodo — Dobrna ter za prosvetna društva na Kleku, Partizanskem vrhu v Čečah.
Upravni odbor je tudi sklenil poklicati društva na Kleku, Čečah in Partizanskem vrhu, da zberejo priglasitve na nastop -Mladih talentov«, ki bo izmenoma v Čečah in na Kleku ter bi eti najboljše izbrali za to pridobitev dvorano v Delavskem domu.
Svet je bil končno mnenja, da razpiše nastop zabavnih ansamblov Trbovelj, na katerem
bi lahko sodelovali tudi pevci in pevke popevk. Za začetek aprila pa so sklenili pripraviti gledališko revijo z obveznim sodelovanjem vseh društev k:
imajo dramsko sekcijo. Komisija za vokalno glasbo pa naj bi pripravila v sporazumu s sosednimi občinami skupen koncert pevskih zborov.
S PLENUMA ObSS TRBOVLJE
Naloge sindikalnih podružnic
la zadnjem zasedanju plenuma občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah Je bila kot prva na dnevnem redu razprava o pripravah na občne zbore
sindikalnih podružnic in o konkretni pomoči članov plenuma tem podružnicam za dejansko dobro vsebinsko in organizacijsko pripravo in izvedbo letnih obračunov dela.
V razpravo j« posegel tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Janez Železnik, ki je nakazal naloge sindikalnih organizacij ter opozoril na t°, da morajo sindikalni občni zbori tudi konkretno obravnavati negativne pojave, tako v delu sindikalnih podružnic kot v delu organov samoupravljanja ipd.
Opozoril je hkrati na naloge sindikalnih organizacij na področju ekonomskega in strokovnega izobraževanja delavcev kakor tudi na izredno pomembne naloge pri izpolnjevanju sistema nagrajevanja.
Na plenumu so se pogovorili prav tako o vsebini priprav za volitve v delavske svete v okviru 10-letndce delavskega samo-
nizaclji letnega oddiha članov naših delovnih kolektivov v tem letu, kjer Je bilo poudarjeno, da morajo posamezna podjetja in organi samoupravljanja pokazati večjo zainteresiranost pri organizaciji počitniških centrov ob koordinacijski pomoči občinskega sindikalnega sveta.
Seminar za hišne svete. — V sredo bo v Zagorju seminar za predsednike in blagajnike hišnih svetov zagorske občine. Na njem bodo obravnavali nekatere nove predpise s področja upravljanja stanovanjskih hiš, predvsem pa bodo hišni sveti seznanjeni, kako praktično uveljaviti okrepljene pravice in dolžnosti. Zdaj so v Zagorju združili nekatere manjše hišne svete, ker se je pokazalo, da manjši hišni sveti niso bili niti delavni, niti niso imeli pogojev za delo. Ni dvoma, da bo seminar dal odgovor še na vrsto drugih, perečih vprašanj. Od vsestranskega dela teh organov družbenega upravljanja je odvisen razvoj hišnih svetov kot dobro vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Prva seja novoizvoljenega mladinskega komiteja LMS. — Pred dnevi so se sešli na prvo sejo novoizvoljenega mladinskega komiteja LMS. Za predsednika komiteja so izvolili tovariša Janeza Raspotnika. Novoizvoljeni komite je že na prvi seji obravnava! program bodočega dela in sprejel nekatere praktične napotke za pospešeno delo, ki naj požive delo mladinskih aktivov in celotne
mladinske organizacije v Zagorju. Prav tako so sklenili poslati na tečaj politične vzgoje v Ljubljano tri člane komjteja.
Sindikalne organizacije pri KZ. — Občinski sindikalni svet v Zagorju si je zastavil dolžnost ustanoviti - sindikalne organizacije tudi pri kmetijskeh zadrugah. Ustanovili naj bi dve sindikalni organizaciji, in sicer pri KZ Podkum in na Izlakah. Na Izlakah se je pred dnevi že sešel iniciativni odbor za ustanovitev sindikalne podružnice, ki jo bodo v kratkem organizirali. V podružnico se bodo vključili vsi kmetijski delavci.
Poživljeno delo izlaške »Svobode«. — Delavsko prosvetno društvo na Izlakah je začelo sistematično skrbeti za vzgojo in izobraževanje svojega članstva. Zdaj so v njem ustanovili debatni klub, ki bo prirejal najrazličnejše razgovore, predvsem s področja družbenega življenja. Prvi razgovor v okviru tega kluba je lepo uspel. V soboto pa so organizirali družabni večer, da bi tudi na kulturnozabavnem področju izpolnili svoj« načrte.
KAJ JE NOVEGA V TRBOVLJAH
Seja novoizvoljenega komiteja LMS Trbovlje. — V soboto popoldne je bila v prostorih sejne sobe v Delavskem domu prva seja novoizvoljenega mladinskega vodstva' trboveljske občine, kjer so ponovno izvolili za predsednika Iva Trentelja, za sekretarja pa Sima Raduloviča. Na seji so imenovali tudi komisije za ideološkopolitično delo, delavsko, vajensko in šolsko mladino, komisijo za družabno življenje mladine, organizacijski sekretariat in sekretariat občinskega komiteja Trbovlje. Nadalje so na seji spregovorili še o bližnjih nalogah trboveljske mladi-poudarili pomen ideološkopolitičnega
v
VSAKDANJI PRIZOR MED PRAZNIKI ALI OB PLAČILNEM DNEVU, ALI KAKO SE NA RAČUN LJUDSKIH STRASTI DELA. KDO LE DAJE DOVOLJENJE PODOBNIM LJUDEM, KI PRIHAJAJO V TRBOVLJE IN ZAGORJE
s skupščine združenja šoferjev in avtomehanikov v Trbovljah
Srečno, tovariši šoferji!
upravljanja, katero praznovanje naj bi imelo predvsem delovni
značaj. Obletnico Pa bi v posameznih gsopodarsikih podjetjih počastili s slavnostnimi sejami delavskih svetov.
Sprejeli so nadalje proračun in zaključni račun ObSS.
Na kraju sestanka pa so člani plenumo spregovorili še o orga-
Dan Po Novem letu So s« zbrali h obračunu dela Bvoje organizacije člani Združenja šoferjev in avtomehanikov v Trbovljah.
Trboveljska podružnica tega združenja šteje 78 rednih članov in enega častnega člana. Delo podružnice Je bilo preteklo leto v glavnem otežleočemo, ker društvo ni imelo svojega poslovnega lokala ter je moral odbor imeti svoje seje in sestanite članov kar po gostilnah. Sedaj je to vprašanje rešeno, ker je dala uprava &D Rudarja v Trbovljah podružnici šoferske organizacije na razpolago potrebni lokal.
Upravni odbor podružnice je bil v minulem letu kar aktiven. V začetku leta je organiziral že tretji tečaj za dosego visoke kvalifikacije. Organizacija je priredila dvoje predavanj, prav
tako pa tudi skupen obisk predavanja v Avto šoli na Ježici.
Med člani vlada solidarnost, vendar je bilo med letom opaziti, da so se tleti člani, ki so sl že pridobili visoko kvalifikacijo v svoji stroki, začeli manj zanimali za delo v društvu,
POŽIREK VINA Pisec knjižnih ocen pri pa-
riškem listu »Monde« dobi vsak dan na mizo kopico novih knjig. Prelista vse, eno ali dve pa obdrži, da bi ju prebral Ko so ga vprašali, ali dobi pravilno predstavo o vrednosti določenega knjižnega dela že s tem, če knjigo prelista, je takole odgovoril: »Mar vrednosti vina v steklenici ni mogoče oceniti že po prvem požirku?«
Zagorsko pismo
Zadnjič je tudi našo dolino narahlo pobožala bela odeja; ulice in ceste so oživele kot panj, kadar se pridne čebele vračajo z bogate žetve na dom. Zdaj otroci nič več s tolikšnim strahom ne gledajo na čas počitnic. Celo prepričani so, da narava ni rekla zadnje besede in da jim bo naklonila še decimeter, dva belega veselja. Sicer pa nisem nameraval pisati o tem kar tako mimogrede, pač pa ker sem na lastne oči videl, kako je neki možak meni nič tebi nič, pometal po pregladki cesti, in ko sem pospešil korak, da bi mu pomagal na noge, sem bil prepozen: otroci, ki so šli mimo, so ljubeznivo deli roke iz žepov in možaku z združenimi močmi pomagali na noge. Ta se jim je vljudno zahvaljeval, otroci pa: >»Je že dobro, stric, samo, da je sneg!«
Kajpak je možu pri priči zamrl nasmeh na obrazu, ker je mislil, da so mu privoščili nezgodo.
Zadnjič so imeli kisovški smučarji svoj občni zbor. Imeli »o srečo, ker je prejšnji dan padala z neba bela mana, zato so lahko ugotovili, da ne zborujejo ob zelenju, marveč ob pravem snegu. Moram priznati, da so vsi navdušeni prijatelji belega športa in da so sestavili velikopotezen načrt ali program dela, kot se temu reče. Najbolj razveseljivo je, da je alfa in omega njihovega delovnega programa vzgoja mladine na tem področju. Sklenili so prirediti vrsto tečajev za smučarje oziroma za otroke, če bo dovolj snega doma, če pa ne, Jo bodo mahnili kam drugam. Malo bolj neprijetn me je zadela v uho, kdo ve, če je res, novica, da so namenili za naše vrhunske smučarje 50.000 din, samo da bi lahko šli v Ameriko na olimpijske tekme. Resnično, veseli moramo biti tolikšne solidarnosti z vsem našimi športnimi krogi, ki so nepravilno ocenili sklep olimpijskega komiteja, ki naših smučarjev niso pripoznali za sposobne tekmovati na tej osrednji svetovni prireditvi, manj veseli pa smo lahko, da so iz svojih skromnih sredstev, ki jih imajo za gojitev tega športa oziroma vzgojo lastnega smučarskega naraščaja dali tolikšno vsoto, ko vendar vedo, da bodo morali trdo delati ali pa prositi druge, da bodo imeli dovolj denarja zase. Ali ne bi bilo prav tako lepo, če bi dali nekak simboličen prispevek, pa bi na smučarski zvezi verjetno ravno tako pozdravili solidarnost kisovških smučarjev. Petdeset tisoč dinarjev ni šala, in za takole društvo, kot je Kisovec, pa že kar precejšen izdatek; zato se nam res zdi povsem razumljivo, na kak način so bili tako širokosrčni.
Tale čas se v Zagorju začenjajo pospešene priprave za »prejem družbenega načrta in proračuna občine za leto 1960. Malodane vsa podjetja so že sprejela svoje proizvodne načrte, medtem ko na občinskem ljudskem odboru pripravljajo prvi osnutek družbenega plana. Kot je videti, bodo letos skušali, da bi o osnutku občinskega plana govorili vsi ljudje. To pomeni, da bo obravnavanje tega važnega instrumenta ce|p široko in konstruktivno, ter ni dvoma, da bodo ljudje d/ffl sprto predlogov In nasvetov, kaj vse naj bi dobilo svoje rrfcj$Q[ r planu in proračunu. Tako je edinole pravilno, kajti jzvrfftihATzseh planskih nalog je odvisna od vseh članov. (I)
TUDI ZA MLADICE V nekem avstrijskem inštitutu so se zaredile miši. Omislili so si mačko, ravnatelj inštituta pa je naročil hišniku, naj napravi v vratih pri tleh dovolj veliko luknjo, da bo mogla mačka v vse prostore. Potem je mačka dobila mladiče. Ko so to povedali ravnatelju, je dejal v trenutni raztresenosti: »Mucka je pridna, napravite še nekaj manjših lukenj za ljubke mladiče.«
prav tako pa dokaj neredno plačujejo članarino. — Šoferski praznik 13. juiija je društvo lepo praznovalo. — Lepe napotke so dali članom podružnice po zaključni razpravi častni člani podružnice tov. Franc Guček, nadalje zastopnik iz Hrastnika tov. Kavzar, predstavnik l^M tov. Lukšič in tov. Cerar, predsednik republiškega združenja.
Sama razprava na občnem zboru j« dala društvu oz. njegovemu odboru sklepe in napotke za bodoče delo organizacije. Podružnica bo spet začela z novimi tečaji za pridobitev kvalifikacije, v novem poslovnem lokalu bo društvo uved. lo tudi dežurstvo. Sporazumno s TNZ naj bi se po šolah začela predavanja o prometni disciplini. Sprožen je bil predlog, naj pristojno mesto v času od 13. do 15. ure, ko je na trboveljski cesti največji promet, prepove parkiranje na prostorih od Za-vraška do Trga Franca Fakina, in to prav na ovinkih. — Odbor bo skušal do šoferskega praznika, 13. julija, zbrati potrebna sredstva za razvitje društvene zastave.
Za predsednika podružnice združenja šoferjev so na prvi seji odbora ponovno izvolili tovariša Ivana Bizjaka.
dela med aktivi v zimskem času, priprave na volitve v nove delavske svete in priprave na delovne akcije.
Beethovnov večer. — Glasbena šola v Trbovljah, ki nas je presenetila v letošnji sezoni že z več nastopi, je priredila v petek v svoji mali dvorani prijeten večer Beethovnovih melodij. Tokrat so nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka omenjene šole in zaigrali nekaj zelo uspelih del slavnega skladatelja.
Volitve v hišne svete. — Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah je že pred dnevi razpisal volitve v nove hišne svete na področju trboveljske občine, in sicer za vse tiste stanovanjske hiše, ki so v družbenem upravljanju. Volitve so se pričele 18. t. m., končane pa bodo do 25. januarja. — Dosedanji hišni sveti polagajo pred zbori stanovalcev obračun svojega dela, hkrati pa razpravljajo tudi o gospodarjenju in finančnem stanju svojih svetov.
Kosilo za 40 din. — Na trboveljski Ekonomski srednji šoli že dalj časa posluje šolska kuhinja, kjer dobe dijaki, ki se vsak dan vozijo v šolo, toplo kosilo po minimalni ceni 40 din za obrok. Doslej je bilo namreč tako, da so dijaki — vozači, ki prihajajo v šolo iz raznih krajev Zasavja, jedli toplo le zgodaj zjutraj in pozno popoldne, kar razumljivo neugodno vpliva na njihovo zdravje. Zato
sta se šolski odbor in ravnatelj šole zavzemala ,da bi ustanovila šolsko kuhinjo, kjer bi dijaki dobili toplo hrano. V ta namen so preuredili staro gimnazijsko kuhinjo, jo opremili z električnim štedilnikom, grelcem ter hladilnikom, in zdaj dijaki — vozači zadovoljno posedajo v lepi jedilnici ob dobrem kosilu, ki so ga močno pogrešali.
Med najboljšimi v okraju. — Družine Počitniške zveze v trboveljski občini so si z delom v minulem letu upravičeno pridobil« naslov najboljših družin v ljubljanskem okraju. Njihovo delo ni samo koordiniral občinski odbor Počitniške zveze, temveč so posamezne družine poiskale lastne oblik« dela in letovanj. Člani PZ so skupno obiskali Sutjesko, Čebine, Partizanski vrh, priredili teden Počitniške zveze v Trbovljah, sodelovali na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« in skrbeli za dvig članstva. Med najboljšimi družinami pa je prav gotovo družina na Ekonomski srednji šoli. Tu so na lastno iniciativo delali daljše in krajše' izlete, v lanskem avgustu pa organizirali 15-dnevno letovanje na makarski rivieri. — Delavna je bila tudi gimnazijska družina, le na Vajenski šoli ni bilo moč poživiti dela te organi-cije, pa čeprav bi jim ta največ nudila pri organiziranju letovanj.
»Spoznavajmo svet in domovino«. — Trboveljski gimnazijci so že drugič priredili svojo javno oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«, tokrat v skoraj polni gledališki dvorani Delavskega doma. Razen tekmovalcev druge težavnostne stopnje, ki so sl skoraj vsi pridobili vstop v zadnji del tekmovanja, je nastopilo tudi več skupin in posameznikov v prvi težavnostni stopnji, katere so odgovarjale na vprašanja iz kemije, o pesniku Jenku in Prešernu ter svetovnem prvenstvu v nogometu v Stockholmu. V dvoboju gimnazijske skupine in skupine iz ESŠ, ki sta odgovarjali na vprašanja o Olimpiadi v Melbournu, je slednja klonila že v prvem nastopu, gimnazijska skupina pa je dobila knjižno darilo.
g
r
S
s
J u
U
KAJ JE NOVEGA V DOLAH PRI LITUI
Lutkovna predstava. — Uprava Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani je pred nedavnim že drugič poslala na Dole svoje lutke. Uprizorila je igrico »Kljukec na počitnicah«. — Otroci so z navdušenjem spremljali dogajanja na odru.
Dedek mrai. — Za novoletno Jelko Je dolske otroke razveselil dedek Mraz s Snežinkami iz Litije. Izvesti so nameravali daljši prizor, ker pa dvorana ni bila topla, so se omejili le na krajši prizor. Del programa so prikazali tudi v šolski učilnici. Že kar sedaj pa si želimo točnejših navodil od organizatorja v zvezi z izvedbo prihodnje novoletne jelke.
Mladina na delu. — Mladina skrbi za kul-turnopro&vetno dejavnost na Dolah. Prvo nedeljo v letu so mladinci uprizorili veseloigro v treh dejanjih »Priložnostni zdravnik«, ki je lepo uspela.
Novoletno rajanje. — Mladina je tudi letos prevzela vodstvo za pripravo novoletnega rajanja. Ljudje so se zabavali ob domači kmečki godbi do prvih jutranjih ur.
Končno vendar... — Po več kot dveletnih neuspešnih bojih za prostor, v katerem bi se mladina shajala, ji je nekoč le uspelo dobiti primeren prostor. Aktiviste skrbi samo še oprava sobe, toda ob delu, kakršnega je vajena dolska mladina, upajo, da se jim bo tudi to posrečilo.
Krstna vožnja avtobusa. — Navsezadnje je tudi Dolam uspelo dobiti tesnejši stik z ostalim svetom. Cesto so prevzeli, prejšnji petek pa je po njej tudi prvič prispel na Dole avtobus na poskusno vožnjo. Z malimi popravki bo cesta sposobna za avtobusni promet. Čakajo le še na uporabno dovoljenje. Pred dnevi je bila vzpostavljena redna avtobusna proga Dole-Ljubljana, kljub vsem oviram in nasprotovanjem posameznikov.
Tovarištvo in budnost
predvsem
Tako je poudaril tov. Gojko Gornik na občnem zboru Zveze borcev NOV, osnovne organizacije Trga revolucije v Trbovljah, ki j« bil v torek, 12. t. m., ob
vajo v nov val nacizma, ki je v nedavni preteklosti ustvaril na svetu toliko gerja.
Navzoči »o soglasno obsodili ravnanje vlad držav, ki dopu-
lepi udeležbi članov. Iz referata ščajo, da prosluli hudodelci iz
Je razvideti, da je organizacija uspešno delovala, da j« pomagala gmotno nekaterim potrebnim članom, intervenirala glede stanovanj dfd. Organizacija ima včlanjenih 92fi/n vseh borcev NOV.
V razpravi, v kateri so govo-riii o priznavanju let glede pokojnine, zdravljenju borcev ter o nekaterih nepravilnostih pri odmeri pokojnin, je sodelovalo več tovarišev, ki So ®e razen gornjih vprašanj dotaknili predvsem vprašanja, da Je treba včlaniti v organizacijo prav vs« borce, da Je treba med njimi gojiti pravo tovarištvo, in da morajo biti vsi državljani, predvsem pa borci, budni na novo porajajočega se nacizma v Zahodni Nemčiji In v zvezi ■ tem gonje proti Zidom. Ta gonja «0 začetne klice, ki poča&i dozore-
zadnje vojno zapet prosto snujejo združenja, ki imajo iste cilje, kot to jih imeli nacisti.
Občni zibor J« po razpravi izvolil nov odbor, ki ima med drugi« nalogo, da pomaga urediti vsa vprašanja, ki se tičejo pravic, ki jih borci NOV moraj0 doseči in imeti v naši socialistični domovini, katero so predvsem oni pomagali ustvariti.
K. M.
KAJ JE NOVEGA V LITUI USPELA MLADINSKA KONFERENCA V LITIJI
V nedeljo, 10. Januarja, se je sešla mladini litijske občine k letnemu obračunu svojega dela.
Stoglava množica mladih ljudi je z zanimanjem spremljala potek konference, ki so se je razen članov LMS udeležili tudi sekretar OK LMS Ljubljana, član štaba MDB in član OK LMS. Ljubljana. Tudi sekretar ObK ZKS Litija tov. Praprotnik in predsednik občine Litija sta bila navzoča.
Sprva je mladina precej kritično ocenila delo v preteklem letu. Sklenili so, da bodo pomanjkljivosti odpravili v novem delovnem obdobju. Izvolili so 25-članski občinski mladinski komite, ki vključuje aktivist« vse od Vač do najoddaljenejših Dol pri Litiji.
0 NAROČNIKI ZASAVSKEGA 0 TEDNIKA IMAJO PRI 0 MALIH OGLASIH 0 OSMRTNICAH IN ZABVA 0 LAH SO-ODSTOTNI POPU Sl
Ob koncu konference se sekretar občinskega komiteja LMS Litija razdelil pet knjižnih nagrad med najboljše mladince-aktiviste v občinj v preteklem letu.
Mladina se je razšla z željo in prepričanjem, da bo v tem letu uspešneje delala na področju političnoideološk« vzgoje, povezovanja med orgamaa-cijami kakor tudi na področju kulturno-prosvetne dejavnosti. V ta namen namerava občinski komite organizirati festival odrskih del, na katerem bi delovala mladina vse občine.
Z voljo In zacijl uspehi
ob dobri orgarti-n« bodo izostali.
Mitr
<UPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNiK"
ZALEDENELI POTOK
ca r »i« a r> < N 3 ir srn tj n arPTtf ® O-tTN (>*r « 2?	a&onn
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
Obračun in namere kosovskih smučar,ev
Lansko leto klsovSkl smučarji niso mogli razviti svoje smučarske vneme na snegu, letos pa bo, kot kaže, drugače. Upajmo na sneg tako kot mnogi drugi, in vendar so sl Imeli na občnem zboru prejšnjo nedeljo v svojem domu mnogo povedati.
Iz poročila predsednika SK Kisovec, tov. Emila AJtiča, smo lahko napravili pot v preteklo leto, Slišali pa tudi načrte za prihodnost.
Preteklo leto Je minilo večidel v utrjevanju gospodarske osnove druStva. Se do nedavnega je vladalo v društvu finančno životarjenje. Vendar so smučarji z novim elanom ln močno voljo premagali tudi to nevšečnost. Finančno pomoč je nudil tudi ObLO.. Kupili so si tudi hladilnik, kajti izkušnje lz prejšnjih let so narekovale to potrebo. Stanje društva je namreč v veliki meri odvisno od poslovanja smučarskega doma, ki zanj prizadevno dela gospodarski referent tov. Viki Zupančič, ki pridno Skrbi za nakup kvalitetnih prodajnih predmetov, paleč po dolini je tudi znana »smučarska kolina« th Pristna domača kapljica.
Precejšnje Investicije je društvo vložilo v odstranitev močnega plazu pri veliki skakalnici ter v nasip pred kočo, ki bo služil pozimi kot terasa f® Sledaiee, poleti pa bodo tu uredili balinišče ln ignšce za namizni tenis. Lepa zamisel, ki bo slu-7118 dvojnemu namenu.
,	° smučarski dejavnosti v pretekli sezoni, kot
" rečeno, ne moremo govoriti. Razveseljivo na Občnem zboru pa je bilo, da so se ga razen starejših smučarjev udeležili predvsem mladi ljudje, ki 80 se, najbrž zaradi bele odeje zunaj, posebno ogrevali za pionirsko skakalnico, ki jo je še treba Pripraviti. Rozinov Janez je bil posebno presenečen; napravil je namreč največ prostovoljnih ur, zato mu je društvo podarilo kompletne skakalne smuči.
- Na občnem zboru so člani Izrazili željo, da bi večkrat organizirali Izlete na bližnje planinske postojanke.
Odbor društva namerava zgraditi nov, jekleni sodniški stolp, ker je stari že odslužil. Nadalje namerava prirediti skupinski izlet na tradicionalno skakalno tekmovanje v Planici. Na občnem zboru so potrdili sklep o smučišču v Lazah. Odbor bo Izvedel prav tako tečaj za gorske smučarje, mlade skakalce pa namerava poslati na »specializacijo« v Kranjsko goro. - Največje športno udejstvovanje pa bodo vsekakor tekmovanja doma, v prvi vrsti meddruštveno tekmovanje za pokal Kisovca, ki ga Imajo trenutno v lasti velenjski smučarji. Kisovškl smučarji bodo Izvedli tudi smuk Izpod Jablanškega vrha in se seveda udeleževali tekmovanj pri tujih smučarskih klubih. Veliko skrb bodo posvetili pionirjem. Priredili bodo pionirski dan z največjo možno udeležbo pionirjev - smučarjev v vseh disciplinah.
Razveseljivo je, koliko mladih so že pritegnili v svoje smučarsko društvo. Morda se niti dodobra ne zavedajo, kako veliko ln lepo potezo so s tem napravili. Videti pa je, da Imajo tl mladi tudi mnogo zaupanja v svoje trenerje, čeprav se morda včasih le kdo spusti po kakem prehudem bregu, ki še ni zanj, a potem skloni glavo ob karanju, misli si pa: šlo je pa le!
Letos kaže, da bosta med mladinci lahko zaživeli dve novi disciplini, ki do sedaj še nista imeli pristašev — to Je alpsko smučanje in pa tek, za katerega je bilo že nekaj navdušenih mladincev.
Ob koncu občnega zbora so še soglasno sklenili, da pošljejo svojim članom, ki daleč od doma in svojih športnih tovarišev služijo vojaški rok,. pozdravno pismo.	B- P.
BREŽICE: Josipa CELEC, Lučel-nica 55. hčerko; Ivanka KRALJ, Brezovo 18, sina; Milica NOVAK, Vukovo selo 106, hčerko; Zinka KOVAČIČ, Brežice, sina; Darinka DIMITROVSKI, Zadovlnek 20, sina; Marija KROSELJ, Poklek 32, hčerko; aMrija MIKAC, Krška vas 1, hčerko:	Iva TRAJKOVSKI, Bre-
žice, hčerko; Zinka CESEK, Orešje št. 21, sina; Milica MIKOLAV-CIC, Videm-Krško, hčerko; Frančiška GRADIŠNIK, Brezje 16	-
hčerko; Matilda LEPSINA, Brežina 36, hčerko; Marija SAJKO, Videm-Krško, hčerko.
TRBOVLJE: Anica SLADIC, Trbovlje. sina; Zofija DULC, Zagorje, hčerko; Frančiška STRGAR-SEK, Trbovlje-Zupa, hčerko; Frančiška BRATEC, Hrastnik, sina; Frančiška KREŽE. Hrastnik, hčerko; Zdenka PUPAR, Piran, hčerko; Veronika PLANINC, Hrastnik, sina; Marija ODLAZEK. Zagorje, hčerko; Marija LIPIČNIK, Zagorje - sina.
POROKE
BREŽICE: Porok ni bilo.
TRBOVLJE: BOGOMIR BARLlC, uslužbenec iz Trbovelj ln JULIJANA DEŽMAN, uslužbenka iz Trbovelj; DANIJEL LUKANČIČ -ključavničar lz Trbovelj ln MAR-TA-ANGELA KRAŠOVEC, delavka iz Trbovelj; SREČKO SPOLOV-NAK. delavec lz Trbovelj ln MARIJA BLAŽIČ, delavka iz Golo Brdo; ALFONZ TOPOLNTK, ključavničarski mojster Iz Trbovelj in IVANKA METELKO, laborantka Iz Trbovelj; MIRAN SUSA, uslužbenec iz Trbovelj in IVANKA PSARN, babica iz Trbovelj.
Letni obračun trboveliskih smučariev
SMRTI
Prejšnji teden so pri svojem obračunu smučarji kritično ocenili ' svoje delo In lahko rečemo, da je občni zbor odlično uspel. Iz poročil odbornikov ln diskusije povzemamo naslednje:
.Prednost dajemo uspehom, ki so J*“ v kvaliteti, predvsem po zaslugi nekaterih do skrajnosti prizadevnih članov dosegli v pretekli •ezoni. Dogradili ln opremili so smučarsko kočo pod Kumom, ln to samo s prostovoljnim delom elanov ln simpatizerjev. Gotovo je zasluga tistih, ki so največ svojega časa in truda žrtvovali za »ograditev, velika (tov. ULRIH je sam opravil 356 delovnih ur), toda judl takih, katerih bilanca po urah
kakSrntudi Cementaml? kVfe vel™ učiteljev ni šolah. Torej,
■SSK da^majo KSTiK
p0<? Kom°m svoj topil kotiček, ni."l^arjl so se lotili tudi Izgrad-ie žičnice - vlečnice na Javorju, fr	'dolga okrog 400 m ln bo Ime-
no , m višinske razlike. Povrat-I® ‘h pogonska postaja sta že zagotovljeni, žal pa je delo zausta-vil zapadli sneg ln bodo z betoniranjem morali počakati do pomla. tn- Brez dvoma bo ta naprava Precej pripomogla k nadaljnjemu razvoju m kvaliteti tega zimskega sa Je vlečnica na mestu, kjer je v ugodnih zimskih prilikah skoro pet mesecev sneg.
Taka skrb za čim ugodnejše po-
?Mnit?«hVadbl pa s* kaže tudi v “u“hc'' republiškem merilu.
Mladinci SD Trbovelj ln SD Kuma k°‘ tekm°valci dosegli odlične , “i 80 bi" nekajkrat uspešnejši kot Gorenjci, pa tudi elani so se v kvalitetni konkurenci Pomaknili malo više. Najlepše uspehe sta dosegla BERGER pri ' članih in ACKUN pri mladincih.
Kot vidimo, je ta sekcija kljub ‘emu, da se njihovi glavni rezul-
tati seštevajo ln ocenjujejo samo takrat, ko so za to dani naravni pogoji, aktivni skozi vse leto. Poleti gradijo ln se pripravljajo -pozimi pa smučajo. Ob vsem tem pa Imajo tudi težave. Zavedajo se, da so premalo skrbeli za prirastek najmlajših, zato bodo letos to napako odpravili. Organizirali bodo smučarsko šolo ln nudili šoloobvezni mladini svojo pomoč. Upajmo. da bodo s tečaji med šolskimi počitnicami dosegli svoj namen, kar bo znatno vplivalo na razvoj množičnosti smučanja med našo mladino. Jasno pa je, da ni to delo, ki ga v celoti lahko opravi samo nekaj odbornikov. Potrebna je pomoč starejših Izkušenih smučarjev, vaditeljev ln telesno-vzgojnih učiteljev na šolah. Torej, s skup-propa-
gando bi lahko dosegli to, kar od nas skupnost zahteva, ter hkrati nudili mladini primeren ln zdrav športni užitek.
Skakalci so ostali letos brez skakalnice. V Gabrskem je leseno ogrodje odskočne mize po 11 letih preživelo svojo življenjsko dobo.
Popravilo bi zahtevalo preveč denarja, ker bi zaradi kratkih skokov ne bilo povsem rentabilno. Dobrnska 60-metrska skakalnica pa še ni dograjena. In menda lahko samo ugotovimo, da je bilo v to strmino zabitih nekaj dragocenih tisočakov - ln nič več. Ce pa ni primernih naprav, pa tudi od skakalcev ne moremo pričakovati posebnih rezultatov. Ta problem bo tudi treba prav resno premisliti, saj vemo, da je med našo mladino dosti zanimanja za ta drzni šport.
Za naslednjo sezono bo novi odbor skrbel, da se bodo zadani sklepi v celoti ln pravočasno izpolnjevali. Njihova glavna skrb bo skrb za naraščaj, nadalje bodo dogradili žičnico, organizirali bodo republiško prvenstvo v smuku ln veleslalomu na Partizanskem vrhu za člane I. do rv. razreda, o čemer bomo še pisali, zboljšali bodo propagando itd. Upajmo, da se bodo ob pomoči starejših smučarjev ln simpatizerjev ter pomoči skupnosti veliki uspehi tega društva še povečali.
BREŽICE: Smrti ni bilo.
TRBOVLJE: Karolina FLIS, roj. Grobljar iz Trbovelj, stara 50 let; Viktor OSTANEK, rudar lz Trbovelj, star 46 let; Ana TERŽAN, roj. Škorjanc lz Hrastnika, stara 68 let; Matevž MEDVED iz Knez-dola, star 66 let; Franc BLEIWEIS iz Zagorja, star 76 let.
KINO
rudarju iz Trbovelj, Hohkrau-tova 43. — Ivanka Kokot, delavka, Trbovlje, Hohkrautov* štev; 44.
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
17.00	in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. -Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. -Kmetijske nasvete- vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 20. januarja
8.05	Mladina poje - nastopajo mladi pevci Ljubljanskih osemletk; 8.30 Popevke se vrstijo; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.40 Val.čki ln polke Johanna Straussa;
11.25	Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Iščemo lastnika; 11.55 Opoldanska melodija; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja;
12.45	Segava klaviatura; 13.30 Na-
rodne ob spremljavi klavirja: 14.55 Takt za taktom; 16.00 Koncert po željah:	17.30	Čajanka s plesom;
20.00	Ali jih poznate? (Glasbena oddaja z nagrado).
ČETRTEK, 21. januarja
8.05	Zabavna ruleta; 8.40 Partizanske pesmi dirigira Rado Simoniti; 9.40 Od tu ln tam; 10.35 Veseli radijski valovi: 11.30 Oddaja za cicibane: 12.00 Trlo Bardorfer;
12.25	Na Šmarno goro - poje basist Ladko Korošec; 14.00 Kaleldo-skop za zabavo: 15.40 S knjižnega trga: 17.10 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor p. v. Ralka Sikoška; 18.00 Turistična oddala; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov;
20.45	Pod vročim mehiškim nebom.
PETEK, 22. januarja
8.05	Poje zbor RTV Zagreb p. v. Slavka Zlatlča; 9.20 Plesni zvoki lz Budimpešte; 9.40 Drobne pesmi velikih mojstrov poje Otroški zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja; 11.00 Od valčka do rumbe: 11.30 Družina in dom; 12.00 Pozdrav z gora; 14.05 Slovenske narodne pesmi; 14.25 Oddaja za šolar-
je - Dobri pomočniki; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.40 Moški zbor iz Kranja p. v. Petra Liparja; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Domače v dvo ln tričetrtinskem taktu; 20.15 Tedenski zunanje-polltičnl pregled. SOBOTA, 23. januarja
8.35	Popevke na tekočem traku;
9.00	Oddaja za šolarje - Gozdar pripoveduje; 9.30 Poje primorski akademski zbor Vinko Vodopivec;
11.00	Spomini na poletne dni; 11.50 10 minut z Veselimi planšarji; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Od dueta ln okteta; 14.25 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 15.40 Na platnu smo videli: 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 18.00 Jezikovni pogovori; 20.00 Pokaži kaj znašl (Prenos javne oddaje).
NEDELJA, 24. januarja
7.35	Slovenske narodne pesmi;
8.00	Mladinska radijska Igra -Dlmnlkarček po finski pravljici);
10.00	Se pomnite, tovariši... - Božo Levec: Daleč od doma: 11.00 Partizanske pesmi ln koračnice; 11.30 Nedeljska reportaža - Silvo Matelič: Bela pota v Kranjski gori; 13.30 Za našo vas; 13.45 Majhen koncert lahke glasbe; 15.30 Operne melodije v plesnčm ritmu; 16.00 Humoreska tega tedna — Arkadi) Averčenko: Mož zgovornosti; 16.30
Poskočna medigra; 16.55 Sestanek z melodijami; 18.40 Z Veselim* planšarji; 20.05 Izberite melodij« tedna.
PONEDELJEK, 245. januarja
8.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 9.20 Izbrali smo za vas; 11.00 Uvodni takti; 12.00 Pet popevk za pet pevcev; 12.25 Nastopajo Zadovoljni Kranjci; 13.30 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča:	14.05 Zavrtimo zabavno
ruleto!; 14.55 Takt za taktom; 17.10 Srečno vožnjol (šoferjem na pot); 18.15 Poje Slovenski oktet; 20.00 Portreti z Brodwaya.
TOREK, 26. januarja
8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.35 Radi bi vas zabavah; 10.10 Izberite melodiji tedna; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Kitarist La-urindo Almeida; 12.25 Domače pol-ke in valčki; 12.45 Ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena Pozajlč« poje pesmi Iz Bosne in Hercegovine; 13.30 Popularne Italijanske skladbe Izvaja Mariborski Instrumentalni ansambel; 14.25 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem - Karel Kos: Po švicarskih cestah, šolah ln ustanovah; 16.00 Z glasbo v dobro voljo: 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Bogdana Babiče.
KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA
Pred dnevi Je Izšla v 36.400 Izvodih že osmič knjižna zbirka, Id je doslej Izhajala v založbi KMEČKA KNJIGA. Zdaj pa jo Izdaja oddelek za tisk ln propagando pri Glav-nf zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani. Obsega 5 knjig na skupno več kakor 900 straneh (letna naročnina 450 din).	___
Knjige so naslednje: KMEČKI KOLEDAR za 1960, ki ga je uredil Matevž Hace, ima pisano vsebino, tako pesmi, črtice, članke lz kmetijstva in gozdarstva, prispevke o delu v zadružnem gibanju, o domu ln zdravju, o življenju po svetu ln razne zanimivosti. - Kot leposlovno delo je Izšel prevod romana iz partizanskega življenja DALEČ JE SONCE, ki ga je napisal srbski pisatelj Dobriča Coslč. To je sicer že druga Izdaja tega dela v slovenščini, vendar je prva povsem razprodana. Doslej je delo izšlo v
SMUČARSKO IN SANKAŠKO TEKMOVANJE NA DOBOVCU
Prva smučarska prireditev v Zasavju
Zimska košarkarska liga SVOBODA : RUDAR 43:20 (14:11)
Moška ekipa Rudarja je tokrat Prvič nastopila v ligi, zato ni prav hič čudno, če fantje niso uspeli Prikazati take Igre, ki bi Igralcem Prinesla tudi uspešnejši rezultat. Toda gotovo je, da namen sodelovanja v zimski ligi ni samo dose-J» člmveč zmag, pač pa je potrebno. da košarkarji pridobivajo Izkušnje. rutino in kondicijo v boi> o* z močnejšimi ln kvalitetnimi nasprotniki. Prepričani smo lahko, ua bodo v tem tekmovanju res [hnogo pridobili še posebno zato, k*r je ekipa nastopila z mladimi ‘Srslci, ki bodo le tako lahko uspešno nadomestili starejše v tekmah republiške lige. Fantje so V ‘ej tekmi zaigrali lepo ln hitro, u>da zdržali so samo nekaj časa, "ar je nasprotnik Izkoristil ln upravičeno pobral obe točki. Za "Udarja je bil najuspešnejši PINTAR. ki je dosegel 9 točk. VIRT POLlCNiK (7) ln JORDAN 3
Preteklo nedeljo je Smučarsko društvo Kum-Dobovec priredilo na Dobovcu prvo tekmovanje na snegu v letošnji sezoni. Člani, mladinci, pionirji in pionirke so se tokrat pomerili v smučarskih tekih ln sankanju. Nastopilo Je nad 35 tekmovalcev ln tri pionirke. Proga za člane in mladince Je bila skupna ter dolga okrog 6 km.
Pionirke ln pionirji so se pomerili na 1 km dolgi progi. Pohvaliti moramo malo pionirko Marto Medvešek, Iti je tekmovala Izredno požrtvovalno. Pri članih je bil najboljši Miha Skrlnar s časom 27:47, sledila pa sta mu Darko Krajšek (28:36) in Miro AufUč (28:25) - Najboljši mladinec Je bil Polčl Medvešek (31:35), kateremu sta sledila Ivan Tofollnl ln Blnče Strgaršek, ki sta sicer še pionirja. Pri pionirjih od 10-14 let je zmagal Ivan Tofollnl (6:45) pred Ivanom Skri-narjem ln Blnčetom Strgarškom.
Najboljši v skupini pionirjev do 10 let pa so bili Joško Volaj, Milan Renko In Jože Dolanc. Pionirke pa so se razvrstile takole: L Milenca Jamšek (8:35);	2. Mari
Kranjc ln 3. Marta Medvešek.
Neto Je Mio še sankaško tekmovanje. Pri enojkah Je bil najboljši Berto Dolanc, pri dvojkah pa par Marjana Draksler — Jote Ivšek.
Tekmovanje v smučarskih tekih Je bilo izvedeno v zvezi s pripravami za nastope na sosednih prireditvah. Tudi čez mostiček skakalnice se mladi skakalci pridno spuščajo ln Izkoriščajo dano priložnost. V mesecu februarju namerava namreč smučarsko društvo Kum-Dobovec v zvezi s svojo proslavo 10-letnlce obstoja prirediti več meddruštvenih tekmovanj v vseh disciplinah,' na katera se člani te vneto pripravljajo.
p. m.
NAPRAVA ZA PROIZVODNJO TRAVE
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 20. in 21. januarja: ameriški film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«; od 22. do 25. januarja: ital- barvni ci-nem. film »BEATRlCl CENCl«; od 28. do 28. januarja: ital. film »SEDMI RAZRED«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 20. in 21. januarja; francoski film »OTROCI LJUBEZNI«; 22. januarja: ameriški film »V STAREM KOLORADU«; od 23. do 23. januarja: ameriški barvni film »SLEPI POTNIK«; 26. in 27. januarja: amer. film »TARZAN V PUŠČAVI«.
KINO »SVOBODA-ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 23. do 25-januarja: amer. barvni glasbeni film »CAJ ZA DVA«; 30. januarja ln 1. februarja: švedski film »NASMEH POLETNE NOČI«.
MILI 0GLISI
AVTO MOTO DRUŠTVO TRBOVLJE obvešča, da bo 25. januarja 1900 sprejemalo priglasitve sa A in B izpite od 15. do 18. ure glede skupnih zdravniških pregledov.
Istočasno bodo tudi izpiti mopedistov.
Šolski odbor
NAŠLA sta se dva para čevljev in smučarski palici — Naslov ▼ uprav* Usta.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 2. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne uganke, ki srno jo prinesli v 2. številki našega tednika, se glasi: SNEŽINKE.
Žreb je tokrat prisodil nagrado Rudiju HRIBSKU, učencu 4. b razreda osnovne šole na Logu, pošta Hrastnik. Knjigo mu bomo poslali po pošti.
Viem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bu naklonjen, za poslano rešitev prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
V
NOV NAGRADNI REBUS ZA PIONIRJE
Danes poskusite rešiti naslednji rebus:
____AR____
GOS
Rešitev rebusa ni preveč težka. Pošljite nam jo čim prej na uredništvo. Tudi za rešitev tega rebusa imamo kot nagrado pripravljeno lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po določitvi žreba,
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena ni priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave z željo, da bi vsi pionirji in pionirke lepo preživeli polletne šolske počitnice ter si spet nabrali novih moči za pridno učenje v drugem
šolskem polletju.	,__
UREDNIŠTVO
RAZPIS
Okrajna obrtna zbornica v Novem mestu razpisuje tečaj za pripravo na mojstrski izpit. Tečaj se bo pričel v drugi polovici meseca februarja. Interesenti naj se priglasijo pismeno ali ustmeno v pisarni podpisane zbornice do vključno 10. februarja t. 1.
Ob priglasitvi položite kavcijo v znesku 3.000 din Brez pologa kavkadje se priglasitev ne bo upoštevala.
Okrajna obrtna zbornica Novo mesto.
Neka ameriška tovarna je izdelala preprosto aparaturo za proizvodnjo sveže trave-Poglavitni sestavni del novosti so premične aluminijaste police, v katerih spodnjem delu je voda s kemikalijami', na posebnem situ pa travno seme.
Pod učinkom kemičnih sestavin, primešanih vodi, trava že v tednu dni toliko zraste, da jo je mogoče uporabiti za živinsko kr-
PRED USTANOVITVIJO OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO
Pred nekaj dnevi se je sešel bi dala osnovne tetesnovzgojne iniciativni odbor občinske zve- voditelje.
Ze za teiasno vzgojo občine Trbovlje n® svoji prvi seji po imenovanju od plenuma občinskega odbora SZDL.
Iniciativni odbor se je konstituirali ter podrobno proučil osnutek pravili, ki naj bi jih Predložil ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v prvih dneh prihodnjega meseca, potem ko bodo izvolili okrog 140 delegatov iz vrst članov športnih in telesno vzgojnih društev, planinskih in taborniških organisti j, sitreJiikih društev itd.
Občinska zveza za telesno vzgojo bo občinska družbenopolitična organizacija, ki bo- povezovala vse obstoječe osnovne telesnovzgojnc organizacije, katerih namen je učvrstitev socialističnega pojmovanj« telesne vzgoje, kar bi dalo &m-širši razmah množičnosti in kvalitete S|ioredno pa naj bd ta zveza v nadaljnjem uresničevanju sklepov I. kongresa telesne kulture v Beogradu odstranjevala na svojem področju vse škodljive nešportne pojave ipd.
Naloga občinske zvez« bo v prvj vrsti pregledati in analM-Tati delo vseh osnovnih telei-oovzgojnih organizacij Jn jim nuditi vso potrebno pomoč, nadalje proučiti možnosti ustanovitve novih osnovnih organizacij, razmišljati o tekmovalnem sistemu, ki bi v vseh vejah telesne vzgoje dal prvaka občine, razmišljati o organizaciji občinskega športnega dneva, organizirati tako imenovano mnavno Soio za kadre, ki naj
Nalog ni malo, potrebe po čimprejšnjemu aktivnemu delu občinske zveze pa so občutne in bo izvedba teh nalog seveda zelo hvaležna.
mo. Napravo so postavili v aluminijasto poslopje i stekleno streho, zraven pia je rezervoar vode, pomešane s kemikalijami. Iz rezervoarja teče hranilna voda po ceveh <to polic s posejano travo, ki taikio stalno dobiva hrano za razvoj iin rast. Dan za dnem potujejo police od spodaj navzgor. Ko pridejo na vrh, pa je trava dovolj velika, da Jo je mogoče »pokosit i*. Vrhnjo polico snamejo in Jo dajo na spodnje mesto.
Polica s sedmimi vložki, katerih vsak ima tri kvadratne metre površine, zagotovi dovolj trave za eno kravo. Po dosedanjih izkušnjah je trava le za spoznanje dražja od tiste, ki zraste na travnikih In pašnikih, prednost pa je v tem, ker je vse leto sveža. Sredstva, vložena v novo napravo, se baje obrnejo že po dveh ali treh letih.
V Zgornjih Trbovljah kozolec. — Naslov v lista.
RAZGLAS
prodam
upravi
je za-
Dne 15. januarja t. 1. čelo zopet redno obratovati JAVNO KOPALIŠČE v Zdravstvenem domu Zagorje ln to dvakrat tedensko, namreč ob torkih in petkih od 14. do 20. ure.
Poslužujte se kopališča v čim-večjem številu, tako da bo obrat izkoriščen in do svoje zmogljivosti služil svojemu namenu.
Clmvečja bo udeležba, tem nižja bo cena kopališkim storitvam.
UPRAVA
PREKLIC
PREKLICUJEM žaljivko, izrečeno o tov. Ivanu Krejanu,
OBVEŠČAMO VSE INTERESENTE, DA SO LETOŠNJE
KNJIŽNE ZBIRKE PREŠERNOVE DRUŽBE POŠLE
Na voljo so le že posamezne knjige brez koledarja. Posebej
vabimo
šolska vodstva
da skupno naroče knjige; France Planina »NASA DOMOVINA JUGOSLAVIJA« (cena 300 din), Inž. Tavčar-Spolar »DOMAČA DELA IN POPRAVILA« (cena 200 din) in dr. Anton Polene »ŽIVALSKI SVET« (cena 150 din). Teh knjig smo prav uradi primerne pomožne učne snovi tiskali nekaj več.
Vse pa vabimo, da
pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe
da ne ostanete zopet brez bogate knjižne zbirke ln dobitkov velikega nagradnega žrebanja. Nadalje vabimo
sindikalne podružnice in šolska vodstva
da izberete iz svojih vrst poverjenika Preiernove družbe, če ga le nimate in s tem zagotovite, da bodo ljudje prejeli najboljše in najceneše knjige.
PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA
osmih srbohrvatskih Izdajah in Je bilo prevedeno že na 10 Jezikov. — Zelo obsežno knjigo predstavlja delo Edvarda Kardelja PROBLEMI SOCIALISTIČNE POLITIKE NA VASI, ki obsega s stvarnim registrom vred 340 strani. — V njej so tudi objavljene, dopolnjene in pa razširjene osnove za referat tovariša Kardelja na IX. plenumu SZDLJ v Beogradu, ki Je bU 5. in 6. maja 1959. Knjiga obsega smernice in gradivo, ki Je zelo važno za vsakega kmetijskega proizvajalca ln strokovnjaka, zlasti pa M za zadružna vodstva ln politična aktiviste na podeželju ln za vsakogar, ki se zanima za razvoj socialističnih odnošajev na vasi. Končno sta v zbirki še dve kmetijski strokovni knjigi, ln sicer REJA KRAV MOLZNIC plsoerv inž. Erika Eiselta in inž. Jožeta Ferfiaja ter PRIDELOVANJE KRMI NA NJIVAH inž. Janeza Perovika ln inž. Jožeta Šilca. Obe obravnavata kot priročnika na po 40 straneh dv« važni veji s področja živinoreja, katere dvig predstavlja danee eno od najvažnejših nalog v našem kmetijstvu.
Kmečka knjižna zbirka Je v svoji veliki razširjenosti (bere Jo najmanj 150.000 ljudi) važen činltelj pri prizadevanju za dvig našega kmetijstva ln za razširitev socialističnih načel na naši vasi in podeželju sploh.
MotoskJSring v Trbovljah
Preteklo nedeljo so član* AMD Trbovlje izkoristili ugodne snežne razmere in priredili motoskjttring na progi Dimnik Tratnik — ObLO — Dimnik. Za to tekmovanje, kjer so nastopili naši najboljii revirski dir-kači-motoristi v kooperaciji z najboljšimi smučarji, je bilo precej zanimanja, saj Se Je ob progi zbralo okrog 1500 gledalcev. če pa upoštevamo še to, da so med vozači kakor tudi smučarji tekmovali tudi mladinci, ln da Je bilo tudi tekmovanje tehnično dobro Izsledeno, moramo reči, da je ta propagandni nastop v celoti uspel in dosegel svoj namen.
Vsak tekmovalec s sovozačem je moral omenjeno progo prevoziti trikrat, kar je »kupno naneslo okrog 6.300 m. Dirkači so kljub težavnim pogojem, saj zaradi treh ostrih zavojev niso mogli razviti primerne hltro«ti, dosegli lepe rezultate. Najbolje sta vozila Stane Prošt (Puch 250) in smučar Cvet© Bevc, ki sta s čaeom 5:17 dosegla po-vpreček okrog 72 km na ure.
Tekmovalci so vozili v dveh kategorijah, katere je določala samo starostna mej« smučarske naveze, ne pa tudi kategorija motorja. Tako so bili doseženi naslednji rezultati.
Mladinci; 1. Prošt (Puch 280) _ Mrzel 2:20; 2. Jerman (Puch 250) — Bizjak 5:33;	3.	Bivlc
(SVSS Tomos 175)	— Ačkum
5:48.
Ctani: 1. Prošt - Bevc 5 :17 (najboljši čas dneva); 2. Jerina« — Sproger 5:35; 3. Bivic — Spiler 5:51.
V kategoriji avtomobilov je »tantal samo en tekmovalec, toda kljub temu je v dirki brez konkurence dosegel zelo dober čas 5:43, kar bi oba tekmovalca — Cerar (VW 1100) s sovoza-čem, mladim Gonellijem, uvrstilo na peto mesto v skupnem plasmaju..
m m
_ ■ •
»S * Alf
s -m&fm
m
77. — Kake pol ure hoda nad Samogla-vovo domačijo se hribovit svet sravna v planoto. Na tej težko pristopni ravan! so se zbrali rokovnjači po napadu.
Groga je prišel zadnji. Polglasno Je ukazal postaviti kovčke s denarjem na kup In velel dvema rokovnjačema, naj prižgeta bakle.
Molče so ga ubogali. Brez povelja so se postavili v polkrog pod košatim hrastom. V sredo pod hrast se Je postavil glavar, pred njim pa se je zvijal ujetnik ln a groao gledal po neusmiljenih obrazih.
78. — Na Grogovo povelje je Tonček odmašll Brnjaču usta.
»Pustite me! Kaj hočete? Vse vam dam. le izpustite me; saj vam nisem nič hudega storil!« se je vsul plaz besedi- lz strahopetca. Groga je stopil za korak bliže: široki plašč, ki mu Je pokrival ramena, je zdrknil z njega, odvrgel je lasuljo In ponarejeno brado: »Nič hudega storil? Ali me poznaš, pes?«
»Basaj, tl sl?« zajeta Brnjač s tresočim se glasom.
79. — »Ho, ho, hol« se surovo lakroho-ta Groga. »Basaja ni več! Tl si ga spravil s sveta. Ta, ki stoji pred teboj, je rokovnjaški poglavar Groga. Glej, tl sl ga naredil, kar je sedaj, In nocoj ti hoče plačati kos svojega dolga.« Nato se je Groga obrnil k svojim ljudem, »Možje!« jih je nagovoril, »dober plen smo oduesli nocoj. Vsak sl bo vzel pp svoji zaslugi, jaz denarja nočem. Tega človeka pa, ki je ubil v meni človeka, sodite vi!«
Trenutek tišine je prevpil močan glas: »Obesimo ga! Vrv sasluil!«
80. — Zarana zjutraj je gnal Slabotl-nov pastir čredo na pašo. Prišedll mimo hrasta opazi obešenea.
Pustil je širino in zdrvel v dolino, kjer je naletel na francoske vojake, ki so a« ■ ujetnikoma odpravljali v Ljubljano. Odpravili so se gor, spotoma so se ogtaatM še pri Samoglavo. Tam so našli koa rsa-bltega kovčka, v katerem so FraaeMi prejšnji večer pripeljali denar In katp» rega je Samoglav pozabil zažgati.
Zato zo vklenili še Samoglava.
V ZAHODNI NEMČIJI NIHČE NE OVIRA NJIHOVE DEJAVNOSTI
Nacisti se pripravljajo na „Dan F
NEKAJ PRIMEROV IZ SODSTVA, INDUSTRIJE, POLITIKE IN ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI, KI PRIČAJO
O UGODNEM OZRAČJU ZA NACISTIČNE IZRRUHE
Poznavalcev razmer v Zapadni Nemčiji ne more presenetiti dejstvo, da Je prišlo do neona-cističnih Izbruhov. Vzdušje je bilo ugodno. To najbolje Ilustrira naslednji kratek in nepopoln pregled skozi razne družbene dejavnosti. Začnimo pri •odstvu.
V začetku leta 1959 je sodišče v Lineburgu oprostilo bivšega SS-ovca Polaka. Polak je sam priznal trojni umor. toda sodišče Je v svoji sodbi smatralo, da »zaradi svoje nizke izobrazbe ni mogel razumeti nezakonitosti svojega postopka«. Bivšemu »gauleiter-Ja« V. Schwabenu sodišče priznava odškodnino v višini 12 tisoč mark za teren, ki ga je dobil od Hitlerja kot nagrado »za izredne zasluge za nacizem«. Neko dru-f°	*matra. da »prisilna
deportacija v taborišče izven državnih meja ne pomeni popolne izgube svobode« in odklanja priznanje odškodnine. Sodišče v Stuttgartu oprošča obtožbe bivšega •krajnega nacističnega »fUhrerja« .

' v ■'


MMl
v
I -
Jr y

lil
POKOJNA ANGLEŠKA IGRALKA KAV KENDALL, KI JE LANI UMRLA
iz Esslingena, ki se je udeležil organiziranega požiga sinagog, ker je -treba končno prenehati s kaznovanjem nacističnih podrepnikov«. Državno tožilstvo v Miinche-nu ni hotelo postaviti pod obtožbo madžarskih fašistov, z obrazložitvijo, da »ne ogrožajo demokratične ureditve v zvezni republiki, ampak da so v Madžarski nameravali vzpostaviti fašistični režim«.
Niti neofašistična sedanjost se nima kaj bati od sodišč. Najvišje zahodnonemško sodišče v Karlsruhe je pred dvema letoma oprostilo nacistične mladinske voditelje ,ki so od leta 1949 do 1952 ilegalno učili mladino, kako se ravna z orožjem. Leta 1954 so v Ober-liausenu oprostili mladinskega voditelja neofašistične Socialne stranke Reicha, Hollerja, ki se danes ponovno prišteva med najpomembnejše nacistične organizatorje mladine. Nacisti, ki so jih do sedaj obtoževali zaradi protižidovskih izjav, so v glavnem na svobodi.
Kdo Izreka take razsodbe? - Za predsednika sodišča, ki je pristojno za politična kazniva dejanja, je vlada imenovala nacističnega vojaškega sodnika dr. Kanterja. Na čelo berlinskega upravnega sodišča so postavili sodnika, ki je nekoč javno objavil, da je »preporod nemškega naroda nerazdružljivo povezan z imenom Adolfa Hitlerja«, pri vrsti milih obsodb nacistov in neonacistov pa se Je najpogosteje ugotovilo, da so sodili sodniki, ki so do leta 1945 bili no-sitelji -pravosodja« v tretjem Reichu,
Predvojni lastnik ogromnih koncernov rudnikov in železarn Friedrich Flick je po vojni prišel pred ameriško sodišče za vojne zločince. Obtožen je ropanja za časa vojne, izkoriščanja »suženjskega dela« vojnih ujetnikov v svojih podjetjih in zaradi pripadnosti zločinski organizaciji okrog Hlmmlerja. Pod »ropanjem« se je razumelo prevzem židovske imovine, ko je Flick prišel do številnih valjalnic, rudnikov in Jeklarn. Obsojen Je bil na sedem let zapora, od katerih je presedel pet. Ko se je vrnil iz zapora, se Je lotil ponovno dela in s spretnim manevriranjem postal gospodar največje koncentracije v gospodarstvu, ki Je bila kdajkoli v rokah enega samega Nemca. -Medtem ko imajo vsa podjetja »kralja jekla« Kruppa 3.3 milijar. de mark letnega prometa, so imela Flickova podjetja v letu 1958 6 milijard mark prometa.
Flick je samo eden od »reprezentativnih« primerov renesance moči industrijskih magnatov iz nacističnih časov. Mnogi bivši Hitlerjevi finančniki, ki so se v tretjem Reichu zelo okoristili z vojno konjunkturo, drže danes v svojih rokah mnogo krepkeje kot prej krmilo gospodarstva in vplivajo na zahodnonemško politiko.
»Kameratl, sedaj vas prosim, da dvignemo čaše in pijemo na tradicijo današnjega dne, na našo sveto, veliko Nemčijo, na naš ljubljeni narod, na spomin največjega nemškega voditelja Adolfa Hitlerja, čigar veličino bo nekega dne spoznala ne samo Nemčija, ampak tudi ves svet. Naš Reich, naš narod, naš voditelj: Sieg-heil, Sieg-heil, Sieg-heil!« To zdravico so stenogratlrali preteklega leta na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila, izrekli pa so Jo na eni izmed mnogih proslav pripadnikov Borbene zveze Germanov. Ta zveza spatja med številne organizacije, ki so bile ustanovljene po letu 1945 v obliki pomožnih združenj bivših bojevnikov in združenj za čuvanje vojaških tradicij. Kasneje so nastale tudi. stranke in gibanja z določenim neonacističnim profilom. Nemška stranka Reicha je zastopana tudi v nekaterih deželnih parlamentih in izdaja svoj Ust »Reichsruf« .Poleg tega lista se tudi »Nemški vojaški Ust« in »Die Quelle«, ki ga izdaja z rasizmom prepojeno gibanje generala Lundendorffa, prištevala k današnjim legalnih neonacističnim publikacijam. Nemška skupnost Je druga pomembnejša neonacistična skupina pod vodstvom hitlerjevcev, ki ima predstavnike v bavarskem parlamentu. Nemški blok ima ekskluzivni značaj, z namenom, da pripravi krepke udarne skupine za »Dan X«. Svobodna socialna narodna stranka, Nemško socialno gibanje in razne skupine, ki jih Je organiziral zloglasni Otto Strasser, izpopolnjujejo seznam neofašističnih skupin. -Strasser sam se Je na začetku tretjega Reicha potegoval za tako radikalni nacizem, da Je bilo to v tistem času prehudo celo za Hitlerja.
Poleg teh organizacij deluje v Zahodni Nemčiji tudi cela vrsta
tujih fašističnih čet, katerih pripadniki so za časa vojne sodelovali z nacističnimi okupatorskimi silami. Listi teh organizacij se Javno prodajajo, proti njihovi dejavnosti pa niso do sedaj storili nikakršnih odločnejših ukrepov.
Preteklo leto so v Idsteinu ustanovili skupno organizacijo — Nacionalno mladinsko gibanje Nemčije, — ki mora zajamčiti koordinacijo aktivnosti teh uniformiranih, vojaško organiziranih skupin. V čem sestoji njihova dejavnost, nam najbolje kaže izvleček lz poročila organizacije Nemški Wandervogel,na čelu katere se nahaja bivši SS-ovec Zitzmann: »Dve enoti sta izvedli na Belem jezeru terensko vežbanje, pri čemer so prvič uporabili vodene pištole in strojnice. S kratko svečanostjo so proslavili rojstni dan predsednika Reicha Karla Doenitza (naslednika Hitlerja, obsojenega zaradi vojnih zločinov). Oddelek Guderian (ime Hitlerjevega maršala) je izvedel prav tako uspešno terensko vežbanje.«
Za duhovno hrano članstva vseh teh organizacij skrbi okrog 15 založniških podjetij, ki se pečajo z Izdajanjem in širjenjem pronacl-stične literature. Dejavnost teh založnikov gre v treh smereh: predvsem se izdajajo knjige, v katerih se zanikajo ali zmanjšujejo in ublažujejo zverstva, ki so jih nacisti izvršili do leta 1945; nato se
Izdajajo dela, v katerih popularizirajo nacistične osebnosti, v tretji kategoriji pa so spisi z napadi in obračuni s politiki in javnimi delavci, ki nasprotujejo oživljanju nacizma.
Naklada »Presse« v Gottingenu objavlja dela nacističnega »teoretika« Rosenberga in izdaja serijo šestih knjig o podvigu SS. V neki drugi nakladi izhaja knjiga »S sabljo in briljanti«. Ta knjiga je slavospev nosilcem najvišjega odlikovanja v Hitlerjevi armadi, s 27 portreti. V Gottingenu se izdajajo knjige nekdanjega šefa Gestapa, Dielsa, objavlja se pozitivni življenjepis Goringa, izdajajo pisma Rudolfa Hessa iz zapora in »delo« bivšega namestnika Hitlerjevega šefa za tisk Sundermanna, v katerem se zatrjuje, da Hitler in drugi nacistični voditelji, razen Himm-lerja, niso imeli niti pojma o nacističnih zločinih. Svobodno se razpečava stotine knjig in listov s podobno vsebino.
To dejavnost na »kulturnem področju« izpopolnjuje nova proizvodnja vojaških in vojnih filmov o hrabrih letalcih, junaških komandantih podmornic in mladi generaciji se kot vzorni servirajo »ju. naki« Hitlerjeve dobe.
In do danes še ni nihče oviral dejavnosti teh nemških nacistov v njihovih pripravah za »Dan X«.
(Po Primorskem dnevniku«)
NAČRT ZA LETALO ZA PREVOZ AVTOMOBILOV
»Sidver Ciity Aimvays«, britanska letališka družina, je izdelala revolucionarni načrt za »Auto-Fenry« letalo, ki bi prevažalo avtomobile čez Rokavskj preliv. Letalski trup bi bil pokončen, razdeljen na dve nadstropji, v katerih bi biilo prostora za 8 avtomobilov. Gibalno silo dajejo avtomobili sami, ki se vrte okrog stebra v sredi, s katerim so v zvezi; ta steber preriaiša gibanje na vijaku. Vertikalni dvig izvede balon, napihnjen z iapustnim plinom avtomobilov. Med poletom se ta plin napelje v napravo pod srednji steber, ki z reakcijskimi sunki prispeva k porivanju letala.
POKOJNI MARIO LANZA V FILMU »ARRIVIDERCI ROMA«
BOGATA MLADOLETNA DEDINJA POBEGNILA
ZDRAVSTVENA RAZSTAVA
PRIREJENA BO V ČASU OLIMPIADE
Prirejena bo ob času olim-piade in pokroviteljstvo nad njo je prevzel sam predsednik republike.
V Rimu pripravljajo mednarodno zdravstveno razstavo, ki bo organizirana ob priliki prihodnje olimpiade in nad katero je prevzel pokroviteljstvo sam predsednik republike. Prireditvi bo predsedoval senator Antonio Bonadiiies, v pripravah pa sodelujejo strokovnjaki raznih zdravstvenih panog in specializacij ter tudi novinarji in predstavniki števdilnh javnih in zasebnih ustanov, med katerimi tudi Italijansko združenje za higieno. Pripravo razstave nadzira minister za zdravstvo
Giardina. V času razstave bo tudi več znanstvenih zasedanj medicinske in farmacevtske stroke.
Preveč žganja je popil in umrl
Na poti domov se je 21-letni Arturo Prati ustavil v nekem baru. Od lastnika bara je prosil, da mu je dal steklenico žganja, kii jo je imel ta samo za »družinsko uporabo«. Prati je najbrž s prijatelj 1 kaj stavil ter lzpil več kot polovico steklenice žganja. Ponoči mu je postalo zelo slabo in proti jutru je umrl.
Ze 26. decembra lani je izginila od doma, ne da bi pustila za seboj kakršno koli sled, 18-letna Gamble Benedikt, dedič vsega bogastva predsednika družbe, ki izdeluje pisalne stroje Remington. 21. decembra minulega .leta je prvič bila »uvedena v družbo«. 26. istega meseca pa je prisostvovala sprejemu, ki ga je pripravila njena stara mati. Na tem sprejemu se je dekle kazalo zelo veselo in naslednje jutro je izginilo- Vsako iskanje v hiši i-n v okolioi ter tudi prt sorodnikih in znancih je bilo zaman. Ker pa ima dekle na razpolago toliko oblek, ni strežno osebje moglo reči, ali je dekle vzelo kako obleko s sabo ali ne. Po mnenju nekaterih se je dekle začelo razumeti z nekim Južnim Američanom, ki je skoraj dvakrat toliko star kot ona. Poleg teh govoric so se razširile tudi vesti, da je možno, da je,dekle zbežalo v Evropo z nekim šoferjem. Neiwyor-ška policija je namreč javila, da je dekle prišlo v soboto v Antverpen na krovu neke norveške trgovske ladje In da je bil v njeni družbi neki moški, ki se imenuje Andre Turimbeau, star 35 let, po poklicu šofer. Kot se je zvedelo, je dekle sto-
■••■•■■■•■•••■■■■■■••■•■■•••■■■•a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■■11111111111
aaaasaa
■aaaaaaa
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaa* ~ taaaAaasaaaaaaaaaaaaaaa taaaaaaaaaa
laaaaaaaaaiiaiaai naiaaaiaaaaiia*^, niaiiiiiii* iiaaaaaaaa. iiaaaaaiiat taaaaaaaaaa taaaaaaaaaa taaaaaaaaaa taaaaaaaaaat ■aaaaaaaaaaa taaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaa aaaaa
aaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaat laaaaaiaaaaaaaa ataaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaat
_
fi 11 l
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a-a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
taaaiaaataaaaaaaaaaaaai ■aaaaaaaaaaiaaifaaaaan laiaaaaaaaaiaaataaaaati
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a •
•aaaaaaaaaaaaaaaaa
taaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa kaaaaaaaaaaaaaaa ttaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa •tiiiiiiiiiaiia aaaaa aaaaa
pilo na ladjo »Egda« 31. decembra skupno s Turimbeaujem in se pri tem prijavilo kot študentka, kot cilj potovanja pa navedlo Neapelj. Njen spremljevalec pa je izjavil, da je iz Pariza.
Na sedežu družbe »Cosmopo-litan Shipping«, ki je lastnica trgovske ladje »Egda«, s katero je Gamble Benedikt prispela v soboto v Antverpen, pravijo, da je dekle ob svojem vkrcanju izjavilo, da živi v Neaplju, Turimbeau pa je izjavil, da je iz Pariza.
Newyorška policija meni, da je Turimbeau moški, s katerim so dekle večkrat videli, preden je v zadnjih dneh decembra izginilo. Turimbeau je bil zaposlen kot šofer pri neki bogati vdovi v Southamptonu
Z druge strani pa ni nihče gotov, kako se imenuje sopotnik dekleta Benedikt. Zdi se, da gre za nekega Američana
romunskega porekla, ki je služil pri vojnem letalstvu v zadnji vojni in blil nato zaposlen pri radijski postaji »Svobodna Evropa«.
Ko ho Gamble Benedikt po* stala polnoletna, bo podedova" la približno pol milijona dolarjev (ali 300 milijonov dinarjev). Njena mati je napravila samomor pred 13 leti s tem, da j« zaužila večjo količino uspavalnih sredstev.
Po najnovejših vesteh ja newyorška policija ugotovila, da se moški, s katerim je Gambla Benedikt zbežala v Belgijoi imenuje Andre Porumbeanu.
Neki častnik z ladje »Egda* je izjavil, da mu je Gambla Benedikt povedala, da ima namen poročiti se s 33-letnini Andrčjem Porumbeanujem, i» sicer v Evropi. To namerava napraviti čimprej, tako da bi njena družina ne utegnila ji tega namena preprečiti.
aaaaaaaaaaaa
aaaaaaaa
Žrtev poročnika Marchana
Da je lahko rešil življenja sto šolskih otrok, je pilot šel prostovoljno v smrt.
Njegov poslednji polet je trajal natanko minuto in 25 sekund. Za seboj je imel že 658 ur letenja vzraku, 27 let življenja, tri mesece zakona in legitimacijo enega najboljših francoskih pilotov reaktivnih letal.
Tistega jutra se je hotel poročnik Marchan nekoliko »prevoziti- v svojem najljubšem letalu — reaktivcu. Samo nekoliko sekund potem, ko se je dvignil v zrak. je iz njegovega motorja butnil plamen in motor je obstal. Poročnik Marchan je zelo ljubil življenje. Rekel je po radiu: — Tu Blue Leader. Motor je obstal; iščem rešitev v naravi. Potem je radio utihnil. V vojaški bazi so vsi piloti hiteli na plan. Vsi pogledi so bili prikovani v nebo a z rokami tiščali čelade.
Marchan se je zavedal nevarnosti. Vedel je, da francoska sedišča za avtomatičen odmet niso povsem v redu in da jih lahko izkoristi šele v višini nad 6000 metrov. Njegovim prijateljem onkraj konala v Angilji zadostuje, da pritisnejo na gumb in sedež z njimi vred poskoči 50 metrov v zrak, pri čemer se jim padalo odpre in le pristanejo živi In zdravi na varnih tleh. Pa vendar: Marchan je še veroval, da bo preživel nesrečo. Vedel je, da mora samo odvreči rezervarje, ki vsebujejo po 625 litrov karzena, ki so prave bombe in imajo strašno uničujočo moč. Sreda gozda je opazil prostrano livado, na kateri so se mirno pasle krave. Sijajno! Ze se je pripravil, da bi odvrgel pogubonosno breme, ko je nenadoma opazil pod seboj šolsko središče, ki ga vsak dan obiskuje nad dve sto otrok. Otroci so bili na dvorišču in igrali nogomet. Odvreči rezervoarje bi pomenilo spustiti v zrak staro zgradbo in dovoliti smrt desetinam otrok. Morda hi rezervarji le padli dalje, na polje. Samo trenutek pomišljanja... in odločitev je padla. Ko je že izgubil dragocen čas, rezervarje ni mogel odvreči na kak drug kraj. Spustil se bo z njimi vred. Rešil bo otroke gotove smrti.
Tako je umrl poročnik Marchan. Ko je neki pastir prihitel k zgorevajočemu letalu in izvlekel sedež, je lahko videl na bledem pilotovem obrazu topel nasmeh. Na pokopališču je stalo ob njegovi krsti šestero otrok iz šole. Na krsto so položili šopek rdečih vrtnic, na traku pa je hilo napisano: V znamenje zahvale - šolski otroci iz središča...
j ROMAN V NADALJEVANJIH
Skrivnost
dveh bratov
Sel je okrog pisane mize in se z rokami v žepu ustavil pred svojim
uslužbencem:
»In kaj ste pripravljeni plačati kot privilegij, da smete postati moj svak?« se je rogal.
Starejši 'je mimo sprejel to izzivanje.
»Povračilo polovice vseh vaših izgub na konjskih dirkah v zadnjih petih letih.«
»To je premalo!« se je smehljal odvetnik. '
»Umaknitev vseh štirih vnovčenih menic, na katerih je ime lorda Chelforda kot vašega poroka falsificirano!«
Artur Gine se je opotekel nazaj. Njegov obraz je bil spačen in bled taot stena.
»Z drugimi besedami, Gine: petinsedemdeset tisoč funtov ali... pet let ječe!«
13.
Leslie je preživela v mestu nekaj dolgočasnih, 'ur. Ze večkrat, ne temo enkrat je obžalovala, da je sprejela predlog svojega brata, naj se z njim pelje nazaj v hišo Willow. Zakaj se ne bi raje vrnila z naslednjim vlakom v Cheldfordbury, ko je vse nakupe že opravila?
Na njena začudenje pa ji je Arthur ugovarjal, ko mu je povedala svojo namero.
»Cen;u le! Mnogo prijetneje se boš vrnila z mojim vozom. Ostaniva torej pri najinem prvotnem dogovoru! Samo pridi namesto ob petih že ob pol petih v pisarno — Gilder naju je povabil na čaj. Napravi mi uslugo in sprejmi vabilo.«
»Mr. Gilder?« je vzkliknila presenečeno.
»Ker bo postal najin sosed, bo boljše, če sva z njim prijazna,- je modroval.
Najraje bi se mu izmuznila z enostavnim izgovorom, da jo boli glava, ker pa jo je brat le redkokdaj prosil za kakšno uslugo, je privolila.
Z nekim nerazumljivim občuffcom nemira, hft ga je sama obsodila lega, je Leslie Gine prišla v bratov privatni kontor, kjer i njen brat, glavo pa je imel naslonjeno na roke, oprte na pisalno
?« je vprašala Leslie.
»Oh, ne, prav dobro se počutim, samo vroč dan je bil. Gilder bo takoj prišel. Prosim te, bodi z njim prijazna — prav koristna delovna moč je. Svoje stanovanje ima v Regent parku. Drugače pa je samec.«
Sestra se je morala nehote nasmehniti: kaj jo vendar briga, če je Gilder poročen ali še samec!
»Nisem imela pojma, da imaš tako premožnega predstojnika v svoji pisarni. Posestvo v Chelfordburyju! Stanovanje v najodličnejši četrti Londona. Od pisarniškega uslužbenca človek tega ne bi pričakoval.«
»Všeč tl bo,- ji je odgovoril in pritisnil na električni gumb na mizi. »Zelo zabaven tip!—
.Zabaven’ ni bila primerna beseda, vendar je bila edina, ki se je nanjo spomnil.
Se tisti trenutek je, kakor da bi že čakal na znamenje z električnim zvoncem, Gilder vstopil. Preko ene roke je imel položen lahek površnik, v drugi pa je držal eleganten Borsalino klobuk.
Spet se je Leslie polotil mučen nemir.
Med vožnjo je govoril samo Mr. Gilder. Imel je nizek, prijeten glas ter je znal prijetno kramljati. Arthur je danes spoznal moža, s katerim je delal že dolga leta, moža, ki se je zjutraj kdo ve od kod vzel in zvečer po opravljenih poslih spet izginil neznano kam, v povsem novi luči: Gilder je neprisiljeno govoril o letalstvu, o radiu, o literaturi in svetovni vojni, prešel spet na ruski komunizem in nato na italijansko renesanso, na ameriške pisatelje in na polo — skratka, načel je vsak pogovor, ki se mu je zdel zanimiv.
Njegovo stanovanje je zavzemalo celotno prvo nadstropje neke bogate hiše na robu parka in je bilo razkošno opremljeno. ,Z mojim denarjem’ — sl je mislil Arthur Gine, v čigar srcu se je spet porajala jeza.
Caj sta servirali dve okusno oblečeni dekleti, zatem pa je hišni gospodar svoja gosta odpeljal v knjižnico, kjer jima je hotel pokazati nekaj redkosti.
Gilder je mlado damo ravnokar opozoril na dragoceno izdajo neke knjige, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
»Oprosti me za nekaj minut, Leslie,- jo je prosil brat. »Skočil bom samo k nekemu znancu, ki stanuje v bližini.—
Arthurjev glas je zvenel nekako prisiljeno. Bilo je slišati, kakor da ima obložen jezik. Sestra ga je začudeno pogledala.
»Ce hočeva priti domov pravočasno na kosilo,- pri čemer Je pogledala na svojo ročno uro, »potem .. .-
»Povrnem se najkasneje čez četrt ure,- je še dejal ter izginil, preden je sploh utegnila spregovoriti kakšno besedo.
Kako čudno, kako nenavadno! Toda kljub svojemu začudenju in neprijetnemu občutku, ki se je dekleta polastilo, Leslie Gine ni niti zdaleč slutila, da jo je brat namerno pustil samo s sivolasim človekom. Nasprotno: Arthurjevo molčečnost in udržanost si je razlagala tako, kakor da brat deli z njo antipatijo proti Gilderju. Zakaj je bil vendar Arthur, čigar sebičnost se je upirala, tak, da nekemu človeku, ki je? bil od njega odvisen, ustreže njegovi želji; zakaj je tako nenavadno prijazen proti predstojniku svoje pisarne...?
Ko so se vrata za odvetnikom zaprla, je Gilder skrbno položil knjigo na svoje mesto.
»Spomladi se bom vselil v svojo novo hišo; upam, da vas bom tedaj pogosteje videl, miss Gine,- je rekel s počasnim glasom.
Odgovorila mu je z vljudno, brezpomembno frazo.
»Vedno sem si želel živeti kje na deželi, kjer bi se lahko ukvarjal s tistim, kar me najbolj veseli: z ribarjenjem in branjem. Na srečo mi moj gmotni položaj dovoljuje, da svoj poklic lahko obesim na klin; vaš brat vam je gotovo omenil, da sem precej bogat človek. In moja starost...? Petdeset let sodim za najlepša leta v življenju in se štejem še za zmožnega, da osrečim kakšno žensko.«
Občutek neke bojazni je ob tej izjavi zadrgnil Leslie grlo, tako da je le s težavo pripomnila:
»Upam, da nas boste tedaj s svojo soprogo večkrat počastili z obiskom.«
Gilder na to ni odgovoril, toda pod trdovratnim pogledom njegovih sivih oči ji je postajalo vroče in mrzlo. Se preden se je zavedala, kaj se je zgodilo — jo je že prijel za obe roki.
»Samo neka ženska je zame edina na svetu! Obraz, ki ga imam noč in dan pred očmi! Leslie- — njegov glas je trepetal od razburjenja — »vse te mesece sem vas nos JI v svojem srcu!«
»Spustite me!« je zavpila in se trudila, da se ga otrese.
»Za vas sem delal, Leslie, za vas sem koval načrte! Ljubim vas, kot vas ne bo nihče ljubil.. .«
Vedno bolj in bolj jo je pritiskal k sebi, brez moči je strmela v njegove žareče oči, v njegov trd obraz.
Na vrata je nekdo potrkal... Spustil jo je, obraz pa je imel spačen od onemogle jeze
»Prosto!«
»Mr. Richard Alford želi z vami govoriti,- je rekla hišna na pragu.
14.
Dick Alford, ki je čakal v gosposki sobi, je ravnokar premišljeval, kako naj prične govoriti o neljubi zadevi, ko so se vrata naenkrat odprla in je neka mlada dama, bleda kot stena, planila proti njemu.
»O, Dick, Dick!- je ihtela.
Tisti trenutek je ležala v njegovem naročju.
»Za božjo voljo, kaj se je vendar zgodilo? Kako ste prišli semkaj?« Preden je Leslie zmogla odgovoriti, je Gilder stal s svojo mogočno postavo med vrati. Mož ni govoril, toda besnost, ki je gorela na njegovem obrazu, je bila zgovorna dovolj.
»Torej — kaj hočete?« je končno vzrojil.
Dick se za vprašanje sploh ni zmenil. Nežno je odrinil dekle od seb«,
»Zakaj ste tu, Leslie?« ■
»Arthur me je pripeljal semkaj ln ... in .. .-
Tvegane slutnje so se porajale v Dickovih možganih.
(Dalje prihodnja#