(J^! d) L O PRVA ŠTEVILKA STEZIC VAM PRINAŠA: Ur e dr ikov c krami .jan j e Vesti s sestankov gimnazijskega komiteja MI,ALT LJTi:j.iAT Ina: Mirko: Cv eti: C.Herrera: On: Me]ita: Sedaj Lado: Utrinek n počitnic Ti in jaa Za kr. j ? Moderna Pepelka Pesem Sam Tvoje ims Na jxna ljubezen čakanje Jesen Vrba Čudovit svet vežne teme Urednikov kotiček Šah Ppročllc ES J Poročilo RK Plesne vaje ss:gg:ssJ:s:g:saassg:ss5S.s:T,:S£Sč:3;~Ts:ss:^i^.;r~s2x:sggTa;ssr:ac:s:csss3srs:gSSa: = tT 2= SZSS =r =5 3= = S s SS S S 52 = STEZICE - glasi]o novomeških gimnazijcev, izdajata teror ni krožek In aktiv Z!iS na Gimnaziji, Glavni urednik: Od gov orni ur en i k: član: uredniškega odbora: Tehnični urednik: ANTON JAKŠE RUBI PRIMC SLAVKA PODRŽAJ NIN« GOLEŽ CVETKA GUČEK STANU RALE JOŽE SPLI.IIAL Naslovi in ilustracije: BARKO DUH Izhaja enkrat mesečno. Cena enega izvoda din 3o - 3 - Prečaj Sasa je Že preteklo od začetka šolskega leta, pa ven« dar Stezice niso in niso mogle -.opustiti oiklostilnih valjev in priti med vas. Vedno je kilo kaj narobe,-, če ne tu, pa tam, čas pa neusmiljeno tekel naprej in vem, dane je nekaterih izmed vas že polastilo malodušje, vsaj kakor sem lahko sklepal po vaših, skraja pogostih, potem pa vedno redkejših povpraševanjih. Na zunaj se je zdelo, kakor da je zanimanje za to naše glasilo zamrlo in da so tisti', ki so' zanj odgovorni , zaspali spanje pravičnega. Vendar ni tako, kar lahko sklepate že po prvi številki, ki je končno le izšla in kateri 1". upajmo, v doglednem času sledila tudi druga. Delo nar bo el.: letos laže od rok, saj je gimnazija nabavila svoj ciklostil, s katerim bomo lahko tiskali Stezice, ne da bi nam Mio treba hoditi okrog in nadlegovati razna podjetja in ustanove, kar nam je vzelo precej česa, pa tudi denarnih sredstev, ki jih nimamo r. vno na pretek. Ciklostil je sicer majnen, pa bo vseeno zadoščal za noše potrebe, pokazati bo treba h roka,j dobre volje in truda. Z ozirom na to, da je letošnje leto na gimnaziji precej vet dijakov kot lani in z upanjem, da bo zanimanje za ta. na i -list po lanskoletnem uveljavljenju večje, se jo letošnja naklada dvignila na dvesto izvodov in se bo okoli te številke tudi naprej gibala, če pa bo povpraševanje večje, jo bomo lahko tudi išali. Cena je ostala nespremenjena, to je trideset dinarjev za izvod, kislim, oa to ni preveč, zlasti ker .'Stezice slonijo zgolj na naročnini in skromni podpori gimnazije, za katero oe imamo zahvalili razumevanju gimnazijskega vodstva. Vsebinsko težišče glasila bo predvsem na literarnih člankih, prir: šalo pr bo tudi vesti iz dela mladinske organizacije, porod.; la o del krožkov in komentarjev tor rezultate športnih prireditev in tekmovanj, ki se jih bo udeležilo naše Š>2 ne športno društvo," 1'udi za razvedrilo se bu našla kaka ,=■ ./m.u, čeprav je čudno, da dobivamo s tega podreš z kaj malo 5len-kov.. Poleg -c ega je odmerjen v Stezicah tuši kotiček z s -.-.vodnikovo kramljanje z mladimi literati, ki naj nlkai ne izgube poguma, de ne bo Že prvi njihov prispevek odjavi jen v Stezicah, pač pa naj poskušajo urednikov nasvet (ne kritiko, ampak le prijateljsko mnenje in nasvet) ter znova primejo za r c:-; o n se lotijo dela. Predvidena je tudi kaka strm za - 4 - dopisnike Stezic, seveda, če se bodo ka.1 pridno oglašali in brez strahu povedali, lcaj jim je všeč in kaj ne in kako naj v bodoče ravnamo, da se bo kvaliteta glasila zboljšala. Glede organizacije dela pa to: že v začetku leta so se ob prisotnosti mentorja tov. prof. Severja sestal"*. janski v-redniški odbor in povabljeni predstavniki iz vseh razredov, na posvet o nadaljevanju lani pričetega č.elr« Izvoljen je bil nov uredniški odbor, v katerega co bili e a:: rdi iz kušenosti izbrani skoraj vsi lanski člani, pt tv c i ne]rc:j novih is nižjih razredov, ki jih bodo starejši vr.eijali v delo, tako da bodo lahko drugo o nadaljeval1 t dvanajstletno tradicijo Stezic. Za razredne poverjeni!:© ro bili določeni blagajniki razrednih mladinskih organizacij, ki bodo poskrbeli za naročnike in pobirali naročnine, Zaželfeu*-no bi bilo, da dijaki plačujejo redno in takoj po prejemu, kajti le tako bo delo nemoteno potekalo. Zadnji sestanek lanskega gimnazijskega komiteja in hk~a prvi sestanek letošnjega, je bil zaradi objektivnih nalogov sklican šele oktobra meseca. Udeležili so se ga člani obeh komitejev in razredni predsedniki ZMS, od profesorjev pa tov. Jeleničeva in tov. ravnateljica. Po prvi točki dnevnega reda, razrešitvi lanskega komiteja, smo prešli na volitve za nov odbor komiteja aktiva, ki so bile tajne. Za predsednika ZMS gimnazije v šolskem letu 1963/64 je bila izvoljena Katja Vičič, za tajnika pa Matija Burgar. Funkcijo blagajnika je prevzela Melita Kozina. V nadaljnjih točkah smo kritično ocenili delo v lanskem šolskem letu, se pogovorili o uspehih in neuspehih, ter tudi c tem, kako naj napake, ki so se pokazale v minulem obdobju, odpravimo. Za lansko leto je bila značilna nekakšna nesmotrnost in kampanjsko pristopanje k delu, ki je bilo sicer uspešno (spomnimo se organizacije plesnih vaj, praznovanja novega "leta in raznih proslav), vendar se je pokazale le v obliki občasnih akcij, ki niso bile dovolj globoko pripravljene in so zato zahtevale od nekaterih posameznikov veliko časa in truda. V zvezi s tem smo prišli do zaključka, da je treba sestaviti program dela, po katerem se ho ravnal novi komite. Urednik - S - Poseben problem so bile lansko leto mladinske ure. V nekaterih razredih si niso bili čisto na .jasnem, kako naj se lotijo dela in niso poznali razlike med mladinskim sestankom in mladinskimi urami, zato je bil sprejet slclep, da mladinski predsedniki po predlogih dijakov sestavijo razredni delovni program in ga predlože na naslednjem sestanku. Kaj pa: krožki? Pa gimnaziji jih obstaja precej, vendar, je njihova aktivnost dokaj različna, za vse na je znasilno, da so v letošnjem letu kar precej časa s Pr/", s3 je zbudil dramatski krožek, ki pod vodstvom c- pr o j’z.r Simičeve že pridno vadi za nastop, pa tudi priroda,:: 1 n••-n;, krožek, ki je imel lani največ je število članov M n ja i-5 ž najbolj aktiven, je že pričel z delom. Kaj pa ostali^literarni, marksistični, strelski in drugi? Da bi poživili in obnovili njihovo dejavnost, smo med elani komiteja izvolili referente, ki imajo za nalogo pomagati in poročati o delu posameznih krožkov. Tudi za organizacijo plesnih vaj, za katere vlada na gimnaziji veliko zanimanje, smo sestavili nov plesni odbor, ki je takoj pričel z delom. Z abonmajem v ljubljanski drami ne bo nič, ker so se lani pritoževali mnogi starši ,pa tudi predstav nismo mogli sami izbirati in smo se morali ravnati po tem, kar nam je gledališče samo določilo, pač pa si bomo ogledali nekaj predstav , ki bodo gotov,o vredne poti v Ljubljano i^Kraij Lear, Caligula) Othello) Moderni pouk na. gimnaziji ima v svojem programu tudi filmsko vzgojo, Letos si bomo skupaj ogledali okoli e.najsn-.predstav, (c d teh smo tri-Doro na griču* Kozaro-ih Samem-•stnike že videli), ustanovljen pa ,ie tudi filmski krožek pod. voastom prof, Horvatove, na katerem se krožkarji seznanjajo z idejno vrednostjo in zanimivostmi filmske umetnosti. Na koncu sestanka je bilo tudi predlagano, da bi se povezali z mladinskim aktivom učiteljišča, Isto so predlagali tudi u.čiteljiščniki na svoji prvi mladinski konferenci. Predlog je bil z navdušenjem sprejet in kmalu, smo našli vso sličnih tcčk.v-.ei*- bi. bilo sodelovanje med obema aktivoma koristno in bi pripomoglo k zbliževanju in izmenjavi mnenj. Za. začetek naj bi se sestala skupaj oba komiteja in se konkretno pogovorila o sodelovanju. - o — Na drugi seji komiteja, ki jo je sklical novi odbor, smo govorili predvsem o predlogu za mladinsko konferenco. kate re bi se udeležili vsi člani mladinskega aktiva gimnazije. Določili smo dnevni red in zažel-eno je bilo, da bi vsi mladinci v debati sodelovali in povedali svoja mnenja mer izrazili svoja stališča do posameznih perečih, problemov, s katerimi se vsak can srečujemo, 6 - Bliža se novo leto in z njim tudi organizacija novoletne jelke. Komite je že mislil tudi na to in poveril organizacijo praznovanja lil« letnikom, ki-jim to delo že po •tradicij:-, pripada. Zbrali smo delovni odbor, tako da bo delo lanko pravočasno in nemoteno steklo, ' . Luna-park« Temni se. Puste hiše v okolici tonejo v nastajajoče črnino, Naenkrat se začno prižigati raznobarvne luči in vsakdanjost -se umakne pravljični resničnosti. Hrup, ki se je podnevi le od časa do časa oglasil .m znova zamrl, se sedaj bučno razlije naokoli, Napovedovalčevo vpitje se meša s kriki, ki prihajajo iz hiše. strahov in s sentimentalno melodijo iz glasbene skrinje. Iz vsakega zvočnika prihaja druga melodija in vse se zlivajo v eno samo neurejeno, toda prijetno sladko godbo. Tavam med množico,* katere obrazi se neprestano spreminjajo pod vplivom barvnih reflektorjev. Tudi mene pograbi navdušenje, Pozabim ra vse in' se pogreznem v razigranost večera. Ritem tv;isva me pritegne k vrtiljaku, "Sto dinara, samo sto dinara, vozi se, narode, zadnja vožnja!" - Ogromno kolo, na kat er-.m vise' okrogle gondole, se zgane in že se dvigam v soju luči proti razžarjenemu, zvezdnatemu nebu. Postajam lahka, ležim više in više in zdi se mi, da se nikoli ne bom vrnila... Zopet sem na tleh. Poskušam srečo zdaj tu, zdaj tam in na tomboli zadenem majhnega gumijastega dimnikarska. "Prinesel vam bo srečo, gospodična!" mi reče izklicevalka, ko mi ga izroči. Zasmejem se in ga stisnem v pest. Stojim na shojeni travi in z žarečimi očmi strmim v vrtoglavo vriskajoče skupine ljudi. Skozi ropot, smeh in klice ujamem glas s plošče priljubljenega pevca:"1 love you! I leve youi" Poskušam prisluhniti melodiji, ki prihaja do mene vsa razdrobljena: "I love you1 I rove you!" Tedaj zagledam ....zagledam v množici obraz, ki ga tako poznam. Le kratek hip ga vidim, nato izgine med 'ljudmi, ne da bi me opazil. Ali -pa me ni ho.tel opaziti? To me iztrezni in iztrga iz tega veselega sveta. Obstanem. Obrazi posta- - 7 - ne jo tu,11, Ogromno ogrodje vrtiljaka me sedaj - kdo ve zakaj -- navdaja z grozo. Vse se oddalji, le glas sentimentalnega pevca se približa in jasno jokne: "1 love you, I love vou : - IMA Mirko TI IN JAZ v..vk *•••• / 3 • 'M <Šl/ Ti roža si, prelepa pomladanska cvetka, ki raste, se bohoti na planjavi In jaz čebela, y ki brenči v jasnino modro. Sleherni dan hitim od cveta na cvetove in srkam med, sladkobo pijem. Najslajši med se v tvojem svetu, ,rkr-.vaJ Zato se vedno znova k teci vračam, v naročje tvoje, ki zavetje mi ob vsakem času nudi,, Kako sem slečen, ko zanihaš v vetru in kimaš mi v pozdravi 4 XV»/ i • v loko vesel hitim naprej v pomladni dan! Samo da sonce bi sijalo, oblak ca temni ne nrekril ti jasno bi nebo! Povesila bi ti glavico svojo, vsa trudna, obledela zrla bi na tla. In krila hi mi ohromela, ostale bi le sanje, žri -3 vroča, da spet bi k tebi poletel. Srno da sonce bi sijalo! V " I /, -• k:Hk h S //!, Vv';::VX / C Z it > tihi! lik '! n! H hn!U!!:i! F: |ti hii •v; ! hi1 ih11 M" x\W/z^N| ISrtftr ■ -""V’-,-.: 'V #Vf) mw/i L 'X ,y ‘Vtj/ j£r i i. f' t r / V v * k, kxx •, _ \u /$ ■X/ ''7 -sil i v y Mirko ZAKAJ? Zakaj si danes tako mrk, prijatelj dragi % zakaj tako skrivnostno mi molčiš? Te vreme slabo, mar je vžalostilo, te misel temna, te spomin grenak je spravil v slabo voljo? Si mar zaljubljen? Nemo stavijamo vprašanja. On molči, sedi tam v kotu dolgega vagona. Nobeden mu ne dela crušbe, nihr_,če tolažbe mu ne daje. On sam najraje se iz šole vozi, najraje v kotu čisto sam sedi in skozi okno zre v pokrajino, in tiho prav otožno govori: "Kako si lepa, ti domača zemlja, kako vsa praznična ob vsakem času, prijateljica ti edina, moja zala! Koliko dni bom zrl. nate še lahko? Saj veš, da v duši težka bolečina, me skeli. Zakaj, zakaj že končne ne mini?” Cveti MODERNA PEPELKA Šolski zvonec je oznanil konec pouka. Že v naslednjem trenutku se je skozi velikanska šolska vrata prerivala gruča glasnih fantov in veselih deklet. Lep dan je bil in povrhu vsega sobota, torej prosto popoldne in nato vesela nedelja. »'Gremo na sprehod, ste za to?” je vprašala Katja. ”Priti it e ob treh k meni in potem naredimo majhen izlet! Velja!” "Velja”, je hkrati vzkliknilo vseh pet deklet, le Breda -jo molčala. ”Ali ti ne prideš?” "Morda” jim je odgovoril-:: čeprav je vedela, da ne bo mogla priti, sgj jo čaka do., i mnogo dela. "Morda borna le lahko prišla, je rama sebi vlivala up,"saj Ima mama danes ves dan prOsto. Morda je že kaj pospravila.” Skoraj vesela je prišla domov. Mamo je srečala na stopnišču: "Leon in jaz greva v Toplice. Z-a kosilo si speci jajčka in glej, da bo vsa lepo pospravljeno, ko se vrneva!" ji je dejala in odšla. 9 - "Ničesar ni pospravila, vse Soka name! Vedno Saka vsalro dole le name«- zakaj?" Že se ;]e hotel s jezi ti, a ni utegnila: kup posode je hotel biti pomit, tla o S iš o ena, soba pospravljena in stopnice porihntie,!t Tore j ena?dve« tri, loti se d j-la , ca hočeš imeti vsaj mri o v or ero prostega 1“ si je uka saj a A: ~e v s ognemo lotila dela. Vsako sobote generalno po spran 1 .jun ; , m »d teinom je seveda tudi treba, pospravljata, očrniva ul posodo« kdaj prati An jak' ti , vendar so pri j. .Ur odi k' sr notno o -c A. o najtežje - Nikoli ;j:L nib -Se n a ooarn i-o.a- o st a tj dolgo lepa n mlada • Soc or po, med učen j on; v soj i in doma. naj bo presledek; eo razvedrilo naj ti "to hišno delo!5' ji vedno reče Ieon, krdar se Bred .a namrdne eb La kem delu ali pa se izgovarja, da se mora učiti. Ves popoldan se je vdajala mračnim in otožni.m mislim, dokler ni pošteno utrujena končala s poop -rvlkrnjen. Hotela se je odpočiti, ko je na svoji nočno crro.rioi. zapaz:ila listek'Draga Bradica, nujno je, da zlikaš periloi Tvoja mamica!" "Seveda, včeraj sem ga oprala * danes ga je treba zlikati, " je vzdihnila in prip.ra- ' v A la m A. a o za likanje, "tvoja mamica '' Kairo, ljubeče zvenijo te besede in kaj se skriva za njimi? Vedno sem njena ljubljena hčerkica, pred drugimi, kadar sva sami, s sir. po 1 e o-iv c če n s tv or , ki i .1 j e v n- .pot o,i! j e premi š i j e v c la Breda in obenem likala, Oh sed-:ib ja bilo vse v * :ko "Sedaj pr. si A : o pri v ošči a lep večer*" Sr opila ne k svoji ma.Ji lunj A.žrl omari.. Al;, o: poči-,, ji potici so .njene na j starejše knjige, otroške pripovedke in pravljice' “Kako bi bilo, Če bi potovala danes v svet pravljic?" je z otročjim veseljem vzkliknila, 'Vzela je majhno knjižico in jo začela ogledovati, "Punelka, Pop alka" se je zamislil:- Breda* "rli nisem tudi jaz Pepelka? lakaj mi'je mama kur; j. a to pravljico? Neumno vprašanje, takrat mi jo je kupila z namenom :. da mi napravi veselje, Takrat še ni vedela, da se-bo znova poročila in da j A bo ta strast pomeri j Ata vse- Takrat mi je napravila veselje, danes pa mo je ta knjižica privedla do spoznan ja, katerega ža tako dolgo iščem., Kaj sem > IB,' pomenim naši m domačim? Pepelka semš moderna Pepe: As:, ■ ,v ; s ;k> -j. e v tem, da jo ona iz pravljice, drugi 'c.T' p - j. i. - resničnega sveta." -lo- CI. Herrera ! TToo temna v lan se spremeni* '7^lv'" ' : v k so k Dnine ; ; r i ; ,:i _..e strasti nikoli koned ri , ko .--na umre ? ne rlrnga ge radi.. Pekočo meč spoznanja je zarezal v sroo nesrečno rano krvavečo, ko mi je lepi tvoj pogled povedal, da z drugim, draga, iščeš svojo srečo, Vsak dan greni mi žalost dolge ure, ko sam v samoti težki in nesreči, sanjari m o pobegli, prejšnji sreči. fr X • Q Oh, zbogom, moram reči ti, ljubezen, odhajaš zlaj, saj vem, vse pač mine. Pustila mi beš grenke le spomine in v srcu zatajena bolečina« Bila je grenka tvoja čaša in čutim to grenkobo še zdaj v sebi > a glej, vseeno mi je žal po tebi. iti Zatreti hočem srcu prebujenje ljubezni nove in to hrepenenje, ki nožno, kakor mlada roža hoče iz. sence temne ven, na sonce vroče. Ohraniti je treba cvetje v senci, naj tam cveti in sanja nnxj o soncu, n j e g o v o b 1 c '1 o cvet j e n a j gre h koncu, r--'1 10 naj odpade velo, Z7A/1 / Žabe regljajo in goltajo zvezde v mlaki«.. ItVasec raztrgan med bič jem leži... Pesem vesolja prišla je, rojena iz krvi umrlega sonca... 11 l . rpG>./Ts7 c- „/ •y V jesenski v e ;* er tiho dolbem•Ivo je ime,.. Med zvezde vkovane so meje zelje,,, Na ustnicah mo jih..»tvoje ime, večer Šepeta rci... tvoje ime, v vetru jesenskem je tvoje Ime... .Ah , ti n leč so zvezde, visoko želje,,., v jesenski Večer, v spokojni ta mir, t j h o d oo e m t v o j e ime,.. Z / Nnstregel v dlani bi si zvezdne svetlobe in bi ti z njo okrasil obraz« 4. Vrgel prgišče bi je med naju, da bi popila kapljice vse,,-. Poskušal sem v r oke nas Lreči svetlobe d a j j n i h žar .e c ih zv e z d, a mi je h iho spolzela med prsti po tleh**« Zdaj mod prahom pobiram drobtine, te zadnje ostanke - spomine..„ Čakam. Bež počasi „a vztrajno pljuska ob gladki tl o, V in drobno kapljice nagajivo odskakujejo od rob” pločnika., \ izgubijajoč se v nemirni površini lesketajočih so auž» Ha dežnji: mi enakomerno brblja curek z bližnje strehe in vlaga počasi pronica v čevlje. Vse temneje postaja in o-trisi uličnih svetilk v mokrem tlaku postajajo vce bolj jnsr p. Stojim na voglu in čakam; ca se prikaže iz teh sv e- «=» tlih pramenov v tlaku, da stopi k meni pod dežnik in ,,. Neskončna je vrsta neznanih obrazov, ki v sencah dežni - -kov hiti čez trg, Ta sam, ves zamišljen, se nagonsko izogiba lužam, drugi z otrokom v naročju, poti tretjim dežnikom sta dva, tesno objeta se stiskata pod varno okrilje. 12 - Bernik je v takem čaati z^.lo jtr I pramu pv-LSn^.nl 4 č-v<>_ •Jaz nn n n ;n, o s e ud ose t ? c s er. in o s e mo e s e t «., , Ni d ji ne tam prizanašal, ra.i ni.kai ne misli, da sem tak osel - - —-—devetdeset. ,, Aha., 'bhrur je,,, o, vraga , to ni ona, naprej gre, Ampak za kr.j ne pride'? Vsak čas bo konec predfilma. In ta vlaga, pa ta mr iz--, Vic.;Veno \o **' VA>.j. že 'a:go čakaš? Rotovo si se jezil... Veš, nisem mo-g o v Take s-m tekla,..1' ”to cobrv, že dobro, da si le prišla.” Zapre svoj dc.žnlk in moj jo gostoljubno sprejme v svoje o— kril jo. lionacloma je tako toplo in domače pod njim in zdi se, kob cin so jo platno skrčile tam nekje od neskončnosti in naju obdalo Razen naju in dežnika ri ničesar več. ne luž in ne mokrote in pesem dežja, ki udarja ob p.idtno. je samo še spomin na svet, ki je nekje daleč,daleč zunaj, 1.3 - Melita Sl . \!m / k rv Tiho prišle, si v deželo, jesen. Nihče ni sizšel tvojih korakov, le i,'t'oš e o je prisluhnil t i.him stopinjam in vztrepetal. Obsulo a.; Iverje' z razkošjem pisanih barv. šš ‘ijo s e veje v. bogastvu plodov. Tiho. kot prišla, si, zopet odhajaš. Kihne tv ne sliši, le ubožec se stisnil tesneje je v krpe, s!T - .......................................................... i •} 4 K I/ iVn' Samotna tam stojim ob vodi, siv ogl va starka vrba. Voda. mi leto za letom v svojem zrcalu ploh5rv>- kašo obraz Starka sem postala 'in votla kot brezmejna žalost, Le veter me še vedno objema in z isto slastjo nežno poljublja moj obraz, stkan iz srebrnih listov, še vedno gladi moje trhlo telo, kot takrat, ko s e ir. se vesela mladenka, prevzetno gledala v zrcalu vodovja, 1. minilo je vse, m1 ado s c51 ep ota... Tudi duša mi ;)e umrla takrat, ko me /iv sonce prenehalo poljubljati, ko mi je voda z negodovanjem kazala gube mojega razbrazdanega obrazu, Vendar telo še živi., živi zate, da kaže mimoidočemu dnevu grceve prste vejevja . ' f' /X ') ~V J f mrk in da v tihi noči obuja spomine, na nekaj, kar je bilo in kar se nikdar več ne vrne, Š€~\' X , ..y x:i/ 1 1 **C!Ul3***_ --------- ___.... :-k-V svsesp:;: •p*yL-»>TV*# “ >x x - 14 - Sedaj Lado fv?.( (7 [(7 rrx d Y lepa je narava, Koliko krasot je v njej in koliko jih ge čuva zase. Najbolj skrite sc nem lepote našega rod-conskega sveta j.n krasa. Le pogum in vztrajnost mlad ih ljudi nam jih ra .".krivo jo, Nudi V' Novem mostu že eno leto obstaja jamar s k j ic.lub, ki ima kljub slabi opremi in drugim težavam že precej akcij za seboj. Večkrat ste-že opazili skupino fantov in deklet, ki gre s težkimj nahrbtniki skozi mesto in marsikdo si je mislil: "Ti so geto,g o na; i, le čemu so podajajo v nevarnost in v kakšen užitek jim je raziskovanje globoko pod zemlja,*' Toda marsikdo , ki bi vedel , kakšno doživet je ga čaka, M šel z nami, Ker v a s je veliko, ki ne veste, kako je videti jamarska akcija, vam bom eno opisal. Dieta se 1 ep sončen drn. Ura še ni odbila pol šestih, ko se že zbiramo za odhod. Vsi imame na ramah težke nahrbtnike« Razdelimo se na dve skupini. Ena bo šla v Stražo' s kolesi, druga pa z vlakom, Ivan zadnjič pregleda, če smo vse vzeli,in že krenemo„ Po-petindvajsetih minutah smo v Straži in nestrpno pričakujemo tovariše, Končno so tudi ti tukaj ;n po polurnem vzponu smo že pri oglarjevi bajtici. V v : s gl. nas oglar pelje Je Mali prepadni, jami, katere ne bi sam. nikoli našli, Vhod je majhen in negotovo ugo-t a v 1 i a ~ c, kaj z e' s kr 5 v a z o n -j im. T o d a kamen, k i ga v r še— ir. • ur--rad , roda precej Časa, Priprave za sestop se vršijo n 'kr:; k e enajst mu-terske lestvice zginejo v črno pra-zr n. * n p.-.hu-r- se priv va vi z c spust, Varovalno vrv si pri- vez : ( breg pa.,n in že zgine v globino. Varovalcu drse metru vrv.', prek') 'rumen in čez dva minuti se zasliši težko prični "oveni glas: ‘"Mn, bi eh sem." Hip nato pa zadonijo iz globine vz’rl '< ki: "Fani a stično , čudovito, prekrasno, neverjetna !0 Vsi, ki srn'... še zunaj, nestrpno čakamo, da pridemo tudi mi na dno, Tudi Reba, ki ji j s to prvi navpičen spust, nič ne oklevaPripne s:., varov-."'no vn ir. pod " v jo tema. Ko smo vsi na dnu, začudeni estvrnimo prod k-us. s nm priporom. Gozd, da, pravi gozd kapnikov in s Iga s t c - - zave*: se odpre preč nami. Stalagmiti in stalaktiti iskreče- teto odbija j o sij naših karbidovk, Tu stoji kapnik pri kapni i- a raznih velikosti in fantastičnih oblik. Tudi po tleh jih l.ežu mnoge, ker jih jo premik v zeml ji zlomil. Skozi to krasno dvorano pridemo v ozcm rov, Mislimo si: "Na koncu smo." Toda ta dan. nam je narava namenila vrste presenečenj. Skozi ozek rov se priplazimo v kapelico, ki je vsa obrasla s sil ja st in: jl in votlimi kapniki, po tleh pa se tvorijo - 15 - kopu5e in ježki. Iz te kapelice vodi pot preko navpične- ’ ka kamina. Res,- da pet metrov pl planin ni veliko, toda prijemi in stojišča so spolzka in ne si guma. Tudi to sva z vodjem odprave preplesala in z vrvjo pomagala ostalim. Ko se vsi .oberemo na v-rhu kamena-, krenemo naprej. Toda glej Čbdo. Sami sebi ne moremo verjeti. Pred nami se odpre ogromna dvorana, v katero bi lahko postavil zvonik manjše cerkve. Sredi te dvorane pa se dviguje obsežna vzpetina , vsa prekrita z iskrečo se sigo. Kar ne upamo si stopiti. na' to krasno preproge , Svetloba naših karbidovk se Čudovito odbija od kristalnih ploskvic. Tako lep prizor ne doživiš vsak dan. Ob stenah dvorane se v baročnih oblikah krivenčijo krasni beli kapniki. Precej časa nemo orazu jemo -čr:' .rit^prizor in le težko se ločimo od njega. Toda z mislijo: "Še se vrnem.sem." zapustimo dvorano. Po peturnem bivanju“v- jami se vrnemo proti izhodu. Ko stopimo na pro-sto, puhne v nas vroči val poletnega zraka in v hipu smo • vsi prepoteni. Opremo hitro zložimo in se spustimo v Sira--So. Tu operemo vse stvari in se vrnemo v Novo mesto„ Ko odložimo v jamarskem klubu prtljago, smo vsi utrujeni, toda v naši zavesti kipi misel: "Zopet je -odkrita čudovita limet nina narave in še' naprej bomo odkrivali to, kar j a narava skrila v svb-j nevarni, a hkrati-priv - a eri -ob. •-r-H • sv et i . -.1 1 nio^^Tlfl i : “dir-' k VI ur /.. iv . , t,;w >—.*»:>1—.2ž-v-»t- -<—» > • <>Suk -' I h r/iU r? i\ ifi [ j ? / i i W A l i f ! j < it : f 1 'V / r J1 . 1 ra >x Med članki za prvo številko Stezic je vladala precejšnja suša, 'kar 'je- imelo tudi za posledic.o, da je le-ta tako * .pozho'prišlfirna dan; tfšhdar pa tudi tisti članki, l:i so • prispeli- ..niso bili vsi na taki stbpnji, da bi bili za objavo dr sem jih moral ticčeš nočeš zavreči. Pa pa avtorji r;-- id o jgkkrv/ijšrnr in da bodo vedeli, da so bili tudi njih vi d., on;:., deležni vse pozornosti, naj napišem v tem l:c ; i. oko nceV i j ara' n j , Prvi 'r h članek, ki ni je prišel v roke je not opis "Izlet v Bel ki-e ,l Napisala ga je Šaša. Ne trdim, Saša, dr- je tvoj; Spis slab. Ne, za šolsko ali domačo nalogo'je dober in zasluži najvišjo oceno, toda za v Stezice vseeno n?, Težko je namreč tako lep in zanimiv izlet , kot si j-šele. ti, opisati v sestavku, ki bi zavzel komo j eno t iskano stran. Snov je preobširna in bi na tako skopem prestrm izzvenela zgolj.. kot naštevanje pokrajin, preko katerih r i se peljala. mest, ki si jih videla -in zgodovinskih in ume-tnootii',h-;Spor:en:ikov , ki si jih občudovala v sosednja Italiji« Manjka tvojega' os-ebnega vtisa ih pogleda na življenje, opisati bi-'morala osebno doživetje in ravno to je tis bo, kar da barvo pravemu potopisu in'ga loči od osnega Šolskega opisovanja;. Škoda bi; balo, če bi šlo tako potovanje v pozabo, zlasti ker vidim, da imaš talent za pisanje. Po- - 16 - skusi še enkrat in napiši tako, da bomo tudi mi deležni nekaj tvojega doživetja in prosim te, posveti znamenitima mestoma, kot sta Padova in Benetke malo več pozornosti in ne naštevaj le tistih zanimivosti, ki jih poznamo že iz šole in niso tako za nas nič novega. Torej pogum in ne u-straši se, če se ti. bo nabralo gradiva zo tri nadaljevanja. IKO — Tvoji dve pesmi sem prebral in verjemi mi, da ne vem, kako ti naj svetujem, da bo bolj prav. Saj, nekatere misli so prav lepe, vendar pa me moti precejšnja nepovezanost, ki včasih zaide skoraj v protislovje in nekakšna togost, lahko bi rekel primitivnost v izrazu, ki pa bo skopnela, če boš pridno bral in se zamislil nad deli romantikov. Vzemi Prešernove poezije in si oglej, kako melodičen in blagozveneč je lahko slovenski jezik. Ne mislim s tem, da moraš posnemati Prešerna, vendar pa si boš z branjem izboljšal posluh za jezik in odpravil pomanjkljivosti, ki sem ti jih naštel, klasti pa boš pridobil na elastičnosti izraza. L. J. - Po kratkih pesmicah, ki si mi jih poslal, sodim, da si vnet zagovornik ritmike in rime, vendar pa, če je že tako, naj ti ne bo rima samo kalup, katerega bi napolnil z vsemi mogočimi izrazi, samo da bi se mu prilagali, pri tem pa bi pozabil na njih pravi smisel. Grobost, ki tu nastane, je prevelika in pesem izgubi na svoji privlačnosti, ki je tudi rima ne povrne.V bistvti so nekatere pesmice dobre in bodo morda objavljene v drugi številki. Piši še kaj in pošlji. GOTMM: piA Šahisti našega zavoda so se v sredo 9. oktobra sestali z ekipo jugoslovanske ljudske armade. V zelo zanimivih borbah je naša močno oslabljena ekipa zmagala. Zmaga bi bila lahko še večja, če Marko in Matija Burgar ne bi naredilo grobih napak v dobljenem položaju. Najlepša igra je bila na prvi deski med prvokategornikom Varošičem in Gazvodom, ki se je po dolgi in dramatični borbi končala z remijem. Podrobni rezultati: Gazvoda : Varošič 1/2 Šporar : Horvat 1/2 Matija Burgar:Medič 0 Marko Burgar : Petrovič 0 Judež : Vulikič 1 Malnarič : Šilova 1 Stokanovič:Rajkovič 1 Skube : Filipovič 1 histi np.rnnruvn ,jn rviv• lilto smo v tem uspeli, nam kažejo sledeči podatki. V vre-ieklero obdobju smo imeli tri pedavanja, Število udeležencev na predavanjih je precej kolebalo, vendar pa naroku biti še k:r zadovoljni, saj znaša povprečni obisk 3o 45 d.; ';- kov„ Popolnoma drugačna, slika pa se nam pokaže pri u-dpleibi na izletih- Skupaj smo imeli 4 izlete. Zgodilo se je, da so šli na nedeljski izlet samo štirje član:, Vprašamo se lahko, kje jih je bilo takrat ostalih 6c„ Ali r»r. lahko trdimo, da je marsikomu ugajala I- lepa izkaznica, c j..L kaj? Maša aktivnost se ne sme kazati samo v številu članov ampak V' številu iz! etov , predavanj, potovan j l:.i rasnih drugih aken j ■ Med počitnicami sc je neka j naš-J h članov udeležilo devetdnevnega p fcovanja po Istri, Potovanje je bilo zelo zanimivo, žal pa ja precej pri javi j en cev zaradi odhod., • drigado c c pad1o, V letošnjem šolskem lotu je naša družina organizira)a dvodnevni izlet na Mirno goro, Udeležili so se gr samo trije fantje, kar je v primeri s tako velikim številom, članom, porazno. Tega izleta so se udeležili tudi člani drugih družin v Novem mestu. Takih skupnih izletov si želimo še Vvč., saj d opri naša jo k zbliževanju in globljemu e e delovanju med organi zaci jami F5J' v naši občin::.. POROČILO RK GIMNAZIJE Organizacija RK je ena redkih, ki^uakoj v začetku šolskega- ler c. pričela a delen in sacicv-:: plese, od valčka do bose nove in o okorne! ion. Po sa me- ro, lir stane tečaj 800 din- farad., velikega števila prijav-1 j a ' ;v . so tečajniki razdeljeni v dve skupini * Gimnazijsko. im;, v;.: je v soboto, ^ nedeljo pa srenom -a; o .1 n skupina srednje kmetije mo šele, Posekaj je bilo že iovo jo vaj in vsi, dijaki, kakor tudi učitelj, sc bili z njimi zelo zadovoljni , V KRATKEM BO NA GIMNAZIJI USTANOVLJENA TABORNIŠKA ČETA KI BO DELOVALA V OKVIRU POGT. VODNIK 30 TONI KRANJC. 0 USTANOVNEM ZBORU BOSTE NATANČNEJŠE OBVEŠČENI Z OKROŽNICO, D od VAS, DA SE GA V ČIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽITE. o 0 K NOVEMU ČLOVEKU! DOBER BIOLOG Na nekom fc.-o.oivn* škem j zletu vpraša vodnik Petra: -a-ui-vr, kako se imenujejo psi, ki pomagajo leviti jazbece?" "Jazbečarji!" hitre odgovori Peter. Vodnik: "kako pa psi, ki so podobni volkovom?" Petor: "Volčjaki." Vodnik: v Kako pa se imenujejo psi, k.i dobro vohajo?" I Peter: "Vohuni".