GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 6. JUNIJA 1988 • S seje zbora združenega dela Konec delovne organizacije Planinka Na zadnji seji zborov skupšči-"e so delegati sprejeli predlog odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije nad delovno organiza- * Ujo Planinka. Gostinsko podjetje Planinka, ki so ga v občini Ijfroskušali sanirati vse od leta »'77, bo torej prenehalo obsta-j*H kot delovna organizacija. .. obrat »Planinka« bo še po-,p*,v!i ,pod nadzorstvom likvida-a^sktga upravitelja. Ta bo ob-■jjhtjet« gostinsko ponudbo zagotavljal še naprej (seveda z manj-«™• maja odprta nova zasebna trgovina. Odprla sta jo zakonca "'anislav in Irena Pire. To je že druga zasebna trgovina v občini, *• naj bi pokrila deficitarnost trgovske mreže. Pirčeva trgovina Je zbudila veliko zanimanja ne s*mo med Kamničani, ampak tu- v širši okolici. Prve dni je bil v trgovini izjeden obisk, zlasti so ljudje pohvali kakovost različnih vrst izdelav, kruha in drugih specialitet, Povpraševanje je veliko tudi po Syežem mesu in mesnih izdelkih. Stanislav Pire je po poklicu ekonomist. Irena pa administrativni tehnik. Nista se ustrašila tc-*av, ampak sta se zavestno odlo-r''a za določeno tveganje in nejasno perspektivo. Za sedaj še ne ["oreta z gotovostjo reči kaj konkretnega, ker je za realno oceno Preteklo še premalo časa, pa vendarle po odzivnosti in komentar-med ljudmi, zlasti pa po mno-*'čncm obisku in nakupih, meni-da sta ravnala modro in sta Prepričana, da je njuna odločitev Pravilna. Doslej je bil Stanislav zaposlen komercialni službi. Pravi, da bo Njihova trgovina uspevala, saj se zaveda, da je tržišče, zlasti za živilske izdelke, izredno delikatno. Potrošnikom je treba prisluhniti in ponuditi široko izbiro kvalitetnega blaga. Samo, če bomo sledili tem zahtevam, naša prihodnost ni ogrožena, odločno iz- javlja novi trgovec Stanislav Pire. Trgovina je za Kamnik vsekakor pomembna osvežitev in lahko pričakujemo, da bo vplivala tudi na večjo izbiro in ponudbo ostale trgovske mreže. Na »zaprtem delu Kamnika« je trgovina nova pridobitev, ki bo prinesla nekaj nove živahnosti in popestrila utrip kraja, potrošniki pa si lahko obetamo še boljše in sodobnejše poslovanje tudi v drugih okoljih. STANE SIMŠIČ Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Kamnik šteje 387 članov, ki žive v petih mestnih krajevnih skupnostih ter v KS Podgorje, Tunjice in Vranja pač. Ko so na nedavni letni skupščini v polni dvorani nad Kavarno ocenjevali minulo enoletno obdobje, so v poročilih in v živahni razpravi poudarili uspešno izpolnjevanje programskih usmeritev. Ugotovili so, da so kljub nekaterim omejitvam v največji možni meri skrbeli za reševanje še odprtih socialnih in drugih življenjskih vprašanj svojih članov, kritično so spregovorili o izplačevanju pokojnin za nazaj ter skrajšanju zdravljenja v zdraviliščih. Ne nazadnje je organizacija skupaj s SZDL skrbela za ohranjanje in razvijanje tradicij ter za spominska obeležja NOB. Oarganizacija posveča skrb tudi dostojnemu slovesu od umrlih članov. Ko so ugotavljali, da se družbeno ekonomske in politične razmere niso nič izboljšale, kvečjemu poslabšale, in da se kriza v državi še poglablja, so borci ob tem izrazili zaskrbljenost in podporo naporom, za pospešitev prenove našega družbenega življenja. Predstavniku občinskega izvršnega sveta Ivu Pireu so pozorno prisluhnili, ko je razlagal stanje in perspektive gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. Z delom svoje razprave je ogrel prisotne in letna skupščina je v trenutku postala pravi zbor krajanov, kakršnih sicer zelo pogrešamo. Več razpravljalcev je kritično govorilo o (ne)urejenem prometu skozi mestno jedro in neizpolnjenih zagotovilih v zvezi z njim, ter o polomu kamniškega družbenega gostinstva pod ukrepom družbenega varstva in zahtevali kazensko in politično odgovornost za vse, ki so »pripomogli« k njegovi likvidaciji. Ko so govorili o nekaterih drugih aktualnih dogodkih, so se odločno uprli vsem poskusom , ki bi krizo izkoristili za blatenje NOB ter razbijanje avnojskih temeljev naše ustavnosti. Na seji odbora so po sklepu skupščine sprejeli program dela za prihodnje leto. Zavzeli so se za odgovorno delo pri prenovi naše družbe, skrbi za spomenike NOB, ki jih bodo začeli postopno prenašati v varstvo in oskrbo mladim in delovnim organizacijam. Menijo, da se zdravstveno in socialno varstvo borcev ne bi smelo več krniti, zadovoljni pa so, ker so se v novem zdravstvenem domu izboljšali pogoji za ambulantne preglede in zdravljenja. S. NAJGER Samopostrežna trgovina v Zapričah v prenovljeni obleki Trgovsko podjetje Kočna načrtno spreminja lice svojim poslovalnicam - na bolje seveda. Tako smo bili krajani spodnjega dela Kamnika v petek, 27. maja, prijetno presenečeni, ko je bila »naša« trgovina op nekaj tednih zopet odprta. Ta kratek čas so dobro izkoristili in poslovalnico^ pa tudi bife, lepo preuredili. Že bežen pogled na razporeditev blaga v trgovini in notranja ureditev prostorov kaže na precejšnje spremembe in tudi na dobro založenost. Poslovodkinja Tončka Mušič nam je povedala, da so s posodobitvijo poslovalnice želeli doseči boljši pregled blaga, lepši izgled in funkcionalnost in da želijo zopet normalno poslovati preko celega dne. Rešili so pereče kadrovske zadeve in sedaj imajo pogoje za uspešno delo. Posodobitev naj bi prispevala tudi k več- jemu obisku kupcev, saj jim bo lično urejena trgovina dajala možnost nakupa vseh vrst blaga živilske smeri, delno nekaterih vrst tekstilnih izdelkov, kristala in še vrsto drugega. Obnovitev poslovalnice je bila opravljena v slabem mesecu dni, modernizirana je bila prvič od ustanovitve pred 25 leti. Načrte poslovodkinje, da bo prenovljena trgovina na nekaj več kot 100 m2 tlorisne površine izpolnila zaupanje kupcev, lahko z veseljem pozdravimo, prav tako usmeritev Kočne o načrtnem opremljanju in posodabljanju svojih prodajaln. S priostrenim občutkom osebja do kupcev, poslovalnica privablja tudi nove odjemalce. Krajani tega dela Kamnika bomo zadovoljni, če bo trgovina Zapri-ce v novi preobleki v celoti uspela v svojem prizadevanju. STANE SIMŠIČ i. karnijska Industrija UČENCI! ŠTUDENTJE! POČITNICE SO PRED VAMI! BI HOTELI ZASLUŽITI KAKŠEN DINAR! Kemijska industrija »Kamnik« vabi vse, ki ste stari vsaj petnajst let, in vas zanima delo v času počitnic, da se oglasite s pisno prošnjo ali po telefonu 831-011 v kadrovsko službo delovne organizacije. Štirideset let ZUIM Nujna je posodobitev zavoda V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku seje 26. maja sestal tako imenovani častni odbor za pripravo proslave. Omenjena ustanova bo namreč letos praznovala 40-letnieo obstoja. Praznovanje želijo v Zavodu invalidne mladine v Kamniku obeležiti na prav poseben način. Obnovili bodo obstoječe prostore in poleg njih naredili nekaj novih objektov, ki bodo, združeni v celoto, pomenili novo kvaliteto bivanja oskrbovancev v njem. Predvsem pa bodo izboljšali pogoje zdravljenja, izobraževanja in usposabljanja invalidnih otrok. Poleg dotrajanosti obstoječih prostorov je treba nove nujno zgraditi tudi zaradi dejstva, da se je od začetka izgradnje Zavoda pa do danes struktura oskrbovancev tako spremenila, da je prenova^ prepotrebna že nekaj let. Na seji častnega odbora, ki so se je poleg predstavnikov občine udeležili tudi člani republiških ustanov, ki naj bi pravzaprav skrbele za normalen potek dela v tem Zavodu, je bilo rečeno, da so republiške ustanove kar nekaj let takorekoč »spale« in zato zanemarile razvoj te ustanove, kjer živijo in se usposabljajo mladi invalidi iz vse Slovenije. Že omenjeno praznovanje 40-letnice zavoda bodo v Kamniku povezovali z začetkom gradnje prvega dela novih objektov, med katerimi bodo tudi Športna igriš-' ča in pokriti bazen. Slednji bo zgrajen sicer šele v drugi fazi, je pa toliko bolj pomemben za širšo družbenopolitično skupnost, saj naj bi bil predvidoma po odprtega tipa. Projekt novozasnovanega Zavoda je bil na seji predstavljen do potankosti, kako pa bodo republiške ustanove - od Republiške izobraževalne skupnosti do Republiške zdravstvene skupnosti in še koga finančno podprli omenjeno prenovo Zavoda, pa zaenkrat še ni Čisto jasno. • Na seji častnega odbora je prizadevni delavki ZUIMA Kristini Kralj predsednik Skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc izročil državno odlikovanje. Za nesebičen in dejaven prispevek v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine ji je predsedstvo SFRJ namreč podelilo red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kot smo že omenili bodo javno obeležitev 40-letnice Zavoda povezali začetkom prenove te edinstvene institucije v republiki. Pri vsem, je bilo poudarjeno na seji, je najpomembnejši vsebinski vidik prenove, ki pomeni predvsem individualizacijo programov usposabljanja. Za vsakega otroka, oskrbovanca Zavoda, naj bi se pripravil svoj program, ki bi bil najbolj prilagojen njegovim psihofizičnim sposobnostim. Za dosego tega cilja pa bodo potrebni tako kadrovski kot materialni pogoji, je povedal na seji direktor ZUIMA Davor Dominkuš. Predsednik gradbenega odbora Boris Šušteršič je prisotnim povedal nekaj o pripravljalnih delih in dosedanjih izboljšavah v zavodu (kuhinja, jedilnica, priključitev na toplovod). Povedal je še, da bo morala gradnja potekati fazno, ker oskrbovan cev v času gradnje oziroma tudi adaptacije sedanjih prostorov ne morejo preseliti drugam. Vzroke za prepotrebno prenovo Zavoda je na seji navedla tudi predsednica častnega odbora Majda Gaspari. Povedala je, da je zavod osrednja vzgojna izobraževalna ustanova v republiki, ki skrbi za usposabljanje, medicinsko rehabilitacijo in socialno skrbstvo dolgotrajno bolnih in telesno prizadetih otrok in mladine. Zavod je bil ustanovljen leta 1947 na podlagi odločbe vlade LR Slovenije. Svoje delo je pričel v skromnih pogojih, z majhnim številom zaposlenih; obseg in vsebina dela sta se z leti širila, izboljševali pa so se tudi materialni pogoji življenja v zavodu. Delo je pričel s 93 gojenci in 14 zaposlenimi, leta 1987 pa je bilo gojencev že 157 in 135 zaposlenih. Z razvojem zavoda se je začela postopoma spreminjati tudi struktura gojencev glede na vzrok za invalidnost in stopnjo prizadetosti. Povečalo se je zlasli število otrok s cerebralno paralizo, mišičnimi obolenji ter spino-fido. Navedena obolenja povzročajo zelo hudo invalidnost, trajno vezanost na uporabo invalidskega vozička ter zahtevajo pomoč v večini dnevnih aktivnosti. Arhitekt je na seji častnega odbora članom predstavil tudi projekt nove zasnove Zavoda, ki bo s spremenjenim okoljem, z arhitekturnimi posegi, tudi vsebinsko postal drugačen, predvsem pa bo na novih izhodiščih dal osnovo za novo prerazporeditev prostorov v njem, ki bodo omogočali intimnost vsakega gojenca v zavodu. Poleg tega pa bo zavod treba odpreti tudi navzven, da se poveže tako z neposredno okolico kot tudi z vsemi, ki so na karkšenkoli način povezani (ali so to v mladosti bili) z zavodom, Predsednica republiškega odbora Rdečega križa Ivica Znidar-šič je po predstavitvi programskih izhodišč vse prisotne opozorila, naj bi se vse omenjene aktivnosti začele čimprej uresničevati, da se tudi tokrat ne bi vse odložilo, kot prejšnja leta. Po vsem razpravah pa jc predstavnik republiške izobraževalne skupnosti povedal, da finančna konstrukcija naložbe še ni izdelana in da je zaenkrat edini razpoložljivi vir pri RIS za letošnje leto že porazdeljen ostalim porabnikom, zato po njegovem letošnjem letu ni realno pričakovati začetka giadnje. Razkorak med potrebami otrok in možnostmi zavoda je postal očiten zlasti v zadnjem desetletju, ko je tudi širša družbena skupnost skušala večkrat poseči v koncept, strokovne usmeritve ter pogoje bivanja in dela v zavodu, še posebj leta 1981 o mednarodnem letu invalidov ter leta 1983 in 1986 ob razpravi, ki jc bila o problematiki invalidov organizirana v okviru republiške konference socialistične zveze. Spomladi 1987 je posebna komisija, ki jo je imenoval republiški komite za vzgojo in izobraževa- nje ter telesno kulturo oblikovala vrsto izhodišč za bodoče delo zavoda, ki temeljijo na upoštevanju gibanj in značilnosti obravnavane populacije ter sodobnih spoznanj pedagogike, medicine in rehabilitacijskih ved. Na seji častnega odbora so člani sprejeli programska izhodišča. Na podlagi priporočila republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo imenoval posebno strokovno komisijo, ki je že pred časom opravila strokovni nadzor v zavodu. Tudi omenjena komisija je pripravila krajši elaborat z glavnim predlogom, da je treba čimprej pričeti z gradnjo novega prizidka in adaptacijo ter funkcionalno ureditvijo starega bivalnega trakta in s tem omogočiti minimalne standarde bivanja za obstoječe število težje prizadetih otrok. Poleg omenjenega se v zavodu tudi zaposleni s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravljajo na program usposabljanja za izvajanje individualizacije rehabilitacijskih in vzgojno izobraževalnih programov prizadetih otrok. Davor Dominkuš, direktor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine je ob koncu še dejal: »Zavedamo se, da bomo dolgoročne načrte zmogli realizirati le s strokovno in materialno pomočjo širše skupnosti. V štiridesetih letih svojega dela in obstoja je zavod, kljub nekaterim pomanjkljivostim, opravičil svojo družbeno funkcijo in pomen. Zato menimo, da je treba podpreti vsa naša prizadevanja in napore za izboljšanje stanja na področju usposabljanja in rehabilitacije telesno prizadetih otrok.« Povedal je še, da bodo 40-letnico obeležili tudi z nekaterimi javnimi prireditvami. Prva bo že kar kmalu, in sicer bo junija ZUIM gostitelj Lutkovnega gledališča iz Ljubljana, ki bo za njihove oskrbovanec in tudi za ostale otroke uprizoril »Ko-zlovsko sodbo v Višnji gori«, ROMANA GRČAR Zveza slovenske kmečke mladine in Slovenska zveza Iz roba družbenega dogajanja prihaja v ospredje slovenski kmet, ki zahteva pravico do preživetja, ohranitve kmetijstva in podeželja. Po eni strani širjenje mest, po drugi strani pa opuščanje hribovskih kmetij in njihovo zaraščanje z gozdom, nas vse bolj stiskajo v negotovo prihodnost. Še vedno se jih veliko oklepa neke Ideologije in zapostavljajo kmeta - toda čemu? V vsej zgodovini - od fevdalcev, Turkov, okupatorjev.., se je slovenski kmet krčevito oklepal svoje zemlje, ki mu je pomenila vse: preživetje in srečoi Toda danes se je znašel v krizi, za katero pa ni kriv sam, za to so krivi vsi, ki to dopuščajo. Kriza ni samo ekonomska, kaže se v zamiranju vasi, šeg in običajev, pomeni tudi narodovo krizo. Postavljam vprašanje: Ali smo res tako slepi, da brezciljno drvimo v prepad in ali bomo dopustili, da se bo v kmetijstvu zaposlovalo vedno manj ljudi, ker imamo v naši družbi nekoga, ki je prepričan, da tako umazanega dela, kot je kmetijstvo, ta družba ne potrebuje. Pa le nismo vsi za tak žalosten konec, še posebej ne kmetje. V zadnjem času je prišlo do večjih zborovanj, na katerih so kmetje in somišljeniki pokazali, da hočejo iziti iz krize, če ne drugače, tudi s svojimi močmi. Vrhunec vsega je bila javna konferenca v Žalcu z narlovom: Agrarna reforma danes in takoj, ki jo je organizirala RK ZSMS. Soglasno smo sprejeli sklepe in stališča te konference in na pobudo vseh navzočih podprli tudi predloge o ustanovitvi Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovenske kmečke zveze (SKZ) kot stanovski zvezi, ki bosta resnično kmetovi in preko ka- terih se bo slovenski kmet boril za svoje pravice. Velikokrat slišimo od ljudi, ki kmetijstva ne poznajo dobro, napačne razlage o življenju in standardu današnjega kmeta. Več ali manj ga vsi gledajo kot nekakšnega kapitalista. V poduk enim in drugim pa tole: Vsak delovni človek razpolaga z delovnimi ■sredstvi, s katerimi ustvarja novo vrednost (= dohodek). Delavec v tovarni ima na razpolago stroje, pisarne, ipd., kmet pa razpolaga s kmetijskimi stroji, zemljo in domačimi živalmi, ki pa mu sami po sebi ne zvišujejo njegovega standarda. Čisto praktično gledano pomeni, da se s traktorjem ne more voziti na izlete, hlevi pa niso primerni za bivanje ljudi. Zavedati se je treba še nečesa: kmet dela dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih, krave telijo tudi ponoči, se pravi, da bi moral tudi toliko bolje zaslužiti, kot tisti, ki delajo samo 8 ur na dan. Polkmetje so kmetje, ki jim dohodek na lastni kmetiji ne zagotavlja preživetja in zato delajo v tovarnah. V kriznih časih vlagajo del svojega dohodka tudi v svoje kmetije, razlogi za to pa so čisto subjektivne narave, ki bi jih lahko deloma prikazali tudi z naslendjimi primerjavami: Če vzamemo za primer ceno traktorja - leta 1980 je moral kmet zanj oddati 18.610 1 mleka, leta 1986 pa kar 38.652 litrov. Za tono gnojila KAN je moral leta 1980 odšteti 79,3 kg mesnatih prašičev, lani pa je moral za taisto količino gnojila odšteti že skoraj 187 kg prašičjega mesa. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov so se v zadnjih letih povečali kar za 2875%. V tem obdobju, od 1984 do 1988 leta, se je odkupna cena mleka povečala za 430%, za en prispevek pa je bilo treba lani odšteti za 108% večje količine mleka kot leta 1984. In če bi zdaj vzeli še potrebno število krav z mlečnostjo 2200 1 mleka na leto, ki jih potrebujemo za plačilo 2 prispevkov, bi jih potrebovali 1,67 (ker pa so krave cele, moramo to zaokrožiti na 2 kravi). To je samo izseček problemov, ki tarejo kmeta in tudi ni moj namen, da jih izpisujem. Seveda mi bo marsikdo očital enostranskost, češ, si na strani kmetov, kaj pa mi potrošniki? Res je, vsaka podražitev prizadene najprej potrošnika, toda tudi kmetijstvo je potrošnik. Vrtimo se v začaranem krogu, iz katerega ne znamo (ali nočemo?!), vemo tudi, daje med tistimi, ki proizvajajo in tistimi, ki potem te proizvode kupujejo še cela veriga tistih, ki bi od tega radi tudi kaj zaslužili. Današnji kmet pa ne zahteva čisto nič drugega, kot to, da je za svoje delo pošteno plačan, žal pa se ravno na njegovih ramenih danes rešuje sociala naše družbe. Z zgrešeno kmetijsko politiko ne pospešujemo kmetijstva in s tem večjo in cenejšo pridelavo hrane, temveč gremo v to, da se obseg celo zmanjšuje, kmetje pa se odločajo za minimalno vlaganje v kmetijsko proizvodnjo. Na to kmetijsko politiko žal kmet nikoli ni imel vpliva in.ga sedaj tudi še ni dobil. S tem se ukvarjajo tisti, ki o kmetijstvu bore malo vedo in tako je upravičena zahteva, da dobi kmet neko svojo organizacijo, v kateri bo družno, z ostalimi kmeti v Sloveniji nastopil in se boril za svoje pravice. To se je pokazalo že na žalski konferenci, kjer se je proglasil tudi iniciativni odbor ZSKM z nalogo, da se izoblikuje program o delu, nalogah in ciljih Prepevali so najmlajši V petek, 20. maja, so se v Veliki dvorani kina Dom srečali otroški in mladinski pevski zbori naše občine. Nastopilo je kar enajst otroških in mladinskih zborov iz šestih osnovnih in iz glasbene šole. Na odru se je trlo najmlajših, peli so z veseljem in zanosom in lahko smo veseli, da imamo tako velik in dobro naučen podmladek, ki bo slej ko prej napolnil vrzeli v starejših pevskih kategorijah. Za konec naj zapišemo samo: Bravo vsem zborovodjem, ki so tako lepo naučili najmlajše in pa pohvala organizatorjem srečanja, O. Š. Komenda-Moste in Zvezi kulturnih organizacij. Pa na svidenje ob letu obsorej! J. B. obeh zvez. Iz sklepov in pobud na tej konferenci smo izoblikovali naš proglas in ne bo odveč, Če ga v točkah še enkrat predstavim: 1. enakopraven gospodarski položaj kmetijstva 2. oblikovanje nacionalne agrarne politike 3. politično-ekonomsko enakopravnost družbenega in zasebnega kmetijstva, predvsem z odpravo vseh prednosti, ki jih je doslej imelo družbeno kmetijstvo 4. odprava zemljiškega maski-muma in druge ukrepe, ki bodo zagotavljali razvoj in ustavno varstvo družinske kmetije 5. zaščito in pravno varstvo kmetijskih obdelovalnih zemljišč 6. odprava vseh ekonomskih in političnih monopolov v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu (denimo odprava gozdarskega monopola nad prometom z lesom ipd.) 7. takojšnjo spremembo invalidsko pokojninskega zavarova nja; za popolno resnično, ne le napisano izenačenje socialnega položaja kmetov z delavci 8. posebna skrb republike in ne le kmetijstva hribovskim in obmejnim območjem, na katerih mora biti dohodek kmetije tak, da bo zadržal mlade 9. prenovo zadružništva po klasičnih zadružnih načelih in sodobnih evropskih spoznajjih 10. vrnitev ukradene zadružne lastnine zadružništvu 11. sodobnejše programe v kmetijskem šolstvu, v celoten vzgojnoizobraževalni program 12. ekološko usmerjena pridelava zdrave hrane 13. skratka, celosten in vsestranski razvoj družinskih kmetij, vasi in podeželja, ki bo mladim omogočal človeku dostojno polno življenje na vasi. Krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistri-ca-Godič bo tudi letos organizirala pohod po partizanskih poteh v počastitev krajevnega praznika krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Godič. Vse organizacije, društva in posameznike vabimo na tradicionalni pohod, ki bo v soboto, 11. junija 1988 ob 9. uri, od ceste v Kamniško Bistrico, po dolini Bele do partizanske bolnišnice Bela. Počastili bomo spomin na 45-letnico ustanovitve parti- zanske bolnišnice Bela in odkrili spominsko ploščo na mestu, kjer je bolnišnica delovala. Partizansko bolnišnico v Beli uvrščamo med pomembne kulturno zgodovinske spomenike pri ohranjaju tradicij NOB na kamniškem območju. Slovesnost v Beli se bo pričela ob 11. uri. V kulturnem programu bo sodelovala Osnovna šola Kamniškega bataljona iz Stranj in pevski zbor iz Godiča. KO ZZB NOV Hkrati s tem proglasom pa smo člani tega iniciativnega odbora delovali tudi na terenu, predvsem v aktivih mladih zadružnikov in med kmeti samimi. Ker je Slovenija velika, nas pa malo, smo tako bolj ali manj uspešno organizirali kmečke ljudi. Naše delo pa s tem še ni končano, ampak se je šele začelo in v bodoče bo potrebna tudi večja pomoč in iznajdljivost predvsem vas kmetov in somišljenikov. Članstvo v obe zvezi je prostovoljno in zaenkrat še brez članarine, a se bo ta kasneje začela pobirati. Slovenska kmečka zveza bi se naj financirala skoraj izključno sama, ZSKM pa vsaj 50%., S tem naj bi bila zagotovljena neodvisnost in samostojnost obeh organizacij. Najvišji organ je skupščina ZSKM in SKZ, ki ima svoj izvršni odbor in komisije za posamezna področja. Volitve v organe so neposredne. V SKZ imajo volilno pravico in pravico glasovanja izključno kmetje, v ZSKM pa imajo zagotovljeno dvotretinsko večino (tretino predstavljajo učenci in-študenti kmetijstva, gibanja...). Članstvo se loči na polnopravne člane in podporne člane (iz vrst kmetijske stroke, ekonomistov, pravnikov, sociologov...), ki lahko dajejo pobude in sodelujejo v organih zveze. Zvezi sta sestavni del RK ZSMS in RK SZDL; Na nivoju občine to ni obvezna oblika dela ZSMS in SZDL. Obe zvezi delujeta v skladu s svojima pravilnikoma in statutoma ZSMS in SZDL. Članstvo združuje vse, ki čutijo pripadnost kmečkemu stanu in živijo na območju Slovenije. To naj bi bil osnutek samega oblikovanja strukture, seveda pa bo za uresničitev začrtane poti od spodaj navzgor in ne obratno, potrebno, da se sleherni slovenski kmet zave nujnosti po združitvi z drugimi kmeti, saj bo le tako moč organizirano zahtevati svoje pravice in posredovati tudi mišljenja in predloge za izboljšanje položaja v našem kmetijstvu. Na javni kmečki tribuni 12. maja 1988 v Ljubljani smo čiani iniciativnih odborov obeh zvez slovenskih javnosti lahko pokazali, da težnja po združitvi kmetov in organiziranem nastopu v okviru ZSKM in SKZ ni le težnja maloštevilnih nezadovolj-nežev, ampak, da za tem stoji vse slovensko kmetijstvo. Ta tribuna pa je prinesla še nekaj novega in to je proglasitev te tribune za prvi ustanovni občni zbor obeh zvez, kar je bilo potrjeno po demokratični poti na zahtevo udeležencev te tribune, podprta so bila programska izhodišča obeh zvez, na koncu pa smo oblikovali še sporočilo javnosti. Tribuna oziroma ustanovni občni zbor je za nami, pred nami pa je delo, ne samo za eno, temveč za več generacij. Proglas tudi ni program, saj vseh težav čez noč ne bo moč odpraviti. Glavno delo pa je še pred nami in to je samoorganiziranje v odbore, kjer se določi predstavnike, preko katerih bomo lahko neposredno delovali v ZSKM ali SKZ. Nekaj podobnega sem med vami že imel v Tuhinju in Komendi med mladimi zadružniki, kjer so izrazili kmetje svoje mišljenje o obeh zvezah in podprli njuni ustanovitvi. Nujno je, da se zopet dobimo skupaj, še bolj številno, seveda tudi tam kjer se doslej še nismo in se pogovorimo o tem, kako se bomo v naši občini organizirali in potem tudi uspešno delovali v ZSKM in SKZ. Pri vsem tem vas moram še enkrat spomniti, da je potreba po organiziranem kmetu nujna, kajti posameznik proti množici ni isto, kot množica proti množici. član ustanovnega odbora ZSKM JANEZ JERETINA Dekle za pomoč v strežbi v popoldanskem času honorarno zaposlim. Gostilna Bevc, Ljubljanska 9, Kamnik. Kje se zatakne, kose pripravlja maturantski ples Kaj, mislite, je višek srednje šole? Maturantski izlet? Vsekakor! Vendar so sedaj izleti že na začetku 4. letnika in niso tist6 pravo. Za generacije, ki ne bodo imele maturo, je to nedvomno - MATURANTSKI PLES. In ker je to »množična« prireditev, zahteva brezhibno in natančno organizacijo, s katero pa se že nekaj časa res ne moremo posebno pohvaliti. Navada je namreč železna srajca in so po tej ustaljeni (ne)brezhibni poti krenili tudi letošnji maturanti. Le kaj drugega kot nesoglasja so se izcimila iz tega! Vprašanje, kdo bo pripravil ples skupaj in kdo posebej, jim je že na začetku delalo težave. Spet naravoslovci, kaj? - bi pomislili ekonomci in komercialisti. Pa še res je. Želeli so imeti ples zase v telovadnici šole, medtem ko bi imeli vsi drugi letniki ples v kamniški hali. Ideja sicer sploh ni slaba, čeprav je izzvenela zelo sebično. Upoštevati moramo predvsem potek takšnih prireditev, v katere je vključenih mnogo ljudi in dejstvo je, da veliko glav veliko ve (včasih še preveč), kadar kaj zaškriplje in se kak dinar založi (noge dobi), pa postrežba ni dobra in še kaj... Da ne boste mislili, da imajo ekonomci velik čut za diplomacijo! Tudi naravoslovci niso brez njega. Še posebno v 4. b ne. Razdvojeni, s kom bodo imeli ples in s kom ne, so se samoupravno odločili za glasovanje. Izid: ples bo s 4. a v šolski telovadnici. Za hrano poskrbi šolska kuhinja... Vse zmenjeno!!! Ja, ja... Tako gladko pa spet ni šlo. Nekaj bistrih glav (diplomatsko usmerjenih) v 4. b je želelo po zgledu naše sodobne »so-cialističnomoralne« družbe glasovanje o že izglasovani stvari. Rezultat si lahko mislite, kakšen je bil (»premoči« raje ne bi omenjali): odločilo se je, da naravoslovci ne bodo nikakršne izjeme - maturantski ples bo za vse če-trtošolce skupen. Upamo lahko na vse najboljše. Sicer pa: KONEC DOBER, Zadnjič pod starim imenom Šestega maja je Mešani študentski pevski zbor Kamnik zadnjič izvajal svoj letni koncert pod tem, deset let starim imenom. Pred desetimi leti so ga namreč ustanovili pevci nekdanjega gimnazijskega zbora, ki so po srednji šoli nadaljevali študij na ljubljanskih fakultetah. Tako so ohranili tradicijo dobrega petja med kamniško mladino Pevce in pevke je prvih glasbenih korakov učila Katarina Ar-čon-Žavbi,od leta 1982 pa je na mestu umetniškega vodje Janez Klobčar. Le za eno leto ga je med služenjem vojaškega roka nadomestila Metka Pichler. Koncertni program je vseboval sedemnajst pesmi, razdeljenih na dva dela. V prvem so nam pevci predstavili dela skladateljev, kot so Bšrdos Lajoš, Jakob Petelin Gallus, Orlando di Lasso, Anton Dvorak in drugi, v drugem pa deset milo zvenečih domačih pesmi, ki so med poslušalstvom naletele na navdušen sprejem. Žalostno je le to, da ima zbor le dva tenorska glasova, kar je glede na reputacijo, in na želje zbora odločno premalo. Zaželimo jim torej okrepitev njihovih vrst in naj novo ime zbora - Cantemus, v prihodnjih letih uspešno, poneso po naši domovini, pa tudi zunaj naših meja. DOBRO VSE!! Ples bo 21. maja! Tako! Da kamniški občani ne boste videli le zunajnjega sijaja takih prireditev in mislili, kako z lahkoto se taka reč pripravi. Lahko tudi sklepate, kakšne so šele nadaljnje zadrege in zapleti ... Novinarski krožek SENŠRM Kaktusi, moji prijatelji ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... PETEK, 10. junija ob 15.30 in 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik ZADNJA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA V SEZONI 1987/88 Tone Partljič , ŠČUKA DA TE KAP! Ribiška komedija »Iz navidezno preproste komedijske zgodbe odmevajo - sicer malce od daleč, pa še zmeraj dovolj razločno - resna vprašanja, ki nam bremenijo vsakdanje življenje (...)« - M. Kmecl Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Kaktusi ali kakteje so iz družine trajnih, mesnatih sočnic, večinoma brez listov, s preobraženimi trnatimi stebli; listnatih, ploščatih, kroglastih ali stebrastih oblik in z velikimi, barvitimi cvetovi ter jagodastimi plodovi. Večina vrst je iz Južne Amerike, kjer prevladuje subtropsko podnebje. Z izgubo listov, katerih vlogo opravljajo ozelenela stebla, in z ojačano povrhnjico, so se kakteje prilagodile suhemu podnebju. Tb je bil uvod o rastlinah, o katerih bo tekla beseda z goji-teljem in zbiralcem teh bodičastih, a lepih in hvaležnih prijateljic, Jankom Jamškom. - Janko, si eden redkih Kam-ničanov, ki se že skoraj profesionalno ukvarjajo z gojenjem kaktusov. Kaj ti pomeni delo z njimi? Najprej naj povem, da sem ljubiteljski gojitelj, saj me finančna plat ne zanima. Največ mi pomeni, da se lahko vsak dan psihično sprostim v rastlinjaku. Iz službe namreč pridem napet, notranji mir pa mi povrne zalivanje in presajanje, ki ga prav te dni opravljam. Tedensko tudi zasledujem razvoj rastlin in se trudim, da bi vsaki ustvaril pogoje, kot jih ima v naravi. Dokaz za to, da mi je uspelo, so največkrat živo-pisani cvetovi.« - Torej se ukvarjaš z gojenjem kot pravi vrtnar. Koliko let že razveseljuješ sebe in okolico s svojim hobijem? Veliko let. Ljubezen do rastlin mi je namreč vcepila mama, že v rani mladosti. Doma sem ji pomagal na vrtu, skupaj z njo kupoval sadike in seme in takrat se je začelo. Najprej sem v svet rastlin le pokukal, kasneje pa še vstopil vanj in do danes ostal v njem. Delo z rastlinami je namreč mik, kateremu se ne morem upreti.« - Koliko različnih vrst kaktusov že imaš in koliko sijih vzgojil sam? »Imam jih vsaj dva tisoč vrst, kar pomeni, da imam v rastlinjaku rastlinski svet v malem. Največ vrst imam iz subtropskega pasu, se pravi iz Južne Amerike, pa prav do Kalifornije. V Čilu je že tropsko podnebje, a zaradi velike višine Andov kakteje vseeno dobro uspevajo. Rad bi povedal, da se znajo zelo dobro prilagoditi, saj mnoge rastejo v predelih s komaj 100 milimetrov letnih padavin, druge pa prenesejo tudi do 2000 mm in več. Se pravi, da uspevajo tako v tropskih in monsunskih gozdovih, kakor tudi v suhih puščavah. Je pa res, da v vlažnih krajih, kot je Brazilija, uspeva manj vrst. Koliko sem jih vzgojil sam ne vem, najbrž precej. Začel sem z gojenjem lažjih vrst. za katere sem semena kupil kar v trgovini, danes pa sejem le še redkejše in zahtevnejše vrste.« - In kje kupiš semena? »V tujini je bilo izdanih precej katalogov, v katerih najdem vse kar želim. Včasih sem hodil kupovat tudi v Šentvid na Koroškem, kjer imajo veliko zasebno farmo in pa v Portorož. Sedaj, ko mi čas tega več ne dopušča, pošiljam naročila v glavnem po pošti.« - Pojdiva še malce na strokovno stran. Kako vzgojiš eno rastlino, kakšno prst izbereš, kako jp neguješ? »Se preden seme poseješ, moraš pripraviti pravilno prst. Ta naj vsebuje ilovnato prst, kremenčev pesek in preperelo listnato prst. Te sestavine zmešaš v enakem razmerju in delo se lahko začne. Tisti, ki se pa resneje ukvarjamo, pa dodajamo še del oglja, kostne moke ali roževi-ne in zdrobljeno opeko. Eno od osnovnih pravil je tudi to, da nikdar ne dodajamo apnenčevega peska, saj tem rastlinam ni po-volji. Ko seme posadimo in ko to pokuka iz zemlje, moramo paziti, da dovajamo dovolj vlage, medtem ko svetloba še ni toliko pomembna. Rastlina namreč še ni oborožena z bodicami, ki so njena naravna zaščita proti premočnemu soncu. Ko odraste pa potrebuje manj vode in več svetlobe. Med razvojem jo tudi večkrat presadimo, saj se zemlja izčrpava. Ko dopolni 15 let, pa lahko presajanje počasi opustimo, saj rastlina ne obnavlja več koreninskega sistema, ki se med presajanjem rad poškoduje. Pri Življenju jo obdržimo tako, da ji damo spet več vlage. Morda ste opazili, da je življenjski ciklus teh rastlin podoben poti človeka. To je prav tako najbolj občutljiv po rojstvu in v pozni starosti, v zrelih letih pa poln moči.« - Še nekaj nasvetov za amaterske ljubitelje in gojitelje, da jih ne bodo že njihovi prvenci pustili na cedilu! ^Prav, upoštevajo naj zgornje priporočilo; naj raje premalo kot preveč zalivajo, saj se rastlina lahko kar nekaj mesecev ohrani pri življenju z vodo, ki jo hrani v notranjosti. Če pa plava v tekočini, hitro zgnije. Prst mora biti prepustna in ne preveč kisla in če opozorim še na premočen veter, ki rastlini škoduje, bo kar dovolj.« - Hvala za pogovor in nasvete! MATIC ROMŠAK Nastopi pihalne godbe Solidarnost se vrstijo Pihalna godba je letos, po preselitvi v nove prostore, postala izredno aktivna. Za praznik dela, je imela samostojne promenadne koncerte v Motniku, Zgornjem Tuhinju in na Duplici. I. maja je imela najprej promenadni koncert v Kamniku in končno nastop v Kamniški Bistrici, skupaj s folklorno skupino Kamniška Bistrica. V nedeljo, 22- maja, je godba Solidarnost nastopila skupaj s folklorno skupino K. Bistrica na Reviji pihalnih godb v Domžalah. Za praznik mladosti je 25. maja izvedla promenadni koncert na Titovem trgu v Kamniku. V mesecu juniju pa pihalna godba načrtuje naslednje nastope: II. junija - promenadni koncert v počastitev krajevnega praznika v Komendi, 16. junija - promenadni koncert v Domu upokojencev Kamnik, 17. junija - promenadni koncert na Titovem trgu v Kamniku in 18. junija - bo pihalna godba Solidarnost soorganizator Revije pihalnih orkestrov Gorenjske, kjer bo sodelovalo 8 pihalnih godb. 25. junija - nastop ob prazniku DO Stol Kamnik. Mladi glasbeniki na Koroškem V sredo, 11. maja sta Glasbena šola Kamnik in Slovenska glasbena šola na Koroškem (Avstrija) pripravili skupni koncert. Koncert je bil v vaški dvorani v St. Janžu v Rožni dolini. Kamniška glasbena šola je že drugič gostovala na Koroškem, le da tokrat z manjšim številom nastopajočih, kot pred dvema letoma, ko smo tamkajšnjim učen-cerh predstavili vse instrumente, ki jih igramo na kamniški glasbeni šoli. Letos so se predstavili Tomaž Plahutnik na citrah, solo pevka Brigita Vrhovnik ter kitaristi Damijan Dolinar, Klavdiia Strgar, Sabina Grilc in Vlasta Stebe. Koroško glasbeno šolo pa so predstavili učenci iz oddelka St. Janž, Bilčovs in Sveč. Pokazali so solidno znanje na instrumentih kot so violina, kitara, flavta. Nastopajoče in poslušalce sta pozdravila pedagoški vodja glasbene šole na Koroškem, prof. Lovro Sodja in ravnatelj naše glasbene šole, Franc Lipičnik. V preprosti, a dodobra napolnjeni dvorani se je ustvarilo prijetno vzdušje. Na naše veliko presenečenje je bilo v dvorani veliko mladih poslušalcev. Vsi prisotni so zelo pozorno poslušali in vsaki točki navdušeno ploskali. Občinstvo je bilo res enkratno. V Kamniku še nisem doživela takega sodelovanja med dvorano in nastopajočimi. Po končanem programu so mu pripravili še prigrizek, ki se mu je prav zares pi i legel. Rojaki na Koroškem so nas povabili, da jih še obiščemo. In če denarna stiska ne bo prevelika, upam da bo naše sodelovanje postalo tradicionalno. Da je do tega sodelovanja prišlo, ima največ zalug Ivo Drolje, ki že peto leto uspešno prenaša svoje znanje tudi na tamkajšnje mlade glasbenike. VLASTA ŠTEBE Prodam pralni stroj in hladilnik gorenje. Tel. 831-313 (popoldne). IŠčem enoinpolsobno do dvoinpolsobno stanovanje za dobo dveh let. Tel. 348-124 (popoldne in zvečer). Prodam 7 ha gozda na Kisov-cu pod Veliko planino najugodnejšemu ponudniku. Tel. 722-438. Prodam klavirsko harmoniko 96 basno Hohner. Tel. 831-160. TISTI, ki vam gredo »pleh muz'ke« na živce, VSI, ki šo vam zvoki pihalnih instrumentov pri srcu, TAKI, ki se namrščite, če zaslišite koračnice, ter seveda vsi DRUGAČNI, ki radi prisluhnete tovrstnim melodijam, pa polkam, valčkom in drugim skladbam godbenikov, (velja pa tudi za VSE TISTE, TAKŠNE in DRUGAČNE, ki ne pogledate stran, kadar se ob vas ubrano »sprehajajo« brhke mažo-retke) - spodobi se, da vas pravočasno obvestimo: V KAMNIKU BO V SOBOTO, 18. JUNIJA 1988 veliko SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV GORENJSKE '88 j Sodejujejo: Pihalna godba Moravče Pihalni orkester Škofja Loka Pihalni orkester Tržič Pihalni orkester jeseniških železarjev Pihalni orkester občine Kranj Pihalni orkester DKD Solidarnost Kamnik Godba na pihala KPD Šmihel (avstrijska Koroška) in njihove mažoretne skupine. Prav je, da to veste VSI. Za tiste, ki vas zanima naprej, objavljamo še PROGRAM SREČANJA: ob 15. uri - Začetek povorke pihalnih orkestrov in mažoretk po ulicah Kamnika „(Metalka-Kidričeva-Titov trg-Maistrova-Trg prijateljstva) ob 16. uri - Koncertni nastop vseh sodelujočih skupin na Trgu prijateljstva ob 18. uri - Spontani nastopi godbenikov od 19.-24. ure - Družabno SREČANJE ob zvokih godbenikov in ansambla MEDIJSKI ODMEV iz Zagorja Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbel RONDO VERONIKA Janeza Repanška! Če vas prireditev mika, potem se odločite in PRIDITE ŠE VI. POSLUŠAT. GLEDAT. KOMENTIRAT. ALI PA ZGOLJ ZARADI DRUŠČINE - Bolj luštno bo, če nas bo več! Seveda: Tisti, ki bi vas stvar motila, se boste tedaj morali Kamniku izogniti. (- No, če bo vreme slabo, ne bo treba, kajti v tem primeru bo Srečanje skrčeno le na koncert ob 16. uri v Kinu DOM.) TOLIKO. Če ŠE KDO NE VE, mu, prosimo, povejte. DA SE NE BI POTEM JEZIL, DA ... V soboto, 18. junija torej. Kamnik, ob treh popoldne. Zbiralna akcija Šestindvajsetega maja je tekla zbiralna akcija rabljenih oblačil v vsej Sloveniji. Kamniška organizacija Rdečega križa se je na akcijo dobro pripravila, zato je tudi dobro uspela. Številni anonimni občani so darovali oblačila, posteljnino, obutev in vrsto drugega blaga, ki bo dobrodošel vsem pomoči potrebnim. Med zbranim materialom je precej otroških oblačil, za kar je RK še posebej prosil, zbranega je bilo precej neuporabnega materiala, ki bo poslan v industrijsko predelavo. V naslednjih dneh bodo vestne članice RK vse prispelo blago sortirale, ga razporedile po namenih, tako da bo občinska organizacija RK kmalu zatem prosilcem dodelila potrebno pomoč. S tem bo marsikateri družini olajšano preživljanje v teh težkih gospodarskih razmerah. Ob tej zbiralni akciji velja povedati, da so bile v zbiranje vključene skoraj vse organizacije RK v krajevnih skupnostih, nekateri posamezniki pa so darovano blago pripeljali kar sami do skladišča. Akcija je tekla usklajeno v vsej občini tudi zaradi razumevanja delovnih organizacij, Stol, K1K, Svjlanit in Titan, ki so s svojimi vozili v celoti pravočasno vse zbrano blago pripeljali na zbirno mesto v Kamnik. Sodelovala so tudi gasilska društva iz Most, Komende in Duplice. Občinska organizacija RK Kamnik ocenjuje, da se je zbiranje oblačil in drugega materiala po količini približalo lanski količini. Vsem darovalcem se za plemenito potezo in konkretno pomoč iskreno zahvaljuje. Enaka zahvala velja vsem organizatorjem ter poverjenikom RK in seveda delovnim organizacijam in gasilskim društvom, ki so s svojimi vozili in marljivimi šoferji omogočili uresničiti zbiralno akcijo. STANE SIMŠIČ Pionirski tabor »Sutjeska« na Testeri Konec junija lani so nas starši pospremili na vlak. »Pridni bodite!« Cmok! Še kakšna solzica je kapnila in ... smer: Zagreb. Celih petnajst dni se ne bomo videli. Polni napetega pričakovanja smo po poti ugibali, kako bo na cilju naše poti. V Zagrebu smo prestopili na vlak proti Novemu Sadu. Drugo jutro, 30. junija, železniška postaja Novi Sad. Marsikdo od nas je bil prvič tako daleč od doma. Prvič tako oddaljen od mame in očeta... Testera. »No, zdaj vas bomo seznanili z redom na taboru, potem na kosilo in do 17. ure počivajte. Gotovo ste utrujeni po tako naporni poti. Nikar ne imejte tako kislih obrazov, na koncu bo še dovolj časa za jokanje...«, nas je pozdravil komandant odreda. Malo smo se lomili s srbohrvaščino, a je kar šlo. Razmetali so nas po sobah, da bi se bohe spoznali. Že drugi dan so nas razporedili po četah, spet mešano. Pristala sem v drugi četi, samo še z eno sonarodnjakinjo, Barbaro. Pridružili so se nam še pionirji iz Romunije. Naučili smo se mnogo pesmi, v prvi vrsti je bila himna tabora: Komandant Sava; kolo vsake republike ... Risali smo stenske časopise, izlili na papir svoje vtise o taboru... Prišli so nas posnet za novosadsko TV, ničkoli-kokrat smo odgovarjali novinarjem z radia... Vsak večer se je tudi predstavila ena republika. Mi smo podrobneje predstavili našo okolico, zapeli tri pesmi, med njimi tudi Slovenskega naroda sin. To prelepo pesem smo vsi pionirji zapeli skupaj na zaključni prireditvi. Nasploh je bilo naše tamkajšnje življenje skoz in skoz prepleteno s pesmijo. Kamorkoli smo šli, povsod je odmeval naš glas. Motilo nas pa je, zaspance, zgodnje vstajanje, jutranja telovadba ... Po zvočnikih nas je klical tata Brada; »Ajmo, deco, ustajte i jutarnja gimnastika... Ajmo mamine maze...« Ne, to pa res nismo hoteli biti, zato smo se raje podvizali. Potem pa dvigovanje prapora in himna. Obiskali smo Beograd, Hišo cvetja, Titovo hišo, lovsko kočo, muzeje,.. Titov Veles, kjer je bil podoben tabor: Titova mesta, bližn!e Andrevlje, Novi Sad... in še in še. Nepozabna doživetja. Ob večerih smo imeli razne igre med plesom... Super! Tudi kviz o Sutjeski in »Kako se poznamo med seboj?« smo uspešno izvedli. Kolo ob tabornem ognju... Obiskali so nas uredniki otroškega lista Neven, pesniki, pisatelji, brigadirji, pripadniki JLA, celo en Kamničan jc bil med njimi. Tekmovali smo v športu, ploskali zmagovalcem.. . Zadnji dan je bilo najtežje. Najprej smo imeli zaključno prireditev. Komandant odreda je najboljšim med najboljšimi izro"-čil knjige in priznanja: »Najboljši pionir je bil Vojo Jelič iz NikŠi-ča.« Buren aplavz. Vojo je stopil k zastavi, da bi jo skupaj s pionirko spustil. »Najboljša pionirka je Tanja Mezga iz Kamnika«. Knjigo in diplomo sem še lahko vzela, potem pa so se mi udrle debele solze. Prva sem se spustila v jok, čeprav sem prvi dan zvesto obljubila, da ne bom jokala. Sledili so mi vrstniki iz vseh koncev Jugoslavije. Vedeli smo, da se verjetno vidimo zadnjič, saj bi se težko srečevala s prijatelji: Danijelo in Ano iz Nikšiča, Dimom in Loro iz Makedonije, Marjeto in Gora-nom iz Hercegovine, Sašom in Mičkom iz Kosova, Suzano in Vladom iz Zaječarja, Silvijo iz Subotice, Nelico in Mariusom iz Romunije ..., morda se bomo videli edino s Kumrovčani: Tanjo, Lavom, Sanjo... Zbrali smo se objeti v kolu, prepevali, dokler pesmi ni udušil jok. Z nami so jokali tudi tovariši: »Jelena, prideš v Kamnik, ki je pobraten z Zrenjaninom? « sem jo spraševala v joku. Med solzami so se slišale obljube: ne pozabi me, piši mi, telefoniraj mi,... Dva meseca po končanem taboru sem še vedno zbirala svoja nepozabna doživetja, prebirala razglednice in pisma iz vse Jugoslavije, ter svoj dnevnik, kjer sem zabeležila vse najlepše vtise. Tanja Mezga, 8. c OŠ Komenda - Moste Prodam popolnoma nov šivalni stroj Ruža B z omaro (v garanciji) za 550.000 din - 10% ceneje. Tel. 831-722 int. 43 (dopoldan). Pomlad tivb zaželena, kje je tvoje cvetje, kje? Rano, nade dčbe mlade, zginile sle vč. (Gregorčič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano sta nas zapustila oče in sin MIRO m BOJAN HOČEVAR iz Žej pri Komendi Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naSih najdražjih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno še Štebetovim za nesebično pomoč, prijateljem, znancem, njunim sodelavcem iz DO Avtomontaža, sodelavcem iz DO Stol, Bojanovim sošolcem, Matejinim sošolcem 7. b razreda OŠ Komenda-Moste, gasilcem GD Moste, KS Moste, Aktivu mladih zadružnikov in vsem, ki ste ju imeli radi, za podarjeno cvetje, toiažilne besede in spremstvo na njuni zadnji poti. Hvala govornikom iz DO Avtomontaža, KS Moste in GD Moste za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pevskemu zboru iz Avtomontažc in komendskim pevcem za zepete ža-lostinke ter gospodoma Pavlicu in Štcbetu za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena in mami Angela s sinom Miranom in hčerko Matejo, Martina, mama in stara mama ter drugo sorodstvo Žeje, Britof pri Kranju, Potok, Draga, Kanada, maj 1988 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric IVAN KORDIN rez. kapetan I. klase v pokoju s Fužin 8 Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo organom JLA, godbenikom, pevcem, praporščakom, govornikoma, družbenopolitičnim organizacijam občine Kamnik, razredniku in sošolcem 5. b razreda OS Frana Albrehta. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se mu ob slovesu poklonili v spomin. Žalujoči: žena, hčerki Dijana z družino in Dragica ter drugo sorodstvo Kamnik, Vir, Ljubljana, maj 1988 Življenje v grobu ni izgubil, kdor jc veroval, upal, ljubil. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega ata in brata FRANCA SITARJA iz Zapric 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, mu poklonili toliko prekrasnega cvetja, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej smo dolžni zahvalo dobrim sosedom, sodelavcem DO Stol, Svit in Kočna, kamniški godbi, dr. Nevenki Dolenc-Šečer za vso skrb in prizadevanje v času njegove bolezni, zdravnikom in strežnemu osebju UKC, Hematološke klinike v Ljubljani, župniku za pogrebni obred in g. frančiškanu p. Karlu za zadnjo popotnico. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Komenda, Ludwigsburg, maj 1988 SMRTI TRNOVEC Štefanija, os. upokojenka iz Ljubljane, Menardova 7, stara 83 let TERBOVŠEK Terezija, gospodinja iz Kamnika, Novi trg 33, stara 58 let KUBELJ Frančišek, inv. upokojenec iz Suhadol 66/a, star 57 let DOLINŠEK Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Maistrova 10, stara 87 let ŠLEBIR Franc, os. upokojenec iz Županjih njiv št. 2, star 79 let BROZOVIČ Antonija, druž. upokojenka iz Zg. Stranj 7, stara 85 let SEČ Silva, druž. upokojenka iz Reke, stara 75 let RESDEVŠEK Marija, druž. upokojenka iz Senovega, stara 85 let GOLOB Stanislav, kmet iz Brezij nad Kamnikom 5, star 59 let . TOTER Marija, druž. upokojenka iz Gorenja 22, Šmartno ob Paki, stara 82 let KREMŽAR Janez, upok. lončarski mojster iz Gmajnice 64, star 60 let SLAPNIK Matej, preužitkar iz Šmartna v Tuhinju 32, star 86 let ERJAVEC Ivana, os. upokojenka iz Duplice, Groharjeva 8, stara 60 let Iz junijske številke: »Top Gun« pod kupol« ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati in ata Ivo * IVO KOČNIK s Kettejeve 10, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala govornikom (tov. Novaku, Modicu in Merčunu), pevcem in g. župniku za poslednje slovo ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi osebju ZD Kamnik (dr. Ahlinu) in Kliničnega centra v Ljubljani (CIT). Žalujoči: žena Lenčka, sinova Dušan z družino in Andrej Kamnik, maj 1988 ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila skrbna mama, stara mama, sestra in teta MARIJA US iz Gabrovnice 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo patronažni sestri Aleksandri Gerbec in gospodu župniku za lepo opravljeno slovo. Žalujoči vsi njeni Gabrovnica, Špitalič, Hruševka, Mekinje, Kamnik, Srednja vas, Domžale, Kostanjevica na Krki, Češnjice, Loke pri Blagovici, maj 1988 I ■.Ml«. trgovike^edjetj« k@cna. kamnik OBNOVLJENA SAMOPOSTREŽNA NA ZAPRIČAH Pred kratkim smo odprli popolnoma obnovljeno samopostrežno prodajalno na Zapričah. Že dolga leta je klicala po temeljiti obnovi. Celotna investicija je stala blizu 6 starih milijard. Ker smo v prostorih najemniki, je del stroškov prispevala tudi SSS občine Kamnik. Zamenjana je vsa dotrajana oprema z Alprem in LTH elementi. Prodajno površino smo precej povečali tudi s 5-višinskimi policami, kar bo omogočilo večji asortiman blaga. Trgovina je odprta non-stop od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Ob nedeljah bo letos dežurna od 8. do 11. ure takrat, kadar bo na razporedu dežurstev tudi Mercator na Duplici. Pridite, zadovoljni boste z našo ponudbo! ABC POMURKA, TP »KOČNA«, TOZD MALOPRODAJA Delavska univerza Kamnik (SENŠRM - Novi trg 41/a) prireja v jeseni 1988 naslednje tečaje: - higienskega minimuma - nemškega jezika I., II. in III. stopnje - angleškega jezika I., II. in III. stopnje - nemškega jezika za predšolske otroke - vesele urice telovadbe za predšolske otroke - tečaje krojenja in šivanja - začetne, nadaljevalne - 10 prstnega slepega tipkanja - začetni, nadaljevalni - kleklanja - večerno osnovno šolo za odrasle Prijavite se pisno ali po telefonu 831-064. Prijave sprejemamo že v juniju 1988, vsak dan od 7. do 15. ure. OBČANI KAMNIKA IN OKOLICE - POZOR! AMD KAMNIK vabi k sodelovanju vse zainteresirane moške in ženske, ki imajo veselje za delo z ljudmi. Zaposlimo enega inštruktorja v redno delovno razmerje in več inštruktorjev za honorarno delo. Vsi, ki mislite, da vas to delo zanima in bi ga z veseljem opravljali, se javite pisno ali osebno na naslov: AMD KAMNIK, Trg svobode 6, vsak dan od 14. do 16. ure. Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik, TOZD Svila išče v Kamniku oz. bližnji okolici skladiščni prostor v velikosti 200 do 300 m3 prostornine, največ za dobo 6 mesecev. Ponudbe posredujte pisno na SVILANIT Kamnik, TOZD Svila ali ustno po tel. 831-711, int. 02. Črna kronika Pa je pomlad prišla In kaj nam je prinesla? Novo devalvacijo, nove podražitve in ostale »majske ukrepe.« ki menda spet obetajo novo pot v lepše čase. Tudi na področju Črne kronike je prišlo do bistvenih sprememb. Zabeležili smo dve poplavi; v Ideji in v stanovanju na Tu-njiški cesti, dve povoženi srni, dva požara v gospodarskem poslopju v Stahovici in na Veliki planini v koči DO l.ek ter močno povečano število prometnih nezgod. Prometne nezgode — 41 Prometna situacija se je v občini močno poslabšala predvsem na račun zadnjih majskih dni. Od 27. do 30. maja se je na naših cestah zgodilo kar 19 nezgod, od tega sedem s telesnimi poškodbami. Ena oseba je tudi izgubila življenje. Zanimiv je še en podatek. Med prvomajskimi prazniki je bila le ena lažja nezgoda, ki jo je seveda povzročil »prijatelj alkohol.« Ta sicer v maju ni prevladoval kot glavni krivec zanje, ampak sta bila to neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Se pravi, da je glavni krivec še vedno voznik, ne pa vremenske razmere in slabe ceste. • Henrik Z. je bil prvi povzročitelj hude PN v mesecu maju. Svojo »enaindvajseti«)« je vozil po regionalni cesti iz Mengša proti Kamniku, ko gaje pri odcepu za Podgorje zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo, naravnost v obcestno ograjo. Preizkus trdnosti in prožnosti je slednja kar dobro prestala, slabše pa vozilo (glej sliko), ki ga je odbilo od nje, proti Korenovi poti. Sorazmerna hitrosti ob trku in vrednosti vozila je tudi materialna škoda, saj znaša več kot 10,000.000 dinarjev. Še dodatna minusa za voznika sta bila opazna vinjenost in sled poškodbe pri sovozniku, zato se kazenski ovadbi nikakor ni mogel izogniti. • V prometni nezgodi, ki se je Pripetila v bližini Špitaliča, pa je »ta kratko« odnesel Mirko H. iz Vrbja. V blagi desni, a nepregledni ovinek je zapeljal še brez skrbi. Ko pa je iz nasprotne smeri po njegovem voznem pasu pri-brzelo neznano tovorno vozilo, se je situacija v trenutku spremenila. Mirko se mu je umaknil skrajno desno, na neutrjeno ban-kino, ki je popustila in je zgrmel v jarek. Na avtomobilu je nastalo ?a 450.000 dinarjev škode. Mirka |n njegovo vozilo so že potegnili ■z jarka, neznanega povzročitelja Pa še niso odkrili. • V naselju Potokov v Tuhinjski dolini je s ceste zletel češki državljan Vaclav Č. s svojim trabantom. Ko je peljal iz Motnika proti Kamniku, ga je namreč zamoril desni ovinek, da je zapeljal v levo, zunaj vozišča, v gospodarsko poslopje. Ker mu ni nihče odprl vrat. je moral mož organizirati prevoz razbitega vozila na ljubljansko carinarnico. O vzrokih za nesrečo lahko samo ugibamo. Morda so Vaclava preveč prevzele naše naravne lepote, morda ni vajen hitrih in brezhibnih cest kot so naše ali pa je vmes še kaj tretjega. • Ni PN, je pa vredno zapisa, saj dogodek opozarja in kaže, do kakšne katastrofe lahko pripelje človeška neprevidnost. Majsko noč je skazil požar, do katerega je prišlo na Veliki planini. Usodnega večera se je v kočo DO Lek vrnilo osem ljudi, ki so tiste dni počitnikovali v njej. Ker jih je na planem ujela nevihta, so mokra oblačila razobesili okrog peči in odšli na nočni počitek. Oblačila so se kmalu vnela, ogenj se je razširil še na pohištvo in spanja je bilo konec. K sreči so se vsi rešili, čeprav z opeklinami in poškodovanimi dihalnimi organi. V najkrajšem možnem času so jih s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so tri obdržali na zdravljenju. O materialni škodi nima smila govoriti, prav tako bi bil odveč tudi vsak nadaljnji komentar. 11' Kazniva dejanja - 30 V povprečju je bilo vsak dan eno, čeprav je res. da jih je bilo največ med prvomajskimi prazniki. Je že tako, da se marsikateri »rožici« ni ljubilo iti peš domov s praznovanja, pa je zajahala prvo kolo in se odpeljala proti domu; ali vsaj do prvega jarka. Našteli smo tudi tri vlome, pet kraj denarja ter več kot deset izgubljenih denarnic in torbic z dokumenti. Malce več previdnosti torej ne bi škodilo. • Iz zdravstvenega doma so javili, da je v Tuhinjski dolini prišlo do uporabe.hladnega orož- ja. Kristjna S. je namreč zabodla svojega moža, da so ga morali odpeljati na nuđenje zdravstvene pomoči. Do tega neljubega dejanja je prišlo med prepirom v stanovanju. Še preden so padli prvi udarci, se je Kristina zavarovala in možu zapičila v nadlaht leve roke nož. Poškodba je bila lažje narave; ženo so kazensko ovadili. • Denarna kriza je res problem, a samo za nekatere. Drugi se hitro znajdejo in »zaslužijo« denar na najlažji možni način. Eden izmed njih se je odločil za delo v zdravstvenem domu. Opravil ga je z uspehom, saj je iz odklenjene garderobe ukradel perici Poldki 60.000 dinarjev in ključe od vhodnih vrat starega ZD. Ker storilca še niso odkrili, bi bilo potrebno nemudoma zamenjati staro ključavnico in tako preprečiti nenapovedan nočni obisk »priložnostnega delavca« ali bolje rečeno - tatu. • Nov poskus kaznivega dejanja v DO se je zgodil v Menini. Neznani storilec, ki je med odpadni material skril 15 hrastovih stranic, je tako dokazal, da opozorila v našem časopisu niso prav nič zalegla, saj se kraje družbenega premoženja nadaljujejo. V Menini je delovodja stranice pravi čas opazil, jih odstranil iz odpadnega materiala ter sprožil akcijo, ki pa še ni prinesla pravih rezultatov. Če pa drži pregovor, da gre vsak osel enkrat na led, lahko pričakujemo, da bo neznani odtujevalec dobil tudi svoje ime. • Natakarica, zaposlena v kamniški Planinki, je prijavila in podala zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe za tatvino denarnice. Ukradena ji je bila med delovnim časom iz torbice, ki je ležala v kotu točajne mize. Ker je bilo v njej 50.000 dinarjev, 200 DEM, 50 ATS, devizna in dinarska knjižica, vozniško dovoljenje in osebna izkaznica, se nam zdi njeno ravnanje kar malce neodgovorno. V današnjih časih se namreč vsaka marka skrije v nogavico, nepridipravom pa se ponudi pod nos le kakšen dinar. • Francka K. iz Ljubljane je prijavila vlom v svoj vikend, ki stoji nad naseljem Godič. Miličnik, ki je odšel na kraj, je ugotovil, da je neznanec vlomil skozi vhodna vrata z izvijačem, razme-' tal prostore, se najedel, v njem prespal in. ga zjutraj zapustil z ukradenim predmetom. Ker je bil to lok znamke King sklepamo, da vlomilec preveč gleda filme o Rambu, Conanu in Tarzanu. Kaj ko bi poskusil raje z Miki miško ali Tomom in Jerrvjem. • Franc P. je prijavil »hudo kaznivo dejanje«, v katerem je bil neposredno oškodovan. Neznani »kriminalci« so mu namreč v nočnem času iz neograjenega vrta izpulili tri solate in ga tako prikrajšali za okusen obed. Miličniki so šli v akcijo, ki pa se je zaradi kompleksnosti dejanja kaj hitro končala. Malce težko bi bi- ' lo namreč prekontrolirati nekaj sto kuhinj in poiskati pravo solato - edini dokazni material. Javni red in mir-34 Največ težav je v maju miličnikom povzročil javni nered in nemir, saj je v dveh primerih prišlo (udi do uporabe hladnega orožja, kar je svojevrstna novost. Je pa res. da je naša borbena pripravljenost na višku, čeprav bomo tudi v našem časopisu zanikali neupravičene govorice o vojaškem udaru v Sloveniji. Dovolj udarov imamo namreč po domovih in »oštarijah« . . . Praznovanje 1. maja je za nami. Ostal pa je grenak priokus, ker je nekaj veseljakov v Kamniški Bistrici praznik praznovalo čisto po svoje. Sindikalni boni jih namreč niti približno niso zadovoljili, saj so tankali naprej, do mere, pa tudi čez njo. Mirko K. iz Črne in Esad H. iz Stahovice sta po veseličnem prostoru nadlegovala in izzivala k pretepu ostale goste, dokler ju miličniki niso opozorili. Pa tudi to ni zaleglo, saj sta se kmalu stepla in fizično uprla možem postave, ki so ju nemudoma transportirali v Kamnik, kjer sta se v prostorih za iztreznttev lahko družno veselila naprej. • Do družinskega spora je prišlo tudi v Bištričici, kjer se je po prihodu domov razburil družinski poglavar Jože K. Vinjenost je namreč v njem zbudila željo za dokazovanjem, pa se je odločil, da bo ženo pretepel z grabljami. Sin mu je to preprečil in poklical miličnike, ki so razburjenega moža odpeljali s seboj. Upamo, da je v kletnih prostorih postaje našel še druge možnosti za dokazovanje. • Občan je obvestil miličnike, da v strugi Kamniške Bistrice leži neki moški in da ga mimoidoči ne morejo potegniti iz nje. Nemudoma so posredovali, Franca G. potegnili na suho in ugotovili, da ni šlo za poskus samomora, niti za kaznivo dejanje, ampak je revež malce preveč popil, tako da ni opazil, kdaj se mu je Nevljica približala in mu izmaknila pot izpod nog. Kljub temu, da vsaka šola nekaj* stane, jo je Francelj poceni odnesel; brez .poškodb, a z mokrimi hlačami. • Milcnka I. iz Komende je prijavila moža Seada, češ da jo je prelepel in nagnal iz stanovanja. Miličnika sta med postopkom Seada opozorila, naj žene ne meče iz stanovanja, saj do tega nima niti najmanjše pravice, ker živi v Domžalah pri drugi osebi ženskega spola. Pa tudi stanovanje je ženino. V prispevku bomo osvetlili še problematiko, pred katero še vedno radi zatiskamo oči in njeno reševanje prepuščamo drugim. Slavko Zrilič, višji miličnik I. razreda je kot javni tožilec ribiške družine za disciplinske prekrške članov RD in krivolovcev in dolgoletni ribiški čuvaj eden izmed najodgovornejših, da nam osvetli dogajanje ob in v naših rekah. »Kot javni tožilec po republiškem ribiškem sladkovodnem zakonu sestavljam obtožnice zoper kršitelje, ki se potem pošljejo disciplinskemu sodišču ribiške družine. Ta potem po obravnavi sprejme ukrep izključitve ali denarne kazni. Le-te so dokaj ostre, saj krivolovca vsaka riba stane 25.000 dinarjev, če pa ga zalotijo brez ulova, plača kazen v .višini trikratne vrednosti ribiške dovolilnice za revir, v katerem je lovil. Članov naše družine, ki ne spoštujejo predpisov, vsako leto zalotimo približno deset. To pomeni, da ulovijo večje število rib kot je dovoljeno, da lovijo na nešportni način, na nedovoljeno vabo ali pa zunaj sezone, v pustolovu. Krivolovcev zalotimo več, tudi do štirideset; največ v Nevljici in Kamniški Bistrici. Da bo volk sit in koza cela svetujem vsem, ki imate željo loviti ribe, pa niste člani ribiške družine, da se oglasite v Turističnem biroju Kamnik, v gostilni Gams, v go- stilni Jerman v Mostah ali pri meni. kjer boste lahko za zmerno ceno kupili dnevno ribolovno dovolilnico za reko Kamniška Bistrica, bajer na Križu, pa tudi za druge revirje ribiške družine Domžale. Precej sem povedal o krivolov-cih. ki pa niso največji iztreblje-valci ribiškega zaroda, ampak so to delovne organizacije. O tistih, ki onesnažujejo, je bilo žc dosti govora, zato tokrat ne bom omenjal imen. Strupene odplake povzročajo množične pogine rib in tako močno siromašijo naše reke. Še enkrat bi jih opozoril, naj odplake odvajajo v industrijsko kanalizacijo, ki vodi v čistilne naprave pri Domžalah. V nasprotnem primeru se proti DO sproži postopek na sodišču, ki pa se največkrat zavleče tudi do nekaj let in ne prinese večjih koristi naši družini, DO pa spravi ob dobro ime. Omenil bi še ene onesnaževalce. Pomore rib povzročajo tudi zasebni obrtniki in kmetje. Slednji izpirajo v rekah škropilnice, vanje izlivajo gnojnico itn., obrtniki pa spuščajo kemične odpadke in druge škodljive snovi. Naj bo dovolj; potrudimo se vsi skupaj, da v vedah ohranimo življenje, ne pa jih spremenimo v industrijske kanale.« Najditelji - Najdeno Franc Bruscr iz Kamnika - kolo z motorjem, Dušan Kožnimi iz Vrhpolj - senzor za odpiranje garažnih vrat, Marko Dolenc iz Kamnika - paket Tosa-minih PVC otroških hlačk, Tomi Veličkov in Marinko Sartek i/. Kamnika - starejše pony kolo, Ciril Tumšck iz Stahovice - ženska torbica. MATIC ROMŠAK Ljudje in na Lotse Nadaljevanje Ponoći je snežilo, pa vseeno sta naslednje jutro odšla zdravnik in Pubi Proti taboru dve. Vihar ju vso noč ni Pustil spati in zdravnik je zjutraj »ju-"aško« priznal: Cene, tu gor je en velik z...b! Pubiju je pravkar v rokah eksplodirala plinska bombica. Ostala sya brez kuhalnika, ker je drugo bombico izstrelilo čez steno, šotor šerp je Porušen, prinesla ga bova v bazo, sne-I in mraz je.« Zveza je bila silno slaba, zato jima "isrno mogli odgovarjati. Zvečer smo ^ravnku čestitali za višinski rekord "300 m, Pubiju pa dali priznanje 'strokovnjak« za prižiganje plinskih kuhalnikov. To je menda počel po Markovih inštrukcijah. Ni gorelo, je Pa eksplodiralo. Bolj kot smeha sem °il vesel, da je Pubi živ in zdrav stal Pfcd nami. Na gori je še en dan besnel vihar, ? bazi pa je sneg hitro kopnel. Od sestinštiridesetih dni smo imeli lepo Vreme samo Štiri dni in enajst dopold-n«vov. Nekaj možje bilo lažje bolnih, *si pa smo žc občutili utrip življenja, k'ga je krojilo vreme. Radio Katman-"u pa je šc naprej napovedoval oblačit, sneženje in viharje. Veliko tujih '»špedicij je že zapustilo Himalajo, 'Udi češka, s filmsko ekipo pod Evere-jjOm, se je odločila za odhod. Mi tak6 J6 nismo razmišljali. Naš izziv so bili Judi Francozi, ki so brez gorniške etike skušali priti čimprej, čimvišje in po "asih vrveh, ki smo jih čez steno napeljali sedemnajst dni. Ta je bilo vede-"je brez vsakršne zavesti. Privilegij so viharji Šaru si poiskali celo pri svoji ambasadi. v Nepalu in vojaški misiji v Indiji. Od njih sem kot vodja odprave prejel pismo, naj bomo s francoskimi plezalci prijatelji in naj v sožitju premagujemo napore pri osvajanju vrha Lotse Šar. Zelo smo bili jezni na Francoze, ker so nas imeli za »male«, medtem ko jc ista francoska odprava Švicarski nekoč plačala desettisoč dolarjev odškodnine, ker je po njihovi smeri plezala na Everest. Kljub dogovoru in obljubi, nam odškodnine še niso plačali. Naš cilj je bil vrh, prepir s Francozi pa je bil tudi neizbežen. V bazi je snežilo vse popoldne in še ponoči. Zvečer smo dolgo časa duho-vičili v jedilnem šotoru in nekdo se je oglasil: »Res smo že dolgo časa od doma. S seboj sem imel osem gat, imam pa samo še dvoje. Marsikdo jc tudi na ta način »meril« čas v Hima-laji. Jutro devetindvajsetega aprila je bilo lepo. Vsi smo bili odlično razpoloženi. Tomo in Andrej sta se pripravljala za odhod v steno, pred tem pa sta pospravila vsak čeden kupček copatov z marmelado. Pridružila sta se jima še dve šerpi. Srčno sem upal, da bo vreme danes, jutri in šc kakšen dan. Bosta uspela postaviti tabor štiri? Boste če...? Nekaj ur za njima sta odšla šc Filip in Silvo. Naslednji dan bodo odšli še drugi, če...? Tudi Andrej in Tomo sta prvi raztezaj potegnila do tabora tri, od 5250 m na skoraj 7000 ni. Neznosno vreme nas je sililo v alpski slog osvajanja vrha, čimhitrejc. čimvišje. Toda, ko sta dosegla tabor, je v steni že bučalo. Vreme je premagovalo sleherno taktiko. »Šotora na trojki sta zasuta, zato sva jih dolgo časa odkopavala,« sta sporočila Tomo in Andrej, Filip in Silvo pa sta zaradi boljšega počitka prespala v taboru ena. Mogoče bo jutri boljše, smo vse bolj nezaupljivo razmišljali. Marko se je zvečer vrnil izpod čudovitega Šesttisočaka Ama Labće. »Olupljen si kot zrela bresk-va«, ga je nekdo dražil. Bil je res nevarno opečen od sonca, zdravnik ga je seveda okregal. Tridesetega aprila so nebo prekrivali koprenasti oblaki. Nič obetavni. Steno in vrh so s snegom posipali viharji z juga in Tibeta. Nismo bili presenečeni ampak razočarani, saj je divjanje viharja na gori postala že vsakdanjost . »V taboru je nevzdržno mraz. Sneg je vso noč zasipal šotor, vihar ga hoče porušiti. Slabo sva spala. Utrujena sva, nc počutiva se dobro. Vihar ie vedno močnejši. Še bova počakala ...« Tomove besede iz tabora tri so bile komaj razumljive, toda resnost razmer na gori smo videli tudi iz baze. Nad sedemtisoč metri jc bila gora že v oblakih in v njih so izginjali curki snega, ki jih je ustvarjal vihar nad južno steno. Vrnitev v bazo je bila edina rešitev. Vrnila sta se tudi Silvo in Filip. Tedaj jc že v bazi močno snežilo. ... in potem je »samo« štiri dni razsajal snežni metež, Ic zjutraj jc kdaj za krajši čas posijalo sonce, da smo ogreli premražena telesa ... Nadaljevanje prihodnjič CENE GRILJC Občinsko Literarni zbornik SENŠRM tekmovanje v gimnastiki Tudi letos jc osnovna šola Frana Albrehta iz Kamnika priredila občinsko tekmovanje v gimnastiki, ki so se ga udeležile ekipe vseh šol. Zanimivo je opazovati fante in dekleta pred tekmovanjem. Skoraj na vsakem obrazu zaslediš tremo, ki jc včasih velika, prevelika, včasih pa komaj zaznavna. Vsi se ogrevajo, da bi na orodjih lahko pokazali čim lepše izvedene vaje. Gimnastika je šport, ob katerem ti nc more biti dolgčas. Polna je nekih dogajanj, zato je tudi zelo priljubljena med občinstvom. Na vsakem tekmovanju je polno radovednežev. Gledajo telovadke in telovadce, ki so celo leto vadili za to tekmovanje. Lahko bi se reklo, da je bih? to zanje zelo naporno. Enkrat, dvakrat, morda tudi trikrat na teden so vsaj uro in pol preživeli v telovadnici, si sestavljali vaje, jih dopolnjevali, vadili težje elemente in to vse zato, ker so vedeli, da jih čaka tekmovanje, ki bo prineslo rezultate njihovega dela. Rekla bi, da so se vse skupine dobro odrezale, še posebej pa OŠ Duplica, ki je pobrala skoraj vsa prva mesta. S takimi uspehi gimnastičarji dobijo novo voljo za zahtevne treninge in za doseganje novih uspehov. MANCA I RT, Novinarski krožek OŠ Duplica Garažo v Kamniku ali okolici vzamem v najem. Tel. 831-856. Zbornik, ki ga ni dovolj le prebrati, ampak ga je vredno imeti doma. Literarni zbornik ni le plehka tiskovina, je veliko več. Skriti talenti (bi lahko rekli) so se odkrili svetu. Za nekatere smo lahko celo prepričani, da niso le muhe enodnevnice, ampak da bomo o njih še slišali. Ob tem ne smemo mimo dijakinje Mete Tu-šar (1. letnik naravoslovno-mate-matične smeri). V tem zborniku si je z vso upravičenostjo zagotovila največ prostora. Lahko si. preberete njeno izmišljeno zgodbo »Moj veliki brat« v štirih poglavjih. Zgodba je bila brana na ljubljanskem radiu in predvajana štiri ponedeljke zapored v oddaji Ponedeljkov križem-kraž. Zgodba opisuje najstnico in njenega brata na način, kako mladi doživljamo težave odraslih, se z njimi spopadamo in jih več ali manj uspešno tudi rešujemo. Meta piše tudi pesmice, nekaj najboljših je v tem zborniku tudi objavljenih. Poleg njenih so še stvaritve več kot 20 drugih dijakov, ki jih je vredno prebrati. Vidi se, da ne pišejo proze takrat, ko imajo čas, in pesmice le v svojih stiskah. V prozi se odločijo za neke vrste diplomacijo in počasi, brez ihta-vosti in prenagljenosti zapišejo svoje misli, dvome, doživetja in predstave. Po nekaj prebranih sestavkih in pesmih si zaželiš česa podobnega še brati. Teme so jasne in se ne ponavljajo. So izbru-šene in nadvse zanimive. Globina misli je neizmerljiva. Ni težav pri odkrivanju pogledov* na vojno, mir, ekologijo, kulturo, čas, v katerem živimo. Teksti so nabiti z energijo, ki se z lahkoto prenese na bralca. Dijaki so sentimentalni, vendar to še ne pomeni, da niso resni. Nasprotno, pokaže se zelo velika zrelost. Danes biti mlad ni nič manj težko. A ne plašimo se! Šc vedno smo mladi mladi. Zaljubljeni, razočarani, neresni (?), radovedni, zale-tavi,... Za zaključek je treba pohvaliti še zelo zanimivo tekstovno in likovno obdelavo, uredniški odbor z mentorico Mojco Poznanovič in člane šolskega fotografskega krožka. Na vsak način bomo z navdušenjem čakali nov literarni zbornik naših sošolcev. VERONIKA ŠTUPAR, Novinarski krožek SENŠRM Prejemniki spominskih značk Blegoš je vabil Med zadnje spominske, deloma zimske pohode, sodi tudi Blegoš. Kamniški planinci so se r tem letu udeležili že slovesnosti na Dražgošah, Poreznu, Stola, zadnji je bil pohod na Blegoš, visok 1563 m nadmorske višine. Tokratnega pohoda se je udeležilo izredno veliko mlajših in zrelih planincev, tako, da je bilo r avtobusa kar tesno. Pohod na Blegoš je uvrščen med lažje ture le, če ni snega, sicer pa je spust z vrha do koče pod Blegošem kar zahtevana tura. Zanimivo je, da je bilo na pohodu več celih družin, otroci, poleg staršev pa že tudi njihovi vnuki. Kako velik je bil interes za vzpon na Blegoš pove že podatek, da je ob zak- Udeleženci pohoda Ij učku letošnjega pohoda prejelo skoraj 20 udeležencev bronaste, srebrne in zlate značke za dvakratni, štirikratni oziroma šestkratni obisk, iMed udeleženci so bili najmlajši stari 8 let, najstarejši pa kar 84 let - France Štcfula, ki je ves zadovoljen pripovedoval, kako je zmogel kar zahtevno pot. Skoraj vsi so prispeli na vrh, nekaj jih je prišlo po nekoliko zložnejši poti do koče pod Blegošem, kjer je bila tudi spominska slovesnost. Prigrizek iz nahrbtnika je kar dobro del in olajšal spust v dolino po obronkih Blegoša nazaj do Črnega kala in nato do izhodišča, na Javorje, kjer je čakal avtobus. Na Črnem kalu so vsi pohodniki vtisnili žig v knjižico pohodov, prejeli značke ali pa jih bodo prejeli prihodnje leto, ko bodo izpolnili pogoje za sprejem spominskih značk. Tudi drugo leto se zopet vidimo na vrhu Blegoša so zagotavljali in verjeti je tem planincem, da bodo res prišli. STANE SIMŠIČ Občinska trim tekmovanja Zveza telesnokulturnih organizacij Kamnik - svet za športno rekreacijo in Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu sta se odločila, da popestrita telesnokulturno ponudbo v občini z organizacijo športno-rekrc-ativnih tekmovanj za sindikate, krajevne skupnosti in za vse interesne skupine, katerih člani živijo ali pa so zaposleni v občini Kamnik. Tekmovanje bo potekalo v ligah oziroma kot enkratna tekmovanja v naslednjih panogah: - kegljanje (sindikalna liga) že izvedeno tekmovanje v organizaciji Keglja-škega kluba Kamnik - april 88 - balinanje (liga v 2 delih) - maj. junij. sep.. okt. 88 - odbojka (liga) - maj. junij 88 - nogomet (liga) - maj, junij 88 - tenis (enkratno tekmovanje) - september 88 - rokomet (liga) - sept.. oktober 88 - jesenski kros (enkratno tekmovanje) - oktober 88 - šah (enkratno tekmovanje) - november 88 - avto ral!y (enkratno tekmovanje) - oktober 88 - streljanje (enkratno tekmovanje) - nov., dec. 88 - košarka (liga) - december 88 - alpsko smučanje VSL (enkratno tekmov.) - januar 89 - smučarski teki (enkratno tekmovanje) - marec 89 Pri izvedbi posameznih tekmovanj nam bodo pomagali klubi, predvsem s sodniškimi kadri. Sodelovale bodo lahko ženske in moške ekipe. Občinski sindikalni svet bo spremljal rezultate posebej za sindikalne ekipe, ZTKO Kamnik pa za vse ostale udeležence. Po istem ključu bomo podelili tudi priznanja. V maju in juniju so oz. bodo izvedene lige v odbojki in malem nogometu, ki so bile razpisane prek plakatov in pismeno po DO in krajevnih skupnostih. Vabimo vse rekreativne skupine in posameznike, da se nam pridružijo! Dodatne informacije dobite po tel. 831-564 (ZTKO Kamnik) Strokovna služba ZTKO Kamnik Novice iz atletskih vrst Po uspešno zaključenih sindikalnih športnih igrah v šahu, kjer je ekipa Stola osvojila prvo mesto pred ekipo KIK-a in ekipo občinskega sindikalnega sveta, so zmagovalci nastopili še na jubilejnem 40. delavskem šahovskem prvenstvu Slovenije. Prvenstvo je zelo dobro organiziral šahovski klub Fronta iz Ljubljane. S pomočjo računalniške obdelave rezultatov je tekmovanje v soboto, 14. maja, zelo hitro in vzorno potekalo. . V Klubu delegatov so igrali 11 kol po švicarskem sistemu. Vsak igralec je imel na voljo 15 minut časa, da odigra svojo partijo v aktivnem šahu. Na prvenstvu, ki je bilo eno najmnožičnejših doslej, je nastopilo 39 ekip iz vse Slovenije. V dramatičnem finišu so zmagali gostitelji - šahisti iz Fronte, pred ekipo Iskre iz Kranja. Ekipa iz Stola, ki so jo sestavljali Marjan Karnar. Boris Bavčar, Tone Trebušak in Franc Poglajen, se je v tej konkurenci uvrstila po petih zmagah, treh porazih in treh neodločenih izidih na odlično osmo mesto, kar je izreden uspeh teh prizadevnih šahistov. Vrstni red se je določil tako, da je ekipa za zmago dobila dve točki, za neodločen izid pa eno. V primeru enakega števila točk je bilo odločilno še, koliko točk *> zbrali igralci skupaj. Tu pa so bili šahisti Stola odlični. Boris Bavčar je na drugi'deski zbral kar 9 točk. Tako je potrdil odlično formo z zadnjega brzoturnirja na Duplici, kjer je zbral vse možne točke In zmagal pred Vavpetičem iz Domžal. Vrstni red: Fronta Ljubljana 21 točk (32), Iskra Kranj 19 (31.5), Dom JLA Lj. 15 (27,5), REK Trbovlje 14(27.5), LB Lj. 14 (26,5), Papirnica Količevo 14 (26,5), Veriga Lesce 13 (27,5), Stol Kamnik 13 (26,5), GlPIngrad Celje 13 (25), SPIZLj. 13 (23,5), EmoCelje 13 (23) itd. Številke v oklepajih pomenijo skupno število točk, ki jih je ekipa dosegla in so vplivale ha vrstni red ekip. Najboljši šahist prvenstva je bil mojster Rudi Osterman iz Verige Lesce, ki ji; zbral kar 10,5 točke od 11 možnih. TONE TREBUŠAK Janko Matjan — športnik veteran MU Rally Kompas-Hertz tudi v Kamniku Letos društvo KOMPAS-Hertz ponovo prireja rally. katerega del se bo 11. junija odvijal tudi v naši občini. Rally šteje za pokal Alpe-Adria. državno in republiško prvenstvo. Kot prejšnja leta, se ga bodo udeležili tudi tekmovalci iz drugih evropskih držav. Kot smo že omeniti, bo del proge potekal po naši občini, in sicer bo start v Ljubljani ob 7. uri zjutraj, prvi cilj bo predvidoma ob 10.40 na Trgu prijateljstva v Kamniku. Ponovni start bo ob 14. uri izpred občinske zgradbe, vse do takrat pa bodo na Titovem trgu potekale zabavne prireditve. Vse občane zato obveščamo, da bo zaradi rallvja popolna zapora ceste od Črne do Črnivca od 6.30 do 12. ure. R. O. Rodil se je 28. maja pred 50' leti v Motniku. Ko je bil star pet let, se je z družino preselil v Kamnik, ki je bil takrat izredno športno razvit. Že kot desetletnega fantiča ga je zamikal nogomet, ki je dolga leta ostal njegova prva ljubezen. Aktivno ga je igral kar polnih 18 let, potem pa šc sedem let v veteranski ekipi, dokler si ni leta 1973 na prvi tekmi, na novem nogometnem štadionu poškodoval kolena in dal slovo »okroglemu usnju«. A od nogometa se ni povsem poslovil, saj je v njem ostal kot trener mladinske ekipe dobre pol sezone, še danes pa rad zaide na nogometno igrišče kot navdušen navijač. Ukvarjal se je tudi z drugimi športi, kot so namizni tenis, tenis in odbojka, pri kateri je kot podajač igral v vseh starostnih ekipah kamniškega kluba, ki so nastopale v slovenskih in zveznih ligah. Ker so se mladi fantje z odbojko ukvarjali zaradi lubezni in mladostnega entuziazma, jim je bil vsah, uspeli še toliko dražji. Janku je ostalo v spominu najleše zapisano trikratno osvajanje Zimskega pokala Hrvatske , v počastitev Dneva republike, ki ga je osvojil skupaj s prijatelji, s katenmi šc danes nastopa v ekipi Veterani. Letos so v domžalski ligi zasedli 2. mesto in osvojili lep pokal. Igrali so še Janez Škorjanc, Tone Štele, Jože Jan-kovič, Roman Pogačar, Grega Podobnik, Franc Štrajhar in Lado Debeljak. Ob tem lepem uspehu velja poudariti, da so že ali pa bodo v kratkem vsi igralci srečali »Abrahama«, pa so še vedno hitri in lepo poskočni. Da je Matjan vsestranski športnik dokazujejo tudi ostali rezultati. Leta 1952 je bil pionirski prvak v orodni telovadbi, pet let kasneje pa drugi na kamniškem prvenstvu v tenisu, kjer je v finalu izgubil z Lavričem 2:0 (6:0, 6:0). Še isto leto je dočakal »popravni izpit«, le da v finalu prvenstva v namiznem tenisu. Spet je bil boljši stari tekmec Jože Lavrič, z rezultatom 2:0.' Na Gradbenih igrah Slovenje v namiznem tenisu pa Jožeta ni bilo, tako da je Janko zmagal v finalu. Dolga leta je nastopal še na športnih tekmovanjih za Zarjo, medtem ko danes ubira pota samostojnega obrtnika in se sindikalnih iger ne udeležuje več. Elektrotehniška izobrazba mu je namreč odprla pot, po kateri stopa že šest let. Pravi, da je najbolj zadovoljen, ker v 40 letih športne poti ni nikoli težifza denarno nagrado ah plačilom, pač pa se je skupaj s soigralci zadovoljil s skromnim okrepČilom po vsaki tekmi in pa s spodbudnim geslom: »Fantje gremo naprej, drugič bo še boljci« Zato ga moti, da danes le redkokateri športnik še trenira iz ljubezni in notranjega zadovoljstva, pač pa se vse bolj postavlja v ospredje materialni interes. Toliko o Matjanu, Zaželimo mu še mnogo plodnih športnih rekreacijskih let, ob njegovi stoletnici pa se bomo spet Zapletli v pogovor z njim. MATIC ROMŠAK Dela na Kokrškem sedlu so se pričela Kamniško planinsko društvo v letu 1988 slavi svoj 9S. jubilej. Obeležilo ga bo na viden, zlasti pa na delovni način. Po številu članstva sodi PD Kamnik med večja društva, po aktivnosti pa prav gotovo med najbolj delavna v Sloveniji. Planincem in vsem obiskovalcem kamniških gora želi planinsko društvo omogočiti solidne pogoje bivanja, Zato posodablja obe svoji postojanki. Dom na Kamniškem sedlu že vrsto let izpolnjuje to zamisel, koča na Kokrškem sedlu pa je v fazi dograditve. Ta naj bi bila zaključena letos. Koča, lahko rečemo; že kar Dom na Kokrškem sedlu, bo z dograditvijo pridobil še okrog 70 novih ležišč, predvsem pa bo sodobna in dobro urejena kuhinja ustrezala vsem zahtevam, sanitarije, ki do sedaj niso bile primerne, pa vsem sanitarnim predpisom. Gradnja koče teče po predvidenem programu, tako da bo zaključena v tem letu, s čimer bo planinsko društvo najbolj dostojno proslavilo svoj častitljiv jubilej. Tudi sedaj so dela že v polnem teku, čeprav je dostop do koče še zasnežen in je treba večkra* prečiti plazove. Sedanje gospodarske razmere vplivajo tudi na zbiranje denarja. Položaj je vse težji. Društvo bo kočo na Kokrškem sedlu uspelo dograditi v nekaj mesecih, zmanjkuje pa sredstev za opremo. Številni planinci se udeležujejo prostovoljnega dela in akcij, ne- kateri, ki tega ne zmorejo, so pripravljeni prispevati tudi finančna sredstva, zato da bi postojanka končno le dobila zaključno obliko. Naj navedemo samo nekaj ljubiteljev gora, ki s svojimi sredstvi sodelujejo pri gradnji. Tako je Pečenko K. iz Ljubljane prispeval 100.000 din Pestotnik J. iz Gradišča 30.000 din Cilenšek iz Maribora redno že nekaj let nakazuje po 3.000 din mesečno na žiro račun Planinskega društva Kamnik štev. 50140-678-57091 kot pomoč za dograditev koče na Kokrškem sedlu, še prej pa za gradnjo koče na Kam- niškem sedlu. V prihodnje bomo objavili, tako pravijo na PD Kamnik, tudi imena drugih darovalcev in skupni znesek pomoči. Nič manjša ni pomoč planincev, ki se redno udeležujejo prostovoljnih del pri širitvi koče. Delež nekaterih je izredno velik. V teh poletnih mesecih bo dela še veliko, zato pravijo, da bi bila pomoč zelo dobrodošla. Vsi, ki bi se lahko udeležili dela in so pripravljeni sodelovati, naj se oglasijo na PD Kamnik, kjer bodo dobili vsa potrebna obvestila. STANE SIMŠIČ ■m V" j™. ..i Košarkarski spektakel bo v Stranjah Med ekipama Vrhpolj in Stranj bo letos že drugič potekal zanimiv dvanaj-sturni košarkarski dvoboj. Tokrat bo prizorišče spektakla obnovljeno igrišče pri O. Š. Kamniškega bataljona v Stranjah. Obe ekipi obetata obilico dobre košarke in mnogo zanimivih nagrad za gledalce. Vidimo se torej v soboto, 11. junija ob 9. uri. Če pa boste zamudili začetek, bodite brez skrbi, kajti spektakel bo trajal vse do enaindvajsete ure! JANEZ BALANTIČ Uspeh Stolovih šahistov Za kamniškimi atleti je spet nekaj novih tekmovanj in preglednih mitingov, na katerih so potrdili dobro delo in sodelovanje s svojimi trenerji. f^a krosu Dnevnika v Ljubljani je med učenci 5. razredov zmagal Jaka Ličen, med dekleti v isti starostni ka tegoriji pa si je drugo mesto priborila Mira Skorjanc, peto pa Mija Pančur. Dva odmevna rezultata so dosegli tudi šestošolci. Nataša Škorjanc je bila sedma. Igor Škerjanc pa trinajsti. Skoraj odveč bi bilo ugibanje, katero mesto je med tekmovalkami 8. razre dov zasedla Tina Potrato, saj je trenutno v republiki skoraj brez konkurence. Če omenimo še enega najboljših kamniških mladincev, Marka Urši-ča, ki je med srednješolci zasedel peto mesto, gremo lahko na naslednje preizkušnje. Vsi najboljši so sodelovali na treh preglednih mitingih v Ljubljani. Na štadionu ŽAK Ljubljana so jih organizirali člani AK IBL Olimpija. Na prvem je v teku na 600 metrov premočno zmagala Tina Potrato, z rezultatom 1.40,7, kar je glede na solo tek zelo solidno. Darko Ščulija je bil na 1000 metrov tretji, še boljši pa na drugem mitingu, saj je postavil svoj Pridite na tenis - brez loparjev, prosim! Teniški klub Kamnik prireja v soboto, 18. junija kaj nenavaden »žur« oziroma po svoje dokaj resno zadevo. Na kamniškem teniškem prostru bo namreč prvo neuradno svetovno prvenstvo »DILCA ČEBULARICA«. Z leseno, kuhinjsko (gospodinjsko) desko se je v parih poskusno že lani pomerilo 40 tenisačev. Malo teže je res šlo, kot s teniškim loparjem, vendar je čar vsega predvsem zabavno srečanje, hec torej, ki se letos imenuje svetovno prvenstvo. Nagrajeno bo z zanimivimi praktičnimi nagradami in popestreno z vsesplošno celodnevno zabavo, v družbi s priznanimi estradnimi umetniki v večernih urah. Pogum torej velja! Za vse tenisače in tiste, ki ne igrajo tenisa, so pa že imeli opravka z omenjeno dilco. Prijavite se lahko na teniškem prostoru v Kamniku, Igra se v parih, ki jih bodo žrebali za vsako kolo posebej. Prijavnina je 6.000 dinarjev. Tekmovanje se začne ob 9. uri. r. g. Ekipa planincev na prostovoljnem delu OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI KOMENDA vabimo krajane na koncert pihalne godbe Solidarnost Kamnik v soboto, 11. junija ob 18,30 uri pred gasilskim domom; ob 19. uri pa bo prireditev s kulturnim programom, podelitvijo priznanj, otvoritvijo objekta javne kanalizacije in družabnim srečanjem. Zaključni koncert Glasbene šole Kamnik bo 8. junija ob 19. uri v kino Dom Kamnik. Sprejmem karkšnokoli popoldansko honorarno delo. Tel. 831-811 int. 408. V Stolovem Interieru na Duplici je do 24. junija odprta razstava fotografij Janeza Vlachjja. osebni in klubski rekord z rezultatom 2.37,06. Osebnega je izboljšal tudi Marko Uršič, na 2.41,90. V isti disciplini, le med dekleti je bila Tina druga, kar pa je bilo dovolj, da se je uvrstila v mladinsko reprezentanco Slovenije za nastop na Partizanski olimpiadi v Foči: 13. oziroma 14. maja je nastopila v teku na 800 metrov. Na tretjem mitingu je zmago na 800 m dosegla Tina, Darko je bil tretji na 2000 m, dobro pa se je odrezala še Lucija Prešcrri v teku na 100 metrov in tako dokazala, da se po poškodbi uspešno vrača na atletsko stezo. V počastitev praznika dela je bil v Ljubljani tudi letos Partizanski marš, v dolžini 28 kilometrov. Kot vsako leto, se ga je tudi tokrat udeležilo nekaj kamniških ekip. Marko Ro-kavec je povedal, da je trem moškim in eni ženski ekipi med pripravami pomagala Metalka Kooperacija iz Ljubljane in tako omogočila zelo dobre rezultate. Med moškimi ekipami je v močni in predvsem številčni konkurenci dosegla tretje mesto kamniška trojka v zasedbi - Ivan Urh, Franci Novak in Lado Urh s časom 1.40,16 ure. Druga ekipa je morala zaradi poškodbe enega od tekmovalcev odstopiti, tretja pa se je uvrstila okrog 20. mesta. Ženska ekipa si je sicer v skupni razvrstitvi pritekla drugo mesto, žal pa se ena od tekmovalk ni javila na startu, tako da je bila trojka s strani organizatorjev diskvalificirana. Pa nič zato, prihodnje leto bo nova priložnost, pa tudi ta ne bo zadnja. MATIC ROMŠAK [Ml Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasifo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-! 'Ureja Svet za informiranje,! 'predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar,! iDamjan Gladek, Romana Gr-,čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci' Mihevc. Strokovna sodelavka ,Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, te-ilefon 831-311 - tekoči račun1 pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.