"8. štev. V Novem mestn 15. aprila. 1885. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Hovem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Današnjej številki je zaradi preobilega gradiva priložena priloga. Vredništvo. Kako se slovenski domoljabi za slo- venškega kmeta potegujejo. Poročali smo že, da so se tudi letos v dr- žavnem zboru potegovali naši slovenski poslanci za pravice Slovencev in glasovali za vse, kar ko- risti državi. K najodličnejšim slovenskim poslan- cem prištevamo velikega slovenskega domoljuba g. dr. Vošnjaka. Ta se čez 20 let po Stajer- skem in po Kranjskem, v Gradci, Ljubljani in na Dunaji poteguje za vse, kar bi Slovencem, zjastii kmetom pomagalo. Nikoli ne zamudi tudi doma nobene prflike, ;kjer je treba, besedo izpod- budljivo spregovoriti in dobri stvari postaviti se na čelo. Tudi letos se je v državnem zboru oglasil in tožil, kako se slabo kmetom godi, zlasti po Štajerskem, kjer so jim letos neizmerno davki na- rastli, davki cesarski, deželni, okrajni in občinski. Tožil je, da bi se morali vsi ti davki znižati, po- višati pa samo davek na žganje; kajti ta škod- ljiva pijača se ceneje toči, kakor vino. Gosp. dr. V o š n j a k premišljuje zlasti to vprašanje, kaj bi se storilo, da bi se kmetje ne mogli tako zelo zadolžiti, da se jim posestvo proda, in da morajo vzeti beraško palico in iti s trebuhom za kruhom. 0 tej zadevi je domoljubni gospod spisal letos v „Letopisu" učenega slovenskega društva „Slo- venskeMatice" v Ljubljani obširno raz- pravo, ki meri na to, da bi se med Slovenci od- pravilo razkosovanje gruntov in naredili marveč iz kmetskih gruntov tako imenovani „kmetski domovi", kateri se ne bi smeli prodajati na kose, torej tudi ne tako lehko zadolžiti. Kako bi se po postavni poti ustanovili ti „k m e t s ki d o- movi", o tern bode se državni zbor kdaj posve- toval. G. dr. Vošnjak je obžaloval, da se to že letos ni storilo. — Kako je pa omenjeni gospod v „Letopisu" stanje kmetov po širokem svetu opisal, naj razvidijo naši bralci iz sledečega: NaNemškem kmetje, zatirani od upnikov, izgubljajo vse veselje do poljedelstva in še grunta nečejo več obdelovati. Samö na Bavarskem je bilo sodnijsko prodanih kmetij v treh letih 8549, med temi neobdelovanib. 1705. Koliko je bilo po vsi Nemčiji prodanih kmetij, ni znano. Izseljenci v Ameriko so večinoma nemški kmetje. Učenjak je izračunal, da se je leta 1881 izselüo 357.930 ljudij iz Nemčije v Ameriko. V Š v i c i so kmetje zagazili v take stiske, Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Daije.) Veliko sem vam že povedal iz starih časov. Prepričali ste se pač, da je bilo nekdaj še huje, kakor se vam še zdaj godi. Ali slišim pa, ljubi moji kmetje in rokodelci, slišim vaše ženč, ki po ženskej navadi strašno tožijo: nam se godi hudo, tako hudo, da hujše ni mogoče. Prva mi pravi: j mož je siten, neznbsljiv, pijanec, moja nikoli ne yeljä; druga govori: ko bi se ga mogla rešiti! jaz delam, on postopa, za plačilo sem zmerjana; tretja beseduje: za vsacega ima lepo besedo, le zame nikdar ne itd. itd. Zen6, da ne sedite vselej na rožicah, vam pač rad verjamem. Da imate marsikaj pretrpeti, da se vam tu in tarn utrne siloma britka solza iz očesa, vam rad verjamem — vsaj smo v solznej dolini — kdo pa nima križev in težav? Toda je pa li bilo nekdaj boljše? Oj, sto- krat in stokrat hujše se je godilo ženam. Kaj pa je bila žena pred Kristusom? Dekla, sužinja — in nič druzega. Mož je ž njo storil, kar je hotela bila je edino le pod njegovo postavo — druge ni bilo, ki bi bila zagovarjala njene pravice. Be- sede ni imela nobene v hisi, gospodar jo je zivil, ali zapodil kakor mu drago. Ako mu ni bila po volji, proč ž njo in drugo si je vzel. Uboga reva je morala s trebuhom za kruhom. Kako drugače je pa sedaj! Če tudi nimate vsega, kakor bi si že- I lele, vendar le pravi krščanska zapoved, da ste možu enake. On je sicer vaša glava, a ve ne peta njegova, marveč pomočnice. Lastnovoljno ne sme ravnati z vami; brani vas duhovska in deželna gospodska. 58. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 8. da so preobloženi z dolgovi. V bazeljskem kan- tonu so v poslednjih tridesetih letih skorej vse boljše in večje kmetije prešle v roko tamošnjih bogatinov, kateri obdrže prejšnje kmete kot na- jemnike. Na manjših, z dolgovi preobloženih kme- tijah se lastniki vzdržujejo le z največjim trudom, postranskim delom in — stradanjem. VAlzacijiinLotaringi so kmetje sled oderuštva tako propali, da po celih vaseh iti jeden nima lastne živine,. in da sploh vse kmetje ni kmetovo, ampak lastnina oderuškega *upnika. Ker ubogi kmetovalec vidi, da pri naj- vztrajnejšem in najmarljivejšem delu ne more sha- jati in se muči le za upnika, zgodi se, da pro- stovoljno zapusti svojo hišo in zemljo, in da služi rajše drugod za hlapca ali voznika, kakor da bi v potu svojega obraza obdeloval polje v prid upnika, sam pa z rodbino trpel lakoto. Na Avstrijsko-Ogerskem kmetski Stan še ni tako silno propal, da bi se ne smelo npati na vzboljšanje njegovih denarstvenih razmer, dasi so številke o zadolženji na kmetih ogromne. Skrajni čas pa je, da se z odločnim delovanjem ohrani in krepča, kolikor je še ostalo zdravega na kmetih. VAvstriji, narastli so dolgovi na kmetijskih posestvih o poslednjih 10 letih za 488 milijonov goldinarjev. Od leta 1872 do 1881 je bilo eksekutivno prodanih 75.397 kmetij, za ka- tere se je skupilo 152 milijonov goldinarjev vsled prenizke kupnine. Dr. R. Meyer pripoveduje, da je blizu Velicega Varaždina na Ogerskem prišel v vas, katera je leta 1849. imela 137 his, leta 1867 do 70 in leta 1880 le še 35. Vinogradi v okolici so bill zapuščeni in s trnjem zaraščeni — nasledek židovskega oderuštva. Kmetije se raz- bijajo, ter na drobne kosce prodavajo, in tako se uniči kmetski stan. Na Ogerskem pride kmala tako daleč, da bo, kakor židovom obečajo preroki, vsak žid imel 10.000 krščanskih sužnjev. Le dve, v novejšem Času najkrepkeje razvi- jajoči se državi: Severna Amerika in Rusija namreč, kažeti povoljneje kmetijske razmere: prva vsled svojih modrih postav, po ka- terih se kmetije ne smejo niti rušiti, niti zadol- žiti, niti prodati imetka zemljišč, tako da posa- mezni kmet vživa zemljo mu podeljeno, zadolžiti je pa ne more. Zaradi tega ga tudi nikoli ne more kakor upnik pregnati h podedovanega zemljišča. Iz teh splošnih opazek torej razvidimo, da kmetski stan v starih evropskih državah čim delj Časa, tern huje propada, da stopajo namesto ve- likih kmetij, na katerih bi živela vsaj po jedna rodbina ob poljedelstvn, ali pritlikave kmetije, prave beračije, ali pa zakladnice bogatinov. Kaj je krivo tacemu silnemu propadu, smo že omenjali. V prvi vrsti so krive napačne misli njih, ki postave delajo, kateri so razmere na kmetih prirejali po isti meri, kakor za druge sta- nove, ne da bi bill spoznali, da sta kmet in zem- lja uže po naravi tesno zvezana. V drugi vrsti pa je tudi ostalim stanovom kmet le stvar, da jo izsesavajo in odirajo, namesto da bi skrbela za ohranitev in blagostanje kmetskega stanu. Poza- bili so, da jim kmet more donašati le tako dolgo zlatih jajc, dokler ima sam s čim živeti, in dokler ni slečen do nazega. Tako piše dr. V o š n j a k. Iz tega razvidite, bralci, da s o možje na svetu, ki mislijo na kmeta. Pomagajte si pa tudi kmetje sami, da se vam ne bode tako godilo, kakor se godi mnogim po širo- kem svetu. Na vse strani bodite previdni, da se ohranite na svojem posestvu, pod svojo streho, na svojem domu. Gorje človeku, ki nima lastnega doma! Praviš, moj mož je pijanec, je sitnež, hudob- než. Da so res nekteri, rad verjamem. Ali misli si žena, da bi ti imela ravno tega moža pred dva tisoč leti — kako bi bilo takrat? Zapodil bi te bil od hiše, vzel bi bil drugo, da jo tudi zapodi, ko se je naveliča! Mislim pa, da je pač bolje, nekoliko sitnosti potrpeti, da tudi še kaj hujšega prenašati, kakor kar tebi ni5 meni nič pod kap postavljenej biti! Kako bi se bila tresla pred njim še le takrat, ako že sedaj trepetaš, ko te vendar varuje vera in postava?! Pa še nekaj. Ženske, pa brez zamere! ve se posebno rade skavsate in spopadete, ako vas je več v hiši. Sam vem, kako je bilo že tu ali tarn, kjer je bila pri hiši ena ali več moževih se- ster, ali stara mati, ali kakova druga ženska. Bil je včasih boj in krik in sod, da se je ogenj delal; — ctovek si je ušesa zamašil, ko je mimo šel. Kako je bilo pa nekdej ? — Čudno! — mož je imel po več žen, dve, tri, deset, tudi še več! In tako je še sedaj med Turki in drugod, kjer ni krščanske vere. Sedaj si pa misli, krščanska gospodinja, da bi bile razun tebe pri tvojem možu še tri, štiri druge. Mož bi imel morda vse ali vsaj ktero raje kakor tebe. Bile bi tvoje tovaršice jezične, hude, sitne, nepotrpežljive, zbadljive, oprav- ljive — kako bi bilo v hiši ? Strah in groza me je povedati: — rečem samo, bil bi živ pekel! Tudi tebi krščanska žena je sedaj stokrat boljše, akoravno imaš marsikaj trpeti, kakor je bilo Že- nam v starih časih. Ljubeče matere, ve se grozno bojite vojske, strahu trepečete, ako čujete: vojska bode, pa imate sina pri vojakih. Uže si ga mislite ranjenega, zdihujočega v nepopisljivih bolečinah — in prav imate deloma — vojska je res huda reč. Vendar pa vam bom prihodnjic pokazal, da je tudi ta bila nekdaj veliko strašnejša, kakor pa je dandanes.