85ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 85–96
Avgust Le{nik
Stali{~a socialne demokracije do vojnega vpra{anja pred
letom 1914*
Demokracija in vojna sta nezdru‘ljivi protislovji.
Keir James Hardie (Basel, 1912)
Nara{~ajo~a imperialisti~na nasprotja v desetletju pred prvo svetovno vojno (rusko-ja-
ponska vojna 1904–1905, vme{avanje Rusije v notranje zadeve Perzije 1906, francosko-
nem{ki spor okrog Maroka 1905–1906, aneksija Bosne in Hercegovine s strani Avstro-Ogr-
ske 1908, balkanski vojni in intrige velikih sil okrog Makedonije in Albanije 1912–1913) so
zahtevala od II. internacionale, mednarodne asociacije socialno demokratskih strank, sprejetje
jasnega stali{~a do vojnega vpra{anja. Tu ni {lo samo za teoreti~na vpra{anja, pa~ pa za
oblikovanje konkretne taktike socialne demokracije – tako v nacionalnih kot mednarodnih
okvirih – ob morebitnem voja{kem spopadu svetovnih razse‘nosti; {e ve~, {lo je za prever-
janje mo~i na~ela internacionalizma v praksi. V tem kontekstu so bila posebno aktualna
stali{~a do militarizma, sprejeta na zadnjih treh kongresih II. internacionale (Stuttgart 1907,
Köbenhavn 1910, Basel 1912).1
Na predve~er mednarodnega socialisti~nega kongresa v Stuttgartu so se v nacionalnih
socialisti~nih strankah povsod izoblikovala ve~ ali manj jasna stali{~a do vpra{anja militariz-
ma, ki pa {e zdale~ niso bila enotna; npr. na seji Mednarodnega socialisti~nega biroja /MSB/
(Bruselj, 10. XI. 1906) so se prizadevanjem francoskih socialistov, da bi vpra{anje militariz-
ma pri{lo na dnevni red bli‘njega kongresa, upirali nem{ki socialisti. Slednji~ je Francozom
le uspelo, da so vpra{anje militarizma vklju~ili kot posebno to~ko dnevnega reda kongresa z
naslovom Militarizem in mednarodni konflikti.2 Jasno stali{~e do omenjenega vpra{anja je
bilo za mednarodno delavsko gibanje izjemno pomembno, saj so {tevilne kolonialne vojne
ter zaostritve nasprotij med imperialisti~nima blokoma dajale ton obdobju pred svetovnim
spopadom. Vojni spopadi so se odvijali izven Evrope in ZDA, ki so bile obvarovane vojnega
pusto{enja: »V Evropi je gospodaril mir, toda vzdr‘eval se je zato, ker se je ustvarjalo gospo-
stvo evropskih narodov nad stotinami milijonov prebivalcev kolonij s stalnimi, nenehnimi,
nikdar zaklju~enimi vojnami, ki jih mi Evropejci nimamo za vojne, ker ve~krat niso podobne
vojnam, ampak zverinskemu pobijanju, iztrebljanju neoboro‘enih narodov.«3 Azija in Afrika
sta bili v tem obdobju skoraj povsem v kolonialni ali polkolonialni odvisnosti od
imperialisti~nih dr‘av Evrope in ZDA. V Evropi pa so nasprotja med imperialisti~nimi dr‘ava-
* Zaslu‘nemu prof. dr. Marjan Britov{ku ob 80-letnici.
1 Marjan Britov{ek, Stavovi Druge internacionale prema ratu i kolonijalnom pitanju, Beograd 1965; Hans-Josef
Steinberg, Die Stellung der II. Internationale zu Krieg und Frieden (Schriften aus dem Karl-Marx-Haus, Bd. 8), Trier
1972; Die Stellung der internationalen Arbeiterbewegung zu Militarismus und Imperialismus zwischen den Kon-
gressen in Stuttgart und Basel (1907–1912), Internationale Tagung der Historiker der Arbeiterbewegung (ITH), Bd.
6 (VIII. Linzer Konferenz: Linz, 12. bis 16. September 1972), Wien 1974.
2 Kongresi Druge internacionale, II, Beograd 1956, str. 217–278.
3 Vladimir Ilji~ Lenin, Izbrana dela, III, Ljubljana 1981, str. 30.
86 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
mi povzro~ala rast voja{kih prora~unov. Protislovja med obema koalicijama, porast obo-
ro‘evanja na kopnem in morju, pove~anje kontigentov nabornikov in napad kapitala na
‘ivljenjske interese delovnih slojev je izzvalo pri delovnih slojih velik nemir in ustvarjalo
negotovost. Pred socialisti je nedvomno stala naloga, da podajo na stuttgartskem kongresu
odgovor na vpra{anje o zna~aju in cilju vojne, ki se je pribli‘evala, ter o sredstvih in na~inih
boja proti njej.
Stuttgartski kongres (18. – 24. avgusta 1907)4 je stal pred te‘ko nalogo, da poda ne samo
oceno militarizma in njegovih posledic, ampak da naka‘e tudi oblike boja proti bli‘ajo~i se
vojni. Zato je povsem razumljivo, da je vpra{anje o militarizmu in mednarodnih konfliktih
izzvalo na kongresu dolgotrajno in ostro diskusijo, v kateri je sodelovalo 77 najbolj znanih
socialisti~nih voditeljev iz dvajsetih de‘el.
Komisija za vpra{anje »o militarizmu in mednarodnih sporih« je pri~ela razpravo o reso-
lucijah (19. avgusta), ki so jih predlo‘ili: August Bebel v imenu nem{ke socialne demokra-
cije, Jean Jaurès in Edouard Vaillant v imenu ve~ine francoske socialisti~ne stranke, Jules
Guesde v imenu manj{ine te stranke ter Gustave Hervé, ki je zavzemal skrajno »levo«, v
bistvu anarhisti~no pozicijo v francoski socialisti~ni stranki.5 Glavni boj na kongresu je po-
tekal med francosko in nem{ko ve~ino, to je med stali{~i Jaurèsa in Vaillanta na eni ter Bebla
na drugi strani.
Guesdova in Hervéjeva resolucija v komisiji nista naleteli na razumevanje. Guesde je v
svoji resoluciji trdil, da ni potrebna nikakr{na posebna borba proti militarizmu, ker je milita-
rizem priroden in neizbe‘en proizvod kapitalisti~nega sistema in ‘e sama propaganda boja za
socializem vklju~uje propagando za mir. »^e preti nevarnost politi~nega spopada«, je po
Guesdovem mnenju »Mednarodni socialisti~ni biro dol‘an, da se sestane in v skladu s svoji-
mi statuti sprejme potrebne ukrepe«.6 Ostre kritike je bila dele‘na tudi polanarhisti~na reso-
lucija, ki jo je predlo‘il Hervé. Njegov na~rt »odgovoriti« na kakr{nokoli vojno s stavko in
uporom – je razgalil popolno nerazumevanje problema, saj po mnenju delegatov uporaba
tega ali onega sredstva boja ni odvisna od predhodnega sklepa revolucionarjev, ampak od
objektivnih pogojev krize, ekonomske kot tudi politi~ne, ki jo vojna izzove.7 Hervé se ni
spu{~al v analizo zna~aja vojne, obravnaval jo je izven zgodovinskih pogojev; obrambo do-
movine je razgla{al za birokratski bur‘oazni patriotizem ter povsem ignoriral nacionalno
vpra{anje (»domovine v kapitalisti~nem re‘imu ni!«).8 Lenin je kritiko dopolnil z opozori-
lom, da Hervé ni znal povezati vojne s kapitalisti~nim sistemom na sploh in antimilitaristi~ne
agitacije s celotnimi nalogami socializma. Proti hervéisti~nemu pasivnemu nasprotovanju
vojni je postavil aktiven revolucionarni boj proti imperialisti~ni vojni: »Ne prazna hervéisti~na
gro‘nja – marve~ jasno zavedanje nujnosti socialne revolucije, trdna odlo~nost za boj do
konca, pripravljenost za najrevolucionarnej{a sredstva boja...«9
^eprav je najostrej{i boj v komisiji potekal med francosko in nem{ko ve~ino (Jaurèsom
in Beblom), pa principialnih takti~nih razlik med obema resolucijama v bistvu ni bilo. Nobe-
na od predlo‘enih resolucij ni podala ocene vojne s stali{~a imperialisti~ne epohe. Tako Jau-
rès kot Bebel sta govorila o »obrambi domovine«, ne da bi videla razliko med obrambo
4 Kongresi Druge internacionale, str. 121–305; Congres Socialiste International (Stuttgart 6 – 24 Aout 1907),
I–IV, Minkoff-Reprint, Genève 1978, 1985.
5 Ibidem, str. 242–279.
6 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 63.
7 Lenin, str. 105–106.
8 Madeleine Reberioux, Razprava o vojni (Stuttgart: Internacionala je zadnji~ slo‘na), v: Zgodovina marksizma,
II, Ljubljana 1986, str. 774.
9 Lenin, str. 107.
87ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
domovine v prej{njih nacionalnih vojnah in zavojevalnim zna~ajem tega gesla v
imperialisti~nih vojnah. Resolucija ve~ine francoske socialisti~ne stranke je bila v osnovi
sprejeta ‘e na nacionalnem kongresu francoske socialisti~ne stranke v Limogesu 1906. leta.
Konkretnih predlogov za antimilitaristi~ni boj resolucija ni vsebovala. Lenin je ironi~no za-
pisal: »Jaurès je predlagal posre~eni na~rt: namesto opozarjanja na sredstva boja (stavka,
upor) je treba pokazati na zgodovinske primere boja proletariata proti vojni, s tem, da se
za~ne z demonstracijami v Evropi in kon~a z revolucijo v Rusiji«.10 Beblova resolucija in
njegov nastop v komisiji sta izra‘ala te‘njo po legalnih oblikah boja proti militarizmu. Boj
proti militarizmu »na vi{ji stopnji« bi bil po Beblovem mnenju nevaren za celotno strankino
‘ivljenje. Njegova resolucija je poudarjala, da se militarizem javlja kot produkt kapitalisti~nega
sistema ter da bodo vojne prenehale z odstranitvijo tega sistema. Zahteval je, da je treba
uporabiti kar najbolj u~inkovita sredstva, da se vojne prepre~ijo; ~e pa bi vojna kljub temu
izbruhnila, si je treba prizadevati, da se bo ~imprej kon~ala. Pri tem je resolucija priznavala
samo parlamentarne oblike boja proti vojni. Beblova zamisel o demokrati~ni obrambi pred
bli‘ajo~o se vojno je previdno zamenjala pojem »imperialisti~ne vojne« s tradicionalnim
pojmom »obrambne in napadalne vojne« (Bebel je v svojem govoru zavrnil tezo, da je
nemogo~e razlikovati, kdaj je vojna napadalna in kdaj obrambna) ter tako omogo~ila social-
no demokratskim strankam vojskujo~ih se dr‘av prehod na »obrambne pozicije«. Ve~ina
nem{kih socialnih demokratov je zagovarjala stali{~e, da je socialna demokracija dol‘na
braniti domovino in zato morajo socialni demokrati sodelovati v »obrambni vojni«.11 V njiho-
vem imenu je Georg Vollmar zaprosil kongres, naj socialnih demokratov ne zadol‘ujejo z
obveznostmi in jim s tem odvzemajo pravico samostojnega odlo~anja. »Beblova resolucija je
trpela prav to pomanjkljivost, da ni vsebovala nikakr{nega navodila za delovanje proletariata.
To je omogo~alo branje Beblove ortodoksne trditve skozi oportunisti~na o~ala. Vollmar je to
br‘ spremenil v dejanskost.«12
Rosa Luxemburg je odlo~no nastopila proti Vollmarjevim stali{~em in delno tudi proti
Beblu. Opozorila je kongres na pomen ruske revolucije 1905–1907, ter izhajajo~ iz ruskih
izku{enj, branila mno‘i~no politi~no stavko;13 obenem je izjavila, da je z rusko delegacijo14
izdelala predlog, ki bi vnesel bistvene popravke v Beblovo resolucijo. »V popravkih je po-
udarila nujnost agitacije med mladino, nujnost uporabe krize, ki jo je porodila vojna, za
pospe{itev padca bur‘oazije, nujnost imeti pred o~mi neogibne spremembe na~inov in sred-
stev boja za zaostritev razrednega boja in spremembo politi~ne situacije.«15 R. Luxemburg,
Martov in Lenin so povezali militarizem z imperializmom ter poudarili njegovo bistvo v
pogojih imperialisti~nega obdobja. Med najva‘nej{e to~ke popravkov pa nedvomno spada
poziv, da je treba z vojno izzvano ekonomsko in politi~no krizo izkoristiti za pospe{itev
zloma kapitalisti~ne razredne oblasti. To je bil revolucionaren zaklju~ek, ki ga Beblova reso-
lucija ni vsebovala. Vsi omenjeni popravki so bili vklju~eni v Beblovo resolucijo. »Iz dog-
matsko enostranske, mrtve Beblove resolucije, ki dopu{~a ’vollmarovsko’ tolma~enje, je tako
10 Ibidem, str. 97.
11 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 69–70.
12 Lenin, str. 97.
13 O razpravah in stali{~ih do vloge in uporabe »mno‘i~ne politi~ne stavke« kot revolucionarnega sredstva glej:
Die Massenstreikdebatte. Beiträge von Parvus, Rosa Luxemburg, Karl Kautsky und Anton Pannekoek, Frankfurt
1970; Massimo Salvadori, Nem{ka socialna demokracija in ruska revolucija 1905. Razprava o mno‘i~ni stavki in o
»razlikah« med Vzhodom in Zahodom, v: Zgodovina marksizma, str. 471–506.
14 Voditelja obeh frakcij ruske socialne demokracije, Lenin (bolj{evi{ke) in Martov (menj{evi{ke), sta nastopila
solidarno!
15 Lenin, str. 106.
88 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
kon~no nastala povsem druga resolucija. Vse teoreti~ne resnice v njej so bile ponovljene v
poduk hervéistom, ki lahko pozabijo na socializem zaradi antimilitarizma. Vendar pa so te
resnice uvod, ne k opravi~evanju parlamentarnega kretenizma, ne le k osvetljevanju mirnih
sredstev, ne k priklanjanju dani, razmeroma mirni in tihi situaciji, marve~ uvod k priznavanju
vseh sredstev boja, k pregledu izku{nje revolucije v Rusiji (1905–1907), k razvoju dejavne,
tvorne strani gibanja.«16
Tako konkretne revolucionarne zahteve po antimilitaristi~nem boju II. internacionala na
svojih kongresih dotlej {e ni postavila. ^eprav levica na kongresu ni dajala tona diskusiji, je
bil opazen njen vpliv na kon~no formulacijo resolucije, ki so jo na plenumu kongresa (24.
avgusta) soglasno sprejeli. S to resolucijo je bil storjen prvi korak k idejni strnitvi levih struj
v okviru II. internacionale. Reformisti~ni in centristi~ni voditelji Internacionale so glasovali
za resolucijo bolj iz formalizma kot iz notranjega prepri~anja in so bili dale~ od tega, da bi jo,
~e bi bilo potrebno, uresni~ili. Stuttgartski kongres ni bil le veli~astna demonstracija medna-
rodne enotnosti proletarskega boja (»Internacionala je zadnji~ slo‘na«), ampak je odigral
pomembno vlogo pri formuliranju taktike socialisti~nih strank. Hkrati je kongres pokazal, da
se je oportunizem v vseh ve~jih strankah II. internacionale, {e zlasti v vrstah nem{ke socialne
demokracije, zelo okrepil. Zlasti je bilo vidno kompromisno sporazumevanje centristi~nih
voditeljev z revizionisti. Na drugi strani pa so revizionisti izkoristili popustljivost strankinih
voditeljev, da bi izpodkopali izvajanje levi~arskih sklepov kongresa.
MSB je na zasedanju v Bruslju (11. oktobra 1908)17 pozval vse stranke k aktivnemu delu
v smislu stuttgartskih sklepov ter k mednarodnim mno‘i~nim akcijam proti militarizmu in
vojni. MSB je tudi ocenil, da predstavlja aneksija Bosne in Hercegovine pove~ano nevarnost
za izbruh svetovnega spopada ter obenem kritiziral agresivno politiko Avstro-Ogrske na Balka-
nu.18 Predstavniki avstrijske socialne demokracije so v razpravah sicer zelo na splo{no ob-
sojali ekspanzionisti~ne te‘nje Avstrije na Balkanu, toda, izhajajo~ iz nacionalisti~nih pozi-
cij, povsem ob{li temeljni problem  vpra{anje pravice narodov do samoodlo~be.19 Na pobu-
do Biroja je pri{lo v letu 1909 tudi do protestnih mno‘i~nih zborovanj proti agresiji [panije
v Maroku.
Zaostrena mednarodna politi~na situacija je prisilila MSB, da je na svojem XI. zasedanju
v Bruslju (7. novembra 1909) sklical mednarodni socialisti~ni kongres v ~asu od 28. avgusta
do 3. septembra 1910 v Köbenhavnu. Kongres20 se je vr{il v ~asu nebrzdanega tekmovanja v
oboro‘evanju, zlasti pospe{enega oboro‘evanja Nem~ije in Anglije na morju.21 Po mnenju
Karla Kautskega je bilo vpra{anje razoro‘itve in varovanja svetovnega miru eno
najpomembnej{ih vpra{anj, o katerih je razpravljal kongres.22 Iz razprav in predlo‘ene reso-
lucije23 je mo~ razbrati, da se je na köbenhavnskemu kongresu ponovil Stuttgart v malem.
Resolucija je poudarila, da je organizirani socialisti~ni proletariat edina zanesljiva opora miru.
Militarizem so ozna~ili kot glavno orodje bur‘oaznega gospostva za gospodarsko in politi~no
podjarmljenje delavskega razreda. Ob tem so poudarili, da bodo »vojne povsem prenehale
16 Ibidem, str. 106.
17 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 103–105 (Ratno i kolonijalno pitanje na zasedanju Medjunaro-
dnog socijalisti~kog biroa u Briselu 1908 g.).
18 Ibidem, str. 90–94 (Medjunarodna situacija i aneksiona kriza 1908).
19 Ibidem, str. 95–102 (Stav srpske i austrijske socijalne demokratije prema aneksionoj krizi).
20 Kongresi Druge internacionale, str. 307–478; Congres Socialiste International (Copenhague 28 Aout – 3 Sep-
tembre 1910), Minkoff-Reprint, Genève 1981, 1982.
21 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 106–109 (Takmi~enje velesila u naoru‘anju).
22 K. Kautsky, Neue Zeit, 48/1910 (Köbenhavnski kongres).
23 Kongresi Druge internacionale, str. 346–368.
89ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
tedaj, ko bo odpravljen kapitalisti~ni gospodarski sistem«.24 Resolucija je nadalje zahtevala
od socialisti~nih parlamentarnih poslancev, naj se zavzemajo za to, da bodo mednarodna
razsodi{~a obvezno odlo~ala o vseh meddr‘avnih sporih. Stalno naj tudi obnavljajo predloge
za splo{no razoro‘itev, predvsem predloge za sklenitev sporazumov o omejitvi pomorskega
oboro‘evanja in o ukinitvi pravice plena na morju. Postavljena je bila tudi zahteva po ukinitvi
tajne diplomacije in objavi tajnih pogodb ter pravica samoodlo~be za vse narode. V resolu-
cijo so vklju~ili tudi revolucionarne zaklju~ke stuttgartske resolucije, ~eprav so bistvo boja
proti militarizmu videli predvsem v parlamentarnih oblikah in ne v mno‘i~nih akcijah.
Isto~asno so pooblastili MSB, da koordinira akcije socialisti~nih strank II. internacionale; v
primeru izbruha vojne pa naj se Biro takoj skli~e.25
Na kongresu se ni razvijala samo na~elna razprava o vpra{anju varovanja svetovnega
miru, pa~ pa se je vodila tudi ostra razprava glede avstrijske aneksije Bosne in Hercegovine
(1908), predvsem med delegati avstrijske in srbske socialne demokracije, oziroma med Kar-
lom Rennerjem in Dimitrijem Tucovi}em.26 Medtem ko je Renner sku{al opravi~evati stali{~e
avstrijskih socialistov, ki niso ni~ ukrenili proti aneksiji Bosne in Hercegovine, je Tucovi}
ostro kritiziral neprincipialno stali{~e avstrijske socialne demokracije ter poudaril: »Mi
pri~akujemo od socialne demokracije velikih in mo~nih dr‘av, da najodlo~neje nasprotujejo
proti poskusom, da se majhni, slabotni in poteptani narodi ozna~ijo kot ’ru{ilci svetovnega
miru’. Mi pri~akujemo to toliko bolj, ker je principialni boj socialne demokracije proti osvajalni
politiki in za pravico narodov do samoodlo~be pogoj za ‘ivljenje delavskega gibanja in so-
cialne demokracije v malih in potrtih narodih... Za nas je ugled nem{ke socialne demokracije
izrednega pomena. Socializem je pri nas pravzaprav idejna kolonizacija in vsak – tudi najmanj{i
– povod, ki izhaja iz neprincipialnega stali{~a bratskih partij, se postavlja v greh ’nem{kim’
socialistom, in to samo zato, da se nam ote‘uje delo.«27 Tucovi}a, ki je po‘el veliko odobra-
vanje delegatov, je podprl ~e{ki predstavnik Emanuel [katula, ki je dodal, »da so se ~e{ki
tovari{i z najve~jim ‘arom borili proti vladni aneksionisti~ni politiki«; obenem je postavil
zahtevo, da se morajo v bodo~e nacionalna zdru‘enja avstrijske socialne demokracije veliko
bolj posvetiti politiki do Balkana.28
Nasploh so sklepi köbenhavnskega kongresa ‘e nakazovali, da je pri dose‘eni {irini delav-
skega gibanja pri{lo do upadanja idejnopoliti~ne ravni. Voditelji II. internacionale so se izo-
gibali notranjim konfliktom, vodili sredinsko smer in zagovarjali enotnost stranke za vsako
ceno. V tem smislu je resolucija o socialisti~ni enotnosti – brez navedbe principov te enotno-
sti – socialisti~nemu gibanju lahko le {kodovala, kar so izkoristili revizionisti za okrepitev
svojega vpliva. Plehanov, ki je sicer predstavljal menj{evi{ko strujo v ruskem delavskem
gibanju, je v svoji oceni köbenhavnskega kongresa posebno pozornost posvetil stali{~u so-
cialistov v primeru vojne; v oceni je dokaj objektivno okarakteriziral reformisti~na stali{~a
voditeljev angle{kega in francoskega delavskega gibanja (Keir Hardie, Vaillant, Jaurès), pre-
cej neobjektivno pa hvalil nem{ko socialno demokracijo in njeno revolucionarno vlogo, ki je
vse bolj usihala. Plehanov ni uvidel, da ton nem{ki socialni demokraciji ni dajal »center«
(Bebel, Georg Ledebour), temve~ »desnica« (Karl Legien, Albert Südekum, Eduard David,
24 Ibidem, str. 356.
25 Ibidem, str. 357.
26 Sergije Dimitrijevi}, U~e{}e balkanskih socijalista u Drugoj internacionali od njenog stvaranja do medjuna-
rodnog socijalisti~kog kongresa u Kopenhagenu /1889–1910/, v: Prilozi za istoriju socijalizma, br. 3, Beograd 1966,
str. 1–63.
27 Dimitrije Tucovi}, Izabrani spisi, I, Beograd 1949, str. 323.
28 Kongresi Druge internacionale, str. 457.
90 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
Eduard Bernstein); na podlagi teh stali{~ je dal neto~no in pretenciozno oceno o revolucio-
narni vlogi nem{ke socialne demokracije.29 Za razliko od Plehanova je Lenin ‘e opazil krizo
v nem{ki socialni demokraciji: »Na splo{no so Nemci nesposobni, da bi zastopali dosledno,
principialno linijo na mednarodnih kongresih, hegemonija v Internacionali pa se jim izmika
iz rok«.30 Po köbenhavnskem kongresu so socialisti~ne stranke konkretizirale svoja prizade-
vanja za boj proti vojni nevarnosti. Organizirali so {tevilna zborovanja in demonstracije proti
agresivni politiki imperialisti~nih sil. Socialisti~ni poslanci v parlamentih so zahtevali omejitev
oboro‘evanja, toda njihovi predlogi so bili v ve~ini zakonodajnih teles preglasovani. Na po-
budo MSB so organizirali protestne demonstracije proti agresivni politiki Francije in Nem~ije.
Pri{lo je do ‘ivahnih medsebojnih stikov, obiskov in ohrabrujo~ih izjav vodilnih socialistov
posameznih dr‘av. Tako je Socialisti~na stranka Italije protestirala proti imperialisti~ni vojni
Italije s Tur~ijo, v Franciji se je zlasti Jaurès boril proti vojnim pripravam, v Nem~iji pa je
bila velikega pomena protivojna dejavnost Karla Liebknechta.31
Z za~etkom prve balkanske vojne, oktobra 1912, se je mednarodna situacija izredno za-
ostrila. V evropskih de‘elah so organizirali mno‘i~na protestna zborovanja proti vojni na Balkanu
in groze~i svetovni vojni nevarnosti. Neposredno pred za~etkom vojne so srbski, bolgarski,
tur{ki in romunski socialisti izdali protivojni manifest. Izrazili so odlo~no antimilitaristi~no
stali{~e in o‘igosali imperialisti~ne interese posameznih velesil na Balkanu; hkrati so razkrinkali
dvoli~no vlogo imperialisti~nih sil v osvobodilnem gibanju balkanskih narodov. Re{itev nacio-
nalnega vpra{anja so videli v federativni ureditvi balkanskih narodov, ki so jo proklamirali leta
1910 na konferenci balkanskih socialistov v Beogradu. V zaklju~ku manifesta so poudarili
protivojno razpolo‘enje z naslednjimi besedami: »Odkrito izra‘amo na{e ‘elje, da z vsemi
svojimi silami podpremo boj svetovnega proletariata proti vojni, proti militarizmu, proti
kapitalisti~nemu izkori{~anju, za svobodo, za enakopravnost, za emancipacijo razredov in na-
rodov, z eno besedo – za mir«.32 Apel balkanskih socialistov za mir ni dosegel ‘eljenega cilja.
Po izbruhu voja{kih operacij ter po prvih zmagah srbske vojske nad tur{ko so se vedno
bolj zaostrovali odnosi med Avstro-Ogrsko na eni ter Srbijo in ^rno goro na drugi strani. V
tak{ni napeti situaciji, ki je grozila z raz{iritvijo voja{kega konflikta med Avstrijo in Srbijo,
so sklicali MSB (28. – 29. oktobra 1912). Po dalj{i diskusiji je Biro sklenil, da se Mednarod-
ni socialisti~ni kongres, ki je bil predviden za leto 1913 na Dunaju, prestavi na leto 1914, da
pa se skli~e izredni Mednarodni socialisti~ni kongres na {vicarskih tleh, na katerem bodo
obravnavali nastali mednarodni polo‘aj in skupne akcije proti vojni. Biro je nadalje opozoril
na nevarnost svetovnega spopada ter zadol‘il delavstvo, da se »z vsemi silami zoperstavi
proti vsaki raz{iritvi voja{kih operacij in sebi~ni intervenciji – s ciljem – da bi bila protivojna
aktivnost ~imbolj sistemati~na in u~inkovita«.33
24. XI. 1912 se je pri~el izredni kongres druge internacionale v Baslu,34 na katerem je
sodelovalo 555 delegatov, ki so zastopali 23 socialisti~nih strank. Kongres je potekal v zna-
29 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 116–118.
30 Lenjin, Nesuglasice u evropskom radni~kom pokretu, v: Druga internacionala (Materijal za prou~avanje),
Beograd 1951, str. 217.
31 Britov{ek, Stavovi Druge internacionale, str. 119–155 (Stavovi nekih socijalisti~kih partija u medjunarodnim
krizama); Karl Liebknecht, Gesammelte Reden und Schriften, I–IV (Antimilitaristi~ni govori v nem{kem parlamen-
tu), Berlin 1958–1961; Boj proti vojni Karla Liebknechta, Pogledi, {t. 7/l, november 1979.
32 Ibidem, str. 157; Stojan Kesi}, Radni~ki pokret u jugoslovenskim zemljama do 1914, Beograd 1976; The War
Correspondence of Leon Trotsky, The Balkan Wars 1912–13, New York 1980, str. 37–42 (The Balkan Question and
Social Democracy).
33 Ibidem, str. 158.
34 Kongresi Druge internacionale, str. 479–536; Congres International Extraordinaire (Bale 24 – 25 Novembre
1912), Minkoff-Reprint, Genève 1980.
91ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
menju optimisti~nega zaupanja v mo~ Internacionale. Kongres, ki je imel na dnevnem redu
eno samo to~ko: »Mednarodni polo‘aj in skupna akcija proti vojni«, je imel bolj zna~aj
mednarodne mirovne demonstracije kot pa zna~aj mednarodnega posvetovanja, saj je ve~ina
delegatov v svojih govorih pozivala narode, naj ne dopustijo vojne in naj se odlo~no borijo
proti vojni nevarnosti. [vicarski predstavnik Ed. Blöcher je izjavil, »da vpra{anje svetovnega
miru ni stvar partije, ampak stvar celega naroda«, ter dodal: »Toda mi prav tako vemo, da se
mir lahko obvaruje samo takrat, ko za tem stoji ~vrsto organizirana sila, sila socialisti~nega
delavskega razreda, ki edina nima ekonomskih, dru‘benih in politi~nih interesov, v ~igar
temeljih le‘i nevarnost vojne... Evropski socialni demokraciji je odvratna vojna, ki preti na
horizontu Evrope, toda ona se je ne boji. Evropska vojna bi zelo verjetno izzvala mo~na
gibanja in pretrese, ki bi pospe{ili zlom gospodarskega sistema, pod katerim danes trpi delavski
razred.«35 Podobnega mnenja je bil nem{ki socialdemokrat Hugo Haase, ki je opozoril
vladajo~e razrede na njihov »menetekel« v slu~aju vojne.36 Ve~ina delegatov je bila globoko
prepri~ana, da do izbruha vojne svetovnih razse‘nosti sploh ne more priti. Vodja angle{ke
Neodvisne delavske partije Keir Hardie je bil prepri~an, da predstavlja 15 milijonov socialno
demokratskih volivcev mo~no silo za obrambo svetovnega miru. »Demokracija in vojna sta
nezdru‘ljivi protislovji,« je zatrdil Hardie. Kolikor bi zaradi balkanskega vpra{anja vseeno
pri{lo do vojne, je dol‘nost socialne demokracije, da v tem primeru uporabi vsa sredstva, s
katerimi se lahko vojna prepre~i, vklju~no z mednarodno revolucionarno protivojno stavko.«37
[vicarski delavski veteran Hermann Greulich pa je videl v volilni zmagi nem{ke socialne
demokracije (»{tiri milijone in ~etrt socialdemokratskih volivcev v centralni dr‘avi evrop-
skega militarizma, v Nem~iji...«38) sijajno jamstvo za mednarodni mir. Voditelj avstrijske
socialne demokracije Viktor Adler pa je menil, da bo v primeru vojne Avstrija propadla:
»Zagotovo bi vojna, ~etudi zmagovalna, z vseob~o bedo, ki bi jo prinesla, pomenila za~etek
konca avstrijske dr‘ave; Avstrija ne more v svetu ni~ ve~ osvojiti, ni~ ve~ dobiti, a nevarnost,
da razpade, je ‘e precej na vidiku.«39 Adler je v nadaljevanju sicer poudaril, da »od nas –
socialdemokratov, na ‘alost, ni odvisno ali bo vojna ali ne«, toda ob tem je izrazil ~vrsto
prepri~anje, da je socialna demokracija v stanju, da prepre~i vojno: »Mi gojimo upanje, ki
izhaja iz poznavanja svetovne zgodovine, da ni mogo~e ustaviti toka napredka svetovne zgo-
dovine... Mi gojimo upanje, da se bo na ta zlo~in (op. vojno), ~e bo storjen, avtomati~no –
poudarjam: avtomati~no! – navezal za~etek konca vladavine zlo~ina.«40 ̂ eprav je Adler naka-
zal mo‘nost samodejnega razpada Avstro-Ogrske, je kljub temu dejal, da mu je vse jasno
glede revolucionarnih konsekvenc imperialisti~ne vojne! Tudi Jaurès je po mnenju udele‘en-
cev kongresa postavil spomenik govorni{tvu v slavo miru. Menil je, da lahko samo zdru‘ena
akcija svetovnega proletariata, prepre~i svetovno vojno. V tem smislu je tudi zaklju~il svoj
govor: »Vlade naj pomislijo na to, da bodo narodi (op. v slu~aju vojne) lahko naredili enosta-
ven ra~un, da jih bo lastna revolucija stala manj ‘rtev kot vojna z drugimi!«41
Naslednjega dne (25. novembra) je Jaurès predlo‘il kongresu resolucijo Manifest Inter-
nacionale o sedanji situaciji, ki jo je Biro predhodno soglasno sprejel. Osnovna misel resolu-
cije je bila, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti vojni, ~e pa bi do nje pri{lo, jo je treba
izkoristiti za pospe{itev socialne revolucije. Baselski manifest je to misel izrazil v uvodnem
35 Ibidem, str. 491–493.
36 Ibidem, str. 495.
37 Ibidem, str. 495–496.
38 Ibidem, str. 497.
39 Ibidem, str. 501.
40 Ibidem, str. 501–502.
41 Ibidem, str. 505.
92 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
delu z vklju~itvijo najva‘nej{ih ~lenov stuttgartske resolucije. Manifest je poudaril popolno
soglasnost socialisti~nih strank in sindikatov proti vojni; kot mo~no garancijo miru je
pod~rtoval strah vladajo~ih razredov pred proletarsko revolucijo, ki bi bila posledica svetov-
ne vojne. Nadalje je izrekel simpatije balkanskim socialistom, ki so s herojskim pogumom
zahtevali balkansko federacijo, in podprl protestne stavke ruskih delavcev proti agresivni
politiki carizma. Carizem je ozna~il kot »najve~jega sovra‘nika demokracije«. Manifest je
pozval delavski razred Nem~ije, Francije in Anglije, naj vpliva na svoje vlade, da se ne bodo
vme{avale v balkanski konflikt in naj brezpogojno ohranijo nevtralnost. Najve~jo jamstvo za
mir je videl v sklenitvi sporazuma med Nem~ijo in Anglijo o ustavitvi pomorskega obo-
ro‘evanja. Kapitalisti~ne vlade je {e opozoril, da »naj ne pozabijo, da pri sedanjem polo‘aju
v Evropi in razpolo‘enju delavskega razreda ne morejo razplamteti vojne brez nevarnosti za
njih same ter naj se spomnijo, da je nem{ko-francoska vojna imela za posledico nastanek
Komune, da je rusko-japonska vojna dvignila revolucionarne sile narodov ruskega carstva,
da je oboro‘evalna tekma na morju in kopnem pripeljala do nezasli{anega zaostrovanja razred-
nega boja in do velikih stavk v Angliji in na kontinentu«. Manifest v zaklju~ku poziva na
mno‘i~ne demonstracije in bratstvo med narodi.42
Manifest je daljnovidno nakazal ekonomska in politi~na ‘ari{~a bli‘ajo~e se svetovne
vojne. Poudaril je, da bo vojna najve~ji zlo~in, kajti zlo~in bo, ~e bodo delavci streljali drug
proti drugemu (»ne za svoje lastne interese, pa~ pa za interese vladajo~ih razredov«). Priznal
je, da je socialna revolucija mogo~a ter da so pogoji zanjo dozoreli prav v zvezi z vojno –
»vladajo~i razredi se bojijo proletarske revolucije, ki bo posledica svetovne vojne«. Lenin je
ocenil, da »Baselski manifest ni bil samo slovesna deklaracija ali bombasti~na gro‘nja, am-
pak rezultat velike propagandisti~ne dejavnosti v vsej epohi II. internacionale, samo resumé
vsega, kar so socialisti metali med mno‘ice v stotiso~erih govorih, ~lankih in oklicih v vseh
jezikih... Prikazovati baselski manifest kot frazo ali zmoto, pomeni imeti za frazo ali zmoto
vso socialisti~no dejavnost v zadnjih 25. letih«.43 Manifest je vsekakor odra‘al borbeno razpo-
lo‘enje delavcev v ve~ini de‘el in odigral pomembno vlogo pri mobiliziranju njihovih sil v
boju proti imperializmu.
Ko je bil torej v Baslu ’imperializem’ ozna~en kot edini, ki je odgovoren za prihodnjo
vojno, in ko je takrat sprejeti manifest obsojal zaostrovanje razrednih nasprotij, se je hkrati
poglabljala temeljna razprava, ki bo veliko ve~ino socialistov napotila k ponovni prou~itvi
lastnih stali{~ do perspektiv, ki jih je odprl imperializem44. Razprava je trajala vse do izbruha
vojne in se je mo~no raz{irila med aktivisti~no bazo ter postala predmet {tevilnih poro~il za
mednarodni kongres, ki naj bi bil avgusta 1914 na Dunaju. V teh razpravah se je izoblikovalo
nekako troje usmeritev, pri ~emer moramo poudariti, da ne izra`ajo avtomati~no tradicional-
ne ideolo{ke delitve na revizioniste, ortodoksne in revolucionarje.45 Na skrajni desnici
42 Ibidem, str. 510–515 (Manifest).
43 Lenin, Izbrana dela, II, Ljubljana 1949, str. 391 (Oportunizem in polom II. internacionale).
44 V socialni demokraciji so od konca 19. stoletja razumeli z ’imperializmom’ ekspanzionisti~no politiko in
kolonialna osvajanja ter razvoj kopenskega in pomorskega oboro`evanja. Prvi napor ob{irne prenove razumevanja
’imperializma’ sega v leto 1910 in izhaja iz marksisti~ne {ole na Dunaju. Tam je `e leta 1904 iz{la prva knjiga z
naslovom Marx-Studien; v njej so bila objavljena prou~evanja mladega avstro-marksista Rudolfa Hilferdinga, Finan~ni
kapital (Ljubljana 1980). Za razliko od drugih teoretikov, je Hilferding opredelil imperializem kot rezultat
kapitalisti~nega razvoja, kot njegovo najsodobnej{o obliko. V nara{~ajo~em prepletanju ban~nega in industrijskega
kapitala zavzame prvo mesto izvoz kapitalov, ki ga podpirajo dr`ave, ki so se dokon~no odrekle liberalizmu, po-
udarja Hilferding.
45 Reberioux, Razprava o vojni, str. 781.
93ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
socialisti~nih strank se je utrjevala smer, ki si je hotela prilastiti nacionalisti~ni sistem vred-
not in ekspanzionisti~ne namere vladajo~ih razredov. Pripadniki te smeri dalj ~asa niso ve~
verjeli v mo`nosti revolucije in v bistvu niso ve~ ra~unali z mirom: kdor se je oblikoval kot
marksist, je zagotovo sklepal, da so gospodarske potrebe prevladovale nad sanjavim huma-
nizmom, in hrepenel je celo po ob{irnih avtarki~nih imperijih, pri ~emer je bil trdno odlo~en
prepre~iti, da bi prednosti napredka monopolizirali imetniki kapitalov. V teh okoljih so zato
nasplo{no priznavali nujnost po kolonialni politiki, saj so v njej prepoznavali vpra{anje ̀ ivljenja
ali smrti za narod in njegov delavski razred in pripravljeni so bili sprejeti tudi spopad samo
zato, da bi svoji de`eli ponudili tak{no mo`nost; zaradi tega so v imenu nacionalne obrambe
vedno glasovali za zahtevane vojne kredite. Tak{nih je bilo v Nem~iji precej in Kautsky jih je
imenoval »realpolitischen Sozialisten«: Eduard David, Max Schippel, Georg von Vollmar,
Gustav Noske, Max Maurenbrecher, Gerthard Hildebrand. Toda tudi v Italiji je tako veljaven
marksist, kot je bil Antonio Labriola, sogla{al z zasedbo Libije v imenu neke »populacijske
politike«.46 Ne samo v Nem~iji in Italiji, temve~ tudi v drugih evropskih de`elah so od konca
prvega desetletja prej{njega stoletja iskali nekak{en nacionalni socializem, tako v okviru
politike nacionalnih socialno demokratskih strank kot tudi sindikalistov.
^etudi je marksisti~na levica sogla{ala z nekaterimi skupnimi temeljnimi odlo~itvami, se
je bojevala proti tem ljudem tudi zaradi razli~nih pogledov na {tevilna takti~na vpra{anja.
Skupno jim je bilo prepri~anje o hitrem pribli‘evanju revolucije: pri Leninu je to prepri~anje
izhajalo iz novega razvoja ruskega delavskega gibanja, pri Karlu Liebknechtu in Rosi Lu-
xemburg iz njunega protiimperialisti~nega delovanja in pri slednji tudi iz teoreti~ne analize
imperializma.47 »Akumulacija kapitala« je bila objavljena leta 1913 prav z upanjem – kot je
bilo zapisano v uvodu – da bo delo naletelo »ne le na teoreti~ni interes, temve~ da bo pomembno
tudi za na{ prakti~ni boj z imperializmom«. Za razliko od Rudolfa Hilferdinga Rosa Luxem-
burg meni, da imperializem ni posebej povezan z razvojem finan~nega kapitala; le ta se omejuje
na to, da pripelje do skrajnosti nasprotja, ki jih je kapitalizem vedno poznal in ki ga silijo, da
v svoj sistem vpelje zadnje, {e nekapitalisti~ne formacije, da bi ustvaril prese‘ne vrednosti,
ki so potrebne za akumulacijo. Boj za razdelitev teh zaostalih dru‘b je za imperializem
‘ivljenjskega pomena, pri ~emer je militarizem nujno gibalo. Zaradi tega je vojna med
imperialisti~nimi de‘elami neizogibna, toda iz nje bo iz{la revolucija. Pacifizem je zato pre-
vara in proletariat se mora pripraviti na revolucijo z mno‘i~nim politi~nim bojem in {e pose-
bej z bojem proti militarizmu, ki predstavlja najpomembnej{i ~len.48 Ne glede na ekonomski
izvor tak{nega sklepa, se razhajanja med revolucionarnimi marksisti leta 1912 prej pove~ujejo
kot zmanj{ujejo. Kljub svoji takti~ni sposobnosti in tesnim stikom z mednarodno levico je bil
Lenin v Internacionali osamljen. [e posebej je bila z njim sprta Luxemburgova zaradi poljske
46 Ibidem, str. 781–782; Antonio Labriola, Scritti politici, Bari 1970, str. 491: »Predvsem... je potrebno spodbu-
diti trojno delovanje ekonomske in populacijske politike, zaradi ~esar lahko Italija, namesto da se njene demografske
mo~i razpr{ujejo po vsem svetu, kar je najbolj ‘alosten vidik na{e inferiornosti v svetu... te mo~i trdno prenese v ne
tako oddaljeno regijo kot je Tripolitanija.«
47 Rosa Luxemburg, Die Akkumulation des Kapitals. Ein Beitrag zur ökonomische Erklärung des Imperiali-
smus, Berlin 1913. V delu, ki obravnava problem raz{irjene reprodukcije v kapitalizmu, trdi, da je ta mo‘na samo
pod pogojem, da obstoje nekapitalisti~ne de‘ele, ki absorbirajo njegove proizvode in mu dajejo materialne elemente
za produkcijo in delovno silo. S svojim {irjenjem in omejevanjem nekapitalisti~nih formacij kapitalizem zo‘uje tudi
svoj ‘ivljenjski prostor in tako hiti svoji lastni ’katastrofi’ nasproti (»teorija zloma«), ~e je ne bo prehitela vstaja
mednarodnega proletariata proti vladavini kapitala.
48 S tak{nimi tezami je R. Luxemburg vzbudila ostre polemike, na katere je odgovorila v svoji Antikritiki, ki jo
je napisala v zaporu leta 1915: Die Akkumulation des Kapitals oder Was die Epigonen aus der Marxschen Theorie
gemacht haben. Eine Antikritik, Leipzig 1921.
94 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
socialno demokratske stranke.49 Tudi v Nem~iji potekajo med letoma 1911 in 1913 silovite
razprave o militarizmu med skrajno levico – imenovano bremenska (Anton Pannekoek, Karl
Radek, Paul Lensch) – ter K. Liebknechtom in R. Luxemburg. Liebknecht, aktivist, ki je bil
vedno v ospredju, meni, da je ostal militarizem predvsem notranji sovra‘nik, ki ga sovra‘ijo
tako rekruti kot delavci.50 Lensch, ki je tako kot Radek prepri~an, da ni mo‘en miroljuben
izhod iz krize, meni, da je boj za zmanj{anje oboro‘evanja nesmiseln,51 toda za razliko od
Radeka verjame v delovanje za skraj{anje voja{kega roka.
Toda vse to so le stali{~a skromnih manj{in; najvidnej{i predstavniki Internacionale vse
do leta 1914 {e vedno upajo, da bo zmagal mir. Spremeni se kve~jemu njihova strategija.
Njihova pri~akovanja pote{ijo in v dolo~eni meri tudi podkrepijo protivojni uspehi iz let
1911–12. Politi~na dogajanja ponujajo novi analizi imperializma argumente, ki jih teoretiki
ortodoksnega marksizma predstavljajo ‘e od leta 1911. Ekonomsko jedro izhaja od Hilfer-
dinga in Kautsky da novemu pojavu izraz in ime ultraimperializem ali superimperializem.
Gre za mo‘nost finan~nega kapitala, da prese‘e nasprotja, katerih nara{~anje je nakazal Kaut-
sky leta 1909,52 da bi se osredoto~il k procesu nekonfliktnega izkori{~anja, k za~etku neke
solidarnosti. Iz tega izhaja, da je vojna, ~e ‘e ne nemogo~a, pa vsaj neverjetna. Na podlagi
tak{ne perspektive se je mogo~e obrniti k notranjemu militarizmu in dati prednost propagan-
di.53 Ekskluzivnost te analize ni posebnost nem{ke stranke; ne tako {tevilni guesdisti~ni fran-
coski teoretiki (npr. Claude Bonnier) razvijajo to analizo na straneh glasila svoje usmeritve
»Le socialisme« in prisilijo k umiku Charlesa Rappoporta, ki konec novembra 1912 ustanovi
svoj ~asopis »Contre la guerre«. Tik pred smrtjo leta 1911 je Paul Lafargue dodal temu nov
argument: produkcija vedno bolj zapletenih oro‘ij onemogo~a vojno, toda drugi socialisti, ki
jih ni mogo~e imeti za ortodoksne, se na te zamisli ne sklicujejo zato, da bi iz njih ~rpali
varnost ali razloge za pasivnost, temve~ zato, da bi ohrabrili svoja pri~akovanja in uspeli
zagotoviti ve~jo zagnanost v boju proti vojni. Tako razmi{lja tudi Jaurès, ki je 20. decembra
1911 v Zborniku povzel Hilferdingovo tezo o treh silah, ki delujejo za mir: v sredi{~u je
mednarodni finan~ni kapitalizem, ki se organizira. Sti~na to~ka Jaurèsa s Kautskym in Be-
blom v tem trenutku je, da ima – za razliko od levice – revolucionarno mo‘nost {e za zelo
oddaljeno, je pa zaradi tega ne opu{~a. Od tod izhaja zanimivost poro~il Otta Bauerja in
Sidneya Webba, ki so bila pripravljena za dunajski kongres Internacionale. Ko zdru‘uje zad-
nja dela marksisti~nih ekonomistov in polemizira z Roso Luxemburg, pri ~emer ne omenja
njenega imena, predstavnik avstromarksizma zatrjuje, da kapitalisti~ni dru‘bi ne preti kriza.
Kot dokaz, da je sindikalno gibanje postalo sposobno odtrgati gospodarjem nov del prese‘ne
vrednosti, pa Webb ponuja primer Anglije. Neverjetno napredovanje nem{kega in angle{kega
sindikalizma, dobro znan vpliv nem{kih sindikatov na njihovo socialno demokracijo ter izredno
tesna zveza med laburisti in trade unioni dajejo tej tezi barvo verjetnosti, ki presega eko-
49 Rosa Luxemburg, Narodnostno vpra{anje in avtonomija, v: Izbrani spisi, str. 423–477. Delo je najbolj
sistemati~en spis R. Luxemburg o nacionalnem vpra{anju in hkrati polemika proti stali{~em Lenina in ruskih social-
nih demokratov do pravice narodov do samoodlo~be (nasprotovala je, sklicujo~ se na ekonomske argumente, ne-
odvisnosti Poljske). Njeno nasprotovanje tej pravici kot sestavini programa socialno demokratske stranke je vzbudi-
lo oster odgovor Lenina: O pravici narodov do samoodlo~be (Izbrana dela, II, Ljubljana 1949, str. 291–358).
50 Boj proti vojni Karla Liebknechta, Pogledi 7/1979; K. Liebknecht, Gesammelte Reden und Schriften, IV–VI,
Berlin 1961–1964.
51 Na kongresu v Köbenhavnu je Radek nasprotoval resoluciji nem{ke socialne demokracije, ki je zahtevala
zmanj{anje oboro‘evanja mornarice, ker jo je imel za utopi~no.
52 Massimo Salvadori, Kautsky med ortodoksijo in revizionizmom (Strategija iz~rpavanja in superimperiali-
zem), v: Zgodovina marksizma, II, str. 267–272.
53 Reberioux, Razprava o vojni, str. 783.
95ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
nomske {tevilke. S tem ni slabil samo strah pred vojno, temve~ je postajala vse bolj {ibka
prav zahteva po revolucionarnem boju.54
V tem okviru se razvijajo pobude proti militarizmu in odpirajo razprave o mo‘nih ukre-
pih v primeru vojne nevarnosti. Gre za konkretne bitke, ki za razliko od tega, kar se je dogaja-
lo jeseni 1912, zadevajo bolj socialisti~ne vrhovne {tabe kot pa njihove enote. Leta 1912
Internacionala resno prou~uje mo‘nosti za dvostranske konference, kar je nedvomno vpliva-
lo na sre~anje francoskih in nem{kih parlamentarcev v Bernu maja 1913. Na konferenci je
bila sprejeta resolucija, ki je vsebovala parole pacifisti~nih kongresov o razoro‘itvi in o
re{evanju sporov prek mednarodnega arbitra‘nega sodi{~a v Haagu. [lo je za dolgoro~ne
na~rte, ki se ujemajo z upi o dolgem obdobju miru. Nasprotno pa je bil boj proti militarizmu
povezan z mno‘i~no akcijo; krasil ga je ‘ar mitingov, pouli~nih manifestacij in gibanj mla-
dih. [el je precej ~ez meje dejavnosti v parlamentih in – vsaj na~elno – ga je podpirala levica.
Tako je v Nem~iji Rosa Luxemburg spodbudila v prvih mesecih leta 1914 silovito propagan-
do – od mitinga do mitinga – proti militarizmu, »‘ivljenjskemu jedru dr‘ave«, kot je dejal
dr‘avni to‘ilec, ko so jo obsodili.55 Agitacijska kampanja je sicer usmerila javno mnenje
proti oblasti, ni pa ustvarila odlo~ilnega oro‘ja za odstranitev te‘ke gro‘nje miru. Res je, da
sta Vaillant in Keir Hardie zahtevala, da Internacionala prou~i amandma o protivojni stavki;
njuno zamisel je podprl tudi Jaurès (»hkratna splo{na stavka, ki bi bila mednarodno organi-
zirana, predstavlja orodje, s katerim bi bilo mogo~e prepre~iti vojno«), toda ob napovedi
vojne Avstro-Ogrske Srbiji Internacionala ni bila sposobna organizirati nikakr{ne protivojne
stavke, {e manj prepre~iti svetovni spopad. Protivojne resolucije kongresov v Stuttgartu,
Köbenhavnu in Baslu so bile pozabljene; sledil je prehod iz internacionalisti~nih na socialno
{ovinisti~ne pozicije. Za~etek svetovne vojne je dejansko povzro~il zlom II. internacionale –
tako s formalnega (prekinitev zvez med posameznimi socialno demokratskimi strankami,
nezmo‘nost sklica Mednarodnega socialisti~nega biroja /MSB/ in mednarodnih konferenc)
kot tudi z vsebinskega vidika (notranji idejni razkroj) –, saj ji ni uspelo uresni~iti svojega
temeljnega cilja: ohraniti mir. 56
54 Ibidem, str. 783–784.
55 Rosa Luxemburg je bila zaradi protivojnega govora v Frankfurtu (septembra 1913) obsojena na enoletno
zaporno kazen (februarja 1914). Na tem procesu je imela znameniti govor proti militarizmu, znan pod imenom
Militarizem, vojna in delavski razred (Izbrani spisi, str. 515–529).
56 Georges Haupt, Socialism and the Great War. The Collapse of the Second International, Oxford 1972; Avgust
Le{nik, Razcep v mednarodnem socializmu (1914–1923), Koper/Capodistria 1994.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Einstellung der Sozialdemokratie zur Kriegsfrage vor 1914
Avgust Le{nik
Die wachsenden imperialistischen Gegensätze im Jahrzehnt vor dem Ersten Weltkrieg forderten
von der Sozialdemokratie eine klare Stellungnahme zur Kriegsfrage. Dabei handelte es sich nicht nur
um theoretische Fragen, sondern um die Herausbildung einer konkreten Taktik der Sozialdemokratie –
sowohl im nationalen als auch im internationalen Rahmen – angesichts einer möglichen militärischen
Auseinandersetzung mit weltweiten Dimensionen. Mehr noch, es galt zu überprüfen, in welchem Maße
das Prinzip des Internationalismus in der Praxis umgesetzt werden konnte. In diesem Zusammenhang
96 A. LE[NIK: STALI[^A SOCIALNE DEMOKRACIJE DO VOJNEGA VPRA[ANJA PRED LETOM 1914
war die Stellung der II. Internationalen zum Militarismus von besonderer Aktualität, die auf den letzten
drei Kongressen der II. Internationalen, der internationalen Assoziation der sozialdemokratischen Par-
teien, zum Ausdruck kam (Stuttgart 1907, Kopenhagen 1910, Basel 1912).
Die Antwort einer einstimmig angenommenen Kongreßresolution (Basel, 1912) war eindeutig: mit
allen Mitteln müsse man gegen den Krieg kämpfen, sollte es dennoch dazu kommen, dann gelte es, ihn
zur Beschleunigung einer sozialen Revolution zu nutzen. Indem der Imperialismus in Basel als einziger
Kriegstreiber bezeichnet wurde, vertiefte sich zugleich die Grunddebatte, die die Sozialisten zu einer
erneuten Überprüfung der eigenen Standpunkte zu den Perspektiven, die der Imperialismus eröffnet
hatte, veranlaßte. In diesen Debatten bildeten sich drei Zielsetzungen heraus, obwohl diese nicht auto-
matisch die traditionelle ideologische Teilung in Revisionisten, Orthodoxe und Revolutionäre zum
Ausdruck bringen. In der extremen sozialdemokratischen Rechten setzte sich eine Richtung durch, die
sich das nationalistische Wertesystem und die expansionistischen Tendenzen der herrschenden Klassen
zu eignen machen wollte. Die Anhänger dieser Richtung glaubten schon seit langer Zeit nicht mehr an
die Möglichkeit einer Revolution und rechneten eigentlich nicht mehr mit dem Frieden (wer sich als ein
Marxist herausgebildet hatte, schlußfolgerte mit Sicherheit, daß wirtschaftliche Interessen die Ober-
hand über einen erträumten Humanismus gewonnen hätten). Im allgemeinen erkannten sie die Notwen-
digkeit einer kolonialen Politik an, handle es sich dabei doch um Leben oder Tod der Nation und seiner
Arbeiterklasse, und sie waren bereit, auch eine Auseinandersetzung zu akzeptieren, nur um ihrem Land
eine derartige Chance zu ermöglichen. Sie stimmten daher im Namen eines nationalen Protektionismus
immer für die angeforderten Kriegskredite. Auch die Linke stimmte damit überein, daß imperialisti-
sche Gegensätze zu einem Krieg führten, im Gegensatz zur Rechten erblickte sie darin aber die kom-
mende Revolution: Der Kampf um die Verteilung der zurückgebliebenen Gesellschaften sei für den
Imperialismus lebenswichtig, wobei der Militarismus als notwendiger Motor anzusehen sei. Deswegen
sei ein Krieg zwischen den imperialistischen Ländern unausweichlich, und aus diesem werde die Revo-
lution hervorgehen. Der Pazifismus (der Zentristen) sei daher eine Täuschung, und das Proletariat müs-
se sich durch einen massiven politischen Kampf, dessen Hauptzielscheibe der Militarismus sein solle,
auf die Revolution vorbereiten. (Rosa Luxemburg) Doch all das sind lediglich die Standpunkte kleiner
Minderheiten. Die angesehensten Vertreter der Internationalen (orthodoxe Marxisten) wiegten sich bis
zum Jahr 1914 noch immer in der Hoffnung, daß der Frieden obsiegen würde. Sie glaubten an die neue
Analyse des Imperialismus (Kautsky, Hilferding), an den sogenannten Superimperialismus, in dem das
Finanzkapital die Gegensätze überwinde und sich auf einen Prozeß der konfliktfreien Nutzung konzen-
triere, auf Ansätze einer Solidarität, die zum Schluß verleiten könnte, daß der Krieg unmöglich sei.
Diese Perspektive ermögliche es, sich dem inneren Militarismus zuzuwenden und der Propaganda Prio-
rität einzuräumen. Dadurch wurde nicht nur die Angst vor dem Krieg, sondern gerade die Forderung
nach dem revolutionären Kampf geschwächt.
Der Kampf gegen den Militarismus war fortan mit einer Massenaktion verbunden. Er war durch
Meetings, Straßenkundgebungen und Jugendbewegungen gekennzeichnet. Die Agitationskampagne,
die die öffentliche Meinung gegen die Staatsmacht richtete, schuf jedoch keine entscheidenden Waffen
für die Beseitigung der akuten Kriegsgefahr. Einige sozialdemokratische Führer forderten zwar, daß
sich die Internationale mit dem Amendement über den Antikriegsstreik auseinandersetze (»ein Mas-
senstreik auf internationaler Ebene, durch den man den Krieg vermeiden könnte«), doch angesichts der
Kriegserklärung Österreich-Ungarns an Serbien war die Internationale nicht in der Lage, einen Anti-
kriegsstreik zu organisieren, geschweige denn einen Weltkrieg zu verhindern. Die Antikriegsresolutio-
nen der Kongresse in Stuttgart, Kopenhagen und Basel waren vergessen. Es folgte eine Schwenkung
von internationalen zu sozial-chauvinistischen Positionen. Der Ausbruch des Weltkriegs hatte tatsächlich
den Zusammenbruch der II. Internationalen herbeigeführt – sowohl in formaler Sicht (Abbruch der
Verbindungen zwischen den einzelnen sozialdemokratischen Parteien, Unmöglichkeit, das Internatio-
nale Sozialistische Büro und internationale Konferenzen einzuberufen) als auch vom inhaltlichen Stand-
punkt (innerer geistiger Zerfall) – war sie doch nicht in der Lage, ihr wesentliches Ziel, die Friedens-
sicherung, zu erreichen.