44. štev. Tower, TVtiim., 31. oktobra, 1803. Letnik: I. V spomin Kolumbove 400-letnice. Kjer zvezd zastava v zrak vihra Cez dom svobodo do morja, Kjer mirne hišo nam stojijo, V njih srpa vsa za. dom gorijo: Pozdravljamo današnji dan, Ko prišla prva je svoboda Od vzhodnih krajev do zahoda Oez širno burno morsko plan! Junaka Bog je sam izbral Do tujih ga poslal obal, Nebeška moč ga je vodila, Da strla ni ga vihre sila. Ko drugim vpadlo je srce, On upal v rajsko je višavo, Dokler čez dolgo iz daljave Zagledal kopne ni zemlje. Naš dom je Tvoj, o čuj, Gospod! Le Tebi služi z roda v rod, Le v Tvojem varstvu se razcvitaj, Naraščaj, množi se, prosvitaj! — Ponosno stoj, junakov vlast, A v sreče dneh, al' dneh težave Ne zabi križa in zastave: To bodi v brambo nam in čast! ROJAKI! Ravno danes preteklo je štiristo let, odkar je stopila prva evropska noga na amerikanska tla. Danes pred štiristo letmi prijadral' je pobožni, bogaboječi pa srčni mož Krištof Kolumb na treh malih jadrenicah do Bahamskega otočja in se izkrcal na ličnem otoku, katerega je nazval v hvaležni spomin svoje rešitve: Sv. Od-rešenik. Obe Ameriki, južna in sevrna, praznujete današnji dan z v«^-.B]<>v.osnostjo, jda vredno peča-. stite velevažen dogodek, ki je od-kazal svetovni zgodovini nov tir in provzročil popolen prevrat v evropskem državnem in deloma družbinskem življenju. A tudi za deviško Ameriko napočila je nova doba. Poprej nepoznani beli ljudje naseljevali so se vedno številneje po krasnih in rodovitnih pokrajinah novega sveta. Rudečekožec se jo moral umakniti s svojim lokom in puščico pred silovitim smodnikom v temne pra-gozde, kjer se je mogel še prosto zabavati z lovom na jaguvarja in bivola. Seveda, belokožci bili so mu kmalu za petami, izvili so mu iz krvoločnih rok bojeviti tomahavk in mu podarili rovnico, namestil divjega bivola " dali so mu Ukročenega vola in ga učili v miru si pridelovati svoj živež Novonaseljenci bili Do državljanstva ima pravico: 1.) Vsak naseljenec, ki ima že dve leti prvi papir [katerega dobiš lahko čez par mesecev po svojem dohodu] in je vsaj pet let v Združenih državah, in jedno leto v do-tički državi [pokrajini]. 2.) Vsak naseljenec, ki je došel semkaj pred svojim osemnajstim letom, in je skupno v Združenih Iržavah pet let, in v dotični državi jedno leto. • 3.) Vsak naseljenec jednoin-dvajsetih let in več, ki je služil v našem zemskem ali morskem voj-stvu in je jedno leto v dotični državi. 4.) Vse osebe, ki hočejo imeti državljanstvo, morajo imeti pri sebi pričo, ki jih pozna in potrdi, da je dotičnik res živel pet let v Združenih državah in so porok' za njegov dober značaj. Naseljenec, ki še ni dopolnil jednoindvajsetega leta, ko je bil njegov oče že državljan, jo po zveznih postavah že državljan in sme glasovati pri volitvi, ko je postal polnoleten. Rojaki, na noge! Vpišite se za amerikanske državljane, ako ste že tukaj nad pet let. Storite to vsaj pred novembrom, da bodeto smeli voliti in reči samozavestno: tudi jaz sem oddal svoj glas za predsednika obširnih Združenih Domače novice. Tower, Minn. Dobroznani St. Cloudski sodnik, gasp. Se ari e je govoril v ponedeljek zvečer v To-weru in v torek na Ely ju glede svoje izvolitve v državni kongres. Searle je jako priljubljen uradnik in izvrsten govornik. Ako bode izvoljen, gotovo bo izdatno pospeševal narodove koristi. — Poročil se jo v soboto popoludne tukajšnji trgovec, gosp. -Jakob Skala z gospico Marijo Scheringer. (čestitamo! Ely, Minn. Mestjani so slavili spomin 4001etnice odkritja Amerike z lepimi sprevodi po mestnih ulicah, primernimi govori in na večer z baklada. Duluth, Minit. Duluški mlini | so zmleli pretečeni teden 39.801 so dolgo ! sodčekov moke. Lep napredek! — časa podaniki evropskih vlallar- West Superior ,pa jo je izgotovil v jov. A ti nalagali »c> jim neznos- j ravno istem času samo 10.942 sodnih davkov, da bi ž njimi mogli j čekov. plačevati velikanske stroške niz- St. Paul, Minn. Lepa slanost kožnega dvorjanskega življenja, se je vršila v cerkvi sv. Matevža upanja, da bi okrevala. Predsednik Harrison je sedaj na dopustu. slovi sv. K rižev pot. P reč. gosp. so azistirali č. Pater Izidor O.S.B. kot dijakon č. g. Alojzij Kastigar, kot poddijakon, č. g. župnik I.M. Solnce pa kot ceremonijarij. Po dovršenem obredu je pa iz sto in sto grl so razlegala zahvalna pesen. Vsem navzočim bode ta slavnostni dan ostal nepozabljiv. — Novi križev pot jo mojstersko delo — Alto relievo izdelan na naročilo v Parizu — ter je prvi te vrste in najlepši v stolnem mestu v St. Paulu, Minil. Bessemer, Mich. 18. t. in. se jo dogodila grozna nesreča v 7. rovu na Colby rudniku. Inž. Ryan je prehitro po kedču spustil 18 ru-dokopov v 800 Čevljev globoko jamo, vslod česar so bili i usmrte-ni, 14 pa nevarno ranjenih. Ryan je pobegnil. Latrobe, Pa. Inštalacija nad-opata Benediktinskega reda, č. o. L. Scheurra se je vršila 13. okt. v samostanu St. Vincent. Mil. škof Phelan je vršil-obrede pri posve-čevanji. Na mnogo let! Pittsburg, Pa. Štirje meseci so že pretekli od štrajka, a Carnegie-jevi družbi se šo sedaj ni posrečilo dobiti zadostno število izučenih jeklarjev; mnogo novih je zopet odšlo. Upanje, stare delavce uničiti tako, da bi se ji brez vsacega pogoja podvrgli, splavalo je po vod]; Carnegicieva družba.ne more napraviti dovolj jekla, in njena izguba je velika, baje že nad dva milijona. Dalje toži družbo tudi več delavcev, zlasti radi pinkerto-nov. Ali kaj vse to, ko ima družba dovolj milijonov. Namesto da bi sprejela stare delavce nazaj, preganja jih na vso mogoče načine ter ji Ji skuša ugonobiti. Najnevarnejše pa je, da glavničarska velemoč Carnegiejev s svojim nečloveškim ravnanjem vzbuja tudi pri najkonservativnejšdh delavcih mržnjo do sedanjih dnržbinih razmer. Carnegiejevci sejejo seme, ki lahko obrodi v ti deželi strašen sad. Homestead, Pa. Zadnji oddelek vojakov se je povrnil od tu zopet nazaj. Vojaški stroški, ki eo pri tem nastali, znašajo okdu 60.000 dolarjev. Milnesrille, Pa. Med Lahi in Ogri je nastal pretep. 17 Ogrov je težko ranjenih, 2 Laha sta bila ubita. Washington, 1>. C. Gospa IIar-risonova je mnogo slabša in ni več Kedo jo bil prvi, ki je krivični tirjatve možko zavrnili! Jurij Wa- v St. Paulu, Minn, v nedeljo dno IG. okt. — Ta dan je preč, Mon- (Shington, ustanovitelj največje injsignore lajpopolneje ljudovlu.de na svetu, ■Ustanovitelj sedaj mogočnih Združenih držav, kjer cvete prava zlata sloboda! Prostost vere, jezika in tisku povzdignila je v nravnem še pa v gmotnem ozira ugled Združenih držav nad vse druge države »a svetu tako, da smo vsak z opravičenim ponosom reči: državljan »om Veike ljudovlade! Zato, dragi rojaki, ne zamudite priložnosti in si preskrbite državljanske pravico prej. ko mogoče. Pozuum jih več izmed Vas, ki so naseljeni tukaj že čez šest let, a 80 Se niso pobrigali, da bi dobili takozvano državno papirje. Vse, kar je potrebno, da dosežete državljanstvo, imate tukaj-le razloženo. L. E. Caillet blagoslovil | krasni novi križev pot, katerega je preč. g. župnik I. M. Solnce liuročil iz. Pariza. Vsa cerkvena društva so se,* svojimi zastavami in v društveni opravi udeležila sla vnosti. Prostorna cerkev je bila prenapolnjena z verniki no le iz domače ampak tudi iz sosednih župnij. Ob treh popoludne pomi kal se je dolg sprevod dmštveni-kov s svojimi zastavami proti krasno ozaljšani cerkvi; za njim pa je šel preČ. Monsignore s svojim spremstvom. Dospevši v cerkev stopi pred zbrano množico č. g. Izidor O.S.B. ter v jedrnatem govoru razlaga pomen sv. Križe-vega pota. Na to pa preč. g. Caillet po rimskem obredniku blago- Wasliington D. C. Dve leti ste se pogajali naša in samoaška vlada za pristanišče Pago; še le sedaj ga je prepustila naši. Sedaj bodo začeli takoj staviti pomorsko postajo, ker je kongres že določil potrebno svoto. Colorado. V okolici reke Yam-paeli prekoračili so Ute-indijanci državno mejo i» več krajev oropali. Naselniki istih krajev jeli so potrpežljivost zgubijavati in se hočejo zbrati, da bi branili svoje pokrajine. Ako se rudečekožci takoj ne umaknejo, tekla bode kri. Springfield, Mass. Dne 18. t, m. bil je dr. Tli. D. Beaben slovesno v Škofa posvečen. Brunswick, (Ja. V okolici se jo zadnji teden oblak utrgal in naliv je provzročil §20.000 škode. Halifax, N. Scotia. Samostan trapistov jo z cerkvijo vred do tal pogorel. Ogenj se jo pričel v pe-kariji, ki so je naglo razširil. Vsa škoda znaša $60.000, zavarovalnina pa nič. Zunanje države. (Kranjsko.) V Cerkljah na Gorenjskem se je ustanovila požarna straža in kmetiska podružnica. — Novo deželno gledališče v Ljubljani jo dovršeno. Hvalijo, da je prav lepa stavba. — V vasi Koče v slovenski občini na Notranjskem je v osmih dneh sedem oseb zbolelo za vročinsko boleznijo; dve sto umrli. — Nad Kranjem si je nogo zlomil graščak baron zojs. _Na Igu so otvorili nedavno brzojavno postajo. — Kano-nično je bil nameščen č.g. Matej Jereb na faro Kropo. (Koroško.) V Beljaku m Celovcu so so po en dan mudili cesarjev brat' nadvojvoda Karol Ludovik. —• Pred Celovškimi porotniki se je sodilo 19 hudodelcev, in sicer 2 morilca, 1 ropar, 2 tata, 7 go lufov, 7 nečistnikov. — Nov hotel bo bo zidal med Krivo Vrbo in Porečami. — V Celovcu mislijo kupčijsko šolo napraviti. (Slovenska v Ljubljani bi bila bolj po trebna.) — Dosluženi vojaki, ki so volje, postati orožniki (žandarji), im/ *e oglasijo vsak pri svojem župamu. —V zalogi Mohorjeve tiskarne je izišla ,,Slovenska čitanka za 3. razred srodnih šol sestavil prof. dr. Jakob Sket. (Štajersko.) Pošto so dobili v Petrovčali pri Celju. — V vojniku je klepač Goričan z zvonika padel in se ubil. — Kosijevo ,,zabavne knjižice" je izšel II. zvezek, ki ima prav mično berilo za mladino. — V Kozjem je stekel pes tri ljudi ogrizel. — V Celju bodo porot niki sodili 20 zločincev, največ pobijalcev. — Nova hiša za latin ske šole v Mariboru jo dodelana in se je nedavno odprla. (Primorsko.) Tržaški mestni in deželni zbor se je soglasno izrekel da bo mesto propadlo, ako se v Trstu ne poaovi prosta luka. Sklenil je, vlado za to prositi. — Tudi je bil vzboru govor o ljudskih šolah. Slovenski poslanec Nabergoj se je možato potegnil za napravo slovenske šole v mestu. Lahi so pa to odbili. Zdaj mora vlada vmes poseči, sicer Slovenci ne pridejo do svoje pravico. — V nekem gozdu nad Javornjkom so iz vode potegnili 701etnega Jos. Močnika iz Jagerč na Tolminskem. Avstrija. Pred'nekaj dnevi se je raznesla vest, da nameravata ai strijski cesar in ruski car sniti se; gotovega poročila še ni. — Avstrijska vlada namerava v Združenih državah razven dosedanjih konzulatov v Baltimore, Boston, Chicago, Galveston, Milwaukee, Mobile, Now-York, New-Orleans, jubilejni slavnosti in če jih bode ; policija varovala pred zaničeva- i njem svojati in verskih nasprotnikov. Vlada odgovorila je baje zelo dvoumno; Vatikan ni zadovoljen in morebiti bode tudi odpovedal vsom vlakom. Srbija. Nasprotstvo mej liberalci in radikalci je vedno huje. Začeli so se rosni izgredi. Iladi-valci zahtevajo razpis volitev, liberalci pa novo volitev. Volilni boj bode prej ali sloj hud.' Angleško. Veliko čudesa je tu arovzročila spreobrnitev angleškega misijonarja Davida Benjaminja h katoliški veri. Anglikanski škof poslal ga jo v Perzijo, a mesto da bi on drugo spreobračal, prestopil e sam v katoliško cerkev. Philadelphia, Pittsburgh Rich-mond, Sail Francisco, St. Louis, Charleston, Norfolk, Pensacola in Savannah ustanoviti še več družili. — Kolera prikazala se je na Oger-skem v Budapešti; našla je prav ugodna tla za hitro razširjevanje. Italija. Poroča so, da jo Vatikan vprašal laško vlado, če smejo vlaki z božjepotniki priti v Rim k Cleveland in osebna prostost. Osebna prostost jo prvo načelo, za katero bi se moral boriti vsak prost človek. Marsikak politik zataji svoje nazore, boječ se, da bi se ne za meril občistvu. Grover Cleveland pa ni tak straliopetnož. To je dokazal s pismom, s katerim jo naznanil svojim volilcom, da sprejme predsedniško kondidaturo. Vsak demokrat bi si moral dobro zapomniti njegove nazore o osebni prostosti, o kateri piše Clove-land sledeče: ,,Glavno načelo naše vlade je popolna osebna pro-stogt v soglasju z mirom in dobrim redom. To načelo zahteva, da se ne pozabi meja ined vladinimi in osebnimi pravicami. Modra vzgoja, ki je neizogibno potrebno sredstvo, izroditi dobre in zmožne meščane, ima gotovo meje, in so ne sme nikdar urivati v pravice stari -šev. Demokratična stranka zanikava vsako urivanjo vlade v verske zadeve- Vlada, ki se meša v družinske in osebne zadeve je napačna." Bolj jasno bi no bil in^gcl govoriti, demokrati smejo biti ponosni, da je njihov voditelj, Grover Cleveland, očitno pripoznal, da je podlaga naše vlade popolna osebna prostost v soglasju z mirom in dobrim redom. Kje je kak pošten meščan, naj si bo republikanec ali demokrat, ki bi ne bil zadovoljen s takimi načeli? Pri zadnjih volitvah pred 4 leti Cleveland ni ni-česa omenil o tem važnem vprašanji. Bržkono so bili krivi tega voditelji, ker so se bali ,,treznih" demokratov. Grover Cleveland je bil premagan, in lahko rečemo, da bi ne bil podlegel, da ni opustil izraziti svojih načelov. Sedaj se je spametoval, zato ne govori samo splošno o osebni prostosti, temveč povdarja posebno tudi vprašanje o vzgoji, ki igra ravno sedaj tako važno ulogo. On nikakor ne odrekava državi pravice zahtevati od starišev, da se njih otroci dobro pouče v vseli strokoh,katere se zahtevajo od navadnega človeka, toda odločno trdi, da vlada nima nikake pravico siliti starišev, da bi pošiljali svoje otroke izklučno le v državne šolo. Co tudi Grover Cleveland zgubi nekaj glasov zaradi svojega možkega in prostomisloče-ga mnenja, pridobil si bode zopet na drugi strani tisoč in tisoč glasov liberalno mislečih republikancev. Na vsak način si je zaslužil podporo vseh takih mož. "V ^STCDIE^IHj THE NEW YORK CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,, Pridi in oglej si! Spoznal bodeš, da prodajamo p najnižjih conah. NEf TORI CLOTHING CO Glavna zaloga sukna. N a j v a ž n o j o : li.ra.ni dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju A. »I o weler-Ntoi*e. Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilno omarice od $20*-—■ naprej. Porok IffltfVi da . bgš zadovoljen z ameri-kaitskimi in švicarskimi urami. Z" a ceneno, reel no in garan-tovano izvršitev pooblastil (Vollinachten) veljavna v vseh krajih Evrope, dalje za vožno listke (Tickete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za pošiljanje denarjev v Evropo, se obrni na Jos. J. Sokliča in W. T. Jamesa blagajnika elyške banko v Ely, Minn. SII IB M izvršuje toČuo in ceno Tiskarna Amer. Slovenca. Zalivala. Podpisani izreka najsrčnejo zahvalo veseli družbi, ki je prihitela iz Ely k sobotni veselici v prostore g. Fr. Trarapuseha v Luke-čino. Posebno se zahvaljujem gg. Jeo Skala-tu, Fr. Scheringer-ju in Janezu Logačan-u, ki nas jo razveseljeval vsestransko z izvrstno godbo. Fr. Tr. KZje je Kdor bi /.vedel kuj o bivanju KAROL SVIGELJ-a je uliiidno pru-eti, da. naznani to upravnistvu ,,Amer\J<. Slov." nI i pa njegovemu očetu, Mat. Svigeljnu v Itorovuicn. Kranjsko. Zadnji f is j" bi! v Illinois, Aurora, Ave 027, N. A. Louis Slcttcn VELIKA TRG OVI iA klobukov in kap, obleke in obuval, kulie in groceries. ZAI << KiA liišne oprave in kuhinjske posode. ELY - - MINN. Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class (matter, April 7, 1892. Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za. vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po S? 3.00 (tri dolarje) ali G gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BUH Amorikanski Slovenec Tower St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00. Cena naznanil in oglasov: Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno $10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising-Rates. Per line 10 cts.; per inch $1-— per month or $10-— per year All advertisements must bo paid strictly in advance. Jos. F. Buh, Editor and Publisher. Cerkveni koledar. Sobota, 23. okt.: Kordula, Šaloma. Nedelja, 23. „ 20. pobink.; Jan. K Evang. Jezus ozdravi kraljevičevega sina. Jan. 4. Ponedelj. 24. „ lJafael, arhangelj. 'Torek, 25. ,, ICrijjpin, m.; Bonif. Sreda, 20. „ livarist, p.; Lucij. Četrtek, 27. „ Sabina, m.; Frab. Petek, 23. ,, Simon in Juda, ap. "4 terega Evangelij sv. Janezu 4, 40—51! Tisti čas je bil neki kraljic ,ka-sin je bolan ležal v Ka-farnavmu. Ko je ta slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite znamenj čudežev, ne verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin umrje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! in ■človek je veroval besedi, katero mu je rekel. Ko je pa bil še na j.oti tje doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali rekoč: da njegov sin živi. Tedaj jih je vprašal po uri, ob kateri mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica. Oče jo tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, katero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval on in vsa njegova hiša. otrokom, da bi zanamce navdušili v ljubezni do domovine, in ti pravijo o njih svojim potomcem. Njih ime ie ovekovečeno v mramornatih in granitnih spomenikih. Ni je dežele in ni ga naroda brez junakov, kojili ime bi ne bilo slavno-znano in obče spoštovano. Naša ljudovlada so ponaša z mnogimi takimi junaki. Dovolite mi omeniti samo borilce, kateri so pred osem in dvajsetimi leti razdrobili verige hlapčevstva, ter oteli z mnogimi dragocenimi žrtvamizlato svobodo. Tisoč in tisoč vrlih državljanov zbralo se je na bojnem pozorišču na jugu. Poslovili so so od dragih soprog in otrok, od svojcev in prijateljev. Zapustili so za seboj vso tolažbo, ostavili so vse prernožo nje: dom in polje, z jedno besedo, vse, kar jim jo bilo drago in ljubo, ter šli so z veseljem branit domovino. Njih gaslo je bilo: Ali zmagati, ali umreti! — Nebrojno jih je padlo na krvavem polju in ostanki mnogih so razmetani sem in tja, na katere žarko pripeka vroče južno solnce. Vsakdo ve kako časti hvaležni narod hrabre junake, osobito pa njih plemenite vodje. Amerika se ponaša s svojimi junaki in zapoveduje svojim sinovom, da časte padle borilce vsako leto na ,,dan okraševanja' Mlado in staro biti pri ti priliki na pokopališča, da okrase grobe s cvetičnimi venci. Pevci pojo za sveti dom padlim v čast-,, navdušeni govorniki oživljajo z lepimi besedami občinstvu njih junaška dejanja. No, ker so delovali in umrli za narod, živeli bodo z narodom, dokler bode živel narod. Tudi Kristova Cerkev ima svoje junake, ki goreče ljubijo nebeško kraljestvo, za katero so vedno pripravljeni darovati zadnjo kapljico krvi. Junake šteje, ki zapuste vse posvetne radosti in si izvole revno, trudapolno in tiho življenje. Izpostavijo se tisočerim nevarnostim, da bi pridobili druge za večno kraljestvo. Sveta Cerkev ima vrle borilce, izpoznovalce in mučenike. Ona ima v svoji mogočni vojni voditelje-prvake in druge častne osebe: aposteljne in njih verne naslednike. V prvi vrsti pa se ponaša sveta Cerkev z nevstrašljiviini poslanci ali misijonarji, kateri gredo v daljne pokrajine in preiščejo najtemnejšo in skorej ne-pristopne gozdove. Ne glede na premnoge opasnosti hite po zmago nebeškega kraljestva, ter bijejo trd boj za Gospoda vojskinih trum in pripeljejo na stotine in stotine podanikov do zmagonosnega la-vorjevega venca rajske slave. Ponosna je Cerkev na slično junake, časti jih in zapoveduje svojim otrokom, da jih tudi oni dostojno proslavljajo. Tak cerkven junak je Premagan zgrudil se je na kolena v sneg in v molitvi izdihnil nedolžno dušo v roko svojega Stvarnika. Umrl jo mučenik za vero, kakor mu jo velevala sveta dolžnost. Mučenik dolžnosti. Čast. g. Jakob Trobec, duhovnik cerkve sv. Neže v Št. Paulu, govoril je angleški govor mnogo-brojnemu občinstvu, ko so prenesli ostanke Lavrencija Lavtižar-ja iz Crow Winga na dulutsko po-kopališčo. Zanimljivi govor o življenju jednega prvih naših misijonarjev na severo-vzhodu, povzamemo iz časopisa ,,Tho Northwestern Chronicle". ,,Corpora ipsorum in pace sejpultn sunt, et nomen coram vivit in generationem et generationem. — Njih trupla so v miril pokopana, in njih ime živi od roda do roda." — Ecclesiastic XLIV. 14. Svet slavi one junake, ki so pripravljeni iz nesebičnih nagibov in iz pravega domoljubja žrtvovati kri in življenje v obrambo domovine. Njih slavne čine poveličujejo govorniki, njih srčnost opevajo pesniki. Roditelji govore o njili Ju ovrencij Li avtižar, kateri je žrtvoval življenje za Indij ane na poslanstvu ob Rudečem Jezeru 1. 1858. Ko jo namreč izvedel, da ga žele nekateri ubogi bolni Indijani za zamrznjenim jezerom, napotil se jo nemudoma na nevarno pot 3. grudna, v dan sv. Frančiška Ksaverija. Bilo je krasno jutro, obetujoče najlepši dan. Srečno dospevši do bolnih Indija-nov, poučil jih je v kolikor mu je čas dopustil, ter pokrepil jih v sveti veri. Popoldne so je vračal domov. Vreme bilo je strašno. Mrzli sever podil je črnotemno oblake po nebeškem oboku. Sneg jo naletaval in severozapadnim prebivalcem dobro znani,blizzard' začel je z vso silo razgrajati. Ubogi poslanec se je sicer boril nekaj časa z naravnimi silami, akonečno je onemogel ne daleč od doma. Ko je došla o. Pircu, znanemu indijanskemu misijonarju, tožna vest, prenesel je njegovo truplo v Crow Wing. Ondi je počival med indijanskimi grobovi na prijaznem hribčeku, pod katerim se vije po divni dolini, kakor srebrn pas mogočna reka Misisipi. Majhen pri-prost lesen križ zasajen na grob, kazal je mesto, kjer je spaval v pokoju srčni Kristov junak. A kmalu jo ogenj končal i to malo znamenje in za mirno stanovanje našega Lavrencija vedeli so le nekateri njegovi zvesti prijatelji. Kaderkoli sem bil v CrowWingu, obiskal sem grob rano umrlega. Stoječ ob tihi ruši, spominjal som se velike gorečnosti pobožnega misijonarja in njegov blagi spomin me je bolj poživljal in blažil, kakor mnogokak le]) govor. Odkar sem zapustil Belle Prairio pred šest in dvajsetimi leti, izražal sem često željo, da bi so prenesli ostanki Lavrencija na primerno pokopališče, kjer naj bi mu postavili dostojen spomenik. Moja želja in želja mnogo drugih častilcev njegovega spomina se je sedaj vres-ničila. Hvala srčna pre vzvišenemu dulutskemu vladiki, ki je dobrohotno podpiral vedno in povsodi dobri namen! Hvala preč. gospodu general-vikarju Jos. F. Buhu za požrtvovalno delovanje v ti zadevi na crowwinški misiji! Hvala čast. duhovščini za velikodušno in vsestransko pomoč pri blagem podjetju! Lavrencijevo truplo je počivalo v Crow Wingu štiri in trideset let. Sedaj smo pa oddali njegove kosti v naročje materi zemlji na katoliškem pokopališču v Dulutu. Tukaj naj počivVj ), dokler jih glas angeljRko trombe ne vzbudi 8odnji dan k novemu življenju. Lavrencij Lavtižar so je narodil 11. grudna 1. 1820. v Srednjem Vrhu, v majhni vasi na Gorenjskem. Roditelja sta mu bila revna, pa jako pridna in strogo katoliška kočarja. Zo v rani mladosti sejala sta v mehko srce ljubemu sinčeku seme čiste nebeške kreposti. Navduševala sta ga v duhu pobož-nbsti in ponižnosti za vse lepo in blago. Med slikovitimi prizori orjaških julijskih gora, v čistem planinskem zraku, razvijal' se je um in nevpogljiv značaj dobremu Lavrenciju za poznejšo možko dobo. Do neba štrleči vrhovi nad njim in bajni gaji krog njega spominjali bo ga božje mogočnosti in lepote, do katere se je dvigal njegov dull dan na dan z velikim hrepenenjem. Kmalu so izpoznali redke duševne dečkove zmožnosti in roditelja sta ga poslala po nasvetu in s pomočjo prijateljev v meščanske šole. Kaj bi pač moglo bolj osrečiti ukaželjnega dečka! Dasi se je moral boriti z revščino in z raznimi nevšečnostmi, učil se je vendar pridno in porabil vsako priliko v izobraženjo duha, kateri je od dne do dne treboval večjega obzorja. Lavrencij bil je v šoli vedno med prvimi in velik ljubljenec součencev. Njegovi sodrugi se niso divili toliko njegovemu bistremu umu, kakor njegovi ponižnosti, krotkosti, postrežljivosti in prijaznosti. S čudovito lahkočo osvojil si je vednosti in jezikov. Onih predmetov pa, kateri so mu obetali najbolj pomagati v bodočem stanu, poprijel so je z neumorno pridnostjo. Namen bil mu jo vodne pred očmi: Posvetiti življenje božji službi, delovati i z k 1 j u č 1 j i v o 1 o za b o ž j slavo in za vzveličanje neumrljivih duš. Po dokončanih klasičnih in mo-droslovskih ukih vstopil je v ljubljansko semenišče 1. 1842., da bi se pripravil zasveti duhovskistan. Posvetili so ga v mašnika v tretjem letu bogoslovja 3. velikega srpana 1. 1845. Da so ga posvetili že v tretjem letu, bila je redka izjema, nekako odlično priznanje pridnosti izvenrednemu in jako naprednemu bogosloven. Po po-svečenju je nadaljeval svoje učenje do poletja 1. 1840. Istega leta so ga poslali za pomožnega duhovnika v Trebeljno. V Trebeljnem deloval je v vinogradu Gospodovem do 1. 1851. Ljubljanski vla-dika poslal ga je od tam na Dobrovo, blizu tri milje od mojega rojstnega kraja. Mnogo romarjev od daleč in blizu roma v dobrov-sko župnijsko cerkev ob posebnih letnih časih, da vsprejmo svete zakramente in da se spravijo z Bogom. Gorečim duhovnikom odpira se tam neizmerno polje za izpre-obračanje grešnikov k pokori in za navdušenje vernih k večji popolnosti. Lavrencij Lavtižar bil je sedaj v pravem pomenu besede v svojem življu. Pridobil si je ugled, spoštovanje in ljubezen pri ljudstvu obeh župnij s svojo veliko vstrajnostjo na leči in v spovednici. Bil je ponižen, pohleven, ljubezniv, posebno pa se je vedno odlikoval s čisto pobožnostjo, katera mu je bila, rekel bi druga narava. Ime. novali so ga navadno ,,sveti duhovnik", ali kratko ,,svetnik." Pod tem imenom poznali so ga daleč naokrog izven njegove župnijo. Od tam pisal je dragemu prijatelju pismo, v katerem se razvidi njegova izvenredna bogaboječnost, ponižnost in neizkončno koprnenje po večji popolnosti. Navedeni le nekaj misli omenjenega pisma: ,,Uas hiti brez prestanka. Dve leti vtonili sti že v večnost, odkar som dospel na Dobrovo. Oj, v koliko rečeh bode treba že samo > od teh dveh let odgovor dati! Ko bi Bog ne bil brezmejno usmiljen, pač bi ne mogel upati, da pridem v nebesa k svetnikom, katerih življenje se jo na svetu svetilo v najlepših čednostih in dobrih delih. Sramujem in žalostim se, kadar premišljujem te častitljive vzglede in svojo veliko pomanklji-vost. Sedaj me uči lastna izkušnja, kako trdo in težko je človeku, ki se ne trudi od mladih let s pomočjo božje milosti za pravo krščansko življenje, služiti še le v poznejših letih Bogu z večjo popolnostjo. Ni le izgubljen čas, ki ga nisi porabil v božjo čast, temveč oslabe tudi dušne moči.--- Morebiti me vprašaš: ,,Kaj misliš biti svetnik?" To kaže duhovno prevzetnost. Vem, da se ne smem predrzniti biti takih misli, da bi postal jednak kakemu svetniku, toda želeti vendar moram, da bi tako živel, kakor nas uči sv. evangelij, ker potem bodemo sojeni." - Lavrencij Lavtižar, poln sv. gorečnosti za vzveličanje duš, skle-nij je naenkrat posvetiti življenje Indijaiioni. Sklenil je delovati za naprej med najrevnejšimi revnih, med divjaki, da bi jih pridobil za nebesa. Do tega koraka ga ni izvabila posvetna slava, niti želja po nenavadnih dogodljajih, temveč srčna ljubezen do Boga in do svojega bližnjega. Poslovil se je od roditeljev, .sorodnikov, prijateljev in od drage domovine in upajoč v modro božjo previdnost, napotil se je v daljno Ameriko. Pisma, v katerih popisuje svoja opazovanja na potovanju so jako podučljiva in zanitnljiva. p0 jedili strani vspre-jema njegov duh sožne vednosti vse učenjaka, po drugi strani pa pre-motruje vse, kar se nanaša na vero. Vse to slika z živimi bojami in venča svoja opazovanja z opombami, iz katerih odseva njegova lepa duša. Vsa že priobčena pisma veže zlata nit Lavrencijeve pobož-nosti in svetosti. — V Antverpnu se je vkrcal 31. velikega travna in stopil na suho 14. mal. srpana v Novem Jorku. Dospevši v novi svet, učil se je nekaj tednov angleščine, predno so mu odkazali misijo. Da bi se priučil indijan-ščini, poslali so ga v La Croix (čitaj: La Kroa!) k duhovniku in rojaku Mraku, tedanjemu misijonarju med Indijani. Mrak bil je kasneje drugi vladika v Marquettu. Naš Lavrencij je bil misijonarju Mraku jako dobro došel. Deloval je izdatno pri kanadskih Francozih, a zraven vsega tega učil se je pridno indijanščine. Seznanil se je h kratu temeljito z zgodovino onih krajev, posebno vrlo se je pa poučil o misijah očetov jezuitov med Indijani. V kratkem imel je v svoji oblasti jezik Čipve-Iudija-nov, vsaj toliko, da jih je poduče. val za silo v sveti veri. Z dušo in telesom poprijel se je težavnega dela in z božjo pomočjo izpre-obmil je mnogokako p t temi nevere tavajoče ovčico. Kaderkoli se mu je posrečilo dovesti divjaka k pravi veri, bil je neizrekljivo ve- sel in srečen, kar jasno pričajo njegova pisma. Goreči blagovestnik je ljubil bedne Indijane, in Indijani so ljubili svojega pastirja. Da bi pa še plodovitejše deloval in da bi si vtrdil stalno delovanje med ljubljenimi ozadnimi otroci, nagovarjal je očete frančiškane, da bi prevzeli v skrb misijo v La Croixu. Pobogali so se.gJUladi misijonar je prepustil očesom frančiškanom mesto ter radovoljno prevzel mnogo težavnejšo misijo'jjj24 milj od La Croixa. Od tukaj je še vedno obiskoval Indijane v La Croixu, dokler si niso očetje-•frančiškani pridobili zadostnega znanja Čipve-indijanščine. Ko je čul, da je njegov rojak misijonar Pire v ozomju širne Mi-nesote jedini katoliški duhovnik med mnogimi Oipvo-Indijani, med katerimi jo bore malo katoličanov, ponudil se mu je Lavrencij v pomoč, želeč delovati med divjaki. Kdo si more misliti s kakim veseljem je vsprejel oče Pire tako delavnega pomočnika! Vneti Pire nastanil je Lavtižarja pri Indijanih ob Rudečem Jezeru. Večina Indi-janov bila je paganska. Od Rude-čega Jezera piše zvestemu prijatelju: ,,Tukaj vidim žalostno stanje ubogih divjakov. Do sedaj bil sem med omikanimi kristijanskimi Indijani, kateri se razlikujejo prav mnogo v svojih šegah od belokož-cev, a ti bedni Indijani vidijo se mi povsem brez pomoči. Naravno so leni, še bolj pokvarjeni pa so s strupenim žganjem, katerega jim prodajajo brezvestni ljudje. Sedanje njih stanje je skrajno žalostno, a to še ni najhujše; hujše se jim godi v kolikor se tiče njih neumrljivih duš. Ko opazujem ta revna bitja, prošinja me gorečnost in nenasitljiva želja delovati za nje, kolikor je v moji moči. Dan na dan prosim Boga za razsvetljenje pri tem sklepu." — Lepa slika izpreobrnenja celega rodu dvigala se je pred njegovimi očmi in polnila mu dušo z radostjo. Sijajni vspebi venčajo že prve njegove poizkušnje. Pa žali! božja previdnost poklicala ga je od dela s prerano smrtjo v najlepših letih. Strašen udarec za dobrega F in za uboge Indijane, ki so ostali brez dušnega pastirja! Kaj je čuti s pomočjo ob-'oče Pire in koliko je mislil o'svo-, kar zanimlje jem nevtrudljivem pomočniku, iz ražal je v ganljivem pismu, iz katerega navedem le nekaj vrstic: ,, Dragi mi prijatelj! V najbolj otožnem stanu in s prežaljenim srcem Vam moram naznaniti nesrečno dogodbo, da našega ljubljenca, pobožnega Lavrencija Lavtižarja ni več med živimi. Žel je v boljše življenje, ker ga svet ni bil vreden. Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih. V Krivem Drevesu je storil v treh letih veliko dobrega in tam si je pridobil najlepše hvale vredno spričevalo velike pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apo-stoljsko gorečnost, s katero je koprnel po dušah Indijanov, ker tamkaj ni bilo več divjih neverni-kov za izpreobračanje. Torej se je meni ponudil za pomočnika. Z dovoljenjem njegovega preč. vladike privolil sem prav rad v to ponudbo; vsprejel sem ga prav prisrčno, kakor poseben dar božji. S tem je storil božji služabnik še večji dar zatajevanja samega sebe. Zapustil je za vselej dobre indijanske občine otavanskih kristijanov, da bi hodil po najtežavnejših potih iskat izgubljenih ovčic, divjakov po se vernih indijanskih pokrajinah. Njegova smrt potopila me je v najglobokejše žalovanje, in prelil sem mnogo solza. Hladila je mojo britkost le jedna misel, da njegova blaga duša med izvoljeno trumo oznanjevalcev svete vere pred božjim prestolom silno prosi za uas slabe misijonarje in za izpre-obrnenje divjakov." Iz teh kratkih podatkov njegovega življenja lahko posnamemo, da je bil najboljši božji služabnik, goreč misijonar, rekel bi — svetnik. In ker je daroval življenje za svojo ovčice, imenujemo ga lahko mučenika. Zbrali smo se danes tu kaj, da ga počastimo in položimo njegove razpadle kosti k zadnjemu počitku. On ne trebuje našo molitve, njegova duša je v pokoju, raduje se mod aposteljni. On naj prosi pred božjim atolom za napredek svoje dežele; za mir in rast svete Cerkve; za novo dulutsko vladikovino in za delavce v vinogradu G ospodovem. Njegov vzgled pa navdušuj vse v pobožnosti, posebno nas misijonarje s pravo vnemo in gorečnostjo za vzveličanje duš. lhuii se. ,,Am. Slovenec" poročal je v svoji 33. štev. o kongresnem odloku glede svetovne razstave ob nedeljah in dokazal nezmisel prepovedi nedeljskega obiskarazstavinih prostorov. V zadnji številki mesečnika ,,Forun" spisal je episkopalski škof Potter članek v smislu našega lista. Pisatelj pravi takoj v začetku, da nikakor ne zagovarja evropejskega posvečevanja nedelje in da so amerikanske postave ,*lede posvečevanja nedelj vso hvale vredne, samo, da se ne sme iti predaleč.Nikakor se ne da opravičiti prepoved nedolžne zabave in veselic. Kristijanom prvih stoletij ni nikdar padlo v glavo, da bi se pohujševali nad nedolžnimi nedeljskimi zabavami, ali da bi prepovedovali shode prijateljev in znancev. Našo nedeljo lahko praznujemo v popolnoma krščanskem smislu, pravi škof, ne da bi si ne privoščili kakega okusa ali veselice. Vsa opravila, ki človeka blaže ali poučujejo, niso v nikakem nasprotju s svetostjo Gospodovega dneva. Knjižnice, muzeji, razstave podob in jednako morale bi biti na vsak način odprte na ta dan. Nato preide pisatelj na vprašanje o zaprtju svetovne razstave ob nedeljah in pravi, da so se oni ,-ios unci, ki so glasovali zoper nedeljski obisk, ozirali večinoma na svoje tovariše, kakor pa na svoje osebno prepričanje. Fo njegovem mnenju pa ni nobeden poslanec dolžan v jednakibt slučajih ustrezati željam drugih, temveč ima popolno pravico nevstrašeno izreči svoje mnenje. Dotičen ukrep kongresov, pravi Potter, je popolnoma napačen. Po njegovih mislih obiskovali bodo razstavim gostjo gostilnice, ako jim bode zaprt vhod v razstavo. Ako so razstavim prostori zaprti občinstvu zjutraj med službo božjo in ako prenehajo stroji ob nedeljah, zadostilo se bode popolnoma značaju dneva. Kdor bi obiskal razstavo popolu-dan in bi preučeval razstavljene predmete človeškega umotvora, bi gotovo ne zlorabil naše ,,amerikan-ske nedelje." Besede uplivnega opiskopalaega škofa napravile bodo gotovo velik utis in upati je, da pripomorejo mnogo k pametim nazorom v tem vprašanju. Svetovna razstava v Chicagi. Predsednika železnic ,, Western Passenger Ass." in ,,Trans-Missouri Ass." snideta se v kratkem, da določita cene posebnim vlakom, ki bodo vozili k Kolumbovi slavisti. „Western Passenger Ass." sklenila je tri četrtine navadne ^ue zahtevati in 50 odstotkov ra-Wa odstopiti za 50 milj ob reki Missouri. Železnica ,,Trans-Missouri Ass." določila še ni nič. Tu Navedene cene zde se nekoliko Previsoke. ,,Central Traffic Ass." sklenila je tri četrtine navadne cene pobi-rati. Zavezne čete in vojaštvo pa plača v oddelkih, najmanj 25 mož skupaj, 1 cent za miljo. Chili imenovala bo odbor. Ruski komisar Rakovca Suhev-ski prosil je za večji prostor. C. E. Jomes iz Omalie, Nebr. J^hudil se je za 150 dolarjev ude-^Žiti se sprevoda dne 20. okt. z 0Pi"eženimi bivoli. Da bi bilo udeležencem sveča-"ostij v oktobru bolj priročno do-Wi jedila, naročil bo razstavni °dbor 100.000 škatljic, napolnje-z krulii, namazanimi z surovim Maslom. Prodajali bodo škatljice 10-25 cts., kakor bodo velike. Bne 21. okt. žgali bodo v treh N-kih: Lincoln-, Washington- in ^arfield-Parku umetne ognje. Za ^fočevalce raznih časopisov ohra-""i so 2500 vstopnic v palačo. "' Vojaške svečanosti udeležilo se ^de 2-2500 vojakov iz Illinois, ^■inesota pošlje dva polka peš-in dve bateriji, Indiana 35 čet *500), Town. 9, nnlka nešcev in 3 bi Iowa 2 polka pešcev ataljone po 4 čete, Ohio 12 čet !eo0). Iz Clevelanda pride mestno °ujištvo, iz Toleda 50 kadetov biciklih. Michigan pošlje 12 'w I Tower, Minn. Glavnica, - - _ $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. Največjo zalogo v mestu ima Sz Korb imiCK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Groceries ali jedilna, prodajalnica i. dr. mr pozor i -m na našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval. Vee vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo. «T. .5. MURINIK Ac CX Tower, 3tiiin. MEAT: MARKET Na prodaj frišno, soljeno in suho meso in kuretiia po nizkih cenah pri M. Grube Tower ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomoranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti,, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseli glavnih žclezničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-eifičnem obrežju in A laški. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani inPaci-fičnern obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. , • Prizori med potjo sonajdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki so hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in drugo zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu. Ako se želi kodo natančneje poučiti o tem nasvetu, m.i lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" iu -ibrošuricami o Yellowstone Parku n Alaski. J. B. NOBLE, M. D., ZDR A "V NIK, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN. TOWER, MINN. Clias, McNamara, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. JAKOB SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. BENSON & HAMNSON. Zaloga peči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. iSSF" Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo. FILEW00D & CO, prodajalec svežega in soli enega, mesa. Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem času na izbiro. TOWER MINN. MIKE KROHN W. N. SHEPHARD & CO., PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, VRATA, STEKLO IN RARYE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. C. H. OPPEL Ac SONS, prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki. velika zalo» a Mitov najnovejše moie, lap ta fino izdelal če#. Oprava za rudarje in gozdarje. ELY MINN. M. Vail ELY, MINN. VELIKA ZALOOA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe. ton Cloi Največja in najboljša- zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri: m d OIIAS. I.A.NO-, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake vorste in velikosti, vsak čas po nizki ceni delo dobro dovrši. GERMAN AMERICAN MAT MARKET. Max shapiro, mesar, prodaja vsako vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. & prodaja raznovrstne klobase in perutnino priporoča uljudno ~W~. EL IVroOuLeicie. Pivarniška družba Iron Range prodaja izvrstno knhano i« prav čisto uležano pivo Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novej' šimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo ,/:i mesto in severozaton. I5P" Naročilom bode ugodila vestno in točno. M. FINK, ravnatelj TOWER M INK'