Štev. 46.
V Ljubljani; dne 11. julija 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10
VINARJEV.
3E
HOvfl DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 6 K, ZA POL LETA 3 K, ZA ČETRT LETA 1 K 50 v.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
larodnost in naše časopisje.
0 tej temi se je že mnogo pisalo, a izdalo ni do sedaj prav nič. Tudi na tem mestu smo že opetovano ožigosali ono bambastično kričavo narodnost naših listov a la „SIovenski Narod“, ki vpije in žuga našim nasprotnikom z raznimi grožnjami, ki pa na drugi strani toplo priporoča izdelke tujih, s slovenskimi tekmujočih tvrdk, ki priporoča tuje denarne zavode in ki s perfidnimi članki in noticami pobija in sramoti slovenska podjetja in slovenske podjetnike v prilog tujcem, le zato, ker so oni v zvezi s kako drugo politično stranko, kakor je ona, katero zastopa
slučajno dotični list.
Zapomniti se pa je treba, da velja vsak narod le toliko ; kolikor velja njegova gospodarska moč. Pri slovenskem narodu kot jako maloštevilnem je lahko uviditi, da tvori vsak posamezni član in njegova gospodarska moč tem večji in važnejši del celotne gospodarske moči narodove in je torej skrajno nenarodno delo, ako se pobija na gospodarskem polju tega ali onega člana našega malega naroda, naj bo ta potem tega ali onega političnega prepričanja. Nasprotno je pa ravno tako iz narodovega stališča neopravičeno postopanje našega časopisja, katero proti neznatni • odškodnini kaj rado v svojem ihseratnem, če ne tudi v redakcijskem delu, podpira tujce in tuja podjetja. S tem ne samo, da oškoduje konkurenčna slovenska podjetja ali pa oteškoči njih razvoj in onemogočuje pogosto novo ustanovitev takih domačih podjetij, temveč s tem, da krepi tuji živelj in tujo gospodarsko moč v našem ljudstvu, podpira vedno še jako razširjajoče se in cvetoče ponemčevanje sredi naših slovenskih pokrajin.
Nič manjše škode nam ne napravlja v narodnem oziru brezobzirno, pogosto otročje in neopravičeno smešenje vodilnih in uplivnih slovenskih mož po politično nasprotnih jim listih. Dejstvo, da tozadevne po naših časopisih nastala psovanja in smešenja Slovencev, naši narodni nasprotniki Nemci in Italijani po svojih listih ponatiskajo z veliko vnemo in radostjo in s tem kaj izdatno podpirajo pri svojih čitateljih že itak slabo mnenje o nas in naših slovenskih (ne klerikalnih ali liberalnih !) razmerah, že edino to dejstvo mora odpreti oči vsem onim, ki bi morda še dvomili o nenarodnosti tega postopanja.
V	naši politiki je sedaj doba sporazumov in kompromisov. Po ljutih, v narodnem oziru za Slovence pogosto usodepolnih borbah prišel je čas premerja, premagovanci
in zmagovalci prišli so do prepričanja, da je treba edinole in predvsem skupnega dela, da le v tem leži upanje boljše in trdnejše bodočnosti za naš narod. Le naše časopisje bije slepo po starem receptu na desno in na levo; za kako malenkost in največkrat iz zgolj osebnih nagibov, se udarja po tem ali onem odličnem Slovencu, mu krade čast in jemlje ugled pred svetom, ker se je izkazal za političnega nasprotnika. Dan na dan se smeši to ali ono društvo, ki v svojem krogu izborno deluje in more celokupni slovenski zadevi le koristiti. Smeši se nastop Slovencev pri raznih prilikah, pri slavnostih, zborovanjih v državnem zboru — samo ker so v nasprotnem političnem taboru. Nemci porabijo take samoobsodbe Slovencev (ker v tem slučaju ne razlikujejo liberalcev in klerikalcev) najuspešnejše na jezikovni meji v ponemčevalne namene, ker z njimi uničujejo itak slabo narodno zavest ondotnih Šeslovencev.
Čas je, da napravimo tudi pri nas konec tej brezmiselni, v narodoem oziru skrajno škodljivi in samo pri nas Slovencih še tako cvetoči zlorabi moči časopisja. Apelujemo na one in iste može voditelje nasprotujočih si strank, ki so glede deželne politike kranjske že storili korake, ki naj omogočijo skupno plodonosno delo. Kavno isti možje naj vplivajo tudi na to, da se v naše časopisje upelje drug 'modus, po katerem se bodo ločile važne zadeve od nevažnih, po katerem bo pre-' nehalo narodno samomorilno herostratsko udrihanje po domačinih in domačih podjetjih in prireditvah katero je do sedaj siužilo v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov.
Najlepše in najenostavnejše bi seveda bilo, da bi sesešli vsi zastopniki slovenskih listov, in bi sklenili solidarno postopanje vseh listov glede nekaterih v narodnem oziru važnih točk. Navedli bomo tu le nekatere: Slovenski listi naj ne sprejemajo oglasov tujih tvrdk, ki so ali bi pa zamogle priti v tekmovanje z domačimi, naj se ne napadajo domača podjetja iz strankarskih razlogov; naj se izogiblje vsake napovedi bojkota domačinom, tudi onega z namigavanji; dalje naj se ne smeši iz strankarskega nasprotstva javnih funkcionarjev slovenskih in javnih nastopov Slovencev; naj se ne napada društev in zavodov nasprotnih strank, ako leta zasledujejo kulturno ali pa gospodarsko povzdiga svojih članov Slovencev. To in še nekaj drugih bi bile točke onega
zaželjenega dogovora zastopnikov naših časopisov. S tem dogovorom storjen bi bil za naš narodni obstanek stokrat večji pomen, kakor ga pa imajo sedanje grožnje, katere so v našem časopisji edini odziv na vedno množeče se narodnostne naskoke s strani Nemcev in Italijanov na slovenske postojanke, katere pa do sedaj vednega prodiranja tujcev na našem ozemlji še niso ustavile niti za trenotek.
Dobro vemo, da bo ta naš nasvet našel najmanj odziva ravno pri onih uredniških sotrudnikih, ki so vzrasli v dosedanjem načinu napadanja in medsebojnega psovanja; pri onih, ki so posebno za časa volitev razvijali svoje patente" v takozvanem „ostrem“ pisanju, in se potem tako navadili te metode, da jim bo težko odvaditi se je. Zato je pa naloga naših vodilnih politikov, da posežejo, če treba, tu vmes z železno roko, in pomedejo uredništva naših listov, onih elementov, ki nočejo uvideti kako škodo je donašal našemu narodu dosedanji način polemike slovenskih listov.
Državni zbor.
Nedelavnost avstrijskega državnega zbora, dokler so sedeli v nji poslanci starega kurijalnega volilnega sistema, je bila v pregovoru. Kadar so v francoski ali nemški državni zbornici hoteli dokazovati, kakšen bi parlament ne smel biti, pa so se sklicevali na avstrijski parlament. Avstrijski državniki so iskali vzrokov za to posebnost in bolezen avstrijskega parlamenta, in mislili so jo najti v zastarelem volilnem redu, v njegovih privilegijih. In upali so ozdraviti bolezen z odpravo privilegijev ter upeljavo takozvane splošne in enake volilne pravice za državni zbor.
Prišli so v zbornico po večini novi možje voljeni na podlagi novega volilnega reda. Pa kaj vidimo, prišli so pač novi možje, stvar je pa ostala kakršna je bila. Voza ni mogoče spraviti v pravi tir. S silno težavo po večmesečnem razpravljanju in mešetarjenju so spravili proračun, prvi proračun po tolikih letih, pod streho. Ministri so predložili mnQgo novih zakonov, a čakati smemo leta in leta na njihovo rešitev. Pred vsakim glasovanjem se vname za kulisami hud boj za„ — glasove in ker poslanci vedo, da so njih glasovi tako dragi, zato jih skušajo posameznim ministrom prodati čim dražje. Brez kup-
LISTEK.
Čez Turjaške gore v Ribniško dolino.
Potopisne črtice. Franjo Piro.
III. Čez Rob do Velikih Lašč.
Popotnik pridem čez goro od Iške vzemem še slovo.
In kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre.
Pa nikar ne mislite, da bi bili pri očetu Ustniku, kot edinemu zastopniku žlahtne kapljice na Krvavi peči, kar tako. meni nič, tebi nič, mimo šli. O, tega pa že nel Zakaj, pot čez Bob do Velikih Lašč se vleče in treba ji je dobre podlage. No in navsezadnje smo upoštevali v tem oziru tudi za naše želodce zelo merodajno in tudi vam že znano prepričanje malega Dušana, da človeku namreč ni dobro živeti ob samem lepem razgledu in premišljevanju kraških tal na Turjaških gorah; ampak, da se včasih tudi kozarček vinca rujnega na podlagi pristnega ričeta, ali tudi le v oblicah krompirja in solate špehovke, ali magari tudi še kaj drugega, prav dobro prileže. In tega prepričanja smo se tudi držali.
Med počitkom smo tudi o Krvavopečanih marsikaj zvedeli. Kar bi znalo vas zauimati, bi bilo v kratkem povedano le to-le:
Prebivalci tega samotnega gorskega sela se pečajo večinoma z lesnim obrtom in kupčijo. Otroci tu gori ne pohajkvajo brezdelno okoli, kakor pri nas v dolinah. Ali paso, ali pa doma izdelujejo zobotrebce, katere potem nosijo prodajat daleč naokrog. Tudi poljedelstvo tu gori dobro uspeva; ponajveč pridelujejo ječmena in ovsa, na severovzhodni strani dobiš tudi prav lepo pšenico, a povsod pa malo koruze in fižola. Vobče so mirni, pošteni ljudje, v obnašanju proti tujcu po prvem vtisu podobni Gorenjcem, a če jim privoščiš dobro besedo in kažeš zanimanje zanje, našel boš v njih jedro zaupljive mehkote pravega Dolenjca. Postrežejo ti radi z vsem, kar imajo, posebno pa ti hvalijo svojo izborno gorsko studenčnico, ki je res hvalevredna in nekaj posebnega v tej visoki gorsko-kraški planoti.
Takol In sedaj pa, kakor pravimo turisti, če smo dobre volje, „noge v roke“ in hajdi čvrsto naprej. Sredi vasi smo na razpotju. Levo pelje senčna pot ob lesa- in vodebogatem Mokrecu (1056 m), mimo prijaznega, razgledali valežnega Kureščeka (881 m) čez kotel Vodice, kjer je malo, pa baje globoko jezerce iz katerega proizvajajo elektriko in vodo za novo parno žago stoječo nad Jezercem; od tu vodi pot mimo Golca (760 m) na Golo
(652 m), Golo je postal sloveč po svoji »gloriji", t. j. barvonosni megleni prikazni, ki jo je župnik Lovro Mencinger okoli 1. J 870. prvi opazoval in jeni zaslediti nikjer drugje na Kranjskem. Pa s tem izrednim naravnim pojavom se šele natančneje seznanimo ob drugi priliki. Tu preostaja še omeniti, da z Golega lahko prideš ali na Ig, ali v prelepo Željimljisko dolino, katero se pa tudi šele pozneje ogledamo. Za danes smo se odločili za desno pot čez Bob v Velike Lašče.
Kako dobro se prileže menjava slike iz divjih tesni Iške in razoranih ‘Krvavih peči pa s te v Bobarsko dolino polagoma vpadajočo, s kotlinami in določi posuto prijazno gorsko planoto! Ob desni in levi srečuješ mala zagorska sela in vasice (Sekirešce, Purkarče, Centa, Osredek, Uzmani, Stoleti, Peček itd.)
Spotoma občuduješ (levo) Veliki Osolnik (721 m) in dalje doli od Boba (desno) vrh sv. Primoža (817 m) in obilico drugih manjših vršacev. Ker že omenjamo sv. Primoža, ustavimo se malo pri Uzmanih, od koder se pričenja leva globoka zareza segajoča do Boba in konci Boba strnivši se s sestrico, ki prihaja od desne izpod Lužarjev: in čujmo, kaj pravi svetovnoznani „Bibničan Urban“ v svojo istotako skorej bi rekel med Slovenci svetovnosloveči pesmi o gori sv. Primoža. (Da se nastopni odlomek kitice lagje umeva, pristavim v zvezo s prejšno kitico besede:
čije ni nobenega glasovanja. V zbornici nastopajo govorniki, ki govore stenografom in časnikarjem za svoje volilce, ali težišče parlamentarnega delaje antichambriranje, pritiskanje kljuk v ministrskih uradih in »glihanje". Preosnova volilnega reda torej ni bilo pravo zdravilo betežnosti našega parlamentarnega življenja. Bolezen je ostala. Vsi čutimo, kako neka nevidna sila tišči vse delovanje k tlom. Težka sopara leži nad zbornico, in ni ga rešilnega vetriča, da bi jo razgnal.
So rešili nekaj zakonskih predlog, poslanci dosežejo tudi še premembo kake posebno zastarele postavne določbe, vlada se celo ojunači, da za to ali ono kategorijo svojih uslužbencev zviša službene prejemke, ali večinoma so to le darila posameznim skupinam poslancev; v vsem delovanju ni nič sistema. Premišljeno socijalno-politično delo celo počiva popolnoma. Velika socijalistična skupina, ki ji je socijalno politično delo v zbornici — program, ždi v brezdelju, ker sploh ne more priti do tega, da bi uvedla kako akcijo v tem pogledu. Vlada živi od danes do jutri, Taafejevo „fortwursteln“ je za našo vlado še vedno edini življenski eliksir, ki ji podaljšuje življenje.
In kje tiči vzrok marazmu vseh naših avstrijskih vlad in s tem posredno našega takozvanega prvega zakono-davnega telesa, avstrijskega parlamenta? Ne odkrijemo nobene skrivnosti, ako pravimo, da je nerešeno narodnostno vprašanje vogelni kamen, ki krog njega ne sme priti naša avstrijska politika.
Zato tudi preosnova volilne reforme ni mogla doseči onih uspehov, ki so se jih v tem oziru nadejali nekateri modri državniki; že zategadelj ne, ker ta volilna preosnova ni bila pravična avstrijskim narodom. Dala je pač polno pravico poedincu, ni pa dala enakih pravic posameznim narodom; zakaj ni enaka pravica, ako naj volijo privilegirani narodi več poslancev kakor sorazmerno narodi, ki jih naša vlada z nasprotniki teh narodov vred še vedno ima za — manj vredne.
Iz zagate, ki je v njej avstrijska politika, ni druge poti, nego energičnega in pogumnega presekanja onega vozla, ki se imenuje — narodnostno vprašanje. Le e n način je, kako urediti to vprašanje in to je, po smislu popolne ravnopravnosti.
O	hegemoniji nemškega naroda, ki so bili o njej sanjali pred 50 in 100 leti, danes ni govora več. Ostali sedmeri avstrijski narodi so v svoji kulturni rasti že tako daleč, da jim ni treba nobenega inorodnega vodstva. Češki in poljski narod sta izmed slovanskih narodov tudi v kulturnem oziru popolnoma enakovrstna velikemu nemškemu naroda. Sklicevati bi se utegnili Nemci na svoje bogastvo in svojo industrijo; toda ne pomislijo, da so jim to bogastvo pomagali kopičiti ravno Slovani s svojimi delavnimi, žuljavimi rokami in ne pomislijo, da industrija ni edina rešiteljica države. Marsikaka država, ne izvzemši Nemčije, se danes kesa, da je industriji pustila prvo mesto, vse drugo pa zapostavila. Kmetijstvo je istorodne vrednosti z industrijo, ako Di celo njen temelj. Ni torej danes nobenega stvarnega razloga, ki bi dokazoval upravičenost nemških predpravic.
Dokler se Nemci ne sprijaznijo z mislijo, da morajo opustiti vsako upanje, videti v Avstriji nemško državo in privesek nemškega „rajha“, toliko časa ne bo miru; kajti dokler ne dosežemo polnih svojih narodnih pravic do zadnje vejice, toliko časa Slovani orožja ne damo iz rok.
Slovani smo, hvala Bogu, že prišli do samozavesti, prišli smo do tega, da se čutimo Slovane in pripadnike svojega naroda. V tej zavesti zahtevamo tudi pravic, ki nam gredo kot samostojnemu, polnopravnemu narodu. Zato imenujemo danes velik humbug, ki ga uganjajo
——IB—	r i
Prišli so:
potem trije možje, od sv. Primoža možje.
Se spomnijo najprej kar se Vam zdej povej:
Sirocih ust so mero vzeli, ijn žlice delati zaželi.
In so šli po svejt', po zimi in po lejt!
(Na to kitico me je opozoril gosp. nadučitelj v Velikih Laščah, za kar mu tem potom izrekam prisrčno zahvalo.) Po smislu te pesmi bi bilo iskati na od Bibnice precej oddaljenem sv. Primožu prvi vir dandanes širom sveta sloveči ribniški obrt: »stihe robe." No mi se vsaj na ti poti ne bomo pričkali dali ima »Bibničan Urban" prav ali ne, če pripisuje seljakom sv. Primoža prvenstvo ribniške obrti.
Ampak ozrimo se rajše po obeh ravnokar omenjenih strugah, navadno le »grape" imenovanih. ,Izpod Uzmanov izvira »Uzmanjčica" kot eden prvih levih dotokov »Bo-barke“ (poznejše »Rašice1'). Izpod Lužarjev pa priteka »Črna Voda" kot eden prvih najdaljših virov Bašiče, oz. »Bobarke". Obe vodi se združujeta pod Bobom pri sosedni vasi Dolščak, od koder tečeta med potjo sprejemne še drugih dotokov po Bobski (Bobarski) dolini proti vasi Bašiči, kjer dobi ves potok ime »Bašiča". V podrobnejo raz-
Nemci s takozvanim notranjim uradnim jezikom, češ da je ta nemški. Kje pa je to zapisano ? Naj nam Nemci navedejo le en zakon, kjer bi bila nemščina kodificirana kot uradni jezik. Gani. Sklicevati se na »posestno stanje", pa je ravno tako nedopustno, kakor krivično in nespametno. Star rimski pravni rek je, kar je od začetka bilo napačno in nepravilno, ne more samo vsled poteka gotove dobe še postati pravo in dobro. Zatoperhoresciramo vsako sklicevanje na .posestno stanje" ker je to »posestno stanje" za nas Slovane, za nas Slovence pa še posebej, z vsega početka bilo krivično.
Kadar torej prihajajo Nemci s takimi in enakimi zahtevami, vselej jim je odvrniti z odločnim: ne, nikdar!
Le s svojim neizprosnim nastopom, ki ne dovoljuje nika-kakih koncesij in v tem pogledu tudi nikakih kompromisov, bodemo sčasoma — in nič ne de, če se ta doba zavleče na 50 ali 100 let — naučili tudi Nemce, da bodo pričeli misliti in čutiti — pravično.
Na vladi je ležeče, da pospeši ta trenotek. Treba je le samo energične vlade, ki bode tudi ošabnemu Ncmcu vedela dopovedati, kaj je pravica in kaj kaj krivica. Potem bo hitro mir. Nemci bodo sicer še nekaj časa rogovilili, ker res težko je stopiti raz prestol in živeti med enakimi, toda ne bili bi ljudje, ako bi jim najprimitivnejši pravni čut končno le ne prešel v meso in kri. Dokler vlada ne bo imela poguma, nastopiti proti prepotenci nemški, toliko časa miru ne bo, to ji zagotavljamo. Svojih pravic si ubiti ne damo, pa naj država tudi umira zaradi tega. Moder avstrijski državnik pa bo dejal: močni, ravnopravni narodi — močna državaI Si li že rojen, državnik?
Politični pregled.
Državni zbor.
Z veliko večino je sprejela poslanska zbornica v pondeljek nujni predlog socialnih demokratov glede z a -varovanja delavcev za starost in onemoglo s t. Minister baron Bienerth je izjavil, da si bo vlada v smislu prestolnega govora prizadevala ustvariti zavarovanje, ki bo zaslužilo tako ime. Seveda se bo treba pri tem ozirati na moči državnih financ in na domačo produkcijo/ Vlada upa, da bo mogla tozadevni zakonski načrt predložiti parlamentu tokoj v jeseni, ko se zopet sestane, kar se zgodi najbiže 4. novembra. Zakon pa ne bo obsegal le reforme bolniških blagajen, zavarovalnic zoper nezgode, za starost in onemoglost delavcev, temveč bo skrbel tudi za tisti krog samostojnih gospodarjev, ki so po svojem življenju najbližji delavcem, in ki so ravno tako potrebni preskrbe v starosti, in onemoglosti.
V	zvezi 8 tem je predlagal poslanec Axmann, naj se tudi tistim privatnim uradnikom, ki so glede dohodkov jednaki delavcem, oziroma samostojnim gospodarjem, priznajo državni prispevki k rentam. V torek se je nadaljevala debata o zakonu glede zavarovanja delavcev in je bil sprejet predlog, da je vlada dolžna takoj v začetku jesenskega zasedanja predložiti parlamentu tozadevni zakonski načrt. Nadalje je zahteval finančni naknadni kredit 41/* % milijona kron za poboljšanje položaja državnih slug v ožjem smislu, za katere je nameravana popolna reforma plačilnega sistema in zboljšanje plač za vse kategorije nižjih poštnih uslužbencev, varnostne straže v širšem pomenu, za kancelijske oficijaute, številne kategorije državnih uslužbencev, kar bi znašalo za državo na leto 18 milijonov kron novih izdatkov. Finančni minister je izjavil v imenu vlade, da je ta vsota najskrajnejše, kar more vlada dati in da je za dolgo časa s tem vsako izboljšanje plač odpravljeno. Slednjič je pred-
iskavo o teh vodah se tukaj ne moremo spuščati; prvič ni to niti naš namen na današnji poti v Velike Lašče in drugič pa zahteva „Bašiča" kot eden najznamenitejših dotokov povirja Krke temeljitejega poznanja vodnih razmer v celem tem okraju. In te hočemo posebej proučiti, kadar se nam nudi prva ugodna prilika. C. g. župnik na Krki ki je preje služboval na Bcbu, me je namreč ravno te dni, ko ta odstavek pišem, opozoril na dve krasni turi v bližini Boba. Ena k slikovitemu slapu »Kobilji Curk" pod vasjo Bani za Gradiškim vrhom ; druga pa od Boba ob »Orni vodi" po krasno izpeljani novi graščinski cesti čez Selo ia Bupe v tesni Iške do žage in mlina; tu se nahaja most čez Iško, pot onostran vodi na Notranjsko proti sv. Trojici itd. Najbrže zasnujemo to novo partijo na ta način, da obenem preiščemo Iški Vintgar od Vrbice pod Krvavimi pečmi in »Mačkovcem" do omenjene žage in krenemo potem na cesto čez Selo do Boba ; od tod pa do Kobiljega Curka je kake pol ure. Ob ti priliki si morda ogledamo tudi slovite Lužarje, kot razvodje Iške in Bašiče, torej prva od te strani najdaljši pritok Ljubljance, in druga najdaljši vir reke Krke.
Bavnotako se tedaj tudi natančneje seznanimo s slikovitim Bobom samim ter vodnimi razmerami Bašiče in Krte, torej vse zanimivosti, katere so si danes le mimogrede ogledali, oziroma ob kratkem omenili.
Da nam med potjo tudi sicer ni bilo dolgčas, zato
ložil finančui minister predlogo o reformi davka na poslopja. Predloga znižuje davek na 181/2 milijona. Najemninski davek se v nekaterih letih zniža za približno za četrtino dosedanje nominalne vrednosti, namreč 262/3 na 10, od 20 na 15 in od 15 na 12%. Glavna vsota najemninskega davka se poviše v bodoče le za 2 %, dočim narašča sedaj za 3'\t%. Državni dohodki se bodo vsled tega v prvih 12 letih znižali na leto za okroglih 26 milijonov. Začasna davčna prostost za bodoče nove zgradbe, pri- in prezidave se omeji na 6 let. Petodstotni davek od davka proste najemnine se popolnoma opusti. S tem, da bodo nove zgradbe, pri- in prezidave takoj po preteku davčne prostosti uživale znižane davke, da se bo zidanje znatno pospeševalo. Napravili pa se bodo tudi pogoji, da davčne olajšave ne bodo hodile na korist hišnim posestnikom, temveč tudi najemikom pri znižani stanarini.
Poraz avstrijske balkanske politike.
Predlogi, ki jih Angleška in Rusija skupno stavita Turčiji glede Makedonije, so že definitivno sestavljeni. Predlože se najprej vsem velesilam, nakar izdela konferenca poslanikov v Carigradu skupno noto, ki se predloži sultanu. Ako bi turška vlada zavrnila noto ali pa hotela vso akcijo zavlačevati, tedaj bi noti sledil u 11 i m a t u m, kojega bi podkrepile s svojini brodovjem velevlasti: Busija, Anglija in Italija! Obenem je poslaništvo imenovanih velevlasti se prav odločno zavzelo za srbsko donavsko-jadransko železnico in ravno tako tudi podpiralo korake Srbije, ki jih je ista ukrenila v svrho odstopa študij za podaljšanje donavsko-jadranske železnice francoski družbi za gradnjo carigrajsko-solunske železnice.
Iz enega in drugega gori navedenega dejstva je razvidno zlasti to: da se za Avstrijo živ krst ne briga, če pomislimo na vlogo, ki jo je še nedavno igrala avstrijska diplomacija v vseh balkanskih vprašanjih, ko je izlasti še Goluhovski ravnal s balkanskimi državami, kakor s kakimi šolskimi paglavci — potem dobiva ta grozoviti propad avstrijskega vpliva zares nekaj tragičnega. Brez in izven Avstrije se konkretira podlaga za prihodnjo balkansko politiko 1 In naj bodo že dotični rusko-angleški predlogi, ozirajoči se tudi na Francijo in Italijo, Avstriji v prid ali ne, se bo Avstrija moralo vdati in igrati vlogo pasivnega gledalca, če bo hotela skupaj plesati, bo drugim prav; če ne, pa bo tudi prav. Slavno prijateljstvo Nemčije, ki je vsa zbegana po novi konstelaciji v evropski politiki, bo nam pri tem prokleto malo koristilo.
Nas avstrijske Slovaiie pil mtorajd navdajtftl tffcri dejstva edino le z zadoščenjem, ker dokazujejo, da je bila dosedanja avstrijska politika temeljito zavožena. Naši državniki se morajo izviti že enkrat iz službe Nemčije, emancipirati se morajo od berolinskih vplivov in potem bomo izlahka zadobili simpatije balkanskih narodov. Le tedaj, postane avstro-ogrska monarhija to, kar edino mora biti, ako hoče živeti, to je: država enakopravnih narodov, v kateri naj igrajo Slovani ono vlogo, ki jim gre po naravi sami, in ako bodo zlasti uvaževali, da je Jugoslovanstvo njeno hrbtišče, ki mora biti silno in zdravo, ako naj bo zdrav ves organizem — le tedaj pravimo, najde naša monarhija pravo pot do Balkana ih pride do tiste sile, po kateri je dosedaj avstrijska diplomacija zastonj hrepenela.
Sodne razmere v Istri.
Državni poslanec prof. Matko Mandič je podal v proračunski debati skrajno žalostno sliko o pravosodnih razmerah v Istri in iz teh izvajanj povzamemo najvažnejše. Za pokrajine: Istra, Trst in Goriško imamo višje deželno sodišče, deželno sodišče in trgovsko-pomorsko sodišče v
1C* Dalje v prilogi.
je kaj vrlo skrbel naš mali Dušan. Povišal je Ljubljano na 800 metrov, Veliki Osolnik pa znižal do nadmorske lege Ljubljane ; ni mu bilo treba drugega, nego le zinil je, pa vam je prestavljal hribe in gore in premetaval doline in planjave, da Vam je bilo veselje jih gledati, kako so kozolce prevračali med seboj; to se pravi, gledali smo, a videli nismo ničesar, le slišali smo to prekopicanje iz modrih, se pravi iz suhih ust našega hudomušnega Dušana. Da je Dušan tudi hudomušen, če le hoče biti, in kar je glavno, če ga hočeš poslušati — o, kdo bi mu te usluge ne storil — to je tudi sam potrdil, če s010 80 Pre* kopicarija njegovih hribov in dolin le preveč smejali in nevrjetno z glavo majali. »Veste" je ob teki priliki zavestno dejal, »te kozolce s Turjaškimi gorami, preobračam jaz le za ,špas‘ in za kratek čas."
Mi smo mu to bolj verjeli, nego vse drugo in tako smo prišli do Boba in še čez Bob da niti vedeli nismo, kdaj nam je čas potekel. Ta® nekje pod Dolšakom med »Mišjim dolom" in »Šumnikom", tor'j že v Bobarski dolini, pa nas je Dušan zapeljal v hudo skušnjavo. Srečali smo namreč voz, na njem dva domačinca posestnika, ki sta se peljala v Velike Lašče na Ciril in Metodovo slavnost. To smo šele zvedeli na vprašanje, kam drži njuna pot. Moj sopotnik se je začudil odgovoru preprostih posestnikov, to porečeta: »V Lašče greva na slavnost sv. Cirila in Metoda, tako narodno stvar je treba podpirati." .. *
Priloga k 46. štev. „Nove Dobe“, dne 11. julija 1908.
Trstu, ter okrožni sodišči v Gorici z okolico 40—50.000 Slovanov in čeravno je višje deželno in trgovsko sodišče namenjeno celemu Primorju, a deželno sodišč tudi za več povsem hrvatskih in slovenskih sodnih okrajev Istre in Goriške, se vendar ni na višjem deželnem sodišču ni na trgovskem ni na deželnem sodišču nikjer ne nahaja nikak napis v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Vsi napisi so izključno v italijanskem jeziku —, kakor da smo tam kje sredi Rima ali Napolja. Večina sodnikov ne pozna ni jezika ni naroda, kateremu morajo deliti pravico. Ministrstvo pušča mesece in mesece nepopolujena mesta sodnikov in pristavov, in radi se opravljajo posli slabo in površno; sodi se samo, da se razsodi.
Za časa vladanja Italijanov v Dalmaciji je bila izdana odredba, da morajo vsi sodni uradniki v roku dveh let dokazati, da poznajo jezik prebivalstva. Ta ministerska odredba, ki obsega minimum, ni bila do sedaj raztegjnena na naše Primorje, kjer je vsak, ki prihaja dobrodošel, pa bil tudi Turek.
Kar se tiče uporabe hrvatskega ali slovenskega jezika na sodiščih, to gremo v Istri vedno slabše. V področju vsega rovinjskega okrožnega sodišča, urejuje se tudi v hrvatskem jeziku, samo na treh sodiščih, to je v Pazinu, Buzetu in v zadnjem času, na Cresu. — Povsod se izprašuje obtožence in priče italijanski s pomočjo tolmačev, ki večkrat ne razumejo jezik ljudstva in ki napačno prevajajo izjave strank. Kaj pomaga tu zakon, kaj naredbe, ko se vedno jednako postopa na škodo Hrvatov in Slovencev, ki so v pokrajini v večini. Ravnotako je porota tako v Istri kakor v Trstu le na škodo našemu narodu in v sramoto modernemu pravosodju. Ne zahteva se od porotnikov poznavanje obeh deželnih jezikov, obtožnico sestavi državni pravnik na temelju italijanskih zapisnikov, za izpraševanje prič in obtožencev pa fungirajo tolmači, ki prestavljajo izjave po svoje. Državni pravnik ima svoj govor italijanski, od česar ne razume obtoženec večkrat niti besedice; predsednik ponavlja izjave prič in ves proces italijanski, in porotniki sodijo, ne da bi naravnost iz ust obtoženca ali prič slišali niti besedice. In na podlagi takega tolmačenja se obsoja naše obtožence, obsoja tudi na smrt! Pač res: Avstriji velja geslo:, »Justitia est f u n -damentum regnorum" samo za Nemce in Italijane.
Cerkev v službi Madjarov.
Pred kratkim je ogrski primas kardinal Vaszary iz-dal svoji duhovščini nalog, naj se uči slovaški, da bi moglo potem uspešneje vršiti svojo veliko misijo. Ta „v e -
l	i k a m i s i j a“ pa seveda ne obstoji v tem, da bi ti svečeniki vcepljali svojim vernikom krščanske nauke v slo-vaščini uspešneje v srca, temveč v tem, da bodo mogli potem tem lažje delovati na ljudstvo v smislu madjarskega imperializma. L donečo besedo naj se ljudstvo politično korumpira, to in nič drugega je namen kardinala Vaszaryja z onim ukazom. Kajti nekaj let je šele temu, ko je isti Vaszray zapovedal svoji duhovščini, naj madjarski katehi-zira deco in naj drži madjarske propovedi, in sedaj naj bi se ta slovanožrc kar v uaglici bil spremenil v dobrega očeta? Toda uničiti hoče duhovnike, ki so dosedaj učili Slovake, kajti ti so bili po veliki večini tudi Slovaki, ki se še niso bili odtujili svojemu narodu. Zato treba, da se M a d j a r i uče slovaški, da bi Slovake v njihovem materinem jeziku odtujili njihovi narodni misli in jih pridobili za enotno madjarsko državo.
Grof Ignatjev.
Dne 8. t. m. je umrl v Petrogradu grof Nikolaj Ignatjev, bivši ruski poslanik v Carigradu in bivši minister
Ste slišali to vi Slovenci, zlasti vi iuteligenti, ki ob vsaki priliki pri polnih čašah vina poudarjate svojo narodno zavest, a v resnici pa za narodni blagor ne žrtvujete niti beliča, vsaj ne iz blažjih osuutkev za zatirani in prezirani slovenski narod ? Mene ta odgovor ni tolikanj osupnil. Pri svojih potovanjih čez Turjaške gore sem že preje prišel do veselega prepričanja, da v teh gorah živi slovenski rod, ki uaj bi bil po vsej pravici kot vzorni zgled vsem Slovencem širom lepe naše domovine. Ob priliki Trubarjeve 400 letne spomenice so vam romali kmetje iz daljnih vasi proti rojstnemu domu tega prvaka slovenskega slovstva in znali so o Trubarju več izvirnega povedati, nego marsikateri ukeni spisi o Trubarjevem življenju. Domačo zgodovino Va,tl ta rod v Turjaških gorah pozna bolje, kot marsika-
učen hotečij biti „frakar“, katerega spravi priprosti rntit'& ali obrtnik s frakom in njegovo učenostjo o domo-Z"‘lnstvu vred trikrat v „žakelj“. Odločnost, narodna zavest 111 7'lla^aina jeklena možatost to so znaki sinov Tuijaških £ora >n &e (j0|j gez gjbnjkko dolino.
^i’ da se vrnemo k naši skušnjavi nazaj. Mali Dušan je, opazivši voz, postal bliskoma trduega prepričanja, da včasih tudi turistu kakor je on in menda celo tudi takim, kakor sva midva z njegovim očetom, prav nič ne škodi ne na ugledu, še manj pa na nogah, če se spotoma tudi malo potegne na vozu pa magari, če je tudi le gnojni koš. No, ta voz, katerega smo srečali, je bil
za notranje stvari. — Nikolaj Pavlovič Ignatjev se je rodil I. 1828. v Petrogradu. Posvetil se je vojaškemu stanu in se tako odlikoval, da je postal 1. 1856 polkovnik. Kmalu pa je zamenjal vojaško karijero z diplomatsko in bil imenovan vojaškim atašejem ruskega poslaništva v Londonu ; zatem se je udeležil kongresa v Parizu, kjer je dosegel razne uspehe za Rusijo, zlasti v obmejnih vprašanjih. Na svojo lastno prošnjo je bil Ignatjev 1. 1858. pridel.jen sibirskemu guvernerju Muravjevu in največ njegova, ne pa Muravjeva. zasluga je, da je dobila Rusija od Kitajske amur-ko pokrajino. Iz Sibirije je prišel kakor ruski poslanik v Peking, kjer je sklenil za Rusijo ugodno trgovinsko pogodbo. Leta 1863. se je vrnil v Rusijo in je bil imenovan ravnateljem azijskega oddelka. Leta 1864. je bil imenovan ruskim poslanikom v Carigradu, kjer je napel vse svoje sile za osvobojenje balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Raditega so ga Turki posebno sovražili. Ko se je približevala rusko-turška vojna, je obhodil vse evropske dvore, da bi jih pridobil za nevtraliteto, kar se mu je le deloma posrečilo. Po vojni je vodil mirovna pogajanja v Drinoplju in v Sv. Stefanu. Anglija je proti tem mirovnim pogajanjem protestirala, in Ignatjev se ui več povrnil v Carigrad; imenovali so ga guvernerjem v Nižjem Novgorodu. Početkom vladanja carja Aleksandra III. je bil minister državnih domen; a 1. maja 1881. je bil na mesto Loris-Melikova imenovan ministrom za notrauje stvari; junija	1882 je pa	odstopil.	Leta 1888. je	bil
izvoljen predsednikom »Slovanskega blagotvoriteljnega društva
Zgradba vojnega brodovja v Rusiji.
Ker so se razbila kompromisna pogajanja med državnim svetom in dumo glede dovolitve kredita 11,250.000 rubljev za zgradbo novih oklopnic, stopi v veljavo § 13 proračunskega	zakona, vsled katerega	ostane v veljavi
lanski državni	proračun, ki dovoljuje	vladi sredstva	za
zgradbo oklopnic.
Srbija.
Novemu	ministrstvu je	zagotovljena trgovinska	po-
godba z Avstro-Ogrsko. Kakor hitro bode podpisana, odpotuje kralj v inozemstvo. Svoje potovanje je odlašal kralj le zato, ker mu je bilo mnogo na tem, da izkaže najprej spoštovanje cesarju Francu Jožefu, preden obišče druge evropske dvore. Tega pa ne more storiti poprej, dokler ni sprejeta trgovinska pogodba, ki bode šele napravila dobro razmerje med obema državama.
Maroko.
V francoski poslanski zbornici je bila zopet jako burna debata glede Maroka. Poslanec Jaures je vložil ostro interpelacijo proti postopanju generala d’ Amade, ki se je polastil mesta Azemurja. Trdil je, da je ta korak nezaslišano kršenje evropskemu koncertu in francoskemu parlamentu dane besede. Vprašal je slednjič, ali hoče vlada odpoklicati ekspedicijski kor iz Maroka in temu negotovemu stanju napraviti konec. V odgovoru na to interpelacijo se je minister Pichon toplo zavzel za generala d’ Amade , kateri vživa polno in neomejeno zaupanje francoske vlade. Izjavil je, da je bil general d’ Amade primoran nastopiti proti meščauom v Azemurju, ki so Izadržali njegove kurirje. General si je pridobil polno zadoščenje, ne da bi bila počila le ena puška. V Azemurju ni več francoskega vojaka. General d’ Amade ne uživa pri francoski vladi le popolnega zaupanja, temuč tudi priznanje in hvaležnost za izvrstno nastopanje.
C. kr. kmetijske družbe občni zbor.
Predvčerajšnji občni zbor naše kmetijske družbe je našel v naši javnosti radi izida svojih volitev precejšnjega
ličen „bagerl“ (euovprežec) in — pa kaj bi Vam še nadalje pravil, skobicali smo vsi trije na voz in parkrat švrk, švrk, z bičem po zraku in kot blisk, ali pa morda nekoliko manj hitro, in bili smo v Vel. Laščah. Na razpotju pod Rašico smo se hoteli sicer še nekoliko ogledati Trubarjev rojstni kraj, ampak ker smo želeli priti tudi na Ciril-Metodovo veselico v Vel. Lašče, smo to namero za enkrat opustili.
Velike Lašče ! Davno, davno je že temu, odkar sem vas prvikrat videl.
Kot pozdravljamo po dolgi ločitvi, ljubega, starega znanca, tako prisrčno sem vas v duhu in v srcu pozdravljal, ko sem tega dne po dolgem času zopet stopil na drago ozemlje, iz katerega je vsklilo življenje našemu Levstiku in Stritarju.
O	ti ljubka Velikolaška višava, kako si krasna, kako prijazna si ti lična, skoraj bi rekel gorska vasica, ti poleg slikovitega Turjaka drugi kinč, drugi čar Turjaških gord 1
V tvojem obzidju raja danes tvoj zavedni rod . . . brhke hčerke Turjaških gora slave v značaju pristnega narodnega slavja za vse Slovane največji, najsvetejši narodni praznik: v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, obenem pa v prid in blagor preganjanim trpinom, dragim nam bratom Slovencem ob mejah slovenskih dežela.
odmeva, in to po vsej pravici. Pokazal je namreč, da se je končno — če tudi polagoma — vendar začelo tudi pri nas daniti, in da so ljudje pričeli glasovati po svojem prepričanju in ne po izdanih parolah, pa naj si prihajajo od še tako avtoritativne strani. Veseli nas to tembolj, ker so te volitve dokazale, da se namerava zlomiti stari zistem, kjer je oseba veljala vse, delo in zmožnost pa so bile postranska stvar.
Seveda brez strankarstva tudi to pot ni šlo. Liberalci, ki izgube v treuotku vsak kritičen preudarek, kakor hitro se jim vrže za vabo kako znano liberalno ime, si niso mogli kaj, da ne bi zedinili svojih glasov na znanega veletržca Kneza, in ga posadili na podpredsedniško mesto, kamor sodi toliko kot lisica kot čuvariea perutnine pred kokošnjak. Zbegalo jih je „dobro“ liberalno ime tega slovenskega bogataša — premislili pa seveda niso, da vele-tržee vendar nikdar ne more zastopati interesov tako eminentno produktivnega stanu, kot je kmetski stan, ne glede na to, da možu nedostaje primerne kvalifikacije za agrikulturne naloge, kakor je to ob sebi umevno, in kakor to ve izvoljenec menda tudi — sam.
Pa Knezova izvolitev bi še ne pognala valov tako kvišku, kakor blamaža, katero je doživel grof Barbo kot kandidat oficijelne liste — s tem, da je z neprimerno veliko večino propal tako sijajno, kakor pred njim še nikdo v analognih razmerah. Grof Barbo ni slovenski liberalec, in zato se volilcem tudi ni zamotilo oko — volili so in odločili, kakor je to bilo prav, kakor to zahteva interes družbe, naše dežele in slovenskega naroda sploh.
Pred tem popolnim porazom ni mogla obvarovati pretencioznega in arogantnega nemškega grofa vsa oficijelna hinavščina niti ne ante niti ne post festum, čeprav se je koučuo doseglo, da stoji sedaj izpraznen od usode mu nenamenjeni odborniški stolec, tako velik je bil upravičeni odpor proti oholostim visokorodne njegove osebe. Obračunalo se je v prvič ž njim, in dobro bi bilo, če bi se obračunalo povsodi ž njim, kjer po čudni božji previdnosti količkaj odločuje njegova beseda.
V	vsem javnem nastopanju je pokazal ta mož brezmejno sovraštvo proti Slovencem, katere je v družbi podobnih elementov na zvit način, pod krinko stvarnosti vedel ugonabljati, kakor doslej noben politik na naših tleh. Se to dejstvo samo bi moralo enkrat za vselej odločiti, da takemu človeku nikdar in nikjer in pod nobenim pogojem ne gre votirati niti enega slovenskega glasu.
Za koga pa ta moment — žal ni bil dovolj merodajen, napotiti ga je moralo k protiglasovauju vse ostalo, kar vemo iz življenja kandidatovega: njegov ton, njegov oblasten, prepotenten, autipatičen nastop in vse to pri znani duševni revščini in skrajno pomankljivi izobrazbi njegovi. Če je mož danes po Schvvegljevi milosti deželni odbornik, ne spremeni to čisto nič na teh dejstvih, kakor tudi ne, da sodi agrikulturni referat v njegov resort. Žalostno dovolj, da se mu je nakazalo delo, kateremu ni in ne more iz zgoraj navedenih vzrokov nikoli biti kos — kakor sodijo celo agrarnih operacij vešči njegovi lastni strankarji s pomilovalnim usmevom o njem. Sicer pa za res ni referata, katerega bi mogel obvladati v naši deželi ta milostljivi gospod grof. Lastnih rekrutov še nimamo in deželno-korporalskih mest do zdaj žalibog še tudi ni zistemovanih.
„Slovenec“ je včeraj vdaril na veliki boben in je zazvonil kmetijski družbi z dnevom sodbe in obračuna — na vemo, ali zaradi knezove izvolitve, ali zaradi najnovejšega ljubljenca „Slovenčevega", tistega ljubljenca, ki jena nečuven način pred leti v zbornici napal slovenskega poslanca: delavnega inteligentnega in nad vse častne pojme Barbove daleč vzvišenega moža-poštenjaka dr. Žitnika, in kateremu je načelnik S. L. S. dr. Šušteršič sam v javni deželnozborski seji nainerjal — klofute.
In	tako se je zgodilo — da se	je pozabilo na načelo :	da	ne	smejo ljudske stranke	z usiljivimi aristo-
krati imeti ničesar opraviti, in da stranke, ki se imenujejo slovenske, za nobeno ceno ne smejo odpirati vrat Nemcem, kaj pa še jih podpirati.
Pazili bomo, da kmet. družba radi temeljite odklonitve Barbove ne bo trpela nobene škode, tudi če bi se grofu kot referentu izljubilo morda iz maščevalnosti nastopati proti njej. Šteti znamo in vemo, da je njegov samo e n glas; za vse pa, kar se dogodi v deželi je odgovorna večina v deželnem odboru — in ta upamo, da je navzlic vsemu in vsemu vendar-le ljudska in slovenska.
Dnevne vesti.
Kranjsko.
—	Na	znanje! V svoji seji 3. t.	m. je sklenil glavni
odbor 8.	G.	S., da postavi podjetje »Nove Dobe“ odnosno
strankarskega glasila jeseni t. 1. na najširšo podlago. Glasilo, ki je sedaj razširjeno le po nekaterih krajih Dolenjske na Koroškem ter v kranjskih mestih, je širiti ne samo po ostalih krajih Kranjske, ampak tudi na Goriškem in Primorskem ter — kjer je potreba — na Štajerskem. Smer listu ostane kakršna je danes, ker popolnoma odgovarja smoterni narodni slovenski poltiki.
Izpremeni se oblika ter cena (nižja) časopisu. Da smo za preosnovo določili jesenski čas, temu vzrok je dejstvo, da počitnice niso pripraven čas za uspešno akcijo v tem pogledu : na drugi strani pa je bilo odločilno, da se vrše jeseni dopolnilne volitve za kranjski deželni zbor, v katere poseže tudi naša stranka. Glavni odbor je končno v svrho obsežnih priprav za novo podjetje sporazumno s konzorcijem „Nove Dobe“ sklenil, da z današnjo številko začasno prejenja izdajanje„N o v e Dobe.” Onim gg. naročnikom, ki so list predplačali in ki žele, da se jim predplačila povrnejo, je vposlati denar po poštni hranilnici ; inače pa se jim predplačilo vpiše na račun novega lista. Izrekamo upauje, da dosedanji prijatelji in naročniki našega glasila ostanejo zvesti i novemu podjetju. Prosimo pa zajedno, naj se vsi oni, ki se zanimajo za novo podjetje, javijo in obrnejo na naslov : „Nova Doba“ v Ljubljani.	Uredništvo	in upravništvo.
— „Slovenec“ je postal iz glasila Slovenske Ljudske Stranke nekak organ svojih nezrelih, prepotentnih, pod premalo strogo kontrolo stoječih uradnikov. Ker imajo ti častivredni možaki menda nekako ljubavno (morda tudi kako drugo!) razmerje s propalim grofom Barba, jih je njegova blamaža povodom izvolitve odbora kranjske kmetijske družbe tako užalostila, da so objavili v četrtkovem „Slovencu" nekako pretečo notico, v kateri prorokujejo kmetijski družbi smrt zaradi izbacitve grofa Barbota iz odbora. Bu-dalosti te neumestne šale pač ni potreba tu posebej razjasnjevati, ker mora vsacega poštenega Slovenca le veseliti, da se je kmetijska družba iznebila zagrizenega Nemca, komur je le njgova faktična nesposobnost in dosledno nezmožnost zabranjevala , da ni kot član kmetijske družbe še več škodovalo slovenskemu kmetu v .prilog Nemcem, kakor je to v istini storil. Besnim vodilnim politikom S. L. S. pa polagamo nujno na srce, naj v strankinem in slovensko-narodnem interesu zamašijo usta preglasnim kričačem „Slovenčevim“. Zadnje pa prosimo, naj nam podajo raje nekoliko pojasnila, kam da je šel in še gre denar, kojega je donesla in še donaša prodaja vžigalic na korist „obmejnim Slovencem". Naj morda v tej zadevi odprejo malo širše svoje usta.
— Slovenski književni jezik našim narodnim nasprotnikom ne da mirnega spanja. Dasi slovenščine ne razumejo čisto nič, pa si drznejo, jo kritikovati. Mnogokrat smo že morali čuti, celo v drž. zboru, da preprosto ljudstvo ne razume književne slovenščine. Navajali so ta dokaz, da je naš književni jezik le nek umetno napravljeni stvor, ki v ljudski govorici nima podlage. — V Berolinu se vrši pravkar znana Euleuburgova kazeuska pravda. Vabljene so k razpravi tudi priče pristni Bavarci, torej Nemci kakršni so v Berolinu. Pa glej, b e r o 1 i n s k i sodniki ne razumejo bavarskih prič, te pa sodnikov ne, ki govore uemški književni jezik. Privzeti so morali tolmača za to, da je Nemec v Berolinu mogel razumeti Nemca iz le tri ure po železnici oddaljene Bavarske. In ti ljudje se še drznejo, nam kaj očitati 1
— Slovanski kongres se vrši v Pragi. Ne vemo prav, kakšne vsebine mandat imajo člani drugih narodnosti, ki pridejo na slovanski kongres in kdo jim je podeljeval mandat. To vemo, da v nas Slovencih za shod naznanjeni odposlanci takega maudata nimajo. Vsaj čulo se ni, da bi kje na kakih velikih shodih odposlanci si bili izprosili tako naročilo. Mogoče, da so tuko naročilo bile dale stranke, katerim pripadajo dotični odposlanci, toda to še ne upravičuje reči : dr. Vošnjak zastopa štajerske Slovence, Hribar Kranjce, Gabršček Goriške Slovence. Kakor simpatizujemo s slovanskim kongresom, obžalujemo, da gospodje, ki imajo v rokah prireditev slovanskega kongresa, niso vabili Slovencev kot takih. Vabili so pač oba državnozborska kluba in od tu so šla vabila dalje po volji do tičnih gospodov, niso pa vabili slovenskega naroda. Glede Poljakov in Cehov je bilo čitati, da so bila vabljena in da so se vabilu odzvale vse stranke. Le tako bodo smeli reči, da je bil na kongresu zastopan češki ali poljski narod, dočim bodo od Slovencev zastopali posamezniki le sebe ali pa le nekaj slovenskih strank. Obžalujemo tak aran-gement, ki je zakrivil, da narod slovenski na slovanskem kongresu ne bo imel zastopstva. Hočemo pa izvedeti, kdo je krivec in kje leži krivda.
— Češka šolska mladina iz germaniziranih krajev obišče Prago; ta obisk prirede vodstva ljudskih šol „Šolske Matice” in iz delokroga „Narodue jednote severo-češke“. Priglasilo se je že več tisoč otrok, lepo število hotelov, kavarn in društev pa je obljubilo brezplačna prenočišča in pogostitev. Tako se vzbuja narodni čut v češki deci 1 Mogoče bi se pri nas našli rodoljubi, ki bi omogočili otrokom iz Koroške in Štajerske vsako leto obisk Ljubljane, kjer bi se po češkem uzorcu v mladi otroški duši vcepila ljubezen do domovine in spoštovanje do materinega jezika. Naši narodni gostilničarji bi pa gotovo tudi storili svojo dolžnost napram slovenski mladini, ki se potaplja v nemškutarskem močvirju.
— Glasbene Matice občni zbor je bil v četrtek. Poročilo v društvenem delovanju, ki so ga podali predsednik, tajnik in blagajnik kaže vsestranski napredek. V
novi odbor so bili soglasno voljeni g. Anton Štritof za predsednika; za odbornike pa gg.: dr. B e z j a k, dr. Detela, Gruden, Jeršinovič, Premrl, P. Hugolin Satner, dr. Ravnihar, Rozman, Šebenik, Že b r e , A. Lajovic in d r. R u d e ž. Z odborom v tej sestavi smemo biti popolnoma zadovoljni, saj so nam voljeni gospodje jamstvo za resno in vztrajno delo v prid enemu naših prvih kulturnih zavodov.
— Občni zbor kmetijske družbe kranjske. V četrtek dopoldne se je vršil v veliki dvorani „Mestnega doma“ letošnji redni občni zbor „Kmetijske družbe kranjske". Udeližilo se ga je nad 200 članov iz vseh delov dežele. Po temeljitem poročilu ravnatelja g. Gustava Pirca o stanju družbe oziroma o njenem delovanju v 1. 1907. se je prešlo k volitvam. Soglasno je bil z vsklikom izvoljen za družbenega predsednika g. Prane Povše, drž. in dež. poslanec in dosedanji družbeni podpredsednik. Istotako se je nato volitev podpredsednika izvršila z vsklikom in je bil izvoljen g. Ivan Knez, veletržec v Ljubljani. V odbor pa so bili izvoljeni : Franc Pavlin, stavbni svetnik v Ljubljani s 178 glasovi ; Alojzij P a v 1 i n , veterinarski nadzornik v Ljubljani s 170 glasovi; baron Lichten-berg v Ljubljani s 131 glasovi in veleposestnik Slane iz litijskega okraja s 127 glasovi. Grof Barbo je dobil 49 glasov, Oton pl. Detela 21, Al. Pavliu (?) 11, Skale 3, in Jenko 23. Gospod Slane je izjavil, da izvolitve ne sprejme. G. G o m b a č je dejal, da je izid volitev vsakogar presenetil, in da je znak krize. Glede podpredsednika ne ve, kako bo zastopal to mesto kot trgovec, dasi ve, da mu kot osebi gre vsa čast, da je delaven in kon-cilijanten mož. Da grof Barbo ni prišel več v odbor obžaluje, ker je zaslužen mož. Naj se pusti njegovo mesto prazno do prihodnjega občnega zbora. G. P o v š e je poudarjal potrebo nadstrankarstva in je bil za to, da se volitev enega odbornika odloži do prihodnjega občnega zbora, kar je bilo tudi sprejeto. Z izidom volitev pa niso zadovoljni klerikalci in „Sloveuec" že tudi napoveduje neizprosen boj „ Kmetijski družbi", katera s takim odborom ne zasluži niti državne uiti deželne podpore. Razpor torej tudi v tej prekoristni in izborno delujoči družbi samo radi tega, ker nimajo cele družbe v svojih rokah. Za „Glasbeuo Matico" in „Ciril-Metodovo družbo" torej še „Krrfetijska družba."
— Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Lansko leto že je izročil mestni svet ljubljanski deželnemu odboru prošnjo za samosloveuske ulične napise. To prošnjo je podpisalo sto in sto posestnikov, trgovcev, obrtnikov itd. Sedaj je deželni odbor klerikalen in po „Slovenčevi“ pisavi slovenski, in te prošnje vendar ne reši. Nemcem pač to ne bi bilo po volji !
— Realci so nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda po vinarju za vsako tujko, čujte — 60 K 51 v. Srednješolci ! realci ljubljanski so lahko izgled narodnjakom in narodnjakinjam.
— I. državne gimnazije v Ljubljani letno poročilo je razen ravnateljevega naznanila o začetku šolskega leta seveda popolnoma nemško. Na zavodu je delovalo poleg ravnatelja 19 profesorjev, 9 suplentov in 2 kandidata. Prvi štirje razredi so imeli po dve paralelki, V. in VII. razred pa po eno. Vseh javnih učencev je bilo koncem šolskega leta 526 in 9 privatistinj v I. razredu. Po materinem jeziku je bilo 475 Slovencev, 45 Nemcev, 2 Italijaua,	2 Hrvata in po	1	Ceh in Poljak. Prvi
red z odliko je	dobilo 82	učencev	in	6 učenk, I. red 342
učencev in 2 učenki, II. red 34 učencev, III. red pa 15 učencev, 48 učencem in 1 učenki se je dovolil ponavljalni izpit. Šolnine se je plačalo 11.480 K. Štipendistov je bilo 68, ki so dobivali skupno 12.953 K. — Nemški razredi so navedeni v prilogi kot „podružnični zavod"
I.	državne gimnazije. Letos	so	bili 4 razredi, v jeseni se
otvori 5.	razred.	Poučevalo	je	6 profesorjev in dva su-
plenta. V vseh štirih razredih je bilo 92 učencev. (I. 32,
II	19, III. 23 in IV. 17). Po materinem jeziku je bilo
71	Nemcev, 11 Slovencev, 2 Italijaua in 5 Cehov. Prvi red z odliko je	dobilo 19	učencev	in	3 privatistinje, I. red
56, II. red 7 in III. red	2 učenca.	Ponavljalni izpit bo
delalo 5 učencev. Upamo, da se bode v bodočem šolskem letu izvršila popolna ločitev učencev po narodnosti; skrbeli bomo za to, da se bodo imena vseh oniih slovenskih staršev ki bodo še v bodoče pošiljali svoje sinove v ponemčevalnico, razglasila, da bode slovenska javnost imela priliko spoznati take „zavedne" Slovence.
—	Službo	zdravnika	za	železniško progo Kranj-
Tržič je	dobil	zopet Nemec,	bogataš, s premoženjem
200.000	kron, brez otrok kateri ima še povrhu mastno službo v Tržiču. Na prošnjo Slovenca, ki je brez premoženja, a ima več otrok, se pa niso prav nič ozirali.
— Skrajna nevarnost preti našemu prelepemu Vintgarju pri Gorjah, ki je ena najvažnejših privlačnih točk za tujski promet na Gorenjskem. Vlada namerava vso vodo tik pod Žumrom zajeti ter jo uporabiti za proizvajanje električne sile. S tem izgubi prelepa soteska Vintgar prav vse, ni treba omenjati, da bi se s tem učinila neizmerna škoda celi okolici in tudi Bledu. Raditega mislimo, da je treba napeti vse sile, da se ta nakana prepreči.
Mislimo, da se morajo ganiti vsa prometna društva v cel okolici,	to	je,	v Gorjah, na Bledu in v	Radovljici;	na
čelo te	akcije	pa stopi ..Deželna zveza za	tujski promet
na Kranjskem" ter naj stori najenergičnejše korake proti temu. Znano nam je, da se je svoj čas nameravalo tudi sloveči „Gesause“ tako upoiabiti; a storili se se energični koraki, ki so tudi izdali. Res čudno je, če se na eni strani deluje s strani vlade na ohranjenje prirodnih krasot, na drugi pa se hoče tako prirodno krasoto popolnoma uničiti. Ali pa je ohranjenje prirodnih krasot potrebno le v nemških pokrajinah, dočim naj se v slovenskih uničujejo najlepše prirodne krasote. To zadevo najtopleje priporočamo našim društvom, ki imajo namen pospeševati tujski promet	na	Kranjskem. Prosimo pa tudi naše gospode	poslance,	naj	se	z vso vnemo oprimejo te	stvari, ter	naj
store vse, kar le mogoče, da se ta nameravani atentat ne izvrši na naši prelepi domovini.
— Ciril-Metodov kres nad okamnelimi Svati. Na prevečer sv. Cirila iu Metoda se je marsikdo oziral zvedavo, ali pa tudi plašno proti okamnelim „Svatom" na Veliki Gori nad Ribnico. Zrli iu čakali so, kdaj se pokaže plamen obljubljenga Ciril-Metodovega kresa nad okamnelimi „Svati". Pa kresa ni bilo! To se pravi, kres je bil in gorel še višji nego je bilo nameravano, toda vsled mnogih nezgod iu slabega vremena, na popolnoma drugem kraju, odkoder se ogenj v dolino najbrže ni mogel opaziti, škoda I To bi bil eden največjih in naj višje vidnih kresov morda na celi Kranjski. Skoraj 1 ducant udeležuikov iz Ribnice, Dolenje Vasi in Ljubljane se je priglasilo, da na teh sinjih višavah proslavi spomenico slovanskih apostolov. Vse je bilo pripravljeno, vse komaj čakalo izrednega vžitka. Toda okrog 4. ure pop. prihruje od jugozapada ravno čez Veliko Goro huda nevihta, izlet je bil že na pol ponesrečen, kajti udeležuikov iz Ribnice ni bilo na določenem mestu izhodišča. „Kaj počnemo?" vpraša gospod nadučitelj Zupančič, ki je bil takorekoč glavni kolovodja prireditve. „Mi gremo gor, in naj lete tudi prekle dol" je dejal g. Pirc, časnikar iz Ljubljane. In res šli so. Izven že obeh omenjenih tudi še gg. Grčar, učitelj iz Ribnice in Ločnik, učitelj iz Dol. Vasi. Srečujoči ljudje so zmajevali z glavami, češ, slaba se vam bo godila zgoraj. A družba je korajžno naprej; nevihta je pojenjala, a ko so prišli v sredo Velike Gore, se je zopet znova pričela. Vračujoči se drvarji so pravili, kako strašno je razsajala nevihta zgoraj pri „Svatih“ (oziroma pri „Steuah"). Tudi to iu ono, da so se v mraku izgubili nad „Svati" družbe ni razpogumilo. Po dolgem iskanju so našli končno v zaraščenem doliču precej višje nad pripravljenim kresom varno zavetje, zanetili so velikanski ogenj, ter prebili vso noč ob njem. Dva vsega spoštovanja vredna „puterha" napolnjena z rujnim vincem sta pomagala gasiti žejo okoli ognja zbrani družbi. Krog polnoči se je zjasnilo, kres je veselo plapolal naprej iu naprej do rane ure zjutraj, čarobna noč je bila to, sredi velikanske šume, v domačiji kosmatincev medvedov. Iu ali se je ogenj v dolino videl ali ne, družba gaje posvetila in storila kot Ciril-Metodov kres nad okamnelimi Svati!
Štajersko.
— Nič brez Nemcev — vse brez Slovencev! Ko
se je pred tednom dni po časopisih razglasilo, da nameravajo poslanci v slovenskem klubu izdelati poseben načrs jezikovnega zakona za slovenske dežele iu sicer vsied dogovora z min. predsednikom in ga predložiti so „vztrepe-tali" naši Nemci v „ sveti jezi" in Dobernig, Maickhl, Nagele ter Hoffman so stopili k ministrskemu predsedniku ter ga „ogorčeui" vprašali, kaj je na tem resnice. On seveda o stvari ni nič vedel ter zagotovil, da „samoobsebi umevno" ne stori nič brez Nemcev. Radovedni smo, kdaj je že kateri slov. deputaciji rekel, da „samoobsebi umevno" ne stori nič brez Slovencev.
— Nemško denuncijanstvo. „Nemško društvo za Maribor in okolico" je nedavno skrpucalo neko resolucijo, v kateri govori o „poslovenjenju" pošte v Mariboru z dvojezičnimi tiskovinami iu obenem deuuncira slov. poštnega uradnika P., ki je toli pravičen, da gle.da na to, da slovensko občinstvo .dobi vsaj dvojezične tiskovine. Žalostno mora stati z nemštvom v Mariboru, če so mu te dvojezične poštne tiskovine nevarne in če se mora za vzdrževanje tega trhlega nemštva njegovi „viteški“ zaščitniki posluževati denuncijanstva.
— Slovenski otroški vrtec v Gabrjih pri Celju je popolnoma dodelan. Tozadevna kolavdacija se je že zvršila ter dognala popolno sposobnost zgradbe v namerjeni namen. Jeseni letos se vrtec, ki je sedaj provizorično nastanjen v sobi neke hiše g stavb, podjetnika f. Golograuca, preseli tu sem. Žal, da je prostor nekako omejen ter ne bode mogel dolgo vzprejemati otrok, ki se bodo sigurno čim številneje oglaševali za vsprejem v to zavetišče. Treba bode v doglednem času misliti na razširitev tega poslopja.
— Na progi Spodnji Dravograd-Celje vladajo zadnji čas zopet razmere, ki so za slovenske potnike že neznosne. Koliko se je zaradi te proge interperiliralo, pisalo in prosilo ; pa c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku že skrbi za to, da se polagoma, pa gotovo germauizira. Od Spod. Dravograda do Velenja so (izvzemši postajališče
Slovenjgradec) sicer dvojezični napisi; pa da bi slišal tudi sprevodnika klicati postaje v slovenščini, to se ne zgodi. Glede tega bi priporočali, da osebe, ki se večkrat na tej progi vozijo, kakih 14 dni vedno dobro pazijo, kako se izklicujejo postaje; tozadevni material naj se pošlje potem političnemu društvu „Naprej“ v Celju, ki bo potrebno ukrenilo. Pa tudi narodne občine naj se ob vsaki priliki pritožujejo na pristojna mesta. Pomagajmo si sami in kmalu se bodo Nemci navadili spoštovati naš jezik.
— Sprejemni izpit na slovenski gimnaziji v Celju. Oglasilo se je k sprejemnemu izpitu 24 fantov, sprejetih je bilo 22 — toliko kakor lansko leto.
— »Slovenskega Gospodarja*' zagovarja pred sodnijo — nemški mariborski odvetnik dr. H. Vsekakor častno za list, ki baje brani „narodne“ svetinje slovenskega naroda.
Primorsko.
— Železnica Sv. Lucija-ldrija. V sredo se je vršilo v Gorici posvetovanje glede prvih del za zgradbo železniške črte od Sv. Lucije v Idrijo. Prišli so na posvetovanje na povabilo deželnega glavarja razni prizadeti župani.
— Laški sejmarji in drugi botegarji v Gorici stokajo radi bojkota od slovenske strani. Večina njih je tako navezana na kupčijo s Slovenci, da gledajo s strahom v bodočnost, kaj bo, če bo trajal bojkot še nekaj časa. Naj-brže bo treba zapreti v doglednem času več laških pro-dajalen. Tako se bo maščevalo divjanje proti Slovencem v Gorici. V kratkem se otvori v Eaštelu, dolgi ulici skoro s samimi laškimi prodajalnami, velika slovenska manufak-turna trgovina. Tako se bo najbolje odgovorilo na laško impertinenco.
— Goriška gimnazija je imela v preteklem letu 546 učencev, med temi je bilo Slovencev 272, L a-h o v 226, Nemcev p a 1 e 46, a še od teh ni nikdo domačin. — Šolsko leto so dovršili: 70 z odliko, 375 prvi, 38 drugi, 19 tretji red; ponavljalni izpit bo delalo 33 učencev, 11 pa je ostalo neizprašanih. Včeraj se je oglasilo k vsprejemnemu izpitu 47 Slovencev in 35 Lahov z Nemci vred. — Za tako gimnazijo so nam vrinili zopet dva nova nemška profesorja. O potrpežljivost našega ljudstva, kje so tvoje meje?!
— Slovensko sirotlšče v Gorici. Zabeležiti imamo nov napredek goriških Slovencev. Društvo „ Slovensko si-irotišče14 je kupilo za 69.000 K v Via Ponte Isonzo hišo št. 12 z obširnim zemljiščem. Poleg palače in gospodarskega poslopja obsega zemljišče 8 njiv in 553 kvadratnih sežnjev, Vrednost cenijo strokovnjaki do 100.000 K. '~"“"~=rSlrenje nemštva v Lovrani. Netncr, tiasT&HJeni v Lovrani hočejo s pomočjo opatijskih Nemcev ustanoviti v Lovrani nemško ljudsko šolo, katero prevzame seveda vlada v svojo oskrbo! Nemških otrok v Lovrani utegne biti zelo malo in svrha tej šoli ne bo druga, nego da bo odnaro-dovala hrvatske otroke in pomagala graditi nemški most do Adrije. Za ilustracijo lovranskih razmer tifeba pripomniti, da so se lovranski italijanaši povodom občinskih volitev združili z Nemci in to proti Hrvatom.
* Boj met/ orožniki Ih roparji. V nočnem vlaku, ki vozi iz Zagreba v Brod, sta se vozila dva orožnika. Okolo
11.	ure začujeta klice na pomoč v sosednjem kupeju. Orožnika sta udrla v kupe, kjer sta zagledala, da se neki potnik bori s tremi roparji. Ko zagledajo roparji orožnike, je skočil eden z voza, drugi je zbežal na vagonovo streho, tretji je pa skočil v vodo, kjer je izginil med valovi. Napadeni potnik je bil nevarno ranjen. Ko se je vlak ustavil, sta orožnika prijela roparja na strehi. Ostala dva sta ušla.
* S petrolejem se užgala. Mlada soproga nadporočnika Kozila na Dunaju si je nedavno tega prala lase s petolejem. Na umivalniku je stala goreča sveča in lasje so se dotaknili plamena. V hipu je bila glava nesrečni že v ognju. Začela je klicati na pomoč. Pirhitel je častnikov sluga ter vrgel na glavo nesrečnice neko preprogo Toda bilo je že prepozno. Lasje so gospej docela zgoreli opečena pa je nevarno tudi po licih, na prsih in na hrbtu težko, da ostane živa.
Gospodarstvo.
Diamanti naših gori
Dopis s kmetov.
(Konec.)
To je tista prokleta nevednost ali zloba vseh teh krivih prerokov, da nihče noče kmetu povedati, kako se mu živinoreja izplača? Vedno gonijo svojo lajno o uihiii živinoreji, da bi pa kdo v računskih številkah povedal, koliko dobička ima kmet pri vzerji enega goveda
i	ozirom na' mlečne in živinske cene ter stroške prereje ter vloženega kapitala, tega pa nihče ne pove. Toda od teh agentov mesojednih stanov itak ni druzega pričakovati.
Toda najbolj drzno je od teh ljudi, da zahtevajo sklicuje se na svojo talmi strokovnjaško, duhovsko, ter versko avtoriteto, da jim moraš tudi proti svoji zdravi pameti s^epo verjeti. To je pa nazadnje vendarle od sile.
PoseFne vrste strokovri jati so zopet na Grmu, kjer naj se naši sinovi uče umnega gospodarstva. Oglejmo si
torej, kako izgleda gospodarstvo teh strokovnjakov na on-dotnem posestvu, kjer imamo priliko praktično uveljaviti težke cente svoje teoretične učenosti. Za podlago nam služijo letni računski zaključki gospodarstva na ondotnem posestvu, katere mora vodstvo polagati deželnemu odboru, in ki se nahajajo v letnih poročilih te korporacije.
Pripomniti moramo tu izrecno, da se nanašajo naslednje številke izključno na posestvo ter gospodarstvo na njem. Za šolo in sploh kar je s tem v zvezi kakor plača vodje, učiteljev, poslopja, kuhinjo učencev itd. se pelje se-pariran račun.
Torej pri gospodarstvn na posetvu samem je znašal v naslednjih letih letni primanklaj, ki ga je morala dežela pokriti:
leto	vsota
1897	3315-81 K
1898	4116-75	„
1899	4004-15	„
1900	6302 43	„
1901	4925-23	„
1902	6770-87	„
t> let	29435-24	K
Za ostala leta nadalje še ni izšlo poročilo.
Torej v šestih letih so zagospodarili ti strokovnjaki na posestvu, ki ima jako ugodno lego, izvrstne njive in travnike, ter so se pridelki vsled bližine Novega mesta po primeroma visoki ceni vnovčevali, ogromno vsoto 29,435 24 K ali povprečno na leto okroglo 5000 K. Pri tem ni neslo posestvo	cenjeno	na 100.000 K niti 1 h
obresti, ampak je vloženi kapital ležal mrtev. Dalje ni bilo tem gospodarjem treba plačevati nikakih obresti od morebitnega dolga, ker je posestvo nezadolženo. Končno so pa še velika dela opravili na posestvu brezplačno učenci, sami mladi korenjaki, ali pa se jim je dalo kot nagrado kvečjem malo množino slabega petijota.
Torej tacega gospodarstva naj se hodijo učit naši sinovi na Grm? In z velikim reklamnim bobnom se vabi učence na to šolo. človek res ne ve, ali je postal sploh ves svet tako neumen in bedast, da niti ne more več pametno misliti in računati?
A pardon, morajo že res biti strokovnjaki ti gospodarji, da zapravijo pri tako lepem nezadolženem posestvu 5000 K na leto, ter jim vloženi kapital mrtev leži, tako da znaša pravdi izguba 5000 -j- 100.000 X 5/100 = 10.000 kron na leto. če bi bilo posestvo last teh gospodarjev, in ne bi dežela plačevala deficita, bi prišli ti gospodarski strokovnjaki v 5 letih na kant.
Kaj takega, to odkrito priznamo US vzmote niti najbolj zabiti kmet, ki ne zria ne pisati ne brati. Samo strokovnjaki na Grmu znajo tako gospodariti. Manjka pač dobre metle pri deželnem odboru, da bi pometla s temi strokovnjaki-zapravljivci. Toda saj so vsi skupaj enaki, in gliha vkup štriha.
Nietzsche je spisal knjigo; Jenseits von Gut und Bdse. O vseh teh gospodih bi se pa, dala spisati knjiga; Jenseits von Vernunft un Verstand.
Končno pa pride na vrsto še gospod Gustav Pirc gazda-starosta teh kmetijskih strokovnjakov. On vzklika v letošnjem vabilu na pristop h kmetijski družbi oziroma naročbo Kmetovalca: Kranjska dežela kupi na leto 500 vagonov umetnih gnojil ter je najbolj napredna kmetijska dežela. Najbolj neumna pravimo mi.
Dokazali smo, da vrže seno pokrmljeno živini, le 2—3 K 1 q. Umetna gnojila pa se splačajo za travnike, če se zaračuna seno z 6 K za 1 q. Kdor torej kupuje umetni gnoj za travnike ter seno potem živini pokrmi, ima, ker ga stane 1 q umetnih gnojil povprečno 6 K, — 3 do 4 K izgube pri 1 q umetnih gnojil. In to, da je napredno in umno gospodarstvo ? Pojte se solit s tako naprednostjo. Od tako velike porabe imajo korist le tvor-nice, trgovci in prekupci, kmet pa izgubo, če bi imel kdo le 20 K provizije pri vagonu, znese že to 10.000 K na leto. Nasprotno pa ima kranjski kmet okroglo 150.000 K izgube ali škode pri tej porabi, ker ga umetna gnojila toliko več stanejo, kakor dobi za mleko in meso, s čimer se v daljni posrednosti umetna gnojila zopet plačajo.
Tekom 20 let je bil torej kranjski kmet vsled te neumne, zlobne ter bedaste politike in gospodarstva neposredno pri živinoreji ob i milijardo, posredno po živinoreji pri gozdeh in pašnikih pa ob 500 milijonov, tako da je šlo v tej kratki dobi okoli 1500 milijonov K kmetskega premoženja a fonds perdu. Zato pa je cela kranjska dežela en sam velik intabuliran dolg. Bileamov osel je bil pač velik strokovnjak v primeri s temi nacijonalnoekonomičnimi analfabeti. i
Vsi ti ljudje so ali jenseits von Vernunft und Ver-stand, ali pa jenseits von Gut und Bose. Ali nimajo ne pameti in razsodnosti, ali pa ne vesti ne srca ter uprizarjajo frivolno igro z gospodarsko eksistenco desettisočerih kmetskih rodbin. Prijela jih je neka besna affectio carnaliB kruhoborstva, koje nesrečna žrtev je še trikrat nesrečnejši kmet. In morda se marsikdo izmed njih nadeja celo odlikovanja letos v jubilejnem letu za svoje uspešno delovanje v prospeh kmetijstva. Naj le dobe odliko, pa od meso* jednih stanov, v kojifr korist so delovali; mi kmetje jim damo medaljo iz kravjega repa ter bikove žile.
Posvetili smo z bengalično lučjo v to reševanje našega kmeta, katero je vzela ta klika v zakup ter sklicujf) se na svojo autoriteto tišči kmeta h tlom in ga gospodarsko izkorišča. Toda padle so nam luskine raz oči in spregledali smo, kaj Vi pravzaprav nameravate.
Mi ne poznamo nobene autoritete več, ampak le svoje praktične skušnje ter svojo zdravo pamet, ki nam jo je Bog dal. Kdor hoče naj stori isto, kdor hoče ostati pa še nadalje telebur in teleban, temu pa ni pomagati. Volenti non fit iniuria. Zoper neumnost in lahkovernost se celo bogovi zaman bojujejo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Poslabšanje parlamentarnega položaja vpliva tudi neugodno na borzo ; posebno močno občutijo to akcije onih železnic, katere se imajo podržaviti. Bente so vnovič precej trpele vsled realizacij. Triodstotne prijorite južne železnice so se poboljšale za 2 K. Devize in valute so se vseskozi dobile ceneje. Notirale pa so kreditne akcije 620-50, ogrska kreditna banka 740'—, bančno društvo 518 25, zemljiška banka 438-75, državne železnice 693-50, lombardi 118 50, alpinske montanske akcije 663'—, ruska renta 95-60. Bančna obrestna mera 4%, privatni diskont 3s/8, daljši 4% do 45/8%.
Promet s pridelki.
Poročila iz Ogrske, posebno iz Banata, se glase še vedno pomirljivo ; čeprav so napravili budimpeštanski mlini v zadnjem Času nenavadno velike nabave v pšenici je vzrok temu samo zmanjšanje zalog pšenice in moke. Producenti so tako preobloženi s poljskimi deli, da pride le malo blaga na trg. Sploh je jako malo blaga na trgu, posebno iz Slovaške, kjer se je upanje na ugodno stanje zopet poslabšalo.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška 76 do 79 kg K 13 — do K 13-35, slovaška 77 do 81 kg K 12*60 do K 13-05; nižeavstrijska in moravska, K 12 45 do K 12 75.
Rž, slovaška 72 do 75 kg K 1010 do K 10-35; peštanska 72 do 75 kg K 10 20 do K 10 45; avstrijska
72	do 75 kg K 10-15 do K 10 40; ogfska 72 do 74 kg K 10 05 do K 10 30.
Ječmen moravski £ 7-25 do K 7 50, slovaški K 7-10 do K 7 45.
Koruza, ogrska K 7-60 do K 7-80.
Oves, ogrski izjemne vrste K 9 20 do K 9*50; prve *rste K 9-05 do K 9-30.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 61*20 D, k 61-80 BI.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K100’—D,
fe ioi-—.
Laneno Olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 67-75 do k 68-25.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11-50 do K 12’— B.
Meso. Gene za kilogram so sledeče:
goveje meso	prednje	K	0*75 do K	1-60
» n	zadqje	n	MO „ „	1-76
telečje „		n	0 90 „ „	1-76
svinjsko „	ogrsko	1»	130 „ „	1-90
ovčje		n	0-74 „ „	1-26
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 64’50 D, K 65’— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 33'— D, K 33 50 B ab Dunaj. Slanina, bela brez zaboja prompt K 60’— D. K 61*— B ab Dunaj. Cena nespremenjena.
Sladkor, v kockah za 100 kg: brutto K 78"— B K 79-— B, kristalni sladkor prompt K 69‘— D, K 60-50, ab Dunaj.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Go od Avefage B 46 — D; K 47 — B; Santos Perl Good K 51-—D; K 52-— K prompt od Trsta. Tendenca mirna.
Edor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešnd lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vino, vodo in gnojnico, naj se obrne na trgovino z železnino
Marije Terezije cesta št. 1 (zraven Figabirta)
in Valvazorjev trg št. 6 (nasproti Križ. cerkve).
Edliko tam se dobi vedno sveži Portland- in Roraan-cement iz slovečih tovarn dovšfee in trboveljske. Mreže in žioa ca ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čiitilniee za žito, apravft za mlekarne, ter vse poljedeleko orodje. Slavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic in ge> peljnov. Stroji za košnjo in obračanj« sena vedno v zalogi.
stran let. por. 297 280 350 130 94 148
m
Izdelovatelja kirurg, instrumentov
atelje za ortopedične aparate in tadaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Brinjevec
Drožnik
Acetijlen.
Podpisani napeljuje najcenejše aoetijlenovo razsvetljavo, popravlja in predeluje stare aparate po najnovejšem sistemu.
Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesijonirani plino- in vodovodni inštalater
Dolenjavas pri Ribnici
Dolenjsko.
Svojo bogato zalogo
vozov
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS J AN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
Fr. P. Zajec T
Ljubljana, Stari trg S©
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, l|^ kakor razna očala, ščipaloe, daljnoglede, toplomerje, zrakomerjo itd. — Očala in ščipaloi se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
zlatnine in srebrnine.
\	^	J	Ceniki	za	optično	blago	in
V	S	separatni	ceniki	ur	in	zlat-
^---------^----nine se razpošiljajo ranko.
Etika in politika.
Predaval v »Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
-	Ponatisk iz „Nove Dobe". ===== Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
—	■
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
1
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“.
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
Kraški teran
od 50 lit. naprej, cena po dogovoru.
Zaloga:
Jakob Lavrenčič
Godnje štev. 4, pošta Dutovlje.
»Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registroiana zadruga z omejenim jamstvom
= Gradišče št. 4	=====
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit.
III.
II. 1.
III. ' II.
I.
110
■„ 1-30 n 150 n 1-30 „ 1-60 1-80
III.
II.
I.
III.
II. I.
'ho
1-10
1-20 ,
1-40 r 140 r 1-80 ,
2— , litra.
narodna grenčica narodni liker
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K
Specijaliteta , Slovenec1
od K 1-10 do K 120 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1’— do K r0O liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1’— do K 2‘— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzoroi brezplačno!
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva Im edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.
Podružnica y Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
-v- Ijj-u.Toloa.na, Stritarjeve vilice štev. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge
Podružnica v Spljetu
Bezervni fond:
200.000	kron.
Rentn* davek plačuje banka sama.
Kupuje iu prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem knrzu.
\r	I	Kupujte	samo	pri	narodnih	tvrdkah!	Trgovci,	ne	naro-
oVOJl K SVOJini! čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah. ----------------------------------------------------
0dgOTOrni orednit; Franjo Feldsteil fadaja konzorcij .Slov. gosp. stranka Lastnina „Slov. gosp. stranke-. Tisk .Učiteljske tiskarne- v I<jubljani.