• • » rmuxBXD hp pawroirro ropn nan cw. mriTffgoiznp »t m iwoy ogromiifiKwynjiT m fow ciram ar nw tool m. t. gy t^ pwt a. b. Burtaeon. p. mo«* Največji teslk ^ T A ^J TT\ 4 The lirrtit tloventan Ditty Za'pol leta................^.09 1 J Jl. 1 V M M ^iy^/ M ^ i % Issued every day except Sunday* Za New York celo leto.....$7.00 and legal Holidays. XM inoiematro c^ic i«u,....<7.oo , list slovenskih delavcev v Ameriki. 75,000 b^t.. -mm TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post.Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 90. — fiTEV. 90. NEW YORK, MONDAY, APRIL 18, 1921. — PONDELJEK, 18. APRILA, 1921. VOLUME tttj _ LETNIK TTTT NAKANE FRANCOZOV GLEDE NEMČIJE FRANCOZI NAMERAVAJO NAPRAVITI VOJAŠKI OBROČ KROG RUHR POKRAJINE. — MARŠAL FOCH BO NOVI PO-VELJMG V ZASEDENEM OZEMLJU. Pariz, Francija. 17. aprila. — Sedaj je mogoče navesti nekaj p* oameznosti francoskega načrta. da m* prisili Nemčijo tlo ptačanja njenega vojnega doliri. Onim, ki smatrajo frai:eosko postopanje za I riilaltio. se lahko odgovori. tla hoče biti to postopanje v resnici 1-rti talno. To so namerava storiti v namenu. dr« se izvede na Nemčijo piitisk in izvedlo se ho v resnici tako veliš pritisk kot le mo-tročp. rpnti je. da se X-mei ne bodo ustavljali, vendar pa se ne skuša /i.uikati dejstva, d" bodo drastične odredbe, katere se namerava vprizoriti sedaj, skrajno mučne za Iierlin. Edina podpora za domnevanje. da bo Nemčija prijela za orožje v namenu, da parira ta novi udarec, piihaja v nekem poročilu iz Bruse I j a, li pričakujejo tamoš-lfje visokosloječe osebe konečno velikih trublov od strain Nemčije. < < sh bo izvedlo fiaii"«»ski načrt, se bo s tem vzbudilo .zopet sovraštvo Nemecv. Francoske čete pod maršalom Foehem bodo izvedle obširno ob-I . roži I no operacijo, da obkolijo ne le Ruhr okraj, temveč eelo veliko iiwhistrijaino ozemlje na VestfaLskem. Soglasno z načrti, katere je predložil nerodnemu " o j nem u svetu maršal Foeh, se bo pri teh ope-i.-.eijalj porabilo osemdeset tisoč francoskih čet. Sevcro-iztočna točka invazije Nemčije bo segala do mesta Ilamm. Iz vsega tega vest-falskega ozemlja ne bo smel noben narodni važen produkt v Nem-č'jo. Niti ena ton;» premoga ne bo smela oditi iz tega ozemlja, kon-troliraueega od zaveznikov in vse produkte trgn okraja se bo izročilo opustošeutm ozemljem r.li pa jih prodalo nevtralnim narodom i.a račun odškodnine. Ko hodu šle zavezniške čete skozi nemška mesta, bodo pobirale v isi.kr tribute, da s«- / njimi pokrije stroške okupacije ter plača delavce v r«»\ ill in tvor; icah, ki bodo med tem časom delali za zaveznike. Ta režim bo šel naprej skozi tetine, če potrebno, dokler ne bo Nemčija izjavila, da »»oče izpolnili diktale zaveznikov. Domneva se, tla Nemčija ne b«> v stanu upirati se temu pritisku skozi več kot ti vaj set dni, tek«»iu katerega časa lahko dvignejo zavezniki v zasedenih mestih di^ti iribiilov, da plačajo stroške okupacije. Ta načrt ni bil v> odobren od Anglije ter se mu še vedno upira < na sekcija francoskega uradnega mnenja, vendar pa je to oni iz-l.ied dvfli načrtov. izdelanih od francoske vlad?, ki bo najbrž deležen navdušene poti pore od strani naroda. Alternativni in bolj zmerni načrt involvira isti načrt vojaških operacij. a vidi konečni cilj okupacije v drugačni luči. (JlaCi se, da se zavzema maršal Foeh zh bolj zmerni načrt med obema, a pod enim i ognjem. da se namreč najde močnega in zmožnega administratorja zasedenega ozemlja. , Drugi iiiičrt smatra no\o l*oreiisko državo le kot sredstvo za j lačiln reparaeijnkega računa, mesto kot sredstvo, da se izvede pritisk na Nemčijo. Zin««-ni načrt bi uveljavil earinske meje krog oku-ptrauega ozemlja in - pomočjo davkov in carine določene za proizvode ozemlja, fh prišli zavezniki na svoj načun. Kljnh optimizmu, katerega je opaziti v nekaterih vojaških krojili v Kranciji s*« ja\no mm n je nagiba bolj proti prvemu načrtu. .Maršal Foeh bo zača»no postavljen na čelo. ne le vojaških operacij, '.cmveč tudi eele administracije nanovo zasedenega ozemlja. Za me-«.;« trajnega administratorja imenuje ime venerala Degoutte in su-cr p«*i domnevo, d;, je vojaški administrator absolutno potreben v okraju, v katerem -e uporablja KO.OOO čet kot okupacijsko silo. P ret I no bo mogoč« načrt prevesti v dejstvo, bo treba premagati številne težko« e. prav posebno one od strani Anglije. Vladi v Parizu in Londonu že sedaj izmenjavata nazore glede tega vprašanja in Anglija baje za to. tla se zopet uvede pogajanja z Nemčijo. Fran-» ;ja zahteva najiuaij tiaoč milijonov mark \ zlatu ter nadaljna jamstva. pred no bi se vršile iiadaljne konference, doeim upa Anglija, da Lo mogrtkče pr«*govori»t sedaj Nemec, da sprejmejo" pogoje, katere so določili zavezniki v Parizu. - VELIKANSKI VIHARJI PO SREDNJEM ZAPADU _• Tornado je ubil 75 ljudi. — Številni nadaljni ranjeni v petih državah. — Škoda znaša milijone. Memphis, Tenn., 16. aprila. — Poroča se. da je bilo pet in sedemdeset ljudi ubitih, da je bilo več sto ranjenih in da je bilo napravljene škode za več milijonov dolarjev od cele serije tornadov, k: so izbruhnili včeraj zvečer v soveroiztočne^i Tex asu ter se pomikali v iztočni smeri preko petih držav do'Georgije. Država Arkansas, kjer je bilo ubitih baje petdeset ljudi, je trpela največjo izgubo glede človeških življenj. V Alabami se ceni število mrtvih na deset. Sedem jih je bilo ubit: h v Texasu in šest-njast v Mississippi-ju. V Tennessee, nadaljni državi, ki je občutila divjanje viharja, ni bilo zaznamovati nobenega smrtnega slučaja vsled viharja. Vsled prekinjenih komunikacij ^e bilo mogoče dobiti le del poročil iz okrajev^glede katerih se glasi, da so trpeli največje izgube. — Vse kaže. da je izbruhnil vihar v Smith County, Texas. Šel je rato preko delov Wood, Gregg, ('ass in Bowie okrajev v Miller in Hemstead ekraja v Arkansasu. St st izmed sedmih ljudi, ki' so našli smrt v Texasu, je bilo zdrobljenih, ko so se njih domovi v vasi Avinger podrli. V Arkansasu je zadel vihar mesci o Texarkana ter napravil pol milje široko zev v gozdnatih d'C-iih Miller in Hemstead okrajev. V bližini Hope, Hempstead o-kraj, je dosegla danes zvečer seznam poročanih mrtvih celih dvajset. Petnajst nadaljnih je baje izgubilo življenja v bližini mesta Preseott in enako število severno od Texarkana. Pet oseb je bilo ubitih v Steen. majhnem kra-;.u v bližini Columbus, v iztočnem delu države Mississippi. Iz Mississippi a se je razširil vihar na severno Alabamo. V Birminghamu je bilo poškodovanih deset oseb in poškodovanih je bilo na stotine domov v^se-vernih in iztočnih predmestjih!' '* V Mempliisje poškodoval velikanski naliv eeste, kanale in druge javne naprave. Železniška služba po celem prizadetem ozemlju je bila ovirana in deloma eelo ustavljena radi iz-podkopov, katere so povzročili nalivi 55W SSffi ESB E59 ESE ESS DENARNE POftUJATVB V ISTRO, HA GORIŠKO ZH ' NOTRANJSKO. Isvrftujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in tedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, ra Gariškem in tudi a* Notranjskem, po oeemlju, ld zasedeno po itsljanski armadi. Včeraj smo računali aa poB Ijatve italjanskih lir po sledeči* cenah j 50 lir .... $ 2.90 100 lir .... $ 5.30 300 lir .... $15.00 500 lir ---- $25.00 1000 lir ^ — $49.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, mesaja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna p«oJ. Ifi računamo pd and litega dno, ko mmm poslani denar dospi t roke. Denar nam je podati najbolj, p« Domestic Postal Money Order, aH pa New York Bank Draft. run Mim stats bams p oMifliai. I«KM( p ■ ■ -. ^ VOLILNI NEMIRI PO CELI ITALIJI Enrico Caruso najslavnejši tenorist na svetu ki je že toliko ozdravel cd sveje vratne bolezni, da bo zamogel peti za gramofon. SILNA LAKOTA i V RDEČI RUSIJI ! TRUPLO EKSCESARIGE j NA POTI V BERLIN SAMUEL GOMPERS SE JE POROČIL. i Buffalo N* V , 17. aprila. — Na j k -iH-ii t.) ;>.»* .vanju je dospel sem « P! .'•-(.« n.dcsetleini Samuel Gompers, |.r»- Isednik A F. <>£ L ssv:»jo ot ■ri3>.tridcsetlet:io žeiu*. Zvečer si a vr odpeljala v Toronio. Gompersu j*; umrla prva žena lansko leto. TURŠKI SULTAN POVABLJEN V ANGORO Carigrad Turčija. 17. aprila. — I*.. n o je bi!« tukaj razglašeno, tla je sklenila narodna skupščina tiiršk«« naeijof.alističnc vlade pozvati turškega sultana' v An a t o-lijo. t'e bo prišel ali ne je seveda, dnijjo \prasauje. FRANCIJA BO PRVA POMA GALA ZDR. DRŽAVAM Philadelphia, Pa., 17. aprila. — Danes je govoril tukaj francoski poslanik 4ule* Jusserand. Rekel je meti drug>m, da bo Franeija prva (Mimairsla Združenim državam. v slučaju, da bi Kile v potrebi. Naročniki, pozor! MIRKO VIDMAR ni več naš zastopnik ter ni upravičen pošlo, -vati v našem imenu. Kdor mu kaj iiroči, stori to od danes naprej na trojo odgovornost. UPRAVA "GLAS NARODA'*, 82 Cortlandt Street, New York, N. V. <3*> . . FRANCOSKI NAČRTI ZA INVAZIJO RUHRSKEGA OKRAJA Pariz, Francija. 17. aprila. — Jutri se bo sestal vojaški in civilni generalni 5viki eksek' eij na del|*lo. V po-krajiinah Kurgana in Petjopav-lovke v Sibiriji, je general Bje-lov. poveljnik kmečke armade, porazil in razprši! rd<*če armade, ^'ela Sibiri ja sr je baje uprla proti boljševiški vladi. Delavske conference v Moskvi iu Petrogradr kontrolirajo nepristranski, vsbul česar a^ritira bolj-ševiako časopisje pi*oti svojim nasprotnikom ter jih dolži. da so neodgovorni ljudje. Delavci v industrijalnih sredi-ščih zahteva'(» ustavodajno skup-šeiuo. Boljševiški list Pravda izjavlja. da je rekel Lenin naslednje : - Če ne bomo pripravljeni iz-premeniti svoje najbolj radikalne poii.ike, bomo morali odstopiti svojo moč. Posledica boljševiške zmage pri Kronstadtu se je izkazala kot velik bumerang. Fstaja je bila zatrta, a je zanetila iskro novih usiaj. ki bodo delale boljševikom še pitsii sivi*i las. Truplo so odpeljali ponoči na postajo. — Bivši kajzer se je vrnil v svoje prognanstvo. Doorn, Holandska, 17. aprila. 1 Ti uplC pokojne bivše nemške ee-sarice Avguste Viktorije so ponoči prepeljali na postajo v Maarn. V temni noCi je dospel pogreb-i«i sprevod na železniško postajo. \* prvem avtomobilu so bili sami v Mei. katera so prenesli služabniki v posebni vlak. Deset minut kasneje je dospel mrtvaški voz, ovit v črno sukno. Potem so v avtomobilih sledili bivši dvorni pri-digar dr. Drvander, bivši kajzer in njegova edina hčerka Viktorija Lujiza, bivši kron princ in prine Adalbert. Kajzer in njegova dva sinova so bili oblečeni v prusko uniformo. Na čeladah so nosili črne trakove. Navzoč je bil tudi zastop-rik holandske kraljice Vilhelmi-ne. Ko je opravil pridigar mrtva--l:e molitve so odnesli truplo v posebv* vir k. Bivšega kajzerja je bilo mogoče le pi,r hipov videti. Izgledal je sihio potrt in ostarel. Vlak se je r.atem odpeljal proti Nemčiji biv?i cesar s svojim spremstvom pa proti Doornu. MAJOR MECKINNON UMORJEN NA IRSKEM London Anglija, 15. aprila. — Danes popold -»e je bil pri igranju golfa napaden in umorjen major >Iackinnan, poveljnik črno-rmene polieije. Prebivalstvo je pobegnilo iz onega okraja ker se boji nasilja s strani angleških oblasti. GRKI POROČAJO O ZMAGI. Atene, Grška, 14. aprila. — pol-uradno poročajo iz Smirne, da so Grki pognali nazaj trideset tisoč turških nacionalistov, ki so napadli Afium-Tulcubanar fronto. Grki so vjeli šesttisoč mož ter zaplenili veliko vojnega materi-jala. so se lotili tepa dobičkonosnega posla. Zvezni agenti so našli dokaze. da je en sam tak prodajalec vina razposlal več tisoč eirkular-nih pisem, v katerih je priporočal svojo robo. NOVO SREDSTVO PROTI SPALNI BOLEZNI. Pariz, Francija, 37. aprila. — Profesor Leva tide je iznašel serum proti spalni bolezni. Dosedaj fto je vfcbrizgal trem bolnikom; pri vseh t reji se je izborno obne- PREPOVEDANE UNIFORME. Berlin, Nemčija, 16. aprila. — Dejstvo, da se je varnostni po-liiji, takozvani "Sipo" (Sieher-heitspolizei) prepovedali iti k pogrebu prejšne nemške eesariee v uniformah, je vzbudilo v njih vrstah pravcati vihar ogorčenja. Odločno povelje od strani ministra za notranje zadeve Sever-inga. je vzrok njih ogorčenja, Reakcijonarji vstrajajo pri svojem sklepu, tla napravijo pogreb cesarice za monarhistieno demonstracijo v v tem smislu delujejo dijaške vseučiliške organizacije ter lipa nemških častnikov. Liga častnikov. kateri načelujeta generala Ludendorff in Seeckt. je imela včeraj zadušnico v neki cerkvi, ki pa se je razvila v monarhistieno demonstracijo, tekom katere se je pelo pesem "Deutseh-land ueber alles'\ Minister za vzgojo Heiniscli, je odredil, da je treba kaznovati vse one. ki se poslužujejo besede " koeniglich** (kraljevski) v jav-jiih šolah. Isti minister je tudi prepovedal vse žaloval ne prireditve za pokojno prejšno cesarico v šolah in tudi žalne zastave ali zastave na poldolgu na javnih poslopjih. ITALIJANSKI DRŽAVNI PRORAČUN. Rim, Italija, 16. aprila. — Senat je sprejel danes državni proračun s 300 glasovi proti štirim. Objavilo se je. da je bil proračun skrčen za 700.000.000 lir v času. ko je šel skozi poslansko zbornico in senat. Važno za potnike. Kdor zeli v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj so obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. ____Kdor pa spada ▼ zasedeno NADALJNIH 1000 IRCEV PRI- ozemlje, in želi potovati v staro DB V ZDRUŽENE DRŽAVE, domovino, mu Se vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride ▼ New York. V vsakem ozira se obrnite na tvrdko: FRANK SAKSEK STATE BANK U Otrtlaadft Stresi Pm Tffk Dtiblin, Tr'dca 17. aprila. — V Ouenštovvnu se je vkrcalo včeraj priblilno 10(10 irskih izseljencev, ki priciejo prerod«ji teden v Zdr. države/. pCm » " - -— , .. . V J. KONEC SUŠE V AVSTRIJI Dunaj, A\strija. 17. aprila. — Včeraj je biio konec suše, ki je trajala osem tednov neprestano tero grožala letošnje pridelke. Proti večeru je začel padati močan dež. Po gorah je zapadel sneg. POGREBNIKI PRODAJAJO MASNO VINO. Chicago, 111., 16. aprila. — Okrajni pravilnik Združenih držav, O. F. Clvne, je dobil danes obvestilo, da se prodaja v Chica-gu po 100,000 galon vina na dan navidez v verske svrlie. C^ne je nato objavil, da bo imel konferenco s policijskim načelnikom Fitzmorrisom. da razpravlja z njim o potih in vižah. kako bi se dalo ustaviti to grešno povo-denj. — Trgovina cvete preko vseh mer. — je izjavil Mr. Clvne. — Vsakdo, ki ima količkaj zveze s kako cerkvijo, nastopa kot agent za mašno vino. Celo progrebniki — ZANESLJIVO IN HITRO - oskrbuje DENARNA IZPLAČILA t start domovini In opravlja drugo bančno poda A t Frank Sakser State Bank - 82 Gartlandt Street New York Rojaki, poslužujte so vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo 1100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada, Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za poiOjatvo jugoslovanskih kron po sle-iečih cenah: 300 kron-----f 2.35 1,000 kron____$ 7.60 400 kron .... $ 3.10 5,000 kron____$37.25 500 kron 3.85 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričake* rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospi ? roke.__ Denar nam" Je postati najbolj po D—isti fl Money Ordse, a& ye lew Tesli Bank Draft. Fnfc SJBtfSttila* ' 12 cmm^SM. m.v* PO VSEH DELIH DEŽELE JE PRIŠLO DO KBVAVTH SPOPA-|DOV. — FAŠISTI NAPADAJO DELAVCE IN KOMUNISTE. — GENERALNI ŠTRA.TK PO VEČJIH MESTIH. — NAPAD Z ROČ-| NIMI GRANATAMI NA REKI. j Rim, Italija, 17. aprila. — Tekom volilngea gibanja so se pojavili po raznih delih Italije resni nemiri. Krvavi spopadi so na dnevnem redu. j V nekem predmestju Boloprnc je napadlo 50 fašistov soeijali-stični glavni stan. rarbili so vse pohištvo. £očin; so morali navzoči soeijalisti pobegniti na bližnje strehe. Tajnik soeijalktiene organizacije je bil smrtnonevarno ranjen. V Man t o vi so fašisti zržgali delavski glavni stan ter zatem začeli a* vojaškem redu demonstrirati po cestah. Hiša soeijalističnega poslanca Dugonija je bila razdejana. j Delavei so proglasili generalni štrajk. Že di a dni ni izšel noben časopis. | V vasi Ineiza pri Florenci so skušali fašisti zažgati mestno hišo, kar se jem pa ni posrečilo. J V Leghorn so se vršili zadnji četrtek vroči pocestni boji. Po tri ure trajajočem bojn so pregnali bersaljerji komuniste ter napravili |red. "V boju sta bili dve osebi usmrčeni, deset jih je bilo pa ranje-jr»ih. — j Reka, IG. aprila. — Danes so fašisti z ročnimi granatami napadli voz cestne železnice, v katerem so se nahajali delavei in šolski otroci. Eden napadalcev je bil prijet, toda žandarji so mu kmalo za-jtem dovolili pobegniti. Mestna uprava je pozvala prebivalstvo, naj 'ne hodi na ulice. GLAS NARODA, 18. APR. 1921 "GLAS NARODA" ONJIVKNIAN DAILY) fc IUL _ « - ' 9wmi ami pubiltftM fey 1[] KLOVMHIO PUBLISHING COMPACT < ta MTMrtUM) yWAWK IAM1W. Prullim_LWH »CNEDIK. Trmunr ot »whiw af «N C«fp»r»tiwi and Addnmi of A bo v« orriclar*: — Cortlanf Str—t. Barom* f Manhattan. York City. N. Y. __**Q>— Map«a v prvi viMi ali pa v glavnem, da se izključi import«* ali pa neprimerno poveča njih ceno. Pomožna tarifna predloga, katero je oživil sed«?minše.>tdes»;ti kongres, ima na-r.ien dvignili cene, predvsem cene poljedelskih proizvodov. To je posebna zakonodaja za privilegije, tla se spravi farmer je z vlada-Jo se poslužili tarifa, ki r obstoja republikanska tradicija \ prilog tarifu in ker je to veliko lažje kot pa izdelati poj>olimma novo metodo, s pomočjo kater? bi se pie-ti.agalo popolnoma nov položaj. Vsak usposobljen bankir ali eko-rom. — pravzaprav vsrkdo. ki je le količkaj v -ta .u oprostiti se predsodkov. — ve. da bo drastično povišanje tarifnih pristojbin napravilo stvari slabše mesto boljše in da je. industrija!no ozdravljenje odvisuo od razširjenja kreditov, danili nozemskim deželam ter pospešenja trgovine z inozemstvom. Poljske zadeve. Borba za neodvisnost Poljske gre h kraju . vprašanje o njenih \zhodnih mejah se j»* končno rešilo na eni zadnjih sej mirovne kon-fcrenče v Rigi. a v vprašanju zapadnih mej čaka mlado poljsko državo v najbližnjih dneh zadnja razprava, plebiscit za prastaro poljsko zemljo, Gornjo Šleznjo, ki naj odloči o ekonomski sili 111 gospodarski moči nadvislanske Republike v prihodnjo«li. (Plebiscit za Gornjo JSlezijo je izpadel v prilog Nemčiji.) Zmagovita 11a polju vojne z orožjem, ojačena po zvezi .s Francijo, s*- mora sedaj Poljska, ki je bila doslej povsem zaposlena z < hrambo krvavo pridobljene svobode, posvetiti ureditvi svojih notranjih razmer, delu za obnovo zemlje, uničene po vojni, senaeiji gospodarskih prilik, v prvi vrsti valutnih in obenem zaščiti publiko pred zločinskimi mahinaeijami destruktivnih elementov. Witos, kmet \ kmet ski opravi, je na čelu vlade kot ministrski predsednik in se je lotil tudi boji1, z notranjimi sovražniki države, s špekulacijo, ve-ližništvom in z "divjimi" štrajki, in sicer z isto energijo, ki je rešila Poljsko pred boljševiško poplavitvijo v zgodovinskih avgusto-vih dneh preteklega leta. Vsa Poljska, je redaj pod vtiskom energičnega poslopanja vla-ile proli bankam, ki so izkoriščalo auorm&ino borzno konjukturo. sistematično delale za znižanje vrednosti poljske valute 111 na umet-' no dviganje kurza iiozemskega denarja. Naenkrat se je zatvorilo i.ekoliko velikih varšavskih bank in aretirali so se direktorji močne finančne institucije * Trg-ovske banke""; nadaijna akeija se razvi-^ ja in izvajata jo vzporedno >.odna in političa oblast. Publika je po svojih poslancih v S^jmu (državnem zboru) glasno in enoglasno pri-t/dila stališču vlade, vse časopisje izraža tudi svojo nepotvorjeno radost, da je končno prišel čas obračuna za pijavice naroda, ki so v času najhujšega boja za svobodo in neodvisno življenje države kopale grob pod mladim organizmom novorojene Poljske. Nič manj enerfru no se je pokazala vlada v pobijanju oderu-štva; nenadne brze komisije izvajajo stalno številne revizije in pri tem konfiskujejo na. korist države ogromne del«- skrit epa blaga ter. kaznujejo krivce a težkimi kaznimi zapora in visokih glob. Zaduji napad boljševikov na Poljsko je bil železničarji gene-' ralni iitrajk iz Kremlja neposredno pred šlezijskim plebiscitom. Toda tu se je pokazat Wit os, kmet-ministmki predsednik, gospodarja si-j tuaeije. V celi državi so se železnice zmilitarizirale, štrajkanti so bili^ izročeni vojaškim prekim sodom, kolodvodje štrajka so bili poklicani v vojaško službo, največji krivci postreljeni, obenem je vlada izdala proglas delavcem ter jih. papelujoč na njih narodna čustva/ poBvela na delo in mir. Večina železničarjev se je r istini pokazalo za dobre Poljake in ni prekinila dela, kar je obenem z vladnimi iz-' jftuni&j cdretiy^mi zadušilo v zarodku uevarnnost štrajkovsko. Maj o Kranjska-Slovenskem Domu v Pitlsiurehu. I Gospod urednik: — Gotovo ste1 1 že večkrat slišali o našem Kranj-1 I sko Slovenskem Domu v Pitts-' burglm, kajneda? Well, dovolite mi, da Uapiišem nekoliko nepobit-nili faktuv o tem našem Domu. ka-' .ere bi naslovil v prvi vrsti na one našo čla»e. ki se imenujejo: delničarjem*' in ki trdijo, da je| Kranjsko Slovenski Dom absolutna last "delničarjev". Društvo Kranjsko Slovenski Dom je bilo vstanovljeno -pred nekako 11. leti. Prvotno ime tega( . društva je bilo ''Austrian American Citizens Protective 'Society'\ torej avstr:j^ko auierikanski d«m. Ker je pa takoj, ko se je izvedelo, I kako ime si je društvo omislilo, izbruhnil velik protest, ne samo v naši naselbini, ampak tudi v ostalih naselbinah pittsbufške okolice in celo po drugih državah, so bili tedajni merodajni faktorji pri društvu prisiljeni. amendirati društveni čarter tako, da se je ime j društva iz«premenilo v Kranjsko Slovenski D0111, dasiravno je napredna stranka zahtevala, da se imenuje SLOVENSKI NARODNI DOM. Tedajni voditelji baje tejja imena niso hoteli sprejeti, ker so se bali. da jih ne bi ameriška jav-| 1' nost smatrala Slovakom. Čehom 1 j ali Poljakom. Komentar k temu ni potreba, kajti lahko si ga vsakdo sam vstvari. i Društvo Kranjsko Slovenski Dom tvori ČLANSTVO slovan-j skega pokolenja. Društvo je bilo inkorporirano v t'omiuon Pleas Court o t' Allegheny County in je torej korporacija PRVEGA RAZ-REDA. Poslopje je bilo zgrajeno! leta 1911. in slavnostna otvoritev 1 .» i , se je vršila 11a Decoration day meseca maja 1911. Zgradba sama je stala mislim $20.000. zemljišče približno ;H,000 in oprema ter po-> hištvo nekako ^8,000, tako da so . znašali skupni stroški nekako . -$32,000. . i Ko se je gibanje za vstanovitev . pričelo, je bilo seveda prvo in 1 glavno vprašanje, kako dobiti denar. Vsled tega je članstvo skle-.'nilo, napraviti kampanjo med pitteburškimi in v okolici živečimi rojaki za nakup obveziiic v znesku $100 vsaka, da se na ta način pride do potrebnih denarnih sredstev. Takoj ob pričetku je bilo nekako 140 članov, ki so kupili lake obveznice, in z denarjem, ta-, ko nabranim, se je pričelo z de-ilom. Te obveznice nosijo garanti-.rane obresti 5^T. Od časa, ko se je I Dom otvoril, pa do sedaj, mislim, je bilo izplačanih približno 40 ta-jkili obveznic, in tudi ves dolg je' ; baje že izplačan, tako da dolguje! Kranjsko Slovenski Dom samo še nekako $10.000 v obveznicah. ' Gornje podatke sem navedel zato, da boste lahko sami sodili o celi stvari, fciedaj pa preidem k j predmetu, o katerem sem hotel pravzaprav pisati. I Takiij ob pričetku vstanovitve Kranjsko Slovenskega Doma (nei bom ga imenoval avstrijsko aine-! tikanskim domom, ker me je1 !sram) je prišlf» do nekakega ne-; sporazuma med tistimi člani, ki; • so kupili obveznice, in miimi. ki jih niso. Sicer ne vsi. a precejšnje število izmed onih članov, ki so se ,takoj v pričetku nazivali'"delničarjem", se je tolklo na prsi. češ, mi . smo gospodarji "hale" in ne ,vi. To je nekatere čftne tako razburilo. da več let iii«ao hoteli priti ' v Dom, in nekateri se ga še danes ogibajo. Dejstvo pa je. da je pretesna večina 'pittsburških Slovencev bila redno v klubovih prostorih in le njih razkošju, ali pa dobri volji, kakor več kateri hoče imeti, s*> je «aihvaliti, da je društvo Kranjsko Slovenski Dom tako sijajno uspelo. Kakor sem že zgoraj navedel, je društvo Kranjsko Siovervski Dom korporacija prvega razreda. Kor-'poracijam drugega razreda, ki Idobe svoj čarter od guvernerja, je 'dovoljeno prodajati delnice in de-j (liti medsetoo^no profit, tcxla KOR- PORAOIJAM PRVEGA RAZRE |DA. KI DOBK' SVOJ ČARTER (OD POKRA JINSKBG A ©ODI I^ČA (Common Plea« Court), in šele potem, ko se je sodnika prepričalo. da je namen društva delati za izobraasbo, podporo in po-vzdigo Kvgjth članov. PA NI DO- I VOLJENO PRODAJATI DELNI- ; |CE, ^E MAN.T PA PORAZDELITI ČISTI PREOSTANEK MED ENO SKUPINO ČLANSTVA. Zato je pa tudi korporacija prvega razreda prosta vseh državnih in zvezinih davkov, v • 1 kolikor pride vpožtev ujih finančno poslovanje. Nekaterim ji asi m I članom se ne more na noben način zabiti v glavo," da so to, kar oni (imenujejo "delnice", obveznice,! i da niso vredne nič več kot sto do-, L larjev in da ne morejo dobiti več kot pet ud sto obresti na leto. Saj vendar 11a obveznicah lahko čita-, jo: "Five Per Cent. Gold Bond", , in ako še nadalje čitajo, bodo yi-, deli, da "Kranjsko Slovenski D0111 se obveže izplačati priuašal- ■ cu tega bonda svoto sto dolarjev .'dne......" : Nekateri takozvani "delničar-i ji", in, hvala Bogu, ni jih veliko i takih, trdijo, da so njih delnice i vredne sedaj "več kot petsto do-: i larjev". Se vam ne zdi to smešno? »•Človeka jezi, ko sliši take govo-. lice, in tako bahanje, ali prayza-i prav izzivanje, ne prinaša našemu Domu nikak dobiček, pač pa iz-l gubo in razdor med člani. , j Na tem mestu odkritosrčno in .j brez strahu ponavljam, da je t Kranjsko Slovenski Dom last dru-[ štva Kranjsko Slovenski Dorni, in , ako tvorijo društvo Kranjsko (Slovenski D0111 člani, in v čarter-^'ju ni popolnoma nič omenjeno o .jtakozvanih "delničarjih", potem , SO ČLANI GOSPODARJI j KRANJSKO SLOVENSKEGA ,'DOMA. Seveda, med člane se stoje rudi "delničarje". AKO SO , PLAČALI ČLANARINO, če pa - niso plačali članarine, ki je določena za vsakega člana. PA TUDI , j ČLANI NISO, akoravno imajo /obveznice. Poslednji stavek citira .jmnenje izkušenih odvetnikov, in , kdor želi vedeti za imena teli od-Jvetnikov in njih naslove, jih lahko j dobi. Dalje takozvani "delničarji" t odrekajo pravico tistim.članom, ki .jnimajo obveznice, biti izvoljenim -|V kak urad. To je nesmiselnost. I VSAKI DOl»ROSTOJEČI ČLAN i JE LAHKO IZVOLJEN v odbor - tega društva. Do te pravice so [ člani glasom društvenega čanterja . upravičeni. O t eni sem skušal » "delničarje" takoj v pričetku [ prepričati, in vsled tega ni bilo . treba Novakovemu Tonetu priti . sreui in udrihati o tem dejstvu na -jsvoj boben. Članstvo Kranjsko Slovenskega ■ Doma si želi sloge. Njemu ni ve--jliko ležeče na tem. kdo bo pred-' sednik in kdo bo tajnik, vstraja :.pa pri tem. da smo vsi enaki, ' imamo vsi ene in iste pravice in nihče mu ne sme teli pravic ome- ■ jiti ali prikrajšati. Članstvo zna » ceniti požrtvovalnost onih članov, j ki so se trudili, da smo dobili t svoj D»m. Članstvo spoštuje one člane, ki so posodili svoj denar. : da se je lahko zgradilo Dom. ; i Članstvo se ipa tudi zaveže, in se •jje takoj ob pričetku zavezalo, ta 'denar pošteno vrniti nazaj, in v ■ ,dosego tega bo vsak član tudi še l ■ v bodoče pridno podpiral to našo uaroduo «tvar. Saj se imamo vendar temu članstvu zahvaliti, da je Kranjsko Slovenski Dom tako izvrstno napredoval do sedaj. Ako ne bi bili člani tako pridno podpirali D oni. odkod bi se bilo potem izplačalo dolgove, obresti na obveznice in upravne stroške organizacije? Članstvo je glavna opora Domu, članstvo je vir dohodkov Doma in članstvo je Kranj.sko Slovenski Dom. in od tega članstva je bil, je in l»o še v nadalje Dom odvisen. Apeliram na one člane, ki imajo obveznice, naj opuste svoje napačne teorije, saj jim vendar vsak član prizna nekako moralno prvenstvo v Domu. radi tega naj tudi oni ne žalijo članstva. De-lujmo v slogi, pustimo vse časti na stran, dovolj je, ako se zave-j damo dejstva, da imamo svoj lastni Dom. katerega smo si s težkimi mukami postavili in katerega tudi s težkimi žulji izplačujemo. Skušajmo izboljšati naše kulturno in socgatoo življenje, v katerem smo tako daleč zaostali za drugimi naselbinami, veliko bi se dalo izboljšati in uprav v ta namen je bil tadi Kranjsko Slovenski Dom postavljen. Kar se pa tiče kandiv Izdana so bila naslednja pove-ljar 1. — Ofenziva proti kršiteljem prohibicijskega amendment a naj se A-prizori (takoj ali kakorhitro sploh mogoče. 2. — Gibanje naj se izvrši v treh valih (z izjemo zločinskega vala kot omenjeno v nasiednjem). Gi- 1 banje naj se prične ob takozvani Beero-uri in vali naj bodo razdeljeni na naslednji način: I a. — predaje čete: — peš. Ti I možje naj gredo preko plotov z običajno opremo ter izčistijo pot (za one, ki bodo sledili. Porežejo naj vse bodeče whiskey ovire, od-Jstranijo vse razbite steklenice s j poti čet, ki jim slede ter potisne-' i jo na stran vsakega nadležnega I zveznega enforcement uradnika, 'ki bi jim zastavljal pot. j b. — Nap-idalne čete (drugače znane kot One-Hundred Proof j Squad). Na motornih kolesih, j Policisti v tej panogi službe naj j 1 gredo preko jarkov z odločnostjo ter naj pometejo vse pred seboj. . c. — Bombni oddelek (drugače t znan kot Ilom Brew straža). Člani te panoge policijskega de-partmeuta morajo slediti napa-i dalnim - Shock četam. Vsak mož j naj nosi s'seboj enodnevno zalo-.Igo bomb, obstoječih iz enega pajn-Jta smrtonosnega II. B. E. ali Ho-me Brew Explosive v obliki ste-jklenic. in to eksplozivno sredstvo ) naj mečejo v vse jame, povzroče-t ne od izstrelkov, v katerih bi se I še skrival kak sovražnik. Zanži-, vanje te eksplozivne stvari jc stro L g<« prepovedano. Vojna je vojna. )! d. — Čistilni oddelek. — Člani i te panoge sbižbe naj skrb o za vse . te in goste, katere bi slučajno [ pregledale napadujoče čete. Nadaljna navodila. l! Naslednje penoge bodo vspore- I jene z zgoraj omenjenimi divizijami, da se dovede gibanje do us- II pesnega zaključka: J Lovci na zamaške. — Ta divi-.1 zija naj 1m> sestavljena iz mož, 1 ki so izvežbi ni poznavalci zama-I škov ter raaPčnih patentov za od- • piranje steklenic. Videti morajo j vse 11a prvi pogled ter nastopiti * temu primerno. > t Komisarji za kolcanje. — Ime-l novanja za to divizijo naj se iz-i1 vrši iz civilnega življenja in ime-j nov?ni naj bodo odlični možje v - visokih službah. 1 Agenti za recepte. — ^ložjo. i-menovani za to delo, morajo znati t čitati angleško in umeti nekaj la-. tinskih besed. Poznati morajo vse . glavne zdravnike po obrazu ter t tudi vedeti, kako se n?stopi v lekarni. Njih naloga obstoja v tem, t da komfiscirajo recept za pijačo . ter ga skuša j? nato spraviti v ro- Oddelek v navadnih oblekah. — 1 Le za službo na domu. Dom elove-: ka jo lahko njegov grad a policist . si lahko ogleda privatno zalogo . kralja, kot pravi pregovor. Izvedenci za odtise prstov. — Zelo važna panoga enforcement službe. Dolžnosti: — N«'hirati od-' tise prstov na steklenieah in čašah ' v vseh prostorih, kjer se je vpri-" zorilo pogon ter jih spraviti med 1 akte za bodoče reference. > , Oddelek za žepe na zadnji plati . hlač. — Mora biti pripravljen, da nastopi na trenutno obvestilo. Mornariška povelja. ■ a Policija v pristanišču naj bo vedno pripravljena, da sodeluje pri katerikoli ofenzivi ter je pod-: rejena vsem poveljem, ki priha-."lajo 2 zastavne bojne ladje John P. Hvlan. Zračna povelja. Policisti, ki free po zraku, naj opazujejo, fotografirajo teren, itd Zaznamujejo naj pozicije vseh salonov, klubov in sumljivih kleti. Poročajo naj o gibanjih tovornih avtomobilov. Ugotavljajo naj vse gorske distilerije ter bombardirajo iz zraka vsa gnezda zavratnih prodajalcev paljenke. dato»v za uradnike za tekoče leto, te bomo skupno nominirali in volili na prihodnji glavni letni segi dne 1. maja, in ako bo treba, tudi brez sekundacije Novafkovega Toneta. Pozdrav vsem članom Kranjsko Slovenskega Doma. J Anton Zbaenik. lastnoročno. Pred volitvami na Primorskem. | Ni nobenega dvoma več, da so v Italiji absolutni gospodarji samo fašisti in da so oblast v a ali brez moči proti njim. ali pa v sporazumu ž njimi. Divjaštvo bo. doseglo tekom bodočih političnih volitev svoj višek. Že sedaj se fašisti na to pripravljajo in zločini, ki jih uganjajo, imajo samo ta namen, da terorizirajo in ustrahujejo naš element v tej borbi. Dne 2. marca so prišli laši.sti 11a tovornem avtomobilu tvrdkc Satisa in Fraucin. iz Vodnjana v Krnico in obkolili hišo učiteljskega kandidata Brgiča. Nato so vdrli v hišo 111 vse razmetali. Našli niso ničesar. Ravno tako so postopali v hiši župnika Čurkoviča. Župnik in Brgič sta se pravočasno rešila v gozdove. Brgičevim sorodnikom so nato naročili, da se naj javi Brgie drugi dan pri fašistovski organizaciji v Vodnjanu. odkoder ga bedo odpravili čez mejo. Ako tega ne stori, da mu bodo zažgali hišo. Brgič je radi tega enostavno zapustil Istro, ker s*' je v podobnem slučaju dogodilo nekemu Josipu Podu ju, ki se je prijavil fašistom, da so ga izbili, mu izžgali obrvi, brke in brado ter mu z razbeljenim železom prebodli uho in končno od njejja izsilili izjavo, da se nikdar več ne povrne v Istro. Župnika Šutiča v Kanfanra-u so ponoči napadli v stanovanju in ga iz/bili. V istem kraju so zažgali in j vpepelili dve koči naših ljudi. V Medni 11111 so zažgali našemu I človeku hišo in hlev, ker ni hotel kričati "Evviva Htalia!" V Opatiji so smrtno ranili žen-] sko, ki ni hotela izobesiti laške I zastave. Oboroženi fašisti obiskujejo vasi ter z bombami in orožjem sili-j jo naše ljudi, da poljubijo laško zastavo, ki se dosedaj še ni znala pokriti s slavo. Kdor se potivi, tega napadejo in bijejo. Karatbinjerji nikdar ne intervenirajo. temveč stalno izginejo v pravem času. V puljski občini «0 razloženi volilni imeniki. Vsi slovenski vo-Jilci so izpuščeni. Ravno tako se1 vrši po drugih mestih. Ra
  • -'maga. p<»tem pojile raznarmlova-inje hitro svojo pot. Morda pa se , motijo italjanski nacijonalist ičhi I zatiralci našega rodu in ž njimi i oba visokočastita katoliška škofa, i ki ju fašisti lahko izvolijo za svoja častna člana. Kako je na Reki? 1 "Jug" priobčil je nastopno pišimo z Reko: "Tu so obupne raz-jmoro. Prebivalstvo je izmučeno in lačno ter živi v obupu. Ako ne I pride mestu ob dvanajsti uri pomoč, potem ga čakajo strašni časi. Vsi naši sovražniki so se re že i zapisano Jugoslaviji, i General Paviglia je menda po-| vedal predsedniku roškega Narodnega sveta, da mu je rimska vlada poverila nalogo, da izbriše na Reki vse sledi zadnjih žalostnih dogodkov. Caviglia dobi" denar za poravnavo škode v decembru povzroč^Tie. Popravijo se vse zgradb»> in postavijo porušeni mostovi. Ce bo le res? Zanimanje Nemcev za Jugoslavijo stalno raste. V Strnisču pri Ptuju grade Nemci (iz rajho) skupno z jug. kapitalisti tovarno za vagone. Sedaj pa jep rišln v Zagreb skupina nemških inženirjev, ki se pogaja z jug. finnnčniki glede osnove ve-čili tvornie v zagrebški okolici. _GLAS NARODA, 18. APR. 1921 Slika in srce. r Novela. — Spisal dr. Stojan. L Visoko na ptfbrriju bistre reke Save »e vadijeujt* *ivi gradič v«-le-jMKSt-stnika Radivoja. Nikdo ne }x»tuni kdaj ko jra sezidali *lo-veoaki tlačani. Ali peaeei valovi skoveiiokt r«*ke hi ti znali povoda-ti. da je tejra jrradu zidovje močil j*>t kui«it>»kega e»-la. Krvave sragv tu) ne sK'cr w- pot*u«ile, in ua>. kmet ne čuti zdaj vee urkdanjega rob-stva, ali \eudar *e gleda z nekim tajumi Grahom na to sivo zidov-je, ko plavi svoj les na hrbtu pe-iiefe^a valovja. Tik struge nad - u tjtefitu v«*trau ti stopi hipoma pred rWi, m mi Henrikov velikan, slovanski Trifrfav, te pozdravlja «"a>titljivo s svojo vacfatkipečo, sivo fiaro. Tam ti odseva helo zi-dovje blejskega gradil, tu ti vije wrebrnop««w*'-ji Sava mod lo- in gaji, poljirin travniki; ondt se ti na«-proti smeje prijazne bele eerkviee po lnriniih in gričih. Ni ^a lahko Irperga (»ogleda za naae oko, luakor je ta z Radi vo je vetra pj drugih gradov tu* Slovenskem. Sedanji', poK.^otnik kakor tudi njegovi pra-' dedje >o ga vedno popravljali ter j, skrU'li. da se ne poruši. l&ončno so ga prezidali v lepo trrajaeino.' Ali na prvi hip m- že pozna, da kljubuje njeno prvotno ridnvjf že stoletja eSMU in vetru. Okoli «xaj-' «*T-t«te m* razprostira krasen park.1 na>uijen z umetnimi. >uo^t rati.ski-mi cvetlicami in dfnwL Ti liasa-j di v.i bili in so še sislaj dika in pom** Kadivojeve rodbine. Na vrt |>a se namlanja prostorno nalovit-' no |»olj« . b»gi in gaji. in kamor ti proti \zii<'du seže oko, to vse je iiuetje l*>gatega grajwraka Itadi-J \oja. t'elo jH»s»*stvLar, ali — vclmec. Pred dvema letoma mu j«' po kratki pljučni bolezni umrla blaga žena, katero je ljubil kakor lastno oko. l*ovarbljen na oficijaLni. wlavnost-ni ples v glavno weato, je ustregel etiketi kot deželni plemenita* in veleposestnik. Prišel je sicer z dežele s svojo nežno .soprugo v krasno okineaaie dvorane, alt te ženske lepota j«' očarala ves mestni moški svet. Kakor se cvetlica, ki raste na prostem in diha. vedno viiM" či^ii in sveii zrak, vidno m/ločuje oe žaKhoj&e pretiladi,' kaaljajoča dojde domov in v dveh1 mesecih r»o .spremili obožavano krasni t ico iii plesalko k večnemu' počitku... Nesrečnemu uiožu je £apu*tila' dve nežni deklici, šestletno Ange-j lo in osemletno Dorieo. Devet let' je živel Itadivoj s svojo dntžicoj Poljakinjo jh> n»du. Kot stotJiik jo je l>tl spoznal v Lvovu. In pk»-nionita žena mu je sledila kot soproga na slovensko zemljo, ko je on po smrti svojega očeta, izstopi v»i iz vojaške službe, prevzel gOKpodwrxtvo in grajneino. Izgubi vši »tvoj biser in sree svojega življenja, je hotel Radivoj zopet nt (»p it i v vojaški stan. da si raz-vedri glavo in sree. Ali pogled na nežna otroeiea Angido in Doro ni mu dovolil uresničiti svoje dimU. Tedaj pa je gospodaril in delal pridno, da »i olajša neznosno breme svoje nesreče. Na videz je 'prenašal mirno in možato svoj žalostni stan. Ali tem večji notranji boji so ''razsajali v njegovem srcu. Malo je zahajal v druAbe wvojth plemenitwkib prii jateljev, le rodko so ga videli v bližnjem glavnem mestu slovenskem. Vse svoji moči je posvetil jfospodars-t\m in vzgoji svojih' dveh dragih mu otrouieev. Angela, in Dora sta mu lajšali srce, in ; njini ii«rsni hrast, ter me j)ah- f ne v neizmerno globino bridke u- '1 mde. H»-s. bil sem v mladosti lah-! komiseln, vnel sem marsikatero i sree. vso to je res. Ali nesrečno j sem sioril le eno bitje, hi le ena je 1 moja |M-egreha, katera mi teži sr-| ee in g-lavo... A tolike nesreče i ne zaslužim. koli omenjal svojega mladostnega {. življenja. Bil je srečen, presrečen t ž njo. in še na misel mu ni priha- t jalo. da je bil nekdaj posvetil pr- >• vo ljubezni drugemu bitju. 1 Oženil bi se bil kaj lahko dru- s gič Radivoj. Č akala je že marši- i katera starrkava plemenitaš-ka go- i spiea nanj. Vabili so ga na pohode 1 in veselice, skušali ga ua razne l načine razvedrili, videč jra vedno i zamišljenega. Ali nuis veleposet»t- i nik ir. grajš^ak je še čutil preveč i ljubezni v srcu do svojo ranjke žene in preveč je ljubil svoji než- « iiii li^teriei, tla bi bil dal prostora 1 takim mislim v svojih prsih. Iz-J 'ogibal se je torej prijateljskim i vabilom, doibro vedoč, da bi z no- i vo ženo ne privedel v grad sreč- 1 nega življenja, temveč le samo- I pa>uo mačeho svoji dragi Angeli ] in Done i. In ta misel je končno i tudi obveljala v njegovi duši. i1 Namesto mačehe se je odločil 1 Radivoj najeti odgojiteljieo za 1 svoji hče riei. Dokler je mati ži- < vela, poučevala je sama svoji hčerki v prvih naukih, po njeni ; smrti pa je to delo opravljal graj j ščakov oskrbnik Desimir. Tako je \ preteklo dve leti, in sedaj je za i dek'ici nastopil že <*-as. da dobita ] žensko odgojo in tovaršijo. To je j srajščak }>opoln(Mna uvidel, in ; njemu je k tej izpremenibi ]x»s<.>b- 1 iio prigovarjal njegov modri o-'< skrlHiik. rkls vet oval pa mu je na i ,vsak način, izročiti hčerki v teh j m-žnih letih kakšnemu dekliske-j mu zavodu. I "Mladina se naj na prostem i zraku razvija", je trdil čestokrat Desimir, <4ona naj uživa veselje, naj skače kakor jagiije na paši in se nuj radii je proste, zelene nara-,ve. Tu se razvija duh in sree; le i v zdravem telesu stanuje pravo tživljenje in moč. Kaj vam koristi, ?gosp visoko cen H mladi, sto pra v tride-1 set letni oskrbnik ; saj si je s tem * utrdil tudi privatno služibo in za-- aotovil ivojo * mnogimi sttfdija-rtmi in težkočami priborjeuo živ- 1 jen je. Zakaj kakor mnogo drugih, tako je tudi Desimir dedno premoženje čeloma porabil za svoje študije na višji obrtnijski in poljedelski šoli ter bil vesel, da je po dokončanem uku prišel na dobro mesto k vljudnemu grajŠčaku Radivoju. i t Pred štirinajstimi dnevi je bil < že oskrbnik pisal predstojnici ne- 1 kega znamenitega dekliškega za- 2 voda ua Dunaju, naj mu naznani,' ali se ne nahaja v sredini njej iz- . ročen ill devojk gotspiea. ki bi bila' sposobna za odgojiteljico v Radi- J vojevi grajščini na Slovenskem. ! Vsak dan so že pričakovali od- s govora; a osobito težko je čakal ! nanj Radivoj sam. Mnogo mu je 5 bilo do tega, da pride odgojitelji-!-ea še to pomlad. Začne se namreč ! zopet delo na polju in v gorah; on 1 kakor tudi oskrbnik bosta imela j pri delavcih mnogo opravka ter bosta č<*z dan le malo doma. A de- 1 kletei puščati služkinjam v var- 1 stvo hi nadzorovanje, to bi jima 1 'bilo na škodo in kvar. ! Zatorej vpraša oče pri zajtrku!' na verandi starejšo hčerko: "Alij* je že bil pismoui<»ša danes tukaj.' Dor i ca?" 14 Ne, ljubi atek", odgovorita' mu dva nežna glasova. , 'fKaj pa pričakuješ tako nuj-' nega, da vsak dan po pismonoši 1 poprašuješ ??' nadaljuje Angela. I1 "To pismo bo le za vaju, ljuba ' moja otročica." j1 "Za naju za naju.'*' zavpijeta' deklici veselo in radostno, lu ka-l! koi- .srni skočita po konci in abe- ! žita. pusti vaši očeta samega, v * liark. da pogledata, ali že pi»mo- ! noša prihaja. A namesto pismonoše zazre £ njih oko os-krbnika Desimira, ki 1 se p<> peščeni steziei približuje s grajščini. Deklici se naglo skrije-' ta za gost grm, pričakujoč ondi ^ tiho svojega učitelja. Ustrašiti f sta ga hoteli, in res, ko se približa' Desimir iwodepolueinu grmieju, ' skočita Angela in Dora iz skrivne zasede na svojega — sovražnika, in občen smeh in krik konča to'^ veselo otročjo epizodo. Deklici i pri meta oskrbnika vsaka za eno roko in tako ga tirata skakljaje ^ in smeje se pred očeta k zajtrku1 na grajsko verando. "Namesto pismonoše s^*a ujeli j gc»i>oda oskrbnika"', šalita se de-^ klici- > ' "Pravega sta dobili v roke. Da- ; lies sem jaz pismonoša, dragi de-' kletei. Gredoč t gwie, kjer sem žc ^ bil danes ob petih pri delavcih, ] krenem jo malo v stranpoti teri IKtgledam na pošto. Moj pot iii bil i zastonj. Ravno je prišel poštni voz in na vas. gosjwd grajščak. to-le pismo z Dunaja. Vzel sem ga : takoj s aeboj iii tu ga vam izro-li čim." _ j. Govorec izvleče veliko pismo iz ■ žepa in ga odda Radivoju. j "Vendar enkrat odgovor, in to i mislim dober odgovor*', mrmra grajščak med zobini. In obrnjen : proti deklicama, nadaljuje: "Da-na-snje ipismo nima nic za vaju; tU I so same listine in spričevala. Idi-j ta torej k strežnici, naj vaju lepo opravi. Danes vzamem svoji pridni hčerki s seboj na polje in v log, ua sprehod." j j T^ko je bilo dekletcema naj-i . ljubše naročilo, in oni zbežita kari nagjouia v grad. Ko sta grajščak in oskrbnik sa-^ ina, otvori prvi pismo. Iz ovitka potegne več spričeval, ali ta položi ua mizo, ne da bi ^jih pogledal. Nato mu pride v roko dolgo pismo, in teinu je pridejan potse-i ben ovitek s krasno sliko. t "To je gotovo podoba prrporo-1 čane nam odgojiteljiee", opomni j grajščak. ogleduj^ živo sliko mlade, vitkorastle devojke. Irt ka-J žoč podobo oskrbniku Desimiru, nadaljuje svoje opazke: "Res. ali ni to krasna podoba?! Poglejte to visok« razumno eel o to veliko., odkritosrčno oko. to j nežno Hee, ta lepi nosek, rdeča ustna, okroglo brado! Yes obraz ima nekaj vabljivega, vljudnega, prikupi j ivega na sebi. a vendar je (ta pogled ponosen in samosve-sten.*1 j Dolgo sta ogledovala na£a znan. i ea to podofco ter se niti načuditi mogla temu ženskemu krasu, j "To je umetnost, ne lepota. To je idealizov&na -slika, ne prava ■ podoba' \ trdi napoved grajščak. i ki se ni dol^o mogel ločiti od nje-• nega pogleda. Nezapopaden notranji čut pa je ' prešinil Radivojevo srce pri teh - besedali. in njegovo oko, nepre-i stano uprto v to krasno sliko, je - .govorilo jasno^ da sprejme on pod - vsakim pogojem to xcvt*ko bitje - pod svojo streho, (Pride le.) Mati pdkvek. Guy dd Maupassant. Ko sem srečal v kopališču, ka- 1 terega zelo radi posečajo bogata- 1 š znano mlado, ljubko, od vseh oboževano in spoštovano Parižan- i ko, sem se spomnil tiste strašne zgodbe in tiste, strašne ženske. i Moja povedi je že stara, a kdor jo je slišal, je ne pozabi več. i Prijatelj m? je povabil za nekaj časa k sebi v malo provinci- 1 jalno mesto. K pogostitvi spada seveda i razkazovanje znamenito- ^ sti pokiajine; vodil me je pov- J sod, razkazoval mi slavljene kra- 2 je. »rradove, rrzvaline, tovarne, ' spomenike, cerkve, stara izrezlja- -na vrata, posebno velika ali čudo-\ito skrivenčena drevesa. 1 Ko sva vso obrala — jaz sem ! seve Ase dobrohotno hvalil — je bil prijatelj ves nesrečen, ker mi ' ni imel ničesar več pokazati. — 1 Oddahnil sem se. misleč, da se malee odpočijem v prijetni senci, 1 a ne, že ie vzklikal: t — Pač. pač! Na mater pokvek sem pozabil. Takoj jo spoznaš. ^ — Kdo je ta mati pokvek? — sem vprašal. 1 _ s — To je nečloveška ženska, pravi demon, bilje, ki prostovoljno j rodi vsako leto pohabljene, ostud- j no in strašne otroke, prave spake s in katere prodaja glumačem. j, — Ti grozni obrtniki jo semter- s tja obiščejo, jo povprašajo, ali r ima kako novo pokveko in, ako t jim objekt ugaja, ga vzamejo s i seboj, materi pa plačaio rento. ^ — Misliš, da se šalim, da izmi- 1 šljujem, da pretiravam. Ne, dragi s pripovedujem ti golo in čisto re-snieo. — Pojdi greva obiskat to žens-j1 ko. Poiem ti povem, na kak način is se je razvila v plodilko pokvek. i1 Peljal me je izven mesta. Sta- r novala je v lepi in čedni hišici ob 1 eesti. Na vrtu je cvetelo polno le- ^ pih cvetlic in razširjalo prijeten vonj. Rekel ii. da stanuje tukaj e notar v pokoju. I Služkinja je naju povedla v majhen podeželski salon. Trenutek pozneje je vstopila nesrečni- \ ca. Bilo ji je približno štirideset j1 let: bila je velika, lepe postave, i* močna in zdrava, a trdega izraza, j! pravi tij? krepke kmetice: napoti živina, napol žena. 1 Ljudi je sprejemala s sovražno ponižnostjo, ker je dobro vedela. 1 kako obsojajo njeno početje. — Kaj želita, gospoda? — je': vprašala. J Prijatelj ji je odgovoril: — Pravili so mi. da je vaš po- j1 slednji otrok popolnoma norma- ' Jen, da ni prav nič podoben gsvo- ^ jim bratom. Rad bi se prepričal, f ali je to res. Divje in nezaupljivo naju je po- « gledala in odgovorila : i — One, o ne! Morda je še grši j: nejro prejšnji. Nimam sreče, ni-j' mam sreče. Vsi so enaki, dobri j gospod, vsi so enaki. Obupati mi i I je! Ali je mogoče, da je Bogecp tako krut napram ubogi ženski, h ki je sama na svetu, ali je mogo-; če? j; S Govorila je naglo in kot žival.! j ki se boji udarca, povešala pogled j ^Ublažila je svoj rasksiv glas in I čudil sem se, kako je moglo tako j jokavo in sladko govoriti to veli-j |ko, koščeno in čokato telo, ki je [bilo pač ustvarjeno za silne geste! in. da tuli po volčje. — Rada bi videla vašega malega. — je vprašal prijatelj. I Tedaj je dvigrnila gUvo in pri-Ičela naju motriti s pogledi, v katerih so se kresali bliski, j Prijatelj je vprašal vnovič: — Zak^ij ga nama nočete pokazati? Marsikdo je vendar deležen te milosti. Saj razumete, koga mislim ? f Poskočila je, kot da jo je pičil j gad, popustila vajeti svojemu glasu in jezi ter se zadrla: — Zato tor^j sta prišla, kaj ne? Da me zasramujeta? Ker so moji lotroci podobni živalim? Ne bosta Iga videla, ne, ne bosta ga videla! 'Marš ven, spravita se ven! Mar mislita, da ne vem, da me hočete vsi na ta način končati, j Uprla je roke v boke in se napravila proti nama. Ob živinskem ( zvoku njenega glasu je zaječaio, j sosedne sobe. Bil je jadni krik idi-ijota, ki me je pretresel do mozga.' 'iUmaknila sva se ji za par kora-1 ' kov. j Sloj prijatelj ji je rekel strogo: — Pazite, Vražica — narod jo 1 je imenoval vražico — to vas spra "(vl ie v nesrečo. Od besnoeti je začela trepetati,1 11vihteti pesti in vsa prepadena rjo- — Marš veit J Kaj naj me »pra- -— . » i vi v nesrečo? Marš ven, gnoj ne- verniški! Ušla sva ji vsa potrta, sicer bi nama skočila v obraz. Ko sva bil3 zunaj vrat, me jje vprašal prijatelj : — Torej, ali si jo videl? Kaj praviš? — Povej mi zgodbo te surovine, — sem mu odvrnil. Vračala sva se poča>mih korakov po veliki beli cesti; na levi in desni je zorelo žito, katej-o je zibal rahel vetrič, da je valovilo kot mirno* morje. In prijatelj mi je pripovedoval sledeče: — Ta ženska je svoje dni služila za deklo na neki pristavi. Bi-la je pridna, poštena in varčna. Fanta ni imel i in tudi je ni nihče sumničil, da bi se mogla spozabiti. — A nekega soparnega poletnega večera, ko se je pripravljalo na nevihto in je bil zraJt miren, težak in razpaljen kot v peči, da so bila rajava telesa fantov in deklet vsa znojua. je padla — kakor pač padejo vse — sredi požetih snopov. Kmalu je začutila, da je nosna. Sramota in bojazen sta jo mučili. Da prikrije svojo ne-frečo. si je s silo stiskala trebuh po sistemu, ki ga je sama iznašla: napravila si je prisilni modere iz deščic in motvoza, vini bolj se je pod pritiskom rastočega deteta napenjal njen trebuh, tem huje je zategovala svojo mučilno pripravo, tar-kljub vsem mukam pogumna, vesela in vitka, da ni nihče ničesar opazil niti slutil. S strašnim strojem je pohabila malo bitje v materinem telesu; stlačila ga je, spaeila, napravila iz njega pokveko. Stisnjena črepi-nja se je podaljšala in zostila v dvoje debelih oči, kateri sta izstopili iz čela. Ob telo tlačeni udje so poganjali krivo liki trti. se čez mejo podaljšali in končali v prstih, podobnih pajkovim nogam Život je ostal čisto majhen in o-krogel kakor oreh. Nekega pomladanskega jutra je povila na polju. Plevice so ji prihitele na pomoč, a ko so ugledale lustvor, so se razbežale s krikom. Po vaseh se je raznesla vest, da je rodila spako, in od tedaj so jo nazivali "Vražico". — Spodili so jo iz službe. Živela je oV> miloščini in morda na skrivaj tudi od ljubezni, zakaj bila je lepa in vsi moški se ne bojijo pekla. — Redila je svojo spako, katero je na vso moč sovražila in morila bi jo zadavila, da je ni župnik ki je predvideval zločin, ostrašil s sodnijo. A nekega dne so izvedeli gluma-či, ki so tod razkazovali svoje zanimivosti. za strašni nestvor in ga želeli videti. Nameravali so ga vzeti s seboj, ako bi jim ugajal. Ugajal jim je in izplačali so ji petsto frankov. Spočetka se je sramovala in branila, pokazati to svojo pokveko, a ko je cula, da je ipokveka vredna denarja in da j zbuja pohlep teli l judi, je začela [barantati, podžigati kupce s spa-Ičenimi oblikami svojega otroka m dvigati ceno s pravo kmetsko jtrdovratnostjo. Da je ne oslepa-111 jo. si je dala izstaviti "istino, v kateri so se glumaei obvezali, da 'ji bodo letno plačevali še štiristo 'frankov — kot da so najeli pokveko za delo. Ta nepričakovani dobiček je zmešal materi pamet. Neprestano je glodala v njej želja, tla rodi -drugo znamenitost, da si na ta način zaprotovi rente, kakor jih imajo meščanke. Ker je bila plod ovita, se ji je obneslo, kakor si je želela in zdi jse. da je postala zmožna spremi-!v.jr-ti oblike svojih pokvek po tlaku. ki ga je proizvajala na dete v svojem telesu. Rodila je dolge in kratke, podobne pajkom in podobne kušča-rieam. Več jih je umrlo, vsled če-riiir je bila vsa obupana. Sodnija je poizkusila poseči vmes, a ji ni mogla ničesar dokazati. Pustiti jo je morala pri miru in ona je nadaljevala s proizvajanjem nestvorov. Sedaj jih ima že enajst, ki ji do-našajo letno pet do Sest tisočakov. Samo eden ni še oddan, to je oni, katerega nama ni hotela pokazati. A ne bo ga imela'dolgo pri sebi, zakaj poznajo jo že vsi gln-(mači, ki jo vsako toliko časa obi-jSčejo, da vid:jo, ali nima zopet ikaj novega Celo dražbe vprizarja jroed njimi, ako je predmet tega 1 vreden. Prijatelj je umolknil. Silen stnd s? me je polastil in togota} kep ni- Razne vesti. Xm. svetovni kongres esperan-| tistov ;bo imel vdeležbe nekaj tisoč ljudi. Vršil se lx> v Pragi na Češkem in bo I. kongres delavcev soeija-listo v-esperant isto v, enako 3. k on-' gres slepcev-esperan tistov, pod protektoi^atom profesorja pariške Sorborftie, dr. Carta, ki bo predmet o akutnih vprašanjih slep-cev; slepi umetniki, pevci in virtuosi bodo priredili mednarodni koncert. Pri kongresu so doslej prirejene posebne sekcije za espe-" rantiste učitelje, žurnaiiste, pisatelje, železničarje, zdravnike, pa-] eifiste, s v ob odo misel e e, prostozidarje, p<«tne uslužbence. Bdeči Jiriž, turiste skaute. spiritual Iste' itd. Kongres, ki se bo začel 31. j julija, bo trajal teden dni. O Velikinoči se je vršil v Pragi mednarodni študentski zbor. Militarizem v Franciji. Po debati, katere se je \xleležill tudi vojni minister Barthou, je1 francoska zbornica zakonski načrt glede vpoklican ja lN-nika' 11*21 sprejela s 4S«J proti G5 gin-; sovom. Zakonski načrt, ki ga je predložil socijalist Panj lioncourt, ki hoče znižati dobo vojaškoga službovanja na eno leto. je bil ».<[-klonjen s 407 proti 144 glasovom. Angleška politika v Egiptu. V spodnji zbornici je na vprašanje izjavil zastopnik vlade, da se želi britanska vlada posvetovati z odposlanstvom, določenim od egipčanskega sultana, in namesto pfc>t£ktorata sestaviti vlado, ki bi varovala britanske p<>- ] sebne interese in zadoščala upravičenim željam Egipčanov. Nemci o Jugoslaviji. Berlinski list ' Keramische « Rundschau'' piše v uvodnem član- : ku o gospodarskih razmerah -Ju- . goslavije. Olankar pravi, da je postala po vojni Jugosiavipa dežela, 1 katere izvoz ho še velikega pomena. Nemška industrija mora imeti po vsej državi svoje zastopnike. Ker je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna država, zato bi mogla zamenjavati svoje poljedelske pridelke z nemškimi industrijskimi pridelki. Prebivalstvo Jugoslavije jc marljivo in teži za napredkom, višji uradniki pa so spretni in nepodkupljivi. Jugoslavija ima izborilo luko v Kotoru. Početki industrije se opažajo posebno v Zagrebu in v Sloveniji. V vsem prevladuje vtisk, da je Jugoslavija gospodarsko zdrava in marljiva dežela, ki ima lepo bodočnost, če se bo mogla mirno politično razvijati. Tako sedijo Nemci, seveda oni iz rajlia. Pri nas pa ni zabavljanja ne konca ne kraja. In kdo zabavlja? Tisti, ki ne dela ter je kriv vseh današnjih neprilik. Draginja na Poljskem. Obleka ve'ja 28,000 poljskih rnark, par čevljev 8000, 40 dkg kruha 100 mark. .Številke, ki jih ■ prekaša Ie š ■ Rusija ! i ________ 1 sem zadavil te zverine. ko sem imel tako lepo priliko. — Kd*) pa jc ore? — sem vprašal. > — Se ne ve, — mi jo odvrnil. — Sramuje ce in se skriva. Morda jih je več in si delijo dohodke. ' * * ' > Ko sem opazil y kopališču ele-i gantno, ljubko, koketno damo. — i ljubljeno in spoštovano od moških i nisem več mislil na ta dogodek, setajoč se ob obali s prijateljem. ' Deset minut pozneje sem ugledal i pestunjo, ki Je pazila na tri otro- - ke. zleknjene v pesku. Dvoje malih bergeTj poleg njih ' me je ganilo. Tedaj sem zapazil, ila so ti meli otroci pokvarjeni, - f^rbasti in spaeeni, ogabni. Prija- - telj, ki je bil kopaliseni zdravnik, - mi je rekel: — To so otroci one dražestne i dame, katero si ravnokar videl. V dno duše so se mi zasmilili - ona in otroci. ~ -- Uboga mati, kako se še mole sim-jati! — Ne pomilu j je! — mi je od- - vrnil prijatelj. — Nje ne, uboge ? malčke moraš pomilovati. Take -l so posledice životov, ki hočejo o-i f^nti vitki do zadnjega dne. Mo- - dere je povzročil, da so ti otroci - pokveke. Ona pač ve, da tvega ži-t vljenje pri tem, a kaj jo to briga, i samo da je lepa in da ni brez ka-i valirjev. Tedaj sem se spomnil seljakinje lt"Vražice", ki je prodajala svoje -- ne§tY9£? — — ■ Prebivalstvo Grške. Izidi ljudskega štetja v glavnih (gr»kib mestih so naslednji: Atene imajo :J40.(X>0 prebivalcev. Pirej j 130,000, Solun 171.000. Jedrene 411,000, Pat ras 45,500 in Velo 4U t iso" prebi v a Ice v. I NAPRODAJ JE čevljarska delavnica, opremi jena z vsemi modernimi stroji. Najboljša prilika za kakega Slovenca ali sploh Slovana. — J^lm Serial. 1235 JVIagnolia St., ISeaumouf. Texas. (16-22—4) Rada bi izvedela za naslov KA1I-I LA DRAŠLER, podomače Križ-I liianov iz Borovnice, ter za ' LOriSA KKA1TZ. ixxlomaee i Anžicov iz Grahovega pri Ka-I keku na Notranjskem. Prosim j cenjene rojake, če kth> ve za naslov gora omenjenih, da mi ga naznani, ali naj se »pa sama zglasita. Zakaj ju iščem, že vesta. in to je moj zadnji opomin. Mrs. Milka Stefančič, Ii. D. :>. 1 Worcester, N. Y. (IS-10—i) ------- NAPRODAJ FARMA, 1 (»bsegajoča 12.1 akrov, skoro ravna zemlja, dobro ]ioe?lopje, 4 milje tlo mesta in železnice ter j milje do s»»le. Cena 2500 dolarjev, takoj za plačati drugo p«» 5't obresti po dogovoru na brhke pogoje. Kupec pridi ali piši na: II. M. 1'oAven. Farm Settlement Dept. Otsego Co.. t 'ooperstown. N. Y. ZAHVALA. Spoštovani g. Frank Sakser: . Najiskreuejšo zahvalo vam izrekam zaradi vaše naklonjenosti in truda, ki ste ga imeti z menoj. Ko sem se podal na potovanje, sem v 1!». dneh dospel iz Ljubljane do Pittsburga. Kansas, kar sije čudno zdelo vsem rojakom tukaj v okrožju. Jaz sem silno za-' dovoljen. Zato, dragi rojaki, vam najto-, pleje priporočam, ako hočete dobiti svojce v Ameriko, obrnite ><• na Frank Sakser State Uank. 8_? Cortlandt St.. New York City. On vam bo dal natančna pojasnila in navodila ter vam bo pomagal dobiti, kogar želite iz stare domovine, najbolj hitro iu pošteno. I -pa m, da bo vsak tako zadovoljen, kakor sem jaz spodaj podpisani. Še enkrat se zahvaljujem in pozdravljate s spoštovanjem ^Vnton Udovč, ll(»x 283, Pittsburg, Kansas. BRZOPARNIK I Calabria j Cunard-Anchor črte odpluje 17. maja v TRST Cena za III. razred $120.00 I Cena za II razred *1SO.OO vsievši vojni davek. j Za vsa pojasnila se obrnite { na T vi d ko j FRANK SAKSER STATE j BANK | Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63&?eiM Are. Pittiborgb, Pa. t Dr. Koler Je n*i-»tareJSI »lovenakl adravnlk Apecja- Ust v Plttsburghu, ki lira 14-letno prakso v zdravljenju vteli moAklb bOtMGOL ZMtraplJenJe krvi idravl s Sla-•OVlMrm «0f. ki ga Je lxumel Or. prot. Eh-Uch. Če Imate momolje ali raehur-6k» po telesu, T rrtu, izpadanje las. bolečine v Mottefti. pridite. In lvčlrtll vam bom kri Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vse moike bolenl zdravim po o~ krajfa.nl metodi. Kakor hitro opaalte da vam pren«huje zdravje, ne čakajte, temveč pridite ln Jaz vam ra bom *opet pwmll. Hjrrosolo ali vodno kilo aadravlm v M. urah ln il«r brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-fečlne v krlSa In hrbtu ln vfiasih tudi pri puSCanJu vode. urjiavlm c fsto-veatjo Revmatlzem, trganje, boleabie o- I tekUne srbečice, ikrone ln druge fco-i-e bolezni, ki naatanejo vsled ftte krvi. ozdravim v kratkem **-T1i (n nI potrebno letat l Nekateri druvl zdravniki rabijo tol-mače, da vaa razumejo. Jaa znam ■e Iz starega kraja, zato vaa lat J« zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od t. do B. Ob nedeljah od I do L ■ I I——pap I U» " IM I s GLAS XkltODA," 18 A£R. 1921 ^M i rt m ^-i^AKElBiM^^^Mi^MMIMat^^*' Hi ŽENSKA VOJNA. SfodOTinaki roman. — Pranooakl iplsal ilataudir D««*«, Ka "Olu Naroda" prtrodU Q. P. a _ ( Nadaljevanje.) Enointridescto poglavje. Xe more si1 ilvomiti. da j*- Cannolk-s izza svojejra prihoda v Bor tlt-unx pretrpel v*><■* bolečine ne>reene ljubezuL Videl je. kako so se <:rtiL»i l:'-k;ili vikomt.»%i iii kaku je bila uLnlana od častilcev, ne tla bi ji >»mt'l ♦ sedali. katere je izmenjalo med njim in vikomteso v t it: -kmjiirm trenutku. mu je zdelo stanje stvari ne več mlačnofit, « . - ■ led. K*-r pa j.» Canolles na dnu te ldadno>ti čutil, da je v res-ii;»-i in <_rioln'k'» ljubljen. j«- sklenil biti najbolj nesrečni med srečnimi ljubimci. Stvar je l>ila v celem lahka. Vsled častne besede, katero jf moral tl.jti. dr ne bo vodil nikake kore5]K«ndence z zunanjim svetom, je bila prjrecana Nanon v mali kotič« k vesit. določen za Ijubiniske zadeve in očirttr. Ker ni ničesar slisa! o mladi ženski, niso hili ti očitki posebuo močni. Včasih, v trenutku, ko je najbolj prijazen smehljaj krožil krop rMnii- mladega nmža j«- šel kot oblak preko niepovepra čela in kot vzdih i/, njegovih usMie. Ta vzdih je veljal Nanon in tfp-oblak spominu na pre jim je ča*-<\ ki so metali svojo senco na sedanjost. rca madame de Cambes. Iz njegovih besed pa ni l ilo razvidno, če govori sovražno sli prijazno o Claire. Canollesa sploh ni pogle prodirali žarki zahajajočega solne*. Cela notranjost poslopja je bila polna one skrivnostne luči. ki tako prija tako pobožnim kot zaljubljenim. Ozrl se je naokrog, da *e prepriča, če je cerkev res zapuščena. Ko je spoznal, da ga ni kdo ne vidi. je stopil v izpoveduico, katero je zaprl za *el>oj. I t - nul. k jt-tznej.* je prišla < 'laire ^ania. 7.avit:i v suknjo ter v -! rt!ii-»\n 1 '< >iu | ice-ja. kalertjra j«> pustila pri vatili kot stražo. Potem ko je prepričala, da je nikdo ne vidi. je pokleknila na pručico v izpovetlniei. — Koncčno, — je rekel Canolles, — koneeiio ste tukaj, mada-ma. Koneeno ste imeli usmiljenje z menoj! Morala srn . her silite sami v propast, — je odvrnila Claire, -aiiia vzneinirj> n vsled tega, ker je izrekla v tribunalu resnice ne-delžno laž. ki pa je bila kljub temu laž. -— M. Luna, torej le čustvu usmiljenja se imam zahvaliti za va->'. ii/.vzočnost M. priznati morate, da sem imel pravico pričakovati nekaj več od vas. — (iovoriva resno jn kot se spotlobi na takem svetem prostoru, — je reklu Claire, \\ si je zaman prizadevala dali svojemu glasil trdnejši izraz. — Ponavljani, da silite v pogubo, ker ste šli k gospodu Ca vie, sovr« Zniku gospe prineesinje. Včeraj je izvedela * gospa j rincezinja za to od Larochefoucaulta, kateremu je vse znano ter izrekla naslednje besede, ki so me napolnile z velikim strahom; Če se moramo bati še koniplotov naših jetnikov, potem moramo porabiti strogost tain, kjer smo. bili popustljivi. V kočljivih položajih j< treba odločnih sklepov. Nismo le pripravljeni storiti take sklepe, temveč jih tudi izvršiti. Vikomtesa je izgovorila te besede z odločnim glasom. — Jaz nisem vitez njene visokosti, madatna, — je odvrnil Canolles, — temveč vaš vitez. Vam sem se udal in edinole vam. Vi ve-mc, pod kakimi okoliš«" i na m i in pod kakimi pogoju — Jaz ne mislim, da so bili stavljeni pogoji. — Mogoče ne z besedami, a s srcem. Ah, modama, po vsem tem, k;:r ste mi rekli, po .,reči. katero ste mi pokazali iz daljave, po upanjih, ki ste jih vzbudila v meni... Madama. priznajte, da ste bila < kruta. kfr — Prijatelj, — ;e odvrnila Claire, — ali je vaša ftvar očitati meni da sem mislila na vašo čast prav tako kot na svojo? Ali ne rzumete, ali ne slutite, da sem trpela prav tako mnogo kot vi, še več kot vi, ker nisem iiuclia moči, da bi prenašala to trpljenje? Ouj-( te me in naj besede, ki prihajajo iz dna mojega srca. prodro v globino vašega. Prijatelj, jaz *ehi vam rekla, da sem trpela več kot vi, I a jt i trpinčil me je strah, katerega vi niste mogli imeti, kajti vi \este dobro, da ljubila jaz le vas. Ali čutite, ko se mudite tukaj; obžalovanje iflede one . ki ni tukaj in ali gojite v svojih sanjali glede bodočnosti kako upanje, ki se ne tiče mene? — Madama. apelirali ste na mojo odkritosrčnost in odkrito" ho-<*< m govoriti. l>a, če me prepustite mojim lastnim turobnim razmislekom. če me pustite samega napram preteklosti, če me s svojo odsotnostjo obsojate k temu. da preživljam dneve v igralnicah, če se inei zogibate ter mi »i*- privoščite besede ali pogleda, poteir. se jezim, ker nisem poginil v boju in peče me vest, ker sem se udal. — Vest vas peče? ^ «— Da, madama, peče me vest, tako gotovo kot je Bog na tem svetem oltarju, pred katerim vam rečem, da vas ljubim. Ob isti uri pa vzdihuje in joka neka ženska, ti bi dala svoje življenje zame in ki so mora vendar reči, da sem ali bojazljivec ali pa izdajajec. — Moj Bogi — Seveda, madama. Ali me niste vi napravili za to, kar sem? Ali nisem prisegel, da jo rešim? — Saj ste jo 1udi rešili, kot se mi zdi. — Da, pred sovražniki, ki bi jo lahko mučili, a ne pre pred obupom, ki bo trgalo njeno srce, ko bo izvedela, da ste vi ona, kateri sem se udal. ' ^ ^ Claire je sklonila glavo ter vzdilmila. f — Ah, vi me ne ljubite, — je rekla. j s Tudi Canolles je vzdihnil. — Nočem vas spraviti v skušnjavo, gospod moj. — je nadaljevala, — jaz nočem biti kriva, da izgubife prijateljico ki prekaša mene v vrednosti. Vi pa .veste, da tudi jaz vas liubim. Zahtevala sem od vaš izključno ljubezen ter vam rekla: — P»osta sem. Tukaj je moja roka. Ponujam vam jo. kajti nikogai* nimam staviti vam nasproti. nikogar ne poznam, ki bi stal zame nad vami. — Madama, — je v«kliknil Canolles — vi me delate najbolj srečnim človekom na svetu. — O. — je odvrnila Claire žalostno, — vi. gospod, me ae ljubite. — Jaz vas ljubim in obožujem, a ne morem dr.ti izraza temu. kar setu trpel vsled vašega molka in vaše reserviranosti. — Moj Bog. torej vi možki v resnici ne uganete? — je vzkliknila Claire ter dvigui:a svoje lepe oči proti nebu. — Ali niste razumeli, Canolles, da nisem hotela, da bi vi* igral i osmešil o ulogo. da bi ljudje mislili, da je b-la predaja otoka Saint George med nama dogovorjena stvar.' Ne, vi morate postati popolnoma moj, iznfenjan od kraljice ali odkupljen od mene. Vi pa nisie hoteli čakati. — Madama. sedaj bom čakal. Hočem čakati ure. dneve in leta. — Vi še vedno ljubite gospodično de Lartigues, — je rekla Claire ter zmajala z glavo. — Madama. — je odvrnil Canolles, — če bi vam rekel, da ne gojim napram njej hvaležnega prijateljstva, bi se lagal. Vrjemite mi, vzemite me s steni čustvom. Vse vam dam, kar vam morem dati glede ljubezni in to je veliko. — Ah, jaz ne ve. če naj to sprejmem, kajti vi kažete ne le zelo plemenito, temveč tud' zelo ljubeče srce. — Cujte, — je rekel Canolles. — umrl bi, da vam prihranim solzo in jaz povzročam solze oni, katero ste imenovali, ne da bi se zganil. Uboga ženska! Ona ima sovražnike in ljudje, ki je ne poznajo, jc proklinjajo. Vi pa imate le prijatelje, in ljudje, ki vas ne poznajo, vas spoštujejo. Oni, ki vas poznajo, vas ljubijo. (Dalje prihodnjič.) x Resničnim liberalcem. Cene a pšenici so padle v Banatu na 960 do 940 kron za metrski stot. Vzrok padcu cen je padec ameriškega dolarja vsled čes*r banaška moka ne more več konkurirati z ameriško. Reforma birokracije v Italiji. Zbornica je z 2(K> proti 7t> gla-sovom sprejela zakonski načrt glede ustanovitve, enketne komisije za reformo birokracije. Ljubljanski Slovenec piše pod gornjim naslovom sledeče: Pristaši Svetozara Pribieeviča jezdijo naglo, kakor bi rekel sta-roliberalni Slov. Narod. Da jim za vero kot tako ni nič, naj bo katoliška, protestantovska ali pravoslavna, vsak človek: ve; edini in glavni namen jim je njihovo svo-hodomiselstvo, pa interes denarne buržuazije, katero zastopajo. — Tu jim je pa najbolj na poti ljudstvo, kojega zdrave verske in moralne tradicije nasprotujejo samo-paštvu in brezmejni sebičnosti — "demokratskega71 kapitalizma, ki bi s centralizacijo državne upra ve ustvaril najmogočnejše orožje za svoje namene. Zato bi radi s kulturnim bojem oslabili odporno moč ljudstva, čeprav se utegne zgoditi ravno narobe. Kakor si ti gospodje mislijo. - Najbolj pa mora vzbuditi pomisleke vseh razsodnih ljudi, ki ljubijo državo, poizkus demokratskih politikov, da izrabijo v svoje politične namene pravoslavno eerkev. Ljudje, ki s takim ogorča-njem obsojajo vsak pojav verske misli med katoličani kot izrabljanje vere v politične namene, In polnijo dan na dan predale svojih listov z napadi na polstikujočo du hovščino, zdaj sami ponižujejo pravoslavno vero do vloge poma-gača demokratske kultnrnobojne politike. Dr. Korošcu očitajo, da katoličane brez razlike kliče k sku pcemu odporu zoper Pribičeviče-vo protikonfesionalno politiko v šoli in tnalodane od katoličan o v Zfchtevajo, da se odpovedo na ljubo državi, kakor si jo Pribieevič predstavlja, svoji zvezi s pogla-verjem cerkve, svojim verskim na čelom, svoji verski edinosti s katoličani celega sveta; izkratka, nič več in nič manj, kakor da se odpovedo svojemu katoličanstvu. Kaj pa sami delajo? Na državne stroške plačujejo škofa Dositeja, da agitira v Bački za pravoslavje in potuje na Češko, da se v tuji državi zveže s češkimi razkolnikl. kateri ne priznavajo niti dogem pravoslavne cerkve, proti katoliški cerkvi, da jih sprejme v okrilje srbske pravoslavne eerkve, da bi ta eerkev, k katero so dosed a J katoličani živeli v bratskem miru in najlepši slogi, postala pokroviteljica 4'narodno - cerkvenega'" razkolnega iribanja. kojega vodilno gesfo je bi) Na tujih Ueh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedel. E4845) &e enkrat Te objamem. ) Nedolžno oko. Detle j:otl proti vzhodu »e n* vstavi v ilnstonu. "POCAHUN1A^*' odpluje 19. maja — 30. junija Izvanredne udobnosti. — Izborna služba. Ceno' Napol j in Genovo: za kabine od $150. naprej. Za 3. razred $95 in $5.00 voinsqa davka. Potatfld oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: VMiitehall 1200. Oiitlfh » tovore: 12t Broadway. New York. Telefon: Rector G.*t00. *----—■■■ •<"<■<■• / oi-aic ne iju»iuciui, mars. Po dolgem Času smo doliili prave nemške ploSce, voja.ška godba prve verste. krasni vojaški marši in vaicerji. ivobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $-tO.OO do $375.00. Cenik v vseh jezikih Vain jtošljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte točni espressni naslov, pošljite na: IVAN PAJK, coiun.^^mofon 24 Main St., Conemaugh, Pa.