Vidov dan Ko so se pieseljevali Južni Slovani iz svoje prvotne domovine v nove pokrajine, gotovo niso slutili, da so zasedli tako vazna področja, da so se naselili v krajih, ki tvorijo vrata med vzhodom in zapadom. Dušan Silni, ki je povedel svojo mogočno armado proti Carigradu, je pa ze prav dobro precenil pomen lege svoje države in je hotel samo zožiti vrata, skozi katera je že poželjivo gledalo oko v največjem razvoju se nahajajoče imperialistične sile turškega naroda. Toda zaman so bila njegova prizadeuanja in Kosovo je moralo doživeti svojo tragedijo. V težki nevarnosti, ki je pretila srbski svobodi, je car Lazar zbral vse moči v neslogi razpadajoče Dušanove zapuščine. Toda vrata so bila sovražniku na stežaj odprta in odpor je prišel prepozno. Zmagal je prodirajoči vzhodni barbarizem nad zapadno kulturo. Zmagal je polumesec nad kriiem, a vsem pokrajinam, v katerih so prebivali Jugoslovani, je bila s tem zapisana najžalostnejša bodočnost. Pet sto let so zaman plakali slepi guslarji nad izgubljeno svobodo, zaman opevali neizmerno požrtvovalnost kosovskih junakov. — Kosovo je ječalo v črni sužnosti. Nesloga ga je pokopala — a složen nastop vseh v robstvu trpečih ga je zopet rešil. Vidov dan — pet stoletij spomin propadle svobode. — Vidov dan — pet stoletna kazen za neslogo. — Vidov dan bodi nam opomin, da smo še vedno na meji med križajočimi se interesi zapada do vzhoda.