Glas Svobode. . t GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 22. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 29. maja 1908. KSTSiSK"* Leto VII. Razgled po svetu. AVSTRIJA. Iz Dunaja se poroča: Veliko ■ogorčenje vlada v parlamentarnih krogih in med občinstvom radi nesramnega postopanja bri godnega poveljnika Oollard, kateri je prisilil Salzburško garnizijo mar-■čati 33 milj ob najhujši vročini. Rezultat njegovega tiranstva je sedemsto (700) bolnih vojakov. Vojaki so prehodili 33 mil> v 13 urah in med tem imeli vojaške vaje. Hrane niso dobili nika-koršne. Iz med 800 mladih rezervistov je polovica opešala radi prenapora in solnične vročine. 200 starih vojakov je opešalo in obolelo. Na povratu domov je po-veljnik zapovedal hitro korakanje in vojake zmerjal in psoval. ISocijjalistični zastopniki iso zelo vznemirjeni in bodejo storili potrebne korake. SRBIJA. —• Iz 'Belgrada se poroča: Vest, da je kron-princ Jurij ubil vojaka je zbudila veliko pozornost. Mrliča so odpeljali na očetov dom v Kiševo in ker je oče sumil sinovo smrt je dal odpreti krsto in uvel post mortem preiskavo. “Narodni Listy” piše, da se je kron-princ hotel zabavati in v svoji šali (?) stavil, da s kroglo zbije prostakovo cigareto, katero je ravno kadil. Vstrelil je in krpgla je obtičala v spodnji čeljusti. Takovih manevrov sploh ne bi treba in to še v civiliziranih državah, kot je Avstrija ali pa 'Srbija. OGRSKA. Budapest, 28. maja. Naučni minister grof Apponiji je odobril predlog ljudskih šol in izposloval kraljevo sankcijo. ¡S tem se daje prostost pouka v mažarskih ljudskih šolah. Od ministra notranjih zadev grofa Aindraissy pripravljeni zakon o volilni reformi vsebuje pluralno volilno pravico. JAPONSKO. Tokio, 28. maja. Rezultat zadnjih volitev še ni znan, ker pa je mindsterski predsednik, ki je obljubil. da takoj po volitvi resig-mira, objavil, da še ostane za dobo petih let, je gotovo, da je vlada zmagala in da bo imela večino pri prihodnjem parlamentu. Ta volitev je velike važnosti in to radi tega, ker so imeli socijalisti prvič v zgodovini postavljene svoje kandidate v treh distriktih. Kandidat v provinciji Chiba je bil S. J. Katayama, kateri je bil pred 4 leti japonski delegat na mejnarodnem soc. kongresu v Amsterdamu. Ta Katayamh je storil veliko za Organizacijo Japoncev v Ameriki ob Pasifičnem obrežju. Pri volitvi je dobil 300 glasov proti 2000. 300 glasov pri ¡prvem nastopu je lepo število, če pomislimo s kakimi težavami se je imel boriti socijalizmu. FRANCOSKA. Pariz, 23. maja. V Say ¡sladkorni čistilnici je eksplodiral velikan,sk hotel, ki je veliko delavcev ubil in 40 ranil. Zveza stavbinske stroke v Parizu je zmagala v boju proti svojim delodajalcem. Rezultat boja je 9 umi delavnik in priznanje delavske unije. Boj, katerega sc je vdeležilo čez 50.000 delavcev zopet kaže, da unija je edina pot na kateri proletarijat pride do zmage. PORTUGALSKO, Lizabona, 27. maja. Lizabon-ski dvor je bankrot. Časmriki s vsakim dnem prinašajo nove vesti o raznih dolgovih, katere ne morejo dvorni sorodniki poplačati. Sodnija je nedavno tega obsodila kraljico — mater Marijo Pia na plačilo $210. Kraljeva rodbina ni dobila niti centa iz državnega erarja že od Karolove smrti, ker kakor ¡se zatrjnje je bil umorjeni kralj zelo ¡zadolžen in najprej se morajo dolgovi poplačati in potem šele dobi ¡rodbina svoje plače. 'To bo pa še trajalo ¡precej časa in kraljevi dvor bo moral proglasiti konkurs. — Vodja republikancev, Alfon-zo Costa je javno izrekel, da ako vlada želi, je pripravljen razkrinkati imena monarhističnih politi-karjev, ki so bili zapleteni v zaroti proti kralju. On zatrjuje, da sta bila Luciane Castro, vodja progresistov ini Senho Vilhena. vodja' regenieracionistov svarjena, da obstoji zarota proti kraljevemu življenju,da pa nista obvestila o tem premirja Franco, ker sta vedela, da je v zaroti večje število njihovih pripadnikov. RUSIJA. Petrograd, 27. maja. Štrajk s stradanjem je pričelo v ruski ječi v Samari nad ¡600 jetnikov. Vzrok štrajku je grdo ravnanje in pretepanje jetnikov. 1 Berofm, 28. maja. Iz Varšave poročajo, da je ruska vlada zopet zaprla 40 poljskih šol. Petrograd, 28. maja. Odbor državnega zbora je odobril načrt za gradnjo Amurške železnice, kakor ga je predlagala duma. ITALIJA. New York, 28. maja. Poalo Tuc-cimci, italijanski inženir, ki se mudi v Združenih državah y interesu odbora rimskih kapitalistov in odličnejših mož, kateri so stavili propozicijo,, da napravijo iz Rima morsko pristanišče, je danes sem dospel. ¡Priprave v tem mestu se bodejo ukrenile za organizacijo odbora, ki bo kooperiral pri tem delu s odborom v Riimu. Tuccimci je že organiziral podobne odbore v Philadelphia, Wash-ingtonu in Bostonu. Mestno svetovalstvo je že začelo s gradn jo cest in železnic, vodečih iz Rima do obrežja. Načrti za kanal še niso dogotovljeni. ANGLEŠKA. London, 27. maja. Po celem Angleškem vlada mizerija. iSedaj ko so svetovne ladj odela vnice manj ali več radi industrijalne krize prizadete zadela je delavce v ladjedelnicah še druga bolj znatna nesireea. Veliki shipyard lockout je pahnil v bedo 6 tisoč delavcev v Londonu in 10 tisoč v Sunderland. Inženirski štrajk in shipyard lockout so storili konec vsakega upa za delo, dokler se štrajk in lockout ne prekličeti. Delavstvo trpi gladu in pomanjkanja. Ljubinska drama. Iz Laporte, Ind. se poroča., da je Albert Roubick danes izjavil in se priznal kot nbijalea svojega bivšega gospodarja Balo Kvasnička, chicaškega ¡zlatarja. Roubick je nadalje izjavil, da je ubil Kvasnička samo iz ljubezni do njegove žene, gospe Kvasnička, katera mn je tudi ljubezen vračala. Gospa Kvasnička to zanikuje in trdi, da ni imela nobenih ljubim-skih razmer s bivšim hlapcem na njihovi farmi. Ameriške vesti. Unijska zmaga. Guthrie, Okla. 27. maja. Posla-niška in senatorska zbornica je sprejela bili št. 81 B, kateri določuje kazen z zaporom za vsakega delodajalca, ki ne bi dal dela delavcu radi tega. da je isti ud strokovne unije.. Ravno isti bili prepoveduje delovanje P in k er ton o-vih ¡detektivov v državi. Bog ve, če je ta zakon protiustaven ?! Socijalist poroči socijalista. V Harvey, 111. na socialist tiketu izvoljeni policijski magistrat Jesse Coale je pričel svojo uradno ¡poslovanje s poroko socijalista Viktorja Wattia in njegove družice. Socijalisti na delu. ¡Socijalizem bo šumel po malih mestecih v Cook okraju. Predrzni socijalisti, tako stari politikarji imenujejo poulične govornike, bo-efejo začeli svojo akcijo s prišlo soboto. G. T. Fraenckel, tajnik Cook County Socijalistične stranke, katerega so maywoodski stari politikarji s svežimi jajci ometali bo vodja govornikov. V sredo je govoril v Fremonta in krogla delovanja se je zavrtela. Soeijali-stični govorniki bodejo nosili “eggproof”1 obleke... Frank O’Hare je odšel V Kankakee od tam gre v sosedna mesta kot Joliet, Streator, Bloomington, Peoria, Galesburg, Havana, .Tay-lorville, ¡Springfield, JačbsoimHe, East iSt. Louis in raznih drugih ¡mestih. Slovenci po teh mestih naj nikar ne zamude prilike slišati dobrega govornika. Velika povodenj. Iz Fort Worth, Texas se poroča, ¡da je reka Trinity prestopila obrežje in poplavila vso okolico. Konstatirano je, da. je sedem oseh mrtvih, 5,000 breiz doma in veliko se jih pogreša. Škoda je velikanska. Mesti Fort Worth in North Fort Worth imati največ škode. Zelelžnični protmet v državi Texas je zelo oviran, ker so skoraj vsi tiri manj ali več razdrti in poškodovani. Poškodbe se cene na več mdljonov dolarjev. Iz Beardstown, 111. se poroča, da je Illinois River naraistel že 20.6 čevljev čez normalno gladino. Vse mestece je v vodi in popolnoma pretrgano od dražega sveta. Noben vlak ne gre sikoz, telefon in telegrafičen sistem je v naj-slabšem položaju. Ljudstvo je mestece zapustilo in se naselilo po bližnjih holmcih, kjer živi v šotorih. Voda je napravila veliko škode poslopju in v prodajalnah. Taft v konfliktu s “Jim Crow.’’ Potnik, ki se »je vozil na onem vlaku kot republikanski kandidat Taft je pripovedoval sledeče: Bill Taft je naročil obed za štiri osebe, to je za se in svoje tri spremljevalce, od kojih je bil eden zamorec. Ko pridejo v jedilni voz in skupno prisedejo k njihovi mizi pristopi sprevodnik vlaka in naznani Taftu, vojnemu tajniku, da so Jim Crow-evi zakoni v Južni Carolini zelo strogi in da potemtakem zamorec ne sme jesti v vozu in pri mizi ¡dokler niso vsi be-lOkošci nasičeni. Taft je proti temu protestiral, a mu ni nič pomagalo, črni spremljevalec se je moral odstraniti. Ta zakon je velika krivica er-nokozcem in drugič pa vojni tajnik Taft naj bi saj toliko vedel, da “pred zakonom smo vsi enaki in da Taft ni nobena izjema. Bog ve, če Taft to ve. Dobri časi — dve sliki. Iz Ashland, O. se poroča: Krasni kapitalistični sistem je bil tu ilustriran pred par dnevi ko je bilo osem ameriških državljanov prisiljenih celi dan delati skoro brez hrane. Delavski predstojnik je o peludne opazil, da ¡tih osem mož kla-verno sedi ob potu in da ne jedo svojega kosila. Stopil je k njim in kmalu poizvedel, kaj je vzrok pobitosti. Odšel je v mesto in jim poslal en hleb kruha, katerega so si razdelili na osem enakih delov. To je bila vsa hrana, katero so dobili ta dan. * Hetty Green, “živa žica” je danes gostila 16 reci 16 .gostov in za vsak krožnik jedi je plačala po $28.00. Samo cvetlične dekoracije so stale $50.00. Za šampanca in drage likerje pa se ne ve koliko je izdala. Dražba osmih mož-delavcev se ¡mora zadovoljiti s 5c na dan za hrano, med tem ko bogati postopači mečejo denar po nepotrebnem. Ženitovanjsko popotovanje — v box kari. — Med tem ko sta bila na ženito-vanskem popotovanju, mož in žena imenom Bender iz New Yorka sta bila aretovana. Zena je bila oblečena v moški obleki, a lase je pa nosila v malhi. Policija ju je našla v box kari na Lake Shore & Michigan Southern in ju aretirala. Denarja nista imela tiobmega in pri sodnji sta povedala, da sta bila namenjena v Dakoto, kjer sta upala delati boljše življenje. Poročila sta se 18. maja in ker je prevelika brezposelnost v New Yorku sta se odločila tako potovati. Oče 27 otrokom. James Allen Monroe, dobro znan med živinskimi trgovci in še bolje znan kot oče 26 otrok, mu je nerodna štorklja prinesla še eno deklico Virginijo : Srečni oče! Carrie Nation dobila 30 dni. Pittsburg, Pa. 28. maja. Carrie Nation iz Kansasa, katero so včeraj ¡aretirali radi nedostojnega vedenja in kalitve mira je bila danes obsojena. Sodnik Brady jo' je obsodil na glolbo $25 in ¡stroške ali pa 30 dni zapora. Globe ni hotela plačati zato so jo odvedli v Alleghensko delavnico, kjer bo odslužila svoja kazen. Na potu v svoje novo stanovanje je zavpila: “I would rather go to jail than lo go to hell?” Poročilo nič ne ¡pove, če je rogo. vili la s svojim “hatehetom” po sodnijski bari. Je imela najbrž strah! . John Mitchell, pravijo, bo kandidiral s Bhynom, kot demokratski kandidat za podperdsedndško mesto. Ne pozabite Debsa in Han-forda! DENARJE V STARO DOMOVINO požigamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron, za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je TŠteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. d,o 12. dneh. Denarje nam poslati je najprili čne-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ra Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St,, New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio IZ DELAVSKEGA POLJA. Tri in trideseta konvencija A- malgamated Iron and Steel Workers, katetra je začela z zborovanjem že s 5. majem v Knights of Oolumbus dvorani v Youngstown Ohio je končana. V teku dvatedenskega zasedan-ja je najglavnejša točka, sprejem predloga za 'bolniško podporo in usmrtinino, sprejem stare metzdne lestvice in ¡svoboden vstop v organizacijo. Do sedaj ta ¡organizacija, ni sprejela nobenega zamorca, kar je seveda imelo zle posledice. Zamorci so namreč bili prisiljeni skaha-ti in so jih dražbe v slučaju stavke najemali kot stavkofcazce. S tem da j'e konvencija dovolila zamorcem vstop v organizacijo bo najbrž prenehalo' skabanje od strani zamorcev. Brezposelnost. V Birminghamu je 3000 livarjev, ¡delavcev na železnini in jeklu brez posla. Okoli 10.000 delavcev raznih dragih strok pohaja ¡po ulicah. — V Gadsend, Ala. je šest in trideset plavžev (blast furnaces) od katerih pa polovice že od lanske jeseni ne kurijo. Računi se. da 2000 delavcev je brez ¡dela. —* V Andersonu je velika izdelovalni,ca tovornih vozov in livarna, katera pa že počivajo od božica. 2600 ¡delavcev čaka obupno na ¡pričetek dela. — Gate City je velika tovarna The Public Iron and Steel Corporation, katera tudi ne posluje že dalj časa. (Vsi delavci so Odslovljeni in korporacija je napovedala delavcem, ki so stanovali v kom-parijskih hišah, da morajo plačati ¡najemnino ali pa se seliti. Znižanje plače. Falls Riveirs, Mass. 28. maja. Nova plačilna pogodba med izdelovalci bombaževim1 in delavci oziroma tkalci, ki ¡ostane veljavna do prihodnjega novembra je stopila v moč z današnjim dnem. Glasom te pogodbe se je zadovoljilo 25,000 delavcev in delavk z ¡znižanjem plače za 17.94 odstotkov. 15.000 delavcev v cerkvi. Iz ¡Kansas City, Mo. se poroča, da je na Rev. C. Stelzle-jev poziv prišlo 15.000 delavcev, da se posvetujejo ¡o važnih delavskih in cerkvenih stvareh. Rev. Sltelzle je pripomnil v svojim govora, da se no more več zatajevati organ izirane-ga delavstva in da je treba storiti potrebne korake za skupno delovanje cerkve in delavstva. To je fakt in želeti je, da se bi duhovčina zavzela za delavske in ne kapitalistične interese. Stran od Coeur d’ Alene distrikta. Iz Miners Magazina povzamemo sledeče: Naznanja se nam, da je neki James Kelly, reprezentant Federal Mining Comp, tega distrikta sedaj nekje v državi Missouri in baje vposluje delavce, katere pošilja v ta distrikt s obljubo, da dobe delo v rovih, zatrjevaje, da tam ni dovolj delavcev, če je tako, opozarjamo premogarje in radarje v Zjedinjenib državah na dejstvo, da v tem distrikta je več delavcev kot dela. Premogarji po vshodu naj vzamejo na znanje, da je ta na zapadu več kot 25)000 radarjev in premogarjev brez dela. S tem importirainjem delavcev v ta distrikt namerava, dražba naj brž, ko hitro se ¡poveča armada brezposelnih, znižati plačo unij-skim delavcem ali pa vposliti ne-uiojjske delavce v svojih rovih. Toraj stran od Coer d’ Alene distrikta! Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Spisal Ivan Cankar. rv. (Nadaljevanje.) “Morda pa le ni bilo prav, da sva vabila Žabarja!” je opomnil Peter v skrbeh. “(Saj ni treba, da bi hodil mimo luž in žab!” Še ik mizarju sva se napotila, da bi rakev naročila. Ko sva šla mimio farovža, je gledal župnik skozi okno in naju je veselo pozdravljal. “Kako sta opravila? Ali že imata pogrebce?” “Imava jih!” ^ “Nikar ne reci, kdo bo nosil! je zašepetal Peter. “Ni treba, da bi se smejal.” “Pridite tod mimo . . . rad bi videl ta pogreb!” “Vsaj z malim zvonom bi malo zakienkali!!” je zaklical Peter. ^ “Še s kravjim zvoncem ne!” je odgovoril župnik in se je smejal tako prijazno, kakor da nama je bil razodel nekaj zelo prijetnega. Mizar je stal na dvorišču v zelenem predpasniku; pravkar se je bil prepiral z ženo in je stopil iz veže, ves zaribljem v obraz; starec je bil, nekoliko upognjen, z rdečimi, zdravimi lici in belimi lasmi-“Kaj pa vidva?” naju je ogovoril neprijazno. “Rakev sva prišla naročit.” “Za koga?” “Za Jakoba Nesrečo!’’ “Kaj je umrl?” “Obesil se je!P Rdeči obraz je zardel še bolj. “Pa sta prišla k meni po rakev? Zbijta jo sama, če je vajin brat!” “Bi jo zbila, pa nimava ne lesa ne žrebljev in tudi časa je prema-lo.” “Storita kakor vaju je volja za obešenca ne bom izbijal rafcve.’ “Saj ni potreba, da bi bila imenitna rakev . . . ampak nekaj le mora biti . . . tako ga ne moreva zakopati ... da bi mu prst ležala na obrazu in na očeh in bi mu silila v usta . . . pomislite! ” e iGledal je nekaj časa, nato se je nasmehnil hudomušno, skoro zaničljivo. “ Čudno, da se prej nisem spomnil! Dobro! Rakev bosta dobila, še zastonj jo bosta dobila, prav lepo rakev! ’ ’ Šla sva z njim preko dvorišča. V kotu, blizu svinjaka, je slonela rakev ob zidu; velika, črna rakev z belim križem na pokrovu. “To rakev vama prepustim zastonj ; če je prekratka, naj se falot malo skrči. Toda križa ne dam. križ je treba zamazati!” Takoj je prinesel lonec in je premazal križ s črno barvo. “To je namreč tista rakev, ki jo je napravil največji potepuh, kar jih je živelo kdaj na svetu. Prišel je, popoten delavec, in se delal sila poštenega; še pokrižal se je, preden je začel s tem delom. Ampak drugi dan, komaj je bila rakev dovršena, me okrade dodo-brega in izgine brez sledu; celo pipo mi je ukradel in moji ženi predpasnik, ker mu je ležal napoti .... Le vzemita to rakev; tat jo je delal za razbojnika!” Vzela sva rakev in sva šla. “Ob pogrebu bova molila še očenaš za tistega potepuha!” je rekel Peter, ko sva stopila na cesto. ‘Dolga je bila pot in zelo čudna. Na pragu so stali ljudje in so gledali za nama; nekateri so gledali mrko in zlovoljno, drugi so se smejali. Midva pa sva čutila v srcu, kako je legala na naju senca Jakobova, vse sovraštvo in zaničevanje, ves temni delež Jakobov od pravičnih ljudi. Trudna sva bila in molčala sva žalostna, ko sva se vrnila v brlog. Položila sva mrtveca v rakev, Peter pa je legel na plahto in je takoj zaspal. Ko sem gledal njegov upali, trudni obraz, sem se čudil, kako podoben je bil Jakobu, spečemu v rak vi. Mlajši je bil, nekako mirnejši in nežnejši, toda bila je tudi na njegovem obrazu tista uporna bridkost, ki oznanja osamljenca. In vendar me je obšla takrat tiha, sladka zaupnost: Ti se ne boš zmotil; kakor si nožen, ne boš se udal . . . Prečudno smešna vest, strahotno smešna, kakor glas o polnočni predpustni burki na pokopališču, se je razneslo po fari. Vest o pogrebu, kakršnega še ni videl krščanski svet. Prihajali so ljudje v kotlino, stali so v gručah na cesti, razgovarjali so se pred hišami in so se smejali. “Kje pa je obešenec, kaj še ne pridete kmalu z njim?” je zaklical nekdo pred brlogom. Žabar je sedel na kameniti skrinji, gledal je v tla in je majal z glavo. Črno suknjo je bil oblekel, Bog vedi, kje jo je dobil, in tudi škornje je imel. Andrejaž je slonel ob zidu in je klel. Sklonil se je časih, vzdignil je veliko steklenico, ki je stala na tleh ob rak vi, in je pil. “Kakor mi vere, žal mi je, da sem prišel. Toda zdaj sem že pil, zdaj ne pomaga nič!” Peter se je stiskal k meni in solze so mu lile po licih. “Kaj pa hočejo še zdaj? Saj je že mrtev! Vsaj zdaj bi ga pustili pri miru!” Krik in smeh paglavcev je segal do nas. Tudi meni je bilo čudno pri srcu. “Kaj bi ne bilo boljše, Peter, če bi ga zagrebla sama, tihoj v mraku, da bi ne zijali ljudje?” “Ne . . . vpričo ljudi . . . Tudi on sam bi rekel, če bi ga vprašala: vpričo ljudi!” Celo Andrejaž je ugovarjal. “Zdaj smo že tukaj . . . zdaj smo že natočili, pa še izpijmo!” Poveznili smo pokrov, zabili smo žreblje. “Zbogom, Jakob . . . lepo te bomo zakopali!” je zaklical Peter in je jokal. “Vzdignimo!” Vzdignili smo; Peter in jaz sva bila premajhna, zato je bila rakev spredaj globoko nagnjena. Stopili smo iz brloga ter se napotili na Golgato. Že od začetka se je naključila sitnost. V procesiji so se podili paglavci pred nami, preko mračne kotline, po klancu navzgor. Nenadoma se je okrenil umazani paglavec, skočil nam je naproti in je zakričal. “Žaba! Žaba!” Takoj je izpustil Žabar rakev, da bi pobegnil. Andrejaž ga je zgrabil za roko, rakev se je zazibala in bi se bila skoro zvrnila. Peter se je opotekel. “Ti prokleti norec ti!” je kričal Andrejaž. “Kje pa v:,diš kakšno žabo, kje jo vidiš? Se enkrat mi izpusti, pa te bom stresel za lase. — Ti pankrt tam spredaj pa še eno besedo zini in občutil boš bridko, kdo je Andrejaž! — Lep pogreb, res; ni vreden žganja!” Paglavec je pobegnil, Andrejaž pa je klel še dolgo. Komaj smo stopili na cesto, je šla naša procesija skozi vas ob živem, glasnem špalirju. Videl sem, kako so se družili k nam čudni ljudje, ki jih nisem poznal in jih prej nikoli nisem opazil. Bosi, razcapani, umazani; obrazi temni in sirovi, oči v tla uprte. Molče so se pridružili, molče so šli s procesijo in nihče ni vedel, odkod so bili, kedaj so prišli, iz katere veže so hušknili. Tudi Peter jih je ugledal in videl sem, kako se je med solzami nasmehnil, z zadovoljnim, otroško prešernim nasmehom. “Saj sem vedel, da bo velika naša procesija!” je izpregovoril,. “’Vesel bi bil Jakob, da bi jo videl . . . veliko bratov mu je bilo rojenih! * Prišli smo mimo županove hi-! še; stal je na pragu, držal je v roki smodko in se je smejal od srca. Tudi brivec je stal na pragu, na drugi strani, in je zaklical preko ulice. “Takole jih zajemite, župan, kakor so skupaj . . . pa ne bo več v fari tatov in razbojnikov.” Takoj se je oglasil Andrejaž. “Ti sam si tat in razbojnik, brivec ! Rajši nosim obešenca, kakor bi nosil tebe . . . ta se je obesil sam, tebe bo pa rabelj!” Ljudje so se smejali brivcu in Andrejažujaz pa sem videl dobro, da je bila skrita za glasnim smehom tiha, globoka sovražnost; usta so se smejala, iz mrkih oči pa je gledala zloba. Ob procesiji, na obeh straneh, namesto pogrebcev s prižganimi svečami, so se podili bosi paglavci. Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba prešeren smeh. Z zardelim obrazom se je ozrl Peter proti meni. “Bolj je vesel teh paglavcev in teh potepuhov, nego bi bil vesel črnih pogrebcev in župnikovih litanij. Še v najbolj cesarskih mislih ni mislil pač nikoli, da bo tako imeniten njegov pogreb!’” “Glejte jih, glejte!” je kričal izza plota kmet in je kazal na nas z iztegnjeno roko. “Zbrali so.se berači in razbojniki iz cele dežele, saj jih je kakor iistja in trave ... črna vojska gre, ljudje božji . . . toča in kuga!” Morda so bile dolge, prečute noči, morda je bila bridkost, ki je ležala težko na mojem srcu . . . truden sem bil in šel sem kakor v sanjah. Župnik je slonel ob oknu, ko smo prišli mimo; njegov obraz pa ni bil več vesel, temveč teman je bil in resen. “Molite vsaj, molite!” je zaklical. “Odkrijte se razbojniki!” Tkkoj smo se odkrili in Andrejaž je začel moliti s hripavim, pijanim glasom. Ko smo dospeli na pokopališče, je bilo že polno ljudi; stali so tam z radovednimi, na smeh pripravljenimi obrazi, kakor da bi se nadejali kratkočasne komedije. Andrejaž je molil še zmirom in mi vsi smo molili z njim; v srca nas vseh, vse te dolge procesije, je bila legla nenadoma tiha resnoba. Nesli smo rakev v kot, ki je bil ograjen s plotom in porastel s praprotjem in osatom. Tam je bila izkopana jama, lopata je že ležala poleg, grobarja pa ni bilo. “Blagoslovljene vode ni in ne kropilnika!” se je ozrl Andrejaž. “Če ni duhovnika, še tega ni treba; tudi tako bo spal. — Ovij-te vrvi, zgani se, ti rogovilež tam . . . spustimo ga!” ¡Spustili smo rakev v jamo in vsi. kolikor nas je bilo, smo zgrabili po pest prsti in smo jo vrgli na rakev, bratu zadnji dar. In videl sem, da nas je bilo veliko. Zmirom so prihajali drugi, rastli so kakor iz zemlje, kakor iz teh nasutih gomil, izpod križev tam in vsi so si bili podobni, vsi so gledali temno in mrko, vsi so molčali. Stal seim ob jami; silna vroča ža lost mi je stiskala srce kakor pesti “Vi vsi, ki ste mu bratje . . .” Ne vem, kaj sem hotel govoriti, slišal sem svoje besede kakor iz daljave; Peter je slonel ob meni in je zaihtel. V tistem trenotku se je razlegel po pokopališču čuden krik; nekateri ljudje so se fmejali, drugi so bežali prestrašeni. Razmeknile so se vrste, prikazala se je ženska pred nami, tik pred jamo. Mestno je bila oblečena, klobuk je imela na glavi in od klobuka je visel dolg črn pajčolan; vsa blatna je bila prašna in zasopla, kakor od dolge poti. Njen obraz je bil bel in zelo upal, njene velike črne oči so gledale nemirno, kakor blodeče v vročici. Videl sem jo in sem jo takoj spoznal. “Usmilite se me. ljudje krščanski, njegovi bratje . . . jaz sem ga proklela, moj je greh . . . moja kletev leži v njegovem grobu . . . težko leži na njem . . Hotela je poklekniti, vzdignila je sklenjene roke, toda nenadoma se je okrenila. “Kaj pa se ti smeješ tam, ti paglavec nesramni? Če je bil devetkrat preklet, prej je našel pot * * * * * * * * * Za najboljšo obleko po najnižjih cenah pojdite k . . . * * * * * * * * * * * * * * * vogal Blue Island ul. In 18. ceste. Stotine vzorcev modernih moških OBLEK $5.oo do $25.00 Obleke za dečke vse mode in • barve .... od $2-50 naprej- ZASTONJ Patent obešalo za obleke s svako obleko. v nebesa, nego jo boš ti našel, tatinska duša! . . . Zakaj me tako gledate? Kaj sem vam storila?” Ozirala se je nemirno, ugledala je župnika med vratmi in je hitela proti njemu preko pokopališča; spotikala se je ob gomile, krilo je bilo predolgo in jo je oviralo. ‘ ‘ Čemu pa se režite tam na pragu? Do praga ste lahko prišli, do groba niste mogli? Zakaj mu niste zvonili? Za vašim pogrebom še pes ne bo lajal!-” Župnik se je okrenil in je naglo pobegnil. Ob zidu je slonel kmet, prižigal si je pipo in je izpregovoril napol smeje, napol zlovoljno. “Če si njegova mati, bi bila gledala prej ! ’ * Ženska se je zgrudila na kolena predenj, kmet je pljunil v stran in je šel. “Kdo je to? Kaj je to?” je klical Peter in je ves trepetal. Potepuhi so stali mirno in so poslušali; stvar jih je najbrž samo toliko zanimala, kolikor je bila komedija. Z dolgimi koraki je prišel birič, krivonog, rdeeenos in nikoli trezen človek. Stopil je pred žensko, pogledal jo je najprej pazljivo. nato jo je prijel za roko. “Kakšne stvari pa počenjate na pokopališču? Čemu pa ste gosposko oblečeni, če ne veste, kakšno vedenje se spodobi? Zdaj pa le kar brž z mano, da Vam bo župan povedal svojo molitvico!...” Kakor v omotici sva se vrnila s Petrom v vas; naravnost v kotlino sva se napotila, v zapuščeni dom. V temi se me je oklenil Peter, čisto pred obrazom sem videl njegove velike, svetle oči. “Tisto noč, ko sva čula . . . . ali veš. kje je bil tisto noč . . . Šel je in ji je’poljubil roko' in je bil odrešen . . . Roko ji je poljubil, ko je spala, ona pa je vstala nemudoma in se je napotila . . .” Zajokal je Peter, jokal je dolgo v noč in je obolel. Ko je vstal, ob pozni jeseni, je bil tih itn miren kakor človek, ki je zgodaj spoznal . . . Jaz sem šel iz tistih krajev in le v bridkosti, le v tihi osamljenosti se spominjam nanje, spominjam se nanj, ki je bil v bridkosti moj brat. (Konec.) Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 * 471 ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IR. V 0 J WISCONSIN i* PHONE 413 m £ LO^ $ * * jjj Dvorana za društvene seje J * in veselice. Popotniki do- jj w bro došli. Postrežba s sta- S ¡J novan jem in hrano, i» lir lil £ KENOSHA, % 24 Union Street. m m v» + s wise. J ^ JI John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. *»«*• Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. GUNARD “ LINE Iz New Y orka v SredoZems komo rje Itt Adrijotička pristatiiBČ». V REKO potom Gl B R AL TA R J A. NE AP F.LJ Al N TRSTA. Novi, moderni parniki s drema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caronix” in “Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., COLLINWOOD, OHIO NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405 Ilirija, vstani! Spisal L. M. Nadaljevanje. Brat Hrvat češče rabi .prislovi-«co: Vsaka sila do vremena. In to prislovico porabili so takrat skoro vsi rodovi. Kralji, velikaši, kapitalisti in duhovniki so živeli silno potratno, a ljudstvo pa je brezmejno trpelo. Ljudstvo ni imelo nobenih človeških pravic in beda je bila velikanska. Tem ob-eutnejše je postajalo tlačanstvo, tem bolj je ljudstvo hrepenelo po odrešeniku. In res, odrešenje je bilo pred durmi. Krist se je porodil in ko je odrastel, pričela se je nova doba. Do takrat latentni — prikriti — socijalizem je izbruhnil s vso silo liki tleči žrja vici, katero oživi blagodejni vetrič. Novi uk za osvoboditev ljudstva je dobival s vsakim dnem več privržencev. S rastjo števila pripadnikov, množilo se je število sovražnikov med ■“ta višjimi”. Ako natančno prečkamo zgodbo novega testamenta in premislimo vso stvar in okolnosti, pridemo do zaključka, da uk, katerega je učil Krist je času primeren uku, katerega danes uči socijalizem. (Uk, katerega je učil rimski Paul — iSaul — in na katerega se evangeliji današnje kat. cerkve s prav malimi izjemam opirajo ni v soglasju s Kristovim ukom, toraj se tudi ne strinja s socijalizmom. Se ve ta primera ne bo povolji klerikalcem toda mi ne moremo na ljubav mračnjakov resnice zapostavljati. Toraj približajmo se ti-le točki in oglejmo si jo nekoliko podrobnejše. Krist je učil ljubezen. Rekel je: Ljubite se med seboj! in zopet: Ljubi svojega bližnjega kakor samega seibe! Le-ta uk je prevzvišen in vsebuje n a j. višjo kulturo, je višek vseh idealov človeštva; z njim zametuje vsako domišljijo prvenstva, nadvlado, zametuje boj, uboj, vojno, dvoboj, umor, nakopiče-vanje bogastva in sto in sto takih in enakih stvari, katere nasprotujejo ljubezni. Ljubezen vsebuje enakopravnost. iSooijalizem uči enakroprav-nost; isti zametuje boj, uboj, vojno, nakopičenje bogastva nepravnim potom itd. itd. Kristus je nadalje učil, da smo si vsi bratje brez razločka veroizpovedi ali polti. Socijalizem je me.inaroden, to je ne pozna razlike med poltjo, narodom ali veroizpovedjo in se ne vmešava v verske pripadnosti svojih članov. Dandanes duhovščina svari svoje ovčice pred socijalisti, češ, da so brezvercibogokletniki, itd. itd. (Zakaj tako govore, ni treba pojasnovati) .* On je videl v vsakemu človeku svojega brata, potem naj si je bil žid, zamorec, malikovalec ali kar si bodi, za vsakega je bilo njegovo plemenito srce. Židovski duhovniki, pismouki, farizeji, mitničarji —- sami bogataši, predpodobe današnjih kapitalistov — so začeli vpiti, da Krist uči “krivo” vero, da podpihuje ljudstvo itd. Isto se danes dogaja s socijalizmom. . Nayedli hi lahko nebroj takih prilik. Ako se čita biblija nove zaveze, potem razne knjige o pričetku in razvoju krščanske vere, o razvo ju katoliške cerkve in drugo, se takoj vidi, da se biblija ne strinja z zgodovino, temveč da je v bibliji mino go falsifikaeij in zate-gadel se moramo držati le zgodo vinskih podatkov. Vse te knjige nam pa svedočijo, da je Krist nčil zgolj to, kar nas uči socijalizem in da je bil Kri stov nauk načeloma za osvoboditev ljudstva, da se ljudstvo zdrami in da se zaveda svojih pravic. Toraj smemo smelo trditi, da je v tisti dobi socijalizem dospel na višek. Krist ni hotel preklicati svojih prepričevalnih ukov, marveč jih je potrdil s smrtjo na križu v dokaz resničnosti. V Rusiji streljajo socijaliste; v Nemčiji jih mečejo v večletne ječe; v Avstriji, Italiji Španskem, Portugalskem, v Ameriki in drugod jih neprenehoma preganjajo. Kulturni kapitalisti, — potomci rimskih cesarjev, judovskih velikih duhovnov itd — še vedno delajo po vzgledu svojih pradedov. Vse, vse, ravno tako kakor za Kristovega časa je tudi danes. Socijalizem kliče vse pod kapitalističnem jarmom zdihujočo proletarce pod svoje okrilje. On ščiti zatirane, prohuja dremajoče, uči nevedne. On odbija kapitalistične napade na delavske sloje in nas rešuje vsakojakega fanatizma Kakor smo že rekli, kapital in klerus delujeta zajemno proti delavcu in vsaka vlada, naj si ji bode na čelu kaka po milosti božji kronama glava ali pa od ljudstva zvoljend predsednik, podaja eno roko kapitalu, drugo pa klerikalizmu. Zadnji dve imenovani struji se s vlado bratsko objemati in si prisvojujeti na stroške proletarijata vse mogoče in nemogoče oblasti. Vsako tako hudobijo in pregreho je Krist neumorno pobijal in ožigasoval in vse kar je Krist storil. dela še danes socijalizem. Krista so preganjali zaradi resnice, socijalizem preganjajo tudi zaradi resnice. Še neko okolnost naj pojasnimo. Vprašanja pridejo: Kdo je proletarec?, Kedo je kapitalist?, Kaj je vlada? itd. Na to vse odgovarjamo. Kdo je proletarec? Proletarec, v obče je vsakdo, ki nima toliko, da bi živel brez dela celo svoje življenje. Menda pa vendar ni proletarec samo delavec, — ki nima svojega imetka?! O, ne! Tudi tii kmetic si proletarec, čeravno poseduješ nekoliko zemljišča, imaš eno ali dve kravici, par voli-čev in kako* staro mrho. Se ve, td se rad postavljaš in računaš, da je tvoja posest in tvoj imetek vreiden recimo 6 tisoč dolarjev ali celo 10 tisoč in vsled tega navadnega delavca v svojem napuhu preziraš in se kaj rad prištevaš k premožnejšim. Mi ti to veselje prepuščamo, ali vedi, d asi vendar proletarec in da si med kapitalisti, ki premorejo miljone in biljo-ne, pravcata ničla. Kot tak, da imaš 10.000 denarjev premoženja imaš tudi morebiti petero otrok, od katerih daš štirim doto, petemu pa ostalo premoženje. Ker denarja nisi prav gotovo imel, da bi izplačal dote, si ga izposodil in obremenil zemljišče, ali si pa toliko odprodal od zemljišča, da si otroke odprayil. Kaj in koliko si izročil petemu o-troku? Zadolženo zemljišče, razdrto kmetijsko poslopje in mogoče kako najboljšo njivo, na katerem pa si sam tako 'dobro vkn-jižen za svoj vžitek, da vse skupaj ni vredno po odbitku bremen, da bi celo stvar obdeloval. To je vse. Kaj pa je s teboj, moj prijatelj '? Tebe pa za vžitek sin pod kap vrže?; Toraj nehvaležna brca ti ostaja od tvojega bogastva in reči še, da nisi proletarec!-- (Dalje prihodnjič.) Rojaki pozor! Naš zastopnik Franjo Budna, se sedaj mudi v državi Michigan in od tam odpotuje v Minnesoto. Isti je opravičen pobirati naročnino ha “Glas Svobode” in drugo. Rojakom in somišljenikom ga toplo priporočamo. Uprava “Gl. Sv.” SLOVENCEM V POGLED. Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: — Prejela sem Vaše pismo ter Vam naznanjam, da sem ozdravila. Zahvaljujem se Vam za Vaša zdravila, katera so mi takoj pomagala. Sedaj ne bodem drugih zdravil vzela, sem po prvih ozdravila. — Še enkrat se Vam zahvaljujem za zdravila. S spoštovanjem. Elizabeta Smrekar, Ely, Minn. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Bin« Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno . GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINES8 LUNCH TELEFON OALUMET 1678 Najfinejše fotsgraflje izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJI EHKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO MATIJA KIRÀR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. ' Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j LAGER | MAGNET [ GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. ttOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Janko rich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. E3 £3 M. A. WEISSK0PF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri Bffi“ NAS CENJENI NAROČNIKI. Na naš poziv se je odzvalo brojno število naših zvestih čitatelj ev in naročnikov in poravnalo zaostali dolg na naročnini za “Glas Svobode”. Mnogo jih je poslalo nove naročnine. Hvala. Še jih je pa nekaj, ki nam dol-guje jo in te prosimo, da store v najkrajšem času svojo dolžnost Oni pa kateri so brez dela in tega ne morejo storiti naj nas pa obvestijo pismeno. Uprava “Gl. Sv.” Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- tau Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK ) . . .. A. PRESELNIK \lastmka 230 S. Union Ave., PUEBL0, Colorado I TISKARNA “GLAS SVOBODE Rodovitna zemljišča v državi Micn „in Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Kedor želi kmetijo po ceni v najlepsih krajih naj se obrne na ... . F. GRAM. NAYLOR, - MO. MODERNA GOSTILNA A ¿¿as in Pilzen pivo. Likerji. Smodke. Prosi prigrizek. Zastopnik Najboljših parobrodnih črt. Pošiljatev denarja, na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno MOHOR MLADIČ Sedaj na novem prostoru 572 'Blue Inland A^e., blizu Loomis Sl. Phone Canal 3214. CHICAGO, ILL. Ce cenite dobro modo ni materijal kakor tudi nizke cene, obiščite našo proda}alno Edina unijška prodajalna na ju go zapadni strani. Obleke za dečke iz volnenega modrega serga, posebno dobro site, velikost 9 do 16 let, dobite obleko ea ........................ $4.98 Praznične svrhne kiklje, črne ali druge barve, iziber najnovejših pomladanske mode, vse navadne velikosti .................... $4.98 Damski pomladni jopiči, črni, ru-javi ali sivi, v vsakovrstnem staj-lu, s ovratnikom in brez ovratnika, vsi navadne velikosti, dobite za ........................... $5.98 Damske nove vejsti iz linonna, najnovejši efekt. Pridite in oglejte si jih, ker krasota istih prekaša vse druge na trgu — posebna ponudba ........................ $2.25 Imamo tudi druge napravljene iz perzijskega linona, katere proda- jamo po ...................... $1.89 Danmske 50 palcev dolge suknje iz črne taffeta svile, s velikim lepo trimanim ovratnikom in zapestnicami, posebna cena ..... $12.50 Zaloga oblek za dečke — hlače do kolen, zmešana odber raznih vrst, obleke iz dveh in treh kosov, vsakovrstnega stajla, Nor-folks, Rusian in ¡Sailor obleke, nekatere vredne do $5.00, tako dolgo, dokler v zalogi, obleka po.... $2 39 Moške obleke po $10.50 Vas gotovo bodejo zanimale, ker iste so napravljene iz posebno dobrega sukna, najmodernejšega kroja in najfinejega šiva. Glede vzorcev oglasite se v prodajalni; obleka $12.50 Druge obleke za gospode in mladino od $5.98 do 22.50. Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Slonich Moški pomladanski klobuki. Fe- d-ora ali Derlby staji najnovejšega izdelka, dobite po ........... $1.95 Obleke za dečke — dva komada — iz črnega clay Worsteda — dvojna vrsta gumbov in hlače do kolen, velikost 9 do 16 let, za o-bleko ..................... $3.98 Zaprto vsako ne deljo celi dan. 555,561,565^565 B ¡5£AND ÂVE» . RAZNO IN DRUGO. Prvo vseučilišče v Egiptu. Prihodnjo jesen se otvori v Kairu egiptovsko vseučilišče po evropskem zgledu. Stavb išče so dali domači posestniki brezplačno. Do-sedaj je zbranih za vseučiliščni fond 200.000 mark. Profesorji se pridobe iz Francije, Anglije, Švice in Nemčije. Poznavalci Egipta pa vseučilišča ne smatrajo za praktično misel. Ni hotel priseči zvestobe. V H-u-sovicah so zaprli rekruta Dobeša, ker ni hotel priseči zvestobe cesarju. Raztrgan tisočak. Neki eleganten budimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 K obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca za 1000 K. Potegnil je kankovee iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta odšteje stotakov, desetakov, vsega skupaj 1000 K. ‘"Kajne”, vpraša kavalir, “saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?” Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbo tako-, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je kavaril vrnil okoli 490 K premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji. Amerikansko. Listi poročajo,d'a nameravajo v državi In dajana u-vesti kazenski zakon, ki bo določal za nepoboljšljive drastično kazen. Da se namreč prepreči razplojevanje takih zločincev, bodo jih kastrirali.Tudi umobolni se podvržejo takim določbam. O vsakokratnem slučaju se bo posvetoval strokovni zdravniški kolegij. Koga bi ta kazen majhujše zadela? Radi .veleizdaje. Ban baron Rauch namerava proti najuglednejšim pristašem srbske samostalne stranke naperiti proces radi veleizdaje. V to svrho je najel četo vohunov, ki imajo nalogo nabrati potreben materijal. S tem misli razbiti hrvaško—srbsko koalicijo. Ban Rauch v Pešti. Hrvaški ban baron Rauch je prispel v Pesto in imel dolgotrajno konferenco z mi-nistrsk. predsednikom dr. Waker-lejem Govori se, da mu je predložil v odobrenje načrt volilne reforme, na podlagi katere se je nadejati, da si vlada pridobi večino v parlamentu. “Anarhisti” v Črni gori. Te dni je pribežal iz Črne gore svak kneza Nikole, ker je obdolžen sokrivde pri znani aferi z bombami. Tudi knezova stričnika, bivši predsednik državnega sveta Petrovič Njegoš in bivši predsednik skupščine Zako Petrovič se bodeta morala zagovarjati zaradi anarhističnih “(zločinov”. Neprevidnost povzročila veliko nesrečo. V Tihaboju občine Sv. Križ pri Litiji je izbruhnil preteklo soboto velikanski požar, ki je uničil devetim posestnikom hiše in gospodarska poslopja, dvema pa vsa gospodarska poslopja. Zgoreli so tudi trije prešiči. Zgorelo je vse pohištvo ter poljedelsko orodje. Pihal je hud veter, zato se je ogenj silno hitro razširil. N'a lice nesreče sta prihiteli požarni hrambi iz Št. Ruperta in Mirne, a še le čez dolgo časa zaradi velike oddaljenosti Tihobojčani pa seveda niso imeli smisla za take reči, da bi si bili nabavili brizgalno. Škode je več tisoč kron, zavarovalnine pa prav malo, O-genj je povzročil fant Rudolf Zupančič iz Tihaboju. Ko so pripeljali balo neveste njegovega brata. je Zupančič od veselja streljal z možnarjem, pri tem je pa goreča vrvica odletela v bližnjo slamnato streho, katero je ogenj v trenutku vso obliznil, da ni bilo mo- goee več ustaviti njegove divje' sile. V medkrovju na “Lusitania.” New York World piše, da je šel komisar Watehom vračujoč se iz Italije v medkroje in tam obedoval; v njegovem spremstvu je bil tudi William B. Howland, urednik angleške revije ""Outlook.” Snaga, postrežba in dobra, zdrava hrana v medkroju se je priljubila komisarju, kateri je potem naprosil kapitana “Lusitanije” če sme tam obedovati. Glavni strežaj W. H. Allison je v to privolil in približno 200 potnikov prvega razreda je zajutrkovak) obedovalo in večerjalo v medkroju s potniki tretjega razreda, To sluiži v dokaz, da Gunard črta v resnici lepo skrbi za potnike tretjega razreda. Leopoldina se je premenila v Leopolda. Leopoldina Z., hči neke učiteljske vdove na Dunaju, je preživela svoja otroška leta in prva dekliška leta, kakor jih prežive druge deklice. -Marti se je sicer (žalostila, da je dekle posebno okorno in da mu nečejo zrasti dolgi lasje, a tolažila se je, da se kaj takega primeiri tudi -drugim dekletom. Drugače je mati imela resnično veselje s svojo hčerjo. Punica se je pridno učila in jepred štirimi leti vstopila v dekliško gimnazijo, kjer je izvrstno napredovala. Lani je materina žalost, da je njena hči tako malo dekliš ka, postala kar obupna. Punica se kar ni razvila v ‘1 cvetočo devico Nič in nikjer ni bila okrogla, a roke in noge so postale velike, začele so poganjati brke in končno je punica dobila — moški glas. To je bil povod, da ji je njen stric daroval za Božič — britev. Naposled je mati poklicala zdravnika, da je punico preiskal in prva posledica te preiskave je bila, da je mati padla v omedlevico. Zdravnik je namreč konštatiral, da se je punica razvila v — fauta. Po naročilu namestništva je punico oziroma fanta preiskal še profesor Schauta in je dognal, da je treba le prav neznatne operacije in ta fant v krilih se lahko oženi. Med tem ko je bila mati vsa obupana, je bivša hči in sedajni sin, vzkliknila jokaje : Mama — ti ne veš kako sem srečna. Namestništvo je ‘že odredilo, da se popravi krstna knjiga in je določilo, da mora Leopoldina Z. nositi hlače in se imenovati Leopold. Ko je bil ta ijeopold še ženskega spola, je imel seveda polno prijateljic. Te so ga seveda vse zapustile in danes jih je grozno sram. kake tajnosti so ¡zaupale prijateljici, ki se je med tem spremenila v fanta Julija meseca napravi Leopold maturo in bo potem lahko spisal študijo z naslovom: “Ko sem bil še dekle.” Obsojen na smrt. Ni bil obsojen na smrt zaradi storjenega zločina, ki zahteva smrtno -kazen, ampak ker je bil kriv velike nemarnosti. Živel je na isti način, kot tisoče ljudi, veselil se življenja, privoščil si je vsako zabavo dokler ni kar na enkrat obolel. Zdravnik mu je jas no povedal, da s takim življenjem se bo sam obsodil na smrt in da le -zmerno življenje ga še lahko reši. Koliko ljudi je našlo pre zgodno smrt samo zato, ker so za nemanili nekatere simptome, ka kor na primer zgubo apetita in slabost! Ko bi bili takoj rabili Trinerjevo ameriško grenko zdra viln-o vino, bi njihov prebavni sistem moral delovati, kar pa po menja zdravje in moč 1 Rabite to dobro zdravilo v vsakem slučaju nereda v želodcu in črevah, za nervoznost in nečistot krvi. Dobiva se v lekarnah in pri iz delovalcu Josipu Triner — 616 — 622 S. Ashland Ave., Chicago, 111 Delavci! Pristopajte k delav skim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drv god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svoji, lokalne unije. ^ ^^^ ^ * IT Krivico si delati, ako kupite svoje potrebe kje druge, predno vidite naši mode in moderatne cene. 1 Posebno nizke cene ta teden. f Emil Bachman, 580 S. Centre Ave , Chicago. 1 zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. Slovenci pozor! § A ko potrebujete odeje, klobnke, srajce, kravate ali druge 0 važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- L/» lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. 'S/ Čistim stare obleke in izdelujem nove jlt B®“ .. -po. W jg najnovejši modi in nizki ceni. ji 17. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. X blizo 18. ulice Chicago, 111. Ziuie mMn is iot! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na THE STEINER ACADEMT OF LANGUAGES Slov.Dpt. C. 431 w. 26th St.. Chicago, III. in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh iOc odtegniti. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. FOTOGRAFIJE, katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevest© in ženina. — Za te poročne slike je Izkušen fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 — CHICAGO Phone Canal 287 Nota. Za vsebin© oglasov v “Glas Svobode” ni odgovorno- niti uredništvo- niti upravništvo. POZOR! V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. “Ako bi ne bilo radi Severovih družinskih zdravil, moja žena bi ne bila več danes med živimi. Sedaj je popolnoma zdrava”. Jjj, BaileT. EOI52. Cdlj.O Znaki slabe krvi so izpuščaji, mozolji in druge nadloge na obrazu in telesu. Ako se isti zanemarijo se je bati slabih nasledkov, katere pozroči slaba kri, in to so: trganje, otekline in oslabelost telesa. V takih slučajih rabite MEXCHIEHTAsD , • RELIABLE ' REMEDY j -* fyr&Hou, «A saltUSA;' Pdaxi, CMc . ; Sores, fkmé, 4I V' ; teti Kričistilec ki bode odstranil vse nerede. Uredi ves sestav, odstrani strupene dele in okrepča kri. Cena $1.00. bUisextoxs o» ysos *#***£•'•< Zaupajte Severovim Zdravilom! •; '\7 »v 7 w. F. SEVGRÄ CO. I lte&ààj Bs•**, : rSniïSAJWs -■» “Bolan sem bil, in dva zdravnika sta me zdravila. Po izgubi vsace-ga upanja na zdravje si sem kupil Severov Kricistilec in po rabi dveh steklenic istega sem bil popolnoma zdrav. Priporočam Vaše zdravilo vsem svojim prijateljem.” Joseph Berenda, R. F; D. No. I, Fair Oaks, Ind. Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj KRASNA BARVA OBRAZA Vsaka ženka ima mehko kožo na obrazu in krasno obličje, ako rabi Severovo Zdravilno Milo za Kožo Zdravi vse narednosti kože; mehča in gladi natrjšo kožo ter daje Jicom mehko qo-vršje in svetlobo. To je pravo milo za otroško kopanje tudi je vrlo dobro za rabo pri pritju in je dobro za pranje nečedne glave. Cena 25 c. “Severovo Zdravilno Milo za kožo je res dobro zdravilo. Naš štiriletni fant je imel nekako čudno trdo kožo, po kopanju ga v vodi in pranju z Vašem izvrstnem milom je postala njegova koža gladka in mehka." /os. Grigerek, Unionville, Conn. PAZITE, DA DOBITE PRODAJAJO SE V VSEH LEKARNAH. “SE VEROVA, Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAMS EAE 278—92nd Street Chicago, lil. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico. nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. I©“ Oglejte si našo zalogo OBUČE. ““©S Kloboučnid a obdiodnid zbožun vÿpravnÿm ZAKÂZKOVÉ PRAG VENÜJË SE 508-600 ZVliŠTNi POZORNOST BLUE ISLAND AVENUE Pozor rojaki 1 Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonn “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam* solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte šenitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue l&land Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1, jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. ZMAGA SVOBODNE ZNANOSTI. Afera inomoškega vsaučeliščne-ga profesorja Wahrmunda je razburila svetovne duhove. Tudi mi smo že večkrat o njem pisali in podali našim čitateljem glavne poteze te afere. Klerikalizem, ki še tako prevladuje po celej Avstriji je naletel na nevarno opozicijo. Ravno v tej aferi je pokazal svojo nebrzdljivo sovraštvo do vsega, (kar je napredno svobodno mislečega. Tu podajamo razna poročila iz raznih evropskih listov. • Profesor Wahrmunidova predavanja so vir resnice in razkritje neštetih do sedaj človeeanstvu prikritih stvarij je reakcijonarce tako iznenadilo, da so ti nezadnjaki pospešili svoje reakcijonamo delo in mu hoteli na celi črti pot zapreti. Profesor Wahrmund se tega početja ni vstrašil, temveč hodil je svojo pot naprej. Napredno in svobodno misleči sloji mu stoje na strani in ljut boj se je pričel med iklerusom in svobodo. Zadnja poročila o tej aferi so sledeča. Zaradi sistiranja Wabrmfundo-vih predavanj se pripravlja med svobodomiselnim nemškim dijašt-vom na vseh avstrijskih vseučiliščih skiupna akcija. Govori se celo o splošnem štrajku na nemških vseučiliščih. Nemškim svobodomiselnim dijakom so obljubili pomoč v boju zoper klerikalizem Italijani in svobodomiselni dijaki drugih narodnosti. Odločitev pride prihodnji teden, a sedaj so še načrti dijaštva tajni. Splošni štrajk vseh avstrijskih visokošolcev zaradi Wahirmundo-ve afere in visoke živin ozdravni-ške šole na Dunaju je skoraj neizogiben. Na Dunaju so se izrekli razen Slovencev skoraj že vsi vi-sokošolci za štrajk. “¡Slovenski Narod” v št. 112 piše med drugim: Že mesece traja klerikalna gonja proti profesorju Wahrmundu in vse klerikalne moči so na delu, da bi vlado primorale odstraniti s stolice kanonskega prava na ino-rnoškem vseučilišču prof. Wahr-munda. Dasi so klerikalci v tej borbi porabili vsa razpoložljiva sredstva in poklicali na pomoč celo papeževega dunajskega nuncija Granita di Belmonte, da bi neljubemu jim profesorju onemogočil nadaljna predavanja na vseučilišču, vendar so se jim ponesrečile vse njihove akcije. Naposled so poslali v boj še desnico v gosposki zbornici, nadejajo« se od njenega nastopa proti WahnmiindU‘ gotovega uspeha. In res se je zdelo, da se bo klerikalcem ta njihov zadnji kup posrečil. Razglasilo se je namreč, da so bila na vseučilišču v Inomostu sistira-na predavanja profesorja Wahr-munda, kar se je splošno smatralo za znak, da bo 'Wahrmund amo-viran s svoje stolice in vpokojen. To bi bil atentat na svobodo vseučilišč in na svobodo znanosti. Zato je ta vest vznemirila vso svobodomiselno javnost, pred vsem pa razburila akademično mladino, bi smatra svobodo raziskovanja in poučevanja na vseučiliščih kot najdragocemejšo svetinjo. kot predpogoj vsakega napredka. Dijaštvo vseh -narodnosti na vseh univerzah se je kot en mož postavilo v hram proti nameravanemu atentatu na akademično svobodo ter zagrozilo, da takoj prične s splošno stavko, ako se le las skrivi profesorju Wahrmundu. Ta stavka bi se -imela pričeti v najkrajšem času. Pod vtiskom energičnega nastopa akademične mladine so se tudi profesorski kolegiji izjavili solidarne z dijaštvom glede afere Wah r murni, naglašajoč, da bi bili profesorji med prvimi, ki bi se postavili v hran. ako bi kakršnakoli izven vseučilišča stoječa sila hotela ovirati kakega profesorja radi verskega, znanstvenega ali političnega prepričanja v izvrše-vaju dolžnosti. Akademieni senat najbolj inte* resovane univerze inomoške pa je naravnost proglasil za svojo dolžnost, da zagotovi prof. Wahrmun-du popolno svobodo v poučevanju in ga ščiti pred vsakim discipliniranjem. ¡Vlada je sedaj seveda v veliki zadregi: rada bi ustregla klerikalcem in Obglavila Wahrmunda, a si tega ne upa več storiti vsled e-n-odušnega nastopa akademienega dijaštva in učiteljstva. Cim nastopi proti W'a-hrmundu, izzove splošno vseučiliško stavko, kar bi pa lahko imelo dalekosežne politične posledice. Gotovo je torej, da ostane Wa-hmmn-d na svojem mestu in naj klerikalci še tako ¡kriče. Roritelji m svobodo vseučilišč in >za svobodo znanosti so zopet zmagali nad reakcionarni. Tretjič se je že to zgodilo tekom enega leta! Ali ti porazi ne bodo klerikalcev poučili, da so brezuspešni vsi njihovi navali na svobodo vseučilišč in na svobodo vede ? Čas je, da že enkrat prenehajo s svojim poneumnevanjem ljudstva. ŽENSKE 0 VERSTVU. Do sedaj jç bila vera največja zapreka v napredovanju žens-tva in težko je razumeti zakaj ženske še -dandanes iščejo vtebo in zaščito v veri. Če prebiramo orijentske knjige, se nam pred vsem stavi pred oči krivica, ki se ženskam godi v imenu vere. Koliko trpe Mohamedanke-Turčinke ! Poglejmo Indijsko ženo-. Tisoče in tisoče žena je trpinčenih in umorjenih, samo, da se verskemu običaju u-gaja. Na Kitajskem tolmači vera žensko za absolutno last moškega in -dovoljuje možu, da jo sme kupiti ali prodati in ž njo razpravljati kakor s osebnim premoženjem. Nekoliko izjeme najdemo na Japonskem. Tam je nekaj žensk, ki so se postavile na lastne noge in se otresle verskega robstva, toda tudi tukaj prevl-adujeKonfu-cijeva vera učeč, da (ženska je last moškega. Vere in veroizpovedbe so matere ženskega robstva, vere so postavile ženske na stopnjo robstva in jih označile kot najsi-romašnejša bitja v človeški zgodovini. Verooauk Buddhe in Kon-fuciusa je bil in je še danes najhujši zatiralec žeustva v orientu in po vseh krajih, kjer je ta vera nadvladujoča. Glasom teh ver je ženska najnižje, brezpravno bitje, Gori omenjene vere pa niso edine, ki pridi-gujejo podjarmljenje žensk, ker tudi krščanska vera stoji v tem oziru na. istem stališču. Kdor natančno čita biblijo bo našel. da krščansko vero prevejuje . duh brezpravnosti in suženstva. Krščanstvo je prinašalo svoje-časno marsikaj dobrega za člo-večanstvo. Z dobrim pa često pride tudi slabo, in tako je imel krščanski uk neštevilno zla, kar je žensekemiu spolu prizadelo več gorja in zla kot pa dobrega. Če razmotrivamo vse razširjene, zgodovinske vere in se postavimo na žensko stališče, smo prisiljeni vse skupaj kritizirati in obsojati. Vse ljudske religije, kakor tudi druge verske stvari so delo ali iznajdba .moškega spola in je toraj samoobsebi umevno, da so bile urno tvorj ene v prid molž in na škodo žensk. Zena v zgodovinskem času je bila suženj svojega moža in od tod tudi za-postiavljenje ženskega spola v bo-t žanstvu in verstvu. Na podlagi zgodovinskih dejstev bi se morala vsaka ženska zavedati, da so jih razne vere sto in stoletja držale v suženstvu, da so jih -zadrževale v razvoju samostalnosti in potikale v ozadje moških. Žene bi se morale zavedati saj v toliko, da bi se otresle pone-umnevalnega fanatičnega verskega jarma in se oklenile bolj vede, ki se opira na naravoslovstvo. Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in. videl boš, da je res. --V Internationalni socijalizem kot politična moč. Nadaljevanje. To novo zasnovano 'bistvo ni bilo samovoljno sestavljeno iz nekaterih mož, ki so se nalašč sestali v ta namen. Nasprotno, razvilo se je iz razširjanja različnih narodnih soeijalisticnih strank, katere so se v onem času snovale. Namesto, da se bi odtujevale jedna od druge, so se bližale ena drugi. To približevanje jedna drugi v enem in istem značaju, je razširilo, pomnožilo in ojačilo idejo za mejnarodno socijalistično stranko. Od leta 1880, ko se je obdrža-val prvi kongres te stranke v Parizu, so se shajali delegatje podobnih strank vsakih par let. Dragi kongres se je obdržaval v Bruselju leta 1801. Za tem so sledile seje v Cirihu leta 1898, v Londonu leta 1896, v Parizu leta 1000, v Amsterdamu leta 1904 in v Stutgartu leta 1907. Na pariški konvenciji se je ustanovil stalni bureau (biro) s sedežem v Bruselju, s namenom, da. zjednaci in koordinira delovanje razlisnih narodnih strank. Ta bureau ali urad je imel gledati na to, da je vsaka narodna stranka delovala mirno, vstrajno in v kooperaciji s drugimi strankami. V tem uradu so tajnik in še drugi uradniki poleg delegatov, katere pošljejo po dva sledeče države ali dežele: Angleška. Nemška, Argentinija, Australija, Belgija, Avstrija, Danska, Češka, Španska, Združene države, Holandska, Finska, Norveška. Bul-garija, Francija, Ogrska, Italija, Japonska, Polska, Serbija, Švica, Rusija, Švedska in Portugalska. Ta urad pa nima nobene vladarske moči, temveč ravno nasprotno ; isti nima nobenih moči ali nadvlade nad narodnimi organizacijami. Ta mejnarodna. stranka je edino nekaka skupščina zasnovana v smeri skupnega delovanja. Ker to delo narašča s vsakim dnem in ker se delokrog širi čim dalje bolj na novem polju, se tudi čim dalje bolj veča delo in odgovornost tega mejmaroidnega uradO. Akcija započeta v letu 1889 v Parizu je rodila sad in danes je Bruselj znan kot središče socialistične informacije. V Bruselju je naj več ja knjigama, založena s svetovnimi socialističnimi deli; tam se dobe socijalističn1 knjige in časopisi v vseh jezikih 'S pomočjo in posredovanjem tega urada se je omogočila kon-certirana in vzajemna akcija v vseh zadevah, tikajočih se dobro bitja delavstva. Na primer v vojskinem času je ravno ta urad napravil vlažna tla za vsako mo-rilno akcijo s tem, da je proklamira! identiteto interesov med de lavskimi razredi sovražnih dežel Ko hitro se to zvrši in delavski sloj o celi akciji in delovanju ponči je vojska nemogoča, ker boriti se brez proletarijata je vsaka vojska fizična nemogočnost. To imenujemo anti-militarizem — stvar, katero imenuje cesar Viljem — “mejnarodna kuga.” Iz rojalnega stališča je delovanje tega urada brez dvomno zelo težko in vsebuje veliko sitnosti. V času Algeciraške afere je bil neimški ceisar sumarično v kot potisnjen in ko ne bi bil urad v Bruselju pretil s splošno stavko za slušaj vojske, bi gotovo bila napovedana vojska med Francijo in Nemčijo. Grozna prihajajoča iz tega urada je zadela pravo struno in govorica o vojski je u-tihnila. Švedska in Norveška ste privolile v razdružitev ibrez vsake vojne ali sovraštva potom intervencije iz Bruselja. (“Cette main de fer dans un gant de velours”) In ko je ruški car Nikolaj prosil za vojaštvo in denar pri svojih kolegih Fran Josipu in Viljemu, da bi s temi sredstvi zatrl revolucijo ob sosednih mejah stare Rusije je naletel na efektivno in organizirano opozicijo iz Bruselja, katero je ohladila vročekrvne u-rade Nikolajevih zaveznikov in klanje proletarcev se je preprečilo. Pa tudi proklamacija “Mas-senstreik” iz Bruselja ima danes več upliva kot pa katerikoli carski ali kraljevi ukaz in uklanjajo se ji ne le samo proletarci, temveč kronane glave in njih ad-jutantje — kapitalisti. In zopet ravno ta mejnarodni urad je učinil proslavlenje “rađene nedelje”, spomenico na krvave ruske žrtve. S tem proslav-lenjem organiziral pa je miljone proletarcev raznih narodnosti, ki na ta dan protestirajo proti ruski avtokraciji in darujejo ogromne svote denarja za rusko revolucijo in rešitev proletarijata iz železnih verig ruske avtokracije. Iz vsega tega je razvidna važnost in potreba tega imejnarodne-ga urada v Bruselju, ki ne deluje samo za mejnarodni mir ampak tudi združitev vseh proletarcev celega sveta. Med tem ko aJkcija tega urada in kongres nima nobenega obveznega efekta na narodne stranke je vendar moralni u-pliv na iste v takem pretežju, de. celo delovanje raznih strank je enotno delovanje tega mejnarod-nega urada. Ta urad ima nekak magmeitičen upliv na narodne stranke in si ga lahko mislimo' kot sredotočje celega socijalističnega gibanja. Pomislimo samo na unifikacijo nekaterih pred kongresom v Stutgartu mestrinjajočih se strank v Rusiji, Franciji, Združenih državah in drugih deželah in kaj jo združilo oziroma zjedinilo te stranke v mišlenju in delovanju ?! Resolucije, sklenjene na Stutgar- skem kongresu so združile te * s*tranke in vplivale na nje.------ Nobena posamezna skupščina mož na svetu nima toliko vpliva kot delegatje v Bruselju, ki re-prezentirajo miljone delavcev in delavk celega sveta; in nikoli v življenju ni bilo še takega mogočnega kongresa, ki bi bil imel toliko uspehov, kot ravno oni, obdr-žavan lansko leto v 'Stutgartu na Nemškem. Poglejmo si'ob kratkem ta kongres. Moč in število delegatov zbranih na kongresu je pred vsem največji dokaz rasti in napredka socijalistične stranke; ta kongres pa je britka Skušnja vznemirjene plutokracije, ki s zavidlivim očesom in strahom V sren gleda na rastečo moč svoje smrtne sovražnice. Na tem shodu je bilo zbranih približno 1000 delegatov, repre-zentirajočih skoro vsako deželo ali državo v Evropi, potem Japonsko. Južno Afriko, Argentini-jo, [Avstralijo, Združene državo in veliko dragih držav v približnem številu 30. Mimogrede naj omenim število glasov dovoljenih raznim državam ali deželam; in sicer: Nemci ja. Avstrija-Ceška, Francija, Angleška in Rusija vsaka po 20; Italija 15; Združene države 14; Avstralija in Belgija vsaka po 12; Danska, Polska, Švica, vsaka po 10; Finska, Holandska, Švedska vsaka po 8; Španska, Ogrska. Norveška, vsaka po 6; Južna A frika, Argentina, Bulgarija, Japonska. Rumanija, Srbija, vsaka po 4 in Liiksenburg 2. Liki našemu občeznanemu kontinentalnemu kongresu je bil ta Stutgarski kongres podoben revo-lucijonami skupščini. Ta kongres ni imel ničesar podobnega drugim kongresom, ker ni bil nikakšna šviga švaga afera še manj pa podoben seji za izmeno olepotičene-ga prostaštva ali pa za potrditev kaikekoli identitete interesov med kapitalom in delom. Delegati ni so nosili zlatih čipkastih orna mentaeij, golanj za odlikovanja ali pa rojalne pasove, pač pa ravno obratno, bili so skoro vsi de. lavci in nekateri so bili celo od svojih vlad smatrani kot perso nae non gratae(nezaželjeni državljani). Njih program je bil tako velik s fiaertom socijalne demo- kracije tako razvitim, da smatramo vsako prejšno idejo ali gibanje, zapisano v zgodovini le za senco tega dela na tem kongresu. Narodne revolucije so bile mno-gobrojne, vendar pa niso imele univerzalnega enačaja, dokler se ni vzdignil internationalni socijalizem. Nikoli poprej se ni združil ves socijalni razred, neglede na polt, vero ali narodnost, s namenom prevrata eksistirajočega, ilndustritjelnegja in pc(litičtnoga hlapčevanja. Tako so ti kongresi,, ki so nekako vplivali na napredno gibanje Socijalizma, imeli v sebi “nekaj novega pod sloncem” — po polno in stanovitno enakopravnost delavstva. (Dalje prih.) Maščevanje Laha. V Mestre blizo Benedk je igrala neka družba v Cirkusu. V dražbi sta bila umetnika na tra-pec-u Antonio Raffaeli in njegova žena. Raffaeli je sumničil, da mu žena ni zvesta, in da ga z posestnikom Giuseppe Damerini goljufa. Ko se je prestava vršila, je Raffaeli tekmeca Damerimia med občinstvom zapazil nakar je eno vrv trapeča, na kojim je žena i-grala, odvezal in strmoglavila se je v globočino mod množico. U-mrla je na mestu. Tekmec Damerini je Skočil v areno in se vrgel čez mrtvo ljubimko, a Raffaeli je s sekiro Dameriniju glavo odsekal, nakar se je policiji sam javil. A#**£A******#A#**A*****£#* Dnevni kurz. — 100 'kron pošljem v staro domovino za $20.40 am. veljave, pri tem je poštnina že všteta. J. J. Pollak, 534 W. 18. Str., Chicago. 1 m Ë Pijte najboljše pivo M Peter Schoenhcffen Brewing Co. A PHONE: CANAL 9 c? CHICAGO ILL. fed PM Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pamnOŽujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mišljenje. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 616 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.