List 8. Tečaj XXXIX. 'S* Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 o old po posti pa eelo leto 4 gold. 60 ki pol leta 2 gold. 40 kr., za ëetrt leta 1 gold. 30 kr za eetrt leta 1 gold.; pošíljafft*\; >ld. 30 kr. I, M O Ljubljani v sredo 23. februarija 1881. Obseg : Ti te amerikanske ne dajo gotovega poroštva zoper trtno us. Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli poduce- valo o rudninskem gnoji (Dalje.) Obrtnija v Trnovsko-Uremski dolini. Collectae papales leta 1323. odborové seje Matice slovenske 16. sveč. 1881. Mlinar Matuc in njegovi otroci. (Konec.) WKÊÊÊ^KKÊKÊÊÊfÊÊÊ^^ Iz Baron Conrad, naučni minister kot deželni predsednik kranjski* Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari i Trte amerikanske ne dajo gotovega poroštva zoper trtno us. Odbor kmetijske družbe kranjske je od si. ministerstva kmetijstva přejel o tej zadevi sledeči odgovor Kamen, iz katerega pridobiva se malčeva moka zove se malec ali sadra (gips). Zunanje je podoben nekoliko apnencu, razlikuje se od njega pa v tem, da je malec apno zvezano se žvepleno kislino, apnenee pa z ogljenčevo kislino. Zveplena kislina je oljasta, oštra jedka tekočina, v navadnem življenji „hudičevo olje u zvana. sa vprašanje svoje od januari ja t. Da je malčeva moka izvrsten in močen gnoj za veliko rastlin r-----j- —j- — j------j- -■ - znano je prav dobro vsaeemu umnému Po dosedanjih skušnjah z amerikanskimi trtami se gospodarju, ki svojo ' deteljo in sploh sočivje potresa sme soditi, da se nekaterih amerikanskih trsnih pie- (sadra) s to moko. men ne loti trtna uš (filoksera), a dotične skusnje vendar niso tako daleč dozorele, da bi se smele amerikan- Iz ; « kMVttv« a» apna Ili /J vupia ^^ vu^iuuu inov line" sestavlja si rastlina svoja orodja (organe), iz katerih obstoji. Apno jemlje si v vodi razmočeno skozi in žvepla .žveplene kis ike trte brezpogojno priporočati. Pomisliti je poleg tega korenine, žveplo pa , ker je v vodi nerazmokljivo , v tudi se to, katero gori omenjenih plemen bi se prileglo obliki vodeneevega žveplenca, to je, smrdljivega plina ali uni zemlji, temu ali unemu podnebju. Izreje- vanje trt iz amerikanskih peská pa se še ni sploh na gnojiščih in zahodih. ki podoben je onemu iz gnjilih jajec, in ki nahaja se tako srečno sponeslo, kakor se je pričakovalo. Pa ne samo dobra in neobhodno potrebna hrana je Da bi se pa vendar v tej zadevi tudi pri nas kja malec rastlinam , tudi v drugi zadevi je ta rudnina za gotovega zvědělo, je ministerstvo še nedavno teh nje zeló važna. Malec zadržuje narareČ v zemlji rast- peská (za seme) poslalo vinorejskim šolam v Kloster- linam amonijak, in v tej zadevi je malčeva moka za neuburg, i»anuui. » Tirolsko. Kar se bode tukaj skusilo Maribor. Slap v Gorico in v St. Mihel na > se bode cem na znanje Dunaj dalo. februarija 1881. polje še bolj koristna kakor v prvi. Jeli amonijak za vinorej- rastline važen? Amonijak vohal je gotovo uže vsak, ker nahaja se kot smrdljivi plin v zahodih in konjskih O. k. minister kmetijstva : Falkenhayn. s taj ah 7 kjer razodeva se nosu sè svojim zeló neprijet- nim bodečim smradom. Amonijak nahaja se pa sploh kjer gnjijo rastlinske in živalske snove, to zgodi tam se pa ravno v gnoju in isto tako , ako navozimo gnoj Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni soli na polje 7 tudi v zemlji. Zraven tega pride pa tudi iz zraka po vsacem dežju veliko amonijaka v maMuui j/v t sitvvvnj vAwiijti fviicvv tviu^uiijui\c« ? zemljo, toda ne prostega, ampak zvezanega z ogljenčevo kis- podučevalo o rudninskem gnoji Spisal Anton Dergane. (Dalje.) Malec ali sadra. Bohinji in drugodjaa Gorenjskem, v Mačah na Koroškem, v Černíku na Českem, v Tirolskem Halu itd. t m m . m lino, v podobi „ogljenčevo-kislega amonijaka a Ves ta amonijak potrebujejo rastline v živež m rade bi si ga prisvojile, ko ne bil bi ta lahkomišljen vetrnjak tako nestanoviten, da ne bi zapustil prenaglo svoje pajdašice „ogljenčeve kisline", ter zletel potem v 77 zrak, iskat si druge. Kaj stori pa urani Kmetovalee, da nahaja se kamen, Ijejo iz ki ga žgó, kakor apnenee, ter zme obdrži rastlinam tako izvrstno hrano? Nič druzega ka- njega v posebnih mlinih moko „mal č evo kor to, da potrese (posadra) njivo z malčevo moko, ka- tera izvrši potem za rastline ugodno svoj nalog. Na moko" zvano, katero pošiljajo potem v prodajalnice. kak način služi pa amonijak rastlinam v živež? Je Kdo kupi to moko, in zakaj se more porabiti, vprašal obstoji iz njega rastlina, in najde se znabiti potem tudi 7 kdor učil se ni še umnega kmetovanja. Da po- v pepelu 7 gnojiti se zamore s to moko tudi polje, neznano mu je v sežgani rastlini tudi apno? ko sežge se rastlina, enako kakor našli smo Tega ne ! Tudi ne naj- ravno tako, kakor neznano je marsikateremu kmeto- deš amonijaka v rastlini , ako jo preiščeš še tako na- gnoj za rastline je gnojnica, katero tanko. Cemu toraj ga dajati rastlinam, ako ne sestav pusti raj odteči in ocejati se po vasi, mesto napeljati ljajo si ž njim ne enega svojih organov? Potrpimo ne- 7 valcu, da najboljsi z drugim gnojem na svoje polje. koliko, kmalu nam bode ta reč čisto jasna, in razvideli bodemo, da v resnici neobhodno potreben živež rastlini je amonijak, akoravno rastlina ne obstoji iz njega. Amonijak je namreč kemična spojina, to je, z na-vadnimi pripomočki neločljiva zveza dveh teles , dušca in vodenca, ki znajdeta se v rastlini zvezana (spojena) z driuimi telesi, in sestavljata na ta način važne dele rastline. — Dušec je plin brez barve in brez duha. Naš navadni zrak je zmes štirih petin dušca in ene petine kisleca. Zadnji je za dihanje neobhodno potreben, ker v samem Čistém dušcu hipoma vgasne vsako goreče telo, in tudi žívali se v njem hitro zadušć ; zarad tega imenuje se ta plin dušec. — Vodenec je pa plin, ki sé užge, ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kak plamen , in gori sè slabo svetecim plamenom. Dušec in vodenec zove kemik nezložena telesa (pr-vine), amonijak in druga enaka telesa pa zložena telesa (kemične spojine). Ako ne najdemo amonijaka v rastlini, in mesto njega dušec in vodenec v druzih spojinah, moral se je dušec ločiti od vodenca v rastlini se le, to je, spojina amonijak razkrojila se je v dva telesa, iz katerih obstala je poprej. To zgodilo se je tudi Î V katerih organih nahaja se pa dušec? Nahaja se v vseh 8emenih in sploh v plodovih vsakovrstnih rastlin. Ako ne dobiva rastlina dušca , naj bode uže v tej ali drugi obliki, zlasti pa v podobi amonijaka, zamoremo misliti si, kakosno je potem seme in plod, ako primanj-kuje njima hrane, iz katere sestavlja si rastlina naj bolj važni del semena in plodov. (Konec prihodnjic.) - Nasa ožja domovina Kranjska ima še obilo zakla- dov in talentov zakopanih, kateri, ako bi se odgrebli, bi ljudstvu lepih dohodkov dajaii. Gasi so pa tudi taki nastali, da bode treba na vse strani pravega napredka, ako se bode hotelo še dalje živeti in shajati. Ne le kmetijstvo bode se moralo povsod v boljši in racijo-nalni stan povzdigniti, nego treba bode tudi krajem primerno obrtnijo vpeljati, katera se na Kranjskem le se vse preveč in splošno pogreša. Res je, da se v Rib-niški dolini vsakovrstna suha in glinasta roba, v Kamniški okolici slamniki, v Stražišu, Bitnjah, Smartnu itd. sita in plahte (koci), v Loki železno orodje in parkete, v Železnikih, Kropi, Kamnigorici in Tržiču cveki in usnje, poslednje tudi na Vrhniki, v Idriji čipke (špice), v Bohinski dolini, ter v Krnici in GrabČu pri Gorjah na Gorenjskem škafi, na Gorjušah nad Bohinjem „cedre" ali fajfe, na Jesenicah in okolici kakor tudi okolo Be-gunj pri Radolici suknjeni in volněni izdelki, v Ljub-nem pri Podnartu in v Komendi pri Kamniku lonci in sklede, po Poljanski in Sevški dolini nad Loko pa domaće platno po nekoliko izdeluje. Kje so pa drugi kraji posebno na Notranj skem? V vseh krajih, kjer se kaj obrtuje, opazuje se očividno tudi boljši gfnotni položaj med prebivaistvom, ker ljudstvo o dnevih in časih, kateri niso kmetskim opravilom prilični, si z domačim izdelovanjem obrtnijskih pred-metov razne vrste lepega zaslužka in postranskih dohodkov prislužuje. Koliko dragega Časa pa nasprotno po krajih, kjer o kaki obrtniji nobenega sledů ni, posebno ob deževji in pa v dolgih zimskih večerih brez koristi in haška v zaton neskončne ^věčnosti in v škodo prebivalstva sa- mega zgine ! — Cas je zlato; a čas zgubljen se nikdar vec ne povrne! Skoda neprecenijiva! Se vé, obrtnija mora biti pa tudi kraju primer na, to je, da se sredstva, za njo potrebna, tudi doma in dober kup dobivajo, da se tako delo in trud bolje poplačuje. Ako se morajo ti pripomočki od dru-god, morebiti celó iz daljnih krajev še le naročevati, ! kar je z veČimi ali manjimi stroški zedmjeno, požre to uže glavni dobiček izdelkov, in delavcu ne ostane dosti druzega, nego delo in trud, kar bi se reklo, da delà le ; brezplačno tlako, I V Trnovsko-Uremski dolini pa dosedá] še Ï skoraj vsi pripomočki za kako obrtnijo primanjkujejo; I treba si jih je še le zagotoviti. Posebno ob vodi Rek i I je lega zemlje in nje lastnosti ugodna za vsakovrstne I baže vrbovja (salix). Ker ta voda na več krajih pri I travnikih in njivah, kakor tudi pri pašnikih zemljo od- I naša, nasajajo ljudje ob njenem obrežji v obrambo svo- I jih zemljišc navadno le jelše in pa jagnjeta, kar jim k večemu le kako naročje slabih drv v placiio donaša. 1 Ali bi ne bilo bolje delo in opravilo, ko bi se obrežje Reke in drugi bolj mokri grapasti kraji, kjer za drugo I drevje ni, z raznim vrbovjem, osobito vrbo pleteni- I čar i co (Korbweide — salix viminalis) nasadilo, od I katerih bi ljudje slednje leto obilo lepih šibic in trt za I jerbase, košare, korbice in pletenice dobivali, kakoršne I šibice se tudi lahko prodajo v kraje, kjer je plétarska obrtnija domá? Vrbovi nasadi so pa tudi proti deroćim I vodam najbolje in gotove žive jézí, ker delajo dolge in I goste korenine, s katerimi zemljo proti vodi izredno I dobro povežejo in preprežejo. I Ker je posebno slovensko ljudstvo za vse stroke I obrtnosti tudi duševno izredno nadarjeno, kar kažejo I vsake baže s am o u k i - domaćini, naj bi se potem slsr- I belo, da bi se iz vsake občine Trnovsko-Uremske do- I line vsaj po eden sposoben in zmožen mládenec dal I raznega pletenice nj a učiti, kateri bi bil po dovrše- I nem tem uku v svoji občini drugim domač učitelj. I Ta poduk naj bi bil dotičnim učencem deloma na ob- I činske stroške, deloma na podlagi kake prídobl jene pod- I pore v delež ! Počasi bi se ta obrtnija v Trnovsko- I Uremski dolini splošno razširila in bi ubogim občinam | lepe postranske dohodke douašaía, a ljudstvo bi po- I sebno pozimski čas imelo za kratek čas tudi koristnega í posla, kar bilo bi na vse strani za dušo in telo koristno. I Drugo, kar bi se tu koristno vpeljati dalo , bilo bi I iz delo van je pip ali fajf. Potrebnega lesa, jelsevih I porobkov, kateri je za ta izdelek najboljši in priprav- I nejši, je tod v izobilje. Le nekoliko učencev v tem I poslu pod navedeními pogoji je treba izuriti dati, pa bi i se tudi v tem obziru kmalu koristno napredovalo. Za I take male rezljarije se nahajajo posebno v Celjah, na I Ostrožnembrdu in na Suhoriji izredni talenti. Skoda f za-nje, da neizbujeni še vedno spanje pravičnega spéî I (Konee prihodnjic.) J Starozi|ođovini§ke stvari. Coliectae papales leta 1323. t arliidiakoiiatu savinskem. Priobčil Davorin Trstenjak. Ker sem uže „collectae papales" o cerkvah „archidiaconatus Carnioliae et Marchiae!t objavil, naj še razglasim imena cerkev, ki so papežev * davek plače vati morale „in Archidiaconatu Seu-I niaeí;, to je, v savinskem. Uže omenjena listina i pravi : ! Anno et indictione suprascriptis (1323. 23. Novem-bris). In Archidiaconatu Seunie dicti D. Legati imposite et distribute fuerunt Marche LVI. et Denarii : LXX. novorum Aquiligensium, cum justis et moderatis expen8Ís per impositores ad hoc deputatos. Arckidiciconatus Seunie. Prior de Seytz, ordinis Cartusiensis, marc. VI. Prior de Gyrio (Jurklošter), ejusdem Prior de Studenitz, Ordinis Comenda- et dimidia. ordinis, marc. IV. mensis Aprilis II. indictione. Cancell. Patriarch." Naj J. Orožen Eusebius de Roraagnono^, nam to zagonetko resi veleučeni naš g, kanonik marljivi obdelovatelj cerkvene zgodovine v > Polzela) Ordinis hospitalis, mare. dimidia. 9 predicatorum, marc. IV. et denar. XX. rius domus in Harlenstein (Heilensten Monasteri u m Obremburgen se (Gornjigrad), marc. XIII. et dimi* mare. v. viv/bv/u j luruiji lavantinski škofiji. Znanstvene stvari. dia. III. - ■ Pleb es in Chotz (Hoće, pri Mariboru) P1 e b e s in T y v e r (Las ko), marc. III. j Pie P1 e b e s in be s in Go nwitz (Konjice), marc. III. Scharlach (Skale), quam tenet, D. Abbas Obrembur- odborov n i seje Matice hlovenske, 16. svečana 1881. gensis > marc. III. et fertones tres. Plebes de Wraslau Plebes de Saxenveld y mare. Sešlo una y et fertones III. y m arc. se i e pole g nica pri Mariboru) marc. Plebes de Sleuntz (Sliv- et fertones III. Ecclesia (Nova cerkev pri Celji) y marc. Nova et fertones III. dimidia. Plebes in Roh at z (Kogatec) , marc. cum Jarca, ki je namesti-pe» bolehn nika dr. Jan. Bleiweisa bórnikov.. Po obširnejših «AN .. . . veljaii podpredsednika gosp. dr. Antona a predsed-predsedovai, 13 od- krajšin obravnavah so ob- a AA Plebes S. R u p e r t i p r o p e S a v a m RokopÍ8 gosp pro f. Macuna o zgodovini sloven (sv. Rupert na Vidmi), marc, unam, et denar. XL. Plebes de Scherfenberch y marc et denar. XL. y torej je savinski arhidiakonat tudi segel čez Savo. Plebes de Ponikel (Ponikva ob južni železnici), Capella s. Georgii in Gotetndorf ske literature na Štajarskem se je gosp. prof. Vodušku izročil v pregled. Dopis gosp. dr.I'Ulage o imenovanji stalnega taj- nika se je vzel na znanje w marc. (Gotovlje pri Zalci) et capella s. Laurentii in ponte (je spe&rova sodbí v ni vec z d aj ) y qualibet ipsarum fertones III. C apel rokopisu z naslovom ,,Lessingova in Scte^k- ga gosp. prof. Janko Pajk da znanstvenolyM^ ani in P u 1 s c a u (dolnja Puskava), et i n S c a 1 e k (sv. Martin v Saleku), quilibet marc, dimidia. to2" raz pravo od y se s klene y sprejme , ako jo odsek za izdavanje kn jig odobri",* zato naj gospod profesor rokopis In Archidiaconatu Car in tin ti. posije odboru v pregled. Nejsaterim gosp. pisateljem odbor doloci Sóločilo se je, naj se us t an o vn i ko m so uze ov j^j OVj U ^ I i • Li* «> 1 x* _v VT7T /«k.^^ní^X^ IO Datum Aqudegie in Patriarchali Palatio die XVI. y? Kopitarjeva spomenica 12 pol) ■"VM I 6© 80 kraje. pol) ) J> solska Mercy- v tiskar »lo ven Letopis za ieto 1880. if 24*/ 4 rečeno, da je slovenski jezik, v katerem imamo za vse stroke č a s n i k o v ; tako izobražen , da v dežel- leto marljivo se tiska prof. \E r j a vc e v a n e m zboru k r a n j s k e m iz ust narodnih poslancev v \ ii • rr • \ i « i / á # \ i • i • i • i • ^ • w» ^ i • i i « s zniko podobami „Živalstvo" v tiskarni nobeni obravnavi ne slisiš nemške besede od katere pap 9 uzç tiska\ 9. po!a, slovenski jezik v vsem zborov jezik. In če ampak je vse mano va „Slovnica to resnica, s katero pravico se Slovencem priďržuje ravnopravnost njihovega jezika v vseh vrstah sol ? ! Ali odbijanje ravnopravnosti se ne godi Politične «tvari. Baron Conrad y naučni minister 1 kot ces. kralj, deželni predseđnik Kranjski leta 1869. o šolskih zadevah. Ona leta, ko je deželni zbor kranjski najbolj na vlado pritiskal, da slovenščina v uradih in šolah dobi pravice, ki jej po ustavi gredó in je dr. Bleiweis v soglasji z národními poslanci predlagat različne postavne náčrte za ljudske sole, preparandijo, gimnazije in realko > bili jo y in pa akademijo pravoznanstveno v Ljubljani baron Conrad, zdaj minister za nauk in bogočastje c, kr. deželni predsednik v Ljubljani, kjer je marljivo ee udeleževal obravoav deželnega zbora. deželnem zboru leta 1869. so bile posebno živahne razprave o tem, da vendar enkrat se odpró vrata ravnopravnosti slovenskemu jeziku v sole. Ko je v 13. seji dr. Bleiweis v svojem govoru potožil > koliko let Slovenci uže brezvspešno koledvajo za ravnopravnost svojega jezika, je začudenje izrekel, da ministerstvo, v opravičenje svoje, da od deželnega zbora sklenjene šolske postave ni předložil cesarju v potrjenje, prav s tištim glasovitim paragrafom (§. 19. temeljnih državnih postav) pobija pravico slovenskega jezika v šolah na Kranjskem j kjer 6 odstotkov Nem cev, 94 odstotkov zagovarjamo ravnopravnost narodnega pa Slovencev prebiva, s katerim mi našega jezika. „Nimate sposobnih profesorjev", ,,nimate slovenskih šolskih knjig", „utrakvizem nasprotuje zdravi pe- dagogiki" itd., to so leta 1861., ko je nad 20.000 narodnih mož iz vseh pokrajin slovenskih ministru Schmer-ligu spomenico izročili za vresničenje ravnopravnosti v šolah in uradih, bile tište fraze, s katerimi je vlada y in konsekventno odbijala pravične zahteve Slovencev jih večinoma še dandanes odbija tako, da smo Slovenci res „unicum" v Avstriji! In vendar je c. k. deželni predsednik kranjski baron Conrad v 18. seji deželnega zbora leta 1869., ko je šlo za učni jezik v šolah na Kranjskem, v imenu vladnem lepe obljube delal, ki so še danes obljube, čeravno ves svet ve, da imamo profesorjev domačinov za slovenska preda- da ; vanja popolno sposobnih še več kakor treba imamo šolskih slovenskih knjig uže obilo, in kar jih je še treba, jih dobimo takoj, *) — daje znanstvena terminologija za srednje sole ustanovljena, na kratko * Uže pred 6 leti v zboru kranjskom leta 1875. je dr. Bleiweis našteval slovenske solske knjige od ministerstva potr jene: JanežiČevo ,,slovnicou za vse raz- y rede gimnazije ronauk od Lesarja Šol arjev ,,slovaru, tri knjige z ve y f> živalstvo4' od prof. Erjavea, Germaniae gloriamu? Ali gosp samo ,,ad majorem minister Conrad ne bode nam zdaj ,,roke podal'4 v dosego vsega tega, kar je leta 1869., tedaj pred 12 leti, kot deželni predsednik kranjski obetal Slovencem, ko je v 18. seji deželnega zbora o slovenščini v šolah govoril tako-le : ,,Die Regierung ist xce.it entfernt, zu glauben, dass die Moglichkeit einer vollende ten Bildung durch die Mittel und holieren Schulen fiir die slovenische Bevolkerung in ihrer IS pr ache nicht bestehen und angebahnt iver den kann. graecas dazu Sie will diese Moglichkeit auch nicht als em „ad calendasť < verschobenes Ziel betrachten y oder was geschehen kann, blos nicht hindern ; sie wird vielmehr gerne die Hand dazu bieten; dieses Ziel zu erreichen, wie es in anderen Landergebieten in analogen Fallen gesehah, und wie mati anerkennen muss, dass in dieser Beziehung in den letzten Jahreri auch hier schon sehr viel v or bere it et wurde; aber eine plotzliche Verwandlung der jetzt bestehenden, durch das Bediirfniss geschaffenen deutschen Mittelschiden in slovenische ware ein padagogisches Unrecht, welches die Regierung am wenigsten begehen kann. Sind einmal die Lelirkrdfte und Lehrmittel auch fiir hohere slovenische Schulen vorhanden, so wird die Regierung dem sich geltend machenden Bediirfniss auch hierin keinen Zwang ante g en, ebenso wie sie in der Volksschule dem Verlangen der Betheiligten freien Spielraum gewahrty weil sie das freie warme Leben in den Schulen bef 'ordern und nicht den bleiernen Finger des Gesetzes darauf legen will und gerade deshalb auch am §. 6 des Volksschulgesetzes wie er jetzt gegeben ist, festhalten muss. ? t Obljuba dolg delà < tako se glasi slovensk pre govor. Sveta dolžnost nam je , da opomnimo gospoda ministra na to, kar mislimo, da je pošteno govoril, a ne hinavsko v deželnem zboru kranjskem. Zabavno berilo. Mlinar Matiie ia njegovi otroci. Podoba iz narodnega življenja. Spisal Gomilšak. *) (Konec.) Zdaj jamejo ježiti se Matuci lasj ljubi gospod, pravo pomoc, naj me stoji y Ce jdete f kolikor ft t !" Tako Pred vsem bode treba hoče, platil vam bodem obilno s čistim srebrom prosi s povzdignjenimi rokami odstraniti znotranji vzrok bolezni* zdi hči reče dobtar se mi — izvira iz srca. Saj me razumite, > >» ta oče, vaša da je zalj ubij Mlinar pričel y praskaj y jecljati » Da i morebiti zdi se mi !" v rastlinstvo" od prof. Tuška » ; i v Občui zem ij ep i su vil0 telesa Ako vam je dekle drago, privolite pa v njene kajt * v^^iv. — , —- r- - «y je srce bolno, se ne prime nobeno žara ,, kra tek popis cesarstva Avstrijskega in od prof. Jesenka, njegovih dežel posebeju od Cigaleta, poleg teh knjig izdala atlante, več Schodlerjevih knjig Naj Matica slov." je Jetai po hiš'i sem ter fako, tako?" zaklical je Matuc, in roke lomeč > ko bi bil res ob pamet Vi kot pomoćnih šolskih knjig in pripravlja zdaj še druge. *) Častiti gosp. pisatelj posla! nam je to povest uže pred vlada le izreče besedo, da se slovenskemu jeziku odpró vrata 16 leti, a izgubila se je po naključbi v množici rokopisov. v šole, takoj bodo tudi knjige in to prav dobre knjige nare- Zadnje dni prišla nam je zopet v roke in mi nismo si mogli jene iz lastne moči Matičine, a brez ozira na dunajski kaj y da ne bi je bili natisnili, ker je v nj ej mnogo lepegs „Schulbucher-Verlag". nauka in resnice. Vred. delo se mu je v obrazu, kakova huda borba se mu je fantič vnela v prsih. prav umno, plezaje Kar skoči k postelji, zgrabi hčerino ti rad bil gospod? a tftrpnjeno roko, in zaupije: ,,Ljuba zlata Micika, pa naj ploskaje z rokami. » dedeku na kolena. ,,Bi tudi Da, spod, spod'*, kričal je Mihec trpi in poči moje srce, da se vrne v tvoje zdravje in jsreco i Iz mlina udari pa ti popotnik, morebiti na uho žviž- moz plakati Ce In z rokami zakrivši lice, začel je ubogi starec gova vrla Mica ne toži o slabih časih ali o zakonskem pomagam s tem, pa bodi Dragotin tvoj ganje in petje, glas veselega Dragotina. Ne on, ne nje na glas. Solze oblile so tudi bledo hčer, da je križu nakopala očetu toliko žalosti. Ubogi Matuc! na podrtinah tvojih nád stavili so si y mir in sreća biva pri 1 • v • nisi. Marku Kakor Matucevi hčeri na mlinu, enako godi se , profesorju Mihi med dijaki in ćastniku na pusi tvoji otro ci jare čo in lepo příhodnost, ni eden ti ni ostal Jaku med vojaki. Da! ni je srecnejše rodovine od Ma- tuceve, potrdile so se njegove besede: „Od moie dece pokoren. Pa kdo bil ti je vsega kriv? ______7 r__________________________________J_____ Dušni in telesni lek storil je res čuda; v kratkem še se bo govorilo po svetu !" Al poskusiti moral je po- pričela je pojemati bolezen Micikina. rudečico na J,* J ~ * "Ml p TQ J j UC| 1U » ^ IV LIK/ V4C% UQUil'i I. njeno lice povračal se je tudi mir v skrbljivo očetovo Odprle so se mu oči, toda pozno! da se člověk ne dá nabiti na katero bodi kopito. srce, akoravno so ga sklele globoke rane. V štirih tednih stala je deklina na zdravih nogah. Matucevo čelo ostalo # je proti nj e j zmračeno, pa nikoli ni godrnjal ni rekel žale besede. Nosil je v potrpežljivosti grenko breme težav, — vzel je celó Davorina spet v službo, a pesai in slabel je vidno. Nasi dopisi. Dunaja 21. febr. državnem zboru se ta teden posebno pomenljivega ni vršilo in tudi v odsekih Bila je pustna nedelja, lep zimski dan. Praznično bíle so se samo manj pomenljive bitke. Napad Neu-oblečeno ljudstvo zbiralo se je pred Matucevo hišo, iz wirt-Plenerj e v v seji preteklega torka na denar-katere je odmevala vesela godba, vriskanje in petje. nega ministra je bralcem „Novic" uže znan iz poseb-Znotraj sedelo je pri obilno obloženih mizah mnogo go- nega telegrama. Bil je to náskok z namenom vladi na- stov, krasno venčanih deklic, fantov in starih ljudi, praviti zadrege v jako važni zadevi, v kteri bil sredi med njimi pa novoporočena Dragotin in Micika. bolj merodajen politični položaj, kot ozir na finance; Radost sijala je iz vseh obrazov, godci vganjali so po vstopila se je pa vlada v tem vprašanji gotovo na pravo stari šegi dobre in bedaste šale. Le sivolasi'mlinar je stališce, ker levičarski napad bi ji ne bil izostal, naj molčal in obračal klavrno burke niso mu razvedrile obraza. Kar pridrdra pred hišo gosposk voz y oči po sobi. Ne napitnice, ne bi bila stonla kar koli; s svojim predlogom pa je » in z njega vlada vendar dosledno branila posebno kmeta, ki bo imel za naprej plačevati večji davek. Kaj pa je o tem skočita dva nova nepovabljena svata, eden v črni, eden oziru hotela levičarska stranka nasvetovati ) kaže naj v beli suknji. Bila sta mladi profesor Miha in y oglasil se je iz ,feld-vseh bolj jasno izjava v nekem zaseženem listu „Wiener A. Zeitung" preteklega tedna, v katerem matadorji tega bebel" Jaka. Ko stopita v sobo ust vsklik veselja in začudenja, le Matuc je ostrmel. lista Plener-Auspitz naravnost izrekajo, da bi bili ko ga zdaj sina s klicom: ,.ljubi oče!" prisrčoo ob- oni vsaj 40 milijonov zemljiškega davka zahtevali. jameta, ko ga obstopijo vsi njegovi otroci, zet in drugi Enak boj bil je v davkarskem odboru pri obravnavi SVatj 6 J pí KJO^Kj O pu V ^UlgUj^UlUJl JI uaauil j uaj U l JlIU UU" li i a aj v ^ u> v* t« ▼ * v* T M»*"« vv^uv» «v^w ^VM*» pustil ter odklenil spet svoje dobro očetovsko srce, uderó je namreč iz odbora nalog, tarifo za hišno-razredni davek proseč s povzdignjenimi rokami, naj jim od- hišnega davka. Poročevaloi odsek tega odbora dobil ge mu po licu debele solze. „Otroci, mili otroci ste me premagali, me loči od vas vi tako vrediti, da bodo tudi hiše srednjih vrst > zapuščeno — podrto bodi vse, kar 14 prebivališči blizo stari davek smele plačevati to je ; S 9 ven 9 uí0 v«o, — vaša sreča bodi moja sreča!" Tako dar pa da razloček davka med poslopji z nadstropji in zakliče s pretrganim glasom , dokler mu ga ne zadušé brez nadstropij odpade, in da se tudi v vrsto poslopij preobilni občutki, novo vskipeča očetovska ljubezen. katere imajo spadati v više vrste s povikšano tarifo ne Objemal in poljuboval je v znamenje sprave otroke s spremeni. — Temu nasvetu nasproti pa je dvorni svet- tako gorečnostjo in radostjo, da mu je počiti hotelo srce, nik, poslanec Beer, nasvetoval prav malo spremenjeno in so solze stopile v oči vsem nazočim. Srečna, blažena staro tarifo, z dostavkom : ako bi se njegova tarifa spre-ura, v kateri so spet našli otroci svojega dobrega očeta, jela, da imajo stara poslopja v Salcburgu, Tirolah in v Dalmaciji tudi zanaprej samo polovico hišno-razrednega oče pa svoje pridne otroke! Glasnejše zagodli so zdaj godci, čedalje veselejší davka plačevati. Desnica odborová Beer-ovega pred prihajal je zdaj vrisk in krik, grom možnarjev razna- loga ni sprejela, in ko ga je danes dr. Po klu kar v , je šal pa je daleč po okolici glas o spravi in sreči, katera odseku poprašal, kaj je s tem njegovim predlogom se je bila vrnila v Matucevo hišo. Bil je ta dan naj- prav jasno odgovorií, da ga ni več. Tedaj je očividno, lepši dan življenja očetu in sinom, posebno pa Miciki. da levici ni bilo za drugo, kot v desnici zmešnjavo na- Tako sijajne svatbě, ko je bila ta skorej med Muro in Dravo. 9 ni bilo m ne bo praviti in provzročiti tak sklep, za katerega nikomur moč glasovati. ne bilo Po sklepih odborovih ima Prešle so odsihdob nekatere spomladi, — pri mlinu pri hišno-razrednem davku pomenljivo povikšanje davka « . . • % ^ » « •« . .- •« •. • • i • »i i • • -i r • v bila je namreč zdaj zmir spomlad. Ako dojdeš popotnik nastopiti samo pri poslopjih , katera imajo 15 in vec v lepi kraj na Štajarsko, kjer pojejo klopotci na hribih prebivališč. Do te vrste pa povikšanje nobenega raz- svoje dolgočasne pesmi in trta rodi žlahno kapljico, šine reda pri poslopjih z nadstropji ne presega 60 kr. v oči sredi neke vasi čedna hiša, ki se je drži mlin, poslopjih z 1 prostorom je davek znižan za 1372 kr. 9 Pri pri pred hišo pa košata lipa. Ob lepem topíem vremenu poslopjih s 4 prebivališči ostane prav nespremenjen in zagledaš na klopi pod njo sedečega pripognjenega star- pn hišah z prebivališči se davek celó zniža za 4 gld. čeka, in pri njem maj hena bistra in kodrasta dva otroka. 60 kr. Vsaj gledé kranjske dežele, katera ima izmed Ta starček je Matuc; trepetajo mu sicer otrpnjene roke, 67.000 hiš nad 32.000 hiš z enim prebivališčem in nad muči ga si ten kašelj, toda zadovoljen in srečen je r f Lej ! kako se unukecoma sladko smehlja, kako igra in se šali koršno breme. — Solnogradcani, ki imajo ž njima! — „No, Mihec, kaj pa so tvoj boter?" čul jim! — še velike kmetije, in ki so do zdaj No, Mihec, kaj pa so tvoj boter?" ki čul pa se ne 28.000 hiš z 2 prebivališčema, ta postava ne bo nika- blagor še en- lim krat blagor jim še velike kmetije, in ki so do zdaj samo polovico hišno * razrednega sem ga vprašati enkrat staršega paglavca, ki pa še ne krat blagor jim! — samo polovico hišno-razrednega nosi hlač. „Moj boter so spod (gospod)" odřezal se je davka plačevali, se sicer krčijo zgubiti svoj privilegij in krči se Lien b ach njimi tudi jihov sicer izvrstni zastopnik danes ne obstojí iz druzega, ko iz kmeta in uradnika toda upam, da bodo z zahtevo enakih da je rokodelstvo, trgovina in obrtnija izključljivo ▼ pravic iz pravico!)ubnosti prevzeli tudi enaka bremena, tujih rokah da * pa>ivuiju>/uv»M ,„^v.. v«r« — «« so tujci primorani, ^u^ut dar ne gre, da bi v pravično vredjeni državi nositi izven dežele, ker jim v njej ni mogoče stalno se zasluženi denar ker premožnej i držav lj držal se mora uže mnogo mnogo let veliko revneji sodržavlj ko poleg njega naseliti. Prva skrb bi jim vsa bremena nositi. — nam dohajajo čudna poročila Vesteneek dolženi tajé, ne bo za vse Je naravno ljala ? ali t ) ali i n da on taji kam pridemo preiskavi in vsi ob- viti srednji stan, in v ta namen porabiti boljše toraj morala biti, si ustano- a samo boljše tuje elemente. Ugovor, da bi se potem eeli > ako m e n a P Videant consuies ! ! Eno stnem zagotoviti o tej zadevi srednj i stan potujčil, odpada, ker se Židovi med Rumuni dosti bolj udomačijo, kakor med drugimi narodi, na pr. med Madjari ali Slovani. Gorici 20. febr. a v n i tr e b b ) d p a z u j t p o s 1 1 i t i j s k ici bod t i n talnični dvorani nova resnico na P bil i n p n a tud jveč sile treb ge p om ag 5 Slatine v Rumuniji 15. februarija. \ ) A. se je zadnji i cas pricelo v mnoirih državah Ker protise- mitićno gibanje, utegne čitatelje „Novic" prav zanimati, Kakor je znano, leta lb78. neodvisna od Tur- Velike reči bodo nocoj v či-čitalnična poddružnicar (katera ima uže 100 udov) bode ira^la svojo prvo besedo s tombolo in plesom. Peli bodo mestni in oko-lični slov. pevci; igrala bo vojaška godba. Slišimo, da bo shod naših ljudi obilen. — Preteklo sredo (,6/a) je bila v gledišči sijajna dobrotna veselica (koncert, žive podobe i. dr.) za mestne uboge. Čisti donesek če jim poročam kaj o naših židih. i ♦ t \ 4 • t v i i i j rT c je 600 gold. postala je Kumu ni ja uže Èvropejske velevlasti, tedaj zbraně v Berolinu, čije. pripoznaie so neodvisnost le pod pogojem uni pot pisal, donesel odbiti 200 gold, stroškov. I)o brotni „bazar i } o katereoi sem je 1700 gold., od katerih je treba i cla se zvrsi enakopravnost žid o v s kristijani. Pred letom 1878. ve- Zeleznikov 10. febr. J. L. (Zdravniške zadeve.) Zdravniška služba za našo selško dolino s sedežem v Ijale so jako stroge postave o tujcih y katere so sicer Zeleznikih je od přetekle jeseni, ko je rajnki zdravnik govorile o tujcih sploh , a imele so vendar namen > nas židom braniti naseljevanje v Rumunijo. 8 ko raj nemo- A. Linhart kraj zapustil, izprazojena, in se ravno zdaj vnovic zopet gotovo na svojo škodo in nesrečo goče je bilo vsacemu ínostrancu, postati rumunskim dr- razpisuje Svoje dni sta bivala tukaj v Zeleznikih žavljanom , , v,« ^ ^^ Židov rojenih na Rumunskem, kateiih očetje so morda tudi uže bili tu naseljeni, in kateri vendar nimajo domovinske pravice. Po berolinskem miru je bila rumunska vlada primorana razglašati ravnopravnost ter izreči, da vsak inozemec lahko postane rumunsk državljan. Vlada je to tudi storila, rumunska zbornica pripoznala je rav tako da živi še dandanes tukaj več tisoč dva zdravnika: eden od vlade postavljen, eden pa pri 1/ J XT v Î * i ! 1 » v w • • • 1 vaten. Uže edina ta okoiiščina je dokaz, da sta morala vsaj za silo oba shajati. Odkar pa je odpravljena kir-urgično zdravniška sola v Ljubljani na škodo ne le naši, ampak tudi sosednim slovenskim deželam, primanjkuje po kmetih zdravnikov vedno bolj, in jih bo gotovo tudi nopravnost vico, vsako v principu še vedno primanikovaio, kajti starejši budo odmrli, mladi a sebi* je* pridržala pra- Pa ra.)še osfajajo po mestih, kjer si upajo već prislužiti posamezno prošnjo za indigenat pretresavati ■■■■■■■■■■■■■te .Ie r —J j w — — «.jv,* ^^ .)w * in iože shajati, kakor na deželi, akoravno se o tem brž in resiti. Kako da se bodo židovske prošnje rešile bilo jasno: rumunski Židovi in njih avstrijski bratje so tudi takoj spoznali, zeló je bil hud vriš v dunajskih ča8nikih. Da njih bojazen ni bila prazna, je priča se- ko ne pogosto motijo. Ako v naslednjih vrsticah go vorim nekoliko v obrambo razmer zdravniške službe naše selske doline, naj se mi ne očita z latinsko pri- slovico : ? ,Cicero pro domo sua4i. Omenil bom le to, kar danja sesija rumunské kamore. tem y ko se avstrij - služi v istinit in resničen dokaz, da zdravnik tudi tukaj skih Rumunov prošnje za državljanstvo hitro in ugodno zamore pošteno živeti in shajati. Okrožje železniške rešijo, se odbijajo konsekventno prošnje ri idov in druzih tujcev y ki niso rumunské národnosti. Veliko nejevoljo zdravniške službe obsega celo selško dolino. Duhovnije te doline so: Selce (3337 duš); Žtdezniki (1475 dus) \ je zbudilo ne samo med Židovi, ampak tudi med drugimi tujci — da je kamora v burni sesiji zavrgla prošnjo bankirja Neuschotza iz Jaša. Neuschotz, uže 65 Sorica (1110 duš); av. Lenart du d duš) 5 Bukovšica (493 duš) in Dražgoše (46 i duš Zalilog (606 . Šte- let star mož, v Kumuni ji rojen y slovi v okolici Jaški 1881.) skupno: 81^5. vilo vseh stanovnikov je tedaj (po škof. imeniku za Plače dobiva tukajšnji zdrav- zarad svoje rnilosrčnosti ; ob svojih stroških je ustanovil hišo za sirote. Ministerstva predsednik Bratianu je gorko nik iz okrajne blagajnice na leto 400 gold. ; — cepljenje kóz v vseh sedmerih zgoraj omenjenih ctunovnijah dá priporočal dolično prošnjo — a zastori} lastna stranka precej prihodka; y kdor kdor v kako škodo so državi ljudjé, ki so samo zaradi zaslužka v njej , a prisluženi denar pošiljajo izven de- ga je zapustila. Kdor pozna tukajšnje razmere kako da je cela država z židovi prepiuía, ljudstvo je v obce premožno in ve vé omikano, ter ima do zdravnika veliko zaupanja in spo-štovaoja; — vse veće vasi doline so v ravnim, kamor se y pel jati more y in tudi pota po hribih in visinab so tako dobra in složna, kakor sploh po tacih krajih biti y kdor vé, kako velikánsko muč ima kapital v morejo žele židovskih rokah v deželi, kjer je težko še za 15 od- Stanovanja v Železnikih niso draga; drva ta se ne bo čudil , (ia se ži- stotkov denarja dobiti dom z indigenantom uže itak na široko odprta vrata še bolj ne odpahnejo. A stroge postave ne zadenejo samo Židov , med koj i mi je tudi dosti poštenih in zaslužnih zeló želi po ceni 5 na prodaj se dobi vsega y cesar i kdo po- 7 vsakdanja vozna poštna zveza s Skofjo Loko pa olajšava za pičle solde obćenje s Skofjo Loko, Kranjem in Ljublj ano. Kot senčna stran tukajšnje zdravniške moz y ampak tudi vse druge nerumunce. Da se ru- munska vlada ne potrudi boljše delavne elemente med tujci ■^■■■I^^^^B^^II brez ozira na vero - z na deželo vezati y kaž e y državljanstvom trdno ako da je šlepa za pravi službe povdarjala se je pred malo leti revščina nekaterih tukajšnjih delavcev, in neki čenči zljubilo se je zarad tega celó blatili tukajšnjo službo v nekem dunajském zdravniškem časniku. V obrambo njeno naj po- i blagor države. Vlada naj bi pomis lila y da v Rumuniji vemo predal da ima Jesenovška fužina zádrugo (vzajemni ec Bruderlade) ni ravno tako tudi imajo bolj ko drugod, manjka omikanega srednjega stanů! Zbornica naj bi pomislila, da rumunska družba do dan- kovači dveh tukajšnjih fužinarjev. Za te delavce pla-Čuje zdravniške stroške zadružna blagajna. Da se na- * Prav tako! Fiat justitia, pereat mundus. Vred. haja tudi še v kaki drugi občini naše doline kak siro- kaj tacega je menda mak za plačevanje nezmozen, no ? najti povaod. Al večinoma so stanovniki vse naše do- line taki, ki zdravniku ne bodo solda dolžni ostali t ke- inženir Wehrhan mlajši, nadplavžar Unger, davkar Rotter, davkarski kontrolor Moschner in štacijski načelnik dar bodo potřebovali njegove pomoci. Značajnost in po- Babnik; kasneje sta se še pridružila poštar Treo in štenost njihova je temu porok. Zlasti za kakega mla- vahtmajster Wagner. dega in čvrstega gospoda bila bi Dr. Pavlic je bil kmalu potem Rajni kirurg Linhart naša zdravniška služba poklican k nekemu bolniku. Okrajni komisar Delkot ki je bil prejšnjega dne v Ljubljani na plesu, hotel je da ga se en prav kot nalašČ. krat omenim — je bil tu dokaj bolj zadovoljen in zdrav kot v svoji prejšnji službi na Dolenjskem in odhod nje- Wehrhan, ki mu je za šalo > kmalu oditi, kar mu pa ni pustil njegov prijatelj Fric a mu okna žugal, gov od tod pripisati je bil edino le prenagljenji, kar pobije, ako na tihem oiide domov, in še k o m u nain je dosti jasno svedočila njegova fcežka ločitev od je Delkot dovolil a uuon jwouu o v tuuuii» UJC6V v a bcaua » um j o í_/ u i tv w t uv » uwij u a TO U S m e O k n a p 0 b Í t î, Marljivemu, v svojih tirjatvah nasproti občinstvu pustil gaje Wehrhan. Kmalu po 10. uri se je previdnemu in zmernemu zdravniku tukaj zdatnega za- razšla cela družba; eni so šli pes domov služka primanjkovalo nikdar ne bo. (Kon. prih ) pa na treh vozeh domov odpeljali. 7 Rovt 15. febr. (Cerkev na Petkovcu.) V naši fari je peljal Wehrhan drugi so se prvém vozu se starejši in Griesheim, v drugem vozu podružnica sv. Hir onima na Petkovcu. Cerkve no okrajni glavar Vesteneck in štacijski načelnik Babnik vrh tega je poslopje je staro in nima pravega sloga, zeló majhno in nizko, toda oprava njegova je zeló lična. v tretjem Wehrhan sin ter y vozovi peljali n ge r Pred Liti jo so se mimo tarn stojećega Rotterja in vahtmaj- svetišči tik velicega oltarja na evangeljski strani pod stra Wagnerja, Moschner in Treo sta še dalje zadej stropom stoji letnica 1670. Ljudstvo pripoveduje, da je ostala. Prva dva vozova sta naravnost domov peljala cerkev veliko stareja, da je bila nekdaj božja pot da potnike , a F r i c W e h r h a n je ukaza svoj voz ono leto vsled neke nezgode pogorela, pa potem bila ustaviti pred Del kotovi m stanovanjem ter je zopet popravljena. Pred cerkvijo na zidu stojite pri vsled Delkotovega p r i v o 1 j e n j a pobil mu s ke p ami vhodu dve okrajšani piramidi, kateri ste po ljudski go- sedem vnanjih in s tem tudi šest notranjih maj-vorici znamenje stare božje poti. Izpod omenjenih pi- henih šip njegovega pritličnega stanovanja in je potem odsei. Med tem so pa potniki prvih dveh ramid přiteče tudi ob suši nekoliko vode, ako malo privzdigneš. Res, da enacih piramid še nikjer ni- voz • V I • prish do doma, a Rotter gem videi > in v eliko vendar lahko kak enak pomen imate. ne verjamem o njunem pomenu, zasukaia ravno okoio vogla na in vahtmajster Wagner sta Druga letnica trg. Wagner Je videi po- bita okna in spoznal bežečega Wehrhana sina, pošlje zapisana nad vrati v stolp in sicer 1701. Nikdo ne zato zjutraj žandarja v Delkotovo stanovanje, da je po vé o tej letnici nič povedati, vendar najbrže je bil to izvedaval ter je sam z Delkotom v pisarni okrajnega glavarstva razgovarjal se o dogodjaji; po Delkotovi iz- • i • TrT i ♦ « AJ javi leto cerkven strop narejen Tretja letnica se nahaja , daje Wehrhanu přeje v Smartnem dovolil, da znabiti so to leto stolp predelali. Sicer se ne vé mu pobije okna, samo da bi smel iti spat, in po- v stolpovem zidu nad vrati, ki peljejo v lopo. in sicer 1721 nikjer za nobeno listino o tej cerkvi. matizmu se ustanovljena. škoiijskem še- ) bere, da je bila v Rov tah fara 1694. ker ni bilo nobenega hru pa in se tedaj niko- tej dobi so se gotovo vsa pisma y ki tem , mur ni kalil noćni mir, ni naznanil dogodjaja sodniji službeno porocal je o tem c. k. okrajnemu glavarju. > a y so bila, na Vrhniko , ki je tadaj našo faro oskrbovala, Delkot je tudi sam izjavil, da je Fric Wehrhan přiznal přenesla, ali pa po nemarnosti poizgubiia. Omeniti mi da mu je okna pobil in dá je steklarski račun uže po slednjič tudi še govorico, da se Petkovec v rimskih ravnal, da mu je okna pobil z nj ego vim p ri vo- listinah ,,Kozjapara" imenuje Ako bralcev ,,Novicu v shrambi dobil kako pismo kedo častitih ljenjem, kar tedaj ni kažnjivo. << > ki Po tem popisu bi bila ta rec toraj le pustna šala, nam znalo važno biti, naj blagovoli přepis v Rovte a vse drugačna je rec po dopisih v slovenskih časnikih visokočastitemu gospodu duhovnemu pomoćniku poslati, kateri imajo od tod iz bolj zanesljivega in nepristran- ali ga pa v ,,Novicahu razglasiti. Rakovníka 15. febr. A. B. c. Grajski o skrbnik skega vira sledeče poročilo : ,,Ljublj. Wochenblatt si mnogo prizadeva, da bi z Radeljce, grajščine groiinie Barbove, mi je med dru- Vestenecka opral. Pa vsaj tako vemo , da je tudi ta girn te dni poročal dogodek , ki bode gotovo zanimal Članek Vesteneck sam pisal in da se toraj le on skuša nedeljo popoldne je storila svinja dva očistiti. Vse njegovo prizadevanje in zvijanje je res živin orej ce. prasca, v pondeljek zjutraj pa zopet deset prascev in v prav čudno in neverjetno, in če on še torek zjutraj še dva, skupaj tedaj 14 prascev; med temi je bilo mrtvih ? pa zdravih. Druga novica celo žuga, da bo župana pred sodnijo tožil, zna to pač tolažilo biti za njegove prijatelje; strahu za župana pa ne bo veliko, iz našega kraja je pa ta, da so te dni zasledili na Mirni ker se njegova tožba opira na priče, ki zlasti, če bodo celo fabriko za ponarejanje denarja s prešo ali mašino, pred sodnijo in pod prisego zaslišane, bodo gotovo tudi katera v moči poldrugega konja t^hta 80 kil in je lično resnico govorile. Vestenekovci so sicer skušali, nektere izdelana, z modeli za goldinarske tolarje, četrtgoiclinarje priče progovoriti, dabimolčale ali krivo pri-in tako naprej za manjši cinasti drobiž. Mirnskemu ca le tako, da je bil župan prisiljen, to nepostavno po energičnemu županu g. Koračinu je bila natihoma ta čenjanje sodni ji naznaniti, da naj to preišce kot ka- ree naznanjena, in on je uže na drugem kraji skrito ženski pregrešek Ali našel in jo po svojih hlapcih kontis- dokaz, da take poskušnje niso najboljši mašino vendar ciral, potem pa vso to reč brez odloga sodniji v Treb- nohte?" gre Vestenecku in njegovim tovarišem za Radovedni smo vendar, kako se bo vsa rec nem naznanil. Sodnija ima uže poglavitne ticke in fa- na klasični litijski zemlji izmotala. brikante v kletki. Celo gnjezdo jih je; kakor se go- Ljubljane. Kako drzno nasprotniki naši pri von > utegne čez dvajset deležnikov te reci biti. vsaki priliki napeljujejo vodo na svo) mlin in se o tem Litije- (0 glas ovit em skandalu.) blattu pisuje tudi v ,,Narodu" omenjeno dogodbo tako: Laib. Wochen- tudi laži ne bojijo, temu najnovejši dokaz je ta, da or- se skuša Vesteneck pred svetom oprati in po- gan ljubljanskih deutschkrainerjev in nekateri judovski V * ? * dunajski časniki so zadnji teden bobnali po svojih listih y nedeljo 6. februarija t. 1. so so^zbrali na skupno ve- da baronu Apfaltrernu se ima kranjska dežela za- čerjo v Ravniharjevi gostilni v Smartnem poleg Litije: hvaliti, da bode vprihodnje 300.000 gold, manj zem- tem se ve da nemčurska mi mi skrbimo okrajni glavar Vesteneck, okrajni komisar Delkot, okr. ljiškega davka place vala. zdravnik dr. Pavlič, rudniški vodja Wehrhan, rudniški klika skuša ljudstvu kazati: 7) gledite 7 64 za Vas, da vam oiajšamo bremena !" V očigled tacih iz- Afriki). jav treba je stvar pojasniti, kakor je v resnici. P. Beda hoče toraj brez odloga poslati na brani denar P. prioru v misijon v južno Afriko y yy ker Ko je kranjska deželna komisija za uravnavo zem* iz poslednih pišem od ondot posnema, da so njihovi ljiskega davka, kateri ud je tudi baron Apfaltrern bratje tam v velikem pomanjkanji. a } bil , leta 1874. razglasila vrstilno tarifo, po kateri se Tako se nadja imajo zemljišča ceniti, je po vsi naši deželi počil glas, da našim razmeram ni primerna, in od vseh krajev naše dežele prihajale so pritožbe zoper previsoko vrstilno tarifo. Nezadovoljnost o tem bila je toraj splošna, zato je prišla ta za obstanek kmetovalcev naših važna Na- Beda, da ne delà zoper namen pobožnih darovalcev. (Za mestne volitve) naznanja magistrat, da leži zapisnik volivcev v dopolnenje srenjskega zastopa za leto 1881. v ekspeditu do 5. marca t. 1. v splošni pre- gled. Vsaki za volitev opravičeoi ima pravico, zoper řeč tudi v deželnem zboru leta 1874. v razpravo sledek temu je bil, da so v deželno cenitveno komisijo reklamirati. ta zapisnik, ako meni, da je kdo, ki nima volilne pra- vpisan , ali ne v pravi volitveni razred vvrsten, vice bili od deželnega zbora izvoljeni zastopniki baron Ap faltrern , Peter Kozler, dr. Razlag in Fr. Kotnik svoji službi se odpovedali. Namesto njih so bili potem v ome-njeno komisijo izvoljeni gospodje: dr. Ahačič, dr. Po-klukar in pa Luka Robič za ude, za namestnika pa dr. Zarnik. Od vlade v omenjeno komisijo imenovani £0- Ta reklamacija mora pa do 10. marca magistratu ustmeno ali pismeno tako gotovo predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije ae ne bo ved ozir jemalo. (.Naznanilo.) Tište gosp. ude družbe sv. Mohora ki svoje letnine gold. za y. UVIU v.* ^ 1881. pri prejemu zadnjih 8podje ostali so nespremenjeni 47 sej ah so ud je de- želne cenitvene komisije, kateri duša je bil dr. Po-klukar, pretresovali gori omenjene pritožbe, pri-merjali jih dotičnim vcenitvenim operatom in pripravljali gradivo ua centralno komisijo in za določbo konečne tarife. Zii poročevalca bil je enoglasno dr. Po klu kar izvoljen. zanesljivega vira nam je znano, da je bilo dotično knjig še niso odrajtali, vljudno prosim, da blagovolijo to letnino pri podpisanem plaćati vsaj do 26. februarja. Ravno dotlej naj tudi farni poverjeniki dekanije ljub- ljanske pošljejo imenike in letne zneske svojih udov. za rešitev omenjenih pritožeb, za poročilo Ljubljani 14. februarija 1881. Karl KI un 7 poročilo mojstersko izdelano, na vse strani temeljito vtrjeno. Izrekla se mu je. pa zato v zadnji seji od vse komisije tudi zaslužena zahvala, in po njegove m na-svetu se je vrstilna tarifa tudi popravila in dunajski centralni komisiji v odobrenje toplo priporočila. Zasluga bode dosedaj z gruntnim davkom preobložena duhovnik in dekanijski poverjenik, pred škofijo št. 14, 1. nadstropje. (S slavnoznano maskerado) sklepa ,,Sokol" pustne veselice v torek v čitalnici. tedaj, da Novicar domaćih in tujih dežel. dežela naša v prihodnje 300.000 gld. zemljiškega davka man j na leto plačevala, gre vsem udom dežel ne naše Dunaja. zbornici poslancev je bilo sklen komisije, v prvi vrsti pa gosp dr. kajti on je tišti Poklukarju ? ; ki je s svojim temeljito izdelanem po- sebnemu odboru. predlog Lianbacherjev in Kronawettrov o raz* širjenji volilne pravice izroČiti v poročanje po- jeno ročilu vse posamezne točke popravljene tarife v trdil in neopravičenost ugovorov sosednih dežela d j a n s k o Lienbacher je svoj predlog iz- dokazal. Njegov izdelek bil je pa tudi na višem městu za enega najboljših operatov spoznan. — Da seje baron Apfaltrern krepko držal tega gradiva, ki mu ga je dr. Poklukar vrstno pripel na oktobersko diplomo. — V odsekovi seji se je za ravnopravnost slovenskega jezika dr. Tonkli prav možato potegal in prav živo barval kri- po vseh slovenskih pokrajinah vice, ki se Slovencem v roke podal, zato smo gosp baronu, ki je s koristjo dežele tucii svojo lastno kožo bránil, uže davno v našem listu izrekli priznanje, da je godé zarad laški ali pa tega, da vlada v vseh sodnijah še vedno v centralni komisiji storil svojo dolžnost, al več hvale mu ne gre, kakor ta da je po dr. Poklukarji v smislu naše deželne komisije izdelani operát v centralni komisiji, kateri ud je bil, zagovarjal. nemški jezik, dokazal je navzočemu ministru dr. Pražaku prav nujno potrebo enakega raz-glasa gledé enakopravnosti slovenskega jezika v vseh Minister je na to obljubil, da bo za to skrbel, da se bo sodnijah, kakor je tišti za Cesko in Moravsko. zahtevani razglas pripravi! in izdal. Bog daj! nadaljevanji baron Giovanelli-jevega nasveta (Ljudski shod v nedeljo) přivábil je okoli 300 je govoril Saup, Zallinger, posebno iz vrstno in z veliko osob moškega in ženskega spola in obrtnijskega in de- pohvalo pa ud centralne komisije nemški Pemec Stre lavskega stanů. Predsedoval je gosp Josip Regali ; r u v i c y ki je temeljito zagovarjal postopanje one ko- tujega social-demokrata ni bilo nobenega pričujočega. misije. Pri nadaljevanji solske debate govorila sta Obravnave o domaćih zadevah so mirno tekle; razprava dva govornika, konec tej obravnavi, ki se bo v četrtek o osušenji močvirja ljubljanskega naj bi se pa raje bila opustila, ker presega znanstvo ljudskega shoda. , kakor ,,Slov. Go- nadaljevala, bo brščas V se v Grško Vse kaže na to petek. da spodar Vdova dr. Razlagova grško turski vozel a bode vendar konečno presekati moral meč, kajti razgl poroča, postavila v Brežicah svojemu soprogu grške vlade kliče pod orožje — kadar bo treba na- metre visok spominek iz marmorja. Na spominku je rodno armado, v katero mora stopiti vsak mož od 31. Grška vlada je naročila tudi pri White- ;or ..Presse" iz Pešta zapisano: ,,V domu Gospodovem naj bi prebival dr. Ja- do 40 leta piloinn. * io iQoa 4. n 1880. r kob Radoslav Razlag. 12. jul. 1826, t 5. jun (i Kdor dušno živi, ne umrje Iz Mar ij e-Z vezd e v Bosni je Danica" přejela pismo od prec. P. Beda-Vestenecka, pisano 12. dne t. m. Obseg pismu je: 1. Presrčna hvala za darove. Leadu na Reki 60 torpedov in kal poroča, na Ogerskem 1600 konj. menja mirú. To pac niso zna- Listnica vredniàtva. Gospodu v Vipavi: Ker ,,Novice" , Od Propagande v Rimu je prišla oštra prepoved, da zmerom rade resnici na ljubo popravka jemljejo, pošljite ga P. Beda s tovariši za zdaj ne sme potovati v kafern- nam, da presodimo, kaj je dopis z Vipave od 2. dne t. m. sko deželo, (najbrže zarad vojskinih dogodeb v južni neresnicnega porocal. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasiedlliki v Ljubljani.