List 53. i t • Tečaj XLII o /Air •ílll*. 8 Izhajajo ysako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskaraiei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 31. decembra 1884. Obseg: Vabilo gospodom družbenikom c. k. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljublj (Dalje.) Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dal.) O naši živin orej i Zamet y stepah. (Dal.) Mnogovrstne novice. N dopisi Novičar <3 Gospodarske stvari. gospodom družbenikom c. k. kmetijske družbe kranjske na občni xbor y Ljubljani 28, dné januarija 1885. (Zbor je v dvorani mestne hiše ili se zacne ob uri dopoludne.) nasi zivinoreji. Spisuje Gustav Pire, (Dalje.) V. Predno sklenem svoj spis ter nasvete stavim, katerih izvedenje po mojem mnenji bode našo živinorejo izboljšalo, spregovoriibi hočem še nekaj besed o naših Program obravnavam : plemenskih bikih. Naši plemenski biki ne zadostujejo ne po kakovosti in ne po številu. Ako bi vsak posa-mezen kranjski živinorejec hotel pomisliti važnost in vpliv enega samega bika, koliko drugača bi bila uže naša živinoreja! veliko krajih ali vaséh je stara navada, đa eden ali drug posestnik vedno drži bika. , Predsednik prične zborovanje. , Poročilo o delovanji centralnega odbora. . Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885. Račun in proračun, katera družbeniki uže v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske. gotovem času mora skrbeti za nadomestenje starega bika in takrat za rejo odbere prvega teleta možkega spola, ki ga mu ena ali druga krava stori. Da bi se oziralo na kakovost teletov, na lastnosti matere in očeta, na to še še misliti ne smemo, kar je pa posebno napacno je to, da je bik navadno v najpremožnejši hiši vasi, da si posestnik v čast šteje, vedno doma iz svojega hleva prirejenega bika imeti. Kaj je následek Poročila in predlogi pođružnie in predlogi po- te£a ? S!abe lastnosti živine dotičnega hleva postajajo 19. družbenih vedno bolj stalne in se še povečajo, prenašajo se na goved cele vasi in ker se bik vóli vedno iz ene in Volitev 1 odbornika v centralni odbor, namesto tište čede, je kmalu vsa goved te vasi med seboj krvno sameznih družbenikov po propisu pravil. po 22. družbenih pravil izstopivšega. Priznanje častnih diplom za hvalevredne za- sluge o poljedelstvu. sorodna. Nič pa živine tako ne slabša, kakor nepremišljeno plemenenje sorodnih živali med seboj, in to je vzrok Volitev častnih in dopisujočih družbenih udov. Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani 21. decembra 1884. > > Karol baron Wurzbach-Tannenberg kranjski živinorejci, po katerem tolikokrat poprašujete ker si ne veste tolmačiti, od kod da prihaja vedno bolna zamrla goved, koje hibe se vam od leta do leta množe. Sezite po dobrih plemenskih bikih, kot vam jih c. kr. kmetijska družba ponuja, in kmalu se bodo zboljšale vaše čede; kupite si najlepšega in najdražjega bika, ker hranjenje tukaj ni na mestu! Drugi nedostatek pri naših bikih, ki nič manj kot y predsednik. Gustav Pire tajnik. ? prvi pripomore k poslabšanji živinoreje, je njih pre-močna poraba. Umni živinorejec računa na enega polni moči 50 do 70 krav na leto. Ali povoljno razmerje pri nas na Kranjskem? kje ! Enketa ki se prošlo spomlađ * y i* - V/ Ljubljani o novi postavi za povzdigo živinoreje 5 je v razredjevanjem drevesne vejine krone naj domači očigled temu za sedaj sklenila nasvetovati, da se bode sadjerejec ob enem združuje tudi drevesno snaženje. od občin zahtevalo bika na 80 do 100 krav nejše ili úauicTaiv, J- wiû-w «w ^^ xv/ azmerje tirjalo se bode še pozneje lahko Tes za Drevesno snaženje pa nič druzega ni, nego da sadnemu drevju vsa debla vrhov, debelejših vej in glavno deblo JLLVJ^V^ a ~ J---------------f ~ ~ — ~ —-----~ 7 ---------O ~ -------- "--- ' 1 ~--* 0 ▼ L±KJ \JkKJkJJL zdaj smeli bi biti s tem zadovoljni, ker bi se živino- samo vsega mahú, raznih lišajev, gob, stare mrtve sko reja uže precej izboljšala, ako pomislimo, da imamo rije in v tej ropotiji se nahajajoče mrčesje zalege z ondi kraje, v katerih pride do 500 krav na enega bika. ^ prezimujočimi mrčesi vred očedimo in očistimo. Razno Til naj sledi razmerje, kakor je po zadnji štetvi mahovje in ligaji, katero se na zanemarjenem sadnem v posameznih sodnijskih okrajih med biki in kravami, drevji razvija, je v pravem pomenu besede počasni in Okraji sledijo eden za drugim od najboljšega do naj- gotov drevesni vničevalec, kateri čvrst, krepek in zdrav slabšega z ozirom na to, da je najboljši oni, ki ima drevesni razvoj hudo in očividno zadržuje; te dve ne najtesnejše razmerje. , En bik v sodnijskem okraji Idrija pride na 19 krav 55 55 n 55 55 55 » » » n 11 55 55 55 55 55 n 55 » 55 55 55 11 55 19 JÎ 55 55 55 55 55 55 11 55 17 55 55 55 55 55 7) 77 55 55 17 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 Loka 17 55 33 Logatec rt • w 55 47 Ljubljana (okolica) 55 55 51 Kranj 55 55 54 Zatičina 11 17 54 Kranjska gora w w 55 » w 55 55 Tržic )5 )5 56 Vrhnika W 9 n w w n 57 Radovljica W m 55 m * 55 78 Brdo 71 1) 82 Kostanjevica ~ m î) WW n 95 Kamnik 98 Žužemberk 77 J / » 102 Novomesto 9 W 77 n 109 Vipava 77 m M 55 138 Ribnica 7) 71 154 Krško W W » * w ?î 155 Metlika ;; w w )} 159 Senožeče 7) )) 163 Mokronog » m 15 * w 55 165 Litija 11 55 168 Rateče 55 77 172 Trebnje 55 w # 55 228 Ljubljana (mesto) 55 11 230 Postojna 55 11 233 Bistrica J7 55 252 Kočevje w 9 55 w w 55 253 Velike Lasice 11 288 Lož w w >5 w w 77 297 Crnome! w W 55 * r 55 350 55 55 snagi zadržujete zraku pot v drevesno kožo (lubad) ter preprečite izsuševanje in obnavljanje taiste. Ta dva škodljivca vegetirata in živita se celemu sadnemu dre-vesu na škodo od njegovega živeža ali soka. Na sadnem drevji pa razun druge 55 Ï7 55 55 55 55 17 71 11 55 55 15 55 55 55 55 55 » 55 n ev in mahú opazujemo tudi še šeškarje" (Schmarotzer), kateri taistemu enako škodo zadajajo in veliko obilico drevesnega živeža sa-mogoltno posrkajo. Le-sem spada: a) velika rujava lésna goba (Boletus) , katera se razvija na zvunanjih drevesnih bolnih delih; b) mala siva goba (Nyctomyces), katera se prikaže v notrinji in na notrinji trohljivega lesa, osobito pa na prostorih slabo zaceljenih drevesnih ran 5 med imenovani tičj i temi „šeškarji" je eden najhujših, tako lim" (Viscum album), kakoršen raste 55 55 55 55 55 55 55 po goratih in drugih krajih, pogosto tudi na hojah in hrastih. Ta, zadnje imenovana nesnaga in šeškar sadnega drevja ostane poletu in pozimi, vedno zelena, iu ima usnjato listje ter bele jagode. Škodljivec ta množi se na sadnem drevji po ptičjeku (tičjih odpadkih); tiči namreč radi te limove jagode zobljejo, in ako tak odpadek na stari rapavi skoriji (lubadu) sadnega drevja odpusté, prične seme kaliti in svoje male korenine v najzgornjo lubadovo plast riniti, s katerimi sadnemu drevesu prav veliko potrebnega živeža odtegae in popije. Pogostne prikazni tičjega lima na sadnem drevji v kakem kraji so vselej gotovo znamenje malomarnosti domačih sadjerejcev, ter kažejo, da ljudstvo za to pre-koristno kmetijsko stroko niti veselja, niti nobene ljubezni nima. Med pravimi in zavedenimi sadjerejci sadno drevje po mahu, lišajih, gobah, tičjem limu in po drugi enaki nesnagi nikdar škode trpeti nima. Za odstranjevanje mahú 5 lišajev 5 šuplje in ra mrtvega lu bub in tudi mrčesov samih prav radi v obilném Kako nam je sadno drevje na stalnem pave drevesne skorije ali razpokanega, bada itd., v kateri ropotiji škodljivi mrčesi v podobi jajčic, številu prezimijo, in od kodar se ob ugodnem vremenu prihodnje pomladi na svoje uničevalno delo spravijo, služi nam najbolje in najgotoveje nalašč v ta namen narejena železná strgulja, katera ima z dimnikarsko drgljo precejšnjo sličnost. Oblika drevesne strgulje more in utegne biti po potrebi in okoliščinah tudi razno-vrstna ; v vsakem slučaji naj bode pa praktična. Robovi drevesne strgulje ne smejo biti preostri zato, da se mestu pravilno oskrbovati? Spisal M. Rant. (Dalje.) Vodeni poganjki se najsigurneje, najhitreje in njo snaženo sadno drevo na lubadu ob izvrševanji tega ■ važnega sadjarskega opravila preveč ne poškoduje in najročneje morejo z nalašč v ta namen narejenim kri vačem" (zvanim tudi: kosir, rezilnik, krivec in poganj- ne rani; oblika njena naj bode vselej praktična in pa kar) odstranjevati. „Krivač" ta ima dvoje ostrin ali taka 5 da se more ž njo vse lubadovo površje tudi po rezil: stransko na vun zakrivljeno in pa konečno z ne- globeljih njegovih dobro in čisto osnažiti in očediti. kako sedlasto obliko; daljni del njegov je 55 tuli U (ali Pri mlajšem sadnem drevji s še ne prestaro in 35 tuljava") na spodnjem koncu, s katerega pomočjo mo- bolj gladko skorijo ali lubadom rabiti moremo s prav remo ga ob času rabe na pripraven in primeren drog dobrim vspehom pri snaženji mesto strgulje nalašč v ta nasaditi in pritrditi. Odrezujemo pa s tem orodjem vo- namen narejene praktične drevesne krtače iz jeklene dene poganjke z nategom proti sebi ali pa z oddregom žiče (jeklenega dratú) priredjene, s katerimi se delo od sebe. zakrivljeno, a v drugem pa konečno sedlasto rezilo. vsakem slučaju nastavi se rezilo krivačevo tako na vo prvem slučaji nam služi stransko na vun jako ročno in točno izvajati more. Idimo za stopinjo dalje. Mah in lišaji, ta dva huda „šeškarja napadata deni poganjek, da se ž njim tikoma ob veji ali pa ob najraje ono sadno drevje, kateremu stalni nasad je v deblu, iz katerega je izrastel, gladko odreže in popolno mrzlih, nizkih, senčnatih in zaprtih legah; severna in odstrani. severno-izhodna stran debla, kakor tudi zgorenje površje debelejših, bolj vodoravnih drevesnih vej pred tema škod-ljivcema navadno veliko več trpé, nego ravno nasprotni drevesni deli na teh mestih. Ako hočemo sadno drevó mahu in lišajev pošteno osnažiti in otrebiti, moramo mu deblo, debelejše vajo iu druge napadane dele v vejini kroni dobro z apnom pobeliti. Bělilo v ta namen napravi se iz vode in ugašenega apna ; prereclko ne sme biti, a tudi pregosto ne. Dotični drevesni deli naj se pobelijo še le potem, ko je bilo raz njih raahovje in lišaji s strguljo ali pa ščetjo dobro odpravljeno. Beljitev sadnega drevja. izvede se najložeje z iiavadnim in dobrim zidarskim omelom ali boleznim , s kakoršnim zi-dovje belimo. Ko je bilo belenje po deževji raz sadno drevje enkrat odprano in omito, treba je zopet obnoviti (ali iz nova pobeliti), kar se navadno še le po preteku enega leta zgoditi ima. Belenje sadnega drevja je velike koristi; apno osnaži in očisti drevesni lubad; zadržuje (preprečuje) nov razvoj mahovju in lišajem, ter odvračuje tudi škodljive mrčese, da na takih, z apnom pobeljenih mestih sadnega drevja svoje zalege (jajčic) ne polagajo. Da bode pa tako beljenje na sadnem drevji za okó prijetneje, naj se apnu nekoliko pepela ali pa sáj primeša, vsled česar se prebela apnena barva v sivo ali rujavo spremeni. Sosebno pri mlajšem sadnem drevji, ko bilo je mahu in lišajev dobro očiščeno in otrebljeno, služi nam mesto apnenega belenja tudi prav dobro lug iz vode in pa iz lesnega pepela napravljen. (Dalje prihodnjie.) Gospodarske novice. * Licenciran]e privatnih žebcev bode letos v Rado-Ijici 19. januarija, v Kranji 20. januarija, v Kamtiiku 22. januarija in v Ljubljani 24. januarija 1885. V imé sekcije za konjerejo udeležila se bodeta licenciranja gg. Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe in Edvard Schlegl, živinozdravnik in učitelj na podkovski šoli c. k. kmetijske šole. Y politične okraje, koji niso uže gori imenovani, ne bode šla komisija, posestniki žebcev v teh okrajih, kateri mislijo žebce za pleme rabiti, naj pa to do 6. januarija 1885. leta v Ljubljano naznanijo. * * * * Amerikanske trte v Avstriji 0 tej zadevi pričakovati je, kakor se poroča, v kmetijskem ministerstvn nek preobrat na bolje. Bog daj, da bi res bilo. Snuje se na Dunaji tudi društvo za „ohranjenje vinarstva v Avstriji, kojega osnovatelji so možje iz najvišjih kon-servativnih aristokratičnih krogov in prelati spodnje-avstrijskih samostanov. * # # * Novo vinařsko in sadjarsko šolo namerava ustanoviti hrvatska vlada v Petrinji. Tudi v Istriji bodo dobili v kratkem novo kmetijsko šolo, ker je neki Istrijan zapustil v to svrho 60.000 gold. Vesela Istrija, tužna Kranjska!? * * * * Prusko ministerstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ukazalo je napraviti velike nasade amerikanskih trt, iz kojih zamogli bodo dobiti vinorejci amerikanske trte pravih sort. In pri nas? Občsnske stvari. Domovinstvo v občini. Za naše občine na kmetih ga pri sedanjih razmerah ni težjega bremena, kakor so stroški za vsakovrstne domačine, kateri se oskrbujejo izvan doma. Da se stroški te vrste množijo bolj in bolj, temu je kriva v prvi vrsti sedaj veljavna domovinska postava, katero prestrojiti si uže mnogo let prizadevajo zastop-niki naši v postavodajnih zborih. Mnogokrat pa je kriva naraščanju takih stroškov deloma neizurjenost in deloma slabo znanje postav pri naših občinskih predstojnikih na kmetih. — Gotovo je, da imajo občine največ raznovrstnih oskrbovalnih stroškov plačevati za družine go s tačev, katere imajo brezimetja navadno v svojih kočah največ glav v družini. Župani pa ravno pri tacih gostačih premalo pazijo , ali so v resnici po zdaj veljavni postavi domačini ali ne. Večidel si mislijo, da je uže domačin, ako biva kakovih 10 ali še več let v občini. Pa da temu ni tako, lahko se prepričajo pri naših poslih, ki so po 20—30 in še več let z doma služili v Ljubljani, Trstu, Zagrebu itd., ko so pa onemogli, vrnile so nam jih, morebiti tudi cele njihove družine, da občina skrbi za-nje. Pa tudi so nam znani slučaji. ko se je občina dolgo časa branila priznati domovinstvo ptuje osebe, konečno pa se je dal slabo podučen župan progovoriti, priznati ji domovinstvo — in uboga občina morala je vsled tega plačevati stotine. Svarimo vas toraj vse župane po kmetih, lahkomiš-ljeno priznati domovinstvo tujega člověka , ali sprejeti ga za občana. — Novo leto imamo, zimski čas je, ko se ložje dovrši kaj delà doma za občino. Sostavite si zdaj natančen imenik domačinov pa tudi tujcev v občini po skrbnem preiskavanji, in to bode vam in vašim na-slednikom županom dobro služilo , ako v oni zapisnik tudi sproti vpisujete vse dotične spremembe, ako ta imenik na priliko, tudi še pregledate z vsakim novim letom. Kako je vsaki občini najložje in najceneje, preskr-bovati domače hiralce in sirote, to mora se ve da, sama najbolje prevdariti. Ni pa dvomiti, da se na kmetih doma ceneje shaja, kakor pa v tujih, izrekoma v mestni občini. Župani morajo v prvi vrsti pozvedeti po onih osebah , katerim postava naklada skrb za take uboge, kakor starišem, zakonskim družetom itd., potem pa med domačini zmiraj ložje in ceneje spolnuje občina svojo postavno dolžnost, kakor pa povračati vnanje stroške. — Toraj župani, varujte se, bodite pozorni in jemljite one, za katere ima občina skrbeti rajši v domačo občino. V tej zadevi priporočamo častitim županom, da pazno prebirajo domovinsko postavo z dne 3. decembra 1863. leta, izrekoma drug oddelek §. 5., in slednje, ki določuje, kako se domovinstvo začenja, spremenja in izgublja. Deželni zbor kranjski. Iz 14. seje deželnega zbora 18. oktobra. (Konec.) Dr. Samec poroča o prošnji občine Brusnice za pomoč zoper cigane. Gosp. JŠuklje kratko opisuje cigansko kugo, ki raste od dne do dne. Konečno se sprejmó sledeči na-sveti upravnega odseka k peticiji št. 92: Visoka c. kr. vlada se naprosí, da skuša po hvali za prijazne besede, in gosp. Svetec deželnemu svojih podrejenih oblastih dognati domovinstvo ciganov, glavarju izreče zahvalo in priznanje za njegovo modro "in voditev zborovanj, sklene gosp. deželni ki po naši deželi pohajkujejo, da skuša poizvedeti, ko- předsedo liko in katere ciganske trope imajo v naši deželi in v glavar ob kateri občini svojo domovinstvo in katere pripadajo drugim deželam. Imenik v občinah naše dežele pristojnih ciganov naj se izroči vsem sodnijam, političnim ob- 7« 3. uri letošnjo sesijo lastvom î žandarmerijskemu poveljstvu in vsem občinam Mnogovrstne novice. na Kranjskem. 2. Vse ciganske trope, katere niso v katero občino naše dežele pristojne , se imajo iz naše dežele iztirati Požar v amerikanski sirotišnicL Katoliška sirotiš nica pri sv. Janezu v Brooklyn-u, v kateri se preskr in se v ta namen naprosi slavna c. kr. deželna vlada, da opozori vsa županstva, c. kr. okrajna glavarstva in vse žandarmerijske postaje, na ukaz ministerstva za hitro razširil buje in odgoja krog 800 sirot. Po noči od predmi ozi notranje zadeve od 10. maja 1851. leta, št. 11.277 roma na ukaz ministerstva za deželno obrambo in javno varnost od 17. avgusta 1869. leta, št. 2860, in še na nulega četrtka na petek, ko je zeló sněžilo in bilo zeló mraz, nastal je v kuhinji za perilo ogenj in se je tako , da so morali otroci naravnost iz postelje bežati na cesto brez obleke. Ko se je prvi strah polegel, spomni se ena sester, da 35 otrok , ki so v bolnišnici v posebnem oddelku. ni še nihče rešil. Vrne se tedaj nazaj v sirotišnico, toda ogenj zapiral ji je pot ukaz ministerstva notranjih zadev od 17. novembra leta 1872., št. 17.432. v bolnišnico, otrokom pa iz bolnišnice; nuna prikazala . Slavna c. kr. deželna vlada se naprosí, da izda se je kasneje na oddelku strehe, od koder je zgubivša gledé izdajanja potnih legitimacij ciganom, podredjenim ravnotežje padla na tla in se ubila. Otrók v bolnišnici oblastvom enak ukaz, kakor sta ona dva namestništva Nižeavstrijskega od 26. avgusta 1865. in 27. julija 1869. storiti. leta in da zabrani neomejeno izdavenje potnih listov * ciganom, ni mogel nihče rešiti in morali so sirote tam hudo smrt od katerih je obče znano, da porabijo svoje Žepnih ur izdela naš urar na leto po 58 » kansk delavec s strojem izdela jih po 150. ameri- zjedinje- legitimacije kot dovolilnice za potepanje in beračenje. nih amerikanskih državah izdela se jih vsak dan po 3650, ki neki prav dobro hodijo in ne stanejo tam več gold, našega denarja. Trdijo, da se po vsem svetu Slavna c. k. deželna vlada naj blagovoli potom da kot političnega ministerstva obrniti se do vseh sodnij izrekajo pri obsodbah zarad potepuštva tudi ciganom leto in"dan napravi nad"6 milijonov ur, zato ima uže nasproti v smislu zakona od 10. maja 1873. 1. pripor v tudi vsak berač uro v žepu, hodi pa vsaka, kakor jej posilni delalnici, na kar uže tudi ukaz ministerstva no- je drago. tranjih zadev od 14. januarija 1874. leta opominja. Deželnemu odboru se naroča, da stopi z visoko vlado v dogovor gledé spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Naturalverpflegsstationen) in o napravi delavskih kolonij. Cestnemu odboru radeškemu se dovoli primerna Cestnemu odboru v Rib ni ci se dovoljuje priklada 20% na vse direktne davke. — Prošnja občine Prem zarad přiklad * Papež maševal za bolno dete. Na Ruskem Polj skem v Piotrkovu zbolelo je dete imenitne gospé ka tera je bila tako dobra mati, kakor pobožna dobra kri-stijana. Gospá za življenje svojega deteta v veliki skrbi veri rim3kega ljudstva oni bol podpora, ki jo bo pa določil deželni odbor. je enkrat čula, da se po nik, za katerega papež eno mašo bere, gotovo zopet poprosi sve- Urno se odloči in telegrafično dete mašujejo. Telegram se ni ozdravi. tega očeta, naj za njeno spečal brez zaprek pri telegrafskih uradih. In glej čudo, za organista se izroči deželnemu odboru v rešitev. — drug dan bilo je detetu odleglo in na večer onega Dopis ministerstva gledé přiklad na žganje se vzame dne přejela je gospá sledeč telegram s podpisom kar na znanje ravno tako marg. štev. in 18 dinala Jakobeni-a: „Danes ob uri zjutraj brali so letnega poročila, ob enem se vladi izreče zahvala za gVt 0£e ma§0 za poljsko dete, katero naj" Bog ohrani in podporo skem. » ki jo je dovolila za vravnavo voda na Vipav-Gosp. Lavrenčič je še posebej izrekel za blagoslovi. u Dete je uže popolnem zdravo in srečna hvalo gosp. deželnemu predsedniku. Gledé ceste iz Grosupljega na Krko se sklene: Slavni deželni zbor naj sklene: . Deželnemu odboru se naroča, da zarad prido mati je sklenila se podati na Božjo pot in pot od laške meje do Rima peš hoditi. Vera jo je osrečila. bitve dotičnih tehničnih operatov v prvi vrsti gledé ceste od Grosupljega na Novomesto čez Krko in od Čr-mošnic na Blatnik do Vršič v lastnem delokrogu potrebno ukrene, oziroma da v to svrho najame sposob-nega tehnika, ter da potem, ko je te operate na lici mesta pregledal, o vspehu, ako mogoče, uže prihodnjemu deželnemu zboru poroča. . Nova cesta od Grosupljega na Krko ostane tudi leta 1885. v neposrednji oskrbi deželnega odbora, kateri Nabavne stvari. amet v stepah. Poljski spis al Mihal Grabowski, přeložil L. G. Podgorican (Dalje.) Vstala je zopet pomlad, kedor je mogel voz » nj priredil je vpregêl dva vola, zlezel v posmoljeno*) kose pooblasti, da dotične stroške po dosedanjem načinu guijb in odpeljal se je na pot. Tega kupčijstva koristi plačuje iz deželnega zaklada. so bile (dasi gotovo znatne tačas, ko niso plačevaii soli, Peticija tržiškega krajnega šolskega sveta se odbije. ^ s0 brali jo po jezerih), vendar-le zapeljiva vaba, raz-Prošnja okrajnega šolskega sveta se odstopi deželnemu odboru. Prošnja učiteljev logaškega okraja se odbije. Gosp. deželni glavar se potem zahvali gosp. dežel- ki je ubijal se sčumaštvom, ni vrnil se, da bi bil zimo nemu predsedniku in poslancem za njih sodelovanje in yal domá. Najel je kje nad Dnestrom, nad Bohom kak košne lenobe in pogubnega potepiostva tir. Najraji so čumakovali zbog teh zapeljivih neugod. Cesto gospodar, prosi poslance, naj povsod delajo na to, da se odpravi panik in tam je z voloma vred ostal do boaoče po nasprotje med strankami v deželi. Konečno zakliče tri- mladi. Ce pa je přišel domů, kupil je za nekoliko kratno slavo prosvitlému cesarju, ki jo ž njim zakličejo tudi poslanci. Ko se še gosp. deželni predsednik za * To je bila brezova smola. rubljev zrnja, a imel je živeža dosti, da je preživel ž njim sebe in svojo rodbino Poljedelsko gospodarstvo je mnogo kvara trpelo zbog te strasti do nesrečnega ču-maštva. Po krajih, ki so bili posebno plodoviti, ni bilo nikjer žitnih zalog; te so bile samo še po vlastelinskih kaščah, a ko hitro so tudi le-te překovali v novce, skoro so poskočile cene. Kmetsko bogatstvo so bili voli, krave, pašniki, obleka, korali, često in gotovo novci, ali ne zrnje, ki je redko trajalo do nove žetve. To je mnogo-krat porodilo pogubo, vsaj trpko nedostatnost, če ne resnične lakote. Navzlic temu je tretje ali četrto leto po naselitvi mojih bratov v Krasnojaru bila tolika suša, da ni jeseni, niti pomladi ljudje niso imeli čisto nič žita. zemlja ni bila porodila prav nič. Preživeli so zimo neizrečeno težko. Uže pomladi je manjkalo vsakojakega živeža; ljudje so obolevali — ali zato, ker so hudo stradali. ali — ker so žive li ob nezdravem koreninji. Pokazali so se strašni nastopki bedaste neprevidnosti in za-nemarjenega poljstva. Dediči novo kupljenih vasi so sklenili, da zatró to, da primorajo bogatejše kmete (ki so vlastito najkorenitejše zatirali žitni pridelek), da bodo pošlé na skrbi imeli poljstvo ter pridnejše, opreznejše obdelavali zemljo. To je bilo pač koristno, lahko pa ni bilo zvršiti tega odloka. Treba je bilo upor, vojsko napovedati vko- reninjenim razvadam in predsodkom. Sploh je potreba vendar postregla sè zmeno; po tem posebnem časi se je začel velik, časi nad vse velik žiten pridelek (produkcija), in ta „produkcija" je dandanes neka vlastitost teh pokrajin. To ni vstalo, kakor bi trenil, tudi ne po-vsodi sočasno, niti ob tistih stroških. Ti, kateri so bili prvi lotili se tega pridelka, skusili so največ truda in zaprek. Drugim je to lajšal vzgled, lajšala ugodnega prida očitost, kar so morali priznavati kmetije sami . . . Vendar je bilo jih mnogo, največ izmed bogatih zemlja-kov, ki je ta vrnitva k plugu bila jim nekaka zatira in do tega časa neka neznana vlastelinska samovoljnost. — Moji mlajši bratje — ti, kateri so skupno gospodarili, niso upali se zmoči upornih kmetov, ki so cele vrste bile jih popolnoma pomehkuženih. Zajemali so iz lastnih žepov , iz svojih žitnic — in pomagali so ubožcem ali neskrbnežem — niso morali jih, naj promené skrb za svoje gospodarstvo, ali prav za prav negospodarstvo. Jako so jih ljudje ljubili zato, jako hvalili, če prav so kes-neje dejanja pokazala , da tudi ljubezni preobila mera ne prihaja na dobro. — V tem je treh bratov slabost bila nova težava četrtemu bratu, ki ni bil prav nika-koršen mučitelj, ki niso prav nič zapeljevali ga osobni nazori, ali opreznejše je bil in varčnejše od onih, postavil je jez navadi, ki spremlja tako velike pogube in zadržuje nerazmerne poljedelske koristi vsled same pri-rojenosti, ki jo ima „pozicija". — Ta moj brat je skoro prvi sklenil, da zmanjša čumaštvo in protivil se je neprestano ljudskemu potepinstvu. Potrpěl je velik na-sproten krič in ogromno neljubost. Da bi se proměnil dejanstveni položaj braterskih razmer, krepko je pobi-jal njih tožbe in njih javek. Najbogatejši gospodarji, kar smo uže povedali, čutili so najhujše bolečine te ovire, utemeljene njih razvadam in všečnostim na ukor. Res so le-ti imeli še največ pomočkov, da so upirali se za-nemarjenega poljstva učinkom, protivili se nastopkom, ki je rodila jih ta zanemarjenost, — ali trpeti jih niso mogli tišti, kateri so druge morali priganjati na delavno živenje. Imovitejši kmetje so jeli upirati se in karati, naposled so ponašali se sè svojo surovostjo, zato pa so začeli bežati iz domovine — utékali so na stepe, k Bohu, za Dnester, v razne oddaljene kraje, znane jim do cela vsled mnogih vsakoletnih pohodov. Nekateri so pobeg-nili sami, nekateri so izginili z rodbinami in blagom (Hausvieh) vred, sploh — pobegnili so, kakor je mogel kedo in pogodil; morali so begati za njimi, loviti jih, goniti nazaj, a zatega del so vsak dan godile se jako zoprne sitnosti in nezgode, neko neugodo moramo popisati. (Dalje prih.) Haši dopisi. Z Dunaja 24. dec. (Gnjiloba v dunajskih bankah.) Dan za dnevom prihajajo na dan grozovitnejše dogodbe iz denarnih zavodov, katere smo bili do sedaj prištevali najboljšim tukajšnjim bankam. — Ponezvestenje velikih svot prišlo je na dan pri „Giro- in Cassa-Vereinu" in pa pri „nižea vstrij ski ekompts ni družbi*; prvo je poškodoval načelnik oddelka Bal dey za 166 000 gold., katere je ponezvestil v teku zadnjih 10 let in pa njegov svak J. Luk as, ki je društvu prizadel škode 93.000 gold. Prvi je zaprt, drugi pa se je vstřelil. V nižeavstrijski eskomptni družbi pa sta namestnik vodjev L. Jauner in pa eskompter Kuffler tudi v daljnem času banko poškodovala za 2 milij. in 59.000 gold. Prvi se je usmrtil, drugi pa je zaprt. — Ko so te novice začele prihajati na dan, strměl je pač ves Dunaj in ž njim tudi v prvi vrsti trgovski svet vse države, strmeč v prvi vrsti nad nadzorovanjem tako bogatih bank, pri katerih so se mogle toliko časa tako velikanske sleparije vršiti, ne da bi jim bil kedo přišel na sled. In še zdaj bile bi te sleparije ostale morebiti nerazkrite, ako bi jih ne bila sprožila sladkorjeva kriza in polom češke banke „Bodenkredit-Gesellschaft". Ker so druge nadrobnosti teh žalostnih dogodeb uže znane, hočem dodati tukaj samo nekaj takih, o katerih je bilo do sedaj manj čuti. Te zadevajo osebo Kufflerja, kateri ima tudi s firmo Tschinkelnov neko de-narno zvezo. Dné 18. t. m., ko je Jauner, přišedši sicer v svojo pisarno, zopet odšel in se nič več ne vrnil, in ko so prvi strahovi začeli prehajati vodstvu eskomptne družbe, obračale so se oči vseh na osebo Kufflerjevo, ker je bilo sploh znano, da je bil zapleten z Jaunerjem in pa sam osebno zapleten tudi v velike spekulacije, pri katerih so mu v sedanjih zgubonosnih časih pretile velike zgube. Tudi je gotovo, da je prejšnji dan pričeto pregie-dovanje društvenih blagajnic pokazalo nerednosti, zarad katerih je odgovornost zadevala Jaunerja in Kufflerja. Soditi je tedaj, da je policija dobila migljaj, brez vriša prijeti Kufflerja, ako bi ne bil odšel, prej ko ne tudi Jaunerja. To nalogo zvršila je policija s pomočjo dveh skrivnih policajev (detektiv), kterih eden je šel v pisarno Kufflerjevo, drug pa je čakal spod pri glavnem vhodu. Prvi detektiv oglasil se je pred Kuffierjevo pisarno na-ročivši strežaju, da ima ž njim samim zeló nujno govoriti. Strežaj misleč, da namerava beračiti, podil ga je, dedektiv pa je silnejše in silnejše zahteval sam govoriti s Kufflerjem, tako, da je ta sam slišal v sobo glasno pravdanje, odprl vrata, in prašal, kaj je. Na to stopi dedektiv k njemu rekoč, da ima sam nujno ž njim govoriti, in ko sta šla v sobo, skazal se mu je za de-dektiva, ter mu naročil, da naj g re takoj ž njim k policiji, kjer ga hočejo nekaj poizprašati. Na to je oble-del, pa ko je čul, da more tje brez vriša, vzel je svoj klobuk in suknjo, ter šel z dedektivom naravnost k policiji. Kasneje odpravila je policija vse druge uradnike in sluge, je vpričo komisarja preiskala vso pisarno in jo konečno zapečatila. Po tem se je še le razglasilo, da je Kuffler dejan v zapor. V Trstu 26. dec. — V kratkem izide „Lira in Cvetje", zbirka liričnih poezij, balad in dram igre „Ljudmila in Privina" , ali „pokristijanjenje kor. Slo- vencev". Delce je pisal g. Fr. Zakrajšek v Gorici ) za ložila in izdala Ivan Dolinar in Bremic Avgust v Trstu. Cena knjigi je 55 kr. z vračunjeno poštarino. Naroč-nina naj se pošilja gosp. pisatelju v Gorici, ali pa na vredništvo Jurija s pušo. Ferriera. Trst. u nič. Jeli bo upravni odbor, postavni zastopnik delni-čarjev, poravnal prizadeto škodo? Nad 11 let je minulo od velikega denarnega poloma na Dunaji, tudi takrat so bile nekatere osebe v Ljub Ljubljane. (Nezaslišano sleparstvo pri kranjski eskomptni banki.) Kdor ima s ptujem denarjem v večjih v Ljubljani ljani hudo poškodovana, na glas se je trdilo, da vsled prigovarjanja tedanjega vodje štajarske eskomptne banke svotah opraviti » ali ? kdor ima nadzorovati lastno večje ravno tistega Z en arija. Zdaj prizadeta gospodarstvo 5 zmiraj veljati vedel bo, da pri denarnih zadevab mora brezozirno in strogo nadzoro- škoda je gotovo večja — Bog daj, da bi ne bila, — pa zakřivil jo je zločinec Zenari v prvi vrsti — v drugi vanje. To je tudi za vestnega upravnika potrebna brzda zoper zlatoželjnost, to je edino sredstvo, katero Ljublj vrsti pa oni svojo dolžnost ki so mu slepo zaupajoči zanemarili Prežalostni božični prazniki za belo daje blagajnicam in zalogam nedotakljivost. — Za koč ljiv posel blagajnikov treba je pred vsem zaupljivih oseb poleg teh pa nepretrganega strogega nadzorovanja. Kako se po pravici čudi ves svet nezaslišanim goijufi-jam pri dveh dunajskih bankah, koliko splošno čuđenje o toliko brezskrbnosti in lahkomišljenosti pri denarnih zavodih, ki štejejo po milijonih svoj denarni promet. Še pred tednom ni nam prišlo na misel, da bi biio pri (Letni občni zbor čitalnice ljubljanske) vršil se je Štefana dan pod predsedstvom gosp dr viteza BI w dr. Jernej Zup Ta v svojem nagovoru naznanja, da se je g odpovedal podpredsedništvu in osp mali kranjski eskomptni banki mogoče kaj enacega. Samo po sebi se nam je zdelo razumljivo, da upravni odborniki banke, ki imajo v njej vložen večji del svojega premoženja, vsaj v svojo lastno varnost strogo nad-zorujejo bankino gospodarstvo, da so bili pri tem poslu zadnji čas tem bolj strogi, ker je uže pol leta znano, da je banka s firmo Tschinkelnovo zapletena s preve liko svoto, zaupanje, talnici podařil 100 gold. Predsednik predlaga, da se gosp. dr. Zupancu izreče zahvala in se izvoli za čast-nega uda čitalnice. Ta predlog sprejme se soglasno z živahnimi živio-klici. Po poročilu tajnika gosp. La h a in blagajnika gosp. Kad il nika sledi volitev novega odbora > Valent v katerega se volijo dr. vitez Bleiw ». T «'VUUU,, Ledenik, Steg M. Pakič, Kadilnik Rozm ? Lah Noll ? Trstenj ak ? — ~ v. V ** * X* , O, i , uuo, _Lt U Li ill a, LL , 1 Drenik, Jeločnik, Križaj in dr. Drč 1UU1U xovmu^uvTu o . Seidel), bivši deželni in državni poslanec, da ravno zato v občinstvu malo njeno družnik Brandstetterjev, zagrizen nasprotnik Slovencev, še bolj pa zdaj, ko se je z Dunaja čulo to liko" izňeverjenja, in ko je bila banka prisiljena, pomoči iskati pri druzih zavodih. motili. umrl je dne 23. t. m. v Mariboru Pa motili smo se hudo (Ljubljanska eskomptna banka), katere upravni odbor je uže dne 27. t. m. sklenil napovedati konkurs je ta sklep preklical z ozirom na nevarne posledice kon Kakor se zdaj kaže, přepustil je upravni odbor vse kurza, ter se je odločil poprej vendar } oprašati upnike i gospodarstvo s tolikim ptujim denarjem neomejeno edi je bi ne hoteli na lastno I 7 Viaviui f U. [J LAl l\\J 1 bankino korist s tirjatvami nemu vodju banke J. Z en ariju. Nadzorovanja ni bilo, čakati do konca leta 1885. tako, da bi se ali likvidiralo ker so vodju zaupali, in zdaj še le se je pokazalo, kako ali tudi poravnalo in s tem vrh tega zabranil hud uda hudo je Zenari zlorabil ono slepo zaupanje. tem Ljubljanska hranilnica odrekla je banki pomagati s da bi bila prevzela njenih menjic vsled tega ustavila je banka svoja plačila. Nevolja zoper hranilnico bila je zato velika in čulo se je, da hoče banki zavoljo naše trgovine pomagati mestni za rec přeteč naši domovini stop > pa s pogojem » da mu banka na drobno razkaže „Dolenske Novice") imenuje se nov, po dvakrat na mesec v Novem mestu izhajajoč list z vsakovrstno podučnimi spisi. v (.Zrebanje srečk efektne loterije za „Narodni dom") pričelo se je danes zjutraj ob uri. stanje svojega imetja. Upravni odbor bil je s tem zadovoljen, vodja banke akademični gimnaziji dunajski V (Profesor Suklje) imenovan je za profesorja na Zenari pa se je tej zahtevi protivil, to je vender iz budilo sum upravnega odbora; sv. Štefana dan popoludne gre pregledat bankine knjige in blagajnice. Ko najde nekaj primanjkav, pošlje po Zenarija, tudi policiji naznani izneverjenje; vodjev namestnik Kordin in blagajnik Ahčin s policajem srečajo Zenarija, potem ko ga v stanovanji niso našli, na ulicah, naprosijo ga, naj gré teljem y (Veselo novo leto) voščim vsem častitim prija } kakor sploh vsem slovenskim rodoljubom znancem Dr. Poklukar njimi v bankino pisarno , kjer ima nekaj pojasniti. Tje přišedši podajo se v prvo nadstropje. Gosp. Kordin mu reče, da pogrešajo več v banki shranjenih obligacij, Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Denarni polom z vso močjo odvra kje da so. Zenari mirno odgovori, da so v bagajnici, čajo bogateje banke in tudi borza si prizadeva kurs gré potem doli v pritlične prostore, kjer so blagajnice, bankinih dělnic vsaj do novega leta vzdržati v višini, Kordin za njim; ko pa pride Zenari na zadnjo stop- v prvi vrsti zato, ker je od teh kurzov odvisna letna dobička, katerega si • v* v»*** «v« -"j*5 v Xr x— —--———--------u ----ir ▼ i T ji T i ^ vi uivuv « nico, potegne revolver iz žepa in se ustreli bilanca takih bank v desno sence, da je bil v kratkem mrtev potem prenešen v mrtvašnico. in pa višina 5 in Upravni odbor preiskaval je blagajnice še dalje in potem zračunajo delničarji in upravni soveti. Kljub temu prizadevanju pa vendar zeló vrè med trgovci in dan za dnevom kažejo se znamenja hudega pogreša se nad 70.000 gold, zalog in pa krog 30.000 pešanja. Tudi časniki le pomirujejo. Da se pozor gold, menjic. nost odvrača od bank in borze, ropotali so v brezkonč tem žalostním koncem banke odločena je njena, nih uvodnih člankih o krivici, katero so prizadele vo- žalibog tudi marsiKaterega udeleženca osoda ! Zenari obsodil se je sam! Žalibog ? škoda da s tem ni poravnana zdaj pa, ko je litve v brnsko trgovinsko zbornico moravskim Nemcem ; ? da ni odvrnjena nesreča , ki zadene toliko ne- nesrečni obliki trgovinski minister one volitve v nekako HHBiHUlHMHBi-da uničil, vendar ne morejo tajiti dolžnih naših družin, katere so se včeraj smele imeno- jim Taaffejeva vlada ni tako krivično nasprotna vati premožne — danes pa ne vejo, ali imajo kaj ali je fakcijozna opozicija tej vladi. ? kakor Uradna „Wiener Zeitimg" razglasila je zadnje dni več deželno-zborskih postav in sklepov, med temi tudi sklep deželnega zbora kranjskega o 20% dokladi na vžitninski davek za potrebščine zemljiščno-odveznega zaklada, in pa sklep o doneskih, katere imajo plačevati deželnemu zakladu zavarovalne družbe na korist požarnih bramb. Moravska. — Velikansk vriš napravile so volitve v brnsko trgovinsko zbornico. Huda volilna borba med moravskimi Čehí pa med tamošnjimi Němci in nemšku-tarji razburjala je tamošnje politične kroge; krvav bil je boj in po došlih volijnicah in po prvem površnem štetji pokazalo se je za Cehe izmed 48 odbornikov zeló skromna manjšina 10 odborniisov, v večini volilnih od-delkov pa je nemška stranka zmagala z veliko večino o&oli 300 glasov, tako da česka stranka ni imela nika-koršnega upanja. Pri skrutiniju sicer zoper število glasov ni bilo ugovora; konečno pa se je oglasil ud voliine komisije Hlavka s predlogom, da se preišče pasivna voliina pravica kandidatov, in ko se je ta predlog spre-jel, pokazala je preiskava, da 14 nemških izvoljencev v smislu postave in volilnega reda nimajo aktivne, zato pa tudi ne pasivne voliine pravice, da so tedaj za-nje oddáni glasovi neveljavni in da so izvoljeni nasprotni češki kandidatje. Volilna komisija pritrdila je temu tol-mačenju postave z večino glasu predsednikovega in tako se je pokazal konečni idid volitev ta, da bi bilo 22 izvoljencev nemške, 26 pa češke stranke (dva več za to, ker sta se dva nemška kandidata po izvolitvi izrekla, da pristopita k češki stranki). — Ta izid pouzročil je grozovito nevoljo in obupnost med Nemci, žugali so, da se njeni izvoljenci ne bodo vdeležili delovanja trgovinske zbornice m žugali so celó, da izstopijo levičarji iz državnega zbora. — Oehi pa so se veselili tako nepn-čakovane zmage in ker so vladini organi („Wiener Abendpost) obširno dokazovali, da je izrek voliine komisije po vsem postaven, da se je pri volitvi v trgovinsko zbornico praško in insbruško ravaalo prav po tem načelu, bilo je veselje Cehov toliko večje, ker je ta volitev odločilna državno-zborske volitve prihodnjega leta. in govorilo se je celó, da bode za predsednika zbornice izvolj en grof Egbert Belcredi. — Pa, veselje na eni, strah na drugi strani splavala sta po vodi, ker minister trgovinski izrekel je po telegramu volitve za ničeve in naročil je takoj nove volitve. — Postavnega povoda za to ministersko naredbo gotovo ni bilo nika-koršnega, bil pa je gotovo povod političen. Sedanja, tudi nasprotnikom pravična vlada, gotovo ni hotela, da bi bila vsled lahko razumljive pomote nasprotnikov njenih one izrekla večino po številjenji za manjšino, manjšino pa za večino, in na taki podlagi priborila dva glasova več k večini prihodnjega državnega zbora. Ta čin vladin je sicer z nravnega stališča gotovo hvale vreden, pa tudi s takimi sredstvi ne bode poboljšala nasprotnikov, in vsaj ne škodi ne, če se pri tej priliki nekoliko spominjamo, kako so ravnale z nami in oehi prejšnje „liberalne" vlade. To je bila vojska zoper vso deželo. Iz Prage. — „Narodni Listi" in njeni pokrovitelji so se zopet enkrat grozovito spekli, ko so hoteli v imenu Cehov Ogrom nasproti žugati in s tem raz-trgati prijaznejše razmere, katere je pripravljal Rieger s svojim zmernim ravnanjem za čas svojega zadnjega bivanja v Budapeštu in pa s svojim govorom v českem klubu. — Vsi ogerski in za njim vsi zmerni ceski listi, pa tudi večina mladočeskih poslancev padli so po ,,Narodnih Listih" tako, da so konečno ti sami priznali, da je bila ona Ogrom neprijazna izjava le osobna, za katero je samo vredništvo „N. L.w odgovorno. Hrvatska. — Ta ponedeljek zbral se je k malo-dnevnim sej am deželni zbor hrvatski v Zagrebu. Vde-leži se ga tudi neodvisna stranka. Deželni zbor iz-volil je v regnikolarno deputacijo poslance : Krestića Vukotinovića, grofa Lud. Pejačevića, barona Živkovića, Miškatovića, Šrama, bar. Inkeya, Miletiča, Subotića, Jo-sipoviča in Giurgjeviča. V petek dne 2. januarija prih. leta je zopet seja, v kateri se baje sprejme predlog indemnitete za državno gospodarstvo prvih 4 mesecev novega leta. Nemška. — Bismark je pri svojem lovu po novih kolonijah za Nemško zopet segel po severno-izhodnem bregovji Nove Guineje in proti izhodni strani tega ležeći skupini južno-morskih otokov. — Ta novica je zeló iznemirila angleško-avstralske kolonije, katerih ena je lansko leto poskusila prisvojiti si veliki otok Nova Guineja. Angleška vlada se je tedaj izrekla, da Angleška tega ne namerava, zdaj pa ji uže preseda ona izjava, ker Nemška opira svojo prilasiitev deloma s tem, da jo je Angleška izrekoma zanikavala. — Tudi sicer začeli so uradni nemški in angleški časniki oštro prepirati in nikakor bi se ne bilo čuditi, ako se an-gleško in nemško brodovje prilično sprime in s tem prične velikánská in ne varna ho matija. Katoliki na Nemškem in njeni časniki odločno in glasno odobravajo postopanje svojih zastopnikov (sre-dišč) v nemškem državnem zboru izrekoma gledé Bismarku odbitih 20.000 mark. Sploh pa katoliski tamošnji časniki^ ostro obsojajo notranjo politiko Bls-markovo trdeči, da njegova nesrečna roka v notranji politiki uničava vse lepe in velikanske vspehe srečnih vojsk in pa dobre vnanje politike. — Nemška razpada, pravijo, v nesrečnih rokah Bismarkove notranje politike. Laška. — Laški časniki začeli so razpravljati mo-goči slučaj, da bi si Nemška Trst izbrala za ono mesto, od katerega počenši bi podpirala svoje brodarske črte. Nekateri časniki hočejo vedeti, da se je ministerski svèt uže pečal s tem vprašanjem, „Tribuna" pa celó trdi, da je vlada zarad tega vprašanja poslala odličnega funkci-jonarja na Dunaj in v Berolin. Bpanjska. — Prejšnji teden bili so na več krajih hudi potresi, ki so porušili deloma cela mesta, usmrtili pri tem več sto ljudi in poškodovali več monumentalnih poslopij. — Tudi na Koroškem izrekoma v Beljaku se je čutil potres. — Včerajšnji telegrami pa poročajo, da so se potresi ponavljali v Troksu, okraj Malaga. V vasi Trigliana podrlo se je več hiš, prebivalci zbežali so na prosto. Angleška. — „Daily Telegraph" poroča, da po- veljnik angleškega brodovja v avstraliških vodah je prejel povelje, na Luisijadih, na Woodlarkških otokih, na Long- in Rook-otoku angleško zastavo razobesiti, ako bi se poskusilo v bližini avstralskega ozemlja s prisvo-jitvami. — To povelje priča, da se Angleška in Nemška uže pisano gledate, katera teh držav bode več v posest spravila do sedaj še ne v posest vzetih krajev. Srbska. — Razmere med Srbsko in Bolgarsko so najnovejši čas postale zopet neugodnejše. — Zarad pravde o mejah med obema državama pogajala sta se do sedaj vladarja sama in dosegla sta. nekako porav-navo. Pa, ko se je pozvedelo, kako in kaj, uprla se je vlada bolgarska zoper dogovore svojega kneza in vsled tega pretrgale so se dosedanje razprave, tako, da bode brž ko ne sedaj države Avstrijska, Ruska in Nemška morale konec storiti z razsodbo , kateri se bajé hočete uže za naprej podvreči obe državi. Francoska. — Govorica, da pride knez Bismark v Pariz, razburila je tamošuje politične kroge. Soglasno se čuje žuganje, da Pariz ne bode trpel takega novega Žitna ponižanja. Vsi časniki protestirajo zoper to, da bi pred sednik republike sprejel osebo, katera je najbolj brez cena v Ljubljani 27. decembra 1884. ozirno dělala na ponižanje in uničenje Francoske. Po Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 34 kr. — banaske teh glasovih hiteli so tudi uradni krogi zagotovljat, da 7 gold. 24 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold. jim čisto nič ni znanega 0 prihodu Bismarka. 30 kr. — rži 5 gold 4 kr. — ječmena 4 gold. 71 kr. potovanju Bismarkovem je potihnilo zadnje dni, prosa 5 gold. 53 kr. — ajde 4 gold. 39 kr. —ovsa 3 gold, soproga njegova bajé ostane čez zimo v južnih Tirolah. 9 kr. — Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. na leto novim letom nastopijo „Novice" svoje 43. leto, pricnejo 43. svoj tečaj. Starejim svojim bralcem in narocnikom ni tedaj treba popisavati preteklosti, dolge in castne preteklosti „Novic", v katerih je najbolje shranjena in opisana zgodovina slovstva, gospodarstva in politicno-narodnega preroda slovenskega naroda. Po dolgoletnih in hudih borbah, katerih so se vdeležili najboljši možje našega naroda, přispěli smo do ugodnejših razmer: slovstvo naše lepo napreduje, v šolah in v javnem življenji dobiva slovenšcina — akoravno ne brez novih borb — bolj in bolj svojo častno pravico, v javnih zastopih cutijo se zastopniki Slovencev in postopajo kot zastopniki ene narodne celote, in vnanji svet spo-znava nas bolj in bolj, da hocemo priznajoci narodne pravice druzih, odločno tudi za-se vse pogoje narodnega obstanka. Da se nam pa naše narodne pravice tudi po vsem — in gledé vseh Slovencev vresnicijo, v to potrebujemo za politične borbe tudi zaveznikov, s katerimi skupno postopamo po skupnem programu. Take zaveznike imamo sedaj v sorodnih narodih naše države, pa pomenljivo in mogocno število zaveznikov nahajamo danes uže v pravicoljubnih krogih nemškega in deloma tudi la-skega naroda. Število teh zaveznikov ohraniti in pomnožiti si, to je naloga naše politike bližnje prihod nosti, in to na podlagi zveze, katerazagotovlja „vsakemu svoje". — Ako bodemo po tej poti odločno — pa ne preziraje razmer vsacega slučaja — in složno med seboj in s svojimi zavezniki po-stopali, gotovo dosežemo tako najhitreje in najbolj gotovo vse, kar od začetka naših političnih borb tirjamo brez prenehanja. Pri vseh teh političnih vprašanjih pa ne smemo nikdar pozabiti gospodarskega napredka našega naroda: Kmetijstvo, obrtnija in trgovina med Slovenci ne sme vec zastajati memo druzih narodov, da se to ne zgodi, skrbeti nam je, da se naš narod poducuje in izucuje v vseh strokah gospodarstva, in za to skrbeti, štele si bodo v dolžnost „Novice" tudi v prihodnje. r> tem ponovili smo na kratko načela, katerih so se in se bodo tudi v prihodnje držale Novice" v popolni zavesti svete svoje dolžnosti: po vseh svojih mocéh delati in skrbeti za vsestranski blagor in napredek Slovencev. ta namen prinašale bodo „Novice" vsakovrstnih izvirnih gospodarskih, poducnih in zabavnih spisov, dopisov, domaćih novic in pa novičarja kakor do sedaj. Posebno se hocejo Novice" v prihodnje ozirati na obcinske zadeve, z razpravami postavskih in gospodarskih vpra »i šanj. — Z združenimi mocmi, kakor do sedaj, hocemo se truditi tudi vprihodnje, in zato si pa štejemo v najprvo dolžnost, najgorkejo zahvalo izreci vsem svojim sodelovalcem in sploh podpornikom; prosimo jih pa vse tudi enake prijazne podpore za prihodnje leto. Narocnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom4' vred: po pošti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr.. za pol leta 2 gld. 40 kr., za cetrt leta 1 gld. 30 kr., v tiskarni za 1J λ ~ ,» J, ,, J) MjfM ,, ,, -»• „ za Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto vec. Narocnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskárně v Ljnbljani. 0 Vredništvo in opravništvo „Novic << M Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani