ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAV
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 18, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 54
Zadnje vesti
Danes bo oblačno in topleje, pozno popoldne bo deževalo. Najvišja temperatura bo 45, najnižja 35 stopinj.
Mesto Cleveland ima do 1. ftiaja, da poišče sredstva za financiranje panameriških športnih iger, ki se imajo vršiti tu leta 1959. Podaljšanje roka za pridobitev sredstev, je izposlo-val predsednik eksekutivnega odbor panameriških iger na sestanku v Caracas, Venezueli.
Kakor znano, je ohijski senator Frank J. Lausche nasprotoval temu, da bi Cleveland dobil $4,900,000 federalne pomoči za sponziranje teh iger.
V soboto popoldne je 18-letni dijak Ohio State univerze prišel 1a kratek dopust na dom svojih starih staršev v Salem, O. Tja ^ospevši je vidtel, da imajo pri Sosedovih težkoče pri podiranju drevesa. Šel je, da jim pomaga, ko se je težka veja nenadoma odlomila in mu padla na glavo, fcil je na mestu ubit. Ubiti mladenič je Ronald J. Radler, njegov oče je pa lastnik Shank Co. v Bucyrusu.
Včeraj popoldne se je na glavni cesti v Ashland, O., pripetila ^žka prometna nesreča, v kateri je bil ubit Charles H. Perry, star 63 let, in njegova dVa sinova, Melvin, star osem let, in Carl
star šest let. Njegov avto je zadel
V. tovorni voz, v katerem se je nahajalo 15 mož z lovskimi psmi. Oba vozova sta se pri ko-tifciji vnela in ogenj ju je uničil.
Rastoča kriza v Indoneziji
JAKARTA—Notranja kriza, ki se je začela pojavljati pred fremi meseci, je v Indoneziji pri-kipala na višek. Predsednik Sukarno je oklical vojno stanje in v posebnem proglasu dal vso oblast armadnim štabnim častnikom in okrožnim vojaškim pove-b'nikom. To je storil v poizkusu, da bi se ustavile vstaje, tekom katerih so vstaši prevzeli oblast v večini izmed 3,000 otokov, iz katerih sestoji Indonezija.
Predsednikov proglas pravi, da gre za življenje in smrt Indonezije.
Poglavitna kritika upornikov se glasi, da je vsa oblast v rokah centralne vlade, kjer da jo funkcionarji, ki so dpma z velikega °toka Jave, izrabljajo na korist Prebivalcev tega otoka in na škodo ostalih delov republike. Roditelji vstaje, ki so večji del Skalni vojaški poveljniki, zahtevajo več avtonomije za posamezne otoke.
Sukamo je pred kratkim prijel na dan s programom za re-Ol>ganizacijo vlade, ki ga imenuje "dirigirana demokracija," kot ^domestilo za vlado po vzorcu vpadnih demokracij. Uporniki 111 vodilni vojaški ljudje temu Programu nasprotujejo. Ta prodam predvideva, da bi se v vla-sprejeli zastopniki vseh strank, tudi komunisti, in orga-n^iral naj bi se narodni svet, ka-eremu bi načeloval on sam. Na-°dni svet bi imel tudi moč, da ^etira vse sklepe bodisi kabine-a ali parlamenta.
, Za časnikarska poročila iz Ja-*afte je bila uvedena vojaška ^ttzura in naznanjeno je bilo, a bodo časnikarji, ki bi cenzu-0 kršili, kaznovani v smislu od ecibe za obsedno stanje.
Senator McClellan zahteva, da Dave Beck izroči senatnemu odboru papirje o svojih financah
WASHINGTON, D. C.—Senatni odbor, ki preiskuje raketirstvo med voditelji nekaterih delavskih unij, je naslovil na predsednika unije voznikov Dave Becka zahtevo, da do srede izroči odboru listine o svojih osebnih finančnih transakcijah, ali pa bo odbor podvzel zakonite korake, da dotične listine dobi v svojo posest.
Zahteva je bila postavljena na *>-—
Becka od strani senatorja Mc-Clelana, ki je predsednik senatnega odbora. McClellan je tudi dejal, da kakor hitro bo imel priliko listine pregledati, bo Beck pozvan, da pride pred odbor pričat.
Beck želi več časa
Beck je prosil, da se mu dovoli več časa, predno odgovori senatorju McClellanu. Senatni odbor je v petek že drugič zahteval listine o Beckovih financah. Prvič je bila ta zahteva naslovljena na Becka pred malo manj kot mesecem dni.
V svojem apelu za več časa je Beck izjavil, da se o zahtevi želi posvetovati s svojim osebnim odvetnikom.
Beckov odvetnik je bivši zvezni senator James H. Duff iz Pennsylvanije, ki je obljubil, da v torek pride v Seattle, kjer je glavni urad unije voznikov, da se o položaju posvetuje z Bec-kom.
Stavka v angleških ladjedelnicah
LONDON—V soboto opoldne se je ustavilo delo v vseh angleških ladjedelnicah, ko je odšlo na stavko 200,000 delavcev, ki so se odločili za ta korak, ker je bila odbita njih zahteva za 10 odstotkov mezdnega poviška.
Oklic stavke pomeni, da se je ustavilo delo na ladjah, katerih vrednost znaša 900,000,000 funtov ali v ameriški valuti dve milijardi in 529 milijonov dolarjev.
Položaj je tem bolj resen, ker se angleške ladjedelnice nahajajo v hudi konkurenčni bitki z nemškimi in japonskimi ladjedelnicami.
FORD MOTOR CO. DA NA TRG NOV AVTOMOBIL
Ford Motor Co. je naznanila, da bo v jeseni postavila na trg nov avtomobil, ki bo znan pod imenom "Edsel," kakor je bilo ime pokojnemu sinu družbinega ustanovitelja Henrya Forda. Novi avtomobil bo nekoliko dražji od avtomobila "Mercury" in bo konkuriral z avtomobili družbe General Motors in družbe Chrysler, ki se prodajajo po srednje visokih cenah.
Novi "Edsel" avtomobil se sedaj preizkuša. Motorje za novi avtomobil bosta izdelovali dve Fordovi tovarni v Ohio, od katerih se ena nahaja v Clevelan-du, druga pa v mestu Lima.
Dve minuti prepozno!
SAN QUENTIN, Cal. — Dve minuti potem, ko so 29-letnega Burtona W. Abbotta v državni kaznilnici privezali na stol v smrtni celici in spustili plin, ki ga je zadušil, je prišel iz rezidence governerja telefonski klic, ali je mogoče, da bi se izvršitev smrtne obsodbe odložila. Bilo je prepozno. Srce obsojenca je sicer utripalo še pet minut, toda k življenju bi ga ne mogla obuditi nobena človeška sila.
Abbott je bil obsojen na smrt radi ugrabljenja in umora 14-letne Stephanie Brown, ki je izginila brez sledu 28. aprila 1955, ko je bila -na poti iz šole. Abbott je bil oženjen in zapušča ženo in 4-letnega sinčka. Obsojenec je do zadnjega zatrjeval svojo nedolžnost.
NENADNA SMRT M0ŠE PIJADE V PARIZU
PARIZ—Tukaj je umrl nenadoma pretekli petek Moša Pija-de, eden izmed vodilnih komunistov Jugoslavije, ko se je ustavil v Parizu na povratku iz Londona, kjer se je nahajal na 10-dnevnem obisku dobre volje kot vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije.
Moša Pijade je bil predsednik jugoslovanskega parlamenta. V Parizu se je ustavil v rezidenci jugoslovanskega ambasadorja, kjer se je ysedel v sprejemni sobi, da pije čaj, ko je nenadoma začel loviti sapo, vstal s svojega sedeža, potem pa se zgrudil. Bil je 67 let star.
Moša Pijade je bil rojen v Srbiji in se je izza mladih let udej-stvoval v delavskem gibanju. Za časa diktature kralja Aleksandra je več let prebil v ječi. Tam je prevedel v srbščino "Kapital" Karla Marksa in druga klasična socialistična dela.
Predsednik Tito, ki je bil dolgoletni osebni prijatelj Moše Pijade, je bil takoj obveščen o njegovi smrti.
Moša Pijade je bil judovskega porekla in veljal je za vodilnega marksističnega teoretika Jugoslavije. On je bil tisti, ki je
bolj kot kdo drugi vodil ideološki boj proti Moskvi, ko je Stalin leta 1948 izobčil Jugoslavijo iz Kominforma. Ko sta Djilas in Deladijer zahtevala širšo demokracijo v okviru komunistične stranke v Jugoslaviji, ju je Pijade ostro napadel in posledica je bila, da so jugoslovanski komunisti njegovo stališče sprejeli za merodajno.
Kakor znano, sta bila Djilas in Deladijer izobčena iz stranke, Djilas pa je bil vrhu tega tudi obsojen v zapor.
V bolnišnici
Poznana društvena in kulturna delavka Mrs. Frances Gor-she iz 1116 E. 72 St. se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, soba št. 514. Prijatelji jo lahko obiščejo med 11. dopoldne in 8. zvečer. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje povrnilo!
V Greenlawn Nursing Home v Mentor, Ohio, je bil odpeljan poznani Mr. August Grobolšek iz 19201 Cherokee Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi pa želimo, da bi se mu zdravje obrnilo na bolje.
DRAMA IZ ŽIVLJENJA
V Miami, Florida sta bila v soboto aretirana zakonca Melvin Ellis, ki sta obtožena, da sta ugrabila 6 let staro Hildy McCoy, katero sta deset dni po rojstvu vzela za svojo. Ozadje te aretacije je precej nenavadno.
Hildy McCoy je bila rojena leta 1951 kot nezakonski otrok bolničarke Marjorie McCoy. Mati je takrat pristala, da zakonca Ellis vzameta hčerko za svojo, ampak ko je pozneje odkrila, da sta Ellisova židovske vere, dočim je ona katoličanka, je sodnim potom zahtevala otroka nazaj, da ga izroči v adapcijo kaki katoliški družini. Sodnija je materi dala prav, ampak Ellisova sta, mesto da bi otroka vrnila, enostavno izginila.
Materi deklice, ki je sedaj poročena, ni na tem, da bi hčerko dobila za sebe, temveč gre ji le za to, da bi njen otrok ne bil vzgojen v židovski veri.
Rusija predlaga atomsko skupnost
MOSKVA — Sovjetska vlada je objavila predlog za organiziranje vse-evropskega gospodarskega in atomskega sveta, ki naj bi nadomestil program zapadno-evropskih držav za skupni trg in vzajemno delo za razvijanje atomske energije za miroljubne namene.
V sovjetski izjavi je rečeno, da gre program zapadnoevrop-skih držav za tem, da bi se Evropa razdelila v bloke, kar bi imelo težke posledice za vso Evropo.
PRIZNAL KRIVDO SREDI SODNE RAZPRAVE
Sredi sodne razprave je podal izjavo krivde Joseph Finger, 66-letni član komisije za plum-berske izpite v Clevelandu. To je storil potem, ko so trije plum-berji pričali, da so mu dali podkupnino, nakar so takoj dobili poslovna dovoljenja. Sodnik Arthur Day je prekinil nadaljevanje sodne razprave in izjavil, da bo Fingerja obsodil enkrat ta teden. Sprejemanje podkupnine je zločin, ki je kaznjiv z zaporom v državni jetnišnici.
BOLNIŠNICA OROPANA
Ko je nočna nadzornica bolniških strežnic, 48-letna Mrs. Gertrude Fuller v bolnišnici Ingle-side na 8811 Euclid Ave. ob 5. uri zjutraj stopila skozi prednji vhod, da pobere kup jutranjih časopisov, je stopil k nji neki moški in jo s pištolo prisilil, da mu je dovolila vstop v čakalnico. Prvemu moškemu se je tedaj pridružil tovariš. Oba sta Mrs. Fuller zvezala in ji zamašila usta, potem pa sta vdrla v pisarno, s silo odprla predal mize, kjer je bilo $5,309 pripravljenih za izplačilo tedenskih plač, vzela denar in zbežala.
Novi grobovi
Magsaysay ubit v letalski nesreči
MANILA—V letalski nesreči je bil ubit filipinski predsednik Ramon Magsaysay, ko je letalo, na katerem se je nahajal, letelo iz centralnih Filipinskih otokov proti glavnemu mestu Manili.
Predsednik Magsaysay se je nahajal v otoku Cebu, kjer je imel dvoje govorov ob priliki šolskih graduacij. V letalu je bilo skupno s posadko 26 ljudi.
S predsednikom sta se nahajala dva visoka vladna funkcionarja. Neki vladni zastopnik v Manili je dejal, da se ne more popolnoma izključiti možnost, da je nesreča delo sabotaže od strani filipinskih komunistov.
Letalo, s katerim je potoval predsednik, je padlo na zemljo na nekem malem otoku kmalu po odletu. Zadnje vesti trdijo, da je od vseh ljudi v letalu ostal živ le neki filipinski časnikar.
ARABSKA POLICIJA, KI VODI EGIPT, NADOMESTILA ČETE Z.N. NA PODROČJU GAZE
IZRAELU JE BIL S TEM
ZADAN NOV TEŽAK UDAREC
GAZA—Včeraj je na področju Gaze arabska palestinska policija, ki jo vodi Egipt, prevzela odgovornost za red in mir iz rok policije Združenih narodov, ki je .nemudoma izginila z ulic Gaze. Izraelu, ki je do zadnjega upal, da Gaza ostane pod kontrolo policije Združenih narodov, je bil s tem zadan težak udarec.
Jugoslovanski oddelek, ki je *-
dodeljen policijskim silam Združenih narodov na egiptskem umaknil iz Gaze in se vrnil v E1 Arish, 30 milj zapadno od Gaze v pustinji Sina j, kjer je glavni stan policijskih sil Združenih narSdov, se je docela ozemlju.
Oblasti Združenih narodov so v tej zvezi dale izjavo, da Jugoslovani v Gazi niso več potrebni.
Čete Z. N. ostale v Gazi
V Gazi pa so ostale še vedno druge čete Združenih narodov, da stražijo instalacije in pa skladišča živil in drugih potrebščin za 215,000 palestinskih Arabcev, ki se nahajajo v Gazi kot begunci.
Neki predstavnik policijske sile Združenih narodov je v Kairu zanikal poročila v egiptskih časopisih, da se čete Združenih narodov že v 48 urah umaknejo z večine postojank na področju Gaze in da zavzamejo položaje na demokracijski črti med Izraelom in Egiptom.
Izrael, ki je z vsemi močmi nasprotoval povratku Egipčanov v Gazo, je četam Združenih narodov prepovedal vstop na izraelsko ozemlje.
Amerika dala Izraelu nova zagotovila?
NEW YORY, N. Y.—Izraelska delegacija pri Združenih narodih je dala razumeti, da so Združene države v zadnjih dneh podale nova zagotovila, da bo Amerika vztrajala na tem, da se v Akabskem zalivu prizna svoboda plovbe, dalje, da Združeni narodi še nadalje obdržijo neko posredovalno vlogo v Gazi.
K gornjemu pa je bilo pristav-ljeno, da je Golda Meier kot zunanji minister Izraela na poletu iz Jeruzalema v Washington, kjer bo verjetno vprašala državnega tajnika John Foster Dullesa, kakšne korake, da nameravajo Združene države pod-vzeti k podpori svojim zagotovilom.
PANAMERIŠKE IGRE GREDO V CHICAGO?
CHICAGO, 111. — Richard J. Daly je kot župan Chicaga brzo-javil panameriškemu športnemu odboru, ki obdržava sejo v Ca-racasu v Venezueli, da bi mesto Chicago z veseljem prevzelo pokroviteljstvo panameriških športnih iger, ki se imajo vršiti leta 1959. S tem bi Chicago proslavil dovršitev morske poti Seaway, je izjavil župan Daly.
Iz bolnišnice
Mrs. Darinka Zavrl iz 1220 E. 173 St. se je vrnila iz Huron Road bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem, posebno pa članicam krožka št. 1 Prog. Slov. za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu.
ZAJET DESET LET PO BEGU IZ JEČE
Odpotovala v Chicago
Na sejo gospodarskega odbora Ameriške bratske zveze, ki bo v Chicagi v ponedeljek in torek, sta odpotovala Janko N. Rogelj, ki je predsednik finančnega odbora, in Ciril Rovanšek, prvi podpredsednik organizacije in obenem član finančnega odbora.
Aaron H. Gordon, ki je bil pred" 26 leti v Clevelandu obsojen v dosmrtno ječo kot morilec neke mlade ženske, ki ga je presenetila pri ropu njenega doma, nato pa je pred 10 leti, ko se je nahajal na jetnišk-i farmi, pobegnil, je bil zajet od agentov FBI v Houstonu, Texas, kjer je živel pod imenom Louis Vernon Snipes.
Gordon je umoril Mrs. Rose Becker zgodaj leta 1931 in obravnava proti njemu se je vršila v maju istega leta. V ropu doma Mrs. Becker je zbežal s plenom, vrednim okrog $3,000, ki je obstojal večji del iz zlatnine.
Policija je prijela Gordona nekaj dni po zločinu na podlagi informacij, katere ji je dal neki "prijatelj umorjene ženske, čigar žena je bila prijateljica Gordo-nove žene, da se Gordon zelo sumljivo vede, kadarkoli je kdo omenil umor Mrs. Becker. Po
nekaj urah izpraševanja je Gordon zločin priznal.
Ker se je v ječi dobro obnašal, je bil Gordon poslan na jetniško farmo v Londonu, Ohio, kjer je izginil v septembru 1947, ko je vozil tovorni avtomobil, ki je bil najden zapuščen blizu Xenia, Ohio. Clevelandski detektivi so takrat dalj časa gledali za njim, misleč,-da se vrne v mesto, ker sta tukaj živeU dve njegovi sestri, ampak se ni nikdar pojavil.
V Texasu se je Gordon pod imenom Snipes iznova oženil. Njegova druga žena ga je v Houstonu označila za "vzornega moža." Gordonova prva žena je dobila razporoko od. njega, ko je bil poslan v zapor.
Zvezni oblasti zdaj Gordona privedejo nazaj v Ohio, kjer bo po desetih letih v svobodi zopet nastopil svojo kazen dosmrt nega zapora.
MAGDALENA SCHWARTZ
V	soboto popoldne je preminila na domu svoje hčere Magdalena (Helena) Shwartz, rojena Lentz, stara 82 let. Stanovala je na 1145 E. 177 St. Rojena je bila v Jugoslaviji, po narodnosti pa je bila Nemka. V Ameriko je prišla leta 1905. Tukaj zapušča sinova Fred in William, hčer Mrs. Elizabeth Schwalm, pri kateri je bivala, šest vnukov in osem pravnukov. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., na East Cleveland pokopališč.
*
BEVERLY JEAN KOTNIK
V	Lakeside bolnišnici je umrla osem mesecev stara Beverly Jean Kotnik, hčerka Henry in Virginia Kotnik. Družina stanuje na 17610 East Park Drive. Dekliško ime matere je bilo Ko-lar.
Poleg staršev zapušča brata Bruce, sestro Gayle, starega očeta in staro mater Frank in Frances Kotnik, staro mater Mary Kolar in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Our Lady of Perpetual Help ob 9. uri in nato
na pokopališče Calvary.
*
Brat umrl
Žalostno veste sta prejele iz domovine sestri Mrs. Jennie Dr-mostja in Mrs. Estude Zupane, da je umrl v Ljubljani ljubljeni brat Jože Bačnik, železniški uradnik v pokoju. Star je bil 62 let in je bil rojen v Valburgi pri Smledniku na Gorenjskem, kjer zapušča ženo, hčerko, tri brate in sestro, tukaj pa omenjeni sestri. Naj mu bo lahka domača gruda.
*
Zadušnice
V	sredo zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin 11. obletnice smrti Helen Pevec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Jutri ob 6.30 uri se bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. brala zadušnica v spomin obletnice smrti Johna in Frances Zaller. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k opravilom.
POLJSKI KARDINAL GRE PO RDEČI KLOBUK
VARŠAVA—Meseca maja potuje v Rim poljski kardinal Štefan Wyszynski, kjer mu bo papež osebno izročil, rdeči kardi-nalski klobuk. Za kardinala je bil sicer imenovan že pred štirimi leti, ampak v Rim bo odpotoval šele sedaj, ker je Vatikan očividno končno spremenil stališče do komunistične Poljske. Pri zadnjih volitvah je kardinal vernikom na Poljskem priporočal kandidatsko listo komunista Go-mulka.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. marca 1957
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelancru in lzven mesta):
For One Year — (Za eno leto) _______________________________________________$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev) _______________________________ 6.00
For Three Months — (Za tri mesece) ________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto) ___________________________________________________$12.00
For Six Months — (Za šest mesecev) ___________________________________________ 7.00
For Three Months — (Za tri mesece) ______________________________________ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Sta' 104
PRISPEVEK K ZGODOVINI
Nedavno tega je britanska vlada objavila dokumente, ki so bili po drugi svetovni vojni najdeni v Berlinu, da je nemški poslanik v Washingtonu tik pred izbruhom vojne svaril Hitlerja, da bo Amerika sigurno posegla v konflikt, ker je predsednik Franklin D. Roosevelt nespravljiv sovražnik totalitarnih režimov in torej ne bi dopustil, da bi nacistična Nemčija zdrobila Anglijo in Francijo.
Nov doprinos k zgodovini druge svetovne vojne prihaja sedaj iz Washingtona. Odkriva se namreč, da je predsednik Roosevelt šest mesecev pred izbruhom druge svetovne vojne naslovil indirekten apel na Benita Mussoli-
nija, da naj dela na to, da bi se vojna preprečila. •
Okoliščine tega incidenta so podane v 911 strani obsegajoči knjigi, katero je objavilo ameriško državno tajništvo. Ta knjiga vsebuje do sedaj tajne dokumente, ki se nanašajo na odnosa je Amerike v letu 1939 z vsemi evropskimi silami z izjemo Rusije. Gre za knjigo, ki je ena v seriji petih knjig, ki se izdajajo letno pod naslovom "Foreign Relations." Tri knjige so bile že objavljene, peta, ki se bo bavila z ameriškimi republikami, pa se pripravlja za tisk.
Spomenica z dne 22. marca 1939, katero je sestavil tedanji državni podtajnik Summer Welles, podaja vsebino razgovora, katerega je imel predsednik Roosevelt s tak-kratnim italijanskim ambasadorjem Donom Ascanio Dei Principi Colonnom. Razgovor se je vršil v takozvani Rdeči sobi Bele .hiše in prisotni so bili le omenjeni trije možje.
Welles, ki Rooseveltovo izvajanje označuje za "najbolj učinkovito prezentacijo, ki sem je kdaj slišal," potem nadaljuje z opisom razgovora.
Roosevelt je povedal ambasadorju, da bi bile simpatije ameriškega ljudstva neizogibno na strani vsakega naroda, ki bi bil napaden. Potem Welles pripoveduje:
"Predsednik je potem izjavil, da ima II Duce po njegovem prepričanju izvanredno priliko, da prepreči izbruh svetovne vojne....
"Predsednik je dejal, da II Duce sigurno ne more prezreti dejstva, da Evropa ni dovolj velika, da bi bilo v nji istočasno dovolj prostora za dva diktatorja, in da če bo Hitler nadaljeval svojo sedanjo pot, bo brez dvoma obrnil Mussoliniju hrbet ob prvi priliki, ki bi se mu zdela primerna, da pa predsednik s širšega vidika smatra, da ako b Mussoliniju uspelo, da bi se odložilo končno obračunavanje, bi se mu ne le priznalo, da je bil odgovoren za preprečen je izbruha evropske vojne, temveč imel bi tudi priliko, da izposluje priznanje kakršnikoli pravičnih koncesij, ki bi jih smatral bistveno važne, to v razgovorih pri posvetovalni mizi.
Roosevelt je dalje dokazoval, da "bi svetovna vojna ne mogla prinesti Italiji nič drugega kot katastrofo." Med ostalim je obljubil, da ako bi Mussolini podvzel inicijativo v smislu njegovega predloga, bi mu bil pripravljen nuditi vso mogočo podporo, da bi se našla primerna rešitev.
Arhivi državnega tajništva ne vsebujejo ničesar, kar bi dalo misliti, da je italijanski diktator na apel predsednika Roosevelta sploh odgovoril. Dne 1. septembra 1939 je Hitler napadel Poljsko in začela se je vojna, v kateri je bil Mussolini kmalu kot zaveznik nacističnega diktatorja.
ZDRAVI ZOBJE—MIRNO ŽIVLJENJE
Majhna dežela z velikim bogastvom
MANJ OTROK NA JAPONSKEM
Eden najbolj znanih ameriških sociologov je označil uspeh Japonske pri zmanjšanju naraščanja prebivalstva kot "pomemben napredek," ki je največjega pomena za vse prenaseljene dežele. Ravnatelj ameriškega urada za statistiko prebivalstva poudarja v uradnem biltenu, da je uspelo Japonski v nekaj letih zmanjšati število rojstev od 34.4 na tisoč prebi-
valcev v letu 1953 na 19.4 v letu .1956.
PRVI UBOJ PO 27 LETIH
V Bejkaviku na Islandu so zaprli 25-letnega moškega, ki so ga osumili, da je ubil 19-letno dekle. To je po 27 letih prvi namerni uboj na Islandu. Ubijalca so prav kot onega leta 1927 prepeljali v ustanovo za duševne bolnike, da bodo ugotovili, ali je pri zdravi pameti.
UREDNIKOVA POSTA
Dva važna koncerta
EUCLID, O.—Sezona pomladanskih koncertov je zopet tu. Clevelandski pevski zbori se pridno pripravljajo, da nam podajo kar najbolj izbran in privlačen spored. Poleg pevskih točk, so na naših koncertih priljubljene tudi opcvrete in spevoigre. Le žal, da jih je težko dobiti, ker sodobni slovenski skladatelji se ne navdušujejo za taka dela. Tam so pač drugi pogoji in razmere.
Vsled izumiranja in staranja imamo ameriški Slovenci vedno, večje neprilike pri kulturnem udejstvovanju. Nekdaj cvetoča dramatika, je skoro docela zaspala. Stari igralci so deloma pomrli, deloma šli v pokoj; med mladino so pa le redki, ki se zanimajo za dramatiko. Bolj srečni so pevski zbori, ki imajo dotok iz turojene mladine. To velja zlasti za Cleveland, ki je žarišče naših kulturnih delavnosti.
Prvi pomladanski koncert bo priredil spložnoznani pevski zbor Zarja in sicer; v nedeljo dne 24. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Poleg koncertnih točk, bo podana tudi enodejanska opereta "Kmeta ali meščana." Vsebina je romantična in se peča z ljubeznijo med "mestnim škričem" doktorjem Veselom in kmečkim dekletom Manico. V dejanje so vpletene ljubke pesmi, v katerih nastopajo solisti, dueti in mešan zbor, ki doprinesejo glavni delež k učinku operete. Zarja goji našo pesem že nad 40 let, kar je za kulturno skupino, lepa starost. V svoji slikoviti zgodovini nam je zbor podal že nešteto uspelih koncertov, oper in operet. Ves čas je napredno usmerjen in ši-rokogruden za narodne in delavske ustanove. Zato je naša dolžnost, da posetimo njihove priredbe v čim večjem številu. To bo naš skromni doprinos za njihov trud.
V collinwoodskem okrožju pa že 35 let deluje mešan zbor Jadran. Kot vsi ostali zbori, ima včasih potežkoče tudi Jadran, ampak jih vselej premaga z novimi pevci. Tudi ta zbor ima za seboj pisano in bogato zgodovino. Njegova posebnost so večje operete, ki jih predvaja že več let. Take predstave so združene z velikimi napori in stroški, ker zahtevajo mnogo vaj, scenerijo, kostume in za večji učinek—or-kestro.
Jadrančani so si tudi za to pomlad omislili nekaj takega in sicer: romantično Strausovo oper reto v treh dejanjih, "Maščevanje netopirja," originalno, (Der Fledermaus). Predstava se vrši v nedeljo dne 31. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Skladatelj Johann Strauss je svetovnoznana osebnost. Priljubljeni so zlasti njegovi melodični valčki iz dunajskih motivov. Tudi "Netopir" je znan vsem ljubiteljem lepe glasbe. Je to silno melodična, zabavna in razposajena ljubezenska zgodba. Sijajni kostumi in nova scenerija bodo še povečali učinek. V slovenščino jo je prevedel Anton šubel. Dirigent je vnet in glasbeno podkovan Vladimir Malečkar. Režijo vodi znana igralka karakternih vlog Florence Slaby-Jeraj. V opereti nastopi 112 solistov in zbor.
Ker bo ta opereta nedvomno velik duševni užitek, vas Jadrančani prijazno vabijo na udeležbo.
Frank česen.
OB NOVEM VINU
—Striček, koliko sodov vina ste skrili pred finančno komisijo?
—Skril nobenega, le prijavil nisem vseh.
Če bi vas kdo vprašal, katere bolezni se najbolj bojite, potem bi si mislili, prav gotovo, da je to neumno vprašanje. Morda bi mu odgovorili, da ni ravno prijetno, če vas bolijo zobje.
Vsakega zanima, kaj je v zvezi z zobmi. Zato vam bom na kratko povedal nekaj o tem, kakšni so naši zobje in kako moramo zobe negovati, da ne bomo hodili otekli in z robcem na ustih po ulicah. Katere so glavne bolezni zob?
Karies, zaradi katerega je bolnih 90 odstotkov prebivalcev in paradentoza, to so* glavne bolezni zob. Kaj je karies?
Na to nam nihče ne more odgovoriti. Vse, kar lahko rečemo, je da je to bolezen, ki kvari zobe. Nekateri mislijo, da je to dedna, drugi spet, da je živčna bolezen. Izgleda, da je to bolezen civilizacije, saj ni o njej ne duha ne sluha v predzgodovin-skih formacijah. . . . Kaj je paradentoza?
To je bolezen paradenta. Kaj pa je parandent? To je skupaj kost, sluznica in vez, ki veže zob s čeljustjo. Ta bolezen je posledica mehanske poškodbe. Običajno se začne takrat, ko človeku primanjkuje vitamina A in C ali pa takrat, kadar zboli na prebavnih organih oziroma ka» lar nastopijo težave v krvnem obtoku. Tu ni nikakšnih mikrobov, zaradi tega ta bolezen ni nalezljiva.
Kakšne težave imamo s pokvarjenimi zobmi?
Običajno smo z obolelim zobom dobili vnetje tkiva, ki je okrog zoba. Pri tem nastane .ahko ali podkožno vnetje, ali pa celo vnetje vseh votlin, ki so zvezane z usti. Mikrobi, ki. se tudi razvijajo v bolečih zobeh, odhajajo v prebavne organe, kjer večkrat povzročijo gastritis in vnetje črevesa. Če pa mikrobi prispejo z dihanjem v!
KOMET PRIH.
Kratko sporočilo belgijskih astronomov prof. Rollanda in Arenda, da leti neznani komet proti Zemlji s fantastično hitrostjo 500 km na sekundo, se je pred kratkim razširilo po vsem svetu. Komet, ki so mu nadeli ime "1956 H," je osmi, kar so jih opazili lani. V trenutku, ko so ga prvič videli, je bil zelo majhen in meglen, vendar ga bo mogoče še prej kot čez tri mesece videti tudi s prostim očesom. Prve dni aprila bo najbolj viden na južni poluti, konec istega meseca pa ga bomo videli tudi že v Srednji Evropi.
Vest s podobno vsebino bi povzročila še pred nekaj desetletji med ljudmi preplah in trepet. Že zdavnaj je bližanje zvezde repatice povzročalo med ljudmi brezglavi strah, številni so videli v tem napoved hudih nesreč in opomin, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Pivo re-patico so na zemlji videli—po računih nekaterih astronomov —nekako okoli leta 2348 pred našim štetjem. Repatic so se ljudje bali zlasti v srednjem veku, ko so tako oblasti kakor cerkev in ljudje počenjali pravcate norosti. Še leta 1910, ko se je pojavila znamenita Halleyeva repatica, je prišlo do množičnega preplaha: ljudje so se pripravljali na smrt in so na veliko razmetavali imetje za "poslednje užitke," velike požrtije in podobno. Prav temu kometu so nekateri pripisovali tudi odgovornost za izbruh prve svetovne vojne in za povojno epidemijo španske mrzlice.
V naših dneh vesti o repati-cah kaj malo vznemirjajo ljudi, čeprav bomo tudi mi med tistimi, ki bodo svojim otrokom in vnukom nekoč pripovedovali, da smo konec marca oziroma ,v začetku aprila 1957 videli veliko repatico. Tudi ta dogodek bo— dasi se bo pripetil v atomski dobi—nedvomno izzval med
pljuča, lahko pride do vnetja pljuč in pa do bronhialne astme. Včasih lahko rešijo bolnika astme samo tako, da mu izru-jejo pokvarjeni zob. Iz prebavnih organov mikrobi lahko pridejo v kri, kjer pustijo svoje strupe. Od tu izvira večkrat tudi utrujenost, šibkost in slabost. Kdaj naj začnemo z nego zob?
Pred rojstvom. Štirideset dni po spočetju se začneje tvoriti novi zobje. Mati mora že zdaj poskrbeti za dobre zobe svojega deteta. To lahko doseže z enakomerno prehrano. Njeni hrani ne sme manjkati zlasti B vitamina in kalcija. Vsaka virusna bolezen, tudi navadna gripa, lahko škodi zobem bodočega malčka. Takoj po rojstvu otrok še nima zob, saj takih ne, da bi jih lahko videli. Toda kljub temu ne smemo zanemariti njihove nege. Dlesni moramo vsak dan gladiti z vato, katero smo ovlažili v raztopljeni sodi bikar-boni. Zlasti pa moramo tako negovati malčkove zobe, kadar ima težave s prebavnimi organi zlasti takrat, kadar se zobje prikažejo iz dlesni. Nekaj o čiščenju zob
Za zobe je najbolje, če jih čistimo v navpični smeri, od zgoraj navzdol. Čistiti moramo zobe in dlesen. Večina ljudi slabo čisti zobe. Nekateri to delajo le iz koketerije, ne. pa zaradi higiene. Zato tudi čistijo zobe samo vodoravno in samo spredaj. čiščenje zob naj traja vsaj tri minute. Pri izplakovanju ust uporabljajmo vročo ali pa hladno vodo.—Mlačna voda mehča dlesni. Prav bi bilo, da operemo usta po vsaki jedi. Nekateri ljudje mislijo, da je najbolje, če si umivajo zobe samo zjuti'aj, drugi spet zatrjujejo, da je najbolje, če peremo zobe zvečer, na splošno pa priporočajo, da po kosilu žvečimo gumo ali pa jemo jabloko, ker na ta način ' čistimo zobe.
AJ A
ljudmi veliko zanimanje. Časnikarji že obiskujejo znane astronome in jim zastavljajo številna vprašanja, ti pa odgovarjajo: "Repatica ne bo povzročila nikakršne škode, naši stari zemlji ne grozi od nje nobena nevarnost!"
Že od davnih dni si ljudje zastavljajo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi kakšna repatica treščila v zemljo. O tem je pred kratkim povedal italijanski astronom naslednje: "Rep zvezde repatice je vselej obrnjen v nasprotni smeri od sonca, svetlobo dobiva od sonca in je ta tem močnejša, čim bliže sonca je repatica. Kometi se v vsemirskem prostoru gibljejo po zakonih vsemirske mehanike. Njihova teža je precej skromna, obseg pa velikanski. Srednja gostota je majhna, vendar to ne pomeni, da jedro kometa ne more biti zelo težko. Pri vsakem kometu je namreč treba razlikovati 'jedro' in 'rep.' Največji repi kometov so dolgi do 300,-000 km."
Ker imajo kometi zelo majhno ^ gostoto, se seveda hitro izrabijo. Zato so zelo redki takšni kometi, ki jih je mogoče videti večkrat. S trčenjem kometa in zemlje pa je takole: leta 1910, ko je rep Halleyevega kometa drvel mimo zemlje, je človeštvo "sanjalo sanje pravičnika." V primeru trčenja kometovega jedra z zemljo bi utegnilo priti do hudega potresa, kakršen je bil na primer tisti, ko je velik meteor padel v sibirske gozdove leta 1908. Vendar je takšna možnost le malo verjetna. Kadar zaide komet v bližino zemlje, prisostvujejo ljudje fantastičnemu prizoru in vidijo veličasten "zvezdni dež." Hkrati pa nudi takšen dogodek astronomom idealno možnost za proučevanje zanimivega naravnega . pojava.
Biti nekoliko dni v deželi s skoro 9 milijoni prebivalcev, v kraljevini s socialistično-liberal-no vlado, v državi, ki se razprostira od dolge morske obale vse do ardenskega gorovja, videti pri tem skozi železniško okno le majčken del ozemlja, pri vsem tem prebiti osem desetin svojega časa na neštetih sestankih,— to pač ni najboljša osnova za dobro, obsežno reportažo. Ne nastane lahko samo betežen člančič o osebnih vtisih. Vtisi so pa tako zelo odvisni od trenutnih naključij, vremena, razpoloženja in še toliko, toliko drugih stvari...
No, vsaj v začetku nam dobrega razpoloženja in lepega vremena ni manjkalo. Resda smo bili vsi trdi od neskončnega pole-ganja, ko nas je po dvodnevni vožnji skupaj z množico ostalih potnikov navsezgodaj zjutraj na bruseljski severni železniški postaji vrgla iz vlaka nevarnost, da se odpeljemo še dalje naprej proti zahodnemu koncu relacije "Turškega ekspresa," tja, kamor nismo bili namenjeni. Res je tudi to, da nas je že v teh ranih, deviško zgodnih jutranjih urah taksimeter neusmiljeno oskubil dobrega dela dokaj omejenih dnevnic. Toda kmalu nas je razveselila ljubezniva gostoljubnost starega revolucionarja in gospoda Nehanta, še bolj pa njegova novica, da smo prišli za en dan prezgodaj in da si torej lahko ves dan nemoteno ogledujemo bogastva umetniških muzejev belgijskega Pariza. Ko smo pri vhodu v nacionalni muzej ugotovili, da lahko do iznemoglo-sti uživamo Rembrandta, Ru-bensa, Van Dyka, Cranacha in oblico ostalih mojstrov slikarstva, ne da bi bilo treba za to plačati en sam belič — bila je namreč ravno nedelja—, smo pozabili na utrujenost in celo na taksimeter.
Povabili so nas bili na pogovore o marksizmu danes. Organizatorji, mladi belgijski socialisti, so nam na kratko predstavili deželo in čas in nas spoznali s svojimi nazori o problemih, ki jih težijo.
Zanimivo je, kako zelo je že po drugi svetovni vojni na evropskem Zahodu izginila naduta samozavest zaradi tehničnega napredka in sorazmernega blagostanja. Kolonialna revolucija je tudi v zavesti teh narodov opravila svoje. Ko govoriš z Angležem, Skandinavcem, Francozom, vidiš, da je v nekakšni zadregi, kakor da bi bil sam kriv za neznanske razlike v standardu, kakor da bi bil sam soodgovoren za znoj na črnem kontinentu.
Tako tudi naši belgijski prijatelji. Nekako takole: Nakopičili smo si precej nacionalnega bogastva, imamo močno industrijo; toda vse to je že precej zastarelo in je postalo neurejeno, proizvodni stroški so takšni, da konkurenčno sposobnost lahko vzdržujemo le še s carinskimi pregradami, skratka — zadeva je dokaj nevšečna. Nimamo energične politike gospodarske preureditve, meščanstvo takšni nalogi ni več doraslo.
Nemara slika ni tako temna. Naši prijatelji nočejo videti nobene sončne strani državno-ka-pitalističnih ukrepov, ki jih je vse polno. Resnica pa je, da se je belgijska industrija razvila na enostranski podlagi—skoraj izključno na-bogatih ležiščih prvorazrednega premoga—, in se s težavami prilagaja spremenjeni, mednarodni delitvi dela in dinamičnemu razvoju tehnike. Neenakomeren razvoj proizvodnje v svetu je memento, ki so ga naši prijatelji spet in spet ponavljali v pogovorih.
»VE MESTI — DVE DUŠI
Vse to seveda ne spreminja mnogo splošnega vtisa, ki ga tu-[ji popotnik dobi ob bežnem bi-| vanju v Belgiji. Naj se takoj omejim! Videl sem samo franco-
sko govoreči del dežele, Valoni-jo. Druga polovica, Timmerman-sova Flamska zemlja, mi je ostala neznana. In tudi jezušček na Flamskem! Pač pa sem videl njegovo meščansko nasprotno podobo — lušten starinski vodnjak z baročnim bronastim nagim fantkom, ki je pred dobrim letom tako hudo razburil katoliško moralo, da so med političnim razburjenjem zastran državnih subvencij konfesionalnim šolam doslej še nerazkriti skru-nilci narodnega bogastva ponoči fantku odbili neznaten delček, ki je bil menda docela pohuj-šljiv.
Z državnim denarjem so nadomestili tisto, kar je manjkalo, in še danes ob neznatnem spomeniku preteklosti noč in dan stoji ogromen policaj, ki skrbi za njegovo nedotakljivost. Politična razburjenja so se preselila na druge terene, največ koristi pa je ostalo prodajalcem spominčkov in razglednic, na katerih dotlej komaj znanega človečka vidimo v vseh mogočih uniformah in kostumih.
Nekoga sem mimogrede vprašal, ali bi bilo kaj takega mogoče n. pr. v Liegu, drugem mestu, ki sem ga utegnil videti. Odločen odgovor je bil: "Ne! v Liegu je to izključeno."
Ti dve mesti sta zares povsem različni. Bruselj je ob vsem velemestnem hrupu in ritmu zadržan, malomeščanski, pretirano, dejal je preprost, pristen, poln domačega humorja. Prvo m<;sto je uradniško, malomeščansko, drugo močan center industrijskega delavstva. Prvo je monde-no, drugo iskreno, prvo ima galerije, drugo obilico premog iV-nikov, • kovinskih tovarn in tovarn avtomobilov. Prvo ima imenitno borzo in še imenitnej-šo "palačo parfumov," drugo ci-tadelo in nekoliko plebejskih kerraesov, v mestni opori
igrajo "Belega konjička." Dve mesti—dve duši.
Simbol Bruslja zame ni kraljevi dvor, temveč ogromna, predimenzionirana, temna ju-stična palača—prava gora klesanega granita, ki dominira nad vso panoramo. Videti je tako težka, da bi bila prekooceanska ladja v primeri z njo prava otroška igračka.
Liege je sam svoj simbol. Skozenj pod nekoliko mostovf leno teče Meuse iz Francije na ho-landsko obalo, valovito mesto je obdano s spomeniki junaštva iz prve svetovne vojne in neštetimi griči. Ti griči na obzorju niso nič drugega kot ogromni kupi odpadkov premogovniških sepa-racij in žlindre liježkih plavžev.
Tam nacija—tu ljudstvo.
Obema mestoma in vsej deželi pa je svojstvena lastnost, ki je nikjer ne zgrešiš. Povsod' — pod težko sivino častitljivih stavb in pod kovinskim bliščem modernih zgradb — opažaš na vsakem koraku, na vsaki podrobnosti, na vsakem okviru in kljuki-—znake stoletnega blagostanja. Povsod je molče, a prepričljivo prisoten dragulj belgijske krone. Kongo ni količina, ki bi jo v računu lahko zanemarili.
_j ž.
PARIŠKE ZASTAVLJALNIC^ SO POLNE
Velike pariške zastavljalnice so pred kratkim v zvezi s hudim pomanjkanjem bencina ustavile sprejemanje osebnih in tovornih avtomobilov, ki so ji*1 Parižani začeli množično zastavljati. Že pred tem ukrepom so bile garaže zastavljalnic polne najrazličnejših avtomobilov. Če bo kriza zaradi bencina trajala dalj časa, domnevajo, da številni lastniki sploh ne bodo hoteli odkupiti svojih zastavljenih vozil in jih bodo zato zastavljalnice prodale na javni dražbi. Kakor poročajo, je skoraj povsem zastala tudi prodaja novih avtomobilov.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
V CARSTVU MRAVELJ
O življenju mravelj nam danes prirodoslovci vedo povedati marsikaj zanimivega. Mravlje govore, pri tem si pomagajo s posebnimi govornimi znaki, to so kretnje posameznih delov telesa in udov. Kadar jim preti nevarnost pa uporabljajo tudi posebne znake. Ob takih priložnostih začnejo tekati z odprtimi čeljustmi in ko to početje vidijo še druge mravlje, nastane v trenutku "alarm." Takoj začnejo spravljati jajca v mravljišče, nekatere mravlje junaško zapuste mravljišče, da bi se postavile sovražniku po robu. Vsaka ve, kaj ji je storiti, zato ni nobene zmede ali nereda.
Neki učenjak je v afriških gozdovih opazoval dolgo kolono mravelj. Ob strani so stopičale delavke. Vojaki so vzdrževali red, kdor ni poslušal njihovih Ukazov, gorje mu, tega so takoj kaznovali. Če je bil prestopek težji, so nesrečnico, če je bilo treba, takoj usmrtili. Mravlje so prišle do potoka. Nikjer ni bilo mostu. Kakor v sodobni vojski, tako so tudi tukaj nastopili pionirji. Najmočnejše mravlje so zgradile močan most, in to tako, da so se krepko držale s čeljustmi. Vsa ostala vojska pa je preko njih prešla na drugi breg. (Kadar pa se tak most ne obnese, potem napravijo mravlje enostavno nekakšno kepo in se spustijo v vodo. Vedno ob takem prehodu iščejo najpriklad-nejših mest.) Ko tako prebrodijo potok, nadaljujejo mravlje svojo pot. Pri tem druga drugi Pomagajo pri prenašanju tovorov. Kadar se katera mravlja Ponesreči, se takoj priključi skupini omaganih, do katerih Pa ostale mravlje nimajo prevelikega usmiljenja.
Mravlje so tudi najsposobnejši graditelji cest in raznih drugih komunikacijskih objektov. Ceste navadno zgradijo pod zemljo, kakor nekakšne predore, toda tako, da se nikjer ne križajo s potmi drugih plemen mraveljskega rodu. Kajti gorje tisti mravlji, ki bi prišla v bližino sosednega mravljišča. Svojo drznost bi plačala z glavo.
Tam, kjer je v bližini več plemen mravelj, pride večkrat do medsebojnega bojevanja. Znanstveniki so ugotovili, da se mravlje pripravljajo na krvav obračun po vseh pravilih strategije. Na važnih obrambnih točkah zgradijo utrjene trdnjave, napravijo nasipe, da bi se tako obvarovale od nenavadnih poplav. Kadar pride do vojne, takrat se bojujejo do zadnje kaplje krvi.
Zmagovalci, torej tisti, ki so preživeli krvavo bitko, odbirajo na bojišču svoje mrtve in jih odnašajo na svoja grobišča. Tako se običajno končujejo krvave drame v zgodovini rodu mravelj.
SKRIVNOST OTOKA MANDE
V Keniji ni miru. Britanska vlada sicer trdi, da so takšne vesti neresnične, v isti sapi pa priznava, da je v koncentracijskih taboriščih v Keniji zaprtih nad 41,000 domačinov in da mesečno zapro kakih 800 ljudi, ki se upirajo britanski kolonialni vladavini.
Točno število koncentracijskih taborišč v Keniji ni znano. O tem britanska vlada molči. V svet pa so vseeno prodrle vesti o strahotnih razmerah, v katerih žive zaprti domačini. Neka Angležinja, ki je pred nedavnim obiskala Kenijo, trdi, da so v koncentracijskih taboriščih v glavnem ljudje, ki jih sploh niso postavili pred sodišča in tudi ljudje, za katere so ugotovili, da sploh niso krivi. Med njimi so dekleta, stara 11 in 12 let, ki so jih obtožili, da so "nevarna Britanskemu imperiju."
Britanski minister za kolonije pa odgovarja, da so ta dekleta zdravniško pregledali in da niso stara 11 in 12 let, ampak —14. Londonski list "New Statesman and Nation" je zapisal, da kolonialnega ministra "sploh ni vznemirilo dejstvo, da 11-letna dekleta obsojajo na dosmrtno robijo in da 12-letne otroke pošiljajo v internacijo."
Življenjske razmere v koncentracijskih taboriščih so neznosne. Bolezni razsajajo, hrana je slaba, vode ni, pazniki pretepajo internirance. . . . Takšno taborišče je tudi na otoku Mandi. To taborišče pa doslej še ni obiskal niti eden britanski novinar ali poslanec Spodnje doma zbornice. Oblasti odklanjajo vse prošnje za obisk tega taborišča. V britanskem tisku se je že nekajkrat pojavilo vprašanje: "Kaj se dogaja na otoku Mandi?" Odgovora ni bilo. Kolonialne oblasti skrbno čuvajo skrivnost otoka Mande.
Britanski guverner v Keniji je pred meseci sporočil, da so enote kolonialne vojske popolnoma razbile kenijsko osvobodilno gibanje. Res je kolonialna vojska prizadela uporniškim enotam težke udarce, vendar vse kaže, da osvobodilno gibanje kenijskih domačinov ni uničeno. Če je res, kar trdi guverner Kenije, zakaj potem zapro vsak mesec 800 ljudi? Kdo so ti ljudje, kakšna je njihova krivda?
Nek angleški novinar je pred dnevi zapisal: "Kenijska tragedija se nadaljuje." In drugače tudi biti ne more, saj Britanci
niso prav v ničemer zboljšali življenjskih razmer domačinov. Zemlje jim niso vrnili, plač jim niso povečali, pravic socialnega zavarovanja jim niso priznali, šol niso odprli, rasne diskriminacije niso odpravili. En Anglež še vedno velja toliko kot 665 domačinov, zakaj v Zakonodajnem svetu Kenije ima 35,000 Angležev 36 izvoljenih predstavnikov, medtem ko jih ima 5,250,000 domačinov le 8 in še te imenujejo kolonialne oblasti.
V Keniji ni miru zato, ker tudi pravice ni. Ko se bo v to deželo naselila pravica, šele tedaj se bo Kenija pomirila in tedaj bo tudi otok Manda razkril svojo skrivnost.
na vodi ocvrto jajce
Na vodi ocvrto jajce je boljše, kot na maslu. Zavri v plitvi kožici prav malo vode in izlij vanjo jajce, katerega si prej ubila na krožnik. Pazi, da se ti ne razlije, ampak da ostane lepo celo. Ko se v vodi beljak dovolj strdi (kakor na masti), ga vzemi z lopatico ali širokim nožem iz vode, ter ga položi na košček prepečnega kruha; lahko pa daš tudi jajce samo. Jajce ocvrto na vodi ali na maslu, se lepo opeče, ako ga pokriješ za par trenutkov s pokrovko. Beljak naj bo strnjen, rumenjak pa le toliko, da se pogreje in se lahko še kruh omaka v njem. Na vodi ocvrto jajce je lažje prebavljivo, hkrati pa ohrani vse sestavine v taki obliki, kakor mehko kuhano. Uživa ga lahko vsak otrok in bolnik, celo po težki operaciji.
nebogljeni orjak
Ko bi se bil moral 30-letni Robert Hughes iz Haniballa peljati z letalom v New York, da bi sodeloval pri televizijski oddaji, se je pojavil skorajda nerešljiv problem: kako bi moža spravili v letalo! Hughes je namreč najtežji človek na svetu; čeprav je visok le 185 cm, tehta nič manj kakor 246 kg. Razumljivo je, da njegove noge ne morejo vzdržati tolikšne teže, zato je Hughes obsojen na večno sedenje in ležanje. Do letališča so debeluha prepeljali v posebnem avtu, zakaj okoli pasu meri možakar okoli 290 cm, medtem ko so ga do njegovega dvojnega sedeža v letalu morali dvigniti s hidravličnim dvigalom!
Kje pade največ snega
Uradni zapiski glede količine snega, ki pade na zemljo, so primeroma nekaj novega. Vendar v kolikor imamo na razpolago zanesljive številke, imajo v tem pogledu prvenstvo kraji v gorovjih Cascade in Sierra Nevada na ameriškem severozapadu.
Ako vzamemo za podlago povprečni letni padec, kakor tudi največji padec snega v eni zimski sezoni, tedaj gresta oba rekordna padca snega gozdarski postaji Paradise v Ranier Parku v državi Washington. Tam namreč pade na leto povprečno 575.1 palcev snega, v zimi 1955-56 pa ga je istotam padlo nič manj kot 1,000.3 palcev.
Najvišja količina padlega snega v enem mesecu je bila ugotovljena v Tamaracku, California; tam je v januarju 1911 padlo 390 palcev snega.
Ako se vzame za podlago padec snega v teku 24 ur, gre prvenstvo kraju Silver Lake v Co-loradi, kjer je v tolikem številu ur padlo 76 palcev snega. To je bilo v dnevih 14. in 15. aprila, leta 1921, ko je širom Združenih držav padlo več snega kot kdaj prej ali poslej, namreč od 95 do 98 palcev.
Če izmerimo padec snega na podlagi štiridnevne dobe, stoji na prvem mestu pokrajina ob jezeru Tahoe v Californiji, kjer je med 12. in 15. januarjem 1952 padlo 108 palcev snega. V dotičnem snežnem viharju je tičal v snegu polne štiri dni na prelazu Donner potniški vlak železnice Union Pacific. Neuradne številke cestnega oddelka države Californije za tiste dni tudi izkazujejo, da je v 24 urah padlo nič manj kot 84 palcev snega.
Dejanska visokost snega, ki je bil izmerjen, ko je ležal na zemlji, je dosegla rekord v Tamaracku v Californiji dne 9. marca 1911. Na dotični dan je tam ležala 454 palcev debela plast snega.
Manj snega kot severna California ali država Washington dobijo v Alaski. Snežni rekord za dobo enega meseca v Alaski je bil desežen ha prelazu Thompson v novembru 1952 z 204.2 palci snega.
DRUŠTVENI KOLEDAR
marca
24. marca, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
31. marca, nedelja — Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
aprila
14. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave.
14. aprila, nedelja — Koncert Mlad. zbora S.D.D., Waterloo Rd.
28. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
28. aprila, nedelja — Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
MAJa
ALI KAŠLJATE?
Pri na» »mamo libomo xdraTil* vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Pta C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Se priporočamo
za popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa kleparsko stroko spadajoča dela. Naie delo je poznano in zan-nesljivo.
FRANK KURE
Lahko pišete na, ta naslov:
R. F. D. 1, NEWBURY, OHIO
Pokličite telefonično: Newbury 1283
0 0 o o
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
*
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
maja, sobota—Pregled računov glavnih nadzornic in skupna seja celotnega glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
5. maja, nedelja — Letni "Dan Progresivnih Slovenk" — Dopoldne konferenca, kateri sledi slavnostna prireditev dneva—v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
5. maja, nedelja — 10-letnica zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave Domača zabava v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave.
19, maja nedelja Banket Atletskega kluba S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. maja nedelja—Otvoritev farme S.N.P.J.
30. maja četrtek—Piknik društva Loyalites na farmi S.N.P.J.
junij
2. junija, nedelja—Piknik ženskega odseka farme S.N.P.J.
9. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers na farmi S.N.P.J.
16. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
23. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30. junija, nedelja—Piknik društva Slov. Sokolice št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
julij
julija, četrtek—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi S.N.P.J. julija, nedelja—Piknik Cleve-landske federacije na farmi S.N.P.J.
14.	julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
21.	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
28.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
avgust
4. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi S.N.P.J.
4. avgusta, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi.
11. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
18. avgusta, nedelja— Piknik društva Spartans št. 598 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
25.	avgusta, nedelja — Piknik društva št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
september
1. septembra, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
8. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J.
15.	septembra, nedelja—Piknik krožka št. 2 P. S. na farmi S.N.P.J.
22,	septembra, nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
29.	septembra, nedelja—Piknik kluba Ljubljana na farmi S.N.P.J.
oktober
26.	oktobra, nedelja—Maškerad-na veselica društva št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26.	oktobra, sobota—Plfesna veselica društva Washington št. 32 Z.S.Z. v S.D.D., Waterloo Rd.
27.	oktobra, nedelja — Plesna
veselica krožka št. 3 P. S. v A.J.C., Recher Ave.
novembra
17. novembra, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
Female Help Wanted
clerical
Interesting detail work with a chance for advancement, for some one Who likes to work with figures. 35 hours - 5 day week. Employee benefits, air conditioned office. Mr. Groll.
ZURICH INSURANCE CO. 3121 Euclid Ave.	UT 1-5275
TYPIST
Ages 18 to 35 years. 35 hours - 5 day week.
Employee benefits. Air conditioned office. Mr. Groll. ZURICH INSURANCE CO. 3121 Euclid Ave. UT 1-5275
DIETITIANS
Staff positions in central service systems.
Apply PERSONNEL DEPT. 9. to 11 a.m. — 1 to 4 p.m. FAIRVIEW PARK HOSPITAL 18101 Lorain Ave.
NURSES
Opportunities for Registered Nurses and L. P. Nurses. Full or part time work. Refresher and orientation courses offered. Apply PERSONNEL DEPT. 9 to 11 a.m. — 1 to 4 p.m. FAIRVIEW PARK HOSPITAL •18101 Lorain Ave.
DINING AND KITCHEN GIRL
Live in. ELIZA JENNINGS HOME 10603 Detroit Ave. AC 6-0282
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Help Wanted Male
HORIZONTAL BORING MILL
and
SMALL ENGINE LATHE Operators, experienced
2d shift; good hourly rate plus cost of living and night bonus, paid insurance, hospitalization and medical coverage, paid holidays.
LESTER ENGINEERING CO. 2711 Church Ave.	MA 1-8814
TYPIST
Good starting salary, quick advancement, pleasant working conditions; new modern air conditioned office; 40-hour week.
MASTER MFG. CO. 9200 Inman Ave.	MI 1-0500
CLERK-TYPIST
Excellent working conditions. Permanent with a secure future. Salary and many benefits. Pleasant downtown insurance office. 37VS hours a week. Call Ivlr. Byers. CH 1-6900
CLERK TYPIST
Excellent working conditions. Permanent with a secui-e future. Salary with many benefits. Pleasant downtown insurance office. — 3 7'/2 hour week. Call MR. BYERS CH 1-6900
LEPE HIŠE V EUCUDU
Nova hiša "Colonial" tipa, v središču mesta Euclid. Krasno dekorirana, ves naturni les, 3 spalnice.
Ta lepa hiša se prodaja za manj kot se bi zahtevalo za starejšo hišo te vrste. Požurite se za ta pristni nakup.
Od E. 185 St.—Udobna 6-sobna hiša; 1 spalnica spodaj, 2 veliki spalnici zgoraj, gorkota na plin, zaprt prednji porč, stranišče na 1. nadstropju, kopalnica na 2. nadstropju. Za te in druge izvrstne nakupe se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET
KE 1-5030
MACHINISTS
Small west side machinery builder. Fine working conditions and congenial co-workers. Hospitalization, health and accident, pension benefits.
PRUTTON CORPORATION 5295 West 130th St.
MACHINIST
Experienced — Days Hours 7 to 3:30. Steady Call for Interview Between 10 a.m. and 4 p.m. BE 2-2355
STENOGRAPHER
West Side manufacturer, modern air-conditioned office. 5 days. Good opportunity for capable girl. Salary open.
CLARK CABLE CORP. ME 1-8080
GENERAL OFFICE WORK
TYPING AND SHORTHAND.
Small branch office of national concern.
40 hour week.
Many company benefits.
Call MR. SOMMERS TO 1-0150
STENOGRAPHER
Immediate opening for experienced girl.
Interesting work, employee benefits.
5Vz day week.
Salary plus overtime.
Gall
VU 3-9293
between 8:30 and 5 p.m.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
. • Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Engineering Design Checker
2 to 5 years experience with previous board and shop work, for new factory under construction, Solon, Ohio. Opportunity for right man.
Call W. G. STEINER PR 1-6040
ERICKSON TOOL CO.
East 23rd Street and Hamilton Avenue
FOOD SERVICE SUPERVISOR
Needed at Highland Hospital to begin immedately. Willing to train right person. Day nursery available for pre-school children. Apply in person.
HIGHLAND VIEW HOSPITAL
PERSONNEL DEPARTMENT Harvard Rd.	WY 1-7100
Jr. Secretary-Stenographer
... SMALL INFORMAL SALES OFFICE
5-day week (37% hours); age 18 to 35; West Side resident; salary open.
Gaylord Container Corp.
623 HANNA BLDG. MA 1-9541
Ask for Mr. R. E. Metzger
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
(nadaljevanje)
"Peterček! Peterček!" je v župniku Plahem zaplesalo srce, "zdaj je prišlo tisto, podpišeš se in oddaš knjigo, to bo presenečenje." A ni še pomislil do konca. "S sledečimi gospodi pa želi Njega Ekscelenca sama govoriti." Dubski župnik je bistro prisluhnil. "Peter Plachy, župnik v Dubcu," je takoj na prvem mestu zaklical njegovo ime, "Jaro-slav Hruby, bivši kaplan v Urbanovem, " je nadaljeval polagoma čitajoč vrsto imen, dokler ni končal: "zove jih torej k sebi in želi, da bi se gospodje po vrsti, kot so bili prečitani, takoj podali k njemu prosim tedaj, gospodje, katerih se to tiče, izvolite kar z mano," in iz prostornega re-fektorija je odkorakala četa duhovnikov odetih v črne talarje, stopajočih spoštljivo nekaj korakov za kanonikom, čigar vijolično, židano oblačilo je šumelo in migotalo pred njimi, dokler ni izginilo skozi vrata, za katerimi je gospod škof stanoval za čas eksercij v seminarju.
Peter je v lepem novem ta-larju, nalašč za to pot sešitem, z ekspozitorjem, sinodalijajni in prstanom na roki stal tik pred vrati. Srce mu je razbijalo kakor kladivo. Nanj je pritiskal krasno vezani eksemplar svojega spisa v črnem okusnem etui-ju.
"Ta je iz Dubca," so se drezali ostali, ki Petra doslej niso poznali, "spisal je spet nekaj in nese to škofu, zato ga najbrže kliče."
"A oni drugi, kdo pa je ta?" Vse glave zadaj so se zgrnile v eno samo kepo in vse oči so se uprle na mladega duhovna z mračnim licem, ki je stal tu tik za Petrom v enoličnem, žs odrg-njenem talarju, gladkega, seminarskega kroja. Očividno ga je imel še iz lemenata, ker mu je bil že tesen in ga krog vratu še zapeti ni mogel.
"To pa je kaplan iz Urbanovega, ta je tu na teh vajah za kazen."
"Ta mora iti 'ad verbum audi-endum," kajne?"
"No, to si lahko mislite!"— "Bog ž njim!"—"Gotovo mu je pošteno vroče."
Zdajci je kanonik odprl vrata in poprosil častitega gospoda iz Dubca.
Peter se je odkašljal in je vstopil. Kot je videl to letos prvič pri teh eksercicijah, je storil tudi on. Pokleknil je na desno koleno pred svojim škofom, vstal, poklonil se mu globoko ter mu poljubil roko. "Mih sin moj," je takoj pričel škof "ljubimo vas in vam zaupamo, postavili smo vam na fari novega kaplana. Dober je, toda slaboten in k hudemu nagnjen. Vaša dolžnost bo, da g apovedete in vzdržete na poti k dobremu. Vaše krasno duhovniško življenje mu bodi vzor in primera."
"Vaša ekscelenca -— kaj pa kaplan Beneš .. ." je zajecal Peter zmedeno.
/ "Poslali smo ga v Jedovo in izdelali zanj pohvalni dekret. A zdaj pokličite nesrečnega kaplana Jaroslava, seznanim vaju"— tega vsega' se je spominjal zdaj Peter ter je od časa do časa kra-doma z očesom ošinil svojega novega sopastirja. "To je odlikovanje," mu je rekel potem gospod kanonik, "stvar zaupanja, s katero vas je počastila njega milost," in to ga je podžigalo ter mu napravilo prijetnejšo to spremembo, ki mu je bila zoper-na. Čutil je še, kako ga je gospod škof pogladil po licu in kako je blagonaklonjeno sprejel njegov dar ter ga pozival, naj nadaljuje svoje delo v prospeh svete cerkve in mile domovine . . .
Tako se je grebel po vsem tem kakor v tulju in si nikakor ni mogel razvrstiti teh misli, ki so mu kot divje poskakovale po glavi v neredu ter mu zdaj ta, zdaj spet ona prihajale na um. To mu je končno omrzelo in iz-previdel je, da vendarle mora izpregovoriti, prelomiti to hlad no molčanje, prej nego pride domov.
"Torej — gospod brat, glavo pokonci," je začel veselo in po-trepal kaplana po kolenu, ki se mu je uljudno nasmehnil—-"kar
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
je bilo, je bilo ! Niti besedice ne o tem! Pri nas pričnete od začetka. Kaj pa, ste li kaj botanika?"
"Ne, prosim, to nisem, vedno sem imel slab red iz prlrodoslov-ja."
"To nič ne škodi, se že naučite pri nas, krasen vrt imam, saj ga boste videli. A kaj ste torej ? Nemara glasbenik, ne? Harmonij ali gosli?"
"To tudi ne, peti sicer znam, igrati pa se nisem učil.
"To je pa napak. Če imate posluh, je to talent, ki se ga ne sme pustiti vnemar—no, pa saj še ni tako pozno. Veste, kaj je rekel Sokrat: bolje pozno nego nikoli," — tako ga je ogovarjal in ogledoval Peter, pripovedoval mu potem o fari, o delu, ki ga čaka, o šoli, obljubil mu posojati časnike, knjige, če bi hotel tudi francosko slovnico, toda kaplan je molčal, smehljal se sicer, njegove oči pa so gledale uporno in ludo. Gledal je kot človek, ki si domišlja, da se mu je storila ve-ika krivica.
Tako sta prišla v Dubec. Ljudje so ju ogledovali vso pot od iolodvora. "Kaplana je šel zato-žit," "si že pelje novega," so se razgovarjali ter niso po vsej fari te dni govorili drugega, nego o dogodku v dubskem župnišču. "A čemu je moral kaplan Beneš odtod?"
"Ne veste tega? Menda mu je bila Reza všeč. Stari je bil ljubosumen, šel ga je naznanit-zdaj pa imate to."
Iz globin je naraščala in visoko je brizgala nesnaga in blato. Peter še pojma ni imel, kod se vlači njegovo ime, Reza pa se je samoljubno smehljala . . Laskalo ji je to . . .
Župnik je pokazal predvsem svojemu novemu kaplanu njegovo sobo. Bila je takšna, kot jo je Beneš zapustil. Rezi še v glavo ni palo, da bi že prišel njegov naslednik in od same jeze še pogledat ni šla tja gor. Kjer je stala prej oprava, je bilo zdaj polno prahu in kjer so visele slike, so se zdaj razprezale sive pajčevine, kakor povešena netopirjeva krila so viseli tod zastori,
NURSING AND REST HOMES
RETIREMENT HOME — Room and board rates. Laundry and complete home privileges. Excellent facilities and care.
Zion, Illinois TRinity 2-4373
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION FOR LEASE — 5 Bays. Wash rack, recently remodeled. 24th & Kedzie.
Call Miss Lane Bishop 2-3350
FEMALE HELP WANTED
TYPIST — Part time dictaphone secretary. Part time general office. No previous dictaphone experience necessary—but must be good typist. 5 day, 37% hours. 8:30 to 5 p.m. Salary $280-$300. Many benefits.
Osco Drug Room 914, Merchandise Mart WHitehall 4-1831
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razliika v označbi 32 y2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6 št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere, Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3JJ37 ln5a. 1 meter — 3.2088 Čevlja ali
1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute1 milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje, 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 ln pol 40 je 1534; 41 je 16; 42 je T6 in pol in 43 je 17.
Dr. J, Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. (»hod na E. 62 St.) nad North American banko
EN 1-5013 Ni treba dogovora t napre). Urad odprt od 9.30 zj. do 7. zv.
na oknu pa je ležala stekleničica rezedinega parfuma, židana bela rutica za krog vratu, vezena vložka za knjige in vezena brisača. To so bila Rezina darila. Beneš jih je pustil tod, kakor je pustil ta prah in pajčevine, kot da se je omil, osnažil se prahu sam pa ves čist odšel. . . "To vam je pustil Jeniček za gospodarstvo," se je zasmejal župnik in pokazal na zastore— "to je treba očistiti, pobeliti— in dokler ne dobite svoje oprave, boste spali v sobi za goste."
Gospodinja še pogledala ni novega kaplana. Srdita je bila na vse kaplane celega sveta. Kar besnost jo je popadla, ko je našla v kaplanovi sobi vsa svoja darila. Ležala so tu in ko da se ji na ves glas smejejo, ji je bilo pri pogledu nanje.
"Kakšna goska sem bila — a on, ta osel sveti"—se je spomnila ter raztrgala vse in zažgala, da bi ji do smrti ne prišlo pred oči.
Samo nekaj jo je še skrbelo, ko je izvedela, kako in počemu si je gospod župnik pripeljal novega kaplana. Ali bo kaplan Beneš pač molčal? Ko je torej prišlo pismo od njega, ga je kar na lepem odprla. A kako se je razveselila. Še z besedico ni ničesar omenil, pisal je samo, da je bil telegrafično premeščen. Zahvalil se je za vse in se poslovil.
"Ta se pa boji!" je rekla Reza. Tako je ocenila in pojmila njegovo plemenitost.
"Gospod župnik, gospod župnik," je kričala gospodu župniku že nasproti, ko se je vračal z vrta—"prišlo je pismo od gospoda kaplana, nisem se mogla zadržati, kar odprla sem ga, poslušajte, da vam ga prečitam." Brala je verno, samo "pozdravljam in priporočam se gospodični Tereziji" je na koncu dodala.
"No, samo da je srečno prišel in da mu je spet všeč," je rekel in s tem je bila knjiga "Jan Beneš" zaprta. — Odprla se je nova z napisom Jaroslav Hruby.
Več nego leto dni je novi kaplan vzorno vršil svoje duhovni ške dolžnosti. Gospod župnik mu je napisal v njegov tajni konduit
vso pohvalo in gospod vikar je referiral o njem v popolno zado-voljnost prečastitega konzistori-ja. Hruby se je sprijaznil z vsem, z delom v šoli in v pisarni, tudi z redom v hiši. Govoril je malo, bil je vase zaprt. Trpkost in grenkoba je vela iz njegovih besed, kadar je izpregovoril.
"Kaj neki vedno dela?" je prašal nekoč župnik, ko je takoj po večerji brez besede odšel. "Kakor ves stepen in zbit je vedno, kakor razljučen na ves svet."
"Kadi, neprestano kadi. Kakor v dimniku smrdi tam pri njem," je odgovorila Reza.
Vestno se je poslužila te ka-planove apatije. Takoj drugi dan, ko je prišel, je bilo na mizi pogrnjeno ne za dva, marveč za tri.
"Ne morem prenašati tiste vročine v kuhinji," je rekla gospodu župniku—"gospod pa si tudi ne zna izbrati — najboljši kos je vedno puščal kaplanu — treba je paziti nase, ne pa jesti kar vsevprek, tega star želodec ne prenese več" ter je sedela pri obedu in večerji pri duhovniški mizi.
Pazno je s krožnika nabadala z vilicami najboljše koščke gospodu župniku na krožnik, potem sebi, potlej je vzela košček za psa, ostanek pa je porinila pred kaplana. Ta jo je samo strupeno pogledal, da jo je kar mraz pretresel, a ni črhnil besede.
Bala se ga je. Tajna groza je vela od njega nanjo. Tudi pridobiti si ga je skušala. Cestokrat je zavzdihnila vpričo njega: "Ah, škoda za kaplana Beneša —ta je znal zabavati! To smo se nasmejali! Prišel je v kuhinjo in do devetih sedel z nami. Ah, kaj neki dela?" in k obokanemu stropu je dvignila svoje hrepeneče, z melanholijo zastrte oči.
Hruby ni rekel ničesar, samo vilice je položil ter odšel.
"No, ta ima pa dobro ime, kakšen grobijan," si je dala duška gospodinja in se odrekla vsakemu novemu naskoku. Videla je, da je trdnjava nedostopna.
Ob teh dolgih večerih, ko sta posedevala sama z gospodom župnikom, predno je izpil svoje
pivo in mu jo ona čitala časopise, je često uprla nanj svoje radoznale oči. Zdelo se ji je, da se njegov obraz nekam izpremi-nja. Desna polovica ko da je bila ukrivljena proti desni strani. Če je hodil, se je pogosto z desno nogo spodtaknil ob prag, vlekel jo je za sabo in drsal ž njo po tleh. Dolgo ni rekla ničesar, dokler ni opazila, da tudi govori nerazločno in s težavo. Kakšne besede se često ne more spomniti in izustiti katerih črk, zlasti "r".
"Nekaj vam je, gospod župnik," ga je slednjič naskočila.
"Kaj bi mi bilo, nič mi ni. Samo takd zaspan sem vedno — ampak to prejde." A Reza se ni brigala za to, polna skrbi je poklicala zdravnika, da bi gospoda župnika neočito obiskal in si ga ogledal.
Žalostno ga je sprejela, a še žalostne j še ga je spremila ven.
"Gospoda župnika je narahlo zadel mrtvoud," ji je rekel naravnost, "dolgo to ne bo trajalo — dve, tri leta . . . najdalje... mogoče tudi ne — pri silnejšem razburjenju ga lahko uniči en sam napad — pazite nanj, ne sme se pripogibati, jeziti, žalo-stiti, veseliti, čisto mirno kot gladina jezera mora biti površje njegove duše. Sleherna nagla sprememba, ki bi mu kot padec kamna razburkala to gladino, je lahko usodepolna. Čez kakšnih mesec dni pogledam, kako je bolezen napredovala."
Reza je bila vsa obupana! . . . Računala je, računala . . . "Vsaj še pet, šest let, da bi mi ga Bog ohranil," si je želela iz vse duše .. . ter se je na vso moč trudila pridržati, podaljšati gospodu župniku življenje.
Vsa se je prestrašila, če ga je bodlo v boku, bolela glava, če ni imel apetita.—V dušnem pastir-stvu mu ni dovolila delati ničesar, ne poučevati, ne pridigova-ti.—"Čemu pa je tod kaplan?"—• mu je govorila, izgubljajočemu polagoma razsodnost in spomin ter prepuščajočemu se svoji gospodinji na milost in nemilost . . . Postajal je v resnici ves otročji. . .
Reza ga je zdaj v vsem zastopala tudi napram kaplanu. "Gospod kaplan, tu je bil tainta"— "tointo je treba napisati."
Nekolikokrat je kaplan to prenesel. Nekoč je bil siromašen pogreb. Ko se je vrnil, mu je rekla Reza pri obedu: "Počemu pa ste danes vzeli ta pluvial? Ali vam ni dal cerkovnik starega? Za tako beračijo je dovolj dober, tisti s čopki se nosi samo, če je kaj boljšega."—Tu pa se ni več vzdržal. Trdo je zagnal žlico na mizo in odšel. Nikdar več ni prišel. Služkinja mu je morala nositi jed v njegovo sobo, gospod župnik pa tudi ni več prihajal iz svoje sobe .. . Ginil je polagoma, venel, umiral.
(Dalje prihodnjič)
V NAJEM
3 SPALNE SOBE
se odda v najem poštenim moškim ali ženskam, ki delajo ali so upokojeni.
Vpraša se na 18209 LANKEN AVE. IV 1-9158
HIŠE NAPRODAJ
Ali iežko slišite? Ali imate ležkoče razumeti?
Vam lahko pomagamo do boljšega sluha. Pokličite za brezplačno demonstracijo Telex slušalnega aparata na vašemu domu
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Road
KE 1-0034
Tudi pošiljamo TELEX slušalne aparate v Jugoslavijo
Hiša naprodaj
Žena mi je umrla, jaz sam pa živim v Arizoni, zato prodajam hišo z 9 sobami; 4 spalnice, garaža za štiri avte; precej velika lota. Nahaja se na lepem kraju na 18209 Nottingham Rd. Zunaj
si lahko ogledate kadarkoli hoS«-
te, a prosim, da ne nadlegujete najemnikov. Za ceno in druge podrobnosti pišite na
NICK J. TOMASIC PO Box 6233, Phoenix, Arizona
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE hišo, zemljišče, trgovino ali drugo trgovsko podjetje, se s zanesljivostjo obrnite na
Joseph Globokar
986 EAST 74th STREET HE 1-6607
Poročna
lična, okusno sestavljena v izberi tiska, oblike in
vrste papirja, lahko naročite v tiskarni
Enakopravnost
6231 St. Clair Avenue
CENE SO ZMERNE — TISKOVINE VEDNO PRVOVRSTNE KAKOVOSTI — POSLUGA TOČNA IN PRIJAZNA.
Here's How-Payroll Savings Can Make That Dream Come True
If accumulating the down payment has been keeping you from building the house of your dreams, chances are you've never tried the Payroll Savings Plan. Because this is the easy, automatic way to meet any down payment—for a house or any large purchase.
All you do Is sign a Payroll Savings application at >*>ur pay office, naming a certain sum to be set aside for you each week—a few dollars or as much as you want After that, your saving is done for you—automatically.
And every time there's enough in your account, d U. S. Series E Savings Bond is purchased in your name and given to you. Soon the few dollars saved from your pay each week add up to a generous amount.
So don't get in the dumps about down
payments. Meet the cash needs for your dream house the way millions of other Americans are meeting theirs—join the Payroll Savings Plan today. Or, if you're self-employed, invest in Bonds regularly where you bank.
How you can reach your savings goal on the systematic purchase of Savings Bonds
S	H you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week far » yean anil 8 months, save ..	$8.80	$17.60	$«J0
Each week (or 19 years and 8 months, save ..	$175	$7.50	$18.7$
~®art of Every American's Savings Belongs In U. 8. Savings Bonds
TO* V. 8. Government does not pay for this advertisement. The Treasury Depot* ment thanks, for their patriotic donation, the Advertisii« Council and
Enakopravnost