Štev. 20. plafana t goferinl. Ljubljana, dne 15. maja 1935. Leto XVII, KMCTJKI LI J" T Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, ca inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava ie v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon ta ter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. mi ,,politika" ~ ali delo ? Po volitvah, ki so prinesle predsedniku vlade g. Jevtiču tako močno večino, in opo- zicionalni skupini dr. Mačka pa tudi znatno skupino, se javnost močno zanima za vprašanje, kako se bodo v bodočem parlamentu razvile razmere: ali bo vlada tako močna, da bo kljub opoziciji mogla uveljaviti svoj program dela za gospodarsko obnovo države in za pomirjenje političnih strasti, ali pa bo opozicija tako močna, da bo znala kljub svoji številčni manjšini v parlamentu izsiliti razprave o državnopravnih vprašanjih in s tem potisniti delo za gospodarsko obnovo v ozadje ? Jasen odgovor na to vprašanje, ki tudi našo javnost močno zanima že zaradi tega, ker je tudi med nami še vedno dovolj za-slepljencev, ki verujejo na povratek starih, žalostnih strankarskih prepirov, ki so nam kot celoti že toliko škodovali, nam dajejo številke: opozicija sicer ni slaba po številu, vendar pa je proti Jevtičevi večini tako slabotna in neznatna, da lahko smatramo vsak njen poskus vrniti se zopet na stara »poli-tična« pota, že vnaprej za brezuspešen. Opozicija bi lahko dosegla kakšen tozadeven uspeh le s pristankom večine, a ta pristanek je jako dvomljiv, ker je vlada na usta predsednika vlade g. Jevtiča svečano izjavila, da >povratka v stare čase« ne bo dovolila in vlada ima v parlamentu že tako močno večino, da vse tozadevne poskuse lahko prepreči. A ne samo številčno razmerje med vladno večino in med opozicijo govori za to, da opozicija s svojimi »političnimi« zahtevami m bo mogla prodreti, ampak tudi ogromna večina naroda takim poskusom nikakor ni naklonjena. Povratka v stare »politične« boje si želi le majhno število sitih ljudi, ki so nekdaj od »politike« prav lepo živeli in se »borili za narod« samo z lepimi besedami. Danes pa je narod lačen, ker je brez dela in brez zaslužka; zato je narod danes sit lepih apolitičnih« besed in praznih demagoških fraz in brezplodnega prerekanja, ampak hoče dejanj! In sicer takih dejanj, ki mu bodo omogočila zopet živeti človeka vredno in dostojno življenje in ne samo živalskega životar-jenja! če se bo torej večina v bodočem parlamentu zavzela ne za staro politiko »političnih« fraz, ampak za politiko resnega gospodarskega dela, bo imela brez dvoma ves narod za seboj, in mi smo prepričani, da bodo politiko gospodarskega delu odobravali tudi vsi količkaj razsodni in trezni opozicionalni polilci, ki prav tako čutijo vso pezo da.našnje gospodarske stiske na svojih ramenih in v svojih žepih kakor tisti, ki so glasovali za vlado. Prazni želodci se ne brigajo za držav-no-pravna vprašanja! Prezreti namreč ne smemo dejstva, da za opozicijo ni glasovalo toliko volilcev, kar kor jih je, iz navdušenja'za državno-pravna ali kakšna druga »visoko-politična« vprašanja, ampak iz nezadovoljstva s sedanjim svojim gospodarskim položajem, kajti med našim narodom žalibog še vedno prevladuje napačno mnenje, da je vse odvisno le od vlade! Odvisno pa je izboljšanje našega go' spodarskega stanja v prvi vrsti od nas samih in od našega pogumnega in krepkega sodelovanja, ne samo od vlade. Zato pa opozarjamo zlasti naše kmet* sko ljudstvo, naj se ne da begati od praznih p -rokovanj, ampak naj povsod, kjerkoli j» v o poklicano, krepko sodeluje! Rešitev je mogoča samo z združenimi močmi! Velih proces v Csi/efeu Pretekli teden se je pričela pred sodiščem v Osijeku velika razprava proti obtožencem v takozvani »našički aferi: ; med obtoženci je veliko število uradnikov. Uradnike prometnega ministrstva dolži obtožnica, da so podpirali manipulacije tvrdke pri dobavah in da so tej tvrdki dajali prednost pred vsemi drugimi; uradnikom finančnega ministrstva pa očita, da se niso obnašali pravilno pri odmeri davkov in faks. Uradniki ministrstva za gozde so dovoljevali protizakonito izsekavanje lesa. Vsi obtoženi uradniki se bodo morali zagovarjati 1udi zaradi sprejemanja podkupnin. Zanimiva imena Tudi imena obtožencev so zanimiva. Iz imen vidimo namreč, da so bili pravi gospodarji te družbe sami tujci, večinoma dunajski in ogrski židje. Izmed domačinov pa sode na zatožni klopi: direktor »Našičke d. d.: v Zagrebu Zvonimir Bratanič, direktor podružnice >Našičke d. d.« v Beogradu Ervin Lovrig; generalni direktor >;Sla-vexa v Zagrebu Alfred .Spiti; zdravnik in bivši narodni poslanec dr. Dragoljub Jevremovič iz Beograda; vpokojeni davčni uradnik Mavro Sulic iz Osijeka; v Tržiču rojeni davčni inšpektor v p. Teodor Jelovec, ki si je sam pomagal na oni svet; finančno-pravni zastopnik Aleksander Božič iz Zagreba; uradnik ministrstva financ Ervin Sartori iz Beograda; vpokojeni načelnik kmetijskega ministrstva Zvonimir Turina; višji šumarski svetnik Ljubomir Bugarovič iz Vuko-vara; šumarski svetnik pri banski upravi v Zagrebu Milan Pieliler; svetnik ministrstva za kmetijstvo Ivan Vlaliovič; direktor podružnice Našičke d. d. v Andrijevcih Riliavd Banmgartner. Na 34., 35., 36., 37. in 38. mestu so razni uradniki generalne direkcije drž. žel. in oblastne direkcije v Beogradu. Na 39. mestu je Franc Fa-bijančič, geometer direkcije drž. žel. v Ljubljani, nato spet železniški uradniki. Na 43. mestu je v Dolnjem Logatcu rojeni tehnični uradnik generalne direkcije drž. žel. Franc istenič iz Beograda, nadalje neki kontrolor generalne žel. direkcije v Beogradu, a na 45. mestu v Sevniei rojeni železniški uradnik Viktor Kladnik iz Ptuja. Na 47. mestu je v Zagorju ob Savi rojeni železniški uradnik Ciril Lazar iz Ljubljane. Me4 drugimi železniškimi uradniki je na 55. mestu Ljubljančan Fraujo Ogorevc, teh. uraduik ge* neralne direkcije drž. žel. Med železniškimi uradniki srečujemo tudi ruska imena, a na (»4« mestu je v Borovnici rojeni Leopold Debevc, postajenačelnik iz Dolnje Lendave. Na 65« mestu pa prometnik Bono Dimič iz Moškanjcer, na 69. mestu v Ščavnici pri Ljutomeru rojeni železniški uradnik Anto» škrobar iz Maribora, na 70. mestu na Zidanem mostu rojeni postajo« načelnik Edvard Škrobar iz Lekevika, a 75. me« stu v Zgornjih Duplah rojeni postajenačelnik Josip Zaplotnik iz Vojniča. Nato sledi neki! višji šumarski pristav, a na 77. mestu je f) Kamovcu pri Dolnji Lendavi rojeni inšpektor parnih kotlov Iivgen Ber iz Sarajeva. Na 81. mostu Preddvorom rojeni postajenačelnik Antoa Grčman iz Odžacev; na 93. mestu v Črnem vrh« rojeni šum. svetnik Rudolf Pipan iz Bjelovara, spet železničarji in občinski beležniki ter šumarski uradniki. Kuhe je delala „TVašičha" profi agrarni reformi O tem žalostnem poglavju navaja obtožnica sledeče: Adolf Schlesinger, Aleksander Sohr, Alfred Czucka, dr. Zvonko Bratanič, Ervin Lovrič in Alfred špic, ker so leta 1933. v Beogradu, da bi preprečili ekspropriacijo industrijskega gozdi nega veleposestva, nagovorili narodna poslanca dr. Nikolo Nikiča in Vasilija Trbiča naj kot narodna poslanca s protizakonitim delovanjem vi skupščinskem odboru za razpravljanje omenjenega zakonskega osnutka delata proti taki reformi agrarnega zakona, kar so deloma tudi uspeli in sta za to dr. Nikola Nikič in Vasilije Trbič dobila, prvi 115.0(10 Din, drugi pa 50 d« 70.000 Din. Dr. Dragoljub Jevremovič je obtožen, da j« leta 1933. kot narodni poslanec za prej dogovorjeno vsoto 100.000 Din, delal na to, da s« v končno sprejetem predlogu zakona o ukinje-nju družinskih fidejkomisov izpremeni odredba, da bi postal solastnik, kar je šlo na škodo narodi nih in državnih interesov. Da so nagovorili narodna poslanea dr. Ni-kica in dr. Dragoljuba Jevrenioviea, da kot narodna poslanca delata proti predlogu zakona o ukinjenju družinskih fidejkomisov, in so zato bile dr. Nikicu izplačane vsote, ki 8« niso dale ugotoviti, dr. Javremoviču pa 100.000 Din. JVadaZfne obtežbe Obtožnica obtožuje dalje Marka Sulica, da je kot šef davčne uprave v Našicah v sporazumu z Adolfom Schlesiugerjem, Filipom Schlesinger-jem in Sohrom pri zaračunavanju taks napravil tako, da so namesto dvakrat po 129.000 Din plačali le 10.487 Din, njemu so pa plačali za to nad 145.000 Din. Zaradi tega podkupovanja so obtoženi tudi Adolf Schlesinger, Filip Schlesinger in Aleksander Sohr. Šef davčne uprave v Našicah Teodor Jclovae je obtožen, da je pri taksah prištedil interesentom 2,000.000 Din in je »a to od predstavnikov »Podravine« dobil 300.000 dinarjev in 150.000 Idinarjev. Poleg tega j« pa zahteval in od Adolfa Schlesingerja tudi sprejel 10.000 Din pri neki drugi kupčiji. Aleksander Božič je obtožen, da je sprejel !40.000 Din honorarja, ker je pomagal Jelovcu, t vsi imenovani so obtoženi tudi, ker so plačali ielovcu 300.000 Din, Adolf Schlesinger pa še za ?nih 10.000 Din posebej. Ervin Sartori sedi na zatožni klopi, ker je kot uradnik ministrstva financ Božičcve in Je-lovčevc navedbe odobril in je za to dobil 240-000 dinarjev. Prav tako so tudi podkupovalci obtoženi zaradi te vsote. Zvonimir Tnrina, načelnik v ministrstvo za kmetijstvo, je obtožen, ker 80 mu obljubili dar 10.000 Din za nevestno poslovanje, Adolf Schlesinger in Sohr pa zaradi te obljube. Šumski referent Ljubomir Bugarovic je ob- Pogled noL&aj - Sicer so daffašnje življenjske razmere tako resne, da človek mora imeti svoj dejanski položaj v neprestanem vidiku — vendar pa ja le potrebno, da se v svrho orijentaciie od časa do časa ozre tudi nazaj. Tudi zgodovina nam namreč neredko pojasni marsikaj, kar bi nam bilo drugače nerazvozljiv vozel. Neredko pa niti ni ];>otrebno listati po knjigah — ampak se ozremo le v svoje praktične izkušnje; ali kvečjemu v življenje ljudi, ki žive in se uveljavljajo istočasno z nami. torej na kratko; v izkušnje sodobne generacije. Pa poglejmo danes samo eno stran teh izkušenj: Kateri nazor najbolj pridobiva na svoji temeljni važnosti? Počasi, toda čedalje globlje prodira spoznanje, da je gospodarstvo podlaga vsemu ostalemu življenju! Pojavljali so se sicer nešteti preroki, kateri so oznanjevali raj na zemlji z enostranskim kazanjem na šovinistično narodno borbo; drugi so propagirali brezobziren socijalen pre-okret, tretji so kar goreli za ekstremno kulturno preosnovo, neredki pa so smatrali, da je vitalne važnosti dvig človeštva v higijenskem (zdravstvenem) pogledu... In kdo je iz teh bojev prinesel lavoriko? Samo oni je dosezal trajne praktične uspehe, ki se je pri svojem delu vestno oziral na vsakokratne gospodarske pogoje! Vse druge pa je prej ali slej stri neizprosen boj za — vsakdanji kruh... Da smo ob vsaki priliki budni čuvarji naroda, ki mu pripadamo, je seveda kar ob sebi razumljivo — bili pa bi njegovi izdajalci, če bi v vsakem slučaju ne imeli pred očmi tudi stanje našega gospodarstva: Narod, ki gospodarsko propada namreč nalikuje drevesu, kateremu guijo korenine. Tudi treznega udejstvovanja na soci-jalnem torišču ne more nikdo izpodbijati, toda tudi to delo mora iti vzporedno z gospodarskimi tožen, ker je za zlorabo uradne oblasti dobil 65.000 Din, poleg tega pa tudi sprejel 7000 Din od obljubljenih 110.000 Din. Za to sta obtožena tudi Sohr in Bratanie. Milan Pihler se bo moral zagovarjati, ker je kot šumarski svetnik 6prejcl 42.500 Din raznih bakšišev. Manjših podkupnin je še vse polno, saj so izdali 4,500.000 Din podkupnin raznim državnim uslužbencem. Mnogo je obtoženih zato, ker so za državo prevzemali slab material in za podobne zlorabe, zlasti pa pri prevzemanju železniških pragov, k oso dobili 650.000 Din podkupnine. Železničarji so »Našički« dajali prvenstvo in so zato od vsakega vagona dobili po 2 do 5 Din, kar je zneslo 1,800.000 Din. Tudi za razna poročila, ki so koristila »Nasički«, so spravili v žep državni uslužbenci 2,000.000 Din. Višji in nižji uradniki generalne direkcije so dobivali nagrade predvsem pri prevzemanju pragov in gradbenega materiala, drugi pa spet pač za to, ker so radodarni gospodi Sli na roko. Leopold Debevc je dobil 7000 Din, Bono Dimič 9000 Din, Anton škrobar 6000 Din, Edvard Škrobar 600 Din, Jos. Zaplotnik 70.000 Din, Franc Fahijančič 1000 Din. Viktor Kladnik 6950 Din, Franc Ogoreve 8200 dinarjev, Rudolf Furlan 16.000 Din, Rudolf Pipan 6000 Din, šef bolniškega oddelka okrožnega urada v Osijeku Oto Munder je pa od Ivana Gutmana dobil 25 do 30.000 Din. Ker 8ta izdala za »diskretne izdatke« kar 30,000.000 Din in sta jih zaračunala kot »upravne stroške« sta obtožena Aleksander Sohr in Zoltan Herzog. Drugi so spet obtoženi, ker so pri teh zlorabah sodelovali ali pa "amo vedeli zanje. Ta odločen korak vlade pa pozdravljamo posebno zaradi tega, ker bo močno dvignil zaupanje naroda do pravosodstva, kar je silnega moralnega pomena za vse naše javno življenje. šola v nap^c/? okoliščinami. Kaj bi nam koristilo, če bi v vsaki vasi postavili vzorno zavetišč© — če bi nas pa vprav to pognalo na boben?! Nobeden resen človek se ne bo upiral podpiranju kulturnih ustanov — vendar pa bi bila usodna napaka, če bi mesto potrebne ureditve gnojišč gradili modema gledališča in mesto beljenja naših človeških kakor živalskih bivališč — začeli vsevprek slikati umetniška dela... Nič manj bi ludi ne bilo zgrešeno, če bi se z dušo in telesom vrgli v ugibanje, koliko strupenih klic in bacilov povžijemo z vsakim dihom — medtem, ko naše gospodarstvo brezpogojno zahteva dela in z njim združeno pospešeno »sapo«. Z neizpodbitno ugotovitvijo — da je gnoj zlato — smo priklenjeni v delo v nečistem zraku — in brez dvoma smo kmečki ljudje vprav zato tako odporni (imuni) napram raznim obolenjem, kakor se s serumom »okuženi« prašič uspešno upira svoji rdečici! Kdo izmed sto odstotkov dedičev Adamovega prekletstva še ni imel vsekrižein razpokanih rok ali razpraskanih nog — da je kri vsevprek lezla iz kože in koliko se jih je s tem zastrupilo? Gotovo niti en odstotek ne! Če pa se nežna gospodična (dosledno izvajajoča vse higijensko predpise) zbode z zaponko — da komaj čuti, a še manj vidi — je že nastopilo zastrupljenje krvi; in često je ne reši snuti vsa zdravniška znanost... Ker je zdravje najdražji zaklad vsakemu živemu bitju, je potrebno, da to stvar pogledamo tudi s kmetijsko-gospodarskega vidika! čeprav sem namreč zgoraj zapisal, da je kmetsko prebivalstvo še najbolj odporno napram boleznim, je treba pribiti — da tudi ta odpornost zadnje čase stalno pojema. Ne pojema pa toliko vsled splošnega pomehkuženja, kakor — zaradi revščine (ki je pa le neposredna posledica sedanje gospodarske krize)! Saj je znano, da vsled "manjših dohodkov pada kupna moč in ž njo je zvezano bednejše življenje; pa najsibo to že v prehrani, obleki ali stanovanjskih prilikah — navadno pa vse hkrati! V splošnem je proti temu zlu posameznik1 skoro brez moči, toda v marsikaterem pogledi^ bi se to stanje dalo vsaj znatno omiliti! Oglejmo' si v tem pogledu samo nekaj primerov: Pravimo, da je trda za denar. Vprav zato moramo paziti, da čuvamo stoje zdravje z manjšim^, izdatki — kakor, da kasneje zdravimo bolezen, z dragimi zdravili (kar pa premnogokrat niti ne-pomaga). Slaba streha sicer kaže na slabega gospodarja — vendar pa ravna še bolj nesmiselno oni, ki ne najde sredstev za očuvanje lastnega zdravja. Bolje je še zdravemu pod strgano streho — kakor bolniku v razkošni palači. Zdrav, človek še vedno more upati, da s pridnostjo svojo streho popravi — bolnik pa pogosto obupava eelo nad lastnim življenjeml Tine. jEahvalat angleškega kralja Ob priliki 25letnice vladanja se je zahvalit angleški kralj na adreso lordske zbornice s sledečo značilno zahvalo: Najprisrčneje se vam zahvaljujem za lepe besede vdanosti in naklonjenosti meni, kraljici in naši rodbini. Te dni, ko toliko govore o varnostih in pripravah za vojno, bodimo zadovoljni, da obstoja v znatnem delu sveta, ki je pod našo zastavo, miroljubna vladavina, pod katero uživajo milijoni in milijoni, raztreseni po vseh delih sveta in pod raznimi podnebji, svobodo in si morejo služiti svoj vsakdanji kruh. To dejstvo je zame vir hvaležnega ponosa in radosti. Popolno soglasje, ki vlada med našim parlamentarnim sistemom in ustavno monarhijo, nam je dalo moč, da smo prestali pretresljaje, ki so porušili več cesarstev in uničili svobodo več narodov. Sistem, ki so nam ga zapustili naši predniki, seveda prilagoden potrebam nove dobe, se je ludi pri tej priliki kakor v preteklosti pokazal najboljši, tako s stališča pravic narodne vlade, kakor s stališča svobode vsakega posameznika, prav tako pa tudi s stališča dobro urejene državne oblasti in enakega spoštovanja zakonov tako pri tistih, ki vladajo, kakor pri onih, nad katerimi vladajo. Izredno sem srečen, da smo prebrodili največje nevarnosti, ki so kdajkoli grozile naši deželi. Nikoli ne bom pozabil, kako je zunanja nevarnost pri priči združila pri nas vse stranke in vse stanove ter vse narodnosti našega imperija. Moški in ženske, vsi so do zadnjega storili svojo dolžnost in lako so se ob koncu svobodni ljudje pokazali močnejši od drugih. Ne pozabimo tistih, ki so padli v veliki vojni, niti tistih, ki so v njej izgubili vid ali pa drugače postali pohabljenci. Samo, če teh ne bomo pozabili, bomo ludi v bodoče vredni uživati blagoslov mirnega življenja. V letih, ki so prišla po svetovni vojni, smo se sredi sveta, krvavečega v težkih preizkušnjah, in obobužanega zaradi uničevalne vojne,,, spravili na delo, da obnovimo svojo industrijo' in Irgovino v želji, da čim prej izboljšamo splošne pogoje narodnega življenja. Vsepovsod sta' nezaupanje in čut negotovosti pritisnila člove--ški rod ob tla, mi pa smo krenili naprej s polno vero in dobro voljo ter pokazali lastnosti, ki so vedno krasile moj narod. Danes je naša domovina na polju udejstvovanja že dosegla stopnjo/ ki nam daje popolno zaupanje v bodočnost. Kralj je končal svoj govor z besedami: Moja naloga je bila olajšano, ker mi je Bog podaril soprogo, o kateri ste se izvolili izraziti s tako lepimi besedami. Zahvaljujem se Bogu, ker je doslej pomagal meni in mojemu nSrodu in prosim Vsemogočnega, naj nam omogoči, da bomo tudi nadalje delalj za svobodo in napredek v duhu miru, strpnosti in medsebojnega ra-zun^evanja. Kdo /e gos&odav zemlje v naši dvžavi Beograjski dnevnik »Politika« je objavil nedavno celo vrsto člankov o našem kmetijstvu »lasti glede na vedno bolj pereče vprašanje o •višanju cen za kmetske pridelke. S tem v zvezi objavlja tudi jako poučno statistiko o tem, kako je zemlja v naši državi razbeljena. Iz teh statistik je razvidno, da imamo v naši državi 4,327.000 obvezancev zemljarini, katerih posest meri 23,847.000 ha (površina vse države znaša 24,754.200 ha). Čisti katastrski dohodek teh zemljišč je ocenjen na 4.928 milijonov Din. Povprečno pride torej na enega posestnika 5*5 ha zemljišča, in 1.188 Din čistega katastrskega letnega dohodka. Podrobno sliko nam pa nudijo naslednji po-datki: Okoli 401.000 zemljiških posestnikov (9"2°/o vseh nima nobenega katastrskega čistega dohodka, čeprav imajo 939.000 ha posesti (3'9°/o). Do 1000 Din čistega dohodka izkazuje 2 milijona 980.000 posestnikov (68'9 °/o), ki imajo 5,890.000 ha zemlje (24"7°/o). Njihov približni čisti dohodek znaša 807 milijonov Din (16'49/» skupnega čistega dohodka). Od 1000 do 2000 Din dohodka izkazuje 441.000 posestnikov (10'2%>) s skupno zemljiško posestjo 2,547.000 ha (10'7*/o) in čistim dohodkom 629 milijonov Din (12"8 °/o). Od 2000 do 4000 Din dohodka ima 280.000 posestnikov (6'48 »/«) z 2,354.000 ha zemlje (9*9 «/«) in 769 milijoni Din čistega dohodka (15'6 «/«). Iz tega sledi, da ima 95»/a posestnikov 49*/» vse zemlje v državi, njih čisti dohodek pa dosega le 45*/« vsega dohodka. Večja polovica zemlje in večji del dohodka pa pripada malemu številu 5•/• vseh posestnikov v državi. Večja posestva se v državi razdele takole: 9800 posestnikov ima več kot 100 ha zemlje, skupno 1,171.000. 6070 jih ima več kot 200 ha, skupno 1 milijon 133.000. 3290 jih ima več kot 500 ha, skupno 1 milijon 798.000. 2020 jih ima več kot 1500 ha, skupno 3 milijone 110.000 ha. Iz tega sledi, da ima 78'/« zemljiških posestnikov povprečno nekaj več kot 2 ha zemlje in da njih čisti katastrski dohodek ne znaša niti 240 Din letno. Te številke nam jasno kažejo, kako potrebna je bila agrarna reforma, kažejo nam pa tudi, da boj za zemljo, oziroma za agrarno reformo še ni končan. Končan je le začasno, ko pa pridejo zopet drugi časi, se bo ta boj nadaljeval. Vodja jpolf&feega nahoda Maršal Pilsudski ~ umrl Poljski maršal in pTvi predsednik poljske republike Jožef Pilsudski je umrl v noči od ne-tielje na ponedeljek po dolgi in mučni bolezni. Življenje pokojnega maršala in soustanovitelja poljske republike je bilo jako burno — bilo je pravo revolucionarno življenje. Jožef Pilsudski je bil rojen 19. marca 1867 kot sin stare litovske plemiške rodbine v Zu-lovu v vilenski guberniji. Študiral je v Har-kovu, kjer je prišel v dotik s socialističnimi krogi ter se takoj aktivno udeleževal v socialističnem gibanju. Zaradi svoje udeležbe pri dijaških neredih v i. 1885. je bil relegiran. Tri leta nato je bil obsojen na petletno pregnanstvo v Sibirijo, ker je bil zapleten v» neko zaroto proti carju. Iz Sibirije se je vrnil 1. 1892., vstopil v socialno demokratično stranko, v kateri se je hitro poleg Wojciechowskega povzpel na vodilno mesto. Leta 1900. so odkrili pri njem tajno tiskarno, nakar je bil zopet obsojen. Leta 1901. pa je pobegnil iz petrograjske ječe ter se i nastanil v Krakowu, kjer je ostal do leta 1904., ko je odpotoval na Japonsko, ki je bila takrat v I vojni z Rusijo. Na Japonskem se je hotel dogovoriti glede vstaje Poljakov na Ruskem. L. 1908, je ustanovil na Poljskem organizacijo poljskih strelcev ter vstopil na čelu teh strelcev v začetku svetovne vojne na strani Avstrije v boj proti ruski vojski. Organiziral je prvo poljsko legijo iii z njo vpadel dne 6. avgusta 1914 v južno Poljsko. Ker pa Avstrija ni hotela priznati samostojnosti poljske legije, temveč le kot j poljski pomožni kor«, se ni hotel več boriti na avstrijski strani. — Kljub temu pa je bil v januarju 1917 imenovan za člana poljskega začasnega državnega sveta, kjer je skušal doseči popolno soglasje vseh poljskih strank v boju za popolno poljsko neodvisnost. Med tem je nasprotje med poljsko legijo ter avstrijskimi in nen.škimi okupacijskimi oblastvi rastlo in ko je legija odklonila prisego zvestobe Nemčiji in Avstriji, je bil Pilsudski kot član državnega sveta odstavljen, aretiran in interniran v Magdeburgu. Po porazu centralnih sil je bil za časa novembrske revolucije oproščen ter se je vrnil v Varšavo, kjer so ga sprejeli kot triumfatorja, še iz okupacijske dobe obstoječi regentski svet pa mu je podelil diktatorsko oblast, da sestavi vsenarodno vlado. Pilsudski je na to sklical na dan 14. novembra 1918 poljsko Ustavotvorno skupščino ter dal mandat za sestavo nove poljske vlade socialnemu demokratu Daszynskemu, ko |>a je ta mandat odbil bivšemu avstrijskemu poslancu Moraczewskemu. V tej vladi je prevzel P. vojno ministrstvo, že dne 18. decembra pa je bil izvoljen za predsednika republike. Začetkoma nesrečni potek vojne proti Rusiji je nekoliko omajal njegovo stališče. Ven-pa si je P. tudi v tej dobi ohranil svojo popularnost med narodom in vojsko ter je bit po odstopu kot predsednik republike imenovan za šefa generalnega štaba. Že 1. 1923. pa je odstopil to mesto generalu Hallerju, bivšemu komandantu poljske legiej. V istočasno imenovani vladi g. Bartela je V. znova prevzel vojno ministrstvo ter bil ves čas najvplivnejši član vlade. Ta njegova veljava je bila 1. 1926. z njegovim imenovanjem za generalnega inšpektorja vojske še potrjena. Ko je vlada Bartela odstopila, je P. z državnim udarom vrgel vlado Wylosa ter po zmagovitih pouličnh l>ojih stopil sam na čelo vlade, ki je bila sestavljena dne 2. oktobra 1926. Iz zdravstvenih razlogov jo nato odstopli kot ministrski predsednik, in si pridržal le vojno ministrstvo. Nato je Pilsudski vedno bolj utrjeval svoj režim, uveljavil novo ustavo, povečal pravice predsednika republike ter izvedel tudi popolno preorientacijo poljske zunanje politike s svojim približanjem Nemčiji. Večna slava spominu velikega narodnega borca in voditelja Pilsudskegal * Naš jugoslovanski narod, ki je bil od zločinske roke pred dobrim pol letom oropan svojega voditelja, ve, kaj se pravi to, kadar jo ugrabljen narodu voditelj. Zato tudi jugoslovanski narod čuti vso veličino bolesti, ki jo preživlja danes poljski narod, zato sočustvuje z njim, zato pa tudi z njim vred veruje, da bo genij poljskega naroda premagal tudi to najtežjo izgubo. Silna škoda zaradi spomladanskega mraza in točo Iz naših vinorodnih krajev prihajajo poročila o znatni škodi, ki jo je povzročila slana v prvih dneh meseca maja.. V mnogih vinorodnih okoliših Dravske banovine cenijo škodo, ki je nastala zaradi slane, na 50% in ponekod celo na 90%. Vsekakor bomo imeli letos prav malo dobrega vina. Poročila, ki prihajajo iz Banata, kažejo, da je lam povzročila slana pravo katastrofo, ker je povprečno propadlo 80% pričakovanega lelo-šnjega pridelka, ponekod ceio 100%. Cene vinu so zaradi lega v zadnjih dneh naglo poskočile in so za nekatere slabe vrsle narasle že za 100%. Kupčija pa skoro miruje, ker ni ponudb. Tudi v vinorodnih okoliših Smedereva, Zupe in Krajine ter Baranje je slana povzročila veliko škodo. Obrati, ki so doslej v Banatu kuhali iz slabšega vina žganje, so vsi ustavljeni, ker se pri današnjih cenah vina kuhanje ne ren-tira. Strokovnjaki v Banalu cenijo, da bo letošnji vinski pridelek zaradi slane v vinorodnih krajih severnega dela države (brez Dalmacijel za 1.5 do 2 milijona hI. manjši, nego bi bilo sicer pričakovali, in da bo v leh vinorodnih okoliših letošnja letina najslabša v zadnjih 15 lelih. Povsod v vinorodnih okoliših Vojvodine so se že sestale komisie, da ugotovijo dejanškj stan, vinogradniki pa hitijo prijavljali ugotovljeno škodo zaradi odpisa zeniijarine. Skoda v na šil> krajih V vinogradih Dravske banovine škoda menda ni tako znatna, kakor v Vojvodini. Iz Ptuja poročajo, da gre v nizkih južnih in juznovzhod-nih legah škoda sicer do 80%, v višjih legah za 30%, v vzhodnih, južnih in južnovzhodnih legah pa znaša do 10%. Na Dolenjskem pa je v mnogih krajih slana uničila 50% pričakovanega pridelka, v nižjih legah pa so vinogradi popolnoma pozebli, tako da je uničen ves pričakovani pridelek. Hudo so v Sloveniji Irpeli sadovnjaki, kjer je ponekod letošnji pridelek docela uničen in se povprečno ceni škoda na sadnem drevju do 80%. Vinogradniki in kmetovalci so bili že opozorjeni, da morajo najkasneje v 8 dneh po ugotovitvi pozebe prijavili poškodbe, sicer ne bodo deležni ugodnosti odpisa zemljarine. Oškodovanci naj napravijo skupne korake za odpis davka s posredovanjem občine ali kmei-skih organizaciji. Prvovrstne iržiške kose „BLISK" in „POMOZI BOG" 65 do 75 cm ima po najnižji ceni v zalogi .Ekonom* Ljubljana. Kolodvorska 7 TISKOVINE vszhvrsiirgovske, uradne,reklam Ij^j ne, časopise, knjige, več6ar. ^^i^M^iHii licU hilr/r in nfrsani f ^jgjprvnilisk hilr narja iz Križevske vasi. Opozorilo vinogradnikom in sadjarjem, prizadetim po pozebi Ker se obračajo mnogi sadjarji in vinogradniki, ki so utrpeli občutno škodo po pozebi v sadonosnikih in vinogradih, za nasvet in od-pomoč, opozarjamo vse prizadete, da se najkes-neje tekom 8 dni, ko so zapazili škodo, obrnejo ustmeno ali pismeno na katastrske uprave z prošnjo za odpis davkov. Zadeva je torej nujna in jo mora vsak oškodovan posestnik čim preje izvesti. Kmetijska družba v Ljubljani bo, čim se zberejo vsi podatki o poškodbah, s posebno spomenico opozorila oblasti na odpomoč hudo prizadetim kmetovalcem. Blagoslovitev Župana Permeta jame. Veliko se piše in govori o podzemeljskih jamah v naših krajih, vendar do sedaj razen Župana Permeta jame po večini niso lahko dostopne in urejene. Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pa je že nekaj let na delu, da pripravimo ljudem čim lažji dostop in dober ogled. V zvezi s tem je bil v zadnjih dveh letih urejen vhod v jamo skozi »Ledenico«, s čimer je celoten obseg povečan na dvakratno dolžino. Otvoritev tega novega vhoda bo zvezana z blagoslovitvijo, kar bo opravil g. stolni kanonik in dekan g. dr. Franc Kimovec. V nedeljo, dne 19. maja bo ob 9. uri zjutraj v zgodovinski cerkvici na Taboru sv. maša, nato pa blagoslovitev jame, ki leži 10 minut od Tabora. Pri prireditvi sodeluje Salezijanska godba iz Rakovnika in bo v okolici jame prirejena domača zabava. Ogled Župana Permeta jame ne bo zanimiv samo za one, ki je še niso videli, temveč tudi za one, ki so jo že videli, ker se je obseg in pa izpeljava vhoda mnogo podaljšala in je jama na privlačnosti in veličastnosti veliko pridobila. Požrtvovalnost odbora, ki mu predseduje lastnik jame g. Perme Josip, zasluži res vse priznanje, ker je ureditev jame združena poleg dela tudi z vlikimi materialnimi žrtvam. Zveza vlakov je jako ugodna, ker bodo turisti lahko pri sv. maši na Taboru in preživeli dan v lepem senčnatem gozdu. Pc svciii * Velika eksplozija. V Singapore-u se je t« dni vnela velika zaloga eksplozivnih snovi. Dvajset oseb je vrglo v morje, a 19 so jih mogli še rešiti. Obsodbe zaradi upora na Grškem. Zaradi sodelovanja pri zadnjem uporu na Grškem je vojaško sodišče obsodilo 33 mornarjev na smrt, 36 oseb na dosmrtno ječo, 126 oseb pa na manjše kaznL Oporoka pokojnega predsednika francoske vlade Poinearč-a. Pokojni predsednik francoske vlade Poincarč je volil užitek vsega svojega premoženja svoji ženi, po njeni smrti pa dobi vse njegov rojstni okraj z določbo, da sezidajo sirotišnico za dečke in jo s sredstvi volila tudi vzdržujejo. »Same ženske v občinskem odbora. V občinskem odboru v mestu Washington v državi Ar-kansas sede same ženske. Celo mesto je torej >pod copato«. V mestecu Jaspar pa je samo župan moški, odbornice pa so same ženske. Uvoz japonskega blaga v našo državo raste stalno. L. 1932. smo uvozili komaj za poldrug milijon japonskega blaga, 1. 1933. pa že za več kot 4 milijone. L. 1934. smo uvozili tega blaga že za 13 milijonov dinarjev, prve tri mesece letos pa že za 5 milijonov dinarjev Amerikanei — vinopivci. V prvih treh me-«ecih letošnjega leta so Amerikanei popili za 20 odstotkov več vina kakor v istem času preteklega leta. Največ vina so popili v Kaliforniji. Cenzuro so odpravili v Španiji za dopisnike inozemskih listov, ki sedaj lahko neovirano poročajo o dogodkih v Španiji. Velika vojaška parada v Londonu.. Ob priliki svečanosti, ki so jih priredili za 251etnico vladanja sedanjega angleškega kralja, je bil v Londonu tudi velika vojaška parada, pri kateri je nastopil neki bivši konjeniški polk popolnoma motoriziran. Vojaki so se vozili na oklopnih avtomobilih s 6 kolesi. Tudi topništvo je nastopilo V6e motorizirano. 800.000 delavcev v Zedinjenih državah gla-duje, ker ne dobivajo več podpore za brezposelne. Med delavci močno vrč, tako da mora ponekod vojaštvo stražiti razna javna poslopja. Izseljenci iz Nemtije. Odkar je v Nemčiji prevzel vlado v svoje roke Adolf Hitler, se Židom v Nemčiji ne godi dobro. Židje so izključeni iz javnih služb, a tudi sicer jih preganjajo. Zato se je doslej izselilo iz Nemčije že okoli 100 tisoč židov; največ jih je odšlo v Francijo in v Anglijo, precej pa tudi na Češko. Sramotne plače. V nekaterih podjetjih v Sarajevu morajo delati delavke po 14 ur na dan, plače pa dobivajo za to delo po 48 Din na teden; to je na dan po 8 Din ali na uro komaj 50 par! Skrajni čas je že res, da dobimo zakon o minimalnih delavskih plačah. Obrtniško razstav« bi lahko imenovali del velesejma, de bi združili vse obrtnike-razstav-ljalce, Id so sicer nameščeni radi boljšega pregleda po strokah in blagovnih skupinah v raznih paviljonih. Poleg pregleda naše industrijske produkcije nudi baš ljubljanski velesejem čim popolnejšo 6liko obrtniške delavnosti v naši banovini, seveda onih obrtniških panog, ki izdelujejo blago, zmožno za kupčevanje na velesejmu ali razstavi. Letošnji velesejem od 1. do 11. junija bo posebno bogato založen z obrtniškimi izdelki. — Saj bo zastopanih samo pohištvenih mizarjev 32, nadalje tapetniki, žimarji in ščetarji, pečarji, kovinarji kolarji, pletarji, krznarji, čevljarji, mesarji in prekajevalci itd. Zlasti številno je zastopana naša obrt oblačilne stroke na modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu sK« (prijvijenih je preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti, ki se bori s vsako-jakimi težavami, po Uradu za pospeševanje obrti banske uprave. V skupnem < eiku razstavi prilično 40 obrtnikov. Če seštejemo vse te številke, ni ljubljanski velesejem samo industrijska, marveč tudi velepomembna obrtniška razstava. Ko preettai Kmetski lis«, dat ga prečitati tudi sosedu In mu priporočaj, do si ga naroči. Celoletno naročnino znaša lamo 50 dinarieo Vali ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira Din 43'80 Din 1756 Din 14-21 Din 21250 Din 290 Din 1 '84 Din 364 2SUxdFze Nedelja, 19. maja: 7.30 Najnovejši podatki iz gospodarske prakse (ing. Petkovšek Valentin) — 11.00 Higiena kmečkih otrok (ga. Zajc-Boškovičeva) — 15.45 Ženska ura: Razmišljanje naše žene po volitvah (Angela Vode). Naš pravi domači izdelek! Ponedeljek, 20. maja: 18.20 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Sreda, 22. maja: 18.20 Pogovor 6 poslušale!. Četrtek, 23. maja: 12.20 Kadar na planincah citre zapojo — 13.15 Ob matuški ob Volgi — 19.00 Glasbila in njihova uporaba (prof. L. M. Škerjanc). Petek, 24. maja: 11.00 Ameriški Indijanci (dr. Valter Bohinee — 13.15: Kmečki trio (gg. Stango, Gregorc, Nachforg) — 18.20 Tujsko-prometno predavanje (g. Jožko Sotler). Sobota, 25. maja: 19.00 Zunanji politični pregled (dr. Jug) Sefmi 20. maja: v Mozelju, Vidmu na Savi,- Zg. Mozelu 22. maja: v Loki pri Zid. mostu, Št. Lambertu 23. maja: v Prevaljah 24. maja: v Novi vasi pri Rakeku 25. maja: v Rogatcu, Vitanju, Gor. Radgoni, Sv. Filipu, obč. Verače, Radeče pri Zid. mostu, Mali gori. Mengšu, Podvelbu, Svib-njem, LuČah, Slivniei-Maribor. Janko Furlan: Kam — kako — zakaj? Res je, da obstoja neko nepretrgano trenje in medsebojno navzkrižno gibanje, a to ni še borba na življenje in smrt, ampak dopolnjevanje, menjanje ali medsebojno prehajanje; je neko kroženje nujnih činiteljev življenja. To navi-desno navzkrižno življenje ni niti fatalizem, ki bi ga ne bilo mogoče ublažiti, in ta pojav ne pomeni, da živimo drug na drugem, ampak drug ob drugem. Trenutno so res socialni odnosi taki, da se človeka loteva obup in se prepušča »usodi«, a to stanje ni izraz vekovečnega zakona, ampak posledica docela zavestnega in preračunanega delovanja že označenega pohlepa in skrajne sebičnosti, ki namerno tlači v nas vsak utrinek vere v medsebojno pomoč, v zakon vzajemne pomoči, kateri je jačji od onega medsebojne borbe. Pa bodo bralci utegnili zmajati z glavo, čes, da prenaša človeštvo krivice že nad dva tisočletji, ne da bi si bilo položaj izboljšalo. Edini vsaj deloma znosni presledek težke podrejenosti je bil v začetku fevdalizma (srednjega veka). A vzroki, da se človeštvo teh krivic ni otreslo, ni bil v neki že naprej določeni usodi, ne izven človeka, ampak v njem. To nam more potrditi odgovor na vprašanje, kakšno je bilo v duševnem pogledu razmerje med takratnimi izkoriščevalci in izkoriščanimi množicami. Te so živele bolj podzavestno življenje, plaho udane vodni- kom. Zato ni bilo med enim in drugim napetega razmerja. Če pa se je to kdaj pojavilo, ni bilo spontano (iz tlačenih množic) in ni imelo določnega smotra. Danes je v tem pogledu precejšnja razlika: v ljudskih plasteh je več zavesti, probujenosti, čuta krivice in spoznavnosti, da vedno bolj jasno poznajo vzroke socialnih krivie ter tudi sredstva za izvojevanjc svojih osnovnih pravic. Množice postajajo borbene in njih življenje (težnje) smotreno. Sicer je ta pojav še mlad, a glavno je, da je in prodira v širino in globino. Nedvomno je, da smo ob prelomu, kjer bo treba rešiti najpomembnejše in najusodnejše vprašanje. Ali naj še dalje obožujemo mrtvo snov (materijo) in tako gojimo na lastnih prsih gada — lastno kapitalistično usmerjeno duševnost ter se tako prostovoljno podrejamo. Mogoče se niti ne zavedamo, da je prav v tej resnici ključ v sobane našega velikega siromaštva. Le priznajmo iskreno, da nas je znatna večina kapitalistične duševnosti. Pri. tem ne odločajo premoženjske razmere (bogastvo), ampak je merodajna, dasi pritajena želja po bogastvu. Ta miselnost se javlja iz prevelike sebičnosti, iz strahu za obstoj, iz nepoznanja kapitalizma in tako dalje. Dokler bo kapitalizem naš ideal, bo zaman borba proti njemu. Očistiti moramo torej najprej svoje prage, šele nato bo borba mogoča in uspešna! Kapitalizem je sicer žrtvoval, žrtvuje in bo še žrtvoval, da nam to onemogoči in si nas še dalje duševno podredi, ker se zaveda, da nima lastnih živlfoni-skih sokov in ne inore rasti iz sebe aH sam na sebi; ž njim je nekam tako kot s čebeljimi troti, ki jim je treba mnogo pridnih delavk. Eno je nepobitna resnica: s kapitalistično miselnostjo bomo naglo polzeli navzdol in si rušili svoj temelj — temelj svojemu domu, narodu in naciji, ker prožimo z njo svojemu največjemu sovražniku krono in žezlo, to je nadoblast v dveh življenjsko odločilnih funkcijah: v proizvodnji ali produkciji in potrošnji ali konsttmu. Tukaj in prav tukaj je začetek in konec socialnega zla. Zato je nujno potrebno, da se ž nji m pomudimo. Eno je plod ali proizvod ustvariti ali pripraviti — to je gospodarsko vprašanje. Še važnejše od tega pa je plodove ali proizvode pravično porazdeliti, kar tvori jedro socialnega vprašanja. Nedvomno smo na prvo vprašanje odgovorili in ga reševali ter ga rešili veliko bolj spretno in skrbno kot drugo. Stroka — strokovnjak — racionalizacija — intenzivnost in slični pojmi so usmerjeni samo v gospodarstvo. A kaj opazimo pravkar od te strani? Kmet je tega že sit in pravi, da je proizvodov odveč in jih ne more vnovčiti. To pomeni, da je pred nami oni veliki, uvodoma omenjeni vprašaj, čigar bistvo moremo opredeliti tako-le: a) kaj dobi delavec (ročni in duševni) za svoj proizvod in b) kaj dobi delavec kot potrošnik za nagrado od svojega dela ali za denar. Nadaljevanje. Najboljšo mtcdre g a lic o izdeluje tovarna 99%>ovfoaL" v Subolici po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98—99% in najcenejša, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. Dobavlja Kinefifsfeci dtvužbcL v Hjubljcmi SSBSI r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (« lastni htii) Telefon interurban 25-86 Dobavlja vse.deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob. pšeniono moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko. pšenione otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superlosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Hovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Sukno za obleko boš kupil najceneje pri tovarniški prodajalni TEOKAROVIC ki je resnično zniial cene do 407. LJubljana« Gradišče 4, nasproti drame Telefon št. 21-83. — Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545. Najvarneje in najbolje naložite denar pri HRANILNICI KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 19 Ustanovljena 1911 (Palaia Vzajemne zavarovalnice) ki je edino pupilarno varen za-i/od kmečkih občin. Za varnost iamčl 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo Nalagajte svo| denar v ta zavod, kjer |e denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4'/», vezane na 3 mesece po B'/,. Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župnl uradi denar mladoletnih, skrbljencev, prekllcancev, ustanov In drugih javnih zakladov, varščin In zapuščin. Posoiujesvol denarna posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica |e pod nadzorstvom kralj, banskega komisarja. JUeZte, buruze, oves, riž, kavo, olje vseh vvst semena hahcr ostalo špecerijske blage Zaloga stavbnega materiala kakor: cementa, strešne in zidne opeke od priznane tovarne Bohn, lepenke, žebljev, betonskega železa, apna ter vseh v zidarsko stroko spadajočih predmetov Velika izbira vseh vrst manufakturnega blaga po najugodnejših cenah nudi znana vpeljana trgovina H. Jeglič POLEG KOLODVORA V LESCAH PRI BLEDU Zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil z navodili brezplačno! DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu I HRANILNI IN POSOJILNI DON 1 reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 ■ Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: ,.Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka ggj VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje ^^ stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // jgg Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice dru- m gih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti m poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem ra- HI čunu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. |I| PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavni- ■ kih od 8—121/, in od 3—41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 7S ure. m Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000- Rezerve: Din 1,300.000- UreOnlk; Janko Vičifi, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Mihalek). Ljubljana.