KATOLJŠK C&RKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krene £0 vinarjev, za četrt leta 2 kioni. ¥ uakarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/, leta 3 krone, za «/« leta 1 krono 5( vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan popttj. Tečaj Lili. V Ljubljani, 14. septembra 1900 Ust 37. Pozdrav častitim vdeležencem slov. katoliškega shoda v Ljubljani. Pozdravljene, ve vrle čet*! Dospele na katolški shod, Za vero, dom, cesarja vnete Naj blagoslovi Vas Gospod. Pozdravljeni, vi bratje mili! Od vseh slo venskih pokrajin, Saj brata k bratu srce sili, Ce narodu preti pogin. — Možje vi stare korenine, Ki prosti blodnih ste zmešnjav; Sinovi verne domovine — Iskren, navdušen Vam pozdrav! Mf žje, ki v delu osiveli Ste že za našo sveto stvar, Pozdravljeni v Ljubljani beli, Pozdravljeni srčn6: na zdar! Oj slava Vam, možje krščanski, Možje vi Kristovih načel; Pozdravljeni možje slovanski, Došli iz bratsk'h nam dežel. Vam vsem je »veta cerkev mati, In naša vera Vam je Čast; Vi se ne daste omajati. Stoječ kot v vihri trdni hrast. Pozdravljeni! — ki domovino Slovensko ljubite zvesto, Ta biser naš, to dragotino, Ki nam io dalo je nebo — Ki ljubite n*š rod premili In mu želite boljših dni, Ki ste na shod se potrndili V posvet, ki nas naj prerodi — Pozdrav Vam zvesti državljani Odkritih src, odkritih lic, Cesarju ste od srca vdani, Za rod pa tirjate pravic. Za rod, ki njega se zvestoba Kot zlato solnce v vek žari; Zali sicer sovrag mu groba — A groba mu zaman želi! »V In temu narodu trpinu Ste došli, bratje, na pomoč; Oj slava vam na blagem činu. To kliče narod upajoč. — Zato .Na zdravje! — *rle čete! Dospele na katrlški shod; Za vero, dom, cesarja vnete, Naj blagoslovi vas Gospod! RadosUio Silvester. MIHAEL,) po božji milosti in po težjem usmiljenju knezškol lavantlnskl, mnogočastiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vn dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti svetega Duha i T Gospodu ljubljeni skofljani! O priliki škofovskega posvetovanja, katero se je vršilo pretekli mesec na Dunaju, se je s pogledom na žalostne razmere časa sklenilo, izdati kratek pastirski list v slučajno porabo. Naročam torej, da se ta pastirski in poučni list vam, ljubljenim škotijanom, bere po vseh župnijskih cerkvah dne 16. aprilja t. 1., to je *» Pričujoči pastirski list je izSel povodom svoječaanega klica: »Proč od Rima«. Svoječasnega pravimo zato. ker Ut klic je danes do mala izvenel. Na Kranjskem — blagor nam — ga tudi skoraj čuti ni bilo. Zala nemška Sch<»nerer-Wolfova po* litika ga je rodila; a smrt mu je bila ie ob rojstvu brati n^ čelu. Politika: ta je od danes do jutri — in*Krist, o L je danes in jutri — večen! Umi h. drugo nedeljo po Veliki noči, ko slišimo brati ganjivi evangelij o dobrem pastirju: ako pa bi to ne bilo mogoče, naj se bere tretjo nedeljo po Vidiki noči, na god varstva sv. Jožefa, variha nase svete cerkve. Vrhu tega velevam, da se tisto nedeljo pred izpostavljenim presvetim rešnjim Telesom opravi molitvena ura v dosego božjega varstva Ta našo sveto cerkev in za naso ljubljeno avstrijsko domovino, kakor tudi v zahvalo za srečno ozdravljenje Njih svetosti, našega blagonosno vladajočega svetega očeta papeža Leona XIII., katerega slavni god smo ravno pretekli teden, dne 11. aprilja, preveselo obhajali. Tudi se naj v ta namen ob koncu molitvene ure zapoje zahvalniea: Te Deum laudamus! Tebe. H »g, vsi hvalimo! V Gospodu ljubljeni škofijami! Nas božji Vzveličar Jezus Kristus se v evangeliju Man. 10), katerega oznanja sv. cerkev te dni, prispodabl.a dobremu pastirju, ki daruje svoje življenje, da brani čredo pred sovražnikom, kateri jo žuga vkončati. Vi vsi, v Gospodu ljubljeni, ste čreda, izročena nam od Boga: žene nas torej srce, da se te dni. ko mnogim izmed vas preti resna nevarnost za vzveličanje vaših duš. obrnemo do vas s svojo pastirsko besedo. Ta beseda pa ni beseda toževanja o boju, ki sc vzdiga zoper našo sveto vero, kajti ta boj je že od nekdaj. Ta boj se v tem ali onem času, v tej ali oni deželi pojavlja huje ali slabje, utihnil pa ni in ne bode nikdar. Naš Gospod in Vzveličar nam je to napovedal, ko je rekel svojih apostolom in učencem: „Na svetu bodete imeli bridkost.44 (Jan. 16, 33). Ta beseda ni beseda bojazni ali strahu, ker je tisti božji Odrešenik svojim besedam hitro pristavil tolažbo: ..Pa zaupajte, jaz sem premagal svet.44 Naša cerkev ne more nikdar propasti, ker je Kristus govoril Petru: „Ti si skala in na skalo bom zidal svojo cerkev, in vrata peki ensk a'4, to je najsilnejsa prizadevanja, „je ne bodo zmagala.44 (Mat. 16, 18). Ta beseda tudi ni beseda bojazljive skrbi za mnoge izmed vas, ki jo bodete slišali zbrani v cerkvi, ali jo bodete brali doma. Vsi ste sveto katoliško vero podedovali kot najsvetejšo deUčino od očeta in matere in jo hočete sporočiti tudi svojim otrokom. Ali, kdo bi dvomil owjem: mi živimo v času ločitve duhov. Kak-jr vsak kmetovalec loči pleve od pšenice, tako govori tudi prerok o Vzveličarju: »Njegova vevnica je v njegovi roki, in bo očedil 8 v oje gumno.tt vLuk. 3, 17). Pšenica ne izgubi ničesar, ako se odstranijo iz nje pleve; prav tako tudi ni cerkev Kristusova, katera ima izgubo, ako se nevredni in zastran svete vere že davno mrtvi udje ločijo od nje. Toda izpregovoriti vam hočemo besedo izpodbude za malosrčne in besedo pouka za omahljive. Nekaj tednov sem vam kličejo: „Proč od Rima44, to je: „Ločite se od cerkve, katera ima v Rimu svojega vrhovnega poglavarja!4' Pomislite torej, v Gospodu ljubljeni, zakaj se sedaj na tolikih krajih glasi ta klic. Zaradi dogodkov v politiškem življenju, s katerimi se ne moreta spraviti niti v najmanjšo zvezo ne katoliška vera, niti ne rimski papež. Katoliška vera vendar ni danes druga, kakor je bila preje. Politiški dogodki ne morejo vere storiti ne prave in ne krive. Ako je bila preje rimska katoliška cerkev prava, mora biti prava še danes. Slišite tudi očitanje: „R iraška cerkev ni narodna.44 To je res in tudi ni res, kakor pač stvar umejemo. Rimska cerkev ni narodna, ker ona je edina cerkev, vstanovljena od Jezusa Kristusa za vsa ljudstva in za vse narode, kakor to vsi spoznavamo v apostolski veri: »Verujem eno, sveto, katoliško ali občno, apostolsko cerkev.44 V drugem pomenu pa moramo reči po vsej pravici: Rimsko-katoliška cerkev je narodna, ker z ljubeznijo objema vsak narod in je vse narode sveta iz teme paganstva in divjaštva povzdignila k omiki, kakor priča o tem svetovna zgodovina. Kajti omika vseh sedanjih razvitih narodov se je po rimski cerkvi začela in skozi poldrugo tisočletje gojila in nadaljevala, predno so se pojavila na svetu sedanja, od cerkve ločena veroizpovedanja. Vsa umetnost in veda, vsa omika in olika krščanskega sveta se obrača h katoliški cerkvi kot k svoji učiteljici in materi. Drugo očitanje, s katerim vas hočejo zapeljati, se glasi: „Katoliška cerkev prinaša nazadek, ker so katoliške narode zadnji čas zadevale raznovrstne nezgode.44 Ako pa hočete resno premišljevati, bodete lahko spoznali, da so katoliški narodi nazadovali šele od tiste dobe, ko so se v javnem življenju ločili od naukov in od zapovedij katoliške cerkve — da, ko so se zoper nje mnogokrat sovražno vzdignili. Nobena država ne more uspevati, ako se državna oblast kaže sovražno sveti veri. Ako se je v katoliških deželah zgodilo na škodo narodom, tega nikakor ni kriva sveta cerkev. Dokler je duh katoliške vere vladal javno življenje, stali so na visoki stopnji razvoja. Ta blagodejni upliv katoliške cerkve na človeški rod sledi samoumevno iz njenega začetka in iz njenih naukov. 0(1 kod, v Gospodu ljubljeui, od kod pa izvaja katoliška cerkev svoj začetek? Ona nima drugega začetka, kakor Jezusa Kristusa, Sinu božjega; ona šteje svoja leta od rojstva Kristusovega, ona je tista cerkev, katero imenuje „s voj o cerkev": (Mat. 16, 8) o njej govori: „Kdor ne posluša cerkve, bodi ti kakor nevernik in očiten grešnik44 (Mat. 18, 17); ona je, o kateri pravi: „Vrata peklenska je ne bodo zmagala.44 (Mat. 16. 18). Cerkev pa, katero je ustanovil Kristus S'n božji, mora bit« na vsak način svojim otrokom v vzveličanje. In kaj uči katoliška cerkev? Vse to, ljubljeni v Gospodu, kar je učil Kristus, ker to naročilo ji je dal Kristus: „Pojdite in učite vse narode... in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.44 (Mat. 28, 19. 20). Kar pa je učil Kristus, to more biti človeštv u le v vzveličanje. Ali pa ne morejo trditi tega tudi druga veroizpovedanja, katera so nastala pozneje in ne izhajajo od našega Vzveličarja Jezusa Kristusa? Ne, ker nobena druga vera nima od Jezusa Kristusa poslanstva: »Pojdite in učite vse narode44, o nobeni drugi veri ni govoril Jezus: „Kdor vas posluša, mene posluša44: o nobeni drugi: „Kdor ne veruje, bo pogubljen44: o nobeni drugi: „Glej, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.44 Nasprotno pa uči sv. apostol Pavel (Gal. 1, 8. 9): „Ko bi vam tudi jaz, ali angelj z nebes oznanjeval drug nauk, kakor ste ga prejeli, bodi zavržen", in sv. Janez piše: „Ako pride kdo k vam in ne prinese tega nauka, nikar ga ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte.44 (II. Jan. 10). Kakor svari tudi naš Vzveličar: „V aru j te se lažnjivih prorokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabi ji vi volkovi.44 (Mat. 7, 15). Kažejo potem tudi na one nesrečneže, ki so kot duhovniki, nezvesti svojemu vzvišenemu poklicu, dajali pohujšanje in slab vzgled, in zaradi teh vabijo nasprotniki vernike k odpadu od sv. cerkve. V naši lepi lavantinski škofiji, hvala Bogu ni cerkvi in ne državi nezvestih duhovnikov; temveč so goreči, požrtvovalni, za čast božjo in za vzveličanje vernikov vneti, neutrudni delalci v vinogradu Gospodovem. Dasi pa so se nahajali tudi taki nezvesti služabniki, ali ni res, da sv. cerkev globoko obžaluje in ostro obsoja vsako pohujšanje katero daje kdorkoli njenih udov, posebno pa duhovnik, med tem ko odpadnikom od sv. cerkve nobeden onih nesrečnežev ni preslab, da bi ga ne sprejeli z veseljem? Presodite iz tega sami, je-li pravično in je-li pametno, sv. cerkev zapustiti zato, ker je mogoče, da se nahajajo duhovniki, ki ne živijo po naukih, katere oznanjujejo? Pred vsem pa se zlobni klic: „Proč od Rima44 nanaša na rimskega papeža. Kdo pa je rimski papež? On je, v Gospodu ljubljeni, (»n je najčudovitejši in najveličastnejši pojav sveta, katerega noben misleč človek ne more prezirati, ker pregloboko posega v zgodovino krščanske dobe. Kako dolgo je žc papež na zemlji? Odkar je krščanstvo. Kako dolgo bo obstal? Vkljub vsem sovražnikom, vkljub vsem napadom, vkljub vsemu divjemu hrupu, ki se je vzdigal in se vzdiga zoper njega, bo trajal do konca sveta. In zakaj? Zato, ker je rekel Kristus: „Ti si skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in vrata peklenska je ne bodo zmagala.44 (Mat. 16. IS). Koliko mogočnih sovražnikov se je v malo da ne 1900 letih vzdignilo zoper papeštvo! In vsi. vsi so izginili, in dasiravno jc toliko papežev umrlo mučeniske smrti, vstraja papeštvo nepremagljivo. Ono mora vstrajati s sv. cerkvijo, ker brez papeža ne more biti prave cerkve. On je namreč temelj, na katerega je pozidana, on je učenik. kateri ima obljubo, da ne bo omahoval v veri, ker Kristus je govoril Petru in vsem nie-govim naslednikom, rekoč: „Prosil sem za tebe. da ne jenja tvoja vera", in „ti potrdi sv oje brate44 (Luk. 22, 32): on je postavo dajalec s v. cerkve, ker Kristus jc dejal Petru: ,,Tcbi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Karkoli bos zvezal na zemlji, bo zvezano v nebesih: in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih44 (Mat. 16, 19»: on je vrhovni pastir vseh nevernikov, ker v to službo ga je povzdignil Kristus, rekoč: „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce'4. (Jan. 21, 15 in nasl.). Ker je Kristus Gospod postavil papeža za temelj svoji cerkvi, zato zapusti pravo cerkev vsak, kdor zapusti papeža: ker ga je postavil Kristus za učenika sv. cerkvi, zato zapusti pravi nauk, vsak, kdor zapusti papeža: ker mu je Kristus izročil ključe nebeškega kraljestva, zato ostane nebeško kraljestvo zaprto vsakemu, kdor sc loči od papeža; ker ga je slednjič Kristus postavil za pastirja, se loči od črede Kristusove vsak, kdor se loči od papeža. To je, v Gospodu ljubljeni, kar smo vam hoteli postaviti pred oči v tolažbo in v pouk, opominjajoč vas iz dna srca s sv. apostolom: „Bratje, stojte trdni v veri" (I. Kor. 16, 13), katera je podlaga upravičenja: držite se zvesto vere, katero ste podedovali od nekedaj, v kateri so se vasi ljubi ločili v miru: držite se trdno cerkve, katera vas je z blagoslavljajoče roko vodila v bojih in britkostih žvljenja! Držite se trdno našega svetega očeta v Rimu! Obkrožen od toliko sovražnikov, vodi v najvišji starosti cerkev božjo z vso modrostjo in dobrotlji-vostjo, kakor vodi zvtst krmar svojo ladijo na viharnem morju. Ne žalite njegovega že tako hudo skušanega srca, temveč razveseljujte je z zvesto otroško ljubeznijo. Z nami združeni hvalite Gospoda Boga, ki ga je zadnji čas tako čudežno otel iz hude bolezni iz molite, da mu B«>g podaljša dneve življenja ter mu da gledati mir svete cerkve! Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi! Amen. Na sveti Velikonočni praznik, dne 2. aprilja v letu vzveličanja 1 t Mihael, knezikof. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. X. Naklo. (Dalje.) Podružnice. 1. Okroglo. Na Okroglem je bil žc v 13. veku obljuden in obdelan kraj, b roječ 14 zemljišč. Češki kralj Otoka r II. je podaril, kot takratni gospodar Kranjske, to naselbino brižinskemu škofu Konradu II. 12741. Tako je postalo Okroglo v svetnem oziru last loške graščine, v cerkvenem pa je pripadalo župniji Muartin pri Kranju. Vas in podružnica sv. Marije 3Iagdalene, (o svetnici glej Kupa: stojite na vzvišenem levem bregu Save, čez katero je tudi že v 13. stoletju prevažal ljudi neki kmet z imenom „Svnolttt. Pozneje dobi to pravico cerkev sama. ki je imela od prevoza lep dobiček; posebno zato, ker so v starih časih — najbolj krog leta 1750 —mnogoštevilni romarji, posamni in v velikih procesijah, obiskovali b«»žjo |,ot pri sv. Joštu. Ker je bila gled«' duhovskih opravil zveza z Naklim bolj naravna kakor s Smartinom, prejeli so Okrogl janci dovol jenje, da smejo po zimi v zametih ali kadar je Sava prevelika, nositi krščevat v Naklo, kamor so itak večinoma ho- dili k službi božji. Slednjič izločijo Okroglo popolno iz šmartinske župnije ter je pridele nak-lanski (1786). Cerkev ima gotsko svetišče; tudi dvoje oken v njem in slavolok pred njim so enakega sloga. Razun velikega sta še dva manjša oltarja: Matere božje na listni in sv. Uršule na evangeljski strani V ladiji je lesen raven strop. Žagrad so sezidali ob župnikovanju Gašparja de Frankenfeldt (1767), kameniti tlak pa so dobili za prav malo svoto 14 gld. iz dupljanskega gradu (1834). Nekedaj so imeli Okrogljanci lastno pokopališče, sedaj ga ni več. Stolp stoji pred cerkvenim vhodom. Sv. Jerneja dan 1798 je udarila strela v Poglajenov pod, uničila poslopja sedmerim posestnikom, zgorela je tudi streha na cerkvi z lesenim stolpičkom Zvonova sta se stopila v ognju, zato so napravili sedanja dva. ki merita skozi spodnje krilo 80 in 68 cm. pevajoči v mali terci h—d = 1. 3 Sedanja stol po va streha iz pocirjene železne ploščevine ima obliko vitke piramide Naredili 80 jo 1896. Večji zvon tehta 535 funtov. Podobe nam kažejo Marijo s sklenjenima rokama, sv Marijo Magdaleno pod križem, sv. Katarino s kolesom in palmovo vejo Iz zvonarne Ivan Jakob Samassove 1800. Na manjšem so pedobe: Križ sv Anton Pa-dovan, mašnik s križem v roki. Dobili so r* z večjim vred iz livarne Ivan Jakob Samaaaove 1800 s težo 335 funtov. Blizu cerkve na skali ob Savi je zgradil Leonu XIII tajni komornik Tomo Zupan lepo poslopje s kapelo sv. Cir»la in Metoda (1895) Morda je vneti hotel tem činom svojih rojakov: naj bi 8e dvigala med njimi pogosteje svet'šča in altarji našima apostoloma v čast Živo vero in krepkim narodnim čutom — le v t*h znamenjih bode nafta zmaga. S tega v resnici idiličnega, mirnega kraja imaš obširen razgled na vse strani po vsem Gorenskem. 2. Strohinj. To je stara vas, oddaljeno kakih 20 minut od župnijske cerkve. Strohinj se omenja z imenom „Stroeheimu v ustanovnem pismu bistriškega kartuzijanskega samostana dne 1. novembra 1260. Takrat je podaril koroški vojvoda Ulrik III. samostanu razun drugih zemljišč tudi dve v Strohinju. Ulrik, da-si mnogokrat nasproten oglejskemu očaku Gregoriju de Montelongo (1251—126!»), je bil vendar radodaren in pobožen vladar. Prav on je podelil tudi „ Forum in Lu bel lino" t. j. stari Tržič pod Ljubeljem stiškemu samostanu, da so imeli cistercijani nekoliko več podpore za reveže (1261). Pravljica, da so častili na malem holmu v strohinjski kapeli ribiči svojega zavetnika sv. Nikolaja, ni menda brez pomena. Ako verujemo ljudski govorici, da je stalo v naklanski okolici jezero: ako upoštevamo, da ima soseska še sedaj SV. Nikolaja za zavetnika in da se dviguje cerkev kakor raz osušeni otok nad ravnino: — imeli bi skoro pravljico za resnico, to tembolj ker so navadno blizu rek in jezer stavili domovanja sv. Nikolaja. Prvotna cerkev je iz zgodovinskih virov znana okoli leta 1382. Tako piše n. pr. naklanski župnik Josip Kos (1722— 1752): „Beilaufig 1382 erste Stiftung und Er-bauung der Kirche in Strochain." Drugo bržkone večjo cerkev je posvetil 2. augusta 1450 pičanski škof Martin v imenu oglejskega očaka Ludo-vika Scarampa Mezzarota (1349—1465). Zidana je bila v gotskem slogu in obdana z pokopališčem. Sedanjo — torej že tretjo — cerkev so zgradili leta 1769 ob župnikovanju Frančiška K ode rman (1767—1790); posvetil jo je 21. septembra IV71 pomožni škof Karol grof Herberstein. Stavljena v renesanškem slogu, ima prikupljivo podobo ter se vidi, stoječa na malem griču, precej daleč okoli. V velikem oltarju sv. Nikolaj (o svetniku glej Za-poge), v stranskih dveh sv. Barbara in sv. Le-onard. — Krog dvajset let (1741—1761) je bival v Strohinju duhovnik Frančišek Pav-Si ar z naslovom „sacerdos curatus." Živeč v pokoju je pomagal po svoji moči v dušnem pa-stirstvu. Trije zvonovi pojo v mehkem trizvoku es — §es—hes = 1, 3. 5 s premerom 125:105:84 cm. itevilke kažejo, da strohinjski zvonovi skoro tekmu jejo z žu onimi. Veliki poje od l^ta 1875. Izdelal ga je Ignacij Hilzer v Dunajskem Novem Mestu in okrasil s peterimi podobami: Sv. Trojica, Marija obdana s sijajem, sv. Jo8ip, sv Peter s ključi, sv. Nikolaj. Ob krilu beremo vrstico 148 naalma: HVAIJTE GOSPODA OGENJ, TOČA, SNEG, LED, VIHAR, KI NJEGA POVELJE IZ-POLNTJEJO. Srednji, s težo 1030 funtov, je nrifiel iz livarne Anton Samassove 1838 Križ. sv. Nikolaj sv. Leonard. Star mož mi je pripovedoval sledeči spominj iz svojega življenja. „Ta zvon smo dobili iz Liubljane, ko se je pi salo 1838; tudi jaz sem pomagal, ko so ga spravljali v zvonik Ne veliko časa poprej je ustrelil tržifiki brič na našem polju pod Dupljami rokovniača ,Vrano.-Iakali so ga zaradi več zločinov, pa ga niso mogli dobiti, ker se je znal dobro skrivati. O i kovorskega župnika Ivana Krivic je tirjal neko noč 800 gld.. toda prepodili so ga z zvonjenjem. Vrana so mu rekli zato, ker je nadlegoval po letu plevica in ženjice na polju, da so mu dale jesti, kar so imele v jerbasih. Žalostno je sicer končal — Bog se usmili niegove duše —lja je so bili pa vendar rešeni hude nadloge*. Mali zvon je bil vlit z velikim skupaj v Dunajskem Novem Mestu 1875. Kinča ga calo šestero podob: Sv. Florijan, sv Sebastijan, sv. Valentin bla Soslavlja bolnike, sv E«idij s srno. sv Gregorij. sv. ,nton Padovan MLADENK I IN DEVICE, STARI IN MLADI HVALITE IME GOSPODOVO. SUB RAROCHO R. D. AN TOMO ZARNIK. (Ob času župnikvvanja Antona Zamik). — Ko so veliki in mali zvon vzdigovali v stolp, izpodmakne se bruno, na katerem je ležal zvon, zvon pade nepoškodovan na tla, toda ubil se je strohinjski cerkvenik Anton Bogataj (1875).*) V vsej župniji: 3 cerkve, 1 kapela in 9 zvonov. Župnik Josip Lnvtižnr. (Dalj« prihodnjič.) II. slovenski katoliiki shod v Ljubljani. I. slovenski katoliški sind se je obvrševal od 29. avgusta do 31. avgusta 1892 na vrtu starega strelišča v Ljubljani. II slovenski katoliški shod je pa pričel ponedeljek 10. t. m letošnjega leta, ko je ljubljanski knez škof dr. Anton Bonaventura J-glič ob 5 uri popoludne v škofijski cerkvi Šenklavški poklical vspešneinu njega delovanju sv. Duha. Na to se je vršil na dvorišči kš Alojzijevišča osnovalni shod V namene II. slovenskega katoliškega shoda se je namreč ta obsežni prostor dostojnostno pripravil in električno razsvetlil. Z\ podijem. govornikom pripravljenim, je blestela Kristova suha v električnih žarkih, na njeni desni in levi sta stala kipa Nj Svetosti Leona XIII. in Nj Veličanstva Fran Josipa I Predsednik osnovalnemu shodu generalni vikarij, prelat Flis je prvi nagovoril v množnem številu došle skupščinarje in je pozdravil sosebno šh za nektere dneve na Kranjsko došlega in danes tu navzočega ameriškega Škofa Jakoba Trobec, polhovgraškega rojaka. Na to je shodu nazdravil odv. dr. Hruban z Mora ve imenom moravskih katolikov. Zglasil se je vs^učtliščnt profesor dr. Tumpach za graškega knezn tdskufa; nadučitelj Kadlčak iz Brna; kanonik Oršč s Krka ter župnik dr Stojan z Morave Stojan je govoril v našem slovenskem jeziku. Vršile so se glede na nameravane tri slovesne shode volitve. Častnimi predsedniki so bili voljeni: Državni in deželni poslanec Povše; vseučiliščni zagrebški profesor dr. Bauer; vseučiliščni profesor v Pragi dr. Tumpach in kanonik na Krku dr. OrVč »i Tu v tej vasi pri »Lebnovih« je doma toliko učeni kot skromni sedaj nadfttiriinosemdesetletni častni kanonik dr. Matija Leben, bivii profesor nravni n« ljubljanskem bogodoviSči. Dne 17. februarija 1810 rojen je maftnik postal 11. junija leta. torej demantnomašuje ie nad leto dni Kot sedaj najstarejega duhovnika naše Škofije ga vidil namreč ie vsak dan lahko, ko pri ljubljanskih oo frančiftkanih v lavretanski kapelici točno •« na 7 v jutru pristopi. Krepost v vsem zmernost v vsem in rednost v vsem — vse to mu je provziočilo, akopram že od mladosti sila sila šibkemu, tolikega Števila živenjskih let — V tej znamemU strohinjski hisi so razun kanonika dr. Matija zagledali lu<* svita Se trije lastni mu stareji bratije, vsi postali duhovniki v domači deželi. Vsi telesno trdneji od čestitega si brata so se vendar že vsi pred davnim preselili od tod menom so tile: Peter, rojen 26. marcija 18o7, ord.niran avgusta 1H.J2. t 24. marcija 1*68 kot umirovljen beneficijatni kurat; Blazij, rojen 2s. januarija 1ni9, ordiniran «7. avgusta 1833, f 15. aprilja l»5:i kot župnik v Soteski in Valentin, rojen 7. februarija ls I H, ordiniran Vi. septembra 1837. f kot kapelan v Dobi. Vnemaj ta selska častita hita v nafti mladeii ljubezen do darovitega duhovskega stanu! Predsednik vesoljnemu zboru advokat dr. Ivan Šu-steršič; njega podpredsednik pa državni poslanic dr. Laginja, državni poslanec vitez Berks in dež. aodnije svetnik v pokoji, državni poslanec Vencajz. Podpredsednik odboru Vencajz je obrazložil vse delovanje katoliškemu shodu pripravljalnega odbora in oznanil, da je državni tajnik kardinal Rampolla imenom svetega O Četa doposlal pisanje, po kojem sporoča sveti Oče vsem z borovim ndeležnikom svoj blagoslov. V torek. 11. t m., ob 8. v jutro je imel v stolnici slovesno sv. mašo ameriftki škof Ivan Trobec. Cerkev je bila napolnjena vernikov. Na to so se vsak v svojem prostoru: v seme-niški knjižnici, na starem strelišči, v rokodelskem domu in v katoliškem domu posvetovali in posklepali vsi razni zborovi odseki: šolski; oni za krščansko živenje; socijalni; organizacijski ter časnikarski odsek. Zvečer ob pol šestih je prišel na vrsto prvi slovesni shod iKone- prihodnjič.) Še nekaj o univerzah ali vseučiliščih. Novi vodja (rector magnificus) Dunajske univerze dr. Neumann je bil slovesno vmeščen ali in-auguriran ob udeležbi učenjakov in dijakov akademikov. Slavnosti so prisostvovali tudi zastopniki učnega ministerstva. c. kr. namestništva, akademije znanosti, rektorji tehnike in visoke šole za kmetijstvo. Ta slovesnost se je vršila s velikim sijajem. Mej zvoki godbe opernega gledališča je vstopil v dvorano akademični senat, to je dekani ali načelniki štirih fakultet. Ko je potem akademično pevsko društvo odpeli lepo pesem, poročal je bivši rektor dr Julij \Vi**sner o preminulem letu V svojem go-voiu je omenjal 5oletn;ce preavitlega cesarja, katero je akademična mladina praznovala sicer navdušeno, pa glede žalostne smrti cesarice boli na tihem. Povedal je da je bilo v zadnjem semestru 4500 rednih in 15C0 izrednih poslušalcev, pa tudi 19 poslu-ševalek. ter je bilo 383 kandidatov promoviranih za doktorje. Slednjič se je zahvalil rektor učnemu mimsterstvu ter drugim oblastim stoječim v zvezi z univerzo, ter je govoril do novega rektorja doslovno : „ln zdaj s« pozi vijem svečanim pozdravom do Vas, visokočastiti prijatelj in kolega ter Vam izročam in-signije ali znake najvišjega akademičnega dostojan stva Te znake edinosti, složnosti, dostojanstva in časti pokladara. Vaša magmficenca. v Vaše izkušene roke. srčno želeč Vam blagoslovljenega delovanja in srečne izvršitve." Izročil mu je zlato verigo, ki se nosi ok< li vratu. Potem je imel novi rektor dr. Neumann svo) inauguracijski govor (65 strani na tisku) o orijentalskib jezikih od 13. veka sem; seveda vsega spisa ni povedal. V uvodu je rekel, da on smatra to izročeno veriž cd kot simbol težkega bremena, ki je •) Gl. »Damba« 1. 1899, str. b22. '» Neka enaka slavnost se je vriila pred kakimi HO ali 40 leti. konec šolskega leta na ljubljanski gimnaziji, ko so se ie darila < premije, delila najbolj odličnim dijakom. Na starem strelišču so se zbrali dijaki in gospoda, kjer je vodja bral imena odlikovanih dijakov, cesarski namestnik grof Chorinsky pa je darila delil ob svirajoči godbi. Vsakemu obdarovancu j« godba en komad zaigrala. Kdor je bil kdaj obdarovan, ni t stanu pozabiU onega vzvišenega trenutka in čarobne tiste dobe. toliko teže, ker to leto loči 2 veka: kot aklep važnega veka in kot vrata k perijodi neprevidljivih so-cijalnih stvorov. Univerza ne bodo stopila v areno in m ne bode bojevala, ona bode razmotrivala čaana vprašanja iz idealnega stališča ter se trudila reševati je na svojem polja dejansko ali praktičn >. Govornik povdarja, da so kdaj cerkev in država univerzo smatrale kot šolo praktičnih vaj, kot šob za dejansko življenje. A zdaj je aniveiza za raziska-vanje, v pomnoženje vede in hotenja, ki so nad dejanskimi potrebami Za prosti razvoj znanstvenega življenja se nam je zahvaliti presvitlemu cesarju, katerega naj mili Bog še dolgo ohrani. Univerza vživa velike pravice in prostosti, med njimi posebno prostost nka in nčenja (Lehr und Lernfreiheitj Dunajska univerza je sicer državna naprava ali ona čuti tudi, da ji kot poklicani pospeševateljici vede pristop ne le izgojiti sposobne služabnike cerkvi, državi in človeški družbi, ampak tudi gojiti večne nazore, k Bogu vodeče ideale. K sklepu je rekel rektor, da se akademik, ki priznava ta poklic univerze, ne bo dal po političnem gibanju odvrniti od svojega pravega poklica, ki je to, da se pripravlja za življenje. Dijak bo mirno hodil svojo pot, da postane zrel mož, ki bo. ko bo poklican v dejansko in javno življenje, pokazal, kaj se je učil, kako trden je njegov značaj, kako da goreče ljubi s v o j o domovino in kako čvrsto je njegovo versko prepričanje.-) Dijakom je rektor še posebej rekel: .Dokler trajajo leta vašega učenja, tu v prostorih univerze naj bi narodne, politične in srcijaloe razlike nikdar ne zadevale druga ob drugo. Tu je mirno torišče učenja in razmotrivanja, tukaj si boste pridobivali izobražbe za svoj prihodnji poklic, tukaj v vse zajemate one visoke nazore in ideale s) človeštva, ki nas bodo navduševali, krepili in ojačili. Ako potem stopate v dejansko življenje z njega vprašanii in nalogami, bote jim kos. v kolikor je veda poki cana v njih dvo-rešitev." Živahno odobravanje je sledilo tem rektorjevim razpravam. Navzoče notabilitete so mu pot*m čestitale. Z dijaško pesmijo »Gaudeamus igitur" je bila končana ta znamenita slavnost To je bil vzneseni govor rektorja, ki je velik vtis naredil na vse navzoče 4) Predenj ta spis končamo, naj dodamo še neke črtice, katere je v isti zadevi, namreč o pripravi akademikov in sploh učenjakov za njihov prihodnji poklic napisal v .Linzer (iuartalscbrff znani učenjak in profesor vseučilišča v Freiburgu P. Albert Maria Weis8. Ta piše doslovno: »I Prav to je akademikom priporočala Danica leta 1M>9. v spisu »Univerze ali visoke šole« štev. 41. str. 321. U2'J.f namreč vstrajno učenje, versko življenje, ter značajno možato vedenje. ») »Slovenec« je dne l!». septembra 1. 18*9. v lepem spisu akademike navduševal za take ideale ali visoke nazore. 41 Kako je bil velikega vpliva govor, ki ga je imel pred kakimi 'JO. leti dr. Hyrtl rector univerze «0 neumrjočnojti človeške duše*. Vse se je čudilo temu govoru, zlasti ker je bil dr, HvrU medicinec in na glasu kot najbolj učen anotom v Evropi. Tavelikoučenostni možje bil tudi dober kristijan in velik dobrotnik revežev v življenju; po svoji smrti pa je volil svoje obilno premoženje krog 400 000 gld. dobrodelnim zavodom in napravam. Njegovi učenci ga ne morejo pozabiti. Ko sem nekoč vprašal dr. V. v Lj. ktere izvrstne medicine ima dunajska univerza sedai, odgovoril mi je »fuitu! To se pravi od 1. 18'*) — 1880 je univerza ie bolj slovela radi izvrstnih profesorjev, kajti takrat so ondi poleg Hyrtla poučevali ie profesorji: Skoda, Hebra. Rokitanskyr Opolzer, Arlt i. dr. .Socijalno vprašanje a svojimi številnimi težko-čami, ki so z njim v zvezi, ae da le rešiti, ako pri-poznamo tole: Najboljše postave in naprave so nekoristne in često škodljive, ako se ne posreči človeka samega, bodi si bogat ali ubožen, n ravno prenoviti. Politične razmere bodo iz velike zmešnjave dovedle v neozdravljiv razkroj, ako Ijndje ne bodo avideli. da pri njihovi rastoči nravni divjosti in surovoati ni mogoča zdrava javna morala in red. Isto velja tadi za vprašanje o vzgoji. Pa tndi razmo-tri vanje o prenovi jen ju vede in o napredku kulture nas dovede neogibno do istega zaključka. Veda nas n* stori srečnih, veda sama boleha in donaša škodo, ako se človek, ki jo neguje, ne trudi z vsemi močmi postati nov, cel človek, in ako ne bodo vsi učitelji ozir. profesorji in vse znanstvene naprave na to merile. da se tru lijo mladino narediti in vzgojiti nravno, Čisto, močno, značajno in zmožno samozatajevana in požrtvovalnost: Torej treba človeka najprvo vzgojiti in potem na tega človeka učenjaka vcepiti, to 8e pravi: Veda bode vrlo vspevala in procvitala ter tudi cerkvi in državi mnogo koristila, ako se bode nravstveno čista, značaj na in požrtovalna mladina vzgojila, ki hode potem toliko večjim veseljem gojila vedo in znanost ter se ji z dušo in telesom ter z navdušenjem posvetila. Vsaj pravi tudi sv. Dah v bukvah modrosti (I 3, 4). .Hudobne misli ločijo od Boga. modrost ne gre v hudo-voljno dušo, tudi ne nrebiva v telesu, ki je vdano grehom" Pač pa gre modrost v dušo sveto, čisto in vSečno B)gu. Kako jo zamoremo torej v takem položaju najti, kje se nahaja resnica, gotovost in sreča? Na prav priprost način vprašajmo: na kateri strani stojijo svetniki. Kako so svetniki mislili, učili in ravnali? Potem dosežemo jasnost, resničnost in določnost mišljenja. Enako si prizade varno posnemati življenje svetnikov.6) Tem potem imamo merilo, trdnost, blagoslov in brezmejno rodovitnost za naše dejanje. S tem pa se bo zadostilo vsem željam našega srca, vsem potrebam časa, vsem nalogam sv. cerkve." Tako piše dr. Weiss in to so zares z la t e besede; ki naj bi je uvaževali poklicani faktorji; vredne so te besede, da je v spominju ohranimo ter je izvršujemo vsi, kolikor nas je — tudi v dejanju. Župnik Alojzij Kumtner. Sv. Alfonzij Ligvorijan o zatajevanju v jedi in pijači. (Po knjigi »Popolni kristijan«, p. 6 i. dr.) (Konec.) Dobro je tudi, ako sezdržujemo preobilne zabele, ker ta je le v to, da vzbuja večjo slast do jedi. Svetniki so rabili kot zabelo pepel, alojo in pelin. Kdor je resnično pob ožen, dobi lahko priložnost, da se zatajuje, ne da bi drugi to opazili. Sv. Janez Klimak je vzel od vsake jedi, toda tako malo, da je jedilepokušal, in je tako zatajeval svojo last do jedi, ne da bi se mu bilo bati nečimurne časti* žel) nosti. 3) Branje življenja svetnikov je silno koristno ter velike cene za krepostno življenje in za blaženje srca. V zimskih večerih naj bi se to izvrševalo. V slovenskem jeziku je življenje •vernikov spisal f skof Anton Martia SiomSek. Izdala je je družba sv. Mohorja. V nemškem jeziku je je pisal Cachem; v najnovejšem času pa dr. Frančišek Hettinger. Ako ae pa ne čutiš zato poklicanega, ali če tvoja bolehnost ne dopušča strogega posta, potem se pa vsaj nikar ne pritožuj nad jedrni in bodi za dovoljen 8 tem, kar dobiš na mizo. Sv. Tomo Akvioaki ni nikdar zahteval kake posebne jedi, ampak je bil vedno zadovoljen z onimi, ki so ae prinesle na mizo, in je užival tudi te zelo zmerno. Prav takamo iz tega namena uživamo, da kakor žival ugodimo svoji čutni strasti. Z dobrim namenom moremo torej tudi najboljše jedi uživati brez greha; a tudi pri slabih neokusnih jedeh lahko grešimo, ako jih uživamo le iz čutne pohlepnosti. V življenju starih menihov se prepoveduje, da je nekedaj sveti menih videl pri bratih, ki so dobili vsi enake jedi na mize, kako so nekateri jedli med, drugi kruh, in zopet drugi blato. Ta prikazen mu je pomenjala sledeče: Oni, ki so jedli s svetim strahom, da ne prestopijo zmernosti in so med tem svojega duha s svetimi mislimi dvigali k Bogu so uživali med. oni ki so jedli s slastjo a vendar B-ga zato zahvaljevali, so jedli kruh, oni pa, ki so uživali iz same čutne slasti, so jedli blato. Dalje je treba tu pripomniti, da se zdržujmo prekomernega, nemodrega posta, ako postanemo radi tega nesposobni, da izvršujemo svoje dolžnosti in po trehna opravila To napako žagreše čestokrat začet niki, kateri se v vidni gorečnosti, ki jim jo Bog deli začetkom, preveč in neprevidoma preoblože s postom in pokorili, vsled česar postanejo bolehni in tako nezmožni za svoje delo, sli pa vsled slabosti vse opuste; zato je treba povsod velike previdnosti Gospodar, ki izroči svojega konja hlapcu v oskrbovanje, nezadovoljen, bo z njim prav tako ako konja preobilo krmi, kakor, če mu da tako malo krme, da ga gospodar ne more rabiti več po svoji volji. Sv. Franč šek Sal. je rekel redovnicam Marijinega obiskanja: »Zmerna stanovitna treznost je bolja, kakor pa strogi post z večkratnim prestankom. pri katerem se lahko pregreši z veliko popustljivostjo. Tudi se smatrajo taki ljudje radi za svetejše mimo drugih, ki se ne postijo kakor oni." Brez dvoma se moramo varovati neprevidnosti, toda pri tem ne smemo prezreti izreka imenitnega duhovnega učenika. ki pravi, da nas duh redkokedaj zapelje v pretirano zatajevanje, mej tem ko nas telo večkrat preslepi, ko zahteva sočutja in oprostitve od tega, kar mu ne ugaja. Posebno dobro je, zatajevati se z zdrževanjem onih jedi, ki sicer prijajo okusu, a škodujejo več ali manj zdravju; n. pr zdržati se prvega sadja, ali vse leto kake vrste sadja, ali enkrat »li dvakrat na teden ne uživati nobenega sadja i. dr. Tudi je dobro, ako kako posebno okusno jed pustimo nedotaknjeno, ali je le pokusimo in rečemo, da nam ne ugaja, kakor je delala sv. Magdalena Paciška. Tudi utegneš po svetu sv. Benedikta, nekoliko počakati predno piješ ali vzameš kako je 1, ki se je že prinesla na mizo. Tudi ti svetujem, ako si še mlad, da se vina in opoinih pijač in zabel popolnoma zdr-žuješ. Tako in podobno se moremo zatajevati brez nevarnosti pred napuhom in brez škode ob zdravju; vendar ni treba izvševati vseh teh načinov zatajevanja, ker zadostujejo že ona, katera dovoli izpovednik. Sicer pa je mnogo bolje, da se v jedi in pijači zmerno pa mnogokrat zatajujemo, kakor da se le tu in tam zelo in izvanredno strogo postimo in potem zopet živimo brez vsakega zatajevanja. t Bogoslov Mikati Kogovsek. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za meseq september 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen: A post oljska gorečnost. b) Posebni n amen i : 14.) Povlkianje st. križa. Zmaga križa nad sovražniki. Od pomoč pomanjkanju cerkva v velikih mestih. Potrpljenj« v križih in težavah. 15.) St: Teodor. Katoliški misijoni na Kitajskem. Povzdiga srednjega stanu. Društva rokodelskih pomočnikov in učencev. Misijoni v južni Afriki. 16.) Marija sedem ialosti. Sv. Ljudmila. Gojitev mi-lostipoluega češčenja sedem žulostij. Ženski redovi in njihovi zavodi. Slovenska ženska mladina. 17.) St. X*amb«rt. Misijoni na Japonskem. Apostoljska srčnost pri obrambi cerkvenih pravic. Uradniki. 18.) St. Joief Kupertln. Katoliška vzgoja v mešanih zakon:h Višje šole. Vse slovenske šole. Gostilničarji. 19.) St. JanuarlJ. Duhovniki in obhajanci. Ljudski misijoni 20.) St. ETStahlJ. Mnoge stanovske zadeve. Povratek odpadnikov h katoliški cerkvi. Kr. Odgovorni urednik Tono Znpmn. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani