Št. 50 (1844) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 13. decembra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Obmejne občine gradijo dobro sosedstvo
S posveta v Karlovcu
KARLOVAC — Pretekli teden je bil v Karlovcu posvet predstavnikov obmejnih slovenskih in hrvaških občin o nadaljnjem sodelovanju. Posveta sta se poleg predstavnikov brežiške, črnomaljske, krške, metliške, novomeške, dugoreške, jastre-barske, karlovške, ozaljske, samoborske, vrhovske in zaprešiške občine udeležila tudi predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner in predsednik hrvaškega sabora Ivo Latin.
Sodelovanje traja že vrsto let, poseben pečat pa mu daje povezovanje v okviru spominskega področja Zumberak—Gorjanci in pobratenje med občinami tostran in onstran meje. Prevladujejo gospodarska vprašanja, zato so se predstavniki Brežic zavzeli za sodelovanje na področju zdravstva. ki naj bi ga opredelili v
• Res, da so na posvetu o sodelovanju med hrvaškimi in slovenskimi obmejnimi občinami v Karlovcu pred kratkim pohvalili medobčinsko sodelovanje, padlo pa je tudi nekaj pikrih, a žal upravičenih pripomb o medrepubliškem nesodelovanju. Tako se na primer v eni republiki odločijo za barvanje ograje na mostu čez mejno reko, a ga pomalajo le na svoji polovici. Prav tako je tudi s čiščenjem snega na mostu. Naštevali so tudi težave zaradi neusklajenih voznih redov med republikama. Zaradi tolikih razlik je enega izmed prisotnih zanimalo, če sploh živimo v isti državi.
srednjeročnih programih in ne le z enoletnimi dogovori, kot je bilo to v navadi doslej. Prebivalci obmejnih občin so z medsebojno pomočjo zgradili vrsto mostov, sodelujejo na področju kmetijstva, slovenske tovarne gradijo obrate na nerazvitih območjih Hrvaške, veliko hrvaških učencev in delavcev se šola in dela v slovenskih občinah. Prav zaradi tega so Črnomaljci predlagali, naj bi pri preskrbi slovenskih obmejnih občin upoštevali tudi hrvaško prebivalstvo, ki je vezano na naše občine.
Iz Črnomlja je prišla tudi pobuda ne le o enotni uporabi Kolpe, ampak tudi o usklajenem urbanističnem urejanju ob njej. Opozorili so tudi na črno prodajo lesa, saj ocenjujejo, daje letos zaradi višjih odkupnih cen odšlo iz občine na Hrvaško 1000 do 2000 prostorninskih metrov lesa. Na neusklajeno zakonodajo med republikami so opozorili tudi Novomeščani, iz Brežic pa je bilo slišati, da tudi tistih predpisov, ki so sprejeti med republikami, mnogokrat ne spoštujejo. Poudarili so, da bi morali poenotiti tudi davčno politiko, kjer marsikdaj prihaja do izigravanja, zlasti med obrtniki, ki zaradi olajšav na podlagi fiktivne prijave bivališča dvigajo obrtna dovoljenja v drugi občini ali celo republiki.
Prisotni niso mogli mimo pomembnih vprašanj čistoče Kolpe in Save. Zlasti slednja je po besedah predstavnika vodnega gospodarstva Hrvaške že tako onesnažena, da je njena kvaliteta vprašljiva že za industrijsko vodo-	M.	BEZEK
SZDL odprta za verujoče ljudi
Na Dolenjskem so odnosi med družbo in verskimi skupnostmi boljši kot prejšnja leta — Koordinacijski odbori in verske komisije uspešno delajo
Odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi so vse bolj urejeni in zaradi tega prihaja do manj zaostrovanj in nepotrebnih problemov kot prejšnja leta, občinski koordinacijski odbori in verske komisije pa so v vseh štirih občinah dolenjske regije uspešno reševale posamezna vprašanja. 1 akoso ugotavljali v petek, 7. decembra, na regijskem posvetu o vprašanjih odnosov med družbo in verskimi skupnostmi, ki gaje sklical medobčinski svet SZDL za Dolenjsko v Novem mestu.
Razpravljalci so na posvetu orisali stanje v posameznih občinah. Kaj dosti se ne razlikuje, saj je za vsa okolja značilno, da sicer pride do primerov povečane aktivnosti cerkve na mejhnih področjih delovanja, da prihaja tudi do primerov sektašenja, nestrpnosti, da ponekod odlokov o pogrebnih slovesnostih, ki združujejo cerkveni obred s posvetnim, ne uresničujejo enako dobro, vendar je vsega tega manj in se ne razrašča zunaj posameznih konkretnih primerov. Manj je tudi težav s pridobivanjem ustreznih dokumentov, ko gre za popravila ali gradnjo kultnih objektov, če pa so, niso razlogi zanje v kakršnem koli nasprotovanju obnovi ali gradnji, marveč so izrazito strokovne narave.
Urejajo tudi zadeve pri izvrševanju verskih obredov zunaj cerkva (v domu ostarelih). Opaziti pa je zaskrbljenost aktivistov na terenu zaradi okrepljene
aktivnosti tistih sil v katoliški cerkvi, ki kličejo k narodni spravi in potvarjanju zgodovine.
• Na posvetu je prevladalo mnenje da mora SZDL kot frontna organizacija pritegniti v svoje aktivnosti več verujočih občanov. Odveč je vnaprejšnje nezaupanje.
Vernim je treba omogočiti, da bodo delovali tudi v izvršnih organih Socialistične zveze, sindikata in mladinske organizacije, ne pa jih izločati zaradi
ideoloških kriterijev. Tako bodo kot neupravičene odpadle obtožbe, da vernika v naši družbi zaradi nazorskega prepričanja diskriminirajo. Tudi ni razloga, zakaj bi nasejah občinskih skupščin kdaj ne spregovorili o problematiki odnosov med družbo in verskimi skupnostmi; to ni tabu, pač pa živ interes določenega dela občanov, kot kažejo tudi primeri s sej novomeške skupščine, kjer o verskih vprašanjih spregovore, kadar je potrebno. Družba bo z odprtostjo, dialogom in reševanjem - zadev v skladu z zakoni in opredelitvami kos tudi morebitnim zapletom zaradi povečane dejavnosti Cerkve v svetu in na Slovenskem; našega prostora namreč ni mogoče povsem izločiti iz svetovnega procesa afirmacije katoliške cerkve in njenega povečanega političnega delovanja.
M. MARKELJ
»
Milostni strel« odložili
SOLE SO NABAVILE RAČUNALNIKE
TREBNJE — Kot kaže, je računalniško navdušenje zagrabilo tudi trebanjske šole. Po dosedaj znanih podatkih so računalnike nabavile osnovne šole v Trebnjem, Mokronogu, Velikem Gabru in na Mirni. Za zdaj računalniki še počivajo, v kratkem pa bodo menda že začeli delovati. Učitelji se bodo namreč v teh zimskih počitnicah udeležili 150-urnega seminarja iz informatike in računalništva.
fr
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Predvideti še »črno« inačico
na 6. strani:
• Po požaru v stari koloniji
na 7. strSni:
• Gost ne zajema samo iz krožnika
na 11. strani:
• Dolenjska leta 2000
na 12. strani:
• Raje pobijem otroke, kot grem iz Žabjeka
traja
na 17. strani:
• Umiranje, ki dolga leta
na 18. strani:
• Obsojena devizna prodaja IMV
na 24. strani:
• Pitna voda ni več tako ogrožena
J
STAREJŠI ZA NAJMLAJŠE — Veliko je otrok, ki se jim med tisoči doživetij skozi vse leto še najbolj vtisnejo v spomin srečanja z dedkom Mrazom. V tem času so že polni napetih pričakovanj. Letos so prvič z velikim veseljem priskočili dedku Mrazu v pomoč tudi oskrbovanci Doma starejših občanov iz Šmihela. Obljubili so mu, da bodo za vse otroke novomeške občine, ki jih ima dedek na seznamu, pripravili darila. Teh ne bo malo, saj bo obdarovanih skoraj deset tisoč otrok. O tem, kako se na sprejem dedka Mraza pripravljajo v drugih dolenjskih občinah, pišemo v naši anketi na drugi strani in v poročilu na zadnji strani Dolenjskega lista (Foto: J. Pavlin)
Brezuspešen sestanek upnikov Rudnika Blanca
SEVNICA — 7. decembra seje v	že v tem rudniku.	Se	bo morebiti le
sejni sobi na občini sestal zbor	našla rešitev ali	pa	bo potrebna
upnikov Rudnika Blanca v ustana-	likvidacija?
vljanju — brez posebnih uspehov.	^ ŽELEZNIK
Od 22 upnikov jih je prišla na sestanek ravno polovica. Morebitnemu sanatorju (doslej se nista mogla odločiti ne 1GM Sava ne Beton) naj bi odpisali vse zapadle obresti do konca tega leta, mu odstopili rudnik za dobo 20 let po 10-odstotni obrestni meri, kar naj bi vse pričel odplačevati po 1. 1. 1988. V dvajsetih letih naj bi plačal posojilo le enkrat, obresti pa enkrat na leto.
Kdorkoli bi se že odločil za to ponudbo, bi rad vsaj nekakšne vrednostne papirje. Česa takega sanacijski odbor, ki ga vodi predsednik Lojze Motore, seveda ni mogel položiti na mizo. Odprto je ostalo Judi vprašanje zamudnih obresti. Na koncu upnikom ni preostalo drugega, kot da so končno odločitev odložili do danes.
Direktor 1GM Sava iz Krškega inž.
Jože Mulej je odkrito povedal, kaj o vsem misli njihov delavski svet: glede na krizo v gradbeništvu še prav posebej ni možnosti za rentabilno poslovanje rudnika! Pa ima »Sava« nekaj denarja
Skupno o obrambi in samozaščiti
Posvet Dolenjcev in Posavcev na Lisci
LISCA — Medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in Posavje sta 3. decembra na Lisci pripravila skupen posvet o aktualnih nalogah družbene samozaščite, usposabljanju prebivalstva, usmerjanju mladih v vojaške poklice in dograjevanju obrambnih priprav.
Dolenjska in Posavje imata zadnja leta za seboj vrsto uspešnih vaj, kljub temu pa se po občinah ne smejo predajati samozadovoljstvu, da je 'vse idealno rešeno. V krški občini so imeli pred nedavnim nesrečo z izlitjem kurilnega olja iz cisterne. To je ponovno zaostrilo vprašanje, kako prevažati nevarne tovore mimo zajetij pitne vode. Ob gradnji našega jedrskega prvenca je bil govor predvsem o jedrski zaščiti, vsa desetletja po vojni pa živimo v soseščini z morda nič manjšo nevarnostjo — klorom v tovarni »Djuro Salaj«. Inž. Niko Rihar iz Novega mesta je opozoril na nujnost samozaščitnega osveščanja in reševanje vrste aktualnih družbenih vprašanj, ki smo jih v družbi sicer načeli, ne pa rešili, čeprav so ljudje od njih dosti pričakovali.
A. ŽELEZNIK
MERCATOR IN KIT ZDRUŽENA V SOZD
SLOVENIJA — Na referendumih, ki so potekali od 6. do 9. decembra, so se delavci sozdov Mercator in KIT, odločili za združitev v novo sestavljeno organizacijo združenega dela SOZD Mercator — KIT. Na referendumih je glasovalo 17.600 delavcev in 15.000 kmetov kooperantov. Za združitev so se odločile vse temeljne organizacije združenega dela v Mercatorju, v KIT pa so glasovali proti združitvi v KZK Kranj in Ljubljanskih mlekarnah. Zaradi pomanjkljivosti v glasovanju bodo v KŽK Kranj glasovanje v najkrajšem času ponovili. Za združitev so bili tudi v Kmetijskem gospodarstvu Kočevje in v Kmetijski zadrugi Bled. Nova sestavljena organizacija bo začela poslovati 1. januarja prihodnje leto.
	■ f|f 5 J : .".
ir	fffj 1
Z MOLIEROM IN MROŽKOM V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — Kot smo že poročali, poteka tu jesensko zajetje zaključne prireditve XXVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije. V dvorani kulturenga doma so minuli petek zvečer nastopili igralci KUD Franc Žiberna iz Povirja z Molierovim »Zdravnikom za zaljubljene in zdrave«, v soboto pa Velikolaščani z Mrožkovimi »Policaji«. Jutri si bodo Topličani lahko ogledali novo delo: s komedijo Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej« bo gostovala gledališka skupina iz Črnuč. V soboto, 15. decembra, bo na sporedu delo domačega avtorja Ervina Fritza »Mirakel o sveti Neži«; uprizorilo ga bo amatersko gledališče iz vrbja pri Žalcu.
O BREŽIŠKI . BOLNIŠNICI
KRŠKO — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze Krško bo danes obravnavalo osnutek dokumentov za reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v krški občini. Te službe naj bi bile organizirane še bolj smotrno, da bodo cenejše. Predsedstvo bo med drugim obravnavalo tudi poročilo o izgradnji otroškega oddelka bolnišnice Brežice ter informacijo o posodobitvi te bolnišnice, kjer naj bi zlasti tekla beseda o izgradnji operacijskega trakta.
DELAVCI NOVOTEKSA IN LABODA ZA KOPAO-NIK
LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je prejšnji teden odposlal pomoč, ki sojo prispevali delavci Novoteksa in Laboda iz Novega mesta. Pošiljka vsebuje 200 srajc, 23 otroških zimskih vetrovk in 30 m raznovrstnega blaga, namenjena ^ra je prebivalcem občine Leposavič. Na žiro račun RKS še vedno pritekajo prostovoljni prispevki občanov in delovnih organizacij. Do danes se je na njem nabralo 6.445.017,50 din.
VOJAKI PRISEGLI — Pred spomenikom NOB v Ribnici so te dni dali svečano zaobljubo novi vojaki ribniške enote. Kot je običaj, so svečanosti prisostvovali pionirji, mladinci in drugi prebivalci Ribniške doline, ter med njimi predstavniki družbenopolitičnega življenja občin Ribnica in Kočevje. Na fotografiji: predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus čestita vojaku Mladenu Kraviču. (Foto: Glavonjič)
Dobrodošlica
pobratenim
V Novem mestu pele pevska zbora iz Zagorja in Doline pri Trstu — Program povezoval Ladko Korošec
NOVO MESTO — Novomeščani so minulo soboto v svojem Domu kulture toplo pozdravili nastop pobratenih pevskih zborov Loški glas iz Zagorja in »Fran Venturini« iz Doline pri Trstu.
Koncert je bil pač podoben tovrstnim prireditvam, ki se jih vsako leto nekaj zvrsti tudi na Dolenjskem, le da je to srečanje pomenilo nekaj več. Zbora sta namreč v Novem mestu prepevala prvič, oba sta znana in kvalitetna. Poslušalcem je bilo še posebno ljubo spremljati nastop Slovencev s Tržaškega. Prireditev je bila imenitna tudi zato, ker so obiskovalci lahko spet slišali na Dolenjskem dobro znanega in priljubljenega basista Ladka Korošca, opernega solista, ki je izšel iz zagorskega Loškega glasa. Znani operni pevec je tokrat povezoval program gostujočih zborov. Gostje so na Dolenjskem preživeli dva dni. V nedeljo so si ogledali še Pleterje in Kostanjevico z njenimi znamenitostmi.
Kuj železo, dokler je vroče!
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko ocenil aktivnost ob predlogu sklepov 13. seje  CK ZKJ — Poziv vsem komunistom za izboljšanje gospodarjenja
NOVO MESTO — S 13. sejo CK ZKJ je bil ustvarjen politični kapital, ki ga Zveza komunistov nikakor ne sme zapraviti. Najslabše od vsega bi bilo ljudi pustiti na cedilu v njihovih pričakovanjih in upih, z obnovljenim zaupanjem in lastnim zgledom jih je treba pritegniti k spreminjanju
Ko je medobčinski svet ZK za Dolenjsko prejšnji teden ocenjeval dolenjske politične razmere (po poročilu sekretarja Borisa Gabriča so razpravljali: M. Jelenič, Š. Kamin, L. Sterk. D. Colarič, J. Nemanič, B. Dular, L Longar, B. Breznik, R. Vrlinič, J. Mozetič in L. Padovan), je ugotavljal, da so bile največ vredne tiste razprave o predlogih sklepov 13. seje, ki so bile obrnjene k sebi. Najvažnejše je zasukati tok stvari v pravo smer, to pa se ne da narediti s kazanjem na napake
in nedelo drugih, marveč z odpravljanjem lastnih slabosti.
Po mnenju vodstva dolenjskih komunistov delamo z nekaterimi postopki (beograjski proces, kadrovski zaplet v ZSMS, prepoved Mladine) medvedjo uslugo političnemu razpoloženju v trenutku, ko so se pokazali prvi znaki izboljševanja. Razpravljalci so odločno grajali tudi slabosti v političnem delovanju na Dolenjskem, zlasti kar zadeva sodelovanje z mladinsko organizacijo in mladino na-
»Tolažba«
V čudeže ne verjamemo, v gospodarski voluntarizem tudi ne več. A vendar bi nekateri radi, da bi se še slepili. Pravijo: ljudstvo je nezadovoljno, čas je, da ustavimo padanje vrednosti osebnih dohodkov. Rekli bomo bodi in bo. Zasukalo se bo na boljše... Toda to ni dolgoročna taktika. Kaj lahko kdo obeta dolenjskemu delavcu, če se je letos ob skoraj 60-odstorni inflaciji dohodek zvečal za 46 odst., povprečni izplačani čisti osebni dohodek v regiji pa za 47 odst. Čeprav bo vsakdo rekel, da je dobi! premalo, je —poenostavljeno rečeno — v povprečju dobi! celo več. kot je ustvaril. V delitvi m rešitve, saj bi se z njo še bolj zajedli, je pa izhod v boljšem delu z manj stroški. Vse drugo je utvara. Churchill je obetal k ri, znoj in solze, ko je pozival rodoljube naboj proti fašizmu. in prišlo je zmagoslavje. Rodoljubno je ljudem povedali vso resnico in stopiti v prvo bojno vrsto, ko pride preizkušnja. Kje stojimo, izprašajmo vsak svojo vest.
M. LEGAN
sploh. Mladi ne cenijo lika komunista, kakršnega smo v povprečju ustvarili. Odklanjajo pokroviteljstvo in površen aktivizem, želijo enakopravno in ustvarjalno sodelovati. Sklepi CK ZKS glede teh vprašanj so obvezujoči, potrebno jih je le uresničevati v vsakdanjem življenju.
Pri načrtovanju političnega dela v prihodnosti pa je vendarle potrebno biti stvaren, so še dodali na seji. Pretirano pričakovanje lahko prinese tudi
• Tričelrtletni dolenjski gospodarski rezultati so pod pričakovanji (več o tem pišemo na 2. strani). Dohodek se je letos zvečal le za 46 odst., kar je daleč pod inflacijsko stopnjo, izgube so se povečale kar za štirikrat. Skoraj vse večje delovne organizacije imajo vsaj eno veliko šibko točko: ali so pretirano zadolžene ali nelikvidne ali pa imajo izgubo. Medobčinski svet ZK poziva komuniste, naj prispevajo večji delež za izboljšanje kakovosti gospodarjenja, kar je edini izhod.
velika razočaranja. Dlje bomo prišli z majhnimi koraki in pozitivnim trendom kot pa s kampanjskimi skoki, ki jim sledijo padci. O tem imamo dovolj lastnih izkušenj.
M. L.
Do konca tedna se bo nadaljevalo suho vreme brez večjih temperaturnih sprememb.
Pozna sč, da ne čakajo križemrok
Gospodarstvo v Posavju samo išče izhod iz ___________krize
BREŽICE — Razveseljivo je, da je gospodarstvo v posavski regiji vsaj po nekaterih podatkih boljše od povprečja v republiki. Tako je delež izgub v dohodku manjši, med viri financiranja proizvodnje pa imajo nekaj več lastnih sredstev. V republiki jih je 36,4 odst, v posavski regiji 37,6 odst. Po dohodku na delavca ta še zaostaja in je konec septembra dosegla le 85 odst. republiškega.
Pretežno predelovalni značaj industrije že leta povzroča nesorazmerje med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev repromateriala. Kupci dolgujejo posavskemu gospodarstvu 60 milionov dinarjev, njegov dolg do dobaviteljev pa je le 45 milijonov. Delovne organizacije v regiji so torej dobre plačnice.
Za tekoče leto je za zaposlene v Posavju tolažilno tudi to, da se zmanjšuje razlika med povprečnimi osebnimi dohodki v regiji in republiki. Letos samo še za 5 odst. zaostajajo za republiko.
Za gospodarstvo je posebej razveseljivo, da je ves čas izvozno aktivno v vseh treh občinah in da za I dolar izvoza uvozi samo za 0,57 dolarja. Prodaja na konvertibilna tržišča se povečuje za 14 odst., enako kot v Sloveniji. Vse to dokazuje, da je z večjo iznajdljivostjo in prizadevnostjo tudi v kriznih časih možno zaobrniti gospodarstvo sebi in skupnosti v prid.
J. T.
Predvideti še »črno« inačico
Dolenjsko gospodarstvo je bolno zaradi prezadolženosti, v delovnih organizaci-jah z izgubo pa še vedno nimajo rezervnih programov za proizvodnjo
NOVO MESTO — V Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko so 4. decembra člani izvršilnega odbora z zaskrbljenostjo ocenjevali devetmesečne rezultate gospodarstva v regiji. Menijo, da zavlačevanje rešitev pri delovnih organizacijah z izgubo, posebno v IM V, ni z ničemer več opravičljivo.
Posebno zaskrbljujoče so številke, ki pričajo o veliki zadolženosti dolenjskega gospodarstva, saj so znatno nad slovenskim povprečjem. Vsi tisti, ki so nad 100 odstotkov zadolženi — to pa so IM V, Krkin tozd Zdravila in ŽTO — tozd za vleko vlakov — z ustvarjenimi investicijskimi sredstvi ne pokrivajo niti dolgov, ki jih že imajo. Med prehudo zadolžene delovne organizacije v regiji spadajo še Trimo Trebnje, Iskra Mokronog idr.
Najslabše je stanje v novomeški občini, kjer tudi obseg fizične proizvodnje letos upada. V splošnem pa so menili, da se ukrepi za razbremenitev gospodarstva poznajo, čeravno
SOLA DOBILA RAČUNALNIK
KOČEVJE — Ob dnevu republike so v Kočevju svečano sprejeli v pionirsko organizacijo 176 cicibanov. Na tej svečanosti je predstavnik delovne organizacije Melamin Kočevje izročil osnovni šoli računalnik Sinclaire—spektrum, s katerim se bo začelo v osnovni šoli Kočevje pionirsko delo na področju računalništva. Pionirjem kočevske osnovne šole Zbora odposlancev pa so ob tej priložnosti podelili tudi republiško priznanje kipec »Pionir«, in sicer za uspehe v Jugoslovanskih pionirskih igrah v letih 1982 — 1984.
rezultate po drugi strani izničijo visoke obresti.
Medtem ko je lani Dolenjska kazala napredek v primerjavi z rezultati slovenskega gospodarstva, se letos razlike v slabo Dolenjcev spet občutno poglabljajo. Najbolj pa skrbi dejstvo, daje blizu 6.000 delavcev zaposlenih v delovnih organizacijah, ki imajo izgubo. Povsod se preveč oklepajo sedanjih nedonosnih programov in iščejo zanje sanatorje, izgubljajo čas, med delavci pa je vse večja nestrpnost zara-
VPRAŠAJ NAD SAMOPRISPEVKOM
KOČEVJE — Če bo večina krajanov za nov samoprispevek, je treba natančno določiti, koliko denarja se bo zbralo in kako bo porabljen. To so zahtevali na letni programski seji K K SZDL Center 111 v KS Kočevje-mesto. Nasploh je bila razprava o poročilu na pripravo programa novega samoprispevka najbolj živahna. Po enem izmed predlogov naj bi uvedli občinski samoprispevek, a le za gradnjo vodovodov. Predstavnik šolstva pa je opozoril, da grozi osnovni šoli v Kočevju nevarnost dvoizmenskega pouka in daje treba zato preurediti prostore nekdanje gimnazije.
Ko so razpravljali o programu dela za prihodnje leto, pa je bil dan nov predlog o preoblikovanju KS Kočevje-mesto. Po njem naj bi se sedanja KS, ki šteje okoli 9.000. prebivalcev, preoblikovala v več manjših KS, vsaka pa naj bi imela od 500 do 2.000 prebivalcev.
di negotove socialne varnosti. V gospodarski zbornici menijo, da bi že morali imeti v predalih rezervne programe za vsak slučaj, pa tudi »črne« inačice. Včasih bi bile možne tudi kaj hitre rešitve, ampak ni pravih dogovorov, čeravno so morda pred nosom.
Primera sta v Novem mestu in Metliki. Medtem ko tekstilne tovarne po vsej državi iščejo kooperante za »lohn« posel, pa nekaj sto domačih delavcev ostaja v negotovosti.
V Beli krajini se dogovarjajo o ustanovitvi dveh kovinarskih podjetij, za kateri še ni prostorov, ob tem pa obrati IMV preživljajo agonijo. Po drugi strani je v gospodarstvu tudi še precej notranjih rezerv.
Vrsto odprtih vprašanj bi po mnenju odgovornih gospodarstvenikov Dolenjske lahko uredili, morda celo doma, če bi se hoteli in znali bolje dogovarjati in če bi bili v občinah enotni pogledi na predlagane rešitve. Tega pa marsikdaj ni.
R. BAČER
Učinki razbremenitve komaj opazni
V gospodarstvu Posavja ob tričetrtletju več kot 207 milijonov dinarjev izgube
SPOSOJENO TRNJE
9 Če bi pomagalo, se spet zberimo v Jajcu!
(Iz Ježa)
9 Začetni neuspehi nas niso prestrašili. Zato je prišlo tudi do vsega tega.
(Iz Ježa)
9 Reakcionar: Ej, kakšen delavski razred smo imeli pred vojno!
(Iz Ježa)
9 Med besedami in delom stoji najpogosteje — govorniški oder.
(Iz Ježa)
KRŠKO — Tudi posavsko gospodarstvo je v letošnjem tričetrtletju še izraziteje občutilo delovanje ekonomskih zakonitosti. Organizacije združenega dela so sicer dosegle višjo rast dohodka, kot ob polletju, toda rasti dohodka slovenskega gospodarstva in približno 60-odstotni inflaciji seje približalo le sevniško združeno delo.
Tudi v devetmesečju rast porabljenih sredstev presega rast celotnega prihodka, kar kaže višjo rast cen surovin in reprodukcijskega materiala od cen končnih izdelkov. Zaskrbljuje pa lahko nizka rast amortizacije. V gospodarstvih vseh treh občin pa so
PRENOVLJENI
CERKVI
STARA CERKEV, TOLSTI VRH — Marijino cerkev v Stari cerkvi pri Kočevju so obnovili in z železnimi vezmi preprečili širjenje nevarnih razpok. Denar za popravila so poleg domačinov prispevali tudi nekdanji žup-ljani, zdaj raztreseni po svetu, opravljenega pa je bilo tudi precej prostovoljnega dela.
Prenovljena je tudi cerkev na Tolstem vrhu. ena najlepših baročnih podružnic v Šentjerneju. Za novo preobleko so poskrbeli vaščani sedmih okoliški vasi s prostovoljnim delom, gradbenim materialom in denarjem.
visoko narasle zaloge proizvodnje in gotovih izdelkov.
Navzlic ukrepom za razbremenitev gospodarstva se še zmeraj manjša delež, ki pripada delovnim kolek- ' tivom za osebne dohodke, skupno porabo in razširjeno reprodukcijo. Za zdaj je še najbolj viden učinek razbremenitve gospodarstva, ker se je zmanjšal tudi delež, ki ga ozdi namenijo za zadovoljevanje skupnih in
9 Med petimi posavskimi izgubarji (Novolesovi temeljni organizaciji Bor in Lipa, Rudnik nekovin Blanca, SOP tozd Ikon in IMV—to^d Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice), ki so ob koncu septembra »prigospodarili nad 207 milijonov dinarjev izgube, ima neslavno prvenstvo še zmeraj IMV s skoraj 160 milijoni dinarjev izgube.
splošnih družbenih potreb. Močno pa je porastel delež obresti, ki znaša v dohodku sevniškega gospodarstva kar blizu 15 odst.!
V razporeditvi čistega dohodka se razen v krškem gospodarstvu še vedno zmanjšuje delež osebnih dohodkov na račun povečanega deleža sredstev za razširitev materialne osnove in sredstev rezerv. Rast akumulacije precej presega rast dohodka v brežiškem in , sevniškent gospodarstvu,
P. PERC
TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK
NOVO MESTO — Mladinska organizacija iz Drske organizira v počastitev dneva J L A turnir košarkarskih trojk. Turnir bo 22. decembra v telovadnici OŠ Dragotin Kette, prijave pa do srede, 19. decembra, sprejema Stane Rozman, Partizanska 2, Novo mesto.
9Minil je mesec knjige. Zdaj knjigo spet lahko napadamo, prepovedujemo, sežigamo.
(Iz Svijeta)
•Nerazumno je vpiti »Dol z vlado!«, če narod vlada. Narod je že spodaj.
(Iz Književne reči)
•Za večpartijski sistem ljudstvo noče niti slišati. Pa kdo bi to prenesel?
(Iz Književne reči)
9 Ena temeljnih vrednot civilizacije je, da človek pred zakonom ne more odgovarjati za tisto, kar misli, kajti če odgovarja za svojo misel, potem ni več človek. Človek, ki nima pravice misliti, degradira sebe in s tem celotno družbo.
Akademik JOVAN DJORDJEVIČ za Dugo
Kljub krpanju so luknje
Ob tretji valorizaciji dobi zdravstvo 10 milijonov dinarjev, a še premalo — Ponovna opozorila
Gradbeništvo rešuje izvoz
Govori S. Guštin, predsednik PO SGP Pionir
NOVO MESTO — SGP Pionir je v prvih devetih mesecih dosegel zelo dobre poslovne rezultate. Celotni prihodek je za polovico višji kot v enakem obdobju preteklega leta in več kot za 20 odst. večji od planiranega za to leto. Kljub tem ugodnim rezultatom poslovanja delovne organizacije pa rezultati v nekaterih tozdih niso najboljši. saj so štirje tozdi poslovali z motnjami, gradbena operativa iz Metlike pa celo z izgubo. Za mnenje smo povprašali Slavka Guština, predsednika poslovnega odbora SGP Pionir.
— Glede na stanje v gradbeništvu in v primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji je Pionirjev rezultat ob devetmesečju dober. S tem ni rečeno, da smo z njim povsem zadovoljni. Poslovanje po posameznih tozdih je namreč zelo različno. Še posebej težko je dose-
gati ugodne rezultate v gradbeni operativi. kjer je konkurenca največja in so na tržišču najslabše cene.
Kje vidite za Pionirja izhod iz težkega položaja, v katerem se je znašlo gradbeništvo?
— Pionir ima z izredno širokim tržiščem po vsej Jugoslaviji in pravočasnim vključevanjem na zunanji trg tudi v prihodnje možnosti za zaposlitev vseh kapacitet. Tudi vnaprej nameravamo pospešeno razvijati inštalaterske obrate in obrate za zaključna dela. Veliko si obetamo tudi od večjega izvoza Keramike in Lesnega obrata.
Kakšne so možnosti Pionirja na tujem trgu?
—i Pionir je do sedaj že delal v Zvezni in Demokratični republiki Nemčiji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi in v Libiji. Tako v svetu nismo nepoznana delovna organizacija. Izvoz iz leta v leto povečujemo. tako da imamo tudi v prihodnje realne možnosti za pridobitev del v inozemstvu, zlasti v Libiji. Radi bi delali predvsem v tistih deželah, kjer smo že izvajali investicijska dela. kajti tam imamo izkušnje ter poznamo razmere. Če se bo pokazala možnost nastopa v kakšni drugi državi, se bomo prav tako rade volje vključili, kajti rešitev za gradbeništvo je prav gotovo potrebno iskati v tujini.
G. ROVAN
NOVO MESTO — Od 14,9 milijona dinarjev, kolikor vsem interesnim skupnostim družbenih dejavnosti v novomeški občini prinaša tretja valorizacija, dobi sicer zdravstvo levji delež — 9,8 milijonov, a potebovalno bi šestkrat več.
Zavedajoč se dejstva, da kjer ni, še vojska ne vzame, so delegati obeh zborov zdravstvene skupščine 7. decembra sicer dvignili roke za predloženi rebalans plana in valorizacijo, ob tem pa zaskrbljenost za usodo zdravstva ostaja. Če ne bodo vsaj večje delovne organizacije še decembra letos v celoti krile svojih obveznosti do SIS — zdaj jih namreč ne — potem bodo morale toliko več dati v letu 1985, kajti zdravstvo tudi svoje neizpolnjene obveznosti prenaša v novo leto.
• »V bolnišnici so materialni stroški za 168 odst. večji, skupnost pa nam lahko prizna le 54-odstotno povečanje. Za osebne dohodke bi morali letos dati 45 odst. več, zagotovljeno je le 34 odst. Ne vidimo izhoda, saj še lanski problemi niso rešeni, ne letošnji, že vse to prenašamo v novo leto,« je na seji dejala delegatka bolnišnice.
Zdravstveni delavci so spet opozarjali. da niso več pripravljeni svojih nalog stoodstotno uresničevati, če zanje ne dobe plačila po delu. Kljub valorizaciji ni možno kriti v zdravstvu niti obveznosti po sporazumih in svobodni menjavi dela, kaj šele vse ostalo. Precejšnje težave spet pričakujejo v bolnišnici in v Zdravstvenem domu. delno pa tudi v Zavodu za higieno in medicino dela. Ob drugi valorizaciji je bilo namreč sklenjeno, da bo tretja valorizacija napolnila manjkajoče sklade skupne porabe v teh ustanovah, zdaj pa tega ni možno zagotoviti.
Posebej so opozorili na trajajoče naraščanje odliva sredstet zaradi bolnišničnega zdravljenja v Kliničnem
centru, zato bodo ugotavljali razloge za napotila v to ustanovo. Po drugi strani zdravniki trdijo, da bo odliv čedalje večji, če bodo v domačem zdravstvu vse slabši pogoji. Stroški bodo še naraščali.
Da bi nekako za silo uskladili bilanco, so preprosto črtali iz programa več postavk. Obenem pa so na isti seji delegati dali soglasje za znižanje prispevne stopnje za zdravstvo za 0,30 odst., veljala pa bo od l.januarjadalje. Marsikomu to ni bilo razumljivo, verjetno je bilo tudi pojasnjeno na način, ki mi bil vsem dojemljiv. Gre pa za dejstvo, da po zakonu interesna skupnost ne sme izkazovati presežkov glede na dogovorjeni ovrednoteni program. Ker pa so med letom osebni dohodki precej rasli, holj, kot je bilo pričakovati, bi se nateklo preveč denarja.
Dokončno pa se bo potrebno v občini zmeniti za programe zdravstvenega varstva, ki jih zmoremo, te pa dosledno uresničevati in kajpada plačati.
R. BAČER
IZOBRAŽEVANJE
SINDIKALNIH
DELAVCEV
ČRNOMELJ — Ta teden je začel črnomaljski občinski svet Zveze sindi-^ katov v sodelovanju s klubom samou-pravljalcev združbenopolitičnim izobraževanjem in usposabljanjem članov izvršnih odborov osnovnih organizacij in konferenc sindikata. Glede na to,da Je članstvo številno, so se odločili za izobraževanje po delovnih organizacijah. vseh 65 osnovnih organizacij pa so razdelili v 6 skupin. Razprave bodo obravnavale planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev sredstev po rezultatih dela, vlogo osnovnih sindikalnih organizacij in
NASA ANKETA
Dedek Mraz že na poti
Staro leto vsi radi pospremimo vsaj nekoliko slovesno ter tako tudi pričakamo novo. Za otroke je ra čas še bolj zanimiv in privlačen. še posebno če jim pravljični svet. dedka Mraza. Sneguljčice in druge pravljične osebnosti prestavimo na ulice, v šole in vrtce. Če pa dobe še kakšno darilo, je veselje toliko večje. Zakaj bi jim ga ne omogočili? V vseh devetih občinah, ki jih pokriva naš list, se bodo letos potrudili in pripravili za otroke vrsto prireditev dedka Mraza z obdaritvijo.
IVANKA MESTNIK, sekretarka občinske zveze DPM Novo mesto: »Koordinacijski odbor že vrsto let pripravlja enotno obdaritev za vse otroke v občini. Ker še niso vsi poravnali obveznosti, bodo paketi nekoliko skromnejši. Kako bodo prireditve potekale po krajevnih skupnostih, je odvisno od organizatorjev. Višek prireditev bo tridnevni novoletni Živžav na Glavnem trgu, ki ga pripravlja posebna delovna skupina pod okriljem mestne konference SZDL. Zanj prispevajo sredstva večje delovne organizacije, generalni pokrovitelj pa je Labod—TOZD Ločna«.
ANA NAHTIGAL, članica predsedstva občinske zveze DPM Trebnje: »Društvo prijateljev mladine je neaktivno, zato bo vse breme organiziranja novoletnih prireditev za otroke spet padlo na prosvetne delavce. V tednu pred novim letom bomo pripravili več kulturnih prireditev, ure pravljic in podobno. Vse to je naloženo mentorjem kulturnih dejavnosti v osnovnih šolah. Poskrbeli bomo tudi za zamenjavo. V Trebnjem bodo prireditve v domu kulture in na prostem.«
ANTONIJA JELENIČ, tajnica črnomaljske občinske Zveze prijateljev mladine: »Pri občinski zvezi imamo odbor, ki usklajuje praznovanje dedka Mraza v občini, za izvedbo programa v krajevnih skupnostih pa skrbi devet DPM v povezavi z vrtci in šolami. Letos bomo posvetili posebno pozornost zabavnemu delu. Pripravili bomo osrednjo prireditev za vso Belo krajino, poleg tega pa še ustaljene prireditve z obdaritvami po krajevnih skupnostih. Radi bi tudi čimbolj okrasili mesto.«
MARTINA BOS1NA iz Leskovca pri Krškem: »Prepričana sem, da občinska Zveza, prijateljev mladine tudi letos ob novem letu ne bo razočarala otrok. Med poglavitne novoletne prireditve spadata organizacija novoletne jelke in prihod dedka Mraza v vse večje kraje občine. Navadno je seveda največja gneča v krškem delavskem domu, kjer je otrok največ. Naša ZPM pa že snuje tudi delovne programe za otroke med zimskimi počitnicami.«
JOŽE ŽVEGLIČ, predsednik DPM Sevnica: »Verjetno bomo po dobrih izkušnjah zadnjih let tudi letos pripravili sprejem dedka Mraza v tukajšnjem vrtcu.
V tem okolju lahko malčkom pričaramo malce tistega pravljičnega sveta, ki je za to potreben. Včasih, ko je lahko dedek v dvorani pozdravil vse naenkrat, je bilo to zanj bolje, darila pa so dobili le prednji in močnejši. Sedaj jih lahko vzame tudi v naročje, otroci lažje slede igricam itd.
Dedkove finance pa bodo podobne kot lani.«
NADA LAVRIČ, tajnica občinske ZPM Ribnica: »Od 25. do 29. decembra bomo imeli v Ribnici vsak dan prireditve dedka Mraza za otroke: predvajanje risank, igrico učencev osnovne šole, gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane, novoletno prireditev v dvorani športnega centra in otroško rajanje v domu TVD Partizan. Podobno bo tudi v drugih KS. Dedek Mraz bo obdaroval skupno 1.684 otrok.«
STANE JAJTIČ, predsednik občinske ZPM Kočevje: »Od 24. do 30. decembra bo na okrašeni ploščadi pred samskim blokom novoletni sejem. Sem bo prispel 26., 27. in 28. tudi sprevod dedka Mraza z godbo, maržoretkami in drugim spremstvom. Nastopali bodo učenci glasbene šole, tu bodo lutkovne igrice itd. Prireditve in obdarovanja bodo po šolah, delovnih kolektivih in tudi drugih KS.«
LUDVIK METELKO, predsednik občinske ZPM Brežice in letos že dvain-dvajsetič dedek Mraz: »Darila bodo enaka lanskim, v vrednosti od 180 do 200 dinarjev. Predšolski malčki bodo dobili medvedka, starejši pa magnetno tablico za pisanje in risanje. Obojim smo namenili tudi posladek. V vseh KS si bodo otroci lahko ogledali lutkovno igrico. Nastopali bosta lutkovni skupini iz Dobove in otroškega vrtca.«
ZDENKA DAMJANOVIČ, sekretarka OK ZSMS Metlika: »ZDPM v naši občini pripravlja v sodelovanju s šolama več novoletnih prireditev. Že ta teden sc bodo začele ure pravljic po krajevnih skupnostih, dedek Mraz bo obiskal in obdaril predšolske otroke po vsej občini. Darilca bodo dobili še šolarji od 1. do 4. razreda. Za obdaritev je vsak zaposleni v občini prispeval 180 dinarjev.«
drugod.
DOLENJSKI UST
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
kmetijstvo
Kako škodo obrniti v korist
V Posavju bodo elektrarne vzele kmetijstvu 1700 ha zemlje — Toda Krško polje ____lahko	povečajo	in	ga	spremenijo	v	najplodnejšo	slovensko	njivo
BREŽICE — Načrtovana gradnja hidroelektrarn na Savi pomeni zahteven in obsežen poseg v prostor, zato so.po mnenju Medobčinske gospodarske zbornice in njenega programskega sveta za Krško polje potrebne širše družbenopolitične opredelitve o urejanju tega prostora in dejavnostih, ki jim bo poslej namenjen. Potemtakem bodo morali računati z njim ne le nosTTčT družbenega planiranja v občinah, ampak tudi v republiki.
Gre za to, da bi ublažili vpliv
USPELO LE ZA KIT
SEVNICA — V kmetijskem kombinatu so delavci v petekjkmetje, kooperanti pa v nedeljo, glasovali na referendumu za združitev s sozdom KIT. Glasovanje je uspelo: v tozdu T rgovina je za združitev glasovalo 61,6odst. delavcev, v tozdu Proizvodnja 94.4odst., v toku delavci 96,7 odst. in združeni kmetje 56, v klavnici pa 75 odst. Propadlo pa je glasovanje o načrtu notranje reorganizacije v sevniškem kme-bjskem kombinatu. V tozdu Trgovina je zanj glasovalo le 39 odst. delavcev, v toku delavci in združeni kmetje 20, v klavnici pa 25 odst. Za združitev sozda Mercator in sozda KIT so glasovali tu-div Kopitarni. Za je glasovalo 68 odst.
PRIŠLI VSI STRELCI
SEVNICA —.Konec novembra je bilo v Hotelu Ajdovec srečanje strelcev protitočnih raket osrednje Slovenije. Prišli so vsi do zadnjega. Izmenjali so izkušnje o težavni obrambi v prvem letu svojega ognjenega krsta. Za isto mizo so bili tudi s proizvajalci protitočnih raket iz Titograda, ki zavzeto odpravljajo ugotovljene napake. Pozimi se bodo strelci sestali še na posebnem strokovnem usposabljanju. V skupnosti za obrambo pred točo cenijo njihovo veliko zavzetost. Zato so letos povečali enkratno nagrado na 50.000 din, prihodnje leto pa bo nagrada znašala 150.000 din.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 190 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, in 161 pujskov, starih od 10 do 12 tednov. Lastnika je zamenjalo 283 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti 5.000 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 297 pujskov, starih do 3 mesece, in 12 prašičev, sta rih nad 3 mesece. Prvih so prodali 234, drugih pa 9. Mlajši so bili po 300 din, starejši pa po 220 din kilogram žive teže.
za to,
škodljivih posledic v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, gozdarstvu, komunali in okolju nasploh ter z novimi ukrepi izkoristili prednosti Krškega polja. Do zdaj je programski svet natančneje proučil študijo o vodnogospodarski ureditvi Save ter študijo o vplivih na urbana naselja, ceste in ; druge objekte. Na vrsto vprašanj še ni odgovorov. V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih problemov iz vsake občine.
V Sevnici zahtevajo prehod čez jezova hidroelektrarn na Blanci in Vrhovem, cesto v Boštanju, ki naj bi bila zgrajena v naslednjem srednjeročnem obdobju, ter rešitev prometne povezave med Bregom in Sevnico. Zvedeti želijo, kje naj si Gl P Beton išče novo lokacijo, če bo moral drugam, zahtevajo pa tudi raziskavo za prestavitev čistilne naprave.
V Krškem opozarjajo, naj pri načrtovanju vodnih objektov upošte-
Novost za vrtičkarje — sejalno kolo
Iz »Gorenja« v Muti
»Gorenje« iz Mute pošilja na tržišče tri novosti: ročno sejalnico, priključno sejalnico in ročno sejalno kolo. Teh priprav ni doslej pri nas še nihče izdeloval, razvili pa sojih v okviru tako imenovanega zelenega programa.
V »Gorenju« so lani in predlanskem preizkušali nov model priključne sejalnice za enoosne traktorje, namenjene vrtnarjem,
zanimivost
ki pridelujejo vrtnine ali vzgajajo cvetje. Ta sejalnica je primerna tudi za manjše kmete, ne pa za vrtičkarje. ki običajno zelo intenzivno obdelujejo svoje vrtove. Da bi jim pomagali, so se v »Gorenju« odločili še za izdelovanje posebne mehanizirane naprave za setev, s katero olajšajo delo in omogočijo boljšo izrabo setvenih površin. To je tako imenovano ročno sejalno kolo.
Pri razvoju vseh treh novosti, ročne sejalnice, priključne sejalnice in ročnega sejalnega kolesa, so sodelovali strokovnjaki Gorenja, Kmetijskega instituta in Ljubljanske Semenarne. Deležni so bili nekaterih manjših popravkov in so se na koncu dobro izkazali. Letos bodo v Gorenju v Muti izde-,lali prvih 1000 ročnih sejalnic in priključnih sejalnic, prihodnje leto pa bo stekla že serijska proizvodnja. Prihodnje leto bodo začeli izdelovati tudi izpopolnjene modele, ki omogočajo setev koruze in hkratno doziranje umetnih gnojil. (Iz Gospodarskega vestnika)
Kmetijski
»Kodra« ne pozna milosti
Breskova kodravost ali »kodra«. Ime zveni prav ljubko, vsekakor pa bolj kot tisto, kar se skriva za njim. Kodravost je v resnici najhu-jja šiba breskev, bolezen, ki lahko v nekaj letih uniči še tako lepo cvetoč nasad. Tudi posamič rastoče drevo ni varno pred njo, to dobro vedo vrtičkarji, ki razočarani sprašujejo, kaj jim je ukreniti, da ne bi njihovo toliko obetajoče drevesce klavrno končalo.
Bolezen se pojavi vsako leto, posebno nevarna pa je ob vlažnem Pomladanskem vremenu. Strokovnjaki opozarjajo, da ne smemo prav nobeno leto opustiti učinkovitega zimskega in poznozimskega škropljenja s fungicidi. Ko se mladi lističi nakodrajo in namehurijo, je v glavnem že prepozno, sčasoma porjavijo in odpadejo in jih tudi poganjki iz spečih brstov ne morejo več nadomestiti. Če se to ponovi, začne dr»’'o vidno propadali.
Na Primoiskem, kjer je breskev doma in kjer ima tudi pomembno gospodarsko vrednost, se resneje lotevajo boja s to boleznijo. Tako opozarja mag. Marušič v tržaškem listu Gospodarstvo, da je treba z zaščitnim škropljenjem proti kodravosti začeti že kmalu po tem, ko odpade listje z vej. Govori o jesenski zaščiti, o temeljitem škropljenju, ki edino lahko zanesljivo zatre glivice bolezni, tudi potem, ko se je že vsidrala v les mladih vejic in listov.
9 Razen doslej dostikrat priporočene bordojske brozge in bakren-oapnene brozge priporoča nekatere novejše kemične pripravke, ki bolje obvarujejo pred okužbo. Zlasti sta se izkazala dva pripravka — radoti-fan in difolatan, ki sta boljša od pri nas bolj znanega cuprablaua ali obeh že naštetih starejših brozg.
Sicer pa velja, da je potrebno najkasneje, ko se začno brsti napenjati, s škropilnico v sadovnjak. Fungicidu proti breskovi kodravosti je tedaj treba primešati še insekticid, škropivo proti škodljivcem. Odlično se obnesejo dinitrokrezolni pripravki, zlasti dobro preizkušeno folidol olje. Po temeljito opravljenem poznozimskem škropljenju lahko mirneje pričakamo dobo vegetacije.
Inž. M. L.
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
vajo sožitje z urbanim prostorom, pri desnoobrežnem nasipu predvideno obvoznico in pri čistilni napravi, daje mišljena v delavskem naselju Jedrske elektrarne. Izpostavljajo tudi nerešeno prostorsko problematiko pri gradnji nastanitvenih objektov, upoštevanje plovnosti Save in pristaniških območij ter proučitev vpliva zvišane vodne gladine na podtalnico. Z nakazano rešitvijo Starovaškega potoka ne soglašajo in menijo, da ni sprejemljiva.
• V Posavju je zdaj 13.038 ha kmetijskih površin, od tega 7.938 v brežiški, 4.300 v krški in 800 v sevniški občini. Z izgradnjo hidroelektrarn se bodo te zmanjšale za 1736 ha. Do konca prihodnjega leta bo melioriranih 1300 ha, v naslednjih petnajstih letih pa planirata občini Krško in Brežice melioracijo na 2950 ha in namakanje na 3200 ha. Pridelavo hrane bi na ta način lahko intenzivirali na 6150 ha. Ureditvene programe za te površine bi seveda morali vnesti v dolgoročne razvojne načrte Slovenije.
V brežiški občini pogrešajo variantno obdelavo Gabrnice in zalednih voda na levem bregu Save in želijo, da bi v dokumentih obdelali najnovejšo varianto za zapiranje kasete v mokriški hidroelektrarni na desnem savskem
bregu. Menijo še, da bodoči jez elektrarne v Brežicah ni dokončno usklajen z namenom viadukta in mostov čez Savo in Krko. Z raziskavo naj bi ^dognali, kako bo dvig vodne gladine vplival na naselja ob Krki. Nujna je tudi obdelava čistilne naprave. V vseh treh občinah zahtevajo nadomestitev izgubljenih kmetijskih površin.
J. TEPPEY
SlNOlKHT
r
Dražje vino spet omogoča gospodarno obnovo nasadov
Metliška zadruga bo obnovila 5 ha vinogradov
METLIKA — V metliški Kmetijski zadrugi se pripravljajo na obnovo 5 ha vinogradov od skupaj 32 ha, kolikor je zadružnih vinogradov na plantažah na Vinomeru in v Vidošičih. Ti vinogradi so stari že več kot 20 let in precej iztrošeni.
V novih nasadih ugotavljajo neprimerno večji dohodek kot na parcelah, kjer je vinograd že izčrpan in razredčen. Danes, ko imajo kakovostno lastno proizvodnjo trsnih cepljenk, se tudi lažje odločajo za obnovo, kajti tak sodoben vinograd je tudi ekonomsko zanimiv, saj je njegova življenjska doba kakih 30 let. Zaradi slabega stanja sedanjih zadružnih vinogradov je, ekonomsko gledano, le-te pametneje posekati in obnoviti, kakor pa obdelovati takšne, kakršni so. Strokovnjaki so namreč prepričani, da je moč le z obnovo vinogradov s kakovostnimi sortami — tu gre predvsem za laški rizling in modro frankinjo — vrniti rentabilnost tej delovni enoti Vinske kleti.
Dela se bodo začela že to zimo, končana pa morajo biti v prihodnjem letu. V družbenem sektorju stane obnova hektarja vinograda 1,7 do 2 milijo-
na dinarjev in v metliški zadrugi pri obnovi računajo mimo lastnih sred- .	., ,	.
stev še na posojilo banke ter na denar k pridelovalcev, republiške kmetijske skupnosti '
EN HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja: Tit Doberšek
Kje je zdaj vino?
Letošnji pridelek vina je po splošni oceni za 20 do 30% manjši kot lanski, ki ga štejemo med zelo bogate, torej le ni tako slab in ga lahko štejemo med povprečne vinske letine. Nekateri vinogradniki so se celo pohvalili, da so letos nabrali več kot lani.
Po skopih javnih obvestilih (Delo, Dolenjski list, RTV) so delovne organizacije, ki grozdje odkupujejo, letos odkupile od zasebnih pridelovalcev zelo majhne količine grozdja. Po teh obvestilih je Vinska klet Metlika odkupila le 40% (1500 ton). Slo vin Brežice v Posavju prav tako le 40% (2000 ton), načrtovane količine grozdja, iz Obsotelja niti kilograma, iz Plešivice, kjer je na voljo veliko grozdja, pa je Slovin Brežice dobil le 17% načrtovane količine, čeprav tamkajšnji vinogradniki po večini nimajo lastnih kleti. Nič bolje ni bilo na območju, kjer odkupuje grozdje Agrokombinat Krško, kar povedo vinogradniki iz tega območja, čeprav odgovorni pri delovni organizaciji o tem javnosti niso veliko povedali.
Po teh sporočilih vidimo, da je letos vina, pridelanega v zasebnih vinogradih, v kleteh delovnih organizacij znatno manj kot lani in tudi manj kot prejšnja leta. Ker je bil letošnji pridelek skoraj enak večletnemu povprečju, je očividno, da je ostal v kleteh zasebnih
Tega dejstva ni mogoče spremeniti. Morda bo zaradi nestrokovnega kletarjenja v zasebni kleti marsikatero vino slabše kakovosti, kot bi lahko bilo v urejeni in dobro opremljeni vinski kleti delovne organizacije, kjer vino negujejo izkušeni strokovnjaki.
Pri tem dejstvu velja opomniti vse strokovnjake, ki so se posebej usposobili za kletarjenje, naj se ravnajo po znanem izreku Simona Gregorčiča: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«. To pomeni, da smo vsi dolžni vsaj s strokovnimi nasveti zasebnim vinogradnikom pomagati, da bodo letošnji pridelek vina pravilno negovali. Med strokovnjaki in izkušenimi vinogradniki ne sme prevladovati sebična misel, češ pravmuje.česemuje vino pokvarilo, zakaj pa grozdja ni prodal vinski kleti. Vsem. ki tako mislijo, bi povedal še izrek sedanjega voditelja Kitajske: »Ni važno, kakšne barve je mačka, bela ali črna, glavno je, da miši lovi.«
Torej ni važno, v kateri kleti je vino, glavno je, da smo vino pridelali, in smo ga vsi dolžni ohraniti. Zato pozivam področne strokovnjake iz družbenih kleti pa tudi druge, da osebno in preko naše rubrike v Dolenjskem listu pomagate vinogradnikom, da bodo letošnji vinski pridelek pravilno negovali in ga usposobili za promet.
T. DOBERŠEK
in
poslovne skupnosti za vinogradništvo.
Čeprav stane oibnova zasebnih vinogradov manj kot družbenih, so stroški še vedno precej visoki in prav zaradi tega med vinogradniki ni pravega poguma za obnovo. Vendar metliški strokovnjaki menijo, da je sedaj naložba v vinograde spet gospodarna, saj nova gospodarska politika predvideva svobodno oblikovanje cen vina in pri pomanjkanju kakovostnih slovenskih vin na trgu bo možno to vino prodati po ekonomskih cenah.
A.	BARTELJ
PAŠNIK ZA OVCE NA TOPLEM VRHU
ČRNOMELJ — Prihodnje leto bodo začeli na Toplem vrhu nad Črmošnjicami urejati 60 hektarov velik pašnik za ovce, za katerega je že izdelan projekt, zagotovljena pa so tudi finančna sredstva. Kmetijska zadruga Črnomelj bo poleg tega,da bo dala zemljišče, zagotovila tudi družbena sredstva za ureditev pašnikov, kmetje, ki se bodo organizirali v pašno skupnost, pa bodo pašnik ogradili in poskrbeli za organizirano pašo.
DOMAČE TRNJE
Ne izplača se iskati dlako v kurjem jajcu — ker so jajca predraga.
Med zgrešene investicije sodijo tudi — sredstva za šolanje birokratov.
Kaj ti pomaga vedeti kombinacije za loto in športno napoved, če pa nimaš kombinacije — kako s plačo živeti cel mesec.
M. BRADAČ
Izšel je »Mladi čebelar«
Delo Janeza Gregorija izdala Mladinska knjiga
Zvezni proračun 85
IKi—o. Ji IV
Na slovenski prispevek k razvoju čebelarstva v svetu smo lahko ponosni. Zadoščata že imeni Antona Janše in Petra Pavla Glavarja — le-lega 200-letnico smrti smo letos počastili na Veseli gori pri Šentrupertu — da Žnideršiča. Strgarja. Ambrožiča in drugih sploh ne omenjamo. Janša je v rejo čebel vnesel tako pomembne novosti in metode, da je prosvetljena cesarica Marija Terezija ukazala, da se morajo vsi strokovni učitelji v vesoljni monarhiji ravnati po njih.
Tradiciji sc ne smemo izneverili in se. vsaj tako kaže, tudi ne bomo. Čebelarstvu sc obeta nov vzpon, vsaj po porabi medu in izdelkov iz njega, to lahko zanesljivo napovemo. V desetih letih se je v Jugoslaviji poraba skoraj podvojila, tako da smo zaradi ne dovolj zvečane domače pridelave poslali bolj odvisni od tujine. Ustreznejše vrednotenje kmetijstva, ki smo mu priča, se bo moralo prej ali slej odraziti tudi na čebelarstvu.
A temu naj bi svoje prispevala tudi dobra strokovna knjiga. Čebelarska literatura je pri nas stara že nad 200 let. če spomnimo na Janševo Razpravo o rojenju čebel ali Glavarjev Pogovor o čebelnih rojih, se pa še nenehno dopolnjuje. Tako je Mladinska knjiga v Ljubljani te dni izdala delo Janeza Gregorija »Mladi čebelar« v visoki nakladi 7.500 izvodov, ki zapolnjuje dosedanjo vrzel, namenjena je namreč vzgoji mladega čebelarskega rodu.
»Mladi čebelar« je preprosto, z ljubeznijo napisana knjiga, z lepimi, jasnimifotografijami, kar v čebelarskih knjigah ni vedno primer, in ne skriva želje za čebelarstvo navdušiti čimveč mladih ljudi. Dobesedno navdušiti, zakaj čebelarstva ni brez navdušenja, saj ne pozna naglih uspehov in ne velikega bogastva — če odmislimo osebno zadoščanje. kiga ljubitelju prinaša spoznavanje skrivnosti življenja čebel. V današnjem slehniziranem svetu pa je prav to vse večji zaklad.
M. LEGAN
Z večjo rastjo proti letu 1990
Kmetijstvo ima v novomeški občini še velike možnosti za razvoj ne samo 1 poljedelstvu in živinoreji, ampak tudi v vinogradništvu in sadjarstvu
NOVO MESTO— V sedanjem srednjeročnem obdobju naloge v kmetijstvu novomeške občine niso bile uresničene, kot je bilo predvideno, vendar se razmere popravljajo, zato je v novem srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 pogumno začrtana 4-odstotna rast kmetijske proizvodnje.
Zaostajanje za planom je najbolj
očitno pri preusmerjanju kmetij, pri ustanavljanju hlevskih skupnosti in nabavi opreme. Po drugi strani je napredek v prireji mleka in mesa, nad pričakovanjem pa so rezultati v pridelavi pšenice in krompirja. .
Med neuresničene naloge na področju investicij spadajo tudi gradnja komunalne mlekarne in predelovalnice mesa, zato se obe naložbi prenašata v novo srednjeročno obdobje.
V sedanjem planu predvidena modernizacija zadružnih Hlevov v Jurki vasi in gradnja sušilnega centra v Šentjerneju pa sta v sedanjih razmerah ovrednoteni kot neaktualni.
Vsekakor pa nova petletka prinaša kot osnovno nalogo varovanje kmetijske zemlje in s tem v zvezi dokaj obširne načrte. Njivske površine naj bi se v novomeški občini do leta 1990 povečale za 400 hektarov, okrog 1000 hektarov zemlje za intentivno kme-
tijsko proizvodnjo pa naj bi pridobili s hidro- in agromelioracijskimi deli.
Kmetijska zadruga Krka se bo morala bolj kot doslej izkazati za nosilca vsega kmetijskega razvoja. Smernice novega družbenega plana nalagajo zadrugi ne le večanje staleža govedi in svinj ter intenzivnejšo obdelavo zemlje, ampak tudi skrb za povečevanje pridelkov v vinogradništvu in sadjarstvu. Obe področji sta bili doslej zapostavljeni. Raz.voj je predviden tudi v dopolnilnih kmetijskih dejavnostih, v ovčjereji, perutninarstvu, reji malih živali, v 'čebelarstvu in kmečkem turizmu.	R	B
Na pašo na prostem le zdrave živali
Poleti se je na pašnikih na Brezju in Blatniku paslo 190 glav živine
ČRNOMELJ — Preteklo leto, ko so v črnomaljski kmetijski zadrugi začelispoletnopašo živine na prostem, je čreda telic injuncev, last kooperantov in kmetijske zadruge, štela okrog I70 živali, letos pa že I90 glav. Zato tudi niso več zadostovali le pašniki na Blatniku, ampak so usposobili za pašo tudi površine na Brezju, pri čemer so lani pomagali brigadirji mladinske delovne akcije »Bela krajina«.
Letos so začeli s pašo 20. maja, vendar je bila čreda, v kateri je bilo 60 živali last kmetov, ostale pa kmetijske zadruge, popolna šele 15. junija. Vzrok za to je bilo hladno in deževno vreme, saj je zaradi tega zaostajala tudi rast trave. Značilno je, da so se tam, kjer so lani in letos gnojili travno rušo, pokazali zelo dobri rezultati, zlasti še tam, kjer je trava oplemenitena z belo deteljo, ki predstavlja bogato beljakovinsko osnovo.
V kmetijski zadrugi sodijo, daje bila tako njihova živina, kije bila na paši na prostem mesec prej, vse poletja, razmeroma zdrava in dobro utrjena. Dnevni prirast na pašni dan se je pri povprečno normalno razviti živali gibal nad 0,40 in 0,55 kilograma. Vendar so po končani letošnji paši potegnili tudi dober poduk za prihodnja leta. Izkazalo se je namreč, daso za pašo na proster^rimerne le dobro razvite in zdrave živali, ki tehtajo okrog 200 do 250 kilogramov.
B.	M.
DOLENJSKI LIST
] IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ji
Planiranje bo na enem mestu
Zavod za prostorsko in družbeno planiranje je dobil regijski značaj
NOVO MESTO — S tem ko je novomeški zavod letos pridobil vrsto strokovnjakov — zdaj imajo 18 visokošolsko izobraženih kadrov raznih strok — so dani tudi pogoji za prevzem zahtevnih planerskih nalog za vse štiri dolenjske občine. Dolenjska regija je tako zadnja v Sloveniji dobila lastno planersko organizacijo.
Vse do pred nekaj meseci je Zavod za prostorsko in družbeno planiranje Novo mesto zaradi šibke kadrovske zasedbe opravljal dela s področja urbanističnega planiranja le za novomeško občino. Vse tri ostale dolenjske občine so si glede tega pomagale vsaka po svoje. Največ so se glede izdelave
Lokali niso vsel
Trgovina je odvisna od trgovčeve sposobnosti
V novomeški občini že več mesecev na raznih sestankih premlevajo gradivo o sedanjem stanju in možnostih razvoja trgovine, ki jo na splošno vsi kritizirajo. Da je neuskladena. da ponudba zaostaja za kupno močjo, da trgovci niso ustrežljivi. da delovni čas ne ustreza, in pod.
Začudo pa iz tehjavnih razprav ni bilo veliko pripomb in predlogov, kako st vari drugače zastaviti. Predloge bi lahko prešteli na prste. Nedvomno pa so danes tudi za trgovce dosti slabši časi. kot so bili pred leti. Imajo nizke osebne dohodke, zaslužek, ki podjetjem ostaja, je vedno manjši. Navzlic slabim časom pa je prav letos občina bogatejša za več lokalov, precejšnje spremembe pa si občani lahko obetajo tudi ob novi organiziranosti in združevanju nekaterih delovnih organizacij. Priznali moramo rudi. da paje dnevna oskrba prebivalstva znatno boljša, kot je bila pred letom dni.
Prevladuje mišljenje, da je novomeška trgovina slaba predvsem zato. ker ima premalo površin in slabe lokale, vendar to ne drži. Trgovina je odvisna predvsem od sposobnosti trgovca! O tem se lahko prepriča vsak. kdor kdaj kupuje v tujini.
Novomeščanom pa se maščuje tudi politika do trgovine preteklih let. ko so občinski možje zaradi zaščite domačih trgovcev odklanjali številne in vabljive ponudbe od drugod. Nekdanjim interesentom danes ponujajo ugodne možnosti, jih vabijo, toda vlak je odpeljal. Ponudbe jih ne ganejo. Na račun lake politike je na primer v Brčkem zrasla krasna blagovnica, namenjena Novomeščanom. primere škodljive zaprtosti pa najdemo tudi mnogo bliže.
R. BAČ ER
VEC NOČITEV
NOVO MESTO — Po statističnih podatkih je bilo v družbenem sektorju gostinstva novomeške občine do konca septembra letos 2.143 nočitev več kot v tem času lani, iztržek za nočitve pa je bil za 146 odst. boljši. Število lokalov je letos naraslo za 28 odst., število sedežev v gostinskih lokalih je za 733 večje, zaposlenost pa je narasla za dobrih 17 odst. Kljub dokaj ugodnim statističnim številkam pa so redki obrati, kjer ne bi tarnali nad slabimi časi.
planskih dokumentov vezale na posamezne pooblaščene delovne organizacije v Ljubljani, posledica pa je bila premajhno sodelovanje pri regijskem načrtovanju. K ustanovitvi zavoda regijskega pomena je pripomogla tudi nova zakonodaja.
S pridobitvijo novih kadrov je Zavod za prostorsko in družbeno planiranje v Novem mestu sposoben prevzeti vsa dela na področju družbenega planiranja za ekonomski, socialni in prostorski vidik. Tako so že izdelali analizo razvojnih možnosti in smernice za dolgoročni plan občin Metlika in Trebnje. Ti planski dokumenti so tudi sprejeti. Za novomeško občino pa je zavod poleg teh aktov izdelal osnutek smernic za srednjeročni plan, v kratkem pa bosta končani tudi analizi razvojnih možnosti za interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
1900 UČENCEM BI USTREGLI
NOVO MESTO — Novomeške srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve, ki imajo okrog 1.900 učencev iz celotne regije — od tega 1138 vozačev — si prizadevajo v šoli ustanoviti zobno ambulanto. Prostor je že pripravljen. Pregledi so ugotovili, da je Zobna gniloba pri teh šolarjih razširjena nad poprečjem v SRS, vozači pa po prihodu v domači kraj dostikrat nimajo možnosti obiskati še zobozdravnika. Sredstva za odprtje zobne ambulante bi morali združevati v občinah širše Dolenjske. Toda iz več krajev so že prišli odgovori: nismo za, ker so ti otroci šteti k zobnim terapevtom domače občine. Dokončne odločitve še ni!
Svojo dejavnost širi zavod tudi na področje razvojno raziskovalnega dela. Za potrebe novomeške občine imajo že v delu 5 raziskovalnih nalog. Razne prostorske izvedbene akte in ureditvene načrte dela za zdaj zavod tudi le za Novomeščane, postopoma pa bo taka dela lahko prevzemal še za občine Črnomelj, Metlika in Trebnje. V zvezi s tem razmišljajo o ustanovitvi dislocirane enote zavoda v Črnomlju in Trebnjem, vendar na ponudbo še ni odgovora.
R. BAČER
PRAZNIČNO TUDI V KOČEVSKIH POLJANAH
KOČEVSKE POLJANE — Za rojstni dan republike smo se zbrali vaščanf in okoličani iz Občic in Starih žag v stari osnovni šoli v Poljanah. Mladinci, pionirji in cicibani so nas presenetili s pestrim programom. Pod vodstvom predsednice MO Brigite Avguštin in s pomočjo Tončke Mežnaršič, ki sta vložili v priprave mnogo truda in prostovoljnih ur, je bil spored lepo oblikovan. Po govoru predsednika SZDL Poljane in okolica. Jožeta Grila so se začeli pozdravi republiki, razni skeči, deklamacije, petje in drugo. Takih in podobnih predstav si male vasice pod Kočevskim Rogom še naprej želijo. Naj omenim še, da so mladinke in mladinci z lastnimi sredstvi in zmnogodobre volje prostor v stari šoli zelo lepo uredili, prepleskali celi prostor ter okna in vrata, kar dokazuje, da so kljub težavam na dobri poti.
F. KRUŠIČ
»KAFIČEV« JE DOVOLJ
NOVO MESTO — Na novomeškem ■ Glavnem trgu sta dva lokala v bivši stavbi Knjigotiska (sedaj last Obrtne zadruge Hrast) prazna in ju nameravajo oddati. Lokali so namenjeni storitvenim dejavnostim, ker teh najbolj primanjkuje, toda na objavljeni razpis so se javili predvsem interesenti za gostinske lokale, tem pa jih ne dajo, saj je v mestu »kafičev« že dovolj.
Korak dalje od programa
V občini je zelo razvita proizvodna obrt, premalo pa ___storitvena,	posebno	med	popoldanci
NOVO MESTO — Po zadnjih podatkih je v novomeški občini 509 obrtnikov, 73 samostojnih gostincev, 126 avtoprevoznikov in 243 občanov, ki imajo tako imenovano popoldansko obrt. V zadnjem letu je bilo na novo izdanih 59 obrtnih dovoljenj, kar sicer kaže na napredek v začrtanem programu razvoja drobnega gospodarstva, vendar ne v povsem pravi smeri.
Ko so nedavno tega predstavniki obrtnega združenja in občinskih organov ugotavljali, kako poteka ure* sničevanje zastavljenega programa o razvoju drobnega gospodarstva v občini. So ugotovili, da ni uspeha zias-
Prednost izvozu in hrani
Sprejet osnutek resolucije metliške občine
METLIKA —V štirih letih tega srednjeročnega odbobja v metliški občini ne uresničujejo zastavljenih razvojnih ciljev iz družbenega plana občine. Tako se je obseg proizvodnje v resnici zmanjšal, prav tako izvoz, investicije v proizvodne programe so pod dopustno mejo, načrtovanih naložb ne uresničujejo. Vsekakor ra belokranjska občina zaostaja za razvojem v regiji in republiki. To naj br vsaj delno .popravili v prihodnjem letu in tako je naravnan tudi osnutek resolucije za prihodnje leto. ki so ga sprejeti na zadnji seji občinskih zborov.
Ob upoštevanju številnih okoliščin naj bi se družbeni proizvod v gospodarstvu v metliški občini v prihodnjem letu realno povečat za
2,5	odst., tako rast pa načrtuje tudi republiška resolucija, izvoz na konvertibilni trg naj bi se realno povečal za 12 odst., uvoz za 10, pokritje uvoza z izvozom pa naj bi bilo 110-odstotno. Tudi realni osebni dohodki naj bi prihodnje leto več ne padali, celo povečali naj bi se.
Prihodnje leto bo posebna pozornost veljala izvozu na kon-
vertibilno tržišče, skladnemu razvoju vseh gospodarskih panog, še posebej pa kmetijstvu. Ena najpomembnejših nalog kmetijstva v prihodnjem letu je pridelati več hrane in bolje obdelati zemljo. Prihodnje leto naj bi v družbeno organizirani proizvodnji pridelali najmanj 3 odst. več osnovnih poljščin, kot znaša povprečje preteklega srednjeročnega obdobja.
• V naslednjem lelu načrtujejo v občini na področju kmetijstva tele večje naložbe: hidro- in agromelioracije v Mestnem logu na površini 145 ha in v vrednosti 33 milijonov dinarjev, skladišče v Podzemlju v vrednosti 20 milijonov, čistilni bazen pri Vinski kleti (5 milijonov dinarjev) in obnovo 5 ha vinogradov.
Glavni nosilec družbenega in gospodarskega razvoja občine pa bo še naprej industrija, ki naj bi ustvarila 86 odst. družbenega proizvoda.
A. B.
ti v dveh točkah: ni prišlo do ustanovitve knjigovodskega servisa in tudi ne servisa za pripravo samoupravnih aktov.
Obrtniki menijo, da bi morali hitreje reševati prošnje za lokacije obrtnih dejavnosti, nezadovoljni pa so tudi s kreditno politiko, saj so bančna posojila za začetnika dejansko nedostopna. Prav tako je vse več pripomb glede velikega števila občanov, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo, namenjeno zlasti servisnim dejavnostim in deficitarni obrti, v resnici pa večina kuje denarce v proizvodni obrti.
Večina zasebnih obrtnikov je tudi nezadovoljna z dosedanjim vključevanjem zasebne obrti v povezavo z združenim delom. Celotna obrtniška problematika je trenutno resda še v marsičem nedorečena, ob velikem pomenu, ki ga drobno gospodarstvo dobiva v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, pa je tudi žc zaznati resna prizadevanja, da bi prišlo do sprememb. Napredek je že v tem, da sploh preverjajo sprejeti program, česar še pred nekaj leti ni bilo.
R. B.
Zbiralec priznanj
Šofer Jože Mlakar dobil že osemnajsto priznanje podjetja
NOVO MESTO — Jože Mlakar, šofer pri Gorjancih, že celih 29 let vozi po cestah doma in v tujini. Žc na pogled daje vtis umirjenega preudarnega človeka. Tak je tudi na delu. Pred kratkim je bil v svoji delovni organizaciji že osemnajstič (največkrat od vseh) nagrajen za vestnost.
»Doma sem iz Brežic. Šoferski poklic imam rad, sicer ne bi v njem vztrajal skoraj tri desetletja. Na srečo še nisem imel večjih nezgod, ker pa so naša pravila za nagrajevanje voznikov zelo stroga, pri vožnji toliko bolj pazimo. Prevozim
9.000	do 10.000 kilometrov na mesec, največod Beograda pa tudi v Avstrijo, Italijo in bližnje države. Ker spadam vendarle med starejše voznike, kam na bližnji Vzhod ne grem, ker so mlajši primernejši za take vožnje. Imam še štiri leta do upokojitve, in če mi bosta še naprej sreča in zdravje naklonjena, bom do zadnjega ostal v tovornjaku.«
— Najbrže ste tudi pri vzdrževanju tovornjaka natančni, sicer ne bi ustrezali merilom za priznanja?
»Če verjamete ali ne, za tovornjak bolj skrbim kot za svoj lastni avto. On mi daje kruh, pomeni mi toliko kot obrtniku orodje.«
— Kako si nabirate moči, kadar niste za volanom?
Jože Mlakar: »Ob previdni vožnji in dobro tehnično vzdrževanem vozilu lahko narediš tudi
3,500.000	kilometrov...«
»Zadnja leta smo čez vikend večinoma doma. Imam vinograd, malo zemlje, pa se ob delu razgibavam. Tudi v tem uživam.«
R. B.
Nedopustne razmere
Romi morajo dobiti osnovne pogoje za živ- - Ijenje___________________
NOVO MESTO — Ko je izvršni svet novomeške občinske skupščine 4. decembra spet obravnaval romsko problematiko v luči zadnjih dogodkov na zasedanju občinske skupščine, so bili mnenja, naj bi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v decembru letos ponovno obravnavala zazidalni načrt za Žabjek, ob katerem so se delegati zadnjič razšli.
Izvršni svet vztraja, naj se romska vprašanja rešujejo po zastavljenem programu, s tem v zvezi pa bo zagotovil tudi sredstva, da bodo v letu 1985 pripravili dokumentacijo za ureditev še dveh romskih naselij po vzoru Žabjeka. Verjetno prideta na vrsto Žužemberk in Dobruška vas, postopoma pa nameravajo pripraviti načrte prav za vsa romska naselja. Izvršni svet meni, da so razmere, v katerih prebivajo Romi zdaj, nedopustne.
• Hkrati s tem so menili, da je potrebno od Romov zahtevati, naj se ravnajo po družbenih normah, ki veljajo za vse občane, in da tudi ni dopustna njihova vse večja agresivnost in predrznost.
Med ljudmi pa je v precejšnji meri razširjeno napačno pojmovanje, da bok družba Romom brezplačno zgradila nova naselja po sistemu ključ v roke. Trenutno gre le za pripravo načrtov za nova naselja, kadar pa bo prišlo do praktične uresničitve teh zamisli, bodo morali zaposleni Romi (predvsem tem je namenjena družbena pomoč) 'prispevati v delu in denarju pri gradnji, kot velja to za ostalo prebivalstvo.
R. B.
SILVESTROVO V METROPOLU
NOVO MESTO — Hotel Metropol v Novem mestu tudi ietos pripravlja silvestrovanje. Z večerjo vred bo stalo
1.800 din, brez večerje pa 800 din, kolikor bo tudi vstopnina za ples 1. januarja zvečer. Oba večera bo igral narodnozabavni ansambel Jerko s pevko. Vabljeni!
O ULICAH IN SAMOPRISPEVKU
METLIKA — V ponedeljek, 17. decembra, bo ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Metlika javna razprava o poimenovanju ulic v mestu. Podana bo tudi informacija o ponovnem razpisu občinskega samoprispevka za obdobje 1984— 1990 ter o programu le-tega. Občani si bodo ob tej priložnosti ogledali tudi film s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu.
NOVE CENE ZA VODO V OBČINI NOVO MESTO
NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je na seji 27. novembra potrdil nove cene za vodo na območju omrežij v novomeški občini. Nova cena za kubični meter vode znaša za gospodinjstva 15 dinarjev, za družbene dejavnosti 17 dinarjev in za gospodarstvo 22 dinarjev. Delovna organizacija Komunala bo začela zaračunavati vodo po novih cenah od prvega naslednjega odčitka, kjer pa občani plačujejo pavšal, od 1. decembra dalje.
NOVOLETNI KULTURNI VRTILJAK
NOVO MESTO — Tu so se že začele novoletne kulturne prireditve za mladino. Ta teden je v Domu kulture gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z recitalom »Nebotičniki’, sedite«. V torek, 18. decembra, si bodo mladi obiskovalci lahko ogledali muzikal »Žalostna princeska«. Ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne bodo v kinu Krka vrteli risanke in druge filme za mladino.
DRUŠTVO INVALIDOV VABI K VPISU
NOVO MESTO — V tednu invalidov društvo invalidov Novo mesto čestita svojim članom in vsem drugim invalidom v novomeški občini, ki jih tudi vabi, da se včlanijo v društvo. Društvo invalidov ima prostore na Vrhovčevi 20 (poleg postaje milice), uradne ure pa so vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure.
Okoliščine spremenile program
Sedaj metliški Novoteksov tozd Predilnica tretjino svoje preje proda drugim kupcem — Večja produktivnost kot lani — Program zamenjave strojev
METLIKA — Kaže, da bo metliška Novoteksova temeljna organizacija Predilnica letošnje leto zaključila — upoštevajoč vse okoliščine, seveda — dokaj uspešno oziroma vsaj tako, kot so poslovali ob devetmesečju, ko so imeli tudi nekaj ostanka dohodka. V devetih mesecih je 335 zaposlenih izdelalo okoli 900 ton preje. Pri proizvodnji preje po klasičnem postopku so plan presegli, pri proizvodnji po repco postopku pa ga niso dosegli. Repco postopek so zavestno zmanjševali, kajti ta postopek ni primeren za proizvodnjo zahtevnejših, desiniranih tkanin, ki pa jih trg čedalje več zahteva.
prihodnjem letu se program v Tkanini bistveno ne bo spremenil, torej bo tako razmerje ostalo tudi v metliški Predilnici.
Proizvodnja preje v metliški Predilnici je tehnološko in dohodkovno tesno povezana s proizvodnjo tkanin v novomeškem tozdu Tkanina. Doslej je bilo tudi zelo malo presežka preje za prodajo drugim partnerjem, letos pa je naneslo tako, da bodo tretjino preje prodali zunaj Novoteksa. V metliškem tozdu uporabljajo pri proizvodnji preje drage materiale, zlasti volno in poliester, zato je tudi tkanina iz le preje draga, tržišče pa zahteva vedt več tkanin iz cenejših prej. Zato je mo-
ra! Novoteks te cenejše preje nabaviti drugje, v metliškem tozdu pa je zlasti v drugi polovici leta prišlo v proizvodnji do prostih kapacitet. Na hitro so se morali prilagoditi novim razmeram in del svojega programa spremeniti in začeli izdelovati tudi preje za Dekorativno, Rašico in Almiro, nekaj pa tudi za izvoz. Ta proizvodnja, kot rečeno, zaseda približno tretjino njihovih kapacitet, ostali program pa še vedno teče v okviru Novoteksa, zlasti za izvoz blaga, največ v Ameriko. Tudi v
• Ob devetmesečju je bila produktivnost za 8 odst. večja kot v enakem lanskem obdobju, povprečni osebni dohodek pa je znašal 19.564 din, kar je 44 odst. več kot v enakem lanskem obdobju.
Eden od ukrepov za še večjo produktivnost in s tem tudi za povečanje osebnih dohodkov je obnova oziroma zamenjava starih in iztrošenih strojev. V programu je, da bi najstarejše stroje zamenjali nakjasneje v dveh letih. Seveda je to povezano z velikimi stroški, kajti prcdilni stroji so izredno dragi.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
PODGORCI — Prebivalci ene od podgorskih vasi so te dni znanstveno dokazovali neškodljivost alkohola. Polovico jeter sveže zaklanega prašiča so potopili v vedro, ki je bilo napolnjeno s stilom, druga polovica pa se je namakala v vedru šmarnice. Očividci pripovedujejo, da so jetra v stilu razpadla v nekaj urah, tista v šmarnici pa menda še danes celo kažejo naokoli.
DEDEK MRAZ — Majhnaskupina zanesenjakov, ki vsako leto pripravi dedka Mraza na Glavnem trgu.jeletos skoraj vrgla puško v koruzo, ker je del novomeških vodilnih- amaterskih likovnikov sporočil, da si bodo prireditev ogledali s stališča kiča. Lepše bi bilo, če bi likovniki manj gledali in več risali — za otroke. Ko tekmujejo za poln sod vina, jim gre slednje kar dobro od rok.
MOJSTRI — V dveh kopalnicah modrih blokov na Cesti herojev je s siporeksne stene že zgrmel Jaojler. Da se kaj takega ne bi več primerilo, sta dva mojstra otipala vse bojlerje in obljubila, da jih bodo dodatno pričvrstili na strop. Skoraj odveč je povedati, da bojlerji po mesecu dni še vedno dodatno nepritrjeni prete z votlikavih sten.
SLOVENŠČINA — Zvedelo se je, da namerava skupina novomeških občanov jezikovnemu razsodišču v Ljubljani predlagati, naj po vsem svetu znano jugoslovansko psovko s posebnim odlokom posloveni v »lulek te opazuje«.
Ena gospa je rekla, da se bo iz varčnosti preselila v Žabjek, kjer teče najcenejša voda na svetu. 200 ljudi plača zanjo 100 din na mesec.
V Času od 15. do 21. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Mukavec z Brega pri Sinjem vrhu — Sonjo, Martina Žagar iz Praproti — Martino, Helena Medvešek iz Kleve-vža — Tanjo, Valerija Mihorič iz Drnovega—Tjašo, Marica Bukovaciz Metlike — Andrejo, Majda Kosteleciz Čuril — Andreja, Nikolaja Železnik iz Bistrice — Katjo, Antonija Rot iz Tjebnjega — Jero, Vera Malenšek s Potokov — Suzano, Emilija Bijec iz Krmelja — Nejo, Nada Kumpiz Lazov
— Sebastjana, Anica Junkar iz Dobrave — Mileno, Alenka Kranjc iz Krškega — Marka, Marjeta Matko iz Malih Poljan — Janjo, Brigita Bevc iz Krmelja — Blaža, Jožica Sikošek iz Prečne — Gregorja, Danica Jakše z Broda — Mitja, Čatida Kadič iz Semiča — Majo, Ivanka Žulič iz Vratne-, ga — Anjo, Marija Gabrijel iz Trebnjega — Jerneja, Lidija Zupanc iz Metlike
— Barbaro, Holda Štefane iz Kanižarice — Matejo, Anica Volf iz Soteske
— Aleksandro, Vida Badovinac z Brezovice — Tino," Dragica Vrščaj iz Črnomlja — Iva, Martina Golob z Mirne — dečka. Tatjana Žagar iz Gorenje Straže —deklico, Marija Ju-ršinič iz Stare Lipe — deklico, Vida Knez iz Hrastovice—dve deklici, Jožica Berk iz Straže — dečka, Anica Barbič iz Krškega —dečka, Nada Marn z Jezera — dečka in Mirjana Žvab iz Krškega — Anjo.
IZ NOVEGA MESTA: Tatjana Mehle iz Cvelbarjeve 2— Majo, Ksenija Torte s Ceste herojev 52 — Nejca, Danijela Štirn iz Koštialove 16 — Kristjana in Zvonka Rartgus iz Kristanove 3 a — Ano. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA Ivan Navratil bo imela v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Edvarda Kardelja celovečerni nastop. Prireditvi so dali naslov Bodimo veseli, predstavljala pa naj bi zaključek iztekajoče se sezone, ki je bila tako za tamburaše kot tudi za folkloriste več kot uspešna.
PORODILA SE JE ZAMISEL O nakupu videokamere in videorecor-derja, ki naj bi služila družbenopolitičnim organizacijam, ljubiteljskim skupinam, dekrvnim organizacijam itd. za beleženje pomembnejših dogodkov. Gre za modern način arhiviranja, ki ga na Zahodu uspešno uporabljajo, pri nas pa si počasi utira pot. Za nakup aparatur bo treba združiti sredstva, ki jih zbira za to posebej ustanovljena skupina.
PRFD DNEVI JE IZŠLA 13. ŠTEVILKA RAZMERIJ, glasila osnovne organizacije ZSMS Metlika. Dogodek je vzbudil veliko pozornosti, kar kaže. da so Razmerja odziven časopis, ki ga kupuje in bere staro in mlado. Iz vsebine gre predvsem izločiti objavljene intervjuje pa še nadaljevanje »gonje« zoper vse tiste, ki so povzročili zastrupitev rečice Krupe, preko nje Lahinje in delno Kolpe. ; Bralci pa bodo gotovo pogrešali \ »žgečkljivih« tem iz domače, metliške 1 občine.
IZ NlkŠIH OBČIN
ČETRTKDV INTERVJU
Črnomaljski drobir
neznanje ali komodnost?
— Pešcem, ki se smukajo med avtomobili, ki so parkirani med črnomaljsko klavnico in kovačnico, bi morali lastniki teh jeklenih konjičkov plačat poseben honorar, ker jim pešci obrišejo prah s prevoznih sredstev. Verjetno pa bi bilo tem pešcem bolj po godu, če bi vozniki plačali možem v modrih uniformah, saj bi si tako gotovo prej zapomnili, da na peš poti, ki pelje ob klavnici, ni vkljudno, še manj pa dovoljeno parkirati. Le nekaj 10 metrov stran je namreč površina, kjer bi lahko parkirali avtomobile, ne da bi kogar koli ovirali. A so vozniki verjetno preveč komod, da bi potem takooo daleč hodili vslužbo. Ali pa je vmes tudi neznanje? Če je tako, potem obstaja zakonsko določilo, v katerem P>še, da morajo tisti, ki imajo pomanjkljivo znanje iz cestnoprometnih pred-pisov, na ponovno preverjanje znanja.
K.ONČNO BREZ »LAVORJEV« 7- Potem ko so asfaltirali glavno črnomaljsko ulico, so se cestarji spomnili tudi ceste Podsmreko, kije imela že toliko kot lavor velikih jam, da se jim niso mogli več izogniti še tako dobri cestni slalomisti. Cesto so pokrpali, Prav pa bi bilo, če bi se spomnili — še preden zapade sneg — tudi vsega gradbenega materiala, ki so ga »pozabili« ob glavni mestni ulici, in ga pospravili na za to primerno mesto.
Ribniški zobotrebci
dokončujejo postaje —
Avtobusni postajališči v Ortneku sta dokončani. Hišici imata železno ogrodje, lesene stene, streho in steklena °kna. Zdaj dokončujejo taki hišici še na postajališču v Podpoljanah. Nova, hena, postajališča se lepo vključujejo v to gozdno okolje. Vprašanje pa je, koliko časa bo tako. Prejšnje podobne Postaje, ki so dajale zavetje potnikom, so neznani storilci razmeroma hitro Pppolnoma uničili, oz. jim spremenili videz.
KRADEJO KOT SRAKE — Pred kratkim so neznanci ponoči ukradli vsa štiri kolesa s fička, ki je bil na parkirnem prostoru pri gozdarskem domu. Vse več pa je kraj tudi v stanovanjskih objektih. Neka gospodinja s 1 rga Veljka Vlahoviča nam je potoži-’ da ji je neznanec vlomil v klet in odnesel vso ozimnico. So ljudje, ki nočejo na tak način nadoknaditi Padec življenjskega standarda.
UPOKOJENCI BODO PRVI — Kot se spodobi, bodo v ribniškem do-tfn JLA letos prvi silvestrovali upokojenci, in sicer že teden dni pred Silvestrom. Čas je zlato.
TEČAJ O NEGI BOLNIKA NA DOMU
RIBNICA — Bolnik se najbolje počuti v domačem okolju. To ve vsak, kdor je kdaj obiskal bolnega sorodnika ali znanca v bolnišnici. Ribniški občinski odbor Rdečega križa namerava zato organizirati 18-urni tečaj za nego bolnika na domu, udeleži se ga lahko vsak, se pravi od šolarjev do odraslih. Prijave bo zbiral OO RK še do konca decembra.
Drobne iz Kočevja
NEVAREN MOST — Z lesenimi mostovi preko Rinže v Kočevju nimajo Prave sreče. Komaj so popravili Popolnoma uničenega v Gaju, že je uničen oni pri Mlakarju. Na njem so ’ake luknje, da lahko pešec pade skoznje.
NEREŠLJIVA ZADEVA — Centralno ogrevanje v Kidričevi ulici je že •5 let nerešljiv problem. Medtem kose nekateri stanovalci pritožujejo, da jim je prevroče (ventilov pa ne znajo zapretil), trdijo drugi, da zmrzujejo, saj so radiatorji komaj mlačni. Dosedanje stanovanjske in občinske vlade z družbenopolitičnimi organizacijami vred tega gordijskega vozla niso znale razvozlati.
občan
vprašuje
odgovarja
— Centralno ogrevanje plačamo vsi enako, čeprav so v nekaterih stanovanjih radiatorji tako vroči, da na njih lahko kuhajo jajca, v drugih Pa le mlačni, da so vsi stanovalci Prehlajeni.
— Vidiš, povprečje je pa v redu!
[Trebanjske iveri
Sodeč po številu kandidatov, ki obiskujejo tečaj za zunanjetrgovinsko registracijo v Trebnjem, gre Trebanj-bem v resnici za nohte. Tako zanimanje za ^ tečaj, ki ga obiskuje kar 50 slušateljev, bi namreč lahko pojasnili s trebanjsko izvozno sušo. Hkrati pa se ?di, da bi s toliko izvozniki lahko 'zvozili kar celo trebanjsko občino in ne samo izdelke njene industrije.
NOČNI »GROBARJI« —Noč ima svojo moč in tedaj se marsikaj zgodi, kar se podnevi ne dogaja. To dejstvo 'zkoriščajo tudi neznani nočni “grobarji«, ki na šentruperškem pokopališču prevračajo sveče in svetilke. Seveda s tem ne dokazujejo svojega junaštva, ampak svojo človeško revo, oropano ne samo pietete do umrlih, ampak sleherne kulturne vzgoje.
IZ NKŠIH OBČIN
11
So vse zahteve res utemeljene?
Tako se sprašujejo črnomaljski obrtniki ob lokacijski dokumentaciji, ki so jo prejeli pred načrtom za obnovo stavbe, v kateri bi imeli svoj dom
ČRNOMELJ — Tako kot člani večine združenj v Sloveniji so si tudi obrtniki v Črnomlju želeli, da bi dobili lastne prostore. Priložnost se jim je ponudila v začetku lanskega leta in tako so kupili staro, že razpadajočo stavbo, v kateri je imel nekdaj delavnice Kovinar.
Vendar otrtno združenje že za nakup stavbe, kije potrebna temeljite prenove, ni imelo dovolj denarja, zato
ČRNOMALJCI,
NA KRVODAJALSKO AKCIJO!
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v četrtek, 20. decembra, krvodajalsko akcijo za potrebe transfuzijske postaje Novo mesto. Odhod posebnega avtobusa bo izpred črnomaljskega gradu ob 6.30. Občinski odbor Rdečega križa vabi vse prostovoljne krvodajalce v krajevnih organizacijah in delovnih organizacijah, da se akcije udeležijo v čim večjem številu.
Računalniki
prihajajo
Zdaj opremljajo z njimi tudi šole
KOČEVJE — V kočevski občini je pred kratkim dobila prvi hišni računalnik osnovna šola Kočevje, že prej pa šola v Podpreski (darilo Jugobanke). Po en računalnik bosta dobili še šoli Vas—Fara in Struge. Takosože zdaj začeli uresničevati tisti del programa razvoja občine, ki predvideva, da se bo v prihodnjem letu začelo opremljanje šol z računalniki in računalniškimi učilnicami.
V kočevski osnovni šoli bodo s pomočjo združenega dela opremili z desetimi hišnimi računalniki posebno računalniško učilnico. Z boljšimi računalniki (in pomočjo ribniškega gospodarstva) pa bodo opremili posebno učilnico tudi pri Centru usmerjenega izobraževanja v Kočevju, ki deluje tudi za občino Ribnica. Iz osnovne šole Kočevje bodo že ta mesec odšli trije učitelji na dopolnilno izobraževanje za računalništvo v Ljubljano.
J. P.
GLASOVALI SO »ZA« ZDRUŽITEV SOZDOV MERCATOR IN KIT
TREBNJE — Referenduma o združitvi sozdov Mercator in KIT, kije bil 7. in 9. decembra, seje v Kmetijski zadrugi Trebnje udeležilo 90 odst. članov delovne skupnosti. Za združitev sozdov je bilo 51 odst. delavcev. Veliko bolje so se odrezali kmetje kooperanti, kjer je bila volilna udeležba več kot 90 odst., za združitev pa je glasovalo 72,4 odstotka volilnih udeležencev. V Mercatorju tozd Gradišče Trebnje se je referenduma udeležilo 94 odst. volilcev, za združitev sozdov pa je glasovalo 84odst. volilnih udeležencev. V obeh primerih je šlo samo za referendum o združitvi sozdov in sprejemu samoupravnih splošnih aktov na ravni sozda, medtem ko je reorganizacija obeh delovnih organizacij — Kmetijske zadruge Trebnje in tozda Gradišče — odložena za nedoločen čas.
mu je s posojilom 0,7 milijona dinarjev priskočila na pomoč Zveza obrtnih združenj Slovenije, 1,2 milijona pa so sami prispevali.
Začetna navdušenost obrtnikov, ki so končno le videli pot do lastnih prostorov, pa sta kmalu splahneli. Dolga leta po osvoboditvi in vse do leta 1982 je bila v stavbi, ki so jo kupili črnomaljski obrtniki,delavnica kovinske stroke. Ker prostorov, kakršne so kupili, črnomaljski obrtniki niso mogli uporabljati, so naročili načrt za notranjo- preureditev prostorov, s čimer so hoteli zadostiti črki zakona. Toda v lokacijski dokumentaciji, ki so jo prejeli pred izdajo načrta, je več zahtev, kijih prej, kljub temu daje bila v hiši delavnica s stroji za obdelavo kovin, ni nihče terjal. Z nekaterimi se obrtniki nikakor ne morejo strinjati.
Ne razumejo zahtevka za gradnjo zaklonišča za potrebe obrtnega združenja, v čigar prostorih bo zaposlenih le nekaj ljudi, v Črnomlju pa sta sedaj le dvezaklonišči. Za pogon
strojev Kovinarja je zadostovala elektrika, ki je bila speljana s konzole na strehi stavbe, združenje pa bi moralo za svoje stroje (računski, pisalni in razsvetljavo) napeljati iz okrog 70 metrov oddaljene trafo postaje podzemni kabel. To je obrtnikom še toliko bolj nerazumljivo, ker so v črnomaljski enoti Elektra izvedeli, da bodo sosedje lahko še naprej dobivali električno energijo s konzole na bivšem Kovinarju. Požarni inšpektor pa zahteva, da morajo zaradi preprečitve prenosa požara na sosednje hiše izolirati steno njihove stavbe z armiranimi ploščami, medtem ko takšna zaščita, ko je bil v njej kovinski obrat, ni bila potrebna.
Sredstva obrtnega združenja so pičla, zato so na izvršni svet naslovili prošnjo, da bi vsak obrtnik prispeval 10 tisočakov za obnovo doma, s pogojem seveda, da bi se jim ta vsota štela kot odbitna postavka. A izvršni svet na toni pristal. Razumejosicer.da organi, ki jim postavljajo zahteve, verjetno delajo v skladu z zakonom, vendar menijo, da na takšen način ne bodo prav nič pripomogli k razvoju obrti v občini, kvečjemu nasprotno.
M. BEZEK
Utesnjenost, slab zaslužek
Šivilje zato zapuščajo obrat Novosti
ČRNOMELJ — Črnomaljski obrat elitne konfekcije Novost iz Ljubljane je gotovo ena najmanjših delovnih enot v občini. Zaposluje namreč le 19 ljudi, predvsem delavk.
Vendar jim dela — šivajo zlasti ženske hlače, krila, obleke, plašče, dvodelne obleke, jakne — nikoli ne zmanjka. Po besedah vodje obrata Borisa Švajgerja ga imajo trenutno še preveč.
To pa nikakor ne pomeni, da so v obratu Novosti brez težav. Delajo v dveh pretesnih delavnicah, nimajo pomožnih prostorov, prav tako ne skladišča, vodja obrata pa ima svojo »isarno« kar v improviziranem skla- ■
Problem so tudi osebni dohodki, saj je osnova le 15.000 dinarjev, povprečna plača pa je za okrog 3 tisočake večja. Prav zaradi nizkih osebnih dohodkov je od letošnjega maja odšlo 9 zaposlenih, 3 pa so sprejeli na novo.
B. M.
Spet Kočevske novice?
Cilj: izboljšati obveščanje delovnih ljudi
KOČEVJE — Na podudo občinskih odborov SZDL Kočevje in Ribnica sta se s 1. januarjem 1964 združila pokrajinska tednika Novice (Kočevje) in Dolenjski list (Novo mesto). Do združitve je prišlo predvsem zaradi finančnih težav Novic. Zdaj v ribniški občini spet občasno izhaja občinsko glasilo Rešeto, v kočevski pa se zavzemajo, da bi enkrat na mesec izhajale Kočevske novice. Za razgovor smo zaprosili glavnega urednika Kočevskih novic Rudija Miillerja, ki je tudi predsednik komisije za informativno in propagandno dejavnost pri OK ZK Kočevje.
— Zakaj je potrebno novo občinsko glasilo?
»V okviru SZDL v občini že več let ugotavljamo, da informiranje v občini ni zadovoljivo. To je tudi glavni vzrok, da delovni ljudje, občani in delegati premalo vplivajo na odločanje. Kdor ni obveščen, ne more odločati.«
Rudi Mtiller
— Kako se bodo Kočevske novice vključevale v druge oblike obveščanja, ki že obstajajo?
»Menim, da tu ne gre za medsebojno konkurenco, ampak le za dopolnjevanje. Konkurenca Kočevskih novic dnevnim ali tedenskim sredstvom obveščanja niti ni možna, saj bodo novice izhajale le enkrat na mesec. Objavljali pa bomo daljše in poglobljene članke o posameznih zadevah, za kar zdaj ni prostora v drugih glasilih, in posebno prilogo »Delegatski obveščevalec«. S tem bodo omogočili vsem delovnim ljudem in občanom, da se bodo lahko vključili v razpravo in odločanje o posameznih zadevah.«
— Kako bo urejeno financiranje glasila?
»Financirale ga bodo delno delovne organizacije tako, da bodo združevale denar, ki so ga doslej namenjale za financiranje svojih glasil. Vendar bodo še obdržale druge oblike obveščanja, kot so bilteni, dnevne informacije, oglasne deske itd. Delegatsko prilogo bodo financirale SIS in občinska skupščina. Naročnine ne bo. Vsako gospodinjstvo bo dobilo glasilo brezplačno. Ne bomo objavljali tudi oglasov, reklam, razpisov itd.
»Delegatsko gradivo bodo prispevale ustrezne službe. Za ostalo pa bomo skušali organizirati dopisniško mrežo. Našenačeloje.dabi morala imeti vsaka OZD in KS človeka, določenega za informiranje, in ta bi bil tudi dopisnik.«
J. PRIMC
Ustaviti zaostajanje
Kočevci načrtujejo, da ne bodo več dosegali rezul-___tatov,	ki	bi	bili slabši od republiških
f.
Boris Švajger: »Srečo imamo, da vsaj s šivalnimi stroji nimamo težav, čeprav so najnilajši stari že 5 let.«
dišču. »Možnosti, da bi se razmere izboljšale, zaenkrat ni. Navadili smo se, da je pač tako in da drugače ne more biti, čeprav povsem ravnodušni nismo, saj vodstvo delovne organizacije v Ljubljani večkrat opozarjamo na naš nezavidljiv položaj,« pravi Švajger.
Bo Trebnje sprejelo aneks?
Priporočilo občinskega sindikalnega sveta
TREBNJE — Pretekli teden se je tu sestal občinski svet Zveze sindikatov Trebnje. Hkrati je bil posvet s predsedniki osnovnih organizacij in predsedniki delavskih svetov.
Ko so govorili o pripravi planskih aktov, so se slišali glasovi, da združeno delo ne more planirati, ker pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu še niso znani. Seveda tak izgovor ne more obveljati, saj pogoji gospodarjenja ne morejo biti nikoli docela znani. Zato so sprejeli sklep, da se v združenem delu čimprej in čimbolj odgovorno lotijo planiranja kljub vsem pomislekom.
Prav tako ne bi smelo biti več izgovorov pri uresničevanju družbenih dogovorov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Panožni sporazumi, kakor se v vsakdanjem jeziku imenujejo ti samoupravni akti, bi morali veljati že prihodnje leto. Zato morajo delovne organizacije in tozdi že letos sprejeti vse spremembe temeljnih samoupravnih aktov in jih
uskladiti z določili panožnih sporazumov.
Trebanjska občina je edina v regiji., ki še ni sprejela aneksa št. 2 k temeljem planov občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Člani sveta so sklenili, naj se vse pripombe, ki so prišle na dan v poldrugo leto trajajoči javni razpravi, vnesejo v sporazum. Vseh pripomb pa tako in tako ni mogoče sprejeti. Aneks je namreč samo izpeljava zakona o zdravstvenem varstvu. Sploh pa je bilo najvex problemov okoli limitiranih nadomestil, ki naj bi jih izplačevali za čas bolniškega stal-eža. Tudi tu bo sprememba, saj bodo delovne organizacije same določale, kolikšno bo nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniškega staleža. medtem ko bo limit v aneksu veljal za razdelitev sredstev Solidarnosti. Ker je bilo to najbolj sporno določilo aneksa, so sprejeli usmeritev, naj bi akcijo o sprejetju aneksa sprejeli do konca februarja, veljati pa naj bi začel s L julijem.
J. S.
KOČEVJE — Predsednik komiteja za družbeni razvoj občine Kočevje Dušan Popovič je takole ocenil glavne značilnosti o načrtovanem razvoju občine v prihodnjem letu:
»Načrtujemo rast proizvodnje v gospodarstvu za 3 odst. in 3,5-odstotno rast družbenega proizvoda. To pa pomeni, da kočevska občina ne bo več zaostajala za razvojem Slovenije in da bo odpravljeno tudi padanje družbenega ter osebnega standarda in investicijskih vlaganj.«
— Na čem temelji načrtovana rast družbenega proizvoda?
»Predvsem na dejstvu, da bodo že dajale rezultate investicije, vložene v kemični tovarni. Opremi in Liku. Načrtujemo tudi rast zaposlenosti .za 1 odst. in rast produktivnosti dela za 2,5 odst. Vprašanje pa je, kje dobiti nove delavce, saj jih nekatere OZD že dolgo zaman iščejo.«
— Kaj pa nove investicije, ki bodo-omogočale nadaljnji razvoj?
»Kočevsko gospodarstvo ima zelo slabo opremo, saj je okoli 80 odst. odpisane, zato je investiranje tudi nuja, čeprav bo na razpolago razmeroma malo denarja. Večje investicije načrtujejo kemična tovarna (tako imenovano Smola II), Oprema (proizvodna hala in skladišče) in Lik (lepljenje
plošč itd.), ki se mu odpira možnost tudi za mednarodno posojilo.«
— In še na kratko o ostalih značilnostih načrta?
Dušan Popovič: »Še letos mora biti dokončno izdelan dolgoročni plan razvoja kmetijstva, ki ga bomo začeli izvajati že v prihodnjem letu.«
»Poudarek bo še na povezovanju gradbeništva, lesarstva, turizmu in gostinstvu. Dokončana bo zgradba PTT in dom starejših občanov, začela pa se bo gradnja novega doma za učence.«
J. PRIMC
VSI ZA ZDRUŽITEV
KOČEVJE — RIBNICA — Na območju občin Kočevje in Ribnica je bil 5. in 6. decembra referendum o združitvi v sozd Mercator — Kit. Referendum je uspel. Za glavni dokument, in sicer za samoupravni sporazum o združitvi v tozd Mercator — Kit, je glasovalo v kmetijskem gospodarstvu Kočevje 77,18 odstotka od 447 volilcev, v tozdu Mercator Trgopro-met Kočevje 78,3 odst. od 240volilcev, v KZ Ribnica kmetje 79,4odst. od 570 volilcev, v KZ Ribnica uslužbenci 61,3 od 88 volilcev, in v tozdu Mercator Jelka Ribnica 84 odstotkov od 159 volilcev. Hkrati je bil referendum tudi o drugih dokumentih in nekaterih notranjih reorganizacijah (skupno je bilo kar 14 glasovalnih lističev). Tudi pri teh glasovanjih je bil dosežen podoben oziroma še boljši rezultat.
KRVODAJALSKA AKCIJA
MIRNA, TREBNJE — Prihodnji teden bo v trebanjski občini krvodajalska akcija. Akcija bo potekala 18. in 19. decembra od 7. do 13. ure. 18. decembra bodo kri odvzemali v stari osnovni šoli na Mirni. Na Mirno bo pripeljal tudi poseben avtobus, ki bo iz Štatenberka odpeljal ob 7.30 in nadaljeval pot skozi Ornuško vas, Češnjice, Trebelno, Mokronog in Slovensko vas na Mimo. 19. decembra bodo kri odvzemali v trebanjskem zdravstvenem domu. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri zjutraj iz Rdečega kala preko Vrbovca, Artmanje vasi in Dobrniča do Trebnjega. S Sel—Šumberka pa bo odpeljal ob 7.IS uri preko Velikega Gabra in Velike Loke v Trebnje.
Za izmenjavo na višji ravni
Problemske konference o šolstvu so bile potrebne, a ne najbolj primerne — Pod-ružbljanje vzgoje in izobraževanja je zdaj še omejeno na preprosto menjavo
TREBNJE — V občini Trebnje smo organizirali že tri problemske konference. 7, njimi smo dosegli, da seje z vprašanji šolstva in vzgoje seznanila tudi družbena skupnost, do problemov, s katerimi se srečujemo, pa smo zavzeli tudi politična stališča,« je dejal Štefan Kamin, ravnatelj osnovne šole Jožeta Slaka — Silva v Trebnjem in član izvršilnega republiškega odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju.
»Vse tri problemske konference so bile posvečene najbolj aktualnim
vprašanjem. Na prvi šmo obravnavali organiziranost šolstva v trebanjski občini in šolsko mrežo, na.drugi smo se lotili materialnega položaja delavcev v prosveti, na tretji pa smo ocenjevali organiziranost Vzgojnoizo-braževalnih organizacij Trebnje in podružbljanja šolstva. Kot smo ocenili na konferenci, je sedanja organiziranost šolstva v občini ustrezna. Predlog o ukinitvi šole s prilagojenim programom na Mirni, ukinjanje podružničnih šol in podobni predlogi ža .spremembe pa niso naleteli na pri-
jazen sprejem. Bistveno bi bili ogroženi interesi občanov, poleg tega pa sprememb v šolstvu, ki je nastajalo in se razvijalo v skladu z gospodarskim in socialnim razvojem in naravnimi danostmi, ni mogoče uveljaviti po hitrem postopku. Zato mreža šol ostane večidel taka, kakršna je bila. V vsebinskem in organizacijskem smislu je novost skrajšana oblika celodnevne šole od 1. do 4. razreda. Taka celodnevna šola pa je naletela med sta rši na veliko bolj ugoden odmev.
Materialni položaj šolstva je seveda še naprej težak. Predvsem moramo
prepričati vse odgovorne dejavnike, da tu ne gre samo za porabo. Temu pa bi moralo slediti ustrezno materialno vrednotenje vzgoje in izobraževanja.
Prvi premiki so bili opravljeni letos že v prvem polletju, vendar pa se spet bojimo, da bo to samo enkratna akcija. V šolah pa poleg tega uvajamo nov program življenja in dela, ki terja tudi več denarja.
Ko smo ocenjevali podružbljanje vzgoje in izobraževanja, smo ugotovili, da se je sicer proces začel, a pravega zamaha še ni. Pri tem imajo še naprej pobudo šole, medtem ko iz družbenih skupnosti še ni pripravljenosti za to.
Gre za preproste izmenjave uslug, doseči pa bi morali izmenjavo na višji ravni,« je dejal Štefan Kamin.
* L SIMČIČ
|fj IZ NKŠIH OBČIN (fjjfflfl IZ NKŠIH OBČIN
Dobro skrbijo za usposabljanje starešin
Delo ZRVS v Krškem
KRŠKO — Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Krško dobro skrbi za strokovno in politično usposabljanje svojih članov. Prejšnji mesec so pripravili streljanje z vojaško pištolo v Rorah, dobra pa je bila tudi udeležba na predavanju o bojnem dejstvovanju enot naših oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju, ki so ga popestrili s filmom. Predsedstva občinske in dvanajstih krajevnih konferenc ZRVS so seznanila članstvo tudi s 13. sejo CK ZKJ.
»Ne moremo si privoščiti dragih strokovnih ekskurizij. Nekateri imajo bolj nekakšne sindikalne izlete kot pa take ekskurzije. Če hočemo izvajati redno dejavnost, za take stvari ni denarja. Že prevozi na predavanja v center so dosti dragi, stanejo več kot dva milijona dinarjev, saj povabimo okoli 700 starešin! Letos smo imeli že 5 predavanj, krajevne organizacije pa so pripravile še posebno preverjanje znanja,«pravi sekretar OK ZRVS Dušan Vladič.
44-krat kri
Podoba Fanike Lekše
PODBOČJE — V krški občinski organizaciji Rdečega križa spada 64-letna kmečka gospodinja Fani Lekše med najprizadevnejše aktiviste, predvsem krvodajalce. Najdragocenejšo tekočino je darovala že 44-krat, zadnjič lani.
»Letos, v začetku oktobra, me je malo obletelo, in ko sem bila zaradi delne možganske kapi v
Fani Lekše: »Prvič sem darovala kri takoj po vojni...«
novomeški bolnišnici še vsa utrujena in nekako zmedena, sem vajeno pohitela proti prostorom, kjer sem že večkrat dala kri. Pa so mi odvrnili, da tokrat pač nisem v primernem stanju za odvzem krvi. Sama pri sebi sem zagodrnjala: Bom pa ob prvi priložnosti z berglo prišepala v Kostanjevico ali Krško, da še letos darujem kri pe-tinštiridesetič. Ni vrag, da ne bi zmogla!« živahno pripoveduje Fani Lekše.
Da gre za pogumno žensko, potrjujejo že Fanikine odločne besede, pa tudi njeni znanci in prijatelji povedo, da se ne ustraši nobenega dela. Pogum ji je bil še kako prav, koso Lekšetove Nemci kazensko preselili iz rojstnih Jelš v Malo Mraševo. Nato so odšli na trnovo pot izgnancev v Nemčijo. Po osvoboditvi in vrnitvi domov julija 1945 so doma našli vse razbito. Fanik in možje bil gozdni delavec in mu je veliko pomagala žagati, marsikakšen dinar pa je prislužila celo s furmanstvom.
P. PERC
w
i
ii
Ura zamujena ne vrne se nobena
Pred cestnim referendumom v brežiški občini
BREŽICE — Pred volilci brežiške občine je velika odločitev. V nedeljo, 16. decembra, bo referendum za peti samoprispevek, ki je tokrat namenjen izključno za ceste. Pa ne za nove, ampak za asfaltno prevleko, katero bi obvarovali pred propadanjem. Gre za 121 km cest, kolikor so jih v zadnjih desetih letih posodobili z denarjem občanov, zbranim po tretjem in četrtem referendumu.
Marsikdo ocenjuje, da čas za sprejemanje novih obveznosti ni primeren, toda ali je bilo sploh kdaj drugače? In če bi referendum odložili, ali bi res dočakali ugodnejši trenutek? Morda, toda pridobili ne bi nič. Z vsakim dnem čakanja bodo ceste bolj jamaste, stroški za vzdrževanje pa večji. In kersoceste občinske, ne bo niitče zunaj občinskih meja primaknil kakega dinarja. Zatorej je bolje poskrbeti zanje, dokler ne bo prepozno, dokler jih promet in zime do kraja ne uničijo. V tem trenutku velja izrek: »Dvakrat da, kdorhitroda,« kajti ura zamujena, ne vrne se nobena.
Denarna stiska naj torej ne bo povod za to, da bi se izognili neizbežnemu. S finančnimi težavami se ljudje spoprijemajo ves čas, odkar plačujejo samoprispevke. Tega je dvajset let. Če bi v preteklosti bolj oklevali, ne bi imeli šol, zdravstvenih in kulturnih domov in avtomobili bi še vedno poskakovali po makadamu. Danes jim nikjer ni žal, da so za vse to prispevali svoj delež.	j
Največja cokla še vedno IMV
Ob tričetrtletju izguba samo v Tovarni prikolic — Izhod v preusmeritvi?
BREŽICE — Leto gre h koncu in občinska skupščina bo tudi tokrat z zamudo obravnavala uspešnost devetmesečnega gospodarjenja. Dobro bi bilo, ko bi vsaj delegati združenega dela v razpravi dopolnili analizo tam, kjer so se razmere medtem bistveno spremenile. Tako bi se bolj približali trenutnemu stanju.
Edini izgubar v tem obdobju je 1MV-Tozd Tovarna prikolic, kjer se je izguba od polletja do konca septembra povečala za več kot 100 odst., in se povzpela na 159,9 milijona dinarjev. Vendar pri tem ne gre za tolikšno poslabšanje poslovanja v tem kolektivu, ampak za delitev celotne izgube IMV na vse tozde. Na to posebej opozarjajo v Tovarni prokolic.da ne bi napačno razumeli številk in pripisali
Šolske hude ure
Nepotrebno drezanje v osir starih ran?
SEVNICA — Začelo se je_s sejo krajevne konference SZDL v Šentjanžu, nadaljevalo pa v Tržišču, Studencu, v petek pa še v Boštanju in na Blanci. Ljudje so se odzivali na to, kar je minulo poletje objavil sevniški radio, na poročilo o reorganizaciji šolstva, po katerem bi bile šole lahko cenejše in boljše.
Šentjanški ravnatelj Franc Bastardi je zaskrbljenim staršem povedal, da bi njihovi šolarji v času osemletnega šolanja morali premenjati menda celo šest šolskih stavb, preden bi prišli do konca. V Tržišču so ugotovili, da bi v tem kraju ali v Krmelju komajda imeli tako velik razred, da bi vanj lahko strpali toliko učencev, kolikor jih zahtevajo normativi. Na Blanci upajo, da bo z nadaljnjim gospodarskim razvojem sčasoma dovolj otrok, s sedanjim šolstvom pa so zadovoljni. Edino v Boštanju ni bilo prizadete razprave.
A. Ž.
krivdo izključno njihovemu kolektivu. To seveda ni nobena tolažba in v Brežicah resno razmišljajo o možnostih za popolno preusmeritev proizvodnje. Pobudo je prevzel izvršni svet občinske skupščine.
V občini je še pet kolektivov, ki so se za las izognili izgubi. V Trimovem tozdu Jeklene konstrukcije v Dobovi so sicer količinsko uresničili celotni plan, ustavilo pa se je pri izvozu izdelkov. Zatrdno računajo, da bodo do konca leta izpeljali zamujeno in poslali na tuje vso dogovorjeno proizvodnjo.
Slovinov Tok Vinogradništvo se je znašel na meji rentabilnosti zaradi neplačane realizacije, tozd Trgovina na debelo pri Emoni Posavje pa zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. Dohodek mu bremenijo visoke obresti od kreditov, ki jih je prisiljen najemati. Zmanjšan obseg gradbenih del je prizadel Region, tozd Gozdarstvo GG Brežice pa je zašel v težave zaradi neizpolnjenega poseka lesa. Zastoj je nastal zaradi zamude pri izgradnji gozdne ceste. Zamujeno bodo gozdarji nadoknadili do konca leta, če jim le vreme ne bo preveč nagajalo.
Med izvozniki je na prvem mestu Tovarna prikolic IMV, kjer znaša izvoz kar 56 odst. celotnega prihodka. Sledijo ji: Slovenijales-Tovarna pohištva v Brežicah s 27 odst., TRIMO Dobova s 17 odst. in Brebuss 16 odst.
Pri drugih izvoznikih je ta delež precej manjši. Skupna vrednost izvoza v občini je bila konec septembra 620 milijonov dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem seje sicer za 68 odst. povečala, toda primerjava zaradi inflacije ni realna. Več bi zvedeli iz podatkov o količini izdelkov in storitev za tujino, teh pa v analizi ni.
J. TEPPEY
• Izvoz predstavlja komaj 5,5-odstotni delež v celotnem prihodku občine, kar je zelo zelo malo. Nekoliko boljša je slika v tistih delovnih organizacijah, ki prodajajo svoje izdelke v tujino. Te ustvarjajo v povprečju 20 odstotkov prihodka z izvozom.
Po požaru v stari koloniji
Na Senovem živijo ljudje v zapuščenih blokih — Podgane in gnojnica
SENOVO — V prejšnji številki smo z vestičko »Požarv bloku« podobno, kot že tolikokrat, rutinsko odpravili nesrečo, ki za prizadete ni majhna. Stanovalci stare rudarske kolonije na Cesti Kozjanskega odreda, predvsem iz bloka s hišno številko 6, kijih je prizadel požar v zgodnjih jutranjih urah 1. decembra, so nas poklicali.
Vera Čanžek, 68-letna gospodinja še zdaj vsa drgeta od strahu, a tudi zaradi mraza, saj že štiri dni v treh stanovanjih ne morejo kuriti, ker jim stanovanjska skupnost iz Krškega, ki je dolžna skrbeti za vzdrževanje, ni vstanovanju vzpostavila prejšnjega stanja. »Spodnja soseda je prišla v soboto navsezgodaj k nam ropotat, češ kaj pa delate, da pri nas gori. Ko sem prižgala luč, sem opazila v kuhinji gost dim. Štedilnik je pregorel, topli pod je šel. Kako naj si
Stanka Blaznik: »Če ne bi sosedje pomagali, ne vem, kako bi bilo.«
pomagam z 19 tisočaki pokojnine, kolikor je nazadnje dobil mož, 76-letni Jože, kije bil v partizanih in rudar, zdaj pa je že 20 let bolehen doma?«
Ana Grilc sicer ni bila neposredno prizadeta, a dodaja: »Še dobro, da nismo zgoreli! Tu sem že 44 let. Ko je bil še rudnik dolžan skrbeti za vzdrževanje, so redno popravljali, kar je bilo treba, zdaj moramo vse sami.« Leopold Škoberne ima mladodružino: »Še za pipo se ne splača hoditi v Krško, ker vem, da bi bilo zastonj! Štedilnik je uničen in sem se že sprijaznil, da ga moram sam plačati, ker 3- ozir. 5-letna otroka ne moreta biti v ledenici. Ker so mi kar zazidali dimnik, je žena morala peljati otroka k svojim staršem na Bohor v Reštanj. Ko pridem s popoldanskega šihta, je v tej ledenici še slabše, kot če bi ostal zunaj.«
Stanka Blaznik, ki je utrpela največjo škodo (po prvih ocenah znaša vsa škoda na bloku okoli 350 tisočakov), ne more pozabiti težkih trenutkov: »Zdaj sem se zbudila. Kaj pa. če bo v tafco starem in dotrajanem dimniku spet zagorelo? Že pred leti, ko je zgornja soseda pozabila zapreti vodo in je nastala pozimi vstanovanju prava ploha, sta Kolar in Rebršak, odgovorna za vzdrževanje, obljubila, da bo nov strop. To so tudi zapisali, a nič! Kam naj se obrnem, da bom imela več kot 7 dni bolniške, kolikor mi pripada zaradi moža, ki ima shizofrenijo? Ne iščem denarja/ieprav sem zelo hvaležna sodelavkam senovske Lisce in sindikatu, ki so prvi zbrali 20
zvedeli od drugih strank, nas moti tudi to, da imamo šč vedno stranišča na štrbunk. Ni kanalizacije, tudi zato moramo skrbno zapirati stanovanja pred podganami.«	p	pERC
Vsak deseti vsaj eno inovacijo
Sevničani začeti množično gibanje Pl (»Predlagaj inovacijo«)
SEVNICA — Občinska raziskovalna skupnost in občinski sindikalni svet sta priredila uspešen seminar o množični inovacijski dejavnosti, na katerega sta povabila udeležence tudi iz drugih posavskih občin. Na seminarju so gostitelji: predsednik komisije za inovacije Jože Teraž, inovatorja Slavko Zakošek iz Kopitarne in Stane Resnik iz Stillesa ter tajnik ORS občinske raziskovalne skupnosti Maks Zupanc, predstavili svoj model pospeševanja inovacij.
Te dni bodo rumeni lepaki in modre brošurice v znaku Pl
(»Predlagaj inovacijo«) dobesedno preplavili kolektive in krajevne skupnosti: S to potezo želijo Sevničani vključiti v gibanje vsakega občana in delavca. Ne skrivajo ambicij, da bi zbrali po en koristen predlog od vsakega desetega.'Zb-rane predloge bodo pregledovali vsake tri mesece, najboljšega inovatorja pa bodo proglasili za inovatorja leta.
A. Ž.
IMAJO TUDI KAJ POKAZATI — Poslej obstaja tudi sevniški model pospeševanja množične inovacijske dejavnosti. Sevniški izumitelji in organizatorji so ga predstavili v soboto po uspelem dvodnevnem seminarju prof. Žleta in sodelavcev. V sredini: Stane Resnik iz Stillesa pojasnjuje izkušnje. Iz te tovarne je letošnji inovator leta sevniške občine. (Foto: A. Železnik)
tisočakov. Lisca mi ife more kar naprej pomagati z dopusti. Kot ste lahko
Molče so pokimali za sklepe
Zakaj »tiha seja« o pomembnih stvareh? — Odpadli kar dve točki
SEVNICA — Končno je bil 5. decembra le sklepčen občinski komite ZK. Je opravil popravni ižpit, kot smo zapisali pred sejo v prejšnji številki našega glasila?
Poročevalec je glede odgovora na to vprašanje v kaj nehvaležnem položaju. Na seji je bilo glasno prebranih vseh 15 sklepov, kijih je zbral komite v razpravi po 13. seji CK ZKJ. Sprejeti so bili brez razprave. Morda jim res ni bilo kaj dodati. Sledil je daljši uvod o zaključku delovnih skupin in o drugih ugotovitvah, ki jih je moč povzeti iz zapisnikov, toda tudi o teh stvareh skorajda ni bilo razprave. Prav tako ne ob poročilu o tričetrtletnem gospodarjenju.
Točki, pri kateri bi obravnavali občinski razvojni načrt do leta 2000 in republiško resolucijo, sta odpadli, ker na seji ni bilo poročevalcev.
Sledil je spisek informacij pod razno. Tako osnovna organizacija občinske uprave še vedno zameri predsedstvu, zakaj se je celo dvakrat drznilo razpravljati o proslulem imenovanju načelnika za ljudsko obrambo. Da se nesporazumi ne bi ponovili, bo pred sedstvo delalo tako tudi ob vseh
drugih pomembnejših kadrovanjih.
Informacija o tem, zakaj je (revna) sevniška občina edina v Posavju ob koncu lanskega leta izgubila skoraj 12 milijonov novih dinarjev, ker je imela presežke v občinskem proračunih in sisih, je spet ostala bre^razprave. Davkarji so dosegli ne le 95-odstotno, temveč celo 100-odstotno izterjavo. Brežičani so v podobnih razmerah konec leta raje izkazali primanjkljaj, Krčani pa zanemarljiv plus, medtem ko so bili Sevničani očitno bolj »papežki od papeža«.	A	j
Ponovila bi svojo pot
Hedviki Leskovar red dela s srebrnim vencem
SEVNICA — Pisalo se je I. december 1951, ko je odšla 19-letna Hedvika Leskovar iz rodne Bučke peš v Sevnico, v tedanjo savsko ali, nemško šolo, kot so ji rekli domačini. Bila je prva vzgojiteljica, ki seje zaposlila pri delu z malčki, kar je do takrat spadalo še v domeno učiteljic. Tedaj je bil vrtec, tega se spomni še malo Sev-ničanov. v občinski stavbi, tam, kjer zdaj dajejo bone, podaljšujejo vozniška dovoljenja in izdajajo potne liste. V desetletjih, ki so od
tedaj minila, je sevniško otroško varstvo pridobilo še marsikaj, od vrtca v šoli pod gradom do sodobnih prostorov sredi blokovsega naselja.
»Ko mi je bilo v življenju najtežje. sem vedno našla ravnovesje
v sebi prav med otroki.« se danes z radostjo v srcu spominja tistih lepih časov. Zdaj živi v pokoju v novi, z lastnimi rokami zgrajeni hiši, le nekaj korakov stran od stare domačije, iz katere je pred toliko leti z negotovimi koraki odšla v svet. ' Kajpak, pristavi v isti sapi, bi znova postala vzgojiteljica, če bi morala začeti vse na novo.
Hedviki tudi v pokoju ni dolgčas. Ima polno načrtov, kaj vse še bo postorila v svojem domu, kjer jo skoraj brez števila različnih drobnih predmetov spominja na kuštrave glavice, ki jim je posvetila najaktivnejša leta svojega življenja.
Ob letošnjem občinskem prazniku seje njenega prispevka spomnila tudi širša družba in ji podelila zasluženo priznanje, red dela s srebrnim vencem.
A. Ž.
Novo v Brežicah
ZMAGO PREPUSTILI SOSEDOM — Ljudjeso se na tihem že veselili, da bodo na Bojsnem izdelovali zgornje dele ženske obutve. Toda »Zmaga« iz Ljubljane je zahtevala finančno soudeležbo občine — 10 milijonov dinarjev za nabavo strojev. Pa cvenka ni bilo, zato so za vseh80delov-nih mest ponudili prostor in denar sosedje Krčani. Obrat bodo uredili v eni od opuščenih šol in »Zmaga« je zdaj njihova.
PREVEČ LUČI? — Običajno se krajani pritožujejo, da so ulice premalo razsvetljene, tokrat pa je obratno: cesti pod obzidjem so na zboru krajanov prvih treh rajonov očitali, da preveč razkošno troši elektriko, zato naj bi poslej gorela le vsaka druga svetilka. Pa seje našel občan, kije ponudil tako rešitev,’ da bo volk sit in koza cela: ker sta v svetilki po dve žarnici, bodo po eno odvili in privarčevali enak znesek, ko če bi gorela le vsaka druga luč.
11 BR£Zl$K€ft ROR0DNIŠNIC£
a
Od 2. do 7. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Bariča Barkovičiz Rajca — Štefana, Ružiča Runtas iz Dubrave — Igorja, Irma Cizi iz Brežic
— Andreja, Ivanka Turajlič iz Brežic
— Saša, Veljka Radivojevič iz Brežic
— dečka, Nada Blatnik iz Presladola
— Vesno, Slavica Poznič s Senovega —; Simono, Mirjana Obranič iz Nove vas'
— Danijela, Vilena Matijevič iz Zdencev — Radivoja, Zdenka Kurto-vič iz Dolenje vasi — Polonco, Ljiljana Ažič iz Bregane — Kruna, Nada Skromrak izSav. Marofa — Ivana, Fanika Medvešek iz Gor. Leskovca — Damjano, Gabrijela Haueriz Dobove
— Bruna, Marica Jandrečič iz Kladja
— Tomislava, Lutvija Šavrič iz Vel-Obreža — Damirja, Frančiška Oslakovič iz Male Rakovice — deklico, Dragica Bogovič iz Kraljevca na Sotli — Tomislava. Čestitamo!
Krške novice
i
KARANTENA — Prejšnji četrtek so predstavniki Mercatorja " Agrokombinata Krško povabili novinarje in nekatere goste na pričetek polnjenja prašičje farme na Pristavi-Čakanje na prve prašiče je bilo zaman, ker so sporočili, da zaradi karantene ne smejo iz Ihana. Bila pa je to vsaj še en* priložnost, da so si nadvse ljubeznivi in tako poredkoma pikri stanovski koleg' izmenjali nekaj šal in bodičk, pac okolju primernih...
DRAGI LOKALI — Na lepi i" sodobni tržnici so že vidni nekateri rezultati »kakovostnih« Pionirjevih* del. Pri enem lokalu so morali pomagati preluknjani strehi kar z vedrom in te dni navijajo bolj za zimo brez padavin kot pa za Križaja, Franja i" druge reprezentante. Vsi so vsaj male pi jezni, ker jim Kostak nikakor nr ni preneha pošiljati novih računov: ^ nekatere visoke številke že celo tak® motijo, da razmišljajo o prodaji drage plačanega lokala.
TOPLA VODA — Gasilci kršk£ poklicne gasilske enote so prejšnji teden s posebno kemikalijo in tud) samo z vročo vodo spirali pobočje pr' __ Belem bregu, kjer je prejšnji mesec nevestni voznik prevrnil cisterno s prikolico z 38.000 litri nafte in riatc v pobegnil. Ko bi se šofer vsaj male |e zavedal, kolikšne skrbi in stroške be povzročil s skoraj deveturnim odlaša-njem, preden se je oglasil na milici, bise verjetno sam kaznoval, denimo, vsaj * , enoletnim umivanjem — le z mrzle vodo...	za
Sevniški paberki
Štl
32
POSNEMANJA VREDEN ZGLEP pr — Dva dni, vsakič več kot osem ur,j£ ku trajal v sindikalni dvorani semina' 0(j »MID« — za množično inovacijske . dejavnost. Vse je bilo preračunano n3 minute natančno. Oba dneva so imel' tudi stoodstotno udeležbo. Zgledi i torej, ki naj bi vlekel tudi druge prirfski ditelje sestankov v tej dvorani. Zato p3 rar so uredili tudi nekatere nujU!po podrobnosti. Uvodničarji so se držaja dogovorjenih okvirov, bili so odmoOre brez bojazni, da zato kasneje ne bi bil'tre sklepčni, bila je kava, na kosilo in O^-bli: tam je vozil avtobus. Pa naj še kdo rečeleti da Sevnica nima pogojev za kongresh.nu turizem!	dir
RENDEZ—VOUS — Na svoj1^0. turneji se je v torek v gasilskem doBH,
netnifil timi innm anenmnal D n n /lf>7l «
ustavil tudi znani ansambel RendeZ', vous. Res škoda, da na sobotne!1' sejmu ni bilo Ribničanov.dabi razširil’ ^*
dvorano.
so -v d
MOST BO — Vse kaže, da bod^a cestarji še letos lahko na novi mostfnai Šmarju dali tudi ploščo. Kojekazalo# prav slabo, če bodo lahko zabetoniral’ ( tudi drugo stran, jim je uspelo tudi te lur Ne kaže pa se jeziti nanje. Cestarji Šjtja pričeli delati nemudoma, ko so dobili'Vej roke načrte, ki pa so bili seved»]a’ narejeni v času lepega, predvsem p*giji toplega vremena.	jnoi
jav
BUČKA: V NEDELJO g?
ZA CESTE
lijo
BUČKA — V tej krajevni skupn bodo v nedeljo od 7. ure dalje o| volišča. Krajani bodoglasovalious bi 1,5 -odstotnega samoprispevk. katerim želijo 10 odst. zbranega de rja nameniti za ureditev peskokc preostalo pa za vzdrževanje krajev poti.
6 E
LENJSKI UST
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
I
O besediloslovju
Zanimivo predavanje dr. Toma Korošca
NOVO MESTO — Konec prejšnjega tedna je prišel na dve delovni srečanji v Novo mesto vidni slovenski jezikoslovec dr. Tomo Korošec, širši javnosti znan zlasti po petminutnih prispevkih za boljši slovenski jezik, ki jih je pred nekaj leti pripravljal za ljubljansko televizijo.
Dopoldne se je kot predstojnik katedre za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki že deveto leto vzgaja in izobražuje obramboslovce, pogovarjal s piedstavniki novomeške občine, odgovornimi za usmerjanje, štipendiranje in kadrovanje študentov obramboslovja. Posvet je dal vrsto pobud za to, kako pravočasno poskrbeti za kadrovski naraščaj, potreben šolam, delovnim organizacijam in specializiranim službam za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Dr. Tomo Korošec se je kot znanstveni in pedagoški delavec veliko ukvarjal s časopisnim jezikom. Zato se je tudi odločil za predavatelja slovenskega jezika na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Sprejel je tudi zahtevno nalogo soavtorstva učbenikov za slovenski jezik v tretjem in četrtem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja.
Za učbenik Slovenski jezik 4, ki bo v kratkem prišel iz tiskarne, je na podlagi veljavnega učnega načrta napisal obsežen prispevek o besediloslovju. To je bil tudi tematski okvir za nekajurno predavanje učiteljem slovenskega jezika s srednjih šol Dolenjske in Posavja, ki bodo učbenik prenesli v šolsko prakso.
Besediloslovje je bilo v slavistični stroki na Slovenskem doslej premalo znano in upoštevano, zato ga v teoretičnem in praktičnem pogledu sprejemamo z zamudništvom, tudi za šolsko rabo. Pri besediloslovju gre za specifično analiziranje umetnostnih in neumetnostnih besedil, kjer se povezujeta znanje jezika in njegova uporaba. Bistveno pri tem je, da se tvorec besedila in tisti, ki besedilo sprejema, ustrezno sporazumeta.
Dr. Tomo Korošec meni, da je prenos besediloslovja v učbenik za srednjo šolo utemeljeno in potrebno dejanje.
J. ŠKUFCA
Meje prehodnejše za sodelovanje?
Čas zahteva od načrtovalcev kulture, da se ne ustavijo pri občinskih ali regijskih mejah — Na medregijskem posvetu v Novem mestu: kako načrtovati srednjeročni _____in dolgoročni razvoj, da Dolenjska v kulturi ne bo več bela lisa
NOVO MESTO — »V minulih obdobjih smo po občinah različno razvijali kulturno dejavnost. Zdaj, ko so časi taki, da seje treba boriti za vsak dinar, so veliko na boljšem tisti, ki za kulturo skoroda niso mignili sprstom. Mnogo manj jih skrbi, kako bodo preživeli, saj stroške za kulturo pokrijejo brez posebnih naporov.«
Tako je razmišljal eden od razpra-vljalcev na ponedeljkovem posvetu o planiranju v Novem mestu, ki sta ga pripravila medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in za Posavje, udeležila pa sta se ga tudi pisatelj Vladimir Kavčič, predsednik skupščine republiške kulturne skupnosti, in Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Poudarili so, da bi morali povsod najprej pripraviti analizo o tem, kaj se je s kulturo v občinah, regijah in seveda tudi v republiki dogajalo v zadnjih letih, v iztekajočem se srednjeročnem obodboju, saj naj bi nova kulturna »petletka« temeljila na dosežkih in izkušnjah prejšnje. Prav tako je treba pripraviti dokumente za razvoj kulture do konca tega tisočletja.
Tako srednjeročni kot dolgoročni razvoj kulture bo tako na Dolenjskem kot v Posavju teže začrtati kot vdrugih občinah in regijah, še posebej, ker naj bi navkljub težavnih časom tudi na tem področju naredili pomemben korak naprej. Pri tem ne bodo toliko
Kultura pod politično lupo
O perečih vprašanjih kulture in njenega razvoja bo kmalu razpravljal tudi CK ZKS _	___________— Pred tem javna razprava o tezah o kulturi____________
V politiki že dolgo ni več tuje spoznanje, da je potrebno o kulturi kaj tehtnega in odločnega reči tudi tedaj, ko tega področja ne pretresajo j|a|različnejši ekscesi. Vprašanj, vrednih poglobljene obravnave, je vedno dovolj tudi v obdobjih, kijih imajo politiki za mirnejša. Med najbolj aktualna ta čas sodijo vprašanja, kaj bo s kulturo v naslednjem srednjeročnem obdobju in kaj do leta 2000. Ker so dokumenti za obe planski obdobji že skoraj nared, oblikujejo pa se tudi stališča do razvoja posameznih dejavnosti, je treba pred sprejemom pogledati, ali so »kažipoti« pravilno Postavljeni, ali predvidene usmeritve tudi kulturi zagotavljajo korake naPrej, ne pa morebiti samo stopicanje na mestu ali celo kakšen korak nazaj.
nizacijskega položaja kulturnih dejavnosti. Tako so že v predsedstvu opozorili na nesprejemljivo zoževanje materialne osnove za kulturo in menili, čeprav je seveda razumljivo, da mora tudi to področje ugrizniti v kislo jabolko omejenih gmotnih možnosti.
IZ.
pomembna sredstva kot načini, s katerimi naj bi dosegli kulturno »prebujenje«. Z drugimi besedami, poskrbeli, da bo vsaj za to, kar bo, dovolj »uporabnikov« oziroma »odjemalcev«.
JOŽE VRŠČAJ RAZSTAVLJA V »NAMI«
LJUBLJANA — V razstavišču Nama pri ljubljanskem tromostovju so na ogled male (kockaste) plastike akademskega kiparja Jožeta Vrščaja. Črnomaljski rojak, ki živi in dela v Ljubljani, se predstavlja že štirinajstič kot samostojen razstavljalec, udeležil pa se je tudi osemnajstih skupinskih razstav.
»FRAKL« ZA UČITELJE
SEVNICA — Občinska izobraževalna skupnost je pred dnevom republike pripravila v gasilskem domu srečanje prosvetnih delavcev. Učitelji, ki so že nad dve in tri desetletja zvesti svojemu poslanstvu, so prejeli posebna priznanja. Igralec Zlatko Šugman je izvedel- Mikelnovo satirično monodramo »Fraklova vrnitev«.
NOVA RAZSTAVA V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — V »viteški dvorani« tukajšnjega zdraviliškega doma so že več dni na ogled dela idrijske slikarke Fanči Gostiša. O njenih slikah so zapisali, da so lirično ubrane, kar daje pokrajinskim motivom, zlasti tem, p^ebno žlahtnost. Čeprav nešolana, ne zaostaja s svojimi deli za izpovedno močjo akademsko izobraženih likovnikov.
Na Dolenjskem in v Posavju si bodočnosti kulture ni moč zamišljati brez boljšega sodelovanja med občinami. V okviru tega bo nujno razrešiti vprašanje, kakšen dejanski položaj naj dobe ustanove medobčinskega pomena, in takih jevobeh regijah kar precej_ • Primerjave z drugimi slovenskimi območji in vrsta najrazličnejših podatkov kažejo še zlasti Dolenjsko kot pokrajino, ki se ne more pohvaliti s kulturno razvitostjo. Še vedno lahko govorimo o beli lisi, ki pokriva tako Dolenjsko z Belo krajino kot Posavje, čeprav so tudi na tem območju svetle izjeme. Takim ugotovitvam, ki jih je bilo tudi slišati na posvetu, je težko oporekati. Zato bi morali zdaj pripraviti take načrte, ki bi zagotavljali, da se bo bela lisa vsaj zmanjšala, če je že ne bo moč odpraviti.
L Z.
PRI SLONU SPET RAZSTAVA
NOVO MESTO — V razstavišču pri Slonu ob Cesti komandanta Staneta so na ogled fotografije mlade avtorice Lavoslave Benčič iz Poreča. Tojetretja samostojna razstava Benčičeve, ki seje s fotografskimi deli prvič predstavila javnosti pred tremi leti. S to prireditvijo pa po več mesecih mrtvila spet oživlja tudi razstavišče Pri slonu, kije nekako specializirano za fotografske razstave.
KOSTELCI SPET NA ODRU
KOČEVSKA REKA — V okviru praznovanja dneva republike KUD Kostel. Nastopila sta moški pevski zbor pod vodstvom Iveta Staniča in folklorna skupina pod vodstvom Cveta Križa. Z recitacijami so se predstavili učenci domače šole. Dvorana je bila nabito polna.
Slovenski centralni komite ZK, ki se -e odločil perečim vprašanjem kulture Posvetiti eno naslednjih sej, izhaja iz ugotovitve, da kulture ni moč obravna-ač vatiločenoodsiceršnjihdružbenopoli-jhčnih in gospodarskih tokov v Slove-mjt m ostali Jugoslaviji ter njene polne odgovornosti za afirmacijo človeka, svobode, demokracije, socialističnega samoupravljanja. Vse to pa je tudi
okvir
za priprave na to sejo in javne
razprave o tezah o kulturi.
Ko je o tem tekla beseda v Predsedstvu CK ZKS, so menili, daje nujno predvsem natančneje opredeliti :cuje plenuma slovenskih komunistov.
ob tem pa videti, kje so žarišča za izrabljanje kulture v protisamou-pravne in druge nesprejemljive namene. Tega pa, kot so navrgli, ne bi kazalo precenjevati, saj mora temeljna bitka z nosilci drugačnih stališč in nagibov potekati v frontni SZDL, in to argumentirano.
Čeprav se zdi to najpomembnejše, pa v javni razpravi in v centralnem komiteju ne bi smelo biti prevladujoče. Nič manjše pozornosti ne bi smela biti deležna problematika, ki sicer določa dejanski položaj kulture, še posebej nerešena vprašanja gmotnega in orga-
Spet lep večer z antologijo
Na prireditvi v Valvasorjevi knjižnici sodelovalo enajst pesnikov iz antologije  »Pesmi dolenjske dežele«— O knjigi govoril prof. Janez Plestenjak
KRŠKO — Antologija »Pesmi dolenjske dežele«, ki jo je uredil Janez Menart, izdal pa Dolenjski list, je doživela še eno javno predstavitev z literarnim večerom. Prireditev je bila minuli petek v čitalnici Valvasorjeve knjižnice, z njo pa so počastili tudi 3. december, rojstni dan velikega slovenskega Parnasa.
Brez mecenov ne gre
Metliška društva se morajo tudi sama znajti
METLIKA —Zacelotnokulturo metliški občini naj bi bilo v bo [,e.,0^njem letu na voljo 5 milijonov 5a. “inarjev. Seveda gre tu za denar, ki jSt Ste za kulturo v tej belokranjski ,j i °bčini v okviru tamkajšnje kulturne zlo skupnosti, dodaten denar, ki si ga zaslužijo ali kako drugače dobijo številna društva, tu ni vštet. Od Je Pol stare milijarde je prispevek od “ruto osebnih dohodkov le dobrih P * ‘0 starih milijonov, ostali denar pa i j*r,(!e od najemnine za dvorano v rti< J "em domu, vstopnine za kino, ;l(0 ?“ republiške kulturne skupnosti in ni12 drugih virov.
l£j,
*e .Od tako zbranih sredstev kulturna 'V Pnos> največ nameni za financi-rfraiJ, Belokranjskega muzeja, edine J .poklicne kulturne ustanove v občini, (jfa Ha,ero metliška občina prispeva re,J!n° potrebrjega denarja, ostali dve fV-tjmi pa črnomaljska občina in repu->,■ uska kulturna skupnost. Tako bo *i,os metliška kulturna skupnost za :s muzej namenila dober milijon novih marjev. Za vzdrževanje kulturnega jfjf °_ma je za letos predvidenih 400 ti-ml, °čakov, za celotno dejavnost Zveze leži “‘turnih organizacij, ki združuje vsa 'eh! | turna društva v občini, pa naj bi šlo irjk le,°šnjem letu 433 tisočakov, vendar v° ves la denar in še malo več porabil že )(jo .“evetih mesecih. Nasplohjevnavadi. c, t „a “ruštva dobijo njim namenjeni de-oV	prvem polletju.
r«! i. t-ePrav je res, da je za amatersko kul-<0r' rov°Bčini433tisočakovmalodena-Vftje prav tako res. da se ta delež le 'L ;eca- Prav tako pa je res, daje v prime-laV|.z drugimi občinami v dolenjski re-PtSU1 še vedno precej majhen. Tako v ovomeški občini namenjajo za de-J 'most Zveze kulturnih organizacij ) .1' 3,5 milijona dinarjev, v trebanj-r..13 milijone in v črnomaljski okoli mi-Jl°n dinarjev. Prav tako pajeres.dasi “rsikateri prepotrebni dinar metli-„.a društva zaslužijo sama ali dobijo veC* drug način. Tako Beti močno pod-ta.fn de'ovanje svojega pevskega zbora e/vn nasploh imajo za kulturno delovanje 0p> 0 |čini v tej delovni organizaciji velik v[1ilP0sluh. Folklorna skupina in tambu-
raši si tudi večino denarja zaslužijo z nastopi in z vsakoletno veselico »Razkošje v stelji«, kar velja tudi za metliško mestno godbo. Nasploh velja, da je delovanje metliške kulture v precejšnji meri odvisno od zagnanosti posameznikov in njihove usposobljenosti.
A.	BARTELJ
Obiskovalci so prisluhnili pesmim enajstih avtorjev iz antologije. Pesniki Jože Dular, Marjanca Kočevar, Milan Markelj, Silvo Mavsar, Ivan Perhaj, Severin Šali, Ivan Škofljanec in Ivan Zoran so svoje verze brali sami, pesmi
9 Krška prireditev bržkone ni bila zadnja, saj se podobne predstavitve že v bližnji prihodnosti obetajo tudi v Metliki in Trebnjem, izdajatelj antologije Dolenjski list pa je dal pobudo za literarne večere še v Črnomlju, Kočevju in Ribnici.
Jožeta Cvelbarja, Ančke Salmič, Leopolda Turšiča in Lada Smrekarja (slednji se prireditve ni udeležil iz objektivnih razlogov) sta interpretirala domačina Vida Kuselj in Ivan
Mirt, medtem ko je nekaj pesmiToneta Srebrnjaka prebral Andrej Bartelj iz Novega mesta. V glasbenih točkah, s katerimi so prireditelji popestrili večer, so nastopili učenci krške glasbene šole.
O antologiji »Pesmi dolenjske dežele«, knjigi, ki je presenetila že mnoge ljubitelje poezije, je nekaj izbranih in na moč laskavih misli povedal prof. Janez Plestenjak iz Krškega. Obžaloval je, ker na večeru ni bilo Janeza Menarta, saj bi le-ta mogel in znal kot urednik tako obsežne knjige povedati marsikaj, kar bi še zanimalo obiskovalce. A če mu je že naloženo govoriti o »Pesmih dolenjske dežele«, si ne more kaj. da ne bi poudaril, kako ta pesniški cvetober v mnogih pogledih (kvalitetnem, estetskem) presega podobna pesniška dela.
Prof. Plestenjak je ob tem v kratkih črtah predstavil vse sodelujoče pesnike. Obiskovalci so še posebej pozorno spremljali avtorje, ki so ali zrasli v krški občini ali pa tu delovali in še delujejo ter jih s ponosom štejejo za svoje.
Podobno kot prvi predstavitveni večer ob koncu oktobra v Novem mestu je tudi ta v celoti potrdil, da literarni večeri nikakor niso preživela oblika stikov med avtorji in bralci oziroma poslušalci in da so ti stiki lahko tudi zelo zanimivi. In tudi vnaprej se ni bati, da stoli ne bi bili zasedeni, seveda če bodo na takih večerih sodelovali avtorji, ki imajo kaj povedati in ki znajo pripovedovati v umljivem jeziku. V takem jeziku pa so tako rekoč vsa besedila, zbrana v antologiji. Drugače tudi ne more biti, saj so »Pesmi dolenjske dežele« v prvi vrsti namenjene branju in podoživljanju pesniškega sveta.
Gost ne zajema samo iz krožnika
V Dolenjskih Toplicah pripravljajo za zdraviliške goste zanimive kulturne prireditve — Leon Šuštaršič, edini poklicni animator
DOLENJSKE TOPLICE — »Topliško poletje seje letos izredno dobro obneslo, vse prireditve so vzbudile veliko pozornost tako pri gostih kot krajanih, zato smo se v Zdravilišču odločili, da bomo z njimi nadaljevali tudi prihodnje leto, samo da se bo začelo nekoliko prej, že aprila,« pravi Leon Šuštaršič, kije v tej turistično-zdraviliški delovni organizaciji zaposlen kot poklicni turistični in kulturni animator.
Program, ki ga je Šuštaršič pripravil na podlagi dosedanjih izkušenj in gaje delovna skupnost že potrdila, predvideva, da se bodo v zdraviliških prostorih, še posebej v tako imenovani »viteški dvorani« in dvorani poleg nje, tudi leta 1985 vrstile najrazličnejše kulturne prireditve. To bodo likovne razstave, literarni recitali, nastopi glasbenih in plesnih skupin, pevski koncerti in še kaj. Tudi mala slikarska kolonija naj bi tekla v okviru prizadevanj, da bi v Zdravilišču povečali kulturno ponudbo in s tem ustvarili možnosti za še ugodnejše bivanje gostov.
»Vse, karkoli načrtujemo in pripravimo, je namenjeno v prvi vrsti gostom. Izhodišče ni novo: gosta, ki se odloči priti k nam, ne zanimajo le storitve, ki mu jih kot zdraviliška
organizacija pač nudimo, ampak tudi kaj takega, kar bi zapolnilo in obogatilo njegov prosti čas. Za to pa je treba organizirano skrbeti. V Dolenjskih Toplicah opravljam to dolžnost jaz. Kot vem.semtudiedini .poklicni animator na gostinsko-turističnem področju v tem delu Slovenije.«
Pripraviti program in z njim zadovoljiti vse goste nikakor ni lahko. Nemalo teh potreb je pokazala analiza listov, s katerimi so anketirali goste. Delno so bile upoštevane že pri dosedanjih programih in dejavnosti. Več želja bo zadovoljenih prihodnje leto. »Vsega hkrati ni moč uresničiti, saj je treba pri tem upoštevati tudi možnosti, ne nazadnje tudi finančna sredstva. Resda se da v kulturi marsikaj narediti brezplačno, z razumevanjem, kot pravimo, nikakor pa ne vsega, meni Šuštaršič.
Za vnaprej pripravljajo novost. »Razmišljamo o tem,« pripoveduje Šuštarič, »da bi vtobogatoaktivnost — ta pa ne zaobsega samo kulture in oblik družabnega	življenja —
vključili tudi goste. Poglejte: k nam prihajajo pevci, glasbeniki, slikarji, pisatelji, pesniki,	znanstveniki,
profesorji in drugi izobraženi gostje.
ki bi lahko še bolj popestrili življenje pri nas. Gre za to, da bi jih. če bodo seveda zainteresirani, vključili v naš program. Kaj kdo je in s čim se kdo ukvarja pa tudi to, ali bi bil pripravljen sodelovati, bomo poslej zvedeli, še preden bo vsak prišel k nam. Poprosili jih bomo, naj nam odgovorijo. Na ta način bi lahko pri nas pripravili zanimive popoldneve ali večere.«
V Dolenjskih Toplicah bi radi sicer še marsikaj dopolnili. Poskrbeti nameravajo, da bodo gostje že prej kaj več vedeli o tem zdraviliškem kraju. Tudi o njegovi kulturni ponudbi, oblikah družabnega in zabavnega življenja, še posebej pa o vsem, kar jim lahko ponudi zdraviliška hiša. Na mizo bodo dobili program kulturnih in drugih dogajanj že za mesec naprej, tudi tistih, ki jih ne bo pripravilo zdravilišče, tako da si bodo lahko že na začetku razporedili čas'za to.
Vse. karkoli bo pripravljeno v zdravilišču za goste indostopno tudi krajanom, bo v širšem smislu del kulturne ponudbe topliškega kulturnega društva in topliške krajevne skupnosti. Seveda pa društvo samo ne bo moglo kaj dosti vplivati na izvajanje. Razlog je preprost:
Leon Šuštaršič
program, ki ga je pripravil Leon Šuštaršič in potrdil kolektiv zdravilišča. bo moral steči, saj je namenjen predvsem gostom. Tudi izvajanje najbrž ne more biti prepuščeno večjemu ali manjšemu navdušenju ljubiteljev v okviru krajevnega kulturnega društva, kar bi, sodeč po nekaterih informacijah, nekateri radi. Seveda to ne pomeni, da je sleherno sodelovanje z* društvom nezaželeno.
I.	ZORAN
	mm
	mm
	mm
	mm
Zborovodje v »šolskih klopeh«
V Novem mestu uspešno končali seminar za zborovodje iz novome-ške občine___________________
NOVO MESTO — Pred dnevi so tu izpeljali šedrugidel seminarja za zborovodje iz novomeške občine. Udeleženci,kisosezbraliv približno enakem številu kot ob koncu oktobra, ko je potekal prvi del, so pod vodstvom Mirka Slosarja še poglabljali znanje in razčlenjevali načinedelazzborom. Predavatelj Slosar je tokrat z mešanim pevskim zborom Centra usmerjenega izobraževanja v Šmihelu, ki ga vodi Franc Može, demonstriral študij sodobnih skladateljev, ki pišejo zborovske skladbe.
To je bila za večinoseminaristov novost, saj sessodobno interpretacijo zborovske pesmi tako rekoč še nobeden od njih ni preizkusil. Zanimivo je tudi, da sta prav ta interpretacija in pogovor o njej pri nekaterih, ki zvesto prisegajo na tradicionalnost v interpretiranju zborovskih skladb, naletela na odpor. Vendar je večina pravilno dojela, da je potrebno s časom naprej in tudi pri zborovskem petju poskusiti razmišljati in delati drugače, kot je bilo stoletje v navadi.
Nadaljnji in tako imenovani nadaljevalni seminarji za zdaj niso predvideni. Tako so menili udeleženci in tudi predavatelj Mirko Slosar, ki je poleg tega poudaril, da je treba znanje, ki so si ga zborovodje pridobili, prenesti v zbore in začeti delati s pevci tako, kakor je bilo razloženo na seminarju. Seveda to nikakor ne bo lahko in tudi rezultati se ne bodo pokazali čez noč. Vendar se zborovodji zdaj zavedajo, da lah ko zbori kvalitetno napredujejo le z uporabo znanja, do katerega seje dandanes moč dokopati tudi prek takih seminarjev, kot je potekal v Novem mestu. Ta seminar pa nikakor ni bil akademsko vzvišen in odtujen udeležencem, pač pa je izhajal iz tega. kar so zbori v novomeški občini že dosegli, in iz znanja, ki so ga zborovodje že imeli. V tem je tudi poglavitni razlog, da seje v celoti posrečil.
Zdaj ni nobenega dvoma več o tem, ali je izobraževanje tistim, ki hočejo delovati na področju zborovskega petja, čeprav samo ljubiteljsko, potrebno ali ne. Gre le še za to, kako naprej. Želje, da bi z izobraževanjem nadaljevali čez kako leto, v novi kulturni sezoni, niso osamljene. V prvi vrsti jim bo moral prisluhniti odbor za glasbeno dejavnost pri novomeški ZKO in proučiti, kaj je potrebno pripraviti in kako to uresničiti. Bo seminar še prava oblika ali bi morda kazalo razmisliti o še privlačnejšem načinu izobraževanja?
L Z.
Ustanavljajo regijsko enoto
Dolenjski andragogi poslej bolje organizirani — Ustanovni sestanek danes po predavanju
NOVO MESTO — Na Dolenjskem ni malo ljudi, ki se vsaj občasno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem odraslih, zato so se odločili ustanoviti enoto Andragoškega društva Slovenije. Regijska enota, ki bo povezovala tovrstne delavce iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, bo skrbela za andragoško usposabljanje članov, popularizacijo androgike v družbi in seveda za delovanje sekcij andragoškega društva. Ustanovili jo bodo danes popoldne v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov v Novem mestu, in sicer po predavanju prof. dr. Ane Kranjc z oddelka za pedagogiko filozofske fakultete v Ljubljani. Predavateljica bo govorila o temi »Smisel in pomen izobraževanja odraslih v današnjem svetu in pri nas«.
pisma
in
odmevi
* ★
* BORCI IN BORKE XV. $
* UDARNE DIVIZIJE J
*	NOVJ	£
* Vse borce XV. divizije —*
* VII. korpusa NOVJ (IV.*
* SNOUB — Matija Gubec, V. *
* SNOUB — Ivan Cankar, XII. ★
* SNOUB — Štajerska, XV. J
* SNOUB — Belokranjska, I. ★
* Artelerijska brigada, jurišni *
* bataljon XV. udarne divizije ★ *NOVJ, prištabnih enot in*
* štaba divizije) vabimo na tradi- *
* cionalno tovariško srečanje, ki * J bo v soboto, 15. decembra, ob ★
* 15.urivdomuJLAvLjubljani. ★
*	Predsedstvo skupnosti *
borcev XV. udarne J divizije NOVJ *
* ★ a*********************
PREDLOG POTNIKOV
BREG PRI RIBNICI — Poročali smo, da so na Bregu zgradili novo avtobusno postajališče (predvsem za potrebe novega naselja), vendar avtobusi ustavljajo v glavnem na starem. Stanovalci Brega predlagajo, naj bi vsaj začasno ustavljali avtobusi ob prometnih konicah, se pravi od 6. do 8. ure in od 14. do 15. ure, na novi postaji. Ta je večini potnikov, ki se vozijo na delo in z dela, bližja, kar je pomembno predvsem zdaj, ko je pred
M. G—č
Osebni dohodki v vrtcih spet »na tapeti«
Dodatna pojasnila delavcev VVO Novo mesto
Kljub podrobnejšim pojasnilom na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega vars(va Novo mesto in v Dolenjskem listu, da so v glasilu Odločajmo št. 4 napisani bruto osebni dohodki, ki naj bi jih dosegle do konca leta 1984 v vrtcih občine Novo mesto posamezne skupine delavcev, še vedno potekajo polemične razprave in pripombe o osebnih dohodkih v vrtcih zaposlenih delavcev. Zato delavci Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto dajemo konkretne podatke o tem:
V prvem polletju 1984 je bil naš povprečni čisti osebni dohodek na delavca 18.589 din. V tem času je bil povprečni čisti dohodek na delavca v občini Novo mesto 21.300din. V VVO Novo mesto smo torej za 14,6 odst. zaostajali za povprečnimi osebnimi dohodki občine ter bili tudi za 6,1 odst. pod povprečjem drugih VVO v Sloveniji. Obremenitve delavcev pa so nadpovprečne. Po 9 mesecih letošnjega leta pa zaostaja povprečni čisti dohodek v VVO Novo mesto za občinskim za 13,3 in za republiškim za 16,6 odst.
Delavci VVO pričakujemo, da bodo enake pozornosti kot naši osebni dohodki deležni tudi letni delovni načrti VVO, programi skupnosti otroškega varstva ter srednje- in dolgoročni plani za to dejavnost in da bomo skupaj poiskali čimboljše možnosti za razvoj naših najmlajših in za zagotovitev ustreznih materialnih pogojev za uresničitev le-tega.
DELAVCI VVO NOVO MESTO
Še druga plat dogodka
Prizadeti vaščani Straže pri Šentrupertu o dogodku »Napad na strojnika« — Navedba razlogov
V prispevku »Napad na strojnika«, objavljenem v49. številki Dolenjskega lista (6. 12. 1984) v rubriki Pota in st-ranpota, je strojnik Cestnega podjetja Novo mesto poskušal opisati dogodek v vasi Straža pri Šentrupertu z dne 27. novembra, ko je bil s strojem (grederjem) v naši vasi. Ugotavljanje dejanskegastanja je seveda stvar za to pristojnih organov, menimo pa, daje treba zaradi številnih potvorjenih dejstev in celo neresnic nekatere stvari pojasniti, da javnost ne bo tako enostransko obveščena.
Takoj na začetku prispevka navaja, da je v omenjeni vasi cesto širil. Zanimivo bi bilo zvedeti, po čigavem naročilu je to počel, saj vaščani o tem poprej niso bili nič obveščeni. Prav tako o kakšnem širjenju vaške ceste niso razpravljali organi KS Šentrupert, v katerih imajo delegate tudi vaščani Straže. V resnici bi moral s strojem le poravnati že napeljan gramoz. Gre torej za bistveno razliko med tem, kar naj bi delal, in med tistim, kar je dejansko delal, čeprav bi od človeka, ki (kot
Ne ogrožamo!
Odgovor Kremena na zapis »IGK in Kremen ogrožata okolje«
V 49. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 6. decembra 1984, je bil objavljen članek novinarja Jožeta Simčiča z naslovom IGK in Kremen ogrožata okolje. V njem so tendenciozne navedbe, da DO Kremen, industrija in rudniki nekovin — DE'Mirna ogroža okolje.
Očita nam malomarnost, čeprav dosledno upoštevamo vodnogospodarske smernice, ki so sestavni del dokumentacije ob izdaji obratovalnega dovoljenja za rudnik in sedimentacijske bazene. Navedba o čiščenju bazenov je povsem netočna. Bazene čistimo vsaj dvakrat na leto; zadnje čiščenje je bilo v oktobru letos, mulj pa odpeljan v opuščene dele kopa. Čiščenje bazenov je še posebej v našem interesu, saj s tem pridobivamo nov prostor za odplako. Ne vemo, od kod trditev, da se voda razliva čez robove, ker to ni res. V bližini ni njiv, temveč so le travniki, ki z izjemo enega niso prizadeti. Prizadetega pa bomo odkupili, saj imamo že potrjeno dokumentacijo za nov bazen. Od kod torej podatek o 7 ha ogroženih površin?
Navedemo naj še podatek,'da smo za pogozdovanje opuščenega kvarcit kopa sklenili pogodbo in plačali precejšnjo vsoto GG Brežice. Žal pa je pogozdovanje slabo izvedeno in je tudi rast počasna.
Zahtevamo, da pisec pojasni izvor navedb in jih prekliče, če jih ne more zagovarjati.
RUDOLF PIŠKUR, dipl. inž.
direktor Kremena Novo mesto
sam navaja) že 22 let opravlja to delo, upravičeno lahko pričakovali, da mu je jasna razlika med poravnavo in širjenjem ceste. Povsem druga stvar pa je, če naseda ljudem, ki ščitijo predvsem svoje osebne interese in se za potrebe in interese drugih krajanov ne menijo ter delajo na svojo roko tudi pri stvareh, ki jih je možno reševati samo z dogovarjanjem.
Ni nam znano, od kod strojniku podatek, da so bili vsi krajani', razen omenjene trojice, ki naj bi ga napadla, z njegovim početjem zelo zadovoljni, ko pa so mu nasprotovali tudi drugi vaščani, predvsem tisti, ki so bili neposredno prizadeti zaradi širjenja ceste na račun njihovih parcel. A to ga očitno ni zanimalo. Menda je verjel, da lahko s svojim strojem potepta kot kamenje in zemljo tudi hotenja in voljo prizadetih ljudi. Seveda mu povsem verjamemo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi povozil otroka, pa ne zato, ker naj bi bil le-ta brez varstva (bil je ob robu ceste na domačem dvorišču), ampak zato, ker ga takrat ljudje očitno niso zanimali. Če bi ga, bi stroj že ob prvem nasprotovanju krajanov ustavil, da bi razčistili položaj. Povedati je treba, da je bil tam najmanj 2 do 3 ure in daje šele po vseh mogočih poskusih, da bi s takim početjem prenehal, prišlo do konflikta, ki ga v prispevku napačno opisuje kot napad treh nanj in uporabo motike, kar ne ustreza resnici. Bistvene stvari je izpustil ter začel opisovati dogodek na koncu, brez razlogov, ki so vplivali na takšen razplet. Opisal je, pa še to netočno, le posledica svojega početja.
Nazadnje bi se res lahko kaj zgodilo otroku. Bi imeli potem strojnik in njegovi »somišljeniki« čisto vest? Vsega tega početja ne moremo razumeti drugače kot skrajno samovoljno poseganje v interese in hotenja prizadetih krajanov. S kakšno pravico lahko nekdo širi vaško cesto brez vednosti in soglasja tistih, ki bi morali o tem sami odločati? Ne bi bilo odveč, če bi strojnik malo razmislil o tem. Nima namreč opravka le s strojem, ampak tudi z ljudmi, ki jim vsak košček s poštenim delom pridobljene lastnine veliko pomeni in so ga pripravljeni, če je potrebno, tudi braniti.
D. P.
ČISTIMO SVOJ KRAJ
Prebivalci Senovega želimo imeti čisto okolje. Vsako leto organiziramo očiščevalne akcije. Letošnja je bila pred kratkim. Učenci 8. razreda OŠ XIV. divizije in mladinci senovskega Rudnika rjavega premoga smo se zbrali pred rudniškimi garažami, razdelili orodje in se lotili dela. Pometali smo parkirne prostore, okolico spomenikov in izobraževalnega centra. V parkih smo pograbili listje in pobrali papirčke. Vse skupaj smo odnesli v kontejner, kije bil kmalu poln. Na koncu smo očistili dva kanala, polna blata, ter pometli pločnike. Akcija je odlično uspela. naslednjo bomo izvedli spomladi.	MIRA	NOVAK,	8,a
OŠ X'V. divizije Senovo
NARAVOSLOVNI DAN
Sredi oktobra smo imeli učenci obeh petih razredov naše šole prvi naravoslovni dan. Vreme nam je bilo naklonjeno. Odšli smo na Gornjo Težko vodo h Kraljevim, kjer sta nam gospodar in gospodinja razkazala kmetijo in pripovedovala o delu in življenju na kmetiji. Po ogledu lepo urejenega hleva smo odšli na polje, kjer smo se lotili nalog. Opisovali in risali smo pridelke, merili velikost plodov, merili njive, temperaturo zemlje, določali strani neba itd. Našaskupinaseje tudi pogovarjala z gospodarjem o velikosti obdelane zemlje, o načinu obdelave, gnojenju, nakupu semen, prodaji plodov in še očem. Potem smo se lotili obiranja koruze. Hitro smo pospravili dve njivi. Gospodinja nas je pogostila s sokom, jabolki In orehi. Sledile so razne športne igre.
DARJA KREVS, 5. a OŠ Janez Trdina Stopiče
SLAB OBISK . PRIREDITVE
Tudi v Krškem smo imeli eno od predstav XII. festivala »Revolucija, glasba, mir«, ki je potekal v 18 slovenskih mestih. Prireditve pa se je udel-' ežiio dokaj malo gledalcev. Velika dvorana Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem je bila zasedena le polovično. Obiskovalci pa smo zaključili, da bi bilo takih prireditev lahko še več. Vsapohvala velja nastopajočim: MPZ Slava Klavora iz Maribora in mladim članom baletne skupine plesnega kluba Kazina iz Ljubljane. TAMARA VONTA, 8.č OŠ Jurij Dalmatin Krško
CICIBANI ŽE PIONIRJI
Dan republike smo proslavili tudi na naši šoli. Pripravili smo svečanost, namenjeno vsem cicibanom, ki so ta dan postali pionirji. Ob tem smo se spomnili Sava Kladnika, po katerem se imenujeta naša Sola in pionirska organizacija. Na proslavi smo cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Program šo pripravili pevci, recitatorji in člani ritmične skupine. Pokroviteljica sprejema je bila Ljubljanska banka, ki je novim pionirjem pripravila tudi pogostitev.
MELIJA ZEMLJAK OŠ Savo Kladnik Sevnica
»Z BREGOV KRKE«
ŽUŽEMBERK — Žužember-ško osnovno šolo so 24. novembra poimenovali po7. korpusu NOV in POJ. Ob tej priložnosti je literarno-novinarski krožek šole v sodelovanju s člani zgodovinskega krožka izdal posebno številko glasila »Z bregov Krke«, ki je v celoti posvečena 7. korpusu. Glasilo prinaša pogovore učencev, članov obeh krožkov, s Francem Poglaj-nom-Kranjcem, komandantom 7. korpusa, z Janezom Vipotnikom, političnim komisarjem 7. korpusa, s FrancemTavčarjem-Rokom, komandantom dolenjskega vojnega področja ter spomine številnih preživelih borcev in krajanov Žužemberka na vojne čase in delovanje 7. korpusa. Učencem velja za trud in opravljeno delo izreči vso pohvalo.
NOVI PIONIRJI — Po pionirski zaobljubi, da st' bodo pridno učili, so ob dnevu republike sprejeli v pionirsko organizacijo tudi 25 cicibanov v štiri-razredni osnovni šoli v Dolenji Nemški vasi. S titovko na glavi in z rdečo rutko okrog vratu so nato novopečeni pionirji skupaj s starimi počastili tudi dan republike. (Foto: Fanika Mališič)
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 14. XII.
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar. Zima, Kpš za košem. Ruščina, Kaj je film. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Planet Zemlja, Mali program. Risanka, Teorija književnosti, Zadnje minute
17.05 — 00.10 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 PIHALNI ORKESTRI: Zvoki z osvobojenega ozemlja
17.55	ZA MANO, MULCI, madžarska otroška serija
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	ZDRAVILNE VODE: Čateške terme, izobraževalna serija
19.05 RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNFVNIK
19.55	VREME
20.00	VČERAJ ZA JUTRI: Tekmovalna vnema, dok. serija
20.45	NE PREZRITE
21.05	DA, GOSPOD MINISTER, angleška humoristična nanizanka
21.35	DNEVNIK
21.50	PRIMER PATTY HEARST, ameriški Film
Ugrabitev hčerke ameriškega magnata Hearsta, njeno kasnejše sodelovanje ssimbionisti. njenimi ugrabitelji, njena aretacija, sojenje in kasnejši zapor, vse to je napolnjevalo časopisne stolpce z vrsto različicami tega dogodka. Eno izmed različic, namenjeno predvsem televizijskim gledalcem, je posnel ameriški režiser Paul Wendkos
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Otfoška televizija — 18.15 Ob slovesnih priložnostih — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik r-
20.00 Tricialna glasba — 20.45 Zagrebška panorama —	21.00 Mimogrede povedano — 21.50 Gora na temni strani meseca (švedski film)
TV ZAGREB
16.30	Videostrani— 16.40TVvšoli"
17.40	Poročila — 17.45 Otroška televizija — 18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka —- 18.45 Šola zelenega načrta — 19.30 Dnevnik "
20.00 Sogun — 21.00 Spomini na Glen-na Millerja — 21.45 Dnevnik — 22.00 V petek ob 22 h
SOBOTA, 15. XII.
8.05	— 13.30 in 14.45 — 23.50 TELETEKST
8.20 POROČILA
8.25 CICIBAN, DOBER DAN — Klovni so bolni od smeha
8.40	ZB1S — J. Ribičič: NANA, MALA OPICA, otroška serija
8.55 PEŠEC V AVTU, otroška serija
9.20 A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka
9.55 ČUDEŽI NARAVE: Pelikani, kanadska poljudnoznanstvena serija
10.25 Piancavallo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), prenos 1. teka
11.30	VČERAJ ZA JUTRI: Oktobrski obračun, dokumentarna oddaja
12.25 Piancavallo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), prenos 2. teka
15.00 POROČILA
15.05	NEZNANI CHAPLIN — VELIKI REŽISER, angleška nadaljevanka
16.00 VATERPOLO — JUG : PARTIZAN
17.00 KOŠARKA — BORAC — CRVENA ZVEZDA
18.30 ČUDEŽI NARAVE, kanadska poljudnoznanstvena serija
19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NOCOJ IZ CANKARJEVEGA DOMA: Big Band RTV Ljubljana 21.50ZRCALO TEDNA
22.10 PRINC IGRALCEV, ameriški film
23.45	PR 23.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.20	Test — 15.35 Srečbo, Kekec (slovenski film) — 17.05 Zlati cekin 83'
— 18.15 Dnevnik Otčenaška — 19.00 Spominski album — 19.30 Dnevnik"
20.00 TV plošča — 20.30 Feljton "
21.35	Poročila — 21.20Športnasobota
— 21.45 Vse ob svojem času (ameriška nadaljevanka) — 22.45 Poezija
TV ZAGREB
9.05	TVvšoli— 14.30 SedemTV dni"
15.00 Svetovni pokal v smučanju: slalom (ž) — 15.45 Poročila — 15.50 TV Koledar — 16.00 Vaterpolo Jug: Partizan — 17.00 Košarka Borac : CZ
— 18.30 Medtem— 19.30 Dnevnik"
20.00 Lov na dediščino (ameriški film)
— 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna
NEDELJA, 16. XII.
8.05	— 22.35 TELETEKST
8.20	POROČILA
8.25 ŽIV ŽAV, otroška matineja
9.15	ZA MANO. MULCI, madžarska otroška serija
9.55	Madonna di Campiglio: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenost L teka
11.00625 oddaja za stik z gledalci 1 I.20ČEZTRI GORE: Kvintet bratov Zupan
11.50	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek 1. teka
12.25 SVETOVNI POKAL V SMU-
ČANJU — VELESLALOM (Z), prenos 2. teka
12.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 2 teka
14.25 POROČILA
14.30 G. Stefanovski: NAŠA LETA, nadaljevanka TV Skopje
15.30 VISOK PRITISK zabavnoglasbena oddaja TV &oper
16.25 EDVARD IN KAROLINA, francoski film
17.55 ŠPORTNA POROČILA 18.10TV KVIZ
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 A. Marodič: RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK. TV nadaljevanka
21.00 TV PLOŠČA: Jani Kovačič
21.15	ŠPORTNI PREGLED
21.45	ŽIVETI Z NARAVO, reportaža TV Sarajevo
22.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.25	Nedeljsko popoldne — 17.30 Deževje Ranchpura (ameriškifilm)",
18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik "‘
20.00 Svet v letih 1900—1939 — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 2L10 Pragovlj (madžarska nadaljevanka)
PONEDELJEK, 17. XII.
9.00	ZIMSKI.ŠOLSKI SPORED
10.05 TV V ŠOL.1: Velikani svetovne književnosti. Risanka. Angleščina, Mali’program, Risanka', Poklic:.Urar, Zadnje minute
12.25 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPER VELESLALOM (M)
15.50	— 22.55'TELETEKST
16.05 POROČILA
16.20 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPER VELESLALOM (M), posnetek
17.20 PEŠEC V AVTU, otroška serija 17.50NEGA BOLN1KANA DOMU, izobraževalna serija
17.5 18.10 SPEKTER
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	MLADI UPI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.55	VREME
VEČER MADŽARSKE TELEVIZIJE:
20.00	OTROŠKA ODDAJA
20,10	PUŠČAVA H., dokumentarna
oddaja
20.50	IŠČEM ŽIVLJENJSKEGA TOVARIŠA N. 1463, TV drama Glavna junaka drame sta mlada Kati in njen dedek, upokojeni hišnik, ki živita sama v kletnem stanovanju. Ker po mnenju okolja njuno življenje ni primerno (starček ga rad daje na zob, z dekletom pa so težave v šoli), se oglasi socialno skrbstvo, ki naj bi našlo za Kati ustreznejše življenjsko okolje. Toda dekle se noče ločiti od ljubljenega
dedka in edina ustrezna rešitev bi tPjl dedkova poroka. Kandidatko hitf*J najdejo: po poroki naj bi izginila, todaj ženska ne odide, začne urejati dom, pa skuša ustvariti domačnost in toplin0. Starec se temu divje upira in z vnučk0! pobegneta na veseljačenje ob držanj nem prazniku.
22.05	SVITANJE, MRAČENJE' glasbena oddaja	5
22.40	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik— 18.45Mestobasni"
18.00 Miti in legende— 18.15 Nara'’* in človek — 18.45 Glasbeni album "
19.00 Športni grafikon — 19.30 Dne'“ nik — 20.00 Znanost in mi — 20.5", Zagrebška panorama — 21.10 DinaS' tija — 22.00 Zgodbe starih mest: Livn°
TOREK, 18. XII.
9.00	ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
10.05	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Metropolitanski muzej, Lik Madonne, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk. Žadnje minute
16.20	— 22.15 TELETEKST
16.35 ŠOLSKATV:USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE — Pred fašističnim napadom
17.35 POROČILA
17.40	ZBIS —J. Ribičič: NANA, MALA OPICA, otroška serija
17.55 NA KAMNU IN CETINI HLADNI, 1. del folklorne oddaje
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	HUMORISTIČNA 18.40 PUSTOLOVŠČINA: V domovini deklice Heidi, otroška oddaja TV Beograd
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	J. Romains: NEKAJ LJUDI DOBRE VOLJE, nadaljevanje in konec
21.00 AKTUALNO: Skupna vlagal
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
15.55	Dnevnik — 16.15 Mi in vi*
16.45	Košarka Bosna : Partizan
18.15	Knjige in misli — 18.45 Glasba z* mlade— 19.30vDnevnik — 20.00 Foijj top — 20.45 Žrebanje lota — 20.5* Spomeniki revolucije — 21.35Zagreb ška panorama — 21.50 Čas jazza
SREDA, 19. XII.
9.00	ZIMSKI ŠOLSKI S PODRED
10.05	TV V ŠOLI:	Življenjske
skupnosti. Risanka, Alpskosmučanje, Mali program. Risanka, Kocka, kockica: Čarobna piščal, Zadnje minute: Na domačiji
17.35	— 23.20 TELETEKST
17.50	POROČILA
17.55	PEDENJŽEP, otroška oddaja
18.25 OBALNO—KRAŠKI OBZORNIK
18.40	SLIKE IZ ŽENSKEGA ZAPORA, dokumentarna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA:	VELIKO
BELO UPANJE, ameriški film Gre za izsek življenja prvega velikega črnopoltega boksarskega šampiona Jacka Johnsona, za njegovo kraljevanje na boksarskem ringu leta 1910in za njegovo ljubezensko zvezo z belopolto žensko, ki je bila v tistem času pa tudi kasneje praktično nemogoča, kazniva in deležna obsodb tako s strani belcev kot črncev. Režiserja Martina Ritta bolj kot junakova uspešnost v ringu zanima njegova osebnost, osebnost človeka, ki seje bil pripravljen upreti družbenim konvencijam in prepovedim, ki je vseskozi po-
skušal ohranjati človeško dos1' ojanstvo in pravico do svobode. V tJ kšni neenakopravni borbi posamezni’ seveda ne more zmagati, niti kot člove* niti kot šampion.
21.40	KULTURNE DIAGONALE
22.10	DNEVNIK
22.20	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Merlin č
18.15	Pisma: Banja Luka — 18/ Koncert iz mesa — 19.30 Dnevnik^
20.00	Jazz — 20.50 Zagrebška panoP ma — 21.05 Glasbena dogajanja
      ^
ČETRTEK, 20. XII.
9.00	ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
10.05	TV V ŠOLI: Kemija v industriji, Risanka, Kitajska v letu popisa prebivalstva, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
15,30	— 22.15 TELETEKST 16.46 ŠOLSKA TV: USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE — Pred fašističnim napadom
17.45	POROČILA
17.50	A. Ingolič: MLADOST NA
STOPNICAH, mladinska nadaljevanka
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: Partizanska koračnica
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.05	E. Lotianu: ANA PAVLOVA, sovjetska nadaljevanka
22.00 DNEVNIK •
DRUGI PROGRAM
16.20	Smučajmo vsi — 17.25 Dnevni
— 17.45 Varuhi časa — 18.15 Znano*1
— 18.45 Show Express—19.30 Dne'1 nik 20.00 Umetniški večer TV Ljublj‘l| na: R. Šeligo: Svatba
8
I
DOLENJSKI LIST
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
PRILOGA
Brez energije ni dela
Tudi. v naslednjem srednjeročnem obdobju pa vse do leta 2000 (za dlje vsaj v Jugoslaviji redko kdo premišlja) brez energije ne bo dela, življenja, razvoja. Toda jasno je, da je nujno zmanjševanje porabe energije, saj poceni in lahko dostopnih virov dejansko ni. Prav tako je nujno v okviru celotne energetske porabe zmanjšati delež tekočih goriv — doslej nas že več kot desetletje trajajoča energetska kriza in neprestano veliko draženje surove nafte še nista streznila — nekoliko hitreje pa naj bi po predvidevanjih analize razvojnih možnosti Slovenije v obdobju 1986—1990 in tudi projekta Slovenija 2000 rasla poraba zemeljskega plina in električne energije. Zagotoviti bi morali racionalnejše gospodarjenje in varčnejšo porabo energije, pospešiti raziskave in izrabo vseh vrst domačih nahajališč, predvsem premoga, nafte, zemeljskega plina in urana ter izkoriščanje novih virov energije, sončne in geotermalne.
Koliko je vse to uresničljivo in koliko bo uresničeno, je, če upoštevamo vse naše sedanje težave, seveda še vprašanje. Zaenkrat ne izpolnjujemo predvidene preusmeritve k domačim energetskim virom ter smotrne in učinkovite porabe energije. Zadnja tri leta je bil uvoz energije v Jugoslaviji precej večji od proizvodnje domače energije, vsako leto pa se je povečal skoraj za desetino. Delež preskrbe z lastno energijo seje zmanjšal od treh petin leta 1980 na 58,3 odst. v lanskem letu. Za toliko seje zmanjšal delež domačih energetskih virov ieše v dveh evropskih državah, na Portugalskem in v Avstriji. Toda brez uresničitve v uvodu z »naj bi« omenjenih nalog ne bo šlo, če nočemo zaiti v še hujše energetske in ekonomske škripce.
Slovenija ima dokaj malo naravnih virov energije, zatose je lotila varčevanja, za jugoslo-
vanske razmere, precej zgodaj. V porabi se že leta zmanjšuje delež trdih goriv, predvsem lesa in rjavega premoga, medtem ko deiežpremoga v primarni energiji postopno raste. Poraba tekočih goriv je rasla do leta 1977, potem pa so podražitve, omejitve in uvajanja zemeljskega plina nekoliko le priprli to pipo. Največji premiki v porabi energije so bili doseženi v letih 1978 — 1982, ko je poraba narasla Zb vsega 1,2 odst. Seveda so bila na prvem mestu še vedno tekoča goriva, ki pa smo jih porabili vsako leto povprečno za 8,5 odst. manj. Zelo se je povečala poraba zemeljskega plina, poraba električne energije pa je vsako leto porasla povprečno za 3 odst.
Za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj republike je torej nujno, da se v večji meri poslužimo domačih virov energije, in sicer voda, premogovnikov s termoelektrarnami in toplarnami, rudnika urana z vsemi fazami predelave rude v gorilne elemente, polj z zemeljskim plinom in nafto, geotermalnih in drugih še neuporabljenih virov. In da — tozveni že kar kot fraza—energijo uporabljamo varčno in smotrno. Primerjave s tujimi in domačimi izkušnjami (nekaj prihrankov smo v Sloveniji dosegli že v preteklem desetletju) kažejo, da bi bilo v zadnjem desetletju tega stoletja moč zmanjšati porabo energije v Sloveniji za 6 do 7 odst. od predvidene. Varčevalne ukrepe bo treba usmeriti predvsem na področja pridobivanja in prenosa energije, uporabe v proizvodnih procesih, nadzora in reguliranja toplotnih procesov v industriji, v prometu z zmanjšanjem rabe osebnih vozil v urbanih središčih itd.
2e v naslednjem srednjeročnem obdobju se mora Slovenija v proizvodnji električne energije usmeriti predvsem v izkoriščanje še razpol-
ožljivega vodnega potenciala kot obnovljivega in cenenega vira energije ob smotrnem izkoriščanju preostalih virov (premoga, urana). Vodni potencial slovenskih porečij omogoča izgradnjo še 1.500 MW moči s hidroelektrarnami. Če odštejemo del potenciala porečja Soče (okrog 300 MW) in drugih neurejenih možnih lokacij, ostane Sava, kjer je možno od Tacna do Mokric pridobiti 523 MW moči, ter Mura od avstrijske do hrvaške meje, ki bi lahko dala 168 MW moči. Izgradnja teh elektrarn je možna brez bistvenih posegov v okolje. Že do leta 1990 naj bi na Savi od Zidanega mosta do hrvaške meje zgradili tri in na Muri dve hidroelektrarni s skupno močjo 149 MW, ki bi dajale letno 574 GWH. Nadaljnjih 80 GWh na leto pa naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobili iz malih hidroelektrarn. Za pokrivanje porabe električne energije po letu 1990 pa bo treba nadaljevati z gradnjo hidroelektrarn spodnjesavske verige in hidroelektrarn na Muri, medtem ko se bo treba za ostale objekte (jedrsko elektrarno II ali druge termoenergetske objekte) še odločiti.
V Sloveniji je znanih 290 milijonov ton rezerv premoga, ki ga je mogoče izkoristiti. Premog bo tudi v prihodnjih desetletjih temeljni energetski in toplotni vir. Za to pa bo treba obstoječe rudnike posodobiti, odpirati nova ležišča (Globoko, Petišovci), oceniti upravičenost ponovnega odpiranja zaprtih premogovnikov, natančneje raziskati možne rezerve po vsej Sloveniji ter pridobivanje in uporabo premoga z vplinjanjem, pa tudi vlagati v rudnike v drugih republikah. Medtem ko naj bi vlaganja v elektrogospodarstvo v prihodnjem srednjeročnem obdobju znašala 65,9 milijard dinarjev po lanskih cenah, bi bilo za premogovništvo v tem času na razpolago okoli 13,7 mili-
jard dinarjev.
Zelo pomemben energetski vir v Sloveniji je tudi jedrsko gorivo. Rudnik urana Žirovski vrh je po mnenju strokovnjakov sposoben zagotoviti uranov oksid za oskrbo JE Krško in dodatnih 2.000 MW moči. Naftni derivati bodo tudi v letih do 2000 pomemben energetski vir, vendar naj bi del teh derivatov, predvsem kurilna olja, nadomeščali z zemeljskim plinom (poraba le-tega naj bi bila vsako leto za 5 odst. večja, pospešili pa naj bi tudi raziskave in izrabo domačih ležišč) in domačimi viri energije. Skupna poraba naftnih derivatov naj bi do leta 1990 vsako leto porasla za 2,8 odst., pri čemer bo bistveno hitreje naraščala neenergetska kot pa energetska poraba. Tako naj bi leta 1985 potrebovali 1,9, leta 1990 2 in leta 2000 2,2 milijona ton surove nafte.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
V neobvezen premislek
MLADA BOMBA
V Jugoslaviji tačas nimade-la 960.000 ljudi, kar 80 odstotkov te nezaposlene armade pa sestavljajo mladi ljudje med 18. in 27. letom. Vsi dosedanji poskusi, da bi nezaposlenost zmanjšali z začasnimi rešitvami, na primer z omejevanjem dela upokojencev, z obveznim zaposlovanjem pripadnikov in podobnim, so padli v vodo ali bili kaplja v morje. Najvišji predstavniki mladinske organizacije tako rekoč vsak dan poudarjajo, da problema nezaposlenosti mladih ni mogoče rešiti brez korenitih sprememb v gospodarskem sistemu in socialni družbenopolitični strukturi. Te spremembe predvideva tudi in zlasti stabilizacijski program, katerega uresničevanje pa kasni in naletava na ovire. Tu-di če bi vse teklo po loju, bi rast nezaposlenosti zaustavili šele prihodnje leto, čez debelih 10 let, torej leta 1995, pa bi dosegli polno zaposlenost.
Kje naj bi mladina v prihodnjih desetih, petnajstih letih našla kruh? Poučeni trdijo, da je edina prava priložnost »velika vrnitev v vas«. Od štirih milijonov jugoslovanskih kmetov, jih je samo 1,4 milijona starih od 19 do 50 let, od 19 do 30 let pa le 700.000. Jugoslovanska vas je stara. Druga, manj resna možnost reševanja problema nezaposlenosti naj bi bile tako imenovane mladinske tovarne. Enažedo-kaj uspešno deluje, čeprav so veliki pomisleki, kam lahko pripelje kakšen domala kitajski način poskusov in velikih skokov. Edina alternativa je torej zemlja, ne ve pa se, če so. potomci tistih, katerih čevljev ali opank se še drži ilovica, pripravljeni prijeti za plug in motiko. Še preden so dobro oku-sili slasti mesta in tam morebiti doživeli katarzo. Kaj bi se zgodilo, če bi ta orjaška selitev nazaj na vas vendarle nekako uspela? Če drugega ne, bi podeželje z desettisoči ali
celo stotisoči fakultetnih diplom (da drobiža s srednjih šol niti ne omenjamo) postalo bolj intelektualno in izobraženo kot mesta. Vasi bi tako postale ne samo gmotno, to žeso, ampak tudi miselno bogatejše od mest. Kakšne posledice bi imel tak rezultat?
Seveda je najlaže reči, da bodo mladi šli na vas, v svoje tovarne, tudi sicer se bomo malo stisnili insadovibodotu.
Še posebej, ker mlada nezposlena generacija sorazmerno mirno zre na problem, ki se tiče predvsem nje same. Kot da se ti mladi ljudje ne bi zavedali, da čez deset let ne bodo odločali samo o svoji usodi in bodočnosti, ampak tudi o bodočnosti jugoslovanskega socializma. Prav lahko se zgodi, da ne bodo nič spraševali, saj danes niso veliko vprašani.
MARJAN BAUER
čijo lego teh min, nato pa z daljinsko vodenimi miniaturnimi podmornicami polože tik ob teh minah eksplozivne naboje in jih z njimi uničijo. Ta postopek pa je zelo počasen in zahteven.
VOJAŠKI KOTIČEK
PROTI -MINSKA FRONTA
Minska polja so nevarnost ne le za tuje, ampak tudi za lastne ladje. Slej ali prej jih je zato treba odstraniti. Ker pa so mine konstruirane zelo zapleteno, jih je težko demontirati. Tveganje, da miner odleti v zrak, je veliko. To še posebej velja za smrtonosne tlačne mine. Sicer pa jevskla-diščih po svetu že toliko min, da jih vsi minolovci in minoi-skalci ne bi, če bi jih položili, demontirali v nekaj desetletjih.
Strokovnjaki trdijo, da so tehniko lova na mine najbolj izpopolnili v Veliki Britaniji. Tlačne mine lokalizirajo s posebnimi sonarji, ki so jih Angleži najprej razvili za podvodno akustično lociranje podmornic, nato pa so naprave prilagodili tudi za mine. Najprej natančno dolo-
Minolovci klasičnega tipa navadno z mehanskimi napravami — minolovkami prerežejo sidrene kable min. Delujejo v parih in so grajeni tako, da imajo zelo majhen gaz. Večinoma so grajeni iz nemagnetnih materialov. Previdnost je na mestu, nesreče so precej pogoste.
Ko so se pojavile magnetne mine, so začeli uvajati simulacijsko tehniko. Ladja je za seboj vlekla posebno zapko, skozi katero so spuščali tokovne impulze in s tem simulirali magnetno polje, ki bi gasicerpovzročila ladja.Te minolovce so gradili iz lesa ali umetnih snovi, poleg tegasoz električnimi metodami odpravljali vsako magnetno polje, ki bi ga ti sicer še imeli (ladijski stroj, vijak itd.).
Za dezaktiviranje akustičnih min vlečejo zelo mirni in tihi vlačilci za seboj generatorje šumov. Ti so lahko že
poprej programirani na določena zvočna območja, ki posnemajo šume ladij in podmornic, intocelopodmor-nic določenega tipa. Združene države so na tem področju daleč pred drugimi. Uvedle so helikoptersko tehniko odkrivanja minskih polj, helikopterji vlečejo za seboj minolov-ko v obliki sani. V najhujšem primeru je uničena le minolov-ka, ne pa helikopter s posadko.
Tehnika razvoja naprav za odkrivanje min napreduje zel« naglo. V ZR Nemčiji so razvili sistem za čiščenje min, ki se imenuje »trojka«. Gre za napravo, ki združuje možnosti daljinsko vodljivih plovil in simulacijske tehnike. Matična vodilna ladja s kakšnimi 500 tonami vodi pred seboj s kabli povezanetri daljinsko vodene ladje po 100 ton, ki so opremljene z napravami za simuliranje magnetnih in akustičnih polj. Na daljinsko vodenih ladjah seveda ni posadk. Dve ali več takšnih trojk lahko počisti dokaj širok pas minskega polja. Matične ladje vlečejo za seboj še mehanske naprave za rezanje sidranih min.
•H M
■d o
o g
0.& u
Ob koncu preteklega stoletja je po Londonu sejal strah in trepet Jack Razparač, morilec prostitutk. Ujeli ga niso nikoli, čeprav je v preiskavi sodelovalo tudi nekaj sto pripadnikov Scotland Yarda. Neizkoriščen je ostal tudi sicer zelo dragocen podatek, da je londonski sovražnik žensk levičar.
nja plavalka in ženska, ki je
pet let poprej izzvala javni škandal, ko se je na nekem tekmovanju pojavila v enodelnih kopalkah.
©
H© d
Prva letalska družba, ki je v svojih zrakoplovih med letom predvajala filme, je bila britanska Imperial Airways, prednica današnje British Airways. Filme so prikazovali na progah iz Londona v Pariz in Berlin.
Ni res, daje Neron igralna gosli, ko je po njegovem ukazu gorel Rim. Gosli takrat še niso bile izumljene, razen tega se je rimski cesar med požarom mudil v Antiumu, ki je 80 km oddaljen od večnega mesta.
Med ameriško revolucijoso britanske vojake zaradi kršitev discipline kaznovali tako, da so jim ukazali nositi narobe oblečeno uniformo. Kazen je lahko trajala tudi nekaj tedhov. Zanimivo je tudi, da so prejemali nemški plačanci, ki so se na strani Angležev borili zoper Američane, po četrt dolarja na dan.
Prvo golo filmsko sceno so posneli že leta 1915. V filmu Hči bogov, ki so ga Američani snemali na obalah Jamaice, se je slekla avstralska zvezda Annette Kellermann, nekda-
Nemški pisatelj romanov iz življenja Indijancev in ljudi z Divjega zahoda Karl May je sestavil nekaj svojih najboljših del, med njimi tudi Winetoua, v zaporu. Tja je zašel zaradi poneverb. Nič boljših navad ni bil tudi veliki Miguel de Cervantes. Don Kihota je začel pisati v zaporu, kamor so ga dali, ko sov skladišču vojne mornarice, ki ga je imel naskrbi, ugotovili primanjkljaj-
Ken Biley, najbolj zagnani angleški nogometni navijač, je dopolnil 80 let. Kar 170 mednarodnih nogometnihte-kem si je ogledal v obleki, sešiti iz Union Jacka, britanske zastave. Kena so navijači nasprotne strani večkrat pretepli, tako da je zaradi dobljenih poškodb preživel v bolnišnicah nekaj mesecev. Če je le mogel, je dobljeno -tudi povrnil. V Franciji so ga zaradi sodelovanja v pretepih tridesetkrat priprli ali obsodili na krajše zaporne kazni. Doslej je Biley zamenjal tri umetna zobovja.
Ruska carica Katarina Velika, po poreklu Nemka, je imela nadvse uspešno metodo za zdravljenje nespečnosti. Zamenjala je vsak dan 6 ljubimcev.
qqac\i
♦
omnnn
Zvezdništvo
IDOL, KI NE KADI IN NE PIJE
Ameriški psihologi in psihiatri skušajo osvetliti masovno histerijo, ki jo med najstniki povzroča Michael Jackson, 25-letni temnopolti pevec deškega videza, ki ne kadi, se ne drogira, preziraalkohol, ne je zrezkov, se v nedeljo posti in se hvali, da je še nedolžen. Idol s še-nekaj prijatelji živi v samoti razkošnega dvorca, v prostem času bere stripe, družbo pa mu večkrat kot ljudje delajo udav, oven, nekoliko opic, lama, zlate ribice ter nekaj psov.
Mladenič je osvojil srca vseh mladih Američanov, barva kože in spol nista važna. Zanimivo je, da je Michael Jackson všeč tudi staršem. So Američani emocionalnoin seksualno povsem »izgubili kompas«? Psihologi trdijo, da zadeva ni tako črna. Michael Jackson res izziva masovno histerijo, vendar je njegova pojava mnogo manj nevarna kot včerajšnje obožavanje Elvisa Presleya ali Micka Jaggera. Nagnjenje mladih k oboževanju je večen pojav. Današnji očetje in dedki naj se samo spomnijo časov, ko so zvesto in navdušeno častili Beatlese ali pa Franka Sinatro.
Večina psihologov meni, da je oboževanje posameznikov nekaj, kar pride samo po sebi. V kasnem otroštvu se človek zave, da bo kmalu ob varnost otroštva, skuša si ustvariti lastno identiteto. Potrebuje nekoga v žarišču, nekaj, v kar bi usmerjal svoje emocije. To je lahko slavna osebnost ali pa ideja, v vsakem primeru pa nekaj, kar povzroča masovno ekstazo. V nekaterih kulturah je to vera, v drugih nogomet, v tretjih zvezde. Za temi ekstazami se skriva potreba za pripadanjem neki skupini, kajti le skupina nudi potrdilo lastnega obstoja.
Jackson ima fantastično sposobnost opozarjanja nase-Zanj pravijo, da je istočasno vse: moški in ženska, mladenič in mladenka, črnec in belec, grob in nežen, osoren in ljubezniv, asketski in razvraten itd.
Oboževanje idolov pa k sreči ne traja dolgo. Ko najstniki odrastejo, več ne potrebujejo osebnosti, ki jo obožujejo zato, da’ obožujejo sami sebe. Njihovo oboževanje zvezd se sprevrže v spoštovanje realnih soljudi in samega sebe. Zlasti slednje je ; | nadvse važno za normalen razvoj človekove duševnosti.
Ključ uspeha Michaela Jacksona je po mneju enega najboljših strokovnjakov za psihologijo oboževalcev v tem, da je ta mladi črni pevec uspešno združil tradicionalne meščanske vrednosti z uporniškim duhom.
10 (21
priloga	dolenjsk
živilskopredelovalna industrija. Delež kmečkega prebivalstva se ne bi smel več zmanjševati, saj že zdaj dosega komaj 10 do 15 odst.«
DOLENJSKI LIST: — Vemo, da bo zaradi dolgov v tujini in splošno slabih gospodarskih razmer tudi v naslednjih letihtrda predla družbenim dejavnostim. Na tem področju Dolenjska že zdaj zaostaja za Slovenijo. Ali bo obdobje do leta 2000 prineslo kaj novega?
MIHA HROVATIČ: »Ni pričakovati obsežnejših naložb na tem področju, čeravno se ne bomo mogli povsem ogniti nekaterim manjšim investicijam pri gradnji šol v urbanih središčih, nekaterih naložbam v otroškem varstvu in tudi v zdravstvu. Razvoj družbenih dejavnosti pa je planiran predvsem v kvalitetnem dvigu storitev, v bolj racionalno organiziranost in doslednejšo izpeljavo sistema svobodne menjave dela.
Zelo nujno pa bo potrebno sistem usmerjen egaizob-raževanja prilagajati razvojnim programom gospodarstva, sicer bomo šolali kader, ki ne bo dobil zaposlitve.«
DOLENJSKI LIST: — Za občane je morda najbolj zanimiva vizija prostorskega razvoja za naslednjih petnajst let: življenje na vasi in v mestu. Kateri kraji bodo predvidoma doživeli največji razvoj?
MIHA HROVATIČ: »Pri načrtovanju prostorskega razvoja moramo upoštevati dejstvo, da namenska sredstva iz združenegadelain realni dohodki družin ne bodo.omogočali tako obsežne stanovanjske in komunalne gradnje kot doslej. Razmerje med družbeno in zasebno gradnjostanovanjskihhišse bošeboljobrnilo v prid zasebni gradnji. Težimo pa za tem, da bi bila ta gradnja bolj zgoščena, po sistemu hiš v nizu, da bi varčevali s sredstvi, zemljo in energijo.
Eden temeljnih ciljev razvoja je tudi v zmanjševanju razlik med mestom in vasjo, še posebej pa bodo morala biti razvoja deležna manj razvitaobmočja. Na področju komunale bomo vlagali v gradnjo vodovodov, kar je tudi pogoj za ohranjanje življenja na vasi. Posodobiti bo potrebno lokalno cestno omrežje in okrepiti krajevni javni promet ter oskrbeti vasiz zadostno električno energijo, ki bo omogočala uporabo strojev. V večjih vaseh pa razvoj načrtuje ureditev prostorov (ponekod jih že imajov opuščenih stavbah) za trgovine za dnevno oskrbo.
Razvoj urbanih središč in Novega mesta kot regionalnega centra v petnajstih letih ne bo tako nagel, kot je bilo doslej predvideno v raznih demografskih prognozah. Zivljenjev mestu jedražje, kot prenesejo dohodki družin, zato ne pričakujemo več takega doseljevanja. S tem se bomo sicer še srečevali, vendar ne v tolikšnem obsegu kot doslej. Rasla bodo občinska središča in predvidoma še kraji, ki imajo že zdaj največ delovnih mest v industriji: Mirna, Straža, Šentjernej in Semič.
Urbanizacijo pa bo potrebno načrtneje in predvsem dosledno usmerjati v večja naselja in na vsaj delno komunalno opremljena zemljišča. Sedanje stanje na tem področju je dokaj stihijsko, saj imamo zelo razpršeno pozidavo. Poseben problem pa že zdaj predstavlja gradnja zidanic in vikendov. V zadnjih desetih letih so pozidave z vikendi dolenjsko krajino v znatni meri razvrednotileinjivzelenjenpristniznačaj.«
DOLENJSKI LIST: — Kolikor bolj se razvijamo, toliko nagleje rastejo ekološki problemi. V Novem mestu so hude težave s čistilno napravo, v Semiču je onesnažena Krupa, vodni viri nasploh so slabo varovani. Nam leta 2000 še grozi ekološka katastrofa?
MIHA HROVATIČ: »Ekološki problemi vse bolj prihajajo na površje in tega se v vseh občinah dobro zavedajo. Na tem področju se do Ieta2000 postavljaza cilj: da že v tovarnah zgradijo čistilne naprave za čiščenje tehnoloških voda in da dolenjska regija dobi odlagališče odpadkov posebno škodljivih snovi. Na tem področju je že zastavljenih več akcij.«
DOLENJSKI LIST: — Ob vsem, kar ste povedali dosjej, se samo od sebe vsiljuje ključno vprašanje: ali so postavljeni cilji realni in ali ne bomo vnovič ugotavljali, da smo bili ob načrtovanju preveliki optimisti?
MIHA HROVATIČ: »Ob načrtovanju razvoja do leta 2000 smo si prizadevali biti predvsem realisti, saj jezdaj že vsakomur jasno, dalahko gradimorazvojlenalastni materialni osnovi in domačem znanju. Odpade vizija, da bomo čez 15 let visoko razvita družba, nedvomno pa bo dosežena znatno višja stopnja tehnološkega in tehničnega napredka, kar bo prineslo precejšnje spremembe v načinu življenja prebivalstva.«
RIA BAČ ER
Obramba
PRI OČETU RAKETE ZOPER TOČO
Strelci raket zoper točo so v sezoni od 1. maja do 15. oktobra izstrelili nad 7.000 raket. Kot dobri gospodarji s° si že zagotovili novo zalogo za novo sezono. Predsednik koordinacijskega odbora protitočne obrambe Slovenije inž. Albin Ješelnik in sekretar te obrambe za osrednjo Slovenijo Marjan Zidarič sta se Tiinuli mesec v tovarni protitočriih raket »19. ! december« v Titogradu dogovorila za terminski red I dobav 5.500 raket za prihodnje leto.
Črnogorci so včasu naj hujših neviht delali celo vtreh izmenah, da so lahko Zadostili potrebam. Pridobljene izkušnje so obojestransko koristne. Javnosti niso neznane tudi težave s temi raketami. V Jugoslaviji se pojavljajo novi proizvajalci raket, leti pa samo titog-rajska raketa. Torej dovolj razlogov za pogovor z
»očetom« te rakete in obenem predsednikom Zveze izumiteljev Črne gore inž. Božidarjem Zekovičem.
V čem je skrivnost uspeha vaših raket, ki jim tudi najhujši nasprotniki ne odrekajo učinkovitosti?
»Predvsem vedno dobronamerno prisluhnemo vsem utemeljenim pripombam. Protitočna obramba bo uspešna samo, če bomo tvorno sodelovali vsi v tej verigi. Naša tovarna si od vsega začetka prizadeva ponuditi meteorološkim zavodom tako raketo, ki ustreza standardom. Mnogo naporov smo vložili, da smo za naše rakete dobili vse potrebne ateste. Nima jih nobena druga raketa v državi. Skušali smo uresničiti troje poglavitnih stvari: protitočna raketa mora biti izdelana povečini iz domačih materialov in z domačo tehnologijo, leteti mora visoko in biti poceni.«
Te zahteve se v marsičem izključujejo. Če raketa leti visoko, je tudi dražja, da o materialih ne govorimo. Kako ste to izvedli?
»Sem človek, ki ga ravno takšni izzivi še bolj priganjajo k delu. Mislim, da so taki tudi moji sodelavci. Najlaže je izdelati raketo, ki leti daleč. To so znali že stari Kitajci. Naša raketa pa ne sme imeti motorja iz čvrstih litin, saj bi s tem postala nevarna za okolje, kjer jo izstreljujejo, kajti tak projektil mora tudi nekam pasti. Zato smo za vrsto poglavitnih delov izbrali lomljivo plastiko. Zanimiv je način, kako smo razmeroma preprosto dosegli zavidljiv domet 8,5 km. Gre za pogonski motor, ki jo dvigne na 400 metrov, nakar le-ta odpade (podobno kot pri vesoljskih raketah) in se hkrati dobesedno razstreli s pomočjo štirih pirotehničnih vezij. Za to je potrebno le 24 gramov razstreliva.
e Intervju Dolenjskega lista
i DOLENJSKA : LETA
; 2000
;i '
a
Tehnološki razvoj v svetu je zlasti zadnja leta izredno nagel in bistveno vpliva na življenje in standard ljudi. Razvoj razvitih držav je danes osredotočen na tri področja: tehnologijo, energijo in hrano. Vse to jim uspeva ob zelo visoki meri uporabe znanja in razvojno raziskovalnega dela, oboje omogoča tudi zelo razvit sistem informatike.
1	. Tudi naša družba je prisiljena slediti smerem
svetovnega razvoja, čeravno imamo znatno slabšo 1 materialnoosnovoinpogojezanapredek. Kakšnajeob ')'i mnogoterih težavah in danostih vizija Dolenjske ob letu 2000, je v odgovorih navrstovprašanj povedal dipl. ekonomist Miha Hrovatič, direktor Zavoda za prostorsko in družbeno planiranje v Novem mestu. Začel je pri nič kaj zavidljivem sedanjem stanju.
MIHA HROVATIČ: »Dolenjska ima zelo visoko stopnjo odpisanosti proizvodne opreme, je slabo oskrbljenazenergijo, prometnoomrežjejezastareloin preobremenjeno, razvojno raziskovalno delo je Prešibko razvito, premalo povezano in tudi omejeno v lastne okvire delovnih organizacij. Sistem informatike je nepovezan in povrhu vsega še raznolik. Skratka: imamo slabo pozicijo pri startu v dolgoročno obdobje, Poleg tega pa nas obremenjujejo še delovne organizacije in panoge, ki poslujejo z izgubo ali pa so na meji rentabilnosti. Imamo klasičnega .rakavega bolnika’ IMV, razen njega pa še vrsto manjših delovnih organizacij, ki so že okužene pa se jih loteva gospodarska bolezen.
Na drugi strani pa imamo v regiji nekatere prednosti, ki bodo temelj razvoja. Imamo dokaj razvite nekatere industrijske panoge, ki imajo tudi v bodoče ugodne perspektive: mislim predvsem na farmacevtsko in kemično industrijo, elektronsko industrijo, industrijo 9radbenega materiala in lesno panogo z visoko stopnjo predelave. Pravtakonikakornisozanemarljive tekstilna in konfekcijska industrija, ki smo ju v razvojnih planih pred leti že skoro odpisali', a se je izkazalo, da sta še kako vitalni. Kljub izredno hudi konkurenci na tujih tržiščih dolenjski tekstilci lepo uspevajo, kar seveda dokazuje njihovo sposobnost.
Imamo tudi sorazmerno veliko boljše kmetijske zemlje, v smernicah za dolgoročni plan pasmo načrtovali, da bi do leta 2000 pridobili še nove obdelovalne Površine z agro in hidromelioracijskimi deli.
Nadalje ima Dolenjska ugodno geografsko Prometno lego in naravne danosti za razvoj različnih zvrsti turizma. Prednost naj bi vbodočeimelzdraviliški turizem, popestren s širšo turistično ponudbo. Mar je 9oste tako težko voditi v gozd na nabiranje gob, na lov m ribolov, v zidanice itd.?
Eno pomembnih naravnih bogastev Dolenjske je zlasti les, ki je dragocena in obnovljiva surovina, imamo pa tudi nahajališča nekovin in rudnin.
Ob takih pogojih so si občine dolenjske regije okvirno postavile za cilj v dolgoročnem obdobju, da bi okrog leta 2000 njihov gospodarski in socialni razvoj dosegel raven republiškega povprečja. Po mojem je tak cilj dosegljiv, najprej pa bi bilo potrebno uresničiti Prvo fazo načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Po strokovnih ocenah bi morali to obdobje končati leta 1986, predvideva paodpravovseh žarišč izgub in motenj v poslovanju gospodarstva. Tam, kjer bodo sanacijski programi pokazali dkonomsko neupravičenost sedanje proizvodnje, bo j moralo priti do novih aranžmajev in proizvodnih Programov.«
DOLENJSKI LIST: — Znano Je, da spada Dolenjska v republiki Sloveniji med z energijo najslabše oskrbovana področja in da je zaradi tega stanje v industriji dostikrat kritično. Ob tem pa vsi planirajo še nadaljnji razvoj. Ali bo ta sploh možen glede na vse večjo porabo energije, ki je ni?
MIHA HROVATIČ: »Vso dolenjsko regijo bo nujnože v srednjeročnem obdobju bolje oskrbeti z energijo. Že v naslednjih letih bodo zgrajeni novi električni daljnovodi na relaciji Krško—Novo mesto—Trebnje, vse občine pa so tudi podprle republiški predlog o izgradnji južnega kraka slovenskega plinovoda, ki bo alžirski plin dobavljal iz Kopra preko Ilirske Bistrice, Kočevja in Novega mesta v Krško. To je edina možnost, da bi Primorje in Dolenjsko oskrbeli z zadostno energijo.«
DOLENJSKI LIST: — Industrija je zdaj na Dolenjskem prvenstvenega pomena, saj daje pretežni del narodnega dohodka. Bo tako vlogo obdržala tudi do leta 2000?
MIHA HROVATIČ: »Smernice in analize razvojnih možnosti do leta 2000 kažejo, da bo v vseh dolenjskih občinah industrija ostala prevladujoče gospodarsko področje. Zanimivo je, da ima dolenjska industrijazelo velik delež v zaposlenosti in družbenem proizvodu — med 65 in 70 odstotki— kar je nad povprečjem Slovenije. To pa ne pomeni, da smo industrijsko preveč razviti, ampak da so premalo razvita ostala področja, zlasti terciarne dejavnosti: obrtno servisno področje, trgovina, turizem, drobno gospodarstvo. Skladno s tem planiramo, da se bo povečevalo število delovnih mest v industriji, ki bo morala podpirati razvoj drobnega gospodarstva v okviru družbenega sektorja in samostojnega osebnega dela.
Ekonomsko neupravičeno je, da ima zdaj industrija tako malo kooperantov doma v regiji in da se z repro-materiali iz manjših obratov oskrbuje iz najrazličnejših
krajev po vsej državi. Hkrati pa imamo prešibko razvito trgovino z repromateriali, zato opažamo tudi močan kupni odliv.
Pri razvoju proizvodnih panog je pomembno tudi to, da je planiran pospešeni tehnološki razvoj in proces na višji ravni. V svetu v industriji že prevladuje procesno krmiljenje proizvodnje, prinastegašeni. Prevladujeta polavtomatizacija in proizvodnjanatekočihtrakovih. V bodoče bodo naložbe usmerjene predvsem v zanemarjeno tehnologijo in v razvojno raziskovalno delo ter računalništvo.
Zavedati se moramo, da je naša industrija predvsem predelovalna, izvozno usmerjena in uvozno odvisna. Če s tehnologijo in produktivnostjo prehudo zaostajamo za proizvodnjo v razvitem svetu, tudi ne moremo pričakovati konkurenčne sposobnosti v tujini.«
DOLENJSKI LIST: — Če Imajo industrija, obrt, turizem tako perspektivo, ali to pomeni, da bo dovolj kruha in delovnih mest? To vprašanje danes zanimaše posebno mlajšo generacijo, ki se boji brezposelnosti.
MIHA HROVATIČ: »Eden osnovnih ciljev razvoja v novem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju Dolenjske je doseči polno zaposlenost. Planski akti občin ne predvidevajo priliva delovne sile iz drugih krajev, postavljajo pa, da bi zaposlili vse domače mlade ljudi in da bi občutno zmanjšali nezaposlenost, ki v primeri z drugimi regijami zdaj ni problematična. To praktično pomeni, danabrezposelnostokrogleta2000 sploh ne računamo «
DOLENJSKI LIST: — Omenili ste, da imamo za kmetijstvo dokaj ugodne naravne pogoje. Kakšne so razvojne usmeritve na tem področju?
MIHA HROVATIČ: »V kmetijstvu je kot cilj zastavljena okvirna naloga: vsaj leta 2000 doseči v občinah dolenjske regije samooskrbo s hrano in tudi ustvarjanje tržnih presežkov. Da pa bi bili tej glavni nalogi kos, bo potrebno takoj začeti veliko bolj kot doslej krepiti povezavo kmet — kmetijska zadruga —
Preostali del višine, tako imenovano »marš fazo«, opravi drugi del, nekakšen majhen projektil s kontejnerjem za 400 gramov reagensa. Ta stopnja ima tako dobre balistične in aerodinamične lastnosti, da z njo dosežemo željeno višino.«
Kljub temu te rakete tudi padajo. Obe območni skupnosti za obrambo pred točo v Sloveniji sta imeli letos opraviti s 45 prijavami zaradi padcev večjih delov raketnega motorja. Na srečo ni bilo telesnih poškodb.
»Tega bo vse manj, če bo sploh še kaj. Skupaj z generalnim direktorjem WIPO, posebne agencije OZN za intelektualno lastnino, ste bili na našem poligonu priča uspešne izstrelitve štirih naših raket iz nove serijske proizvodnje. Gre za izstrelke z bolj izenačeno kakovostjo raket. Prvi pogoj pa je izenačenost kakovosti izhodnih surovin. Odkrito povedano, to je težko celo pri vojaškem smodniku. Vojska ima svoje standarde, naši so dosti ostrejši. Sicer pa o tem nočem razglabljati, da ne bo nepotrebnih zamer. Zaposlujemo 15 inženirjev in enega magistra kemije. Povprečna izobrazba naših delavcev je najmanj Srednja, polovica zaposlenih je žensk. Vaši predstavniki nam odkrito povedo pomanjkljivosti, mi ne skrivamo svojih problemov in se trudimo delati kar najbolje. Letos smo, ker so bile rakete potrebne, delali vse sobote in praznike v dveh izmenah. Dopuste imamo, ko mine sezona.
Raketo stalno izboljšujemo. Prav na zahtevo kupcev vstavljamo v rakete natančno 400 gramov reagensa, kar je izredno pomembno za operativno vodenje protitočne obrambe. Zamenjali smo način izgorevanja. Dosegli smo 95-odstotno razprševanje reagensa med potjo projektila skozi oblak. Rakete, preden zapuste tovarno, 24 ur namakamo v vodi. Morajo biti vodotesne.«
Inž. Zekovič se s protitočno raketo ubada že 10 let. Skupaj z remontnim zavodom vTivtu izdelatitograjska tovarna za jugoslovanske potrebe okrog 50.000 protitočnih raket na leto. Dogovarjajo se tudi za izvoz. Cena ene rakete je trenutno okrog 24.000 dinarjev.
A.	ŽELEZNIK
priloga dolenjskega lista
GD
Romi_________________________________
RAJE POBIJEM OTROKE, KOT DA GREM IZ ŽABJEKA
Zadnje zasedanje vseh treh zborov novomeške občinske skupščine konec novembra je bilo po večurni vroči razpravi prekinjeno, sprejetje predloga zazidalnega načrta za novo romsko naselje Žabjek je, vsaj zaenkrat, padlo v vodo. Takšen razplet je seveda šel najbolj na roko delegaciji krajevne skupnosti Bučna vas, ki je že v razpravi skušala nekajkrat prepričati delegate, naj ne glasujejo za predloženi zazidalni načrt. Že več let trajajoč spor okoli predvidene gradnje novega romskega naselja v Žabjeku je tako dobil še nove razsežnosti.
VSAK IMA SVOJ PRAV
Argumente, in to celo dovolj močne, ima vsaka stran. Razumljiva je želja, da skušajo novomeški Občinarji popraviti zamujeno, da prikrijejo sramoto na robu mesta, ki ji v 20. stoletju ne bi smelo biti mesta. Prav tako je razumljiv srd in gnev krajanov Bučne vasi, ki vse razsežnosti romske »problematike« najprej in najbolj občutijo na lastni koži. Tako je Janez Potočar, kmet iz Potočne vasi 17, kmetije, ki je še najbliže novemu načrtovanemu romskemu naselju, na eni zadnjih sej novomeškega izvršnega sveta dejal nekako takole: »Dobro poznam Rome in verjetno nikomur niso toliko kradli kot prav meni. Škoda? Ne da se izmeriti, saj mi vsak dan kaj vzamejo, enkrat krompir, drugi dan koruzo, potem so na vrsti kokoši, poleti pasejo konje na mojem travniku, pred leti so mi iz garaže ukradli stvari za 70 tisočakov, uničili so tudi gozd. In kosem nedavno tega odšel gledat, kdo seka v gozdu, me je Rom vprašal, če sem mu nemara prinesel kaj pijače za delo.«
In kaj pravijo Romi? Tudi njihova mnenja so povsem različna. Od tistih nekaj redkih, ki so se brez večjih pomislekov pripravljeni preseliti v novo naselje, do izjav, kot jih je bilo slišati na nedavnem zadnjem sestanku predstavnikov Bučne vasi, izvršnega sveta in Romov v Žabjeku(l). »Žabjek bo takšen do smrti ali dokler nanj ne pade bomba!« Nekdo drug je spet zavpil: »Raje pobijem otroke, kot da se izselim iz Žabjeka!«
ŽABJEK JE RASTEL PO UBOJU
Navezanost'Romov na svoje sedanje bivališče je po svoje razumljiva. Že leta 1812 se je namreč v novomeški rojstni matični knjigi prvikrat pojavil priimek Brajdič, le dobrega pol stoletja kasneje pa so prišli izpod peresa Janeza Trdine prvi zapisi in tudi podatki o življenju v romskem taborišču Žabjek. »Brajdiči taborijonašestih mestih vžabjeku, naštel sem jih triindvajset, poznejese je pridružilo še nekoliko novih, otrok je bilo ravno deset,« piše v svoji črtici »Cigani Brajdiči«.
Žabjek je rasel počasi, prelomen pa je verjetno dogodek, ki se je pripetil v Prečni. Tam je namreč prebivala večja skupina Romov, ki so živeli dokaj urejeno življenje, imeli so elektriko, vodovod,-nekaj moških je bilo zaposlenih v Opekarni Zalog. Kopa sta Cigana ubila dvajsetletnega vaškega fanta, je bilo gostoljubja Prečenčanov konec. Iz maščevanja sopregnali vse romske družine, naselje porušili, Cigani pa so se zatekli v Žabjek. Ostali so prišli od kdove kod, privabila jih je bližina mesta, vojašnica, kjer naj bi imeli možnost priti do orožja in streliva, ženskam se je ponujala možnost, da kaj zaslužijo tudi s prostitucijo. Moč je
najti podatek, da je leta 1964 v Žabjeku bivalo med 61 in 94 Romov, že pičlih 7 let kasneje pa piše Pavla Štrukelj v svoji knjigi »Romi na Slovenskem« o 37 družinah z 200 osebami. .
NASELJE BEDE IN PONIŽANJ
Žabjeka danes Novomeščanom ni potrebno posebej predstavljati, ostalim pa s še tako bogatim besednim zakladom ni moč prikazati vse te bede, ponižanja' osnovnih človeških vrednot, življenja, ki skoroda ni -vredno življenja. Naselje Žabjek, v katerem po najbolj svežih podatkih prebiva danes 41 romskih družin, je sestavljeno iz značilnih ciganskih šotorov, imenovanih pleter in čerga, ter na pol podrtih barak. Polkrožni pleteni šotor je praviloma dolg tri metre, ležišča so v njem pripravljena tako, da ima vsak drugi prebivalec v njem glavo pri nogah drugega, medtem ko je trikotni šotor, imenovan čerga, ki je pri dolenjskih Romih naj« pogostejši, nekaj manjši. Še posebej pa je zanimiv šotor za prezimovanje, razdeljen v dva prostora. Prednji ima višjo streho, v njem kurijo ogenj, ob stenah šotora so naložena drva, orodje, ta del pa je namenjen tudi prebivanju živali, predvsem kokoši, če jih družina seveda ima. Drugi del je bivališčni prostor in spalnica. Omenili smo še barake. Da so se prebivalci Žabjeka vse bolj odločali zanje, je bilo krivo bližnje mestno smetišče, kjer so našli domala ves gradbeni material: štiri stebre in nekaj desk za. stene in streho. Sanitarij v naselju ni, kaj šele kanalizacijealielektrike, najnovejša pridobitev je le vodovod. Ob slednjem pa le en zanimiv podatek. Na zadnjem, že omenjenem sestanku krajanov Bučne vasi, Romovin predstavnikov novomeške občine, je bilo povedano, da znaša mesečna vodarina za celo naselje borih 100 din. Količina, ki verjetno ni dovolj niti za potešitev žeje enainštiridesetim družinam, kaj šele za kakšno umivanje ali pranje!
Sociološko-etnološka študija naselja Žabjek, ki je bila narejena ob izdelavi predloga novega zazidalnega načrta, je navedla med drugim, da so osnovne značilnosti tega naselja nepismenost, nezaposlenost, revščina, brezciljnost in pasivnost, standard je na najnižji ravi, vse to pa povzroča slabo zdravstveno stanje prebivalcev, kratko poprečno življenjsko ■ dobo in veliko število »socialnih« bolezni. Skratka, ni se dosti motil tisti, ki je zapisal, da je Žabjek naselje bede, etnični slum, pač okolje, ki fizično, družbeno in psi-
hično vpliva na zdravje, obnašanje in počutje svojih prebivalcev.
HIŠ ROMOM NE BODO PODARJALI
In kaj je doslej naredilo Novo mesto, da se reši te svoje sramote? Malo ali skoroda nič. Ni zaman dejal Jože Suhadolnik, predsednik občinskega izvršnega sveta na eni zadnjih sej, kako nam je lahko za zgled celotno Prekmurje in tudi Kočevje, ki je prišlo še ne tako dolgo nazaj v Novo mesto na posvet, kako naj uredijo svojo romsko problematiko.
Družbenega položaja Romov tudi rešitev njihovega stanovanjskega problema ne bo izboljšala, le če jemljemo ta korak kot prvega med mnogimi, ki mu morajo slediti, postane razumljiv, celo nujen. Predlog zazidalnega načrta je tu, 22. novembra je bil pred delegati novomeške skupščine, prav tako je znana njegova začasna usoda. V njem gre za to, da bi med naselji Muhaber, Potočna vas in Hudo — vsa sodijo v krajevno skupnost Bučna vas — zgradili novo romsko naselje, ki bi ga sestavljali trije zaselki z 41 objekti. Takoj je potrebno pojasniti eno osnovnih nesoglasij, ki povzroča veliko vroče krvi ne le med prebivalci Bučne vasi. Zgrajeni objekti namreč Romom ne bodo podarjeni, ampak bodo morali ti prigradnji sodelovati z delom in denarjem. Predlog zazidalnega načrta govori tudi o tem, da bi morali naselje prometno povezati z okolico, urediti v ta namen avtobusno postajališče, najdena je celo rešitev, kako Romom preprečiti kraje. Dodelili naj bijim namreč pašnike, ki so last splošnega ljudskega premoženja, poleti pa bi naj zanje organizirali košnjo na zapuščenih košenicah, ki so bile pred vojno last Kočevarjev. Tako bi prišli do hrane za njihove konje. Kaj pa drva? Taisti programski del zazidalnega načrta omenja kot rešitev, naj bi Rome zaposlili kot čistilce gozdov, jim omogočili, da bi si drva poleti sami pripravljali, in jim priskrbeli prevoz do Žabjeka.
RAZSELJEVANJE SE NI OBNESLO
Toda ali so Romi za takšno rešitev? Že dvakrat omenjeni sestanek v Žabjeku med njimi, krajani in predstavniki občine je pokazal, da zanje niso najbolj zagreti. Pa ne le zato, ker pomeni to zanje nov način življenja, pač pa jih je bilo nekaj, ki so povedali, da z ostalimi Romi ne želijo več živeti skupaj. »Ne krademo
in ne delamo škode na poljih, vseeno pa nas ljudje obtožujejo za ta dejanja, vse Cigane nas trpajo v en koš.« Že sedaj je v Žabjeku moč opaziti, da se je zaradi nenehnih sporov in Romom prirojene agresivnosti (o čemer se lahko vsak teden prepričamo v stolpcih črne kronike našega lista) oblikovalo večskupin, in tudi to je vzrok, da si nekateri ne u pajo v novo naselje, raje bi vsak zase. Približno takšen pa je bil tudi prvotni predlog rešitve romskega naselja v Žabjeku, ki pa je doživel popoln neuspeh. Že leta 1964 jebilasprejetaodločitev, naj se romskim družinam priskrbijo stanovanjski prostori po različnih naseljih vseh krajevnih skupnosti novomeške občine, vendar je zamisel zvodenela ob hudem odporu, protestih in izbruhih nezadovoljstva -med krajani nekaterih naselij.
»ZA ROME DVA REFERENTA, ZA KMETE EN SAM«
Naj njihovo breme sedaj prevzamejo krajani Bučne vasi? Njihovo nasprotovanje je odločno, reakcija ogorčena in po svoje razumljiva. Vseh enajst vasi krajevne skupnosti sprejetju takšnega zazidalnega načrta nasprotuje, po vaseh so se celo pojavili napisi: »Ko bo naselje zgrajeno do prve plošče, ga bomo porušili.« Njihove izjave imajo vse po vrsti enak skupni imenovalec. Omenjamo jih le nekaj. Da imajo Cigani več ugodnosti in pravic kot kmetje, je trdil nekdo, drug ga je dopolni z ugotovitvijo, da imajo Romi na občini i kar dva referenta, kmetje pa samo enega. »Cigan lahko seka, kjer hoče, mi pa še v svoji hosti ne smemo,« je povedal glas tretjega. Najbolj so bili vaščani ogorčeni nad številnimi krajami kokoši, poljskih pridelkov, da jim romski konji popasejo mlado pšenico, omenili so grožnje z orožjem, kot primer pa navedli napade oboroženih Romov v eni sami noči na štiri domačije, v katerih so prebivali ostareli in osamljeni krajani, vendar Storilci niso bili odkriti. Vaščani Hudega in Potočne vasi so prepričani, da miličniki premalo skrbijo za njihovo varnost pred Romi. Nekdo je celo dejal: »Policaji se največ drže na Glavnem trgu in tam preganjajo napačno parkiranje, Ciganov pa se bojijo.«
Kar 190 podpisov je bilo zbranih pod gradivom, ki so ga krajani Bučne vasi poslali delegatom novomeške skupščine in izvršnemu svetu. V njem je med drugim zapisano tole: »Po naših poljih je bilo pobranih toliko poljščin, da si upamo trditi, da nihče v novomeški občini v preteklih letih ni storil za reševanje romskega vprašanja toliko kot prav krajani okoliških vasi, saj so Rome na ta način vsa leta preživljali. Socialna podpora, ki jo Romi prejemajo, je le kaplja v morje v primerjavi s tem, kar smo hočeš nočeš dajali krajani.«
Tudi k predvidenimrešitvamvzazidalnemnačrtu,po katerem naj bi Romi krmff&lživali pridobivali na pašnikih in košenicah, ki so last splošnega družbenega premoženja, imajo krajani zelo konkreten ugovor »Pojasnjujemo, da so ta zemljišča sedaj v zakupu nas ' krajanov iz vasi Hudo, ki z izkoriščanjem te zemlje oddajamo tržne presežkezaoskrbo novomeškega prebivalstva. Bodo poslej to namesto nas delali Romi?«
ZA OTROKE DANAŠNJIH OTROK GRE!
Krajani pravijo za konec takole: »Kako si nekateri ob vsem nasprotovanju naše KS predstavljajo sožitje prebivalcev novega naselja v Žabjeka in nami, krajani?«
Sporu po vsem tem ni videti razumnega konca. Ne nazadnje krajani Bučne vasi pri svojem vztrajanju niso več osamljeni, šlabe izkušnje so naredile svoje, vse več je takih, ki so mnenja, naj za svojo civilizacijo kaj postore tudi Romi, ne pa, da pade vse breme na pleča družbe. Toda kaj reči ob stavku Roma srednjih let na sestanku vžabjeku: »Z nami Romi ne bo nikoli bolje, jaz bom kradel tu, on tam.«? In nemara se v že zapisanih besedah nekega Roma, da bo Žabjek ostal tak, kakršen je, do smrti, pa najsi ga preselijo v katerikoli del novomeške občine, skriva kruta resnica. Resnica, 5 katero lahko pretrgajo le otroci današnjih romskih otrok. Vsaj njim naj bodo namenjeni poskusi, da tu nekoč le lahko zaživeli življenje vredno življenja.
BOJAN BUDJA
* \ ■
Svet je majhen
NAJBOLJŠI MORNARJI SO KMETJE
V enajstih letih, kolikor jih je Brežičan JaniSenicado zdaj prebil na ladjah Splošne plovbe iz Kopra, je videl veliko sveta. Avstralija je edina celina, na kateri še ni pristal. Spoznal je tudi več obrazov morja, svetle in senčne strani življenja daleč od doma in daleč Od kopnega.
Na ladji dela kot prvi častnik krova, zato dobro ve, kaj je odgovornost. Osem ur na dan prebije na poveljniškem mostu. Ce nastopi službo ob štirih zjutraj, vozi
ladjo do osmih in nato spet od štirih popoldne do osmih
zvečer. T edaj odreja pozicijo in pazi, da kam ne trčijo. V megli si pomaga z radarjem. Za trčenjezdrugo ladjo so na odprtem morju majhne možnosti, nevarno pa je v ožinah in okoli rtov, kjer se zbere več ladij, na primer v Suezu, v ta Manchu, v Panamskem kanalu. Vsako dopoldne od osme do dvanajste ure prevzame Jani kot prvi častnik skrb za vzdrževanje ladje. Zbere ekipo ■ desetih mornarjev in ji določi delo. Za počitek ima na voljo štiri ure po kosilu in ob 16. uri ga spet čaka dolžnost na poveljnišem mostu. Izmenoma jo opravljajo trije častniki, vsak po osem ur z vmesnim presledkom. Nedelj.in praznikov ne poznajo, zato imajo daljši dopust. Doma preživijo po tri mesece na leto. Na ladji v prostem času lahko tudi berejo. V knjižnici imajo 200 do 300 leposlovnih del in precej strokovne lierature, da se sproti izpopolnjujejo.
Jani rad opravlja svoj poklic,čeprav ne namerava za stalno ostati na morju. Na višjo pomorsko šolo v Piranu ga je pripeljala želja po tem, da bi videl svet. Šolanje je uspešno končal 1977 in pozneje opravil na Reki še
kapitanski izpit. Medtem se je usposobil tudi za varnostnega inženirja.
Po dosedanjih izkušnjah se je dokopal do spoznaja, da so za morje najboljši kmečki fantje. Vajeni so delati in se tudi zabavati. Občutek imajo za pravo mero. Do zdaj je bilo z njim več fantov z Gorjancev in z vsemi se je ujel brez težav. Malo pustolovskega duha že mora biti v njih, saj se sicer ne bi odločili za morje. Najpomembnejše pa je, da znajo prenesti tudi izjemne napore, po tri ali štiri dni brez spanja ali teden dni dela po osemnajst ur na dan.
Zase pravi Jani, da je imel srečo s prvo ladjo Koper. Na poti iz Poljske, Nemčije in severne Anglije je bil z njo šestkrat v Združenih državah Amerike. Delo na njej ni bilo posebno težko, pristanišča sobilazanimiva in toga je zadržalo v poklicu Na drugih ladjah so bile obveznosti težje in neprijetni dogodki so se vrstili, na primer v Afriki, kjer je na plovbi prebil štiri leta.
Najtežje je bilo na predzadnji ladji Ljutomer, kjer so jim nagnjenost ladje, premik tovora in prodor vode v dve skladišči povzročili veliko nevšečnosti. To se jim je pripetilo na Atlantiku, ko so zapluli v mrtvo morje, v počasne valove. Ti nastanejo tedaj, ko se morje umirja, so pa izredno veliki, najmanj pet do šest metrov visoki, vendar se ne lomijo.
Ciklon (orkan) je Jani doživel že na prvi ladji in pozneje še nekajkrat. Za severno morje je to značilno pozimi. Na tajfune naletijo ladje poleti, kadar plujejo v bližini ekvatorja, najpogosteje v Karibskem morju. Ti vetrovi so krajši in trajajo po tri do štiri dneve. V takih trenutkih prevzema prvi častnik nase veliko odgovornost. Po tri noči niso zatisnili očesa, včasih tudi štiri, ko so izčrpavali vodo in učvrščevali tovor. Na pomoč niso doslej nikoli klicali.
Pred desetimi leti so bile na ladjah boljše ekipe, je povedal mladi kapitan Več so delale in bilo jetudi manj problemov. Zadnje čase prihaja na ladje veliko avanturistov, včasih samo zatri, štiri mesece. Dlje ne vzdržijo. Najpogosteje se menjajo kuharji. Samoupravljanje je na ladji precej drugačno kot na kopnem. Posadka je uigrano moštvo, v katerem vsak natanko ve, kaj mora
delati. V takem timu je pomemben sleherni posameznik. Sestanke imajo na tri mesece po pet minut, Novice iz Jugoslavije sprejemajo enkrat na teden preko radiotelegrafije, s podjetjem pa jih ves čas povezujeta telefon in teiegraf.
Ladijski posadki delajo pogosto družbo živali: pes, mačka, papagaji, opice (zeleni zamorci, šimpanzi, pavijani). Njihova navzočnost in raznoterost sta odvisni od tega, kolikšen ljubitelj živalskega sveta je kapitan.
Uradni jezik je v vseh pristaniščih na svetu angleški, čeprav v praksi uporabljajo tudi druge. Jani obvlada angleščino aktivno, pasivno pa italijanščino, francoščino in španščino. To mu pomaga, kadar vodi vkrcavanje in izkrcavanje ter se dogovarja z domačini v nekdanjih kolonijah.
Največ težav je doslej doživljal vafriških pristaniščih, zlasti kadar so pripeljali živež. Na tovoru so jim tedaj, povzročili ogromno škode. Ko so na primer zapluli v Conacry s tisoč tonami moke za pomoč tamkajšnjemu
prebivalstvu, so jo pometali v morje dvesto ton ali j° kako drugače znosili na stran zase. Uničili so jim veliko avtomobilov. Razbijali so stekla, kradli kolesa in ni jit1 bilo mogoče ustaviti, ker policaji niso bili nič boljši. K° cariniki, zdravstveni delavci, policisti in drugi lušK' uslužbenci stopijo na ladjo, zahtevajo viski in cigarete, preden kaj ukrepajo.
»Toliko reprezentance nimamo,« je razlag«1 kapitan, »zato pogosto dam delovodji podkupnino iz svojega žepa, da priganja delavce, sicer ne bi nikamoi prišli. Kljub večletnemu delu v Afriki sem lahko navez«1 tesnejše stike samo z enim domačinom, s študentom preddelavcem, ki ga je očedal delat v pristanišče. Ta m1 je poklonil gramofonsko ploščo, vsi drugi so sam0 zahtevali, pa ne mislim takih, ki niso imeli. V Afriki j«1 žal, tako, da te takoj obsodijo za rasista, pa čeprav pripelješ pomoč.
V Indiji sem prav tako videl veliko bede, toda IjudjeS0
pravo nasprotje Afričanov. Presenetila me je njihov« umirjenost in za nas nenavadna ponižnost, ki jo kažej0 do belega človeka. Pozna se, da so tam vladali Anglež1
Azijci so nasploh dobrohotni, Japonci zelo izstopaj0 s svojo delavnostjo in samodisciplino. Prežema j^ veliko sovraštvo do Američanov. Tujcev ne sprejmej0 zlepa medse. Malo se odtajajo, ko jim pojasniš, dasl Jugoslovan, ne Amerikanec, vendar ostaneš še vedn° tujec.
V Združenih državah ljudje uživajo v svobodi brezskrbnosti. Najraje imajo svoj hamburgher in pivo. so zelo odprti. Srečeval sem se z različnimi ljudmi, tu°' s študenti iz kolidžev, in opazil, da vsi vidijo sam0 Ameriko. Za preostali svet, za vojne in razprtije onstra0 oceanov se komajda kaj zanimajo.«
Vsaka celina ima svoje čare, in če je Jani le utegnil, s| je ogledal muzeje, galerije, živalske vrtove in spoznav« življenje zunaj pristanišč. Tudi na koncerte je šel. Cet0 v najbolj privjačne kraje bi se vrnil leza mesec ali dva
počitnice, za stal no ni kamor. Hišo si gradi v Brežicah i°
v bližini ima tudi vinograd. Čez kaka tri leta, ko bo hi$s nared, se bo poslovil od morja in si poiskal delo bliž° doma in družine, ki josnuje.
JOŽICA iEPPev
ŽIVLJENJE, TRDO KOT KAMEN
Kdo ve, če je kateri kreaturi še huje na svetu, kot je ubogi polenovki? Živi v nemirnem, pogosto razburkanem Atlantiku, dostikrat domuje ob obalah 'Ledenega morja in za njenimi jatami se pode tisočeri ribiški čolni in ladje, stotisočem ribičev daje vsakdanji kruh. Res je ta nesrečna riba gospodarsko zelo pomembna, kot vzorno popisuje stari Brehm, ki uvršča polenovko po koristnosti ob bok slanikom, pa vendarse nama je še po smrti zasmilila. Prav točno povedano, zasmilil se nama je primerek te ribe, ki sva ga nabavila v odročni lopi, postavljeni na skrajnem koncu Evrope, nekaj kilometrov od Severnega rta. Kot kamen trdo ribo sva v počastitev uspešnega prihoda na najin daljnji cilj vrgla na ploščat kamen na obali Ledenega morja in po starem, preizkušenem načinu trdoživih norveških ribičev vneto tolkla po nji z manjšim kamnom.
Na katerem koncu načeti polenovko, trdo kot kamen? Nekaj časa je trajalo, da sva dognala, kako ji
priti do živega. Za ta vsakdanji priboljšek k zimskemu jedilniku severnjakov je najboljši pribor kamen. Ribo stolčeš, da se omehča, šele potem použiješ.
Udrihala sva in udrihala, dokler se ni okamnelo mesozmehčaloinsvaga lahko s prsti trgala od kosti ter seveda použila. O okusu ni da bi govorila, a ob šumenju svinčeno sivih valov Ledenega morja, skrivnostnem blesku zaobljenih skal na obali in mavrici, ki se je zarisavala med od vetra penečim se morjem in oknom sredi temnih oblakov, se nama je zdelo, da sva z mesom stolčene polenovke zaužila vso slast in vso grenčino življenja tam visoko na severu, življenja redkih ljudi, ki vztrajajo na tistem golem koščku sveta, ob neprijaznem, a hkrati tudi radodarnem morju. Nekaj posebnega, komaj da nam še razumljivega, je v tistem življenju. Ni ga mogoče razumeti, le začutiš ga lahko in na tihem občuduješ ljudi, ki se prebijajo skozi trde razmere. In tudi po malem jim zavidaš prvinskost, mir, spokojnost, možatost. Kot balzam je za rane, ki jih civilizacija seka v naša pomehkužena srca. In skoraj da z eskimsko potrpežljivostjo sva z udarci kamna mehčala trdo ribo ter si tako rekoč vsak grižljaj pošteno prigarala.
Otok Mageroy, na katerem leži skrajna točka Evrope, je vse kaj drugega kot prijazen kraj. Res je za slučajnega popotnika čudovit, vendar pa goli skrilasti svet, preko katerega menda kar naprej brije leden veter, ki pušča le najbolj pritlehnemu rastlinstvu nekaj življenja, za tistega, ki se odloči, da bo tam živel, pomeni stalno trdo preizkušnjo.
»Zdaj poleti še gre,« je povedala Tana Solv, izdelovalka nakita iz samorodnega bakra, ko sva se za pol ure ustavila ob njeni samotni kočuri, »vendar pa čez jesen in zimo nisem tu. Ni mogoče prebivati, tako strašno je. Samo nekaj ribičev ostane. Občudujem jih.«
RIBE V »KOZOLCIH«
Tako je govorila mraza in hudega vajena Norvežanka. Verjela sva ji. Bil je konec junija, a preko kamnite goličave je vlekel leden veter, kisemu je le dobro izolirana koliba, vsa potlačena v zemljo, upirala in nudila toplo zavetje prodajal ki nakita in njeni mali družini. TanaSolv prodajapoleti mimo potujočim turistom svoje unikatne izdelke in si tako na lažji način služi kruh. Za ribiče — drugi tako ne zmorejo preživeti stalno, saj nimajo kaj početi — paježivijenjebolj trdo. Neodvezljivo je povezano z meglami, vetrom, mrazom in ribami. Slaniki in polenovke so kot nekakšni grbi življenja na tem koncu sveta.
Ko sva potovala zadnje kilometre poti do Severnega rta, sva zagledala
značilne samotne ribiške hiše ob zalivih, lesene pomole, čolne in sušilna ogredja, na katerih so se v vetru sušile razplatene polenovke. Nalovili sojih že v začetku leta, košev Ledenem morju in severnem Atlantiku približajo obalam velike jate polenovk. Po ulovu pa so ribam odrezali . glave, izvlekli jetra in drobovje ter jih izpostavili na kozolcem podobnih ogredjih stalno pihajočemu vetru. V nekaj mesecihse je meso rib spremenilo v kamenino. Ko se polenovke na vetru posuše, jih povežejo v butare, zlože v skladovnice kot mi drva in shranijo za lastno uporabo. Večji del jihsevedaprodajo. Iz giav zmeljejo ribjo moko, ki jo pokladajo živini kot krmo, iz jeter pa stiskajo oljno maščobo. Tako je dar morja skoraj v celoti izrabljen.
Nama se je prvi poskus, da bi od blizu fotografirala skladanice polenovk, ponesrečil; po pravici povedano, zaradi strahopetnosti. Ko sva se namreč približala skladovnici posušenih polenovk, so se nšd naju spustili številni galebi. Velike ptice z ostrimi kljuni so bile tako napadalne, da sva pred njimi zbežala. Kdo ne bi, saj imamo v zavesti (neresnično?) izkušnjo iz Hitchcockovega filma »Ptiči«. Šele nekaj dni kasneje, ko sva vijugala po čudvitih norveških fjordih, kjer se niza eno za drugim majhno naselje ribičev, svasedositeganagle-dala ogredij, ribičev, sušečih se in že zlpženih polenovk. A takrat sva že vedela, kako trdo je treba garati, da ribo, potem ko je prestala naravni postopek konzerviranja na vetru, spraviš kot užitni zalogaj v želodec.
Po svoje pa sva začutila tudi tisto razočaranje, ki spremlja prene-katerega popotnika, ko potuje na skrajni sever, poln romatičnih predstav o nočnem soncu, cvetočem močvirju, črnih granitih in srebrno sivem morju, ob katerem uživajo tiho življenje umirjeni ribiči. Na kraju samem, se pravi na Severnem rtu, sva v restavraciji prebiralaštevilnezapise po stenah in med njimi našla tožeče glasove Mediteranca, ki je poln ogorčenja zapisal v italijanščini: »Ce že hočete videti sonce, potem pridite v Italijo!,« ali zapis druge skupinice, ki je napisala kratko in jedrnato: »Megla, mraz, nič sonca!«
SOPOTNICI S TOPLEGA JUGA
Že ob trajektu, takoj pri prihodu na skalnati otok Mageroy, sva pobrala dve premraženi štoparki. Ena je bila vso pot, kakih trideset kilometrov vožnje proti sveru, tiho. Zamišljeno je zrla v prepade, nad katerimi se je, bičan od vetra, vzpenjal avtodom, in v
razburkano morje, ki seje penilo in v visokih kaskadah metalo peno na vetrobransko steklo, ko smo se spuščali zopet v bližino obale. Druga pa je bila zato bolj zgovorna. V tekoči angleščini nama je pripovedovala, da sta izraelski študentki, na počitniškem potovanju po Evropi. Z avtostopom sta prepotovali domala vso zahodno Evropo, sedaj pa bi radi stopili še na njen najbolj severni in najbolj divji del. Da tako toplo, kot je v Izraelu, najbrž ne bo, sta pričakovali, je pripovedovala; surova narava, ki se je razbesnela v vsej svoji veličastni moči ravno ob njunem prihodu, pa ju je vseeno nekoliko presenetila. Povedala je, da bi radi tudi v Jugoslavijo. Poskusili bi, saj sta o naši Postojnski jami slišali že toliko pripovedovati, pa ju skrbi, kako bo z vizumi. Baje Jugoslovani Izraelcev ne vidijo preveč radi. Intakojenaneslabeseda na politiko, na vojaško obveznost in na odnose s sosedi. Obe stanatak ali drugačen način že bili v izraelski vojski. Temu se izognejo samo tiste, ki so poročeneali pa jim verski zakoni to prepovedujejo. »Pa se ne bojita Arabcev?« sva ju vprašala. »Zakaj neki?« nama je odgovorila, »celo peljali sva se že z enim. Ko poiujemo, smo popotniki. Politiko in medsebojne spore pa pustimo doma,« In tako smo skupaj ugotovili, da ne bi bilo tako slabo, če bi ljudje več potovali. Veliko majhnosti in zadrtosti bi na ta način skopnelo in morda bi se potem tudi doma bolje razumeli. No, čisto neprizadeti in neobremenjeni pa tudi ti mladi popotnici nista bili. To sva ugotovila, ko sta naju zaskrbljeno spraševali, če so nama znane zadnje novice iz Libanona, ki gaje okupirala njuna domovina.
KJER SE OSEL VALJA...
Pol ure po prihodu naizpostavljeno čer Severnega rtasva najinisopotnici zopet srečala. Zaviti v svoja anoraka, da je bilo iz njih videti le premražena nosova, otovorjeni z velikima nahrbtnikoma, sta stali ob cesti in poskušali ustaviti avtomobil za povratek. »Kaj že odhajata,« sva se začudila, »kaj pa polnočno sonce?« Začudeno sta naju pogledali: »Bili sva tukaj. To je dovolj. Sedaj pa čimprej ven iz tega pekla. Sonca tako ne bo!« Izginili sta v meglenem oblaku, midva pa sva
ostala in še celo noč čakala na sonce, ki ga res ni bilo. Zjutraj, ko sva docela obupala in seodločilaza povratek, pa sva kljubovalno in skrivoma storila tisto, kar je že stotine popotnikov različnih narodnosti pred nama: v spominski hali, kjer se, v steno vklesani ali v posebne plošče vdelani, bleščijo podpisi kraljev, generalov, admiralov in drugih slavnih obiskovalcev te znamenitosti, sva dodala še svojega. Čeprav je bil bolj skromen, se hkrati nisva mogla otresti nekoli-kanj sramu, saj nama je po glavi blodil tisti znani rek: »Kjerseosel valja..,«Da pa bi bila mera polna, sva med verze v nemščini, finščini, švedščini, italijanščini in kdove še v katerih jezikih, s katerimi so bila popisana stranišča, dodala še nekaj verzov v čisti kranjščini. Pa naj si belijo glave!
V DEŽELI FJORDOV
Ko naju je močno zibajoči se trajekt zopet odložil na skandinavskih tleh, sva se kar nekoliko oddahnila. Pot naju je sedaj vodila proti jugu, proti toploti, proti soncu — domov. Tudi sonce je bolj pogosto posijalo skoz oblake, ko sva se preko visoke planote vozila proti zahodni norveški obali, še vedno pa naju je spremljal oster severni veter. S snegom pokriti vršaci so se vrstili drug za drugim in včasih se je snežna odeja spustila vse do roba ceste. Nisva si mogla kaj, sredi poletja sva razposajeno zakoračila v belo opojnost, potem pa sva zopet zagledal a morje in zapeljalasva v nov svet, med čudovite norveške fjorde.
Lepo je videti norveško pokrajino, razgibano, razčlenjeno, z mogočno silo narave oblikovano na sliki, na filmu, nekaj čisto drugega, enkratnega pa je biti tam, čutiti jo z vsemi zmogljivostmi človekovega dojemanja. Sinje modri pasovi morjasezajedajo globoko v celino, kilometre in kilometre daleč, v osrčje visokih planin. Sneg na vrhovih, skoraj navpično nad morjem, se nenehno topi in hudournikisepenečzlivajopo žlebovih v globino, dokler se z glasnim hrupom ne spojijo z morsko
gladino. Včasih te pot pelje tik ob obali, deset kilometrov okoli fjorda, preko katerega bi skoraj lahkozalučal kamen, drugičsezopet vzpnevkribin preko vetrovnega grebena preskoči v naslednjega. Tako se vrsti fjord za fjordom, eden lepši od drugega, skoraj v neskočndst. Le redkokdaj srečaš avtomobil na teh samotnih severnih cestah in redke so ribiške hišice, stisnjene pod zavetje hriba ob samotni obali.
Kar težko nama je bilo, ko sva obšla zadnji fjord na najini poti in se usmerila v notranjost, da bi zopet prečkala Skandinavski polotok. Pa sva morala. Kilometrov ob fjordih bi se nabralo le preveč in kilometri so dragi.
Polna močnih vtisov sva zapeljala po visoki planoti proti finski meji. Še so naju spremljali žuboreči hudourniki, ki so hiteli tja proti visokim robovom fjordov, da bi se jim bučeč vrgli v objem, vendar je pokrajina postajala čedalje bolj umirjena. Zopet so naju pozdravili laponski šotori in njihove prodajalne spominkov in po nekaj sto kilometrih, ko sva že prečkala norveško-finsko mejo, naju je pogoltnil najin dobri in dolgo pogrešani skandinavski znanec — visoki gozd.
Na golem in puščobnem otoku Mageroy pojeta svojo nenehno simfonijo le veter in voda, ki liže pobočja skalnatih bregov.
V mirnejših zalivih, kjer veter tako silovito ne biča morske gladine, se stiskajo k skalnatim tlom ribiške kolibe. Zavetje v njih je prijetno tudi poleti, kaj šele, ko nastopi pravi mraz z zimskimi viharji.
V takšnih kozolcih sušijo ribe. Nekateri so skromni in majhni, drugi pa mogočni kot pravi dolenjski »to-plarji«. Že na daleč se vidi, kateri ribič je vrgel mrežo v pravo stran, kajti nekateri kozolci so nabito polni, v drugih pa visi komaj nekaj repov.
Kot. srebrne niti, ki preprezajo pobočje strmih hribov, so od daleč videti hudourniki. Ko pa prideš blizu, te kar ogluši mogočno bobnenje, ko ogromne količine vode silovito treskajo ob skale in se spajajo z vodami fjorda na dnu kotline.
Računalništvo
STROJI DOHITEVAJO MISEL
Laboratorij za umetno inteligenco pri Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani je eno od svetovno priznanih središč za tovrstne raziskave, njegov vodja dr. Ivan Bratko pa eden od sedmih direktorjev mednarodne šole za sintezo ekspertnega znanja. Umetna inteligenca je staraže nekaj desetletij in seveda povezanaz razvojem računalništva. Prvi je to povezavo leta 1953 postavil angleški znanstvenik Alan Turing v slavnem imaginarnem testu za inteligentne stroje.
Izpraševalca pri tem testu postavijo v sobo, v kateri je tipkovnica, povezana na eni strani z računalnikom, na drugi pa z drugo tipkovnico, za katero prav tako sedi človek. Izpraševalec se lahko poveže z računalnikom ali pa z drugo tipkovnico, za katero sedi človek, vendar ne ve, s kom se je povezal. Obema »sogovornikoma« lahko spraševalec s pomočjo tipkovnice postavlja vprašanja z dogovorjenega področja. Če izpraševalec po odgovorih, ki jih dobiva prek zaslona ali traku z ene ali druge strani, ne loči računalnika od človeka, potem bi računalnik lahko imeli za inteligentnega.
Toda razvoj umetne inteligence je potreboval precej časa. Treba se je bilo boriti z nerazumevanjem, poleg tega pa tudi počakati, da so računalniki postali zmogljivejši. Sredi šestdesetih let so se pojavili prvi šahovski programi, nato pa se je umetna inteligenca razvejila v več smeri. Ni dosegla človeškega uma in je tudi vprašanje, ali ga sploh kdaj bo, toda na številnih posebnih področjih so zabeležili lepe uspehe.
Danes označimo umetno inteligenco kot posnemanje opravil z računalnikom, za katera je, če jih izvaja človek, potrebna inteligenca. Ne gre torej za posnemanje človeške inteligence v celoti, ampak na specifičnih področjih. Raziskujejo v več smeri. Ena od njih je raziskovanje zakonitosti naravnih jezikov, cilj je možnost avtomatičnega prevajanja iz jezika v jezik. Spet drugi raziskovalci skušajo razviti tako imenovano avtomatično programiranje, to je postopek, po katerem bi lahko računalnik sam generiral program, ki ga potrebujemo za neko opravilo. Tretji se ukvarjajo z robotiko in raziskujejo na primer, s kakšnimi programi bi lahko roboti najbolje spoznavali svet okoli sebe, kako bi se učili iz izkušnje itd. Strokovnjaki za sintezo znanja se mučijo, kako bi neke neurejene podatke na določenem področju avtomatično (s pomočjo računalniškega programa) sistematizirali vzaključeno znanje ali teorijo.
Zelo močne so ekipe, ki delajo na razvijanju tako imenovanih ekspertnih sistemov, računalniških programov, ki posnemajo razmišljanja in sklepanja ekspertov (izvedencev) na nekem področju. Prav ekspertni sistemi so se v zadnjem času uveljavili kot najbolj otipljiva oblika umetne inteligence. Kaj so ekspertni sistemi, lepo ilustrira zgodba o ekspertnem sistemu, ki so ga imenovali Iskalec rude.
Ljudje so 60 let zaman iskali molibdenovo rudo pod goro Tolman v ameriški zvezni državi Washington. Vedeli so le to, da molibden tam mora biti. Na koncu so se odločili, da pokličejo na pomoč umetno inteligenco. Uporabili so že preizkušeni sistem Iskalec rud, v katerega so raziskovalci vgradili ogromno geološkega Znanja in še posebej izkušnje devetih geologov, ki so jih temeljito izprašali, kako raziskujejo teren, na kaj so pozorni itd. Njihove izkušnje so razdrobili v zaporedje pravil sklepanja. Za razliko od navadnih programov, kjer je zaporedje opravil vnaprej določeno, ekspertni sistem deluje tako, da program računalniku določa le,
kaj naj naredi, računalnik pa na temelju podatkov in pravil sklepanja sam odloča, kateri program je naslednji.
Računalnik z vgrajenim ekspertnim sistemom Iskalec rud se je postopoma bližal cilju in na koncu
povedal, da je treba molibden iskati na območju, ki ga vseh 60 let iskanja nihče ni povohal. Seveda so rudo tam tudi našli. Ekspertni sistem je uspel predvsem zato, ker je zmogel razvrstiti, predelati in povezati ogromno količino podatkov. Hitrost in količina predelanega sta presegla zmožnosti živega strokovnjaka.
Fosebno veliko je medicinskih ekspertnih sistemov, ki zdravnikom pomagajo pri določanju diagnoze, v poslovnih krogih ekspertni sistemi pomagajo pri poslovnih odločitvah, delajo pa tudi že na ekspertnih sistemih, ki bi vodili celotno proizvodnjo, od konstruiranja do dejanske izdelave s pomočjo robotov. Posebnost so odprti ekspertni sistemi ali generatorji ekspertnih sistemov, ki jih je mogoče uporabljati za odločanje v različnih strokah. Enega od takih je na letošnjem blejskem srečanju mednarodne šole za sintezo ekspertnega znanja predstavil dr. Ivan Bratkos sodelavcema Igorjem Kononenkom in Egidijem Roškarjem. Generator se imenuje Assistant, vanj je mogoče vložiti baze znanja z različnih področij, generator postane potem ekspert za tisto področje, s katerega je baza. Assistant je generator za medicinska področja, preizkusili so ga na petih specialističnih področjih, kjer se je v primerjavi z živimi zdravniki dobro odrezal.
Trojica Ivan Bratko, Nada Lovrač in Igor Mozetič so na Bledu izčrpno poročali tudi o novem ekspertnem sistemu Kardio E, ki zdravniku pomaga'odkrivati napake v delovanju srca. Direktorji mednarodne šole za sintezo ekspertnega znanja so soglasno ocenili, da je med vsemi prispevki prav prispevek o Kardio E edini zrel za objavo v posebni zbirki, ki jo izdaja Oxford University Press.
Na eni strani imamo torej v Sloveniji znanstvenike, ki so na pomembnih področjih’ računalništva v svetovnem vrhu, na drugi pa ni v naših trgovinah mogoče kupiti niti čisto navadnega kasetofona. Da bi z njegovo pomočjo pognali pretihotapljeni računalnik.
M. B.
Raziskave
MEDENO NARODOPISJE
Čebelarstvo je pri nas v etnologiji manj raziskano področje. Z etnološkega zornega kota še ne raziskovano območje leskovškečebelarske organizacije, kije najmočnejšav krški občini, jezato ob nedavnem prvem čebelarskem raziskovalnem taboru Slovenije v Leskovcu pri Krškem postreglo z vrsto zanimivih izsledkov. Zbrati in urediti sta jih pomagali tudi Jožica Leskovšek, dijakinja iz Bojsnega pri Brežicah, in mentorica etnološke skupine Ivanka Počkar, kostus—etnolog Posavskega muzeja v Brežicah.
Po ljudskem verovanju mora za pokojnim čebelarjem nekdo ob bližnjih potrkati na čebelnjak in povedati čebelam, dajeumrl njihov gospodar, sicer se lahko zgodi, da bodo ob čebele. Spoštovanje tega starega izročila je med čebelarji živo. Po ljudskem izročilu lahko čebelam škodiš tako, da greš ponoči na pokopališče, ukradeš rožo in jo zakoplješ pod čebelnjak. Čebele bodo začele počasi hirati in umirati. Stari ljudje so tudi povedali, da če na sv. Jožefa dan (19. marca) sonce sije, »žiher kupiš čebele, ker se lahko troštaš dobre letine«. Če na sv. Vincenca (19. januarja sonce sije, bo tisto leto dosti vina in sadja m čebele bodo dobro naredile. Čebelarji poznajo tudi nekaj rekel in pregovorov o čebelah: priden kot čebela, ima roke kot čebela, len kot trot, muha ne da kruha. Za zavetnika čebelarjev večinoma ne vedo, nekaj se jih je opredelilo za Medarda, le en čebelar med trinajstimi vprašanimi je povedal, da je zavetnik čebelarjev sv. Ambrož ali sv. Gal.
Anketirani čebplarji v Ivan dolu, Nemški gori, Nemški vasi, Kobilah, Venišah, Leskovcu in na Drnovem ter Goleku so se zvečinezačeli ukvarjati sčebelarstvom po drugi svetovni vojni. V preteklosti in danes so se čebelarji pred piki zavarovali z dimljenjem. Uporabljali
so gobe (bukove, »jabkove«), jabolkovo trhlovino, orehovino, jutovino in foča plošče; pravijo, da je najboljša »jabkova« trhlovina, ker dim ne upijani čebel in jih pomirja. Poleg tega, da se zavarujejo z dimom, uporabljajo tudi klobuk in rokavice, največ pri ogre-banju roja med kostanjevo pašo, ker so tedaj čebele najbolj razdražljive. Pred drugo vojno je bilo čebelarjenje pretežno moško opravilo, zdaj pa jim pri točenju pomagajo največ žene in otroci.
Sosedje zelo malo vedo o čebelarjenju in izdatkih, zato imajo čebelarja velikokrat neupravičeno za bogataša. Tudi čebelarji menijo, da jevčasih med »grenak«. Spremembe v panjih si zapisujejo na posebne listke, predvsem podatke o matici, hrani, rojenju. Starejši čebelarji se spominjajo, kako so pred dvajsetimi leti
jemali divjim čebelam med iz drevesnih dupel. Na Brezovski gori so ga dobili iz drevesnega dupla eno brento! Pred vojno je bilo veliko primerov, da so stara dupla s čebelami vred prenesli iz gozda domov in sojih imeli zlasti za okras. Pred drugo vojno so panje izdelovali domači mizarji, sedaj jih kupujejo pri Medexu. Za panj je najboljši lipov ali topolov les, a največ panjev je vendarle iz smreke. Najslabši les za panje je jelšev, ker je težak in postane kmalu črviv.
Najpogostejše barve panjev so rumene, zelene, rjava, modra in rdeča. Pogledi čebelarjev na to, katere barvesonajboljprimernezapanjin katere barve čebele vidijo, se zelo razlikujejo. Ohranjeni sta le še dve panjski končnici, čeprav so bile pred vojno v teh krajih zelo razširjene. Lastnik teh končnic, ki sta še pri
čebelah in predstavljata lov in gobe, še zdaj slika na panje razne živali in prizore iz Walt Disneyevega sveta. Slaba tretjina čebelarjev iz leskovške družine vozi na čebeljo pašo. V zadnjem času vozijo na kostanjevo in akacijevo pašo v Gorjance in na ajdovo na Krško polje. Navadno si čebelarji ne zaupajo, kje so dobra pašna mesta, in jih lastnikom, s katerimi so vnaprej dogovorjeni, odplačajo navadno z medom.
če čebelar opazi, da mu čebele rojijo, pusti, da se roj usede, nekateri ga usmerjajo tako, da roj poškropijo z vodo ali mečejo nanj zemljo, drugi pred rojenjem poiščejo matico in ji prirežejo krilo. Ko se čebele usedejo (na vejo), naveže čebelar kranjič ali leseno škatlo na kol, ogrebe roj vanj, počaka do večera, da se čebele umirijo, nato pa jih strese v panj. Za privabljanje roja ponavadi natrejo škatlo ali kranjič z melisnim perjem ali pa dajo vanj prazno satnico, namazano z medom. Čebelarji tudi sami delajo roje in jih imenujejo »narejenci«. Skoraj vsi izprašani čebelarji na tem območju poimensko poznajo pasmo čebele, ki jo gojijo: kranjska čebela.
Matice vzgajajo sami ali pa jih dobijo pri prijatelju čebelarju. Če pridejo panje ropat tuje čebele, panje zavarujejo. Včasih so v ta namen polacfali pred —relo mokro seno, kose ogledala ali stekla. Pogosteje so žrelo priprli z deščicami, ki jih zdaj tudi sicer uporabljajo za zapiranje panjev. Najpogosteje je prišlo do ropa med ajdovo pašo. Do ropa utegne priti tudi, če se toči med in satje takoj vrne v panj. Veliko čebelarjev čebele prodaja ali pa jih podari. Čebele navadno prodajajo brez panja. Včasih je stal roj čebel toliko kot mernik pšenice, toječetrtstota.Zdajtoneveljaveč.ker so čebele dražje od pšenice.
Danes imajo čebelarji že lastna točila,ki delujejo po načelu centrifugalne sile. Med hranijo v kovinskih in plastičnih posodah, le redko kdo imaohranjen še lesen sodček »čeber«, le-ta namreč ni najboljši, ker med veže vlago nase in utegne sod razsušiti. Vosek čebelarji prekuhajo v predelanem sokovniku, ga prodajo Medexu ter kupijo satnice. Skoraj vsak čebelar pa vosek tudi shranjuje, ker mu cena vedno bolj raste. Pravijo, da je celo bolje hraniti vosek kot pa dinarje ali devize. O ceni meda menijo, da je zanje prenizka, za potrošnika pa — previsoka.
P. PERC
Pri starih Novomeščanih
NA SLUŽBO SMO ČAKALI V VRSTI
Kot da bi imel v organizem vgrajen dodaten motorček, ki ga venomer priganja k naglici, tak videz daje upokojeni sodnik Stanko Modic. Še vedno pa prihajajo ponj, kadar ima sodišče opravka s tujci. Je uradni sodni tolmač in prevajalec za nemščino, prej pa je bil še za italijanščino in francoščino.
Rodil se je pred 78 leti v Grožnjanu, kjer je bil njegov oče, kot pravi sam, najmlajši prometnik na tamkajšnji železniški postaji v vsej Avstriji. Ko je po prvi svetovni vojni ta del naše zemlje prišel pod Italijo, so družino Modic naložili na tovorni vagon in jo natanko na Jožefovo 1918 pripeljali v Novo mesto, ker je bil oče krajevno pristojen k Sv. Gregorju nad Vel. Laščami.
Vse odtlej živi sodnik Stanko Modic v Novem mestu in se šteje za domačina.
»Tu sem hodil v gimnazijo, ko je bil ravnatelj znani Josip Wester, med profesorji pa med drugimi dr. Južnič, P. Prosen in katehet dr. Ažman. Pri tem smo imeli obvezne duhovne vaje in po dve uri verouka na teden. Iz molitvenika Večno življenje smo morali dijaki znati brati mašo v razredu. Od 28 vpisanih v takratni prvi razred gimnazije nas je 16 prišlo k maturi. Novomeška gimnazija je slovela kot stroga šola, vseeno pa dijaških vragolij tudi takrat ni manjkalo. Spominjam se na primer anekdote: Vogrinčevega Francija je prof. Zobec hotel vprašati za oceno, pa je odgovoril: .Nisem pripravljen.'
,Vi da ne bi znali? To ni mogoče!'se je začutil prof. Zobec, drugi pa so predlagali, naj vpraša Špen-dalovega Franceta. Ta je bil znan po tem, da dobro oponaša znanega novomeškega Matasanovega Korl-na. Ko je tudi ta prof. Zobcu dejal, da snovi ne zna, je profesor rekel: ,Pa povejte kaj o Matasanovem Korlu! Špendalovega ni bilo potrebno prositi, da je pokazal svojo umetnijo. Takoj nato se je zadrl na ves glas kot Matasanov Kori: .Smrkavec, mir mi daj, v rit te bom sunil! To je izstrelil kot iz topa, tako da je profesor kar odskočil...«
Dve leti je Stanko Modic študiral na pravni fakulteti v Zagrebu, še dve leti pa v Ljubljani. Fakulteto je končal v najkrajšem možnem roku. Takrat štipendij ni bilo, ves čas študija se je sam vzdrževal, predvsem s prevajanjem, kajti že v dijaških letih je imel izreden smisel za jezike.
»V Novem mestu sem nastopil prvo službo takoj po novem letu 1932 na občinskem sodišču. Kar 23 mesecev sem delal brezplačno kot volonter, ker smo
14{3
priloga	dolenjs
morali čakati na vrstni red. Ko je kak sodnik umrl ali šel v pokoj in je bilo mesto izpraznjeno, ga je dobil čakajoči po vrstnem redu. Vso službeno dobo sem v glavnem preživel v Novem mestu, če izvzamem 6 mesecev dela v Ribnici in 6 let službovanja v Mokronogu, kjer me je zatekla druga svetovna vojna. Tu sem se
povezal z znanimi Majcnovimi fanti, ki so delali za NOB, posebno dobro sem sodeloval z Nacetom. Leta 1944 sem skrivaj prišel v Novo mesto in živel kot up-okojenecz najnižjopokojnino120lirnamesec. Kerpa sta bila oče in sestra v partizanih, so mi belogardisti 21-krat premetali stanovanje. Niso mi prišli do živega, ker sem se izgovarjal na bolehnost. Res nisem bil trdnega zdravja zaradi hrbtenice, drugih bolezni pa nisem imel. Na novomeškem sodišču nisem bil nikdar v bolniški.«
Takoj po osvoboditvi so sodnika Modica dodelili štabu IV. armade v Ljubljano, kjer je dodeljeval pokojnine partizanskim vdovam, leta 1946 pa seje za zmeraj vrnil v domači kraj. Sprva je bil zaposlen kot tehnični sodelavec na okrožnem komiteju ZK pri sekretarju Martinu Žuglju. Kmalu pa je spet prišel na sodišče in ostal tam do upokojitve.
Dolga leta se je bavil predvsem s prometnimi zadevami. Ko je bila zgrajena avtocesta, se je začela prometna smrtna žetev. Zadnjih petnajst let pa je bil na sodišču strokovnjak za civilne zadeve in znan tudi po tem, da stalno presega norme.
Neverjetno, kako se sodnik Modic spominja za desetletja nazaj dogodkov, imen, krajev in celo datumov. Sodiščne anekdote stresa kot iz rokava, rad pav pogovoru zabeli tudi kakšno tako, ki marsikomu ni všeč. Sam pravi, da je zato že dostikrat imel fežave.
Tudi kot upokojencu mu ni dolgčas. »Nekaj malega prevajam, kadar me potrebujejo, sicer pa obdelujem 6 arov vrta. Berem veliko našiti in tujih časopisov, veliko dela pa je tudi s hišo, ki je že v Abrahamovih letih. Z ženo nama gre vse bolj počasi od rok kot nekdaj. Zoper to ni zdravila, prej ali slej to vsak ugotovi.
RIA BAČER
PREBRALI
Večobrazne
<* 1 »
izpovedi
g^, Nadvse plodoviti pisec Taras ™	Kermauner ima za seboj že nekaj
%	takšnihVnjig (Staja pod Poncami,
t	Lastne podobe, Zdrobljenazrcala),
kroi jin«nekoč avtorji prostodušno ,	reklikar izpovedi. Zadnjavtem nizu
.	je knjrcja »Sreča in gnus«, ki je
I	nedolcfl tega izšla v knjižni zbirki
Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi s spremno besedo Vasje ,, Predana.
Avtor označuje ta obsežni tekst kot svojo »življenjsko povest«. Res se bralcu skozi posamezna poglavja kaže piščev osebnostni obraz v _ različnih obdobjih zorenja, naj gre « za mladostniške stiske, porojene v zapletenih notranjih procesih spolnega zorenja, za boemščino, popi-i vanja in gibanja na robu družbe, za obdobja karierističnih poskusov, za obdobja oblikovanja kritiške usmerjenosti ali za srečanja s prijatelji, znanci in drugimi ljudmi, v katerih je Kermauner videl takšne in drugačne vzornike. Ob zapisovanju spominov, ko Kermauner zdrsne v »pravo literaturo« in mu beseda zazveni neverjetno sugestivno, pa se v pripoved ves čas vpleta močan kritiški ton, katerega navsezadnje avtor nakazuje že v podnaslovu knjige, kjer stoji zapisano »kako kritično razumeti nastanek osebnosti«.
Po vsem tem sodeč, gre torej za zapis nastanka osebnosti, kakor se kaže v pripovedih, in hkrati za kritično misel, ki pripoved premišlja, vrednoti, ocenjuje. Kermauner nastanka osebnosti (seveda svoje lastne) ne razume niti statično niti kot cilj na koncu neke premočrtne poti, temveč jo vidi kot večplastno, večobrazno sestavino, ki jo čas in izkušnja zlagata v posameznika. »Sam zase vem, da nisem jaz, enota, logika, celota... da sem več osebnosti, več stanj, več imen hkrati na istem mestu,« je zapisal v »Sreči in gnusu«.
Kaj je potemtakem ta nova knjiga? Roman? Esej? Spomini? Zdi se, da je naj bližje odgovoru kar pisec sam, ko pravi, da je nova knjiga »neke vrste avtokritika, samorefleksija na esejističen, polli-teraren, polmemoarski način«.
»Sreča in gnus« deluje kot zaokrožena celota, čeprav je knjiga
sestavljena iz besedil, ki so nastajala občasno in so bila že v celoti ali delno natisnjena v nekaterih revijah. Poglavja se povezujejo, skladajo, pojasnjujejo in medsebojno osvetljujejo v mozaik, »taraso-vščino«, kot bi že lahko dejali, saj je Taras Kermanuer s to knjigo ponovno ustvaril svojevrstno, zanj vse bolj značilno delo.
M. MARKELJ
BAŠEVE
RAZPRAVE
Med tistimi slovenskimi izobraženci, ki so dočakali prvo politično osvoboditev Slovenije in so svoje znanje in ustvarjalni napon posvetili raziskovanju narodove preteklosti na najrazličnejših področjih, je bil tudi Franjo Baš, geograf, zgodovinar, muzeolog in etnolog. Kot proučevalec slovenskega ljudskega stavbarstva je naredil pomembne korake, v nekaterih raziskavah, kot je, denimo, raziskovanje kmečkega pohištva v Podravju in Pomurju, pa je odpiral nova, še neobdelana poglavja v slovenskem narodopisju. Baš je zapustil za seboj vrsto geografskih, zgodovinskih, arheoloških in predvsem etnoloških razprav, v katerih sta prišla do izraza, njegova vsestranska razgledanost in občutek za slovenskega človeka. Njegov delež v slovenski etnografiji je tako velik, da bi ga bilo škoda prezreti ali celo pozabiti.
Iz pozabe pomaga reševati Baševe etnološke razprave nedavna knjižna izdaja njegovih izbranih etnoloških spisov, ki jih je izdala Slovenska matica pod skupnim naslovom »Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju«. Knjiga je izšla kot 28. zvezek zbirke Razprave in eseji, besedila pa je izbral, uredil in opremil z opombami Angelos Baš.
V knjigo je urednik uvrstil 19 razprav in člankov in jih povezal v nekaj zaokroženih tematskih sklopov.
V prvem so zbrani spisi o slovenskih stanovanjskih hišah, torej Baševi najpomembnejši prispevki. Drugi sklop zajema dve razpravi o gospodarskih poslopjih v Sloveniji in posebej v Savinjski dolini. V sklopu prispevkov o agrarnem gospodarstvu so priobčeni spisi o življenjskem nivoju kmeta, pripombe o požigalništvu, zapis o izgonih na Dravskem polju, o hmeljstvu v Savinjski dolini, o štajerski preši in
še karta motik na Slovenskem. O zadrečkih lončarjih, cehovskem tkalstvu in pohorskem steklu govore spisi, zajeti v tematskem sklopu razprav o podeželski obrti, medtem ko razprava O karakterolo-giji prebivalstva v štajerskem Podravju in referat Ljudje in ljudske kulture v spodnji SV Sloveniji kažeta Baševo sposobnost sintetičnega zajemanja kulturne podobe širših pokrajin in vživetja v ljudski značaj. Izbor zaključujeta dve Baševi oceni in poročilo o etnološki razstavi v Mariboru.
Vilko Novak je v zadnjem delu knjige prispeval obsežen zapis »Etnološko delo Franja Baša«, poleg tega pa ima knjiga še vsa potrebna pomagala za večjo uporabnost zbranega gradiva, bibliografijo Baševih etnoloških del, opombe, seznam ilustracij.
MiM
Biti
skladatelj
Ko je Izidor Cankar pisal svoje po obliki preproste, ob tem pa domišljene »Obiske«, se je, estet, kakršen je bil, gotovo zavedal, da sam ne piše velike literature, ohranja pa dragocena pričevanja o njenih največjih stvariteljih. Podobnega podjetja se je lotil Borut Loparnik, ki je v založbi Slovenske matice izdal dokumentarno delo »Biti skladatelj«, v katerem jepreds-tavil slovenskega skladatelja Primoža Ramovša.
Knjiga je spisana v obliki vprašanj in odgovorov, kot en sam dolg časnikarski intervju. V njej sta izpolnjena oba pogoja, ki lahko dajeta delu pravo vrednost, namreč, izpraševalec je glasbeno razgledan in v vprašanjih zna izzvati tudi širše osvetlitve dogajanja na tem področju, intervjuvanec pa je pripravljen pošteno, po vesti odgovarjati. Bralcu se dobesedno odpre in pove tudi neprijetne reči o sebi in svojem življenju.
Primož Ramovš (r. 1921), sin jezikoslovca Franca Ramovša, soustanovitelja slovenske univerze in Akademije znanosti in umetnosti, je (za današnje pojme umirjeni) avantgardistični skladatelj, ki je prehodil dolgo, premočrtno in večkrat prav zaradi tega tako trnovo ustvarjalsko pot, vendar brez kesanja, da je kdaj stopil nanjo. Leta in leta je marljivo ustvarjal — za predal, nepriznan in nerazumljen. Podobno kot svoj čas Slavko Osterc, katerega ponosen učenec in nadaljevalec je bil. Ramovšu ni zadoščala škerjančev-ska blagoglasnost, ki je tedaj obvladovala slovensko ustvarjalno glasbo; dajeizrazilsvojehotenje.je zavestno segel v svet atonalnosti in dodekafonije, vendar brez špekulacije. (»Kaj bi svetoval mlajšim? Samo dvoje:	delaj in delaj
iz izložbe
Že več kot tri desetletja prihaja v tem času v slovenske domove vsakoletni paket šestih knjig redne koledarske zbirke Prešernove družbe. Danes se človek šestih knjig upravičeno lahko ustraši, grenko preizkušen z žalostnim dejstvom, da jeslovenska knjiga po cenah zlezla v astronomske višave, vendar pa knjige Prešernove družbe spadajo v tisto vse bolj redko demokratično vrsto slovenskih knjig, ki so zares vsakomur dostopne. Vseh šest knjig stane namreč le 750 dinarjev. Za to so zaslužni predvsem zvesti naročniki — člani Peršernove družbe, ki omogočajo visoko naklado knjižnih izdaj, in Kulturna skupnost Slovenije ter Ljubljanska banka, ki finančno podpirata založniški program.
In kaj prinaša koledarska zbirka za leto 1985?
Kot običajno je tu Prešernov koledar, ki združuje poleg koledarskih preglednic najraznovrstnejše branje, od literarnih prispevkov do zgodovinskih, političnih, spominskih in drugih zapisov. Omenjamo posebej ponatis izvirnega zapisnika o sestanku slovenske delegacije s Titom 1. decembra 1943., Kržišnikov pogovor z M. Brecljem in Čačinovičev prispevek o uresničevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Koledar je bogato ilustriran: v prvem delu je predstavljen pretehtan izbor likovnih del, ki so jih ustvarili naši priznani slikarji na temo NOB, v preostalem delu koledarja pa so objavljene predvsem dokumentarne fotografije.
Posebne pozornosti je vredna knjiga Edvarda Kardelja »Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944—1957«. Gre za nekoliko spremenjen ponatis Kardeljevih Spominov, ki so v borih nekaj letih od izida v izvirniku doživeli že lepoštevilo prevodov v druge jezike, nazadnje prevod v nemščino z uvodno besedo dolgoletnega predsednika avstrijske vlade B. Kreiskega. Izvirni tekst v tej množični nakladi ni nič okrnjen, pač pa so oklestili obsežne opombe in dodatke, ki so v tej izdaji skrčeni na najpotrebnejše. Kot meni pisec spremne besede Ivan Bratko, je to drugo najzrelejše Kardeljevo izvirno delo in stoji ob boku njegovi znani razpravi o razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Seveda je ta knjiga že zaradi svojegaspominskegaznačaja verjetno precej bolj bralna in dojemljivejša za najširše sloje bralstva.
V leposlovnem delu redne zbirke bo najbrž precej pozornosti pritegnil roman Franca Šetinca »Človek z več imeni«, ki ga je naš znani družbenopolitični delavec napisal na osnovi resničnih doživetij nekaterih slovenskih fantov, ki so jih medvojno Nemci prisilno mobilizirali v svojo vojsko in so se borili na vzhodni fronti, nato pa po ujetništvu prešli v prve bojne formacije Jugoslovanov, ki so pomagale Rdeči armadi osvobajati del naše
domovine. Šetinc s pripovedjo o »švabskih vojakih« odpira novo stran v vojnem leposlovju. Loteva se teme, katere so se pisatelji ogibali, ker za tovrstne človeške izkušnje v zadnji vojni ni bilo zanimanja, oziroma so bile kar nezaželene.
Izvirna novost je tudi roman »Črni človek«Polone Škrinjarjeve, v katerem pisateljica govori o tipični usodi slovenskega kmečkega dekleta, ki zapusti zemljo in kmetijo in poskusi najti življenjsko srečo v novem urbanem okolju. Toda namesto polnosti in sreče najde praznino in tragiko. Vrne se k zemlji. Roman je napisan bralno, ne preveč zahtevno in bo takšen dobrodošlo branje za prenekaterega ljubitelja realističnega pisanja.
Urednik Ivan Bizjak je za Prešernovo družbo opravil zanimiv izbor kratkih proznih sestavkov Miška Kranjca, s katerim se ta slovenski pisatelj predstavlja v luči mladinskih spisov kot občutljiv in pronicljiv poznavalec mladostnikove duševnosti. Knjigi je dal urednik naslov »Šola za čarovnike« in tako poudaril tisto plat Kranjčevih spisov, v katerih prihaja na dan njegovo šolanje za življenja, pisateljev uk v »šoli za čarovnike«, kjer poučujejo namesto običajnih šolskih predmetov dobroto, ljubezen in lepoto. Gre torej za notranjo pripoved o pisateljevem zorenju v »čarovnika« slovenske besede.
Edinega neslovenskega avtorja v paketu šestih predstavlja knjiga »Dvorec« Gre za prevod znanega romana srbskega pisatelja Čamila Sijariča, ki je v tej pripovedi o propadajočem dvorcu turškega gospoda v obdobju Milošove Srbije zarisal s čarobnimi besedami nam tako malo poznani svet balkanskega orienta, vzhodnjaškega mišljenja in čustvovanja. V knjigi je ponatisnjen tudi esej lani umrlega sarajevskega kritika Midhata Begiča, sicer znanega posredovalca slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom.
Star slovenski rek pravi, da je za malo denarja malo muzike. V primeru redne koledarske knjižne zbirke Prešernove družbe pa rek ne velja, očitno je prevrnjen na glavo: za malo denarja veliko muzike!
M. MARKELJ
pošteno.«). Pri tem je prišel navzkriž s tradicionalisti, s pozno-romantiki, in če k temu prištejemo še značilni slovenski provincia-lizem, si lahko bralec predstavlja, kaj vse je doživljal in z vero v svoje delo stoično prenašal. Podobno kot naš rojak Vinko Globokar, ki ga v odgovorih velikokrat omenja.
M. LEGAN
Kemiki skozi stoletja
O nečem je bralec prepričan, ko odloži to svojevrstno poljudnoznanstveno knjigo: ko bi profesorji
znali tako zanimivo razlagati kemijo, kot je to naredila Tita Kovač — Artemis (diplomirana inženirka kemije, rojena leta 1930 v Novem mestu, poročena z Grkom, živi malo v Sloveniji, malo v Atenah), ne bi ta veda večini srednješolcev ostala v tako mrzkem spominu. Vzljubili bi jo, namesto da se jim je priskutila.
Kaj vse zmore vešče pero in stroko ljubeče srce! Kot ogrodje pripovedi služi avtorici razvojna pot kemije in najpomembnejša odkritja, nanje pa naplete toliko zanimivega življenja, da se knjiga bere kot napet roman. Prav toliko kot kemični procesi in problemi ji pomenijo ljudje, ki so usodno povezanimi z njimi.
Pisateljica jepregledalagoro literature in se je z delom ukvarjala celo desetletje. V nam neznanih in nedostopnih knjigah je izbrskala nekatere zanimivosti, ki nas še posebej pritegnejo. Tako, denimo, poglavje o živem srebru, v katerem je obdelano obratovanje rudnika v
DESNA ROKA ZALOŽBE
Da bi osvežila svoj založniški program z novimi slovenskimi deli iz delavskega in kmečkega življenja, si stem zagotovila večjo izbiro pri izdaji in hkrati krepkeje podprla zanimanje besednih ustvarjalcevza to tematiko, je Prešernova družba skupaj z republiškim sindikalnim svetom letos razpisala in v začetku decembra prvič tudi podelila nagrade.
Kot je bilo že objavljeno, so nagrade za poverjenike podelili desetim posameznikom in eni sindikalni organizaciji. V obrazložitvi so povedali, da so ti poverjeniki letos pridobili največ članov Prešernove družbe oziroma naročnikov na njene knjižne zbirke.
V deseterici prvih nagrajenih poverjenikov je tudi Matija Belavič, referent v uvoznem oddelku novomeškega Novoteksa. Ko je Šetinc na slavnosti v Ljubljani omenil zaslugo poverjenikov za ponovno utrjevanje ugleda Prešernove družbe, je Belavič upravičeno ponosno dvignil glavo. Letos ima »na vesti« 98 naročnikov (»dva ali trije v Sloveniji so jih zbrali več«), rekordno zanj pa je bilo leto 1983, ko se je po njegovi zaslugi v Prešernovo družbo vpisalo 127 članov.
»Moj teren je v glavnem Novoteks, saj si večjega okoliša spričo tega, ker serfi velikokrat službeno odstoten, tudi -ne morem privoščiti,« pravi. »A moram pripom-
niti, da bi tudi sam Novoteks težko obvladal, če bi moral orati ledino, začeti znova. Pozna se, da je pred menoj dolga leta delal z naročniki Justin Kranjčič, ki je od upokojitve dalje poverjenik, v svoji krajevni skupnosti. Njegov naslednik v Novoteksu sem postal na njegovo priporočilo. Prav ničse nisem pomišljal. ko so me vprašali, ali bi hotel delati za Prešernovo družbo. To je bilo pred štirimi leti. Seveda sem takrat knjige te družbe dobro poznal, saj so bile družinsko čtivo.«
Matija Belavič se tudi zdaj v glavnem zadovolji s knjigami, ki jih dobi od Prešernove družbe. »Ravnam tako kot večina, saj so te knjige daleč najcenejše, pa tudi zavoljo vsebine jih je čedalje zanimiveje jemati v roke. Program za leto 1985 je še bolj obetaven. Čedalje več bo v zbirkah takega, da bodo lahko brali tudi otroci. To bo pa v naši družini z dvema malčkoma prišlo še kako prav.« Pripominja, da ga zanimajo tudi knjige drugih založb, a si jih ob kopici drugih izdatkov ne more privoščiti. »Bojim se tudi, da jih ne bi mogel prebrati, č'e bi jih že nabavil, in tudi žena ne, to pa ne bi bila kaj prida naložba, ne?«
Biti poverjenik ga veseli, zato bo še naprej eden tistih, prek katerih bo Prešernova družba prihajala v slovenske domove. Ker je tovarna velika in poteka delo v več izmenah, bo poskusil dobiti sodelavca. »Dva bova
delo bolje in hitreje opravila kot eden. Dela pa bo bržkone več kot do zdaj, saj bo treba malo potipati tudi tiste, ki so se članstva otepali in niso niti hoteli slišati za Prešernovo družbo, ter stopiti k tistim, ki so že bili naročniki, in jih poskušati spet pridobiti. Kot sem dejal, se bo poslej še bolj splačalo biti član, saj bo to pomenilo priti poceni do res dobrih in zanimivih knjig.«
Poverjeniki so bili do zdaj prepuščeni sami sebi, lastni iznajdljivosti. Matija Belavič pravi, da ga niso še nikoli poklicali na občinsko konferenco SZDL in povprašali, kako deluje kot aktivist Prešernove družbe, čeprav bi bila to njihova naloga. »Za naše delo se kaj malo zmenijo tudi sindikati. Če bi se bolj, bi bilo po tovarnah več poverjenikov in Prešdrnove, recimo delavcem namenjene knjige, bolj razširjene in brane. Kersindikati to dolžnost zanemarjajo, marsikdo tudi po njihovi zaslugi ne more do teh knjig. Po mojem ne bi bil odveč posvet na katerem bi se pomenili, kakoše razširiti mrežo poverjenikov in kdo naj bi to storil.«
Belavič sam obljublja, da ne bo stal ob strani. Dolžnost, ki jo je dobil pri nedavno ustanovljenem republiškem svetu poverjenikov, mu to velelva. V tem svetu je deset članov, Belavič je v njem predstavnik dolenjske regije.
I. ZORAN
Idriji, nadalje poglavje o Humphryju Davyju (iz gimnazije poznamo Davyjevo svetilko), iznajditelju sedmih kemičnih elementov, ki je posebno rad pohajal po naših' krajih in jih hvalil v svojih knjigah, itd. Izvrstni so opisi ozablodah alkimije in o iskanju kamna modrosti, o Lavoisieru, ki je končal pod giljotino v francoski revoluciji, o ruski trojki, ki so jo sestavljali tako vsestranski duhovi, kot so bili Mendelje-jev, Lomonosov in Borodin, pa vse do opisa skrivnosti pri odkrivanju strukture desoksiribonukleinske kisline (»sedeža« dednosti) invloge Linusa Paulinga pri tem.
S knjigo je Tita Kovač povedala, kar je hotela povedati, namreč: »Kdor hoče v kemiji doseči res kaj i velikega, mora ob snovni radovednosti imeti še neko duhovno predstavo o svetu in dogajanju v njem. Poskus, da bi to povedala, je bil namen te knjige « Uspel ji je.
M. LEGAN
priloga dolenjskega lista
/
Saj veš, kako je. Hiša, malo kmetije. Skoraj vsak petek se vozim z avtobusom domov, v nedeljo zvečer se pa vračam.«
Medtem sem pripravil debelo in vročo oblogo in mu jo namestil vzdolž cele hrbtenice. Globoko je vzdihnil od ugodja. Toplota na bolni hrbtenici mu jedobrodela. Potem je počival, ovit s toplo odejo, na mehkem ležišču, s kozarcem slivovke ob vzglavju in s prvimi potnimi kapljami so prišli prvi spomini.
«Ja, Tone, vidš, čez petdeset jih imam. Tuditimoraš biti nekako mojih let?«
Hladen in mračen je ta decembrski dan. Misel kar sama zahrepeni k topli peči v praznično razsvetljeno izbo, v prijetno božično in novoletno razpoloženje. Tem raje, če je do te izbe daleč in če je hrepenenje že tako ali tako del vsakdanjega življenja. Zato misli naših rojakov, ki so zaposleni v tujini, prav sedaj še bolj pogosto romajo domov, kmalu pa jim bodo sledili tudi sami. Vrste na meji se bodo zgostile, zagozdile, tudi nejevolje in nevšečnosti bo. Pa tega so že vajeni. Kot ptice selivke so: nobena pregrada, nobena mreža ni dovolj visoka, da bi zaustavila njihovo slo po domovini, po domačnosti.
Letos, 11. julija, sem srečal Jožeta. Obgovoril me je. Komaj sem ga prepoznal, tako se je spremenil. Slab je bil videti, slab. Ne mislim na ponošene čevlje in staro srajco, temveč na zaskrbljen obraz in oči brez sijaja.
»Kako dolgo se že nisva videla,« sem vprašal,»menda že kar tri leta. ne?«
» Takrat sem hodil k vam na masažo. Vi ste še najbolj pomagali moji hrbtenici. Med tem časom sem bil zunaj Muenchna. Na delu. Tudi tam sem hodil na podvodno nasažo, pa sem se vedno prehladil. Dobival sem tudi i/ekcije in akupunkturo, pa ni vse nič pomagalo. Pa kako tudi naj bi, če me boli hrbtenica, zdravnik pa me pika po ušesih. Rad bi spet prišel k vam na g ret je in da bi me dobro pregnetli.«
»Bom, Jože, kar pridi ali pa po' 'iči.« Poslovila sva se, kajti močno je začelo deževati, utopil sem podstreho. Kar vesel sem bil tega srečanja. Ko je dež nekoliko ponehal, sem pohitel v svojo prakso na vogalu znane tržnice Vicktualien Markt. Pogledam Jožetov karton, prejšnjo zdravniško diagnozo. Da, gotovo se mu je zdravje zopet poslabšalo.
»Drži, letos decembra bom srečal Abrahama,« mu pritrdim. Potem zopet pripoveduje o sebi, o svojem otroštvu. Iz istih krajev sva doma, približno enako stara. Pripoveduje o vojni, o internaciji. Tudi v meni se bude slike iz zgodnje mladosti. Prve podobe kmečke idile, potem jok preganjanih, interniranih vtujideželi. Otroci smo se hitro naučili nemško, starejši pa so bili tako smešni: »Kinder bosi pa gan ki lau fen paskudu mahen.« Ta čudni stavek se mi je zarezal v spomin in ga ne bom nikoli pozabil. Potem so prišliavioni, detonacijebomb. Brat mrtev, jaz težko ranjen. Potem cesta, neskončna cesta, avioni, bombardiranje in strah. Oče me pokrije s suknjičem in me stiska k sebi v obcestnem jarku. Zavijanje siren, letalskih motorjev in oglušujoče eksplozije.
Iz tega razmišljanja me prebudi Jožetov glas: »Dostikrat ne morem spati. Mislim na ženo, na otroke. Kako jim je? Morda grmi, morda jih je strah? Rad bi bil z njimi. Jim pomagal, varoval, tako razmišljam. Pa moram še zdržati.«
»Da, da, Jože, mi vsi razmišljamo,«sem mu odgovoril in mu odstranil oblogo. Dobro se je prepotil. »Sedaj pa še masažo in dobro boš spal.«
Ko sem ga začel masirati, je začel glasno stokati. Malo sem moral popuščati in pod prsti sem čutil revmatične bulice, ki so mu povzročale bolečino.
»Ta teden grem spet domov, moram« mi pripoveduje Jože, jaz pa v duhu vidim svoj avtobus. Poln živahnega vznemirjenja je, ko se vzpenja iz avstrijskih dolin: nato trenutki živčne napetosti na meji, potem sproščena radost. Doma smo.
»Tone, Motel Čatež!« zakliče šofer I bro in poslavljam se od sopotnikov. »Možeš sa nama za Banja Luku!« še zakliče za mojim hrbtom in glasen smeh me pospremi ven. Hodim hitro, kar potekavam. Zagledam luč v domači hiši. Moji dragi me pričakujejo.
»Tako, Jože, masaža je končana. Pridi zopet jutri ali pojutrišnjem ob istem času. Še se bova pogovorila.« Jože je odšel, jaz pa sem pospravil in pripravil za drugi dan. Prvi pride Herr Mayer.
Tonetu Golobiču se rahlo trese glas, ko mi prebira svoje zapiske o rojaku Jožetu. Veliko listov ima. Lahko h spisal celo novelo. To je zgodba o človeku, ic-^eiem med domom in tujino, človeku, ki ga mučijo fizične bolečine, še bolj pa ga razjedajo stalna skrb in negotovost, kako je doma, in srčna bolečina, ko mora zapustiti najdražjein oditi v tujino. Tobi bila pravzaprav nudi zgodba oTonetu samem, saj je tudi on eden izmed njih. Še letos bo dopolnil petdeset let, pa je že skoraj polovico življenja preživel v tujini. Do odhoda v tujino, leta 1960 je bilo to, je delal doma na mali kmetiji, v Muenchnu pa je opravil fizioterapevtsko šolo, odprl lastno prakso in tako dobil pristen stik z ljudmi. Med pacienti so tudi naši rojaki.
Ponoči tudi jaz ne morem zaspati. Jožetovi in moji spomini se prepletajo. Premišljujem. Da, Jože, mi vsi premišljujemo. Čez nekaj tednov se prične moj letni dopust. Kako naj bi torej spal! Pa moram. Jutri zjutraj pride Herr Mayer.
To je del zgodbe, ki jo jeTone Golobič, sicer iz Brežic ter, kakor se temu reče, na začasnem delu v tujini, napisal o rojaku Jožetu. Hkrati je v tej zgodbi povedal toliko o sebi, da ni kaj dodajati. Želim mu lahko samo, da bi se mu uresničila želja, da bi nekoč v domačem kraju odprl prakso, da bi lepo praznoval svojo petdesetletnico in da njegove oči in oči naših rojakov v daljnih mestih ne bi nikoli izgubile sijaja.
TONE JAKŠE
»Glasba je dokaz sklada, harmonije, ki je človeku zelo potrebna. Če ne bi bilo harmonije, tudi nas ne bi bilo. Glasba je poseben občutek v človeku. Ni ga, ki ne bi občutil potrebe po glasbenem izražanju. Tudi poslušanje je glasbeno izražanje. Glasba je nekaj podobnega kot želja za gledanjem lepih stvari, govorom. Glasbena umetnost plemeniti človeško dušo, na človekovo razpoloženje vpliva bolj kot katerakoli druga stvar,« pravi prof. Anton Čorbič, glasbeni pedagod na novomeški pedagoški gimnaziji in nižji glasbeni šoli. In ko to govori, dobe njegove otožne, vse in nič iščoče oči toplo barvo. Kot da se bi po dolgem potovanju vrnile domov. Navsezadnje je življenje Antona Čorbiča res eno samo potovanje, na katerem je vsa zatočišča, vse lepe ure, vse zmage in poraze gradila glasba.
Čorbič je eden tistih prepej redkih ljudi na tem svetu, ki nikoli niso poznali matere in očeta. Najbrž ima zato tako rad otroke in je z njimi tako neznansko potrpežljiv. Kot devetletna vojna sirota je Anten po osvoboditvi s transportom iz Bosne prišel v Slovenijo, v Mozirje. Slovenijo ima za svojo domovino, čeprav je razpet med dve kulturi. Rad pove, da krasi slovenski narod nekakšen poseben samoohranitveni nagon, zgrajen na ponosu, trmi in disciplini. Košček tega je zašel tudi vanj in mu ni odveč.
Po mali maturi, opravljeni v Mozirju, seje 16-letni mladenič prvič srečal z glasbo, vpisal sq je na vojaško glasbeno šolo na Sušaku, Kot vojaški uslužbenec je nato v Karlovcu končal še srednjo glasbeno šolo, na akademijo za glasbo se je vpisal v Zagrebu, končal pa jo je v Ljubljani. Njegov inštrument so gosli. Čorbič je zdaj že šesto leto Novomeščan, kaže, da bo tako tudi ostalo. Predvsem zato, ker ne more prehvaliti novomeške glasbene šole, na kateri poučuje violino.
Prepričan je, da takšnih pogojev kot novomeška nima nobena druga nižja glasbena šola v Sloveniji. Delovanje šole je že čutiti, zanimanje za glasbo je tolikšno, da bi lahko letos vzeli, če bi mogli, še 200 učencev. Tu so tudi lepi dosežki. Nič pa ni nastalo samo po sebi. Čorbič je eden tistih ljudi, ki menijo, da sposoben posameznik lahko o pravem času in na pravem mestu veliko naredi. Ta posameznik je ravnatelj Zdravko Hribar.
»Ko nam starši pripeljejo malčka,« pripoveduje Čorbič, »v njem ne vidijo morebitnega umetnika, žele le, da bi njihov otrok pokukal v čudoviti svet glasbe. Mi pa moramo z vsakim otrokom začeti tako, kot da je pred nami bodoči virtuoz. Veliko je odvisno od začetka, ugledna glasbena ustanova si ne more privoščiti napak, češ saj je res nadarjen, toda glej, kako so ga zafurali v Novem mestu. Edini način, da v glasbi kaj dosežeš, je, da imaš rad svojega učenca in da ima on rad tebe. Več hva-im kot grajam. Z majhnim sem zadovoljen, vidim, da je učenec prišel nepripravljen, vendar je že to veliko, da je prišel. Premalo cenimo lju-
di, ki hodijo v glasbeno šolo. To je neobvezna šola, in vendar učenci redno prihajajo.
Nobenega inštrumenta ni podcenjevati, od vseh so najtežji godalni, med njimi pa violina. Že fizični pristop do te ni naraven. Vse visi v zraku, poci brado in na konicah prstov. Ta nesrečni lok, ki tako rad drsi po dveh strunah naenkrat, in sedem- ali osemletni otrok, ki so mu starši na televiziji pokazali, kako bo nekoč igral na gosli. Zdaj stoji pred mano, na jok mu gre, ko iz ure v uro preštevava tiste štiri strune in se učiva držati lok.
Pa vendarle zmagava. Že dolgo učim violino, vendar so doslej pri meni vrgli inštrument v koruzo le dva, trije učenci. Ko me kdo vpraša, kje vse sem kot glasbenik igral, mu ne omenim zagrebškega radijskega orkestra, orkestra v gledališču Komedija itd. Raje povem, da je dvanajst ali trinajst mojih nekdanjih učencev diplomiralo iz violine na akademiji za glasbo. Med njimi je tudi Darko Liparič, prvi koncertni mojster Slovenske filharmonije, ki se je v Karlovcu, kjer sem dolgo živel, učil pri meni in prof. Zorki Vučetič.
Ko učenec začne rad hoditi k pouku, je to zame največji uspeh. Vem, da sem ga pridobil za glasbo. Če je v njem še talent, ni več nobena zapreka previsoka. Končati akademijo za glasbo ni preprosta stvar. K diplomi te pride poslušat veliko odličnih glasbenikov. Ti pa znaš ali ne znaš igrati. Srednje poti ni. Tu se ne da zmašiti nekakšne pomožne diplomske naloge, češ saj je priden, za obratnega inženirja ga bodo že porabili. Vrhunska glasba je fizika in matematika, ena sama napačna nota je napačen rezultat. Ali pa pojdi med potujoče godce, saj je tudi v glasbi veliko nevednežev in kiča. To pa je že drugi, temnejši obraz te čudovite umetnosti, za katero je Beethoven rekel, da je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«
MARJAN BAUER
Čez nekaj dni je pozvonil telefon. Jože je prosil za sprejem. »Kar pridi jutri. Če moreš, ob sedmih. Boš zadnji pacient in imel bom več časa,« mu odgovorim. O Jožetu sem vedel le to, koliko je star, kje stanuje in da ima težave s hrbtenico. Več sem zvedel o njem drugi dan, ko je ob dogovorjeni uri pozvonil in vstopil »Zdravo, Jože!« »Zdravo Tone, saj dovoliš, da te kličem kar tako!« sva se pozdravila in takoj sva si bila kot stara znanca. »Boš kaj spil, preden mi poveš o svojih bolečinah?« »Pa bom.«
Natočim mu kozarček domače slivovke.»Nazdravje, Jože! To je včasih najboljše zdravilo. Poteši domotožje, hrbtenici panepomaga.«»Ti ne boš?« me vpraša. »Ne,« mu odgovorim, »tu v Muenchnu se zadržim, doma pa spijem kakšnega, da laže zaspim.«
»Jože, sleci se, lezi in pokaži, kje te boli. Pa povej, kako živiš.«
»Cela hrbtenica me boli. Kar peče me notri. Živim pa bolj težko. Družinaježetretjeletodoma. Gradimo hišo.
OČI BREZ SIJAJA
NAPAČNA NOTA JE NAPAČEN REZULTAT
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
TTTmTTt, , ;TT
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I	Kristali IZ VeSOlja
Socializem in pokvarjenost se ne moreta združiti, ker socializem ni samo znanstveno utemeljena oblika napredne družbe, ampak tudi visoka etika.
J. JAVORŠEK
Globoka resnična ljubezen se lahko porodi samo i’ demoničnem razpoloženju, v sočasni zavesti naše preteklosti in hrepenenja po odrešitvi.
M. ROŽANC
Človeku je poleg sreče ravno tako in natanko toliko potrebna tudi nesreča.
F. M. DOSTOJEVSKI
Bogastvo je škodljivo, če ga ne izkoristimo prav.
METROKLES
Ljubezen za starost ne vpraša.
A. S. PUŠKIN
Ne vzdiguj bremena, ki ti je pretežko.
SIRAH O VA KNJIGA
Poreži golobu peruti in pusti mu življenje — to ni življenje!
I. CANKAR
K DEVTERIJ
m
URG- RADI
ZAPREKA
PLADENJ
DRAŽENJE
SKARNIK/
ERIZIPEL
DL
KRALJ
ŽIVALI
NEKD.
BALK.
NAROD
BREZVETRJE/VRSTA DREVESA
TROJANSKI
JUNAK
SRED02EM.
RASTLINA
PERNATA
ŽIVAL/
JAP.
DROBIŽ
PRIVRŽENEC
UTILITA-
RIZMA
DEL
OČESA
ZAVAROVANOST PREDI BOLEZNIJO
CIRILSKA
CRKA
IZRAEL
LUKA
PRILAGO-
DITEV
VRSTA
MEHAN.
OBREMENI
TVE
OKRASNI KAMEN/ OTOČJE V [ATLANTIKU
KDOR DELA RETE
REKA V SZ/ MALAJSKA BLAZNOST
NEM.
FILOZOF
BOG LJUBEZNI/ ČASOVNA ENOTA
ODEJA
RIBIŠKA
MREŽA
/VRSTA
KOPITARJA
M. IME
PISA-
TELJICA
PEROCI
EG. SVETI BIK
DARUVAR/
AVSTR.
DEŽELA
POVODNA
VILA
DOMAČA
ŽIVAL
POLAGALEC
TLAKA
GR. FILOZOF. SOLA
Poskusi za tovarne, ki bodo delovale v bližnjem vesoljskem prostoru, že tečejo — Posebne razmere
Umiranje, ki traja dolga leta
Starostna slaboumnost je lahko težka bolezen — Vse več starostnikov ima to bol-ezen — Raziskovalci iščejo vzroke, vendar zaenkrat z malo uspeha
nevrologi govorili o Alzheimerje- vodo, nazadnje pozabi celo oditi vi bolezni leot o zelo redki bolezni, na stranišče opravit telesne potre-ki ........
Od vseh neozdravljivih bolezni je morda še najbolj kruta degenerativna senilna demenca oziroma starostna slaboumnost, kot pravimo po slovensko. Ta bolezen ubija dvakrat. Najprej umori duha: človek pozabi imena, datume, tudi najvažnejše dogodke svojega življenja, ne prepoznava znancev, ožjih sorodnikov, pozablja, kako se naredijo najbolj vsakdanje stvari, kot, denimo, vezanje čevljev ali rezanje mesa na krožniku. Potem umori bolezen še telo. Človek ne more več hoditi, ne nadzoruje osnovnih telesnih funkcij, pogrezne se v komo in umre. V poprečju traja to dolgo umiranje šest do osem let, včasih deset, celo dvajset let.
Dandanes strokovnjaki precej presenečeni ugotavljajo, da je postala degenerativna starostna slaboumnost bojezen stoletja v razvitem svetu. Življenjska doba ljudi je tam vse daljša, prebivalstvo je vse starejše, zdravstvo dobro razvito, in tako pregled nad zdravstvenim stanjem prebivalstva dober. Pregledi so pokazali, da je v ZDA huje prizadetih za to boleznijo kar 3 milijone ljudi, vsako leto pa jih za njo umre okoli 120.000. Bolezen je tako prišla na četrto mesto najpogostejših vzrokov smrti ostarelih prebivalcev, uvrstila se je za boleznimi srca, kapjo in rakom.
Ob vsem tem pa nihče točno ne ve, kaj povzroča to težko bolezen, ne poznajo nobenega zares učinkovitega zdj^vda in zaenkrat je ni mogoče pozdraviti ne zaustaviti uničevalnega bolezenskega procesa, kaj šele odpraviti že narejeno škodo v možganih. Možgani so namreč še v mnogočem velika skrivnost za sodobno medicino in znanost, čeprav je res, da v zadnjem času z najsodobnejšimi napravami pospešeno prodirajo v skrivnost možganskih procesov, in ker vlagajo v te namene vsako leto vse več denarja, tudi zaradi odkritja o razširjenosti starostne slaboumnosti, lahko pričakujemo, da medicina ne bo tako nemočna pred to boleznijo.
Do takrat pa bolnike poskušajo negovati, kjer je mogoče. Dom je skoraj povsem neprimeren, ker so ostareli s to boleznijo zelo težavni bolniki, v mnogih zavodih za ostarele v ZDA pa takih starostnikov nočejo prevzeti, oziroma zahtevajo dokajšnja doplačila. Tako je po svoje žrtev bolezni tudi bolnikova družina.
Bolezen je v začetku tega stoletja prvi opisal nemški zdravnik Al-ois Alzheimer (v strokovni literaturi nosi bolezen po njem tudi ime in jo poznajo kot Alzheimerjevo). Pri obdukcjji enainpetdesetletne ženske, ki je za življenja kazala očitna znamenja starostne slaboumnosti, je v njenem možgan: skem tkivu odkril splete zveriže-nih živčnih vlaken. Še nekaj desetletij po tem odkritju 'so
Najmanjša molekula ogljika je po naravi in stavi enako veljavna kot celoten zvezdni proces.
P. T. de C H A Rl)! N
naj bi prizadela razmeroma mlade ljudi. Imeli sp jo za nekakšno prezgodnjo senilnost.
Toda pred 20 leti, ko so medicinski raziskovalci dobili v roke močne elektronske mikroskope, so presenečeni odkrili podobne nepravilne splete zvitih živčnih vlaken tudi v možganskem tkivu starostnikov, za katere so menili, da so postali senilni zaradi naravnega procesa staranja. Izkazalo se je, da gre v več kot polovici vseh primerov starostne Slaboumnosti za Alzheimerjevo bolezen, v mnogo manjši meri pa je senilnost posledica kapi, tumorjev, Parkinsonove bolezni, alkoh- ’ olizma, hormonskih okvar in nekaterih drugih vzrokov.
Bolezen se običajno pokaže po ' 65. letu, vendar so primeri, ko udari že tudi po 40. Prvo znamenje je pozabljivost. Seveda ni vsaka pozabljivost znamenje Alzheimerjeve bolezni, a če se ob nji pojavijo še govorne težave in zatikanja pri običajnih opravilih, potem je stvar resnejša. Resnejše motnje se pojavijo nekaj kasneje. Takrat je bolnik že nezmožen samostojnega življenja. Oblači se zimsko tudi sredi poletja, na sprehodu se izgubi že p6 nekaj sto metrih, pozablja zapreti plin, zamenjuje pipe za vročo in mrzlo
be.
Zares zanesljivo diagnozo, ali gre za Alzheimerjevo bolezen ali ne, da edino pregled možganskega tkiva. Če v njem najdejo tipične splete, potem ni nobenega dvoma več in se ve natanko, kaj bolnika čaka. Manj drastični načini ugotavljanja bolezni so analize krvi, pregled možganov s skanerji in z najnovejšimi napravami za jedrsko magnetno resonanco, ki pa zdravniku le pove, ali gre morda za bolezenske znake starostne slaboumnosti zaradi kapi ali tumorja, in tal^o lahko Alzheimerjevo bolezen izključi.
Nekatere raziskave so pokazale, da je možep vzrok za nastanek te težke bolezni pomanjkanje posebnega encima, ki skrbi za tvorbo acetilholina, zelo pomembne sno-■ vi, ki služi kot prenašalec sporočil med možganskimi živčnimi celicami. Vendar dajanje zdravila, ki nadomešča to snov, ni rodilo pravih uspehov. Zdravniki menijo, da se snov razgubi, zato zdaj poskušajo vsaditi zdravilo pod kožo, tako da se izloča naravnost v možgane. Nekaj spodbudnih rezultatov so že dosegli. Upanje, da bo znanost nekega dne kos tudi tej bolezni, torej le ni brezplodno.
MiM
(Vir: Newsweek)
Verski super market
ZDA so postale nekakšen verski supermarket, kjer je ponudba najrazličnejših verskih učiteljev, gurujev, odrešenikov, ponujevalcev sreče in življenjskega smisla toliko, kolikor si jih srce poželi. Ta čas deluje v ameriških zveznih državah okoli 2.400 verskih skupnosti, pisanih, da je kaj.
Sociologi, ki se lotevajo raziskav, kaj žene ljudi v najrazličnejše verske’ skupnosti, so pred težkim vprašanjem, na katero bodo težko odgovorili. Ugotavljajo, da ni noben problem začeti novo versko skupnost, le oklicati seje treba za voditelja, v svoj nauk pa' vnesti nekaj božje milosti in trohico smisla. Če se takemu voditelju pridruži spreten komercialist, lahko verska skupnost postane vir lepega dohodka, celo pravega bogastva, kot uspešno dokazujejo mnogi verski voditelji teh obrobnih skupnosti.
Res je ■ sicer, da mnoge skupnosti kmalu propadejo, ker navdušenci kaj kmalu odkrijejo, da je guru prav tako človeško nebogljen, kot so sami, vendar je res tudi, daje potreba po življenjskem smislu in iskanje transcendence v sodobnem človeku vse močnejša in je vsa trgovina z verami v ZDA najbrž odsev takšnih globljih potreb.
Prav gotovo je bilo nedavno reševanje pokvarjenega satelita spektakularen podvig, kije zbudil veliko zanimanja med strokovnjaki in nestrokovnjaki, toda na vesoljskem plovilu Discovery so med tem poletom opravili tudi nekaj manj spektakularnih, a prav tako pomembnih poskusov.
Industrija si veliko obeta od poskusov gojenja kristalov v breztežnostnem prostoru. Kristali, ki bi jih delali v vesoljskih tovarnah, bi bili mnogi čistejši in pravilnejši, kot morejo sploh biti kristali, ki nastajajo na Zemlji. Nič čudnega torej, če je tovarna 3 M (pri nas jo poznamo predvsem po filmih in kasetah) vložila precej denarja, da so opravili omenjeni poskus v vesolju. Rezultati poskusa sicer še niso znani, a ker so se pri 3 M odl-
Enciklopedija
nepomembnosti
Knjiga, polna drobnarij
Pomembnih stvari in nadvse važnih informacij je dandanes na svetu toliko, da včasih človeka od vsega tega informacijskega obilja boli glava, takrat se prileže kakšna drobna, nepomembna informacija. Pred kratkimjev Veliki Britaniji izšla knjiga »Skrajno nepomembna enciklopedija«, v kateri so nanizana prav taka sporočila. Oglejmo sijih nekaj!
— Slavni komik, režiser in igralec Charlie Chaplin seje rodil istega dne kot zloglasni nemški firer Adolf Hitler. Za oba dobro vemo, kaj sta dala ljudem.
— Grški kralj Aleksander je umrl leta 1920 zaradi zastrupifve krvi, do katere je prišlo, ker ga je ugriznila njegova hišna ljubljenka — opica.
— Avstrijskeniu nadvojvodu Ferdinandu, ki %o ga ubili v Sarajevu, je bilo veliko do tega, da
• je bil brezhibno oblečen, zato si je dostikrat dal zgornji del uniforme zašiti namesto zapeti z gufnbi.da bi tako bilo manj gub. Po atentatu so imeli zdravniki zaradi tega oteženo delo, saj so morali suknjič prerezati, da so mu lahko nudili pomoč proti krvavljenju.
— Šimpanzi so edina živalska vrsta, ki se pri srečanju pozdravlja s stiskom rok, se pravi kot ljudje. Kdo je od koga navado prevzel, ni znano.
— Neki Ernest Digweed je v oporoki zapustil 30.000 angleških funtov Jezusu Kristusu, da bi ne bil povsem brez denarja, ko bo ponovno prišel na svet. Do letos se je za dediščino potegovalo ža 30 kandidatov, vendar ni nobeden od teh jezusov uspelo dokazati božanskega porekla.
— VLibijisoleta 1974postavili pred sodišče nekega psa, ker je ugriznil človeka. Sodnik je živali za to dejanje prisodil mesec dni zapora ob samem kruhu in vodi.
očili, da bodo poskuse nadaljevali še na naslednjih 72 poletih vesoljskega plovila, gotovo ne gre za polomijado.
Čisti in pravilni kristali bodo vsestransko uporabni. Ne samo za boljše filme in magnetofonske trakove, najrazličnejše folije za pretvorbo sončne energije v električno, temveč tudi za nove generacije računalnikov, ki bodo imeli mikroprocesorje izdelane na kristalni osnovi namesto na silicijevih ploščicah. Takšni računalniki bodo neprimerno hitrejši, manjši in sposobnejši od sedanjih. Seveda pa bodo morali čipe zanje izdelovati v vesoljskem prostoru, kjer bo vpliv težnosti skoraj ničen.
Vsi gredo proti enemu in istemu, od modrijana do zadnjega razbojnika, samo da po raznih poteh.
F. M. DOSTOJEVSKI
Smrti je toliko in takih, kolikor je življenj in kakršna so življenja.
J. VIDMAR
Zlata mrzlica na Kitajskem?
Neraziskana bogastva vabijo zlatokope — Tihotapci
Odkar je Kitajska bolj odprta v svet, pridejo iz te ogromne dežele tudi številnejše novice. Med njimi je zanimiva vest, da je na Kitajskem vse več zasebnikov, ki so ubrali kaj pustolovska pota, odšli so med iskalce zlata. Nekaj desettisoč kmetov je zapustilo naporno obdelovanje zemlje in raje koplje zlato. Menda so nekateri s tem'že tudi obogateli, čeprav kitajske banke odkupujejo zlato po precej nižji ceni. kot je trenutno njegova vrednost na svetovnem trgu. Unčo plačujejo po 180 dolarjev, na evropskih borzah pa stane ta čas unča zlata 342 dolarjev, če ceno zapišemo kar v tej valuti.‘Toda tudi to je dovolj mikavno.
Ker so zahodni predeli Kitajske še precej neraziskani,-skrivajo pa po nekaterih ocenah velijo rudninsko bogastvo, je prav mogoče, da «e bo na Kitajskem ponovila zgodovinska dogodivščina iz Amerike, ko so se ljudje v gonji za zlatom množično preseljevali preko celega kontinenta v Kalifornijo in potem na Aljasko. Vsa znamenja kažejo, da se med Kitajci kuha zlata mrzlica.
Z zlatom pa so zacvetele tudi* tihotapske poti. Ker je zlato onkraj meja precej dražje, ga poskušajo tihotapci skrivoma prenesti preko meje in tako mastno zaslužiti. Koliko zlata tako zapusti deželo, ne vemo, znano pa je, da so letos na meji odvzeli tihotapcem že okoli 15.000 unč zlata.
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE
»To so vohuni, ovaduhi, plačanci,« se zmrdujejo zaporniki.
Uniformirani policaji pravzaprav nimajo kaj početi. Angleško strumno stoji le stražar ob orožarni. Tam je naslonjenih šest starih pušk s krivimi ali polomljenimi bajoneti. Ostali poležavajo ob tranzistorju, drug drugemu pri belem dnevu z baterijo svetijo v obraz, se postavljajo s kavbojsko pištolo in s prsti vrtajo po nosu. Ko je s starega drevesa ob splavu čez reko padel zeleni mango, se je nekaj suhih otrokzvelikimi trebuščki zagnalo za njim. Nastal je ravs. Možje v izpranih, po šivih razpokanih uniformah so zgrabili za pendreke in tekli nadnje. Tolkli sojih kot črno živino. Enega so ujeli, nekdo ga je s škornjem pritisnil ob tla, drugi mu je s palico nasekal klobas, da je revež pozabil jokati. Scena se je.ponovila pri kosilu, ko je siti narednik odvrgel v prah oglodano kost.
Zjutraj in zvečer so policaji zapeli tistih nekaj redkih gumbov, si nadeli kape in se postavili v vrsto. Šef policije jih je smrtno resno pregledal. Potem je iz zasmetenega poslopja stopila še ena pojava. Svojim očem nisem mogel verjeti. Nekakšen general ali kaj, v brezhibni viktorijansko krojeni uniformi, z angleško palico za sprehode, se je napihnil pred četo. V rejenem obrazu ni bilo nobenega življenja, nič veselega, prav nič naravnega. Kakšna teatralična figura! Kot zgodovinski pajac. Tak je moral biti Napoleon.
V Afriki sem bil petkrat, v glavnem zato, ker so mi všeč tamkajšnji preprosti naravni ljudje, no, zdaj pa tale. Kako tole nastane iz človeka. Nisem vedel, ali naj se smejem ali naj se bojim.
Mister commissioner predstavlja vrhovno oblast v tej avtonomni deželi. Iz Malakala je priletel na obisk in v kontrolo, ker so se menda separatisti že spet nekaj puntali. Možakar ima tudi pravico sojenja.
Tri dni sem ga kar se le da previdno prosil, naj me zasliši. Povedal sem mu, da se zavedam svoje napake, da me bo vedno sram, ker sem padel tako
nizko, da pa se mi zdi, da v stvari nisem tak, kot si morda misli... Mož je ostal brezbrižen.
Če bi v Afriki spoznal samo njega, bi postal rasist. Kolonialisti so črnim aristokratom dali angleške nazore in odšli. Od tedaj je čas v Evropi hitro tekel. Na današnja naziranja je vplivalo veliko izkušenj. Svetovne vojske, velike koncentracije ljudi v mestih, umetnost, nove filozofije, oplojevanje z vzhodno mislijo... Na severu in zahodu se je čas premaknil, tu v Afriki je zaostal, obtičal v sovraštvu do kolonov. Najbolj preprosti, tisti, ki niso prišli v stik z normani kolonialnega aparata, so ostali taki, kot so bili, se pravi naravni, višji sloji in uradniki, pa so norme obnašanja gospodarjev dojeli po svoje.
Naduti oblastniki v stilu bentujskega commis-sionerja (pomislimo na odrešenika ugandskega ljudstva Idija Amina ali pa nekdanjega centralnoaf-riškega kralja novega vala Bokasso) so razvili svojevrstno malomeščansko zavešt, prvi fenomen, ki se je razvil iz vulgarnega oponašanja tuje jim kulture in značilne boleče odtujitve od lastnega ljudstva. Ti tirani demokracije in sproščenega življenja so v slepi zaverovanosti vase mladim, razvijajočim se afriškim deželam bolj v sramoto in bolj v nadlego kot nekdanji kolonialni birokrati.
Tisto dopoldne, ko otopelo zlezem vase in počutje prepustim obrambnim silam svoje psihe, Bentu nenadoma oživi. Vse teče dol v pristanišče. Od splava navzgor prituli landrover. Za volanom sedi beli šofer.
Vpijem, maham...
Po srečanju s tem Angležem sem razumel navdušenje Livingstona in Stanleya. Narodnost, kontinent... Ničesar ni v Afriki bolj važno, kot je barva kože.
Frank je nagonsko čutil, da mi je dolžan pomagati. Povedal je, da dela pri naftni družbi, ki je nekaj deset milj v savani našla nafto. Zdaj je ta kompanija vsemogočna. Lahko streljajo slone, lovijo domačinke, razbijajo gostilne.
»Rešil te bom pred sončnim zahodom!« reče in se obrne proti commissionerju. Sodišče je bilo sklicano v hipu. Zanimanje za moj primer je bilo takšno, daje moral šef policije zaposliti nekaj dodatnih policajev, da so odganjali Bentujčane. Ceremonija je bila tragikomična. Pisar je moje ime mukoma*vpisal v' debelo zašpehano mapo z velikimi ušesi. Potem je nastopil doktor. Začuda najinega zmerjanja sploh ni omenil, pač pa me je obtožil, da sem ga slikal.
Commissioner je zahteval fotoaparat. Povedal sem, da je pokvarjen že dva tedna. Vseeno sem ga moral odpreti. Ker notri ni bilo filma, je izjavil, da bo zaplenil vse filme. Vse filme, ki sem jih vtreh mesecih posnel pri Nubah.
Ko je sodnik videl mojo reakcijo, se je zamislil. Dolgo je brkljal' po svojih možganskih krivuljah, potem je razsodil: »150 sudanskih funtov kazni in izgon iz vasi!«
Toliko sudanskega denarja nimam. Obupan pogledam Angleža.
»Tukaj,« reče in udari z bankovci ob mizo. Potem me zgrabi za roko in jadrno potegne iz sobe. Odrineva mularijo, nagneteno na sedežih landroverja, in potegneva v savano.
V kampu mednarodne naftne družbe je živahno. Kot v vseh iz svojega okolja izoliranih skupinah ljudi, ki so skupaj le zaradi dobrega plačila, tudi tu v prostem času predvsem skušajo pozabiti nase. Vsakodnevna pijančevanja, lokalna marihuana, v neskončnost ponavljajoči se porno filmi, divje burke s črnimi prostitutkami, to so najpogostejši hobiji.
V takem vzdušju sem si želel pravzaprav le čimprej nazaj v civilizacijo. Bolarosem, zelo bolan, sam ne vem, koliko časa že nisem jedel, vse bi dal za belo posteljo, hladno senco in mir. Vrli fantje so naredili vse, da bi po radiu iz 800 km oddaljenega Kartuma poklicali privatno letal&kompanije, vendar kartum-ski šef ni popustil.
POTA in srn?
dežurni poročajo
Kazen cenejša od ukrepov?
Nedopustna malomarnost Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto ob lanskem izlitju 25 tisoč litrov nafte in bencina — Denarne kazni podjetju in _______________ direktorju
NOVO MESTO — Spomnimo se lanskega 7. oktobra. Ura je bila 15.30, ko se je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Beli cerkvi zgodila prometna nesreča. Kakih 100 metrov višje od reke Krke seje namreč na travnik prevrnila avtocisterna, kije prevažala 14.735 litrov nafte, poleg tega pa še 15.182 litrov superbencina. Nezgoda je hotela, daje domala vse gorivo, prečrpati ga je uspelo le slabih 5000 I, izteklo v zemljo.
O zapletih z akcijo, ki bi morala v takem primeru nemudoma slediti, smo takrat že pisali, tokrat pa je svoje reklo še sodišče. Zaradi
OB DENAR —Stane Papež iz Lipja je 5. decembra prijavil miličnikom, da mu je nekdo brskal po bundi. Iz žepa mu je izgnilo deset tisočakov.
PRETEPALA STA GOSTE — Metliški miličniki so 5. decembra pridržali do iztreznitve 21-letna Marka Niniča in Marjana Brčino, ki sta razgrajala v bifeju rudnika Kanižarica, razbijala steklenino in celo pretepla nekaj gostov. Vabljena sta na razgovor k sodniku za prekrške.
IZTOČIL 20 LITROV BENCINA — V noči na 4. december je nekdo vlomil v osebni avto Novomeščana Martina Hrastovška in mu iz. rezervoarja iztočil 20 litrov goriva. Lastnik je zaradi vloma kar ob 10 tisočakov.
ODNESEL PIŠTOLO IN CEVI — V noči na 4. december je nekdo vlomil v prostore bivše grmske šole in iz njih odnesel varilno pištolo in cevi. Lastnik, Pionirjev tozd MKI, je oškodovan za 15.000 din. Predrzneža še iščejo.
-OSKUBEL- AVTO —Nekdo si je v noči na 3. december dajal opravka z avtomobilom Zbika Braimoskega iz Kičeva. Zmanjkali so plastični okrasni pokrovi na kolesih ter rebrasti plastični senčnik na pokrovu prtljažnika. Škode je za blizu 20.000 din.
IZ NEPREVIDNOSTI OB 450 TISOČAKOV
DRNOVO — V noči na 8. december je bil Jože Gričar iz Raven ob celo nremoženje. Iz nezaklenjenega osebnega avtomobila na parkirišču pred gostilno Kovačič na Drnovem mu je nekdo zmaknil kar 130.000 dinarjev,
5.000	nemških mark in moško bundo. Skupaj je bil torej kar ob 45 starih milijonov. Preiskava je pokazala, da je bil Gričar med 22. in 1. uro v lokalu, tačas pa je pustil odprta zadnja vrata avtomobila, kar je nekdo spretno izkoristil. S tatom je odšla tudi hranilna knjižica z nekaj vložene gotovine.
Požar uničil skedenj, deske drva in krmo
Škode kar za milijon in 200 tisoč dinarjev
ČRNOMELJ — Požar, do katerega je prišlo 6. decembra okoli 12. ure na skednju Črnoma-ljčana Stanka Grdiše, je po sicerše neuradnih podatkih povzročil škode za milijon 20 tisoč dinarjev.'
Preiskava je pokazala, da je ogenj zanetila otroška igra z vžigalicami, ogromnim rdečim zubljem navzlic takojšnji intervenciji niso bili kos niti domači gasilci. Poslopje je pogorelo do tal, zraven pa večja količina desk, drv. V skednju je bilo tudi precej krme za živino.
nedopustne malomarnosti je bilo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto obsojeno na plačilo 150.000 din kazni, direktor Roman Rajer pa kot odgovorna oseba na plačilo 15 tisočakov.
Vsega pol ure po nesreči je bilo Vodnogospodarsko podjetje o izlitju nafte in bencina izčrpno obveščeno, ukazano je bilo, naj kot pristojna služba v takih primerih takoj ustrezno ukrepajo, vendar do tega ni prišlo. Resdasije Roman Rajer s sodelavcem ogledal mesto nesreče, vendar sta — tako sta zatrdila med obravnavo — ugotovila, da do izliva nafte in bencina v Krko ne more priti, prav tako pa sta ugotovila tudi, da na kraju nesreče ni podtalnice in da potemtakem ni vzrokov za ukrepanje. Njuno izjavo je potrdil tudi vodnogospodarski inšpektor novomeške UIS, češ da sta odgovorni osebi, ko sta -strokovno« ugotovili, da do izliva ne bo prišlo, preprosto zapustili mesto nesreče. Za nameček zapišimo še, da odgovorni osebi sploh nista vedeli, kakšni naj bodo ukrepi za preprečitev posledic v takšnih primerih, kar po svoje daje odgovor na to, zakaj nista ukrepala. In če tega takrat
nista storila iz neukosti, ne more biti prav nikakršnega opravičila, da v Vodnogospodarskem podjetju tudi kasneje niti z eno besedo, kaj šele dejanjem, niso odgovorili na številna posredovanja inšpektorja.
Po dolenjski deželi
• Nekdo, ki očitno veliko da na svojo zunanjost, je minuli teden obiskal skladišče Novolesa v Straži. Iz. skladiščnih prostorov je izginil likalnik, miličniki pa pričakujejo, da bodo storilca spoznali po brezhibnem robu na hlačah in sveže zlikani srajci.
• Iz. nezaklenjenega kokošnjaka Janeza Kovačiča iz Drame je minuli teden izginilo šest kokoši. Da bi jim bilo privajanje na novo okolje čim lažje in da bi jim čas do usmrtitve minil v prijetnejšem razpoloženju, je v'tatinski malhi končal tudi petelin.
• Skoraj dosmrtno zalogo cigaret sije zagotovil storilec, ki je v noči na 7. december vlomil v trgovino v Dolenji Nemški vasi. Poleg 100 zavitkov popularnih cigaret E-57 je s tatom odšlo še blizu 12 kilogramov sira in tisočak, ki gaje našel v blagajni.
VLAK ZBIL DIJAKINJO
NOVO MLSJO — 5. decembra okoli 14. ure je na železniško postajo Kartdija v Novem mestu iz Črnomlja pripeljal potniški vlak, ki ga je vozil 45-letni Jože Bregant iz Gorenjega Kamenja. V tistem času seje preblizu proge zadrževala 15-letna dijakinja srednje šole T. P. z Mirne. Vlak jo je zadel v glavo in zbil po tleh. Dekle so nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa na srečo niso ugotovili hujših poškodb.
V.
Z MOTORJEM V LUKNJO — Jože Škrbec z Rateža seje 4. decembra peljal na kolesu z motorjem po cesti ,.ied Novim mestom in Stražo. Zaradi prevelike hitrosti pa ga je v levem preglednem dvojnem ovinku med vožnjo po klancu navzdol zaneslo na levo stran ceste v manjšo jamo na cestišču, da je padel. Škrbec je ob padcu dobil nekaj poškodb in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na poltretji tisočak.
NEUSPEL VLOM V ŠOLO
CERKLJE — V noči na 6. december je nekdo poskušal vlomiti v osnovno šolo v Cerkljah pri Brežicah. Potem ko je storilcu že uspelo priti skoz okno-v kurilnico, so ga ustavila zaklenjena vrata. Iz obupa je zakuril peč za centralno kurjavo, odprl vse ventile in odšel. Poskušal je priti v šolo še skozi sanitarije, vendar brez uspeha. Otroke pa so naslednjega jutra le pričakali dobro ogreti prostori.
MALOMARNOST ALI NAVADA — Res je, da se Metlika ne more ravno pohvaliti s preobilico parkirnih prostorov, vendar tako hude stiske tudi ni, da bi morali vozniki »stiskati« svoje jeklene konjičke med drogove cestne razsvetljave, ogledala, prometnega znaka in kažipota, kakor je napravil lastnik BMW na tej fotografiji.
NENADOMA SKOČILA NA CESTO
ČRNOMELJ — 7. decembra okoli 15. ure seje 62-letni Črnomaljec Milan Dujec peljal z avtomobilom po Kolodvorski cesti proti Trgu svobode. Pri hišni številki 24 je s hodnika za pešce nenadoma skočila na cesto 12-letna V. A. iz Črnomlja. Vozilo je deklico zadelo, da je padla na pokrov motorja, razbila vetrobransko steklo in nato obležala na tleh. Pešakinja je dobila hude poškodbe, zaradi katerih so jo najprej prepeljali v črnomaljski zdravstveni dom, nato pa v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju.
NOVOST ZA SMUČARJE — Veriga, s katero so smuči varne pred zmikavti po smučiščih.
POŽARA KRIV SAMOVŽIG
METLIKA — V ponedeljek zjutraj, okoli 9. ure, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Metličana Antona Prosenika. Ogenj je povsem uničil ostrešje, tono sena in 600 kilogramov slame. Škode je za kakih
300.000	din, po dosedanjih rezultatih preiskave kaže, da je ogenj zakrivil samovžig sena. Požar so gasili metliški gasilci.
Smrtna nesreča med spravilom lesa
Podirajoča se bukev usodna za Jerneja Zu-__________panca___________
ŠENTJANŽ — Minuli četrtek je prišlo v gozdu Rovinje med spravilom lesa do smrtne nesreče. Podirajoče se drevo je bilo usodno za 79-letnega Jerneja Zupana iz Murene pri Šentjanžu.
Zupanc je takrat skupaj s še tremi krajani spravljal drva na strmem gozdnem pobočju. Drevje so po strmini spuščali do ceste. Zupan je vse do usodnega trenutka opazoval dogajanje iz varne razdalje, okoli 15.30 pa je iz neznanega vzroka stopil bliže. Takrat ga je oplazila podirajoča se bukev in ga stisnila za vrat. Zupanc je padel po tleh in obležal mrtev.
SO KRADLI AVTOSTOPARJI?
DOLENJSKE TOPLICE — 27-letni Andrej Nikolič iz Gorenje Straže je 3. decembra v Dolenjskih Toplicah pobral v svoj avto tri mlajše Stoparje in jih prepeljal do Straže. Ko pa so ti izstopili, je Nikolič zgrozoopaz.il,daje odšel z njimi tudi radiokasetofon, ki ga je imel na zadnjem sedežu. Miličniki so po prejeti prijavi nemudoma stopili v akcijo in prijeli Branislava V„ ki je utemeljeno osumljen tatvine, za kar ga seveda čaka pot pred sodnike.
OČE IN SIN HUDO POŠKODOVANA
CIRJE — V soboto okoli 18.45 je prišlo na regionalni cesti med Rako in Smednikom do hude prometne nezgode. 54-letni I rane Kerin seje skupaj z 28-letnim sinom I rancem peljal proti Smedniku, zaradi prevelike hitrosti pa ga je v Cirjah zaneslo v desno, kjer je vozilo silovito trfilo v oreh. Oba sta se v nezgodi hudo poškodovala in soju prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 300 tisočakov. Obstaja sum, da je Kerin vozil vinjen.
nemistJostaliceloobdopisu kijim ga je ta poslal 10. oktobra. Brez dvoma malomarnost in nepravilen odnos. V opravičilo Rajerju ne more biti niti izgovor, da za očitane napake po njihovih samoupravnih aktih on ni odgovoren in da je za to delovno področje zadolžen nekdo drug. Četudi je tako, bi kot direktor najprej moral poskrbeti, da ob zahtevah inšpektorja ne ostane le pri besedah, še posebej ne, ker si je mesto in posledice nesreče sam ogledal. In če to delo ni v njegovi pristojnosti, od kod potem znanje in pogum za oceno, da 25 tisoč litrov nafte in bencina v zemlji ne more povzročiti nikakršne nevarnosti Krki in ne podtalnici?
B.	BUDJA
V SOBI NAŠLI MRTVEGA
ČATEŽ — 6. decembra je osebje gostilne Les na Čatežu obvestilo brežiške miličnike, da že dalj časa pogrešajo svojega gosta, 54-letnega Av-gi^tina Elotka iz Drenja pri Zapre.šiču. Miličniki, ki so vlomili v njegovo najeto sobo v gostišču, so Hotka našli mrtvega, na postelji. Preiskava je pokazala, da je smrt nastopila že 25. novembra, tuja krivda zanjo pa je izključena.
Lačna vrana sito pita
Delavci obdarili »sise«
Zaposleni v skupnih službah novomeških sisov družbenih dejavnosti prosijo novomeške delavce za darila ob sindikalni novoletni proslavi
Prihod novega leta je potrebno po dobrem, starem običaju dobro proslaviti, najprej s sodelavci v službi, nato s prijatelji in za konec še doma. Večina se takšnega vrstnega reda dobro drži, gostinci si zadovoljno manejo roke, saj sindikalne blagajne po delovnih organizacijah očitno še premorejo denar za dostojno proslavljanje tega, v sindikalni dejavnosti mnogokrat osrednjega ali celo edinega dogodka. Kako presneto zares so nekateri vzeli vso to zadevo, kaže primer zaposlenih v skupnih službah novomeških sisov družbenih dejavnosti. Po njihovem ni dovolj, če si le stisnemo roko. si v prihodnjem letu zaželimo novih delovnih uspehov, na vse to dvignemo še kakšen kozarec, zakaj ne bi delavcev ob tako slovesnem trenutku še obdarili?
Beseda ni konj. seje domislil nekdo in po novomeških delovnih organizacijah je. naslovljeno na delavske svete, pričelo krožiti pismo, v katerem službujoči v skupnih službah sisov družbene dejavnosti razlagajo dolenjskemu delavskemu razredu, kako srčno si žele ob novoletni zabavi prirediti še srečelov, za katerega pa potrebujejo darila. Z njimi bi slehernega od sodelavcev brezplačno nagradili za preliti znoj na delovnem mestu v pravkar iztekajočem se letu 1984. Bili so primeri, ko so se v delovnih organizacijah zgrgžali nad takšno domislico, toda vzeto v celoti, akcija po nam doslej znanih podatkih kar dobro poteka. Prostor z darili se polni, sindikalna novoletna zabava bo po zaslugi srečelova dobita novo, bogatejšo vsebino.
Pa ironijo ob stran! Po doslej znanih podatkih ga še ni bilo v novomeški občini, ki bi podobno akcijo med dolenjskim združenim delom sproži! za socialno ogrožene delavce in njihove družine, ki bi bili novoletnega darila veliko bolj potrebni in veseli, če jim seveda čast in ponos ne bi velevata drugače. In če si službujoči v skupnih službah novomeških sisov. kjer ima vodja blizu 50 tisočakov mesečnega osebnega dohodka, dohodek večineostalihpanikajdosti slabši od 35.000 din, brez miloščine drugih ne morejo zagotoviti »dostojnega« praznovanja novega leta, kaj naj na to rečejo tisti, ki mesec za mesecem prejemajo tudi za polovico nižji osebni dohodek? In taki naj bi iz denarja, ki so ga sami ustvarili, prispevali darila in nagrade, ko pa sojih sami neprimerno bolj potrebni?!
BOJAN BUDJA
Zvišana Razen Kavranu
Za poizkus umora na zahrbten način je Višje sodišče zvišalo kazen Z. Kavranu od 3 na 5 let zapora
KOČEVJE — Poročali smo, da je bil 29. avgusta letos pri kočevski enoti temeljnega sodišča Ljubljana obsojen na tri leta zapora Zdravko Kavran iz Kočevja, ki je 24. aprila 1984 okoli 22. ure zabodel svojo enajstletno hčer Tanjo, kar je sodišče okvalificiralo ket poizkus umora na zahrbten način. Zoper to sodbo sta se pritožili obe strani: obtoženec in njegova zagovornica ter tudi javni tožilec.
Višje sodišče v Ljubljani, ki je obe pritožbi obravnavalo, je ugodilo le
OB PREDNJA KOLESA
BREŽICE — 3. decembra se je nekdo polotil dveh osebnih avtomobilov, ki sta stala blizu Jutranjkinega tozda v Brežicah. Obema so zmanjkala prednja kolesa, tako da sta lastnici Vesna Pirc in Breda Efranovski oškodovani za 8 oziroma 7 tisoč dinarjev. Storilca še iščejo.
pritožbi javnega tožilstva in je Zdravku Kavranu, staremu 36 let, zvišalo kazen na pet let zapora. Sodba je pravnomočna.
V obrazložitvi razsodbe Višjega sodišča je med drugim zapisano, da so bile v sodbi enote sodišča v Kočevju močno precenjene olajševalne okoliščine. Upravičena pa je trditev javnega tožilca, da je Zdravko Kavran storil kaznivo dejanje zaradi maščevalnosti do žene, kar je tehtna obteževalna okoliščina, in to še posebno zato, ker je bila oškodovana, zabodena hči Tanja, pri vsej tej zadevi povsem nedolžna, saj mu ni dala za tako dejanje nobenega povoda.
»Upoštevati je treba tudi, da so taka dejanja skrajno zavržna, zelo družbeno nevarna in široko odmevajo v javnosti,« je v zaključnem delu svoje obrazložitve o zvišanju kazni od treh na pet let zapora zapisalo Višje sodišče v Ljubljani. .
J. P.
POŽARNA SKUPNOST SPREJELA USMERITVE ZA PLANE
TREBNJE — Na seji skupščine interesne skupnosti za varstvo pred požarom, ki je bila 5. decembra v Trebnjem, so delegati obravnavali poročilo o požarih v Sloveniji v prvem polletju tega leta. Sprejeli so tudi sklep o spremembi finančnega načrta ter sklep o pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana skupnosti. V decembru bodo prispevno stopnjo zmanjšali, tako da bo združeno delo obremenjeno za 410 tisoč dinarjev manj, kot je bilo načrtovano. Plane za naslednje srednjeročno obdobje naj bi pripravila tudi gasilska društva, saj bo le tako'mogoče sprejeti tudi plan skupnosti. V naslednjem obdobju naj bi več denarja dali za nabavo opreme, tako tudi za posebno radiooddajno postajo, da bi bilo obveščanje ob požarih boljše, zamenjavi dotrajane opreme in obnovi gasilskih domov. Potrebno bo sprejeti tudi dogovor o sofinanciranju gradnje novega doma družbene samozaščite v Trebnjem. Vsa dokumentacija zanj naj bi bila pripravljena do prihodnjega leta. Še posebej So na seji opozorili na pomen preventivnega delovanja, kar ni samo naloga gasilcev, ampak tudi delegatov skupnosti.
»Popularnost« v nepravem času
Obsojena devizna prodaja IMV
Kar 60 starih milijonov kazni — Spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga — Privilegiji domačih bank — Kot odgovorna oseba obsojen tudi Stevo ________________________ Kramžer	  ^
NOVO MESTO — Čeprav sodba še ni pravnomočna, saj se bo nanjo skoraj gotovo pritožil temeljni javni tožilec iz Novega mesta, lahko rc sedaj zapišemo, da bo cena poslovni in prodajni politiki novomeške IMV tja od leta 1982sem, predvsem kar zadeva prodajo osemnajstic in devetič, izredno visoka. Pa ne mislimo pri tem plačila tistih 60 starih milijonov kazni, kolikor jih je IMV zaradi očitanih in stoi jenih gospodat sh ih kaznivih dejanj odmerilo novomeško sodišče pred dnevi, pač pa zaradi vnovič načetega ugleda, in to prav v času. ki naj prinese prelomne odločitve o nadaljnji usodi tega večtist-očč/anskega kolektiva.
Sicer pa bi si skoroda upali trditi, da IMV v tistem času navsezadnje ni počenjala prav nič takšnega,česarne bi bilo moč odkriti tudi pri ostalih proizvajalcih avtomobilov v Jugoslaviji. Prodaja izključno za dinarje deviznega izvora, spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga z dajanjem prioritete in drugih ugodnosti »domačim« bankam so stvari, ki nedvomno zaslužijo kazen, vprašanje je le. kako in v koliki meri bodo za ta kazniva dejanja odgovarjali tudi drugi. Sicer pa poglejiho, kaj je pokazala obravnava pred senatom gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča.
Novomeški IMV je očitano, daje spodkovala enotnost jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev, saj je pogojevala prodajo svojih proizvodov in tako nekatere delovne skupnosti na določenem območju spravila v neenakopraven položaj. IMV je namreč oktobra leta 1982 z depešo obvestila svoje prodajalne po Jugoslaviji, da za prodajo vozil R-18 in R-9 velja poseben režim. Kupec teh avtomobilov mora devize prodati, bolje rečeno vplačati, izkjučno
Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki. Od skupaj 1.578 v tistem času za devize prodanih devetič in osemnajstic jih je bilo kar 748 preko Ljubljanske banke — TDB Novo mesto, za vse ostale pa so bile devize s soglasjem IMV prodane Jugobankam v Sarajevu, Beogradu, Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Jesenicah, Sežani, Novi Gorici, Ptuju in Novem mestu.
S takšno politiko so v IMV nadaljevali tudi lani, ko so vse od L januarja pa do 11. junija kupce vozil, ki so jih prodajali za devize, usmerjali k povsem določenim bankam: šlo je za Ljubljansko banko — TDB Novo mesto in Jugobanko — Temeljna banka Ljubljana. V tistem času je bilo za devize prodanih kar 4.266 vozil, od tega je šlo 3.381 vplačil preko Ljubljanskebanke,284 pa preko Jugobanke.
Toliko o tem kaznivem dejanju. Druga točka vložene obtožnice je govorila, da so v IMV vse do 22. septembra 1982 prodajali osebne avtomobile R-18 in-R-9 izključno tistim kupcem, ki so vozila vplačevali z devizami, medtem ko za dinarje teh vozil sploh ni bilo moč
dobiti. Tako so v tistem času prodali 2.108 osemnajstic in 1.925 devetič za devize, čeprav je, tako piše potem v izreku sodbe, denar v dinarjih brez dokazanega izvora edino plačilno sredstvo v Jugoslaviji.
Vse to je pogojevalo tudi tretje očitano kaznivo dejanje, koso kupcu osemanjstice iz Hercegnovega, ki je tam tudi vplačal svoje vozilo, v IMV preprosto zavrnili veljavnost vplačila. V Hercegnovem novomeška banka zaenkrat še nima poslovne enote, zato je kupec dobil iz IMV obvestilo, naj vplačani denar dvigne in pride svoje obveznosti poravnat v Novo mesto.
Kot odgovorna oseba za vsa tri očitana kazniva dejanja je na zatožni klopi sedel 58-letni Slavko Kramžer iz Ljubljane, v tistem času direktor tozda Commerce, ki ga je sodišče, tako kot IMV,spoznalo za krivegain mu za prvo kaznivo dejanje odmerilo plačilo 12.000 din kazni, za drugo 8 in za tretje 5.000 din, tako da znaša enotna kazen 25 tisočakov, poleg tega pa mu je sodišče izreklo varstvtni ukrep prepovedi opravljanja vodilnih dolžnosti gospodarskega in finančnega poslovanja za dobo treh let. Ukrep prične veljati s pravnomočnostjo sodbe. Prav tako je bila, kot smo omenili že uvodoma, na denarne kazni obsojena tudi IMV. Za prvo kaznivo dejanje ji je sodišče odmerilo plačilo 300.000din, za drugo 200.000 in za tretje 100.000 din, tako da znaša enotna izrečena kazen 600 tisočakov.
B.	BUDJA
18
DOLENJSKI LIST
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
Ribničani so ostali brez trenerja
Težave ribniških nogometašev ob premoru prvenstva
RIBNICA — Enajst točk iz devetih srečanj, od tega vsega en poraz z 1:2 proti jesenskemu prvaku Slaviji — takšen je točkovni izkupiček nogometašev Ribnice po prvem delu prvenstva v ljubljanski medobčinski nogometni ligi.
Sodeč po teh rezultatih, so ribniški nogometaši uresničili pred prvenstvom zastavljene cilje. Njihov poglavitni cilj je namreč bil, da v letošnjem prvenstvu kar najbolje uigrajo ekipo, zasedejo mesto nekje pri vrhu lestvice, prihodnjo sezono pa startajo na končni uspeh in uvrstitev v II. republiško nogometno ligo. Ne moremo pa se navzlic temu znebiti občutka, da bi Ribničani z nekaj več zbranosti lahko že letos resno kandidirali za vrh lestvice. Vsega en poraz in dva neodločena izida na domačem igrišču sta bila dovolj, da si Slavija nabere že odločilno prednost, saj ima pred drugouvrščenima Kočevjem in Ribnico kar 6 točk prednosti. Navzlic končanemu prvemu delu pa za upravo kluba ni počitka. Prvi trener ekipe Marjan Hojč je namreč dal ostavko, tako da bo potrebno kar najhitreje najti pravega strokovnjaka za to mesto. Trenutno ima največ možnosti za to Niko Brajde, vendar njegova odločitev še ni znana.
Naj za konec omenimo še, da so zastavljene načrte izpolnili tudi kadeti Ribnice, saj so se v dolenjski ligi uvrstili v sredino razpredelnice. Ohrabruje predvsem dobro in kvalitetno delo z mladimi, trener Tone Prus pa ima že danes na voljo nekaj igralcev, ki bodo lahko zagotovo enakovredno zamenjali tovariše iz prve ekipe.
M. GLAVONJIČ
Enakovredni le prva dva niza
Gladek poraz novomeških odbojkarjev v 8. kolu II. zvezne lige v Mostarju — Možnosti le v prvih dveh nizih — V soboto ob 19. uri doma s Pakracem
Laže, kot so nekateri pričakovali, so ostali odbojkarji novomeškega Pionirja praznih rok v srečanju 8. kola II. zvezne lige v Mostarju proti Študentu. Resnici na ljubo je vendarle treba zapisati, da se ekipa Študenta bori celo za 1. mesto na lestvici, poleg tega pa so Novomeščani nastopili močno oslabljeni, saj z ekipo ni odpotoval standardni igralec prve šestorke Primc, medtem ko je Babnik nastopil poškodovan.
Po vesteh iz Mostarja so Novomeščani navzlic temu v prvih dveh setih pokazali dobro igro in z malo več
PREKO 250 NOGOMETAŠEV NA TURNIRJU
SENOVO — Prizadevni člani Nogometne rekreacije Senovo, ki deluje pod okriljem tukajšnjega Partizana, so 1. decembra pripravili nadvse uspel turnir v počastitev dneva republike. V dvorani 14. divizije na Senovem seje v malem nogometu pomerilo kar 27 ekip z več kot 250 nastopajočimi. Poleg moštev iz vseh treh posavskih občin so tekmovali tudi nogometaši iz Bregane in Zaprešiča. Zasluženo je zmagala ekipa ALOHA iz Bregane, 2. so bile Skopice, 3. BLOKI iz Sevnice, 4. domače moštvo SADIDA. Najboljšim so vzorni organizatorji podelili lične pokale.
KOPITARNA ŠAHOVSKI PRVAK
SEVNICA — Komisija za športno rekreacijo gri OS Sevnica je pripravila s pomočjo SK Milan Majcen občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Nastopilo je kar 85 ekip, zmaga pa je pripadla Kopitarni, medtem ko je med posamezniki slavil Janko Blas iz Kopitarne, drugi je bil Povalej iz Stillesa, tretji pa Košar, prav tako Kopitarna. V skupnem seštevku DŠI sevniške občine je po končanih tekmovanjih v šahu, odbojki in streljanju takšen vrstni red: Kopitarna67točk, Lisca44, Metalna Krmelj 11 itd.
ZMAGA BOSTANJSKIH STRELCEV
BOŠTANJ — SD Kopitar iz sevniške Kopitarne je v počastitev dneva republike pripravilo nastrelišču ŠD Boštanj tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. V ekipni razvrstitvi je zmagala domača SD Boštanj s 1.062 krogi, drugo je bilo SD Kopitar (1.030) in tretje SD heroja Maroka (981). Med posameznikijebils 365 krogi najboljši Stane Kovačič iz Boštanja.
J. B.
Kegljalo kar 16 ekip
Spominski turnir Ivana Kočevarja dobil mariborski Konstruktor — Organizatorji odlični drugi
NOVO MESTO — Prejšnji teden je bil na kegljišču Loka že 6. memorialni turnir Ivana Kočevarja v borbenih igrah, ki ga je organizirala kegljaška sekcija sindikalnega športnega društva Pionir. Turnirja v spomin na dolgoletnega glavnega direktorja SGP Pionir in aktivnega kegljača Ivana Kočevarja se je udeležilo kar 16 ekip.
DANES SKUPŠČINA KOLESARSKEGA SKLADA
NOVO MESTO— Danes, 13. decembra, bo ob 18. uri v sejni dvorani nove občinske stavbe skupščina kolesarskega sklada Dolenjske. Govor bo o dosedanjih rezultatih lani ustanovljenega sklada, ki ima pri nadaljnjem razvoju kolesarstva na Dolenjskem neprecenljivo vlogo, hkrati pa naj bi skupščina potrdila predvideni program financiranja dejavnosti kolesarstva na Dolenjskem.
Rezultati: 1. Konstruktor Maribor 935 kegljev, 2. Pionir Novo mesto 871 3. KK Novoteks 867, 4. KK Partizan Brežice 862, 5. KK IMV 860, 6. KK Celuloza Krško 821, 7. Ingrad Celje 808, 8. Gradis Ljubljana 785, 9. KK Železničar 779, 10. Beton Zasavje — Zagorje 775, II. KK Borac 756, 12. Slovenija ceste — Tehnika 749, 13. Grosuplje 742, 14. Obnova Celje 729, 15. Zidar Kočevje 598, 16. Veterani Novo mesto 579,-
G. R.
Vsakodnevna rekreacija za krajane Straže
Bogat urnik aktivnosti Straškega TVD Partizan
STRAŽA — Domači TVD partizan je v teh skoroda že zimskih mesecih pripravil zares bogat urnik treningov in rekreacije za svoje krajane. Domala ga ni dneva v tednu, ko telovadnica društva nebi bila zasedena, kar je pa še posebej razveseljivo, tudi obisk krajanov je nenavadno dober. Preko 300 po gospodinjstvih Straže in okoliških vasi poslanih obvestil z urnikom aktivnosti je očitno naredilo svoje. Najmlajše se najraje odločajo za košarko in nogomet, košarka in namizni tenis sta najpopularnejša med starejšimi, veliko pa je zanimanja tudi za žensko rekreacijo.
Ob tem mogoče ne bo odveč zapisati, dajeta rekreacija namenjena tudi zaposlenim delavcem pri »Gorjancih," Novolesu in GG, zato pričakujejo organizatorji večji obisk tudi iz teh kolektivov.
USPEL
NAMIZNOTENIŠKI
TURNIR
STRAŽA — Pred nekaj dnevi je bilo v Straži v počastitev dneva republike prvenstvo kraja v namiznem tenisu. Turnirja se je udeležilo 30 igralcev, prvak Straže pa je med pionirji postal Boris Petkovič, ki je v finalu ugnal Bubniča z 2:0, medtem ko je v mladinski in članski konkurenci zmagal Andrej Petkovič, drugi je bil Kavšček, tretji pa Kovačec. Ob tem je zanimivo, da so ob vse večji priljubljenosti tega športa športni delavci iz Straže organizirali tudi ligo krajevne skupnosti, za katero je veliko zanimanja.
SREČANJE ZA DAN JLA
SEVNICA »— Letošnje tradicionalno srečanje športnikov Brežic, Krškega, Sevnice in garnizona Cerklje ob bližnjem dnevu JLA bo v soboto v Sevnici. Športniki bodo tekmovali v petih športnih panogah, pričetek tekmovanj pa bo ob 8. uri v »Lisci«.
J. B.
ŠK MILAN MAJCEN IN POVŠE
SEVNICA — Ob tamkajšnjem občinskem prazniku je domači ŠK Milan Majcen pripravil ekipni in posamični hitropotezni šahovski turnir, ki sc ga je udeležilo 8 ekip. Zmagal je ŠK Milan Majcen II,drugi je bilSK Milan Majcen I (oba po 18,5točke).tretjiŠK Milan Majcen 111, sledijo pa še Lisca, Svoboda Krmelj itd. Med posamezniki je zmaga pripadla Povšetu.
J. B.
sreče bi lahko katerega odločili tudi v svojo korist. Tako jim je v prvem nizu pri rezultatu 13:13 športna sreča povsem obrnila hrbet, kaj dosti drugače pa ni bilo tudi v drugem setu. Pio-nirjevci so namreč vodili že s 7:4, pri rezultatu 9:9 pa so popustili, kar so izkušeni gostitelji seveda izkoristili in povedli z 2:0. Tretji set je bil bolj ali manj le formalnost, saj so se Novomeščani že sprijaznili s porazom.
Novomeški odbojkarji imajo tako po osmih kolih polovičen izkupiček
točk, svojo bero pa lahko popravijo že v soboto, ko pride v novomeško športno dvorano pod Marofom vrsta Pakraca. Morebitna zmaga bi Novo-meščane pomaknila še za mesto navzgor na prvenstveni razpredelnici. Srečanje v športni dvorani bo ob 19. uri.
Še pogled v žensko republiško ligo. Po petih zaporednih porazih so odbojkarice Kočevja v soboto dosegle drugo zmago. Proti ekipi Rogoze so po poročilih našega sodelavca Milana Glavonjiča pokazale lepo učinkovito igro, ki jim je prinesla zaslužen uspeh in beg s konca prvenstvene razpredelnice.
B. B.
Brez težav do novih točk
Gladki zmagi Novolesa in Novomeščank v republiških košarkarskih ligah — Zaenkrat po načrtih
Po enotedenskem premoru se je nadaljevalo prvenstvo tako v moški kot ženski republiški košarkarski ligi. Po šestih odigranih kolih pri moških in štirih pri dekletih je že moč reči, da se vse odvija, kot je bilo predvideno. Tudi kar zadeva zastavljene cilje ekipe Novolesa in deklet Novega mesta.
Že pred pričetkom je bilo jasno, da novomeški košarkarji nimajo prav nikakršnih možnosti, da bi posegli v boj za vrh lestvice, saj so ekipe mariborske Time MTT. Ilirije in Šlovana zanje pretrd oreh. Z dvema dosedanjima porazoma so novolesovci po sobotnem 7. kolu z 8 točkami na 4. mestu in dosedanji razplet prvenstva kaže, da so načrti Novomeščanov o mestu tik za vodilno trojko tudi ob koncu ligaških bojev popolnoma uresničljivi.
Varovanci trenerja Jožeta Splichala so v soboto brez večjih težav ugnali sicer borbene igralce Kraškega zidarja, ki v nobenem tienutku niso ogrozili zmage domačih. Ti so igrali racionalno, toliko pač. kolikor je bilo potrebno za osvojitev novih točk.
Po dveh prepričljivih porazih v dveh kolih proti ekipama, ki se borita za sam vrh lestvice, pa so košarkarice Novega mesta dosegle že drugo zaporedno zmago. Na gostovanju v Murski Soboti so brez večjih težav odpravile ekipo Pomurja. Novomeščanke so srečanje odločile že v prvem delu, ko so povedle z dvanajstimi točkami. V nadaljevanju bi jih gostiteljice resda kmalu ujele, vendar sta morali takrat njihovi najboljši igralki iz igre in pot do zmage je bila gostjam odprta.
ZUZKU TEK »TRIMO 84«
TREBNJE — Ob dnevu republike je bil v Trebnjem tek pod nazivom »Trimo 84«, ki se ga je udeležilo 37 tekmovalcev. Progaje bila dolga 10 kilometrov, tekači pa so nastopili v več kategorijah. Pri ženskah je zmagala Mojca Lavrič iz Novolesa pred Anko Rugelj iz Trima in Darinko Salehar prav tako iz Trima. V II. kategoriji moških, starih do 20 let, je slavil Fabjan pred Vidmarjem in Sajetom (vsi AK Novo mesto), v III. kategoriji moških od 20do 35 let je zmagal Metod Žužek iz A K Novo mesto pred Francem Gotlibom (KS Dolnje Ponikve) in Ivanom Škedljem (AK Novo mesto), medtem ko je bil v kategoriji moških nad 35 let najhitrejši Domžalčan Milan Vidmar. V skupni razvrstitvi je zmaga pripadla Metodu Žužku.
»BLOKOM« TRETJE MESTO
KRŠKO — Ob dnevu republike je ekipa »Blokov«, ki dela pod okriljem društva Partizan v Krškem, gostovala na močnem mednarodnem turnirju v malem nogometu pri naših zdomcih v Sindclfingenu pri Stuttgartu. Med 16 ekipami iz Zahodne Nemčije, Španije, Švice in Jugoslavije so Krčani osvojili odlično 3. mesto, v svojih vrstah pa so imeli tudi najboljšega strelca turnirja Smiljana Rabiča. Krčani se ob tej priložnosti posebej zahvaljujejo Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, ki jim je omogočila pot k našim zdomcem.
STOKANOVICU ZADNJI TURNIR
NOVO MESTO — Letošnjega zadnjega šahovskega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto seje udeležilo 22 igralcev. Vrstni red: Stokanovič 18.5, Škerlj 16. R. Rudman 15,5 (!), Istenič 15, Pucelj 14,5,Milič 14.5,Maksimovič 13,5, Božovič 13, Šušnjar in Avsec po 11, itd.
Šahisti ostali v prvi republiški ligi
V zadnjih petih kolih kar  štiri zmage
NOVO MESTO — Čeprav je po prvih štirih kolih že kazalo, da bodo "novomeški šahisti bili ogročen boj za obstanek v L slovenski ligi, je zadnjih pet kol vendarle prineslo ugodnejši razplet.
Treba je povedati, da so Novomeščani igrali oslabljeni, brez najboljše šahistke, dr. Praznikove, tudi odsotnost obeh najboljših mladincev, Kastelca in Luzarja, seje še kako poznala. Pa vendar so novomeški šahisti zmogli toliko moči, da so v zadnjih petih kolih zabeležili kar štiri zmage in se rešili najhujšega. Točke za Novo mesto so nabirali: Pucelj 5,5 (iz 9 iger), T. Škerlj 4,5(8), dr. Sila4(8), Vošper-nik 3 (6), Zajčeva 3,5 (9), Brezovar 4,5 (8) itd.
Končni vrstni red ekip: Murka 16 točk, Domžale 13, Radenska 13, Fram 12,Kranj 11, Kovinar 9, Novo mesto 8, Gradis 4. Celje 2, Jesenice 2.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
sporedu v soboto, Novomeščanke pa gostujejo v Velenju.
II. ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD, 8. KOLO: ŠTUDENT — PIONIR 3:0(13,9. 1)
PIONIR: Vernig, Brulec,Babnik, Kosmina, Gregurek, Petkovič, Smrke. Pečar.
LESTVICA: 1. Fužinar in Novi Zagreb po 14 točk. 7. Pionir 8. V 9. kolu igrajo Novomeščani doma s Pakracem.
I. REPUBLIŠKA LIGA, ženske, 7. KOLO: KOČEVJE — ROGOZA 3:1 (-12, 7,6, 6)
KOČEVJE: Kljun, Drobnjč, Kočevar, Dimitrov, Gornik, Turk. Piškur, Levstik. Uran.
LESTVICA: 1. Ljubno 14 točk, 7. Kočevje 4.
V 8. kolu potujejo Kočevke v Maribor k mladinkam Paloma Branika.
košarka
rokomet
II. ZRL, ženske:	srečanja
zadnjega jesenskega kola bodo na
PRVA SLOVENSKA LIGA, moški, 6. KOLO: NOVOLES — KRAŠKI ZIDAR 103:95(56:47)
NOVOLES: Cerkovnik 7. Lalič 16. Bajc 19, Seničar 29. Kek 19, Plantan 13.
LESTVICA: L Tima MTT 12 točk, 4. Novoles 8.
V 7. kolu potujejo Novomeščani v Koper.
PRVA SLOVENSKA LIGA, ženske, 4. KOLO: POMURJE — NOVO MESTO 47:52 (19:31)
NOVO MESTO: Avguštin 7, Gal 2, Dragman 2, Srebrnjak 16, Bunc 25.
LESTVICA: 1. Ilirija 8 točk, 7. Novo mesto 4.
V 5. kolu igrajo Novomeščanke doma z Mariborom.
-s/
laveletna loterija 1^85
Poskusite srečo na srečkah novoletne loterije, saj vas čaka 21 premij in 251.420 dobitkov v skupni vrednosti 60.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA 8.000.000 DIN ŽREBANJE 8. JANUARJA 1985
LOTERIJA SLOVENIJE
KRKA — TOZD ZDRAVILIŠČA IN
HOTEL	GRAD
sta vam pripravila prednovoletna kolektivna praznovanja po ugodnih cenah. Kvalitetna hrana z vsemi značilnostmi posameznih kuhinj, pristna dolenjska vina in plesna glasba naših ansamblov vas bodo zagotovo pripeljali v prijetno novoletno razpoloženje.
Informacije in rezervacije recepcija:
Zdravilišče Dolenjske Topilce — Tel. 85-730 Zdravilišče Šmarješke Toplice — tel. 84-030 Hotel grad Otočec — tel. 21-830 Hotel Kandija — tel. 22-410
Vabljeni!
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST BO IZHAJAL POSEBEJ
Skupščinski Dolenjski list (SDL), v katerem družbenopolitične skupnosti sedmih občin objavljajo raznovrstno uradno gradivo, že 21 let izhaja kot priloga Dolenjskega lista, in sicer v celotni nakladi tega časopisa. Tak način izdajanja SDL že dlje časa precej gmotno obremenjuje poslovanje naše časopisne hiše, zaradi omejenih m'ožnosti tiskanja so nevšečnosti tudi pri urejanju Dolenjskega lista, kar navsezadnje najbolj občutijo naročniki objav, ki morajo pogosto (pre)dolgo čakati na izid SDL.
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarja 1985. dalje SDL izdajali posebej, v manjši nakladi, le za tiste, ki to želijo, s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo še naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3 V prihodnjem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
-§C-
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in priimek: ................
Kraj, ulica, hišna številka:....
Datum:
Naročilnico pošljite na:
Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
Podpis:
19
Sl. 50 (1844) 13. decembra 1984
ZVEZA DRUŠTEV ZA VARSTVO OKOLJA V SLOVENIJI
vabi
delegate društev in vse občane, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo,
na redno skupščino zveze, ki bo v soboto, dne 22.12.1984, ob 9. uri dopoldne.
v dvorani Kluba delegatov v Ljubljani, Puharjeva 7.
Ob običajnih točkah dnevnega reda bo težišče predvsem na pereči problematiki: tvegani odpadki in strupi; okolje, higienske razmere in zdravje; plodna zemlja, pitna voda zrak....
Pridružite se, da bo naše življenjsko okolje jutri boljše!
Predsednik Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji: akademik prof. Stane Krašovec, I. r.
791/50-84
laiaNin
NOVO MESTO
1.
SGP »PIONIR«-TOZD MKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
—5 KV mehanikov (sektor mehanizacije — vzdrževanje) — 2 KV avtomehanika (avtoservis)
Pogoji za sprejem so končana poklicna šola ustrezne stroke in 2 leti delovnih izkušenj.
Vlogo sprejema 15 dni po objavi oglasa SGP »PIONIR«—TOZD MKI, kadrovska služba, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
2.
DSSS
objavlja
prosta dela in naloge:
1. 2 kontrolorja tehnične in obračunske dokumentacije — gradbena smer
2. 1 kontrolor kakovosti — gradbena smer
3. 1 kontrolor kakovosti — strojna smer
4. 1 vodja pravne službe
5. 1 pravnik ali profesor politologije
6. 2 ekonomska tehnika
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1 in 2: diplomirani gradbeni inženir, gradbeni inženir, gradbeni tehnik s 5, 7, 9 leti delovnih izkušenj, pod 3: diplomirani strojni inženir, strojni inženir, strojni tehnik s 5, 7, 9 leti delovnih izkušenj, pod 4-: diplomirani pravnik s 5 leti delovnih izkušenj, pod 5: področje dela je priprava osnutkov samoupravnih aktov in vodenje sprejemnih postopkov samoupravnih aktov ter postopkov v zvezi z vzpostavitvijo delegatskega sistema,
pod 6: končana srednja šola ekonomske smeri, pod 7: 1 rezkalec KV pod 8: 2 strugarja VK
Pogoj je končana poklicna šola ustrezne stroke. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP »PIONIR«, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
799/50-84
ELEKTRARNA BRESTANICA
objavlja
prosta dela in naloge:
1. 8 KV ključavničarjev
Pogoj: poklicna šola strojne smeri eno leto delovnih izkušenj
2. 2 čuvaja
Pogoj: osnovna šola, eno leto delovnih izkušenj
3. 2 kopališka mojstra
Pogoj: poklicna šola elektro ali strojne stroke.
Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanje je na voljo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po roku za prijavo.
796/50-84
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Žaga, Straža
Delavski svet tozd
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja obrata Ruperč vrh
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, opredeljene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »Novoles«, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »Za razpisno komisijo tozd 2aga«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.	Q.
ZBOR DELEGATOV ZADRUŽNE HRANILNO—KREDITNE SLUŽBE V ČRNOMLJU
razpisuje _ prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — vodje Zadružne hranilno-kreditne službe v Črnomlju
Za opravljanje razpisaniirdel in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih v 511. čl. ZZD, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visokošolsko izobrazbo z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj
— da imajo višješolsko izobrazbo z najmanj 4 leti delovnih izkušenj ali
— da imajo srednješolsko izobrazbo z najmanj 6 leti delovnih izkušenj.
Dela in naloge razpisujemo za polovico delovnega časa za 4-letno mandatno dobo, do ponovne izbire. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Zadružna HKS v Črnomlju, Kolodvorska 39.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
795/50-84
OZD »Gorjanci« Straža tozd Gostinstvo
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa tozd Gostinstvo — direktorja tozd
Poleg splčšnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti mora visoko ali srednjo strokovno izobrazbo gostinske,-turistične, ekonomske, pravne ali komercialne smeri z najmanj 5 leti prakse pri vodilnih delih in nalogah;
2. predložiti mora program nadaljnjega razvoja delovne organizacije;
3. moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Osebni dohodek po določilih samoupravnega akta. Ponudbe z dokazili dostavite na naslov: OZD Gorjanci Straža — razpisna komisija.
Rok za priglasitev 15 dni po objavi.
807/50-84
OZD »Gorjanci« Straža tozd Tovorni promet
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa tozd Tovorni promet — direktorja tozd
Poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali srednjo strokovno izobrazbo prometne, ekonomske, strojne ali pravne smeri;
2. da ima 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v naštetih strokah;
3. da predloži program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije.
Pisne ponudbe z dokazili je treba predložiti kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa.
(Moški) kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati bodo o izbiri razpisa obveščeni v roku 30 dni.
806/50-84
Emona Dolenjka, Novo mesto, DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
vodje vzdrževalne službe
Pogoji: gradbeni tehnik ustrezne smeri s 5 let delovnih izkušenj in pooblastilom za nadzor.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev y 8 dneh po objavi na naslov: Emona Dolenjka, DSSS, Novo mesto, Glavni trg 28.
810/50-84
GOZDNO GOSPODARSTVO Novo mesto
razpisuje . javno prodajo
rabljenih motornih žag
Licitacija bo dne 26. 12. 1984 ob 10. uri na dvorišču Gozdnega gospodarstva, Novo mesto, Gubčeva 15.
798/50-84
r**i.
'or/-
Po sklepu komisije za delovna razmerja
Opekarne Zalog, p. o.
Novo mesto,
objavljamo
prosta delovna mesta in naloge:
več NK delavcev
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
793/50-84
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD KOMUNALA
razpisuje
po sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo osnovnega sredstva:
tovorni avto IMV 2200 D, nosilnost 1750 kg, število sedežev 4+1, nevozen, leto izdelave 1979, izklicna cena 200.000,00 din.
Licitacija bo 21. 12. 1984 ob 10. uri na sedežu TOZD KOMUNALA na Belokranjski cesti.
Ogled vozila je možen na dan licitacije od 7. do 9. ure. Pred pričetkom licitacije morajo zasebniki položiti 10 odst. varščino, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila.	794/50-84
Osnovna šola 15. Divizije Grm Novo mesto, Trdinova 7
Razpisujemo dela in naloge
hišnika— upravljalca centralnih naprav za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 2 meseca. Družinsko hi-šniško stanovanje je zagotovljeno.
Pisne prijave naj v 8 dneh po objavi kandidati pošljejo na gornji naslov.
804/50-84
kmetijska zadruga krka
n. sub o., novo mosto, cesta komandanta staneta 10
KZ »KRKA« Novo mesto obvešča cenjene kupce, da je možna takojšnja dobava traktorjev ŠTORE tipa 504 in 502. Za informacijo se obrnite na naslov oziroma telefon št. 21-542 ali 21-756 ali na poslovalnice KZ »KRKA«.
Na ponudbo so tudi vsi priključki.
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala
■ OPEKARNE ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403,22 - 291
Sprejemamo naročila za leto 1985!
Zagotavljamo datum dobave opečnih izdelkov lastnega proizvodnega programa tistim kupcem, ki bodo naročili potrebne količine že v decembru 1984 ter do konca januarja 1985. Priporočamo nakup v naši prodajalni: cement, apno, salonitne plošče, tervol, armaturne mreže, nosilce, preklade, polnilce itd.
M
Ln Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
^063) 33-421, 31-866
20
DOLENJSKI LIST
Št. 50 (1844) 13. decembra 1984
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Srednja Kmetijska šola Grm, Sevno na Trški gori 13, Novo mesto,
razpisuje
javno licitacijo za prodajo
traktorja MTZ 82, dvoosne prikolice, pluga IMT, silofreze, , predsetvenike, . silokombajna, . stiskalnice za grozdje, razne opreme.
Licitacija bo v soboto, 15. 12. 1984, ob 9. uri.
808/50-84
ZAHVALA
Nenadoma se je v 80. letu tiho poslovil od nas
FELIKS ŠKODA
iz Trebnjega
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, podarjene vence in cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoča žena in vsi njegovi
Kje si, draga mama naša, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, babica in sestra
MARIJA LINDIČ
iz Trščine 16
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za vso pomoč, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala Cirilu in Milanu Tratar ter Lindičevim za nesebično pomoč. Prisrčna zahvala pevcem, govorniku in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Marija, Fani in sinovi Jože, Lojze, France, Marjan z družinami ter sin Janez
Trščina, Ljubljana, 4. 12. 1984
ZAHVAL A
V 82. let&starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
JOŽEFA BRATE
Birna vas 2, Šentjanž
Prisrčna hvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivom Hotel Sremič, IMV Mirna in Metalna Krmelj za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala pevskemu zboru Mirna, župniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Štefka združino, sinova Jankoin Jožezdružinama, Ančka ter ostali sorodniki
»SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, tozd IKON, Kostanjevica na Krki, Krška c. 6 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke tozd IKON
objavlja
naslednja prosta dela oziroma naloge:
1. vodja prodajno-projektivne enote — 1 delavec
Pogoji:
— končana visoka li višja šola strojne smeri
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem delovnem področju
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— aktivno obvladanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— opravljen strokovni izpit
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
2. vodja tehnično-proizvodne enote — 1 delavec
Pogoji:
— končana visoka ali višja šola strojne smeri
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem delovnem področju
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— aktivno obvladanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— opravljen strokovni izpit (zaželeno)
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
Vodja prodajno-projektivne enote in vodja tehnično-proizdovne enote sta imenovana oziroma izbrana za dobo štirih let.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Krško (25. člen).
3. vodenje konstrukcijskega oddelka — 1 delavec
Pogoji:
— končana visoka ali višja šola strojne smeri
— tri ali pet let ustreznih delovnih izkušenj v stroki
— opravljen strokovni izpit (zaželeno)
— znanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
4. vodja elektroprojektivnega oddelka — 1 delavec
Pogoji:
— končana visoka ali višja šola elektro smeri
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj v stroki
— opravljen strokovni izpit
— znanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
5. vodja tehnične priprave dela — 1 delavec
Pogoji:
— končana višja ali srednja šola strojne smeri
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj v stroki
— opravljen strokovni izpit (zaželeno)
— znanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
6. vodja prodaje — 1 delavec
Pogoji:
— končana visoka ali višja šola strojne ali ekonomske smeri
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj v stroki
— znanje enega svetovnega jezika (nemški ali angleški)
— odslužen vojaški rok
— trimesečno poskusno delo.
i
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: »SOP« Krško, tozd IKON, Krška c. 6, 68311 Kostanjevica na Krki, v 8 dneh po objavi.
803/50-84
ZAHVALA
V 56. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ PETAN
iz Podturna 69 pri Dolenjskih Toplicah
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta se prisrčno zahvaljujemo sosedom za pomoč. Se posebej se zahvaljujemo tozdu Gozdarstvo Podturn za denarno pomoč, podarjeni venec in tov. ing, Klančičarju za iskreno izrečene poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala GD Podturn za podarjeni venec in spremstvo na zadnji poti. kolektivu LB n>B Novo mesto, Novolesu — TOZDTPPza podarjene vence in Kliničnemu centru iz Ljubljane. Posebno zahvalo smo dolžni kaplanu za lepo opravljeni obred in Jožetu Goršetu za vso skrb. Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, ki ste spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in za denarno pomoč, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Karolina, hčerke Sonja in Slavka z. družinama in Marinka, sestri Fani in Mici, brat
Poide in ostalo sorodstvo
NA OGLED SE
V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V prostorih Kemijskega inštituta so pred kratkim odprli ra/stavo pod naslovom »Pet let Labodovih ekstemporov«. Gre /a ra/stavb, kije bila pred tem žena ogled v oddelku NOB Dolenjskega muzeju v Novem mestu, na njej pa so bila na ogled nagrajena dela na prvih petih novomeških slikarskih ekstemporih. ki jih i e orga n i /i ra I i n li na nc i ra I L a bod.
V NOVI ŠOLI
Dolgoletna želja vseh krajanov, posebno pa nas šolarjev, je bila, da bi zgradili novo šolo. Ko smo dočakali začetek gradnje, smo bili zelo veseli. Sedaj imamo že skoraj mesec dni pouk v novi šoli. Notranjost šole je zelo lepo urejena, okolica šole pa še ne. Imamo kabinetni pouk. Nekatere učilnice imajo novo pohištvo. Malicamo v jedilnici. Kuhinja je moderna
DANIEL SMREKAR, 6.a OŠ Dobova
Razpisna komisija Delovne skupnosti skupnih služb OZD »Gorjanci« Avtopromet, gostinstvo in turizem
razpisuje dela in naloge
vodje splošnega oddelka
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev iz člena 211 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri upravno-organiza-cijskih opravilih, kadrovskih opravilih in socialno zdravstvenih opravilih oziroma
— da ima končano višjo pravno ali višjo upravno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj pri upravno-organizacijskih opravilih, kadrovskih opravilih in socialnozdravstvenih opravilih.
Delovne izkušnje morajo biti pridobljene v organizacijah združenega dela.
Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa.
DO »Varnost«, o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje,
o.	sub. o.,
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil
varnostnika — več delovnih mest za območje občine Kočevje in Ribnica
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— dokončana osnovna šola
— primerne moralno-politične kvalitete
— uspešno opravljen preizkus znanja
— izpolnjevanje pogojev po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83).
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
LICITACIJA
Posestvo Snežnik Kočevska Reka
razpisuje
javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. tovorni avto FIAT 697/N, dovoljena nosilnost 18000 kg, z dvigalom HIAB 570. Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena 3.500.000,00 din;
2. tovorni avto FAP18 BK, prekucnik, dovoljena nosilnost 7000 kg, opremljen z dvigalom JAVORNIK 6 — 200, in priklopno vozilo TEHNOSTROJ, nosilnost 8000 kg. Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena 2.500.000,00 din;
3. polprikolica za prevoz dolgega lesa TEHNOSTROJ za montiranje na avto FAP 1820 B-Z z nadgradnjo. Izklicna cena 200.000,00 din.
Varščina 10% od izklicne cene.
Licitacija bo-v ponedeljek, 17.12.1984, ob 11. urivŠtai-cerjih (pri hlevih) za družbeni in privatni sektor. Informacije lahko dobite po telefonu št. (061) 850-021.
800/50-84
42 POPUSTOV 42 ARTIKLOV
Mercatorjeva praznična ponudba
v IOOOprodajalnah
do 31. 12. 1984
Mercator
r>
mm
tedensK6leda
3
Četrtek, 13. decembra — Lucija Petek, 14. decembra — Dušan Sobota, 15. decembra — Kristina Nedelja, 16. decembra — Albina Ponedeljek, 17. decembra — Lazar Torek, 18. decembra — Radoslav Sreda, 19. decembra — Urban Četrtek, 20. decembra — Evgen
LUNINE MENE
15. decembra ob 16.25 — zadnji krajec
BREŽICE — 14. in J5. 12. kanadski film Srečen rojstni dan. 16. in 17. 12. ameriški film Kamion smrti. 18. in 19. 12. nemški film Gospod Bockerer.
ČRNOMELJ: 13. in 16. 12. ameriški film Petek, trinajstega. 14. in 16. 12. Irancoski film Nikar nocoj, draga. 18. 12. hongkonški film Močni pekinški človek. 20. 12. hongkonški film Ping in pong.
DČLENJSKE TOPLICE: 15. in 16. 12. ameriški film Meteor.
KOSTANJEVICA: 15. 12. ameriški film Oblečena, da ubija. 16. 12. hongkonški film Zmaj proti tihotapcem mamil.
KRŠKO: 13. 12. ameriški film Svet seksa. 16. 12. domači film Še tokrat. 18. 12. nemški film Blago indijanskega rezervata. 19. 12. ameriškifilmTeloin duša. 20. 12. ameriški film Vroči žvečilnik.
SEVNICA: 14. in 15. 12. Hongkonški film Pogodba. 16. 12. ameriški film Maščevalec iz pekla. 19. in 20. 12. italijanski film Mračna ljubezen.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM kvalificiranega strojnega ključavničarja ali monterja centralnih naprav. Boris KOS, Gubčeva 11, Krško, telefon 72-711. (V številki 49 je bila napačno objavljena telefonska številka).
ZAPOSLIM avtokleparja, po možnosti z odsluženim vojaškim rokom. Telefon 24-245.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo otroka na domu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Prednost imajo upokojenke in delavke v popoldanskem del. času. Informacije na tel. 24-572.
SLUŽBO IŠČE
PRIDEN in pošten 46-letni moški išče kakršnokoli zaposlitev. Sprejmem tudi kmečka dela. Pišjte na naslov: Govekar, Hrib, 68220Šmarješke Toplice.
TA NCVANJA
ZAMENJAM enosobno stanovanje na Cesti herojev za manjšo hišo z vrtom. Šifra: »STANOVANJE«.
DEKLE išče sobo v Trebnjem ali okolici. Ponudbe pod šifro: »NUJNO«.
DEKLE išče sobo z ogrevanjem v Krškem (Videm ali bližnja okolica). Pokličite po telefonu (068) 69-846, popoldne.
Motorna vozila
NUJNO prodam kadet karavan v dobrem stanju, samo za 14 SM. Rudi Petan, Arnovo selo 24, Artiče.
Z 101, letnik 1977, in ladijski pod prodam. Tel. 24-853.
PRODAM FIAT 850 šport coupe, letnik 1971, registriran do 11. aprila 1985. Možna menjava za Z 750 ali drug
avto. Miro Pavlovič, Prežihova 12, Brežice.
MINI AUSTIN 1000, letnik 1977, rdeč, odlično ohranjen, prodam. Telefon 51-029.
SPAČKA, letnik 1976, nujno prodam. Registriran je do marca. Telefon (068) 61-078.
UGODNO PRODAM zaščitene,
odlično ohranjene, samo šest mesecev rabljene kovinske odbijače za R 18. Telefon (068) 24-608, od 16. do 20. ure.
PO UGODNI CENI prodam 126 P. letnik 1979. Silvo Kastelec. Skalickega 7 a (Grm), Novo mesto.
UGODNO prodam avto AUDI in ŠKODO 110 R. Lešnjak, Gorjanska 9, Kostanjevica.
R4GTL, letnikseptember 1982,zelo ohranjen, prodam. Telefon 23-510, popoldne.
DIANO, celo ali po delih, prodam. Kozan, Gor. Straža 150.
PRODAM motor APN 4 in smučarsko opremo. Janez Kranjec, Krška vas 78.
ŠKODO 105 L, letnik 1982, prevoženih 10000 km, prodam. Franc Spelič, Žužemberk 204.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 25-562.
PRODAM avto 1300, letnik 1978, žameten otroški športni voziček, električni štedilnik in kavč. Vprašajte po telefonu 25-695 (za kavč 24-420), popoldne.
GOLF, letnik 1979, prodam. Jože Bartolj, Dol. Straža 122.
ZASTAVO 750 prodam. Pirc, Čučja mlaka 4, Škocjan.
ŠKODO S 100, karambolirano, skupaj ali po delih, prodam. Naslov v upravi lista (6924/84).
PRODAM LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano, v voznem stanju, in ZASTAVO 750, letnik 1973, potrebno manjšega popravila. Miro Zorman, Lukovek 10, ali telefon 44-268.
Z 101 !uxe, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 69-716.
Z 101, letnik 1981, prodam. Telefon 44-082, dopoldne do 15. ure.
ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam za 14 M. Dragan Zaučevič, Gubčeva 11, Krško, telefon 72-327.
ŠKODO 105 L , staro dve leti, registrirano do septembra 1985, zaradi nakupa stanovanja prodam. Informacije
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-1 nik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Diago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehni-čni urednik Priloge: diože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din. Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900din. Vsak mali oglasdo 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov. Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
po_telefo'nu 72-985, zvečer.
ŠKODO 105, letnik 1981, poceni prodam. Petan, Bohorska 1, Senovo, telefon 79-357, zvečer.
PRODAM lado, letnik 1973. Ogled možen popoldne. Janez Rolih, Pete-linjek 55, Novo mesto.
UGODNO prodam IMV kombi s 4 m kasonom. Ogled možen v nedeljo. Mirko Majcen, Čegelnica 49 a, Novo mesto.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Angelca Sotošek, C. 4. julija 52, 68270 Krško.
R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 25-370, zvečer.
NSU 1200, letnik 1971, registriran, prodam. Informacije po telefonu 85-979, popoldne.
PRODAM RENAULT 4, letnik 78, v voznem stanju. Franc Kastelic, Stopiče 4.
PRODAM MAN 9186, letnik 67, registriran za 10 tpn. Kolenc, Ratež 65, Novo mesto.
UGODNO PRODAM WV 1200, letnik 76. Kostrevc, Trebelno 2.
PRODAM ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 71. Stane Jaklič, Mirna peč 133.
AVTOMATIK 3 MS, prodam. Tel. 21-797.
ZASTAVO 750, letnik 76, prodam. Slavko Turk, Podhosta 35, Dolenjske Toplice.
Ž 750, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 71-265.
PRODAM Z 750, letnik 1977, registriran do decembra 85. Tel. 23-537 popoldne.
PRODAM 126 P, letnik 1980. Zvonko Pavlič, Kladje 1, Blanca.
Kmetijski stroji jj
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 522, 100 delovnih ur. TeL 21-840, Murn ali 42-840.
PRODAM traktor 1MT 558 s kabino. Anton Frabnar, Maline, Trebelno.
TRAKTOR FERGUSON, letnik 1976 (3500 delovnih ur) in kombinirano peč za kopalnico prodam. Naslov v upravi lista (6922/84).
TRAKTOR IMT 533 in KOMBAJN »Hagedo/n« za pobiranje krompirja prodam. Ivan Kranjc, Vrhovo 25, Radeče.
PRODAM pajk, škropilnico, kultivator, puhalnik Aola, prikolico za prevoz konj. Jože Vučajnk, Dobova 11, Brežice.
PRODAM nov trosilec hlevskega gnoja VTG 2700. Jože Brine, Škrilje 2, Gradac v Beli krajini.
POCENI prodam rabljeno kosilnico Diesel v delovnem stanju. Prodam tudi 1000 km rabljene avtoplašče Dunlop 7.00 — 14 (4 kom). Longar, Rumanja vas 30, 68351 Straža.
ŠTORE 502, (260 delovnih ur) prodam. Telefon (061) 454-460. Šercer, Breg 25, 61332 Stara cerkev.
PRODAM traktor Štore 502, star 6 mesecev. Vladimir Povše, Klenovnik 38, Škocjan.
PRODAM traktor Ursus (35 KM) v dobrem stanju ali zamenjam za težje-
ta. Tone Bregač, Dolenje Dole 10, kocjan.
PRODAM traktor TV 18 KS. Franc Kren, Gor. Straža 15.
PRODAM traktor Same-delfino (32 KM) s kabino, priklop za priključke, krožno žago za žaganje drv. Jože Macele, Pri stadionu, 68340 Črnomelj.
PRODAM traktor Zetor. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, Škocjan.
PRODAM kosilnico BCS. Naslov v upravi lista (6923/84).
PRODAM Motokultivator Gorenje Muta s priključkom, kosilnico. Sašek, Pangrč grm 11, telefon 85-975.
PRODAM
PRODAM tri prašiče od 140 do 200 kg. Papež, Jablan 17. Mirna peč.
PRODAM hladilnik z zmrzoval-nikom, zamenjan je kompresor, star dve leti, za 27000 din. Ivan Jaušovec, 68344 Vinica pri Črnomlju.
PRODAM komplet preprog za spalnico, sesalec za prah, 8-litrski bojlerza kuhinjo in ventilator za kuhinjo. Vprašajte pri Stanetu Kolarju, Krško, Cankarjeva 3, stanovanje 4.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Informacije na telefon 79-322, popoldne.
PRODAM 3 m1 suhih hrastovih plohov. Jakob Mahne, Uršna sela 104.
ZIMSKI tričetrtinski plašč številka 38, rabljen eno zimo, prodam. Telefon 24-663.
PRODAM konjav starega 7 let, težkega 500 kg. Strumbelj, Mali Lipovec, Dvor pri Žužemberku.
SKUPINA OBJEM prodaja odličen kitarski ojačevalec Peauy deuce 120 W, 10-kanalni light show, Leslie — el-ka 100 W, orgle Elka, kitaro Elite — kopija Gibson in razne efekte. Slavko Antončič, Gradišče 25, Šentjernej.
PRODAM trifazni motor (4 KW) znamke Sever Subotica. Viljem Žib-ert, Škocjan 63.
PRODAM dve leti star globok italijanski otroški vožiček. Telefon (068) 72-540.
PRODAM kravo, tretjič brejo, vozno. Ana Pirnat, Velike Poljane 32, 61316 Ortnek.
PRODAM novo 80-basno klavirsko harmoniko Violeta in kovinsko cisterno (2030 litrov). Telefon (068) 56-654.
3000 I kurilnega olja prodam. Ko-štialova 28, Novo mesto, telefon 21-241.
PRODAM barvni TV Grundig, ekran 66 cm. Telefon 21-874.
PRODAM ročni stroj za izdelavo betonske strešne opeke z 200 modeli in ZASTAVO 101 po delih. Zvonko Gal, Veniše 35, 68273 Leskovec pri Krškem.
PRODAM mlin na kamne, še dobro ohranjen. Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče.
PRODAM smučarsko vlečnico, novo. Drago Primc, Brod 36, Novo mesto.
UGODNO PRODAM zelo lep gliser s prikolico, harmonij in športno kolo Senior 10. Telefon 23-510, popoldne.
PRODAM dobro ohranjeno gostilniško opremo z reklamnim napisom »Gostilna« v višini 3,30 m. Fani Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto.
PRODAM orgle Fartisa. Telefon
22-443.
PRODAM junca, starega dve leti. Janez Muhič, Mal. Podljuben 8, Novo mesto.
PRODAM kravo, dobro mlekarico. Miha Orešar, Dobeno 7, Brežice.
HLADILNIK (2000 1), primeren za mesarje ali gostince, prodam. Telefon 69-716.
PRODAM traktorske gume 11-28 in 600 x 16 radial. Tel 25-148.
PRODAM črno-beli televizor. Telefon 24-191, popoldne.
PRODAM novo etažno peč za centralno kurjavo »Central 20 S«, radiatorje, komplet. Informacije na telefon 23-621.
PRODAM rabljen plinski štedilnik (4 plin) in električni štedilnik na štiri plošče. Telefon 25-986.
PRODAM skoraj novo otroško sobo. Cena 3,5 M. Tel. 24-837, po 15. uri.
PRODAM telico, brejo šest mesecev. Vesel, Škrjanče 8, Novo mesto.
KAVČ in trajnožarečo peč poceni prodam. Telefon 23-979.
PRODAM kravo, primerno za rejo ali za zakol. Lukšič, Iglenik 1, Stopiče.
UGODNO prodam rabljena aluminij vrata. Ogled možen v nedeljo. Mirko Majcen, Čegelnica 49 a, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno motorno žago Stihi 041. Stane Gazvoda, Stopiče 58, Novo mesto.
PRODAM nov televizor, hladilnik z zamrzovalnikom,bojler, kuhinjo Marles (komplet ali po elementih) in žensko poročno obleko št. 36. Telefon
23-118 interna 18.
PRODAM barvni televizor Gorenje Akvamarin, star 6 let. Informacije na telefon (068) 22-300.
DVA MASIVNA KAVČA ugodno prodam. Anica Pavlin, Ulica Milana Majcna 9, Novo mesto, telefon 21-113.
PRODAM trajno žarečo peč EMO 5, staro eno leto, in antene za Ljubljano in Zagreb. Cena po dogovoru. Naslov v upravi 'lista (6925/84).
KUPIM
KUPIM rabljen 126 P. Telefon 85-174, v večernih urah.
KUPIM 500 kosov strešne opeke Kaniža z enim valom. Jože Cesar, Mirna peč 102 (postaja).
KUPIM mlado kravo voznico, mlekarico, montafonko ali simentalko. Naslov v upravi lista (6921/84).
KUPIM betonski mešalec, dobro ohranjen. Albin Jarc, Dol. Globodol 16, Mirna peč.
KUPIM traktor Steier, Ferguson, Pasquali ali drug tip in samonakla-dalko (prikolico). Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Jože Mulej, Planika. 64000 Kranj.
KUPIM enoinpolsobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe na telefon 24-172.
V BREŽICAH ali najbližnji okolici kupim hišo z vrtom. Telefon 61-395.
P O S E- S T
PRODAM opuščeni vinograd (10 arov) v Javrovcu pri Sromljah. Florjančič, Šentlenart 73, Brežice.
POLOVICO hiše prodam. Tel. (061)52-651.
UGODNO -PRODAM pritlično hišo, zgrajeno do tretje gradbene faze, na parceli 1000 m2 nadSentlovrencem pri Trebnjem. Tel. (061) 852-030.
PRODAM parcelo (34 a) v Mrzlavi vasi. Informacije po telefonu 62-866.
VEČJO obdelovalno parcelo, njivo v izmeri 2.05 ha, pri Mrtvicah, k.o. Cerklje ob Krki, in 0,80 ha travnika v bližini Skopic prodam najboljšemu ponudniku. Vprašajte za informacije po telefonu (068) 71-225.
PRODAM posestvo (2 ha) s staro hišo, lastnim vodovodom, elektriko, gospodarskimi poslopji v bližini Otočca. Ponudbe: Polič, Zagreb, telefon (041) 573-018, od 18. do 20. ure.
PRODAM novejšo stanovanjsko hišo 11 x 7,5 z lepim naravnim vrtom v izmeri cca 4000 m2 in malim kozolcem, oddaljeno 2,5 km od Dolenjskih Toplic. Želo lepa lokacija. Vse informacije po telefonu (061) 722-290.
PRODAM zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo. Ogled možen v nedeljo. Mirko Majcen, Čegelnica 49 a. Novo mesto.
HIŠO, vseljivo, 5-sobno, centralno ogrevano, z garažo, telefonom, vrtom v Novem mestu, (Ločni) prodam. Ponudbe pod šifro: »NAJBOLJŠI PONUDNIK«.
PETSOBNO STANOVANJE v visokem pritličju z garažo, drvarnico in balkonom v Novem mestu prodam najugodnejšemu ponudniku. Delno plačljivo s kreditom. Primerno tudi za mirno obrt. Vseljivo po dogovoru. Informacije po tel. (068) 22-278, popoldne.
PRODAM enodružinsko 4-sobnb hišo z vsemi pritiklinami in z vrtom v Vinici pri Črnomlju ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Ljubljani. Informacije: Podgorelc, Ljubljana, Kržičeva 4, telefon 328-006, ob 20. uri.
FRANC OBERČ, Osrečje 1, Škocjan, prepovedujem Francu MARTINJAKU iz Osrečja, hojo, vožnjo, pašo kokoši in ostalih živali ob vsakem času po parceli številka 622 in ostalih parcelah.
JREKUCI-^
JOŽE TURK, Mali Orehek 6, Stopiče, prepovedujem hojo do Hočevarjeve zidanice na parcelni številki 1316. Posebno pa opozarjam Jožeta OVNIČKA iz Brezovice 1 in vse ostale, kateri nimajo uslužnostne pravice, razen Hočevarjevih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
SLAVKA ŽURGA, Dobindol 27 a, Uršna sela, zahtevam, da. Marica Gorše iz Dobindola 2, prekliče v 14 dneh žaljive in neresnične besede, ki jih govori o meni. Če ne, jo bom sodno preganjala.
. Dragi mami MARIJI GAČNIK iz Crešnjic pri Otočcu želim za 86. rojstni dan, da bi ga zdrava in zadovoljna v krogu svoje družine praznovala še vrsto let. Otroci z družinami.
Dragima mami in očetu KRISTINI in FRANCU BARTOLJ iz Kettejevega drevoreda 49 želimo ob 25-letnici poroke obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju hčerke Fani in Joži z družinama ter sin Franci, vnučki Jožko, Tanja, Boris in Mojca pa jima pošiljajo koš poljubčkov.
ffOfl/ESTILA I
ŠIVALNE STROJE vseh znamk popravljam, čistim, opravljam pa tudi generalna popravila. Popravljam tudi likalnike ter elektromotorje za šivalne stroje. Jože NOVAK, Dol. Ležkavoda 32, telefon 43-790. Se priporočam!
VALILNICA na Senovem obvešča, da bodo piščanci od 21. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek. Valimo bele težke, grahaste in rjave nesnice. Krmila bodo zagotovljena. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Priporoča se Mijo GUNJ1LAC, valilnica, Kajuhova 3, 68281 Senovo, telefon (068) 79-375.
VALILNICA PETELINKAR bo začela z valjenjem piščancev. Obveščamo cenjene stranke, da že sprejemamo naročila za enodnevne piščance težke pasme za meso in rjave nesnice. Naročila sprejemamo vsak delovni dan od 7.do 14. ure v Muzejski ulici 3 pri novomeški tržnici ali pa v valilnici v Cegeinici tudi v popoldanskih urah. Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja. Za naše stranke so krmila preskrbljena. Se priporočamo!
PIŠČANCE vseh vrst do 5 tednov starosti bomo prodajali dalje. Prednaročila sprejmemo na naslov: Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto telefon 24-496.
CENJENE STRANJE obveščamo, da je CLUB KRISTAL odprt vsak dan, razen nedelje, tudi od 9. do 16. ure. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje.
HARMONIKA ustvarja prijetno razpoloženje. Za igranje na decembrskih silvestrovanjih in na ohcetih se priporočam! Avbar, telefon 22-669.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! — servis gospodinjskih aparatov v Metliki. Štedilniki, plinske peči, mešalniki, sesalniki, sušilci las, kavni mlinčki itd. v garanciji in izven. ELEKTROINSTALACIJE IN POPRAVILA gospodinjskih aparatov, Ivan PETRIČ, CBE 59. Se priporočam!
Preljubi očka naš, prezgodaj si odšel od nas,
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, dragi očka, sin,
dedek-nono, tast, svak, stric
BENEDIKT MARSETIC
iz Metlike borec belokranjskega odreda 15. brigade
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, predvsem Badovinčevim za vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, vence ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala tudi kolektivom«SGP Pionir Novo mesto, Iskre Semič in Napredka iz Domžal, govorniku Jožetu Mihelčiču za ganljive poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mirno, kakor je bilo vse njegovo življenje, je v 87. letu starosti za vedno zaspal naš ljubljeni mož, oče,
brat, svak in stric
MIHAEL KOLBEZEN
bivši gostilničar iz Črnomlja, Ul. Mirana Jarca 1
Pokopali smo ga v petek, 30. novembra, na pokopališču v Vojni vasi. Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našemu očetu prinesli toliko lepega cvetja, nam izrekli sožalje, darovali za maše in pokojnega v tako velikem številu pospremi lina njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkih urah priskočili na pomoč. Hvala tudi Vzgojnovarstveni organizaciji Oton Župančič, Pekarni Črnomelj, Skupnim službam SIS Črnomelj, ženskemu pevskemu zboru za podarjene vence, pevskemu zboru iz Doblič za cvetje in etje na domu, duhovnikom za lepo slovo od dragega očeta in cerkvenemu pevskemu zboru iz Tnomlja za lepo petje.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
g
Vsi njegovi
22
■E£j£H!S£LHjŽI____________________________________________________________________________________________________________________  Št.	50	(1844)	13.	decembrčM98^
ZAHVALA
Za vedno je prenehalo biti plemenito srce naše dobre mame, stare mame, sestre in tašče, 88-letne
MARIJE SITAR
iz Jablana 9
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, še posebno Bartlo-vim, Kastelčevim za pomoč v težkih trenutkih, podjetju Dolenjki in Varnosti za podarjene vence, župniku, za lepo opravljeni obred in vsem dobrim vaščanom, ki so našo mamo obiskovali v času njene bolezni in ji krajšali dolge dneve. Vsem še enkrat lepa hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
MARIJA MUHIČ
roj. Gorenc
iz Ivanje vasi 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Enako se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Novoteksa IVS in Mercatorja. Hvala patronažni sestri, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, sin in brat
MIHA
ŠTALEKAR
s Senovega
Vsem, ki ste nam s svojim sočustvovanjem in izrazi sožalja pomagali kakorkoli omiliti praznino, ki je nastala ob smrti našega Miha, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE ZALETEL
čevljarski mojster iz Mrzlave vasi
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste našo bolečino čutili z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se °.sebju internega oddelka Splošne bolnice Brežice za zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Popijač, Ivanu Denžiču za poslovilne besede, delovnima organizacijama ZD Novo mesto — patronažni službi, GG Brežice — kadrovski službi, župniku pa za opravljeni obred in spremstvo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in
prababica
MARIJA GRM
s Sela pri Mirni
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo kolektivom Donit Velika Loka, Slovenija Avto Ljubljana in Bayer Ljubljana. Lepa hvala župniku za opravljeni obred in pevcem za ganljive pesmi. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata, svaka, strica, bratranca in nečaka
FRANCIJA ŠUŠTARJA
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, se od pokojnega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sovaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, GD Repče za spremstvo pri pogrebu, kolektivu TRIMO Trebnje za vso pomoč zlasti pri organizaciji pogreba, delavcem LITOSTROJA — tozd Nabava ter delavcem PTT Novo mesto. Iskrena hvala tudi vsem govornikom, pevcem, godbi in duhovščini. Ostal nam bo v nepozabnem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi Grmada, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 74. letu starosti za vedno zapustj) naš dragi, in skrbni oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ MURGELJ
Pangrč grm 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala sosedom Primčevim in Klemenčičevim za vsestransko pomoč med boleznijo, kolektivoma Emona Dolenjka in tovarna zdravil Krka, tov. Luzarju za ganljive besede ob odprtem grobu in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
FRANCA PRAHA
iz Dol. Toplic 76	*
se prisrčnozahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali znami. Posebnose zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za cvetje in izrečeno sožalje teržupniku in kaplanu za lepoopravlje-' ni obred.
Žalujoči: žena Mici in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
♦
Po težki bolezni nas je nepričakovano komaj v 60. letu starosti zapustila naša nadvse dobra žena, mama, stara mama in teta
LJUDMILA TRŠELIČ
Kalce — Naklo
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično potjioč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju, patronažni sestri Miheli in dr. Nemetu. Zahvala velja tudi kolektivoma TOZD Imperial in DjuroSalaj Krško. Obenem se zahvaljujemo dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Emil, sinova Martine in Jože ter hči Marija z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
JOŽE DAROVEC
z Vinjega vrha 20
Najlepše se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so mu med težko boleznijo kakorkoli izkazali pomoč, vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrekli sožalje, mu darovali cvetje, ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dežurni in reševalni službi in vsem splošnim zdravnikom, ki so pokojnemu lajšali bolečine. Hvala obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, gasilcem in društvu upokojencev za zadnje slovo ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka in sinovi z družinami
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, draga mama, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene naše so poti, odkar počivaš v temnem grobu, ljuba mama ti.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra, tašča in babica
JELENA BUSIČ
Bojanci 28
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, prinesli pokojni vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k njenemu preranemu počitku. Posebno se zahvaljujemo našim dobrim sosedom, sorodnikom, tov. Miri Radojčič za poslovilni govor, OZ Bela krajina, Obrtnemu združenju Črnomelj, CSŠ Črnomelj, trgovini Astra čevlji Novo mesto ter sosedom Tomšičeve ulice iz Črnomlja. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mož Dušan, hčerka Mira z družino, sin Bogdan z družino, hčerka Radmila ter ostalo
sorodstvo
St. 50 (1844) 13. decembra 1984
DOLENJSKI LIST
I
!
$
i
0
\
l
0
0
i
\
\
#
tfijtULHC
MARIJA	GL
Delo na kmetiji je Marija Glogovšek z Velikega Obreža vzljubila v rani mladosti. Še danes, pri dvainšestdesetih, ji ni noben napor odveč. Žal ji je le, da v šolah mladim ne vcepljajo več veselja do tega poklica. K dje sama drgnita šolske klopi, so šote obdajali veliki vrtovi in sadovnjaki. Spominja se. da so učenke med seboj vneto tekmovale, katera bo imela vzornejšo. gredico. Fantje so si nabirali prve izkušnje iz sadjarstva, nosili domov sadike in jih nato vzgajali. Glogovškova je prepričana, da je bilo tako vzbujeno zanimanje več vredno od današnjega besednega usmerjanja.
Nikoli ni obžalovala, da je kmetica. Z možem imata na posestvu šest hektarov plodne zemlje, ki sta jo doslej še vedno obdelala do zadnjega koščka. Usmerjena sla v živinorejo. Gospodinja je vrsto let redila odojke za farmo v Dubravici. 'Od tam je imata tudi po dva pasemska merjasca. Tako je v trinajstih letih na svojem domu oplodila nad tri tisoč plemenskih svinj. In če je vsaka od njih povrgla osem pujskov, je to ogromna čreda. Ob misli nanjo obide Marijo občutek zadoščenja, češ: »Pa sem le nekaj pripomogla k naprednejšemu kmetijstvu.«
svojega posestva. Zanima sc za dogajanje v krajevni skupnosti. v’ občini, na farmi, v zadružni zvezi in kmetijski zemljiški skupnosti. Povsod z veseljem sodeluje. Ob večerih prebira časopise in tudi sama prime za pero, če ji kaj na gre v račun. S svojim mnenjem se pogosto oglaša med pismi bratcev v Kmečkem glasu. Opravljanje samoupravnih in delegatskih dolžnosti jo poživlja in pomlaja. V slabo voljo jo spravijo le tedaj, kadar se na mnenje kmetov ne ozirajo. Prizadeto pripominja, dajo boli, ker je toliko najboljših zemljišč zazidanih, zdaj pa vlagajo ogromne vsote za izsuševanje močvirij. Še danesji je žal. da kot vodja delegacije za območje Sromelj. Pečic in Artič v brežiški občinski skupščini ni dobila nobene podpore. Urbanisti in drugi so bili močnejši.
»Zdaj šele popuščajo,« pravi, "ko je. veliko zamujenega.«
Glogovškova ni kmetica, ki vidi le domače ognjišče in meje
Trenutno jo najbolj zaskrbljuje socialna varnost ostarelih kmetov. Oba z možem sta že prestopila prag. onstran katerega vidita malo obetov. Marija bo dobila šest tisočakov pokojnine, mož prejema štiri, to pa je za preživljanje dveh ljudi zelo skromna vsota. Dokler delata, ne bo težav, toda bolezen jima lahko vsak hip prekriža načrte. Glogovškova se nikakor ne more sprijazniti s tem. da je nekdo, ki je vse življenje garal, pri pokojnini izenačen s podpirancem. ki družbi ni nikoli nič dajal, čeprav bi iahko.
V dom upokojencev pa ne bi šla. Prepričana je, da bi moža tam pobralo vnekaj tednih. Tudi njej bi bivanje med štirimi stenami vzelo voljo do življenja. Žeti si samo to, da bi do zadnjega uživala svobodo v svoji hiši. četudi !e z eno kravo v hlevu in enim prašičkom v svinjaku. Ni ga ugodja, ki bi lahko zamenjalo živ utrip kmetije. Sicer pa imata Glogovškova še sina in snaho. Oba sta zaposlena v Krškem in čeravno doslej nista kazala veselja do kmetovanja, zagotovo ne bosta odrekla pomoči, ko starša obnemoreta.
JOŽICA TEPPEY
0
0
0
0
0
*0
S
*0
0
I
J
0
0
i
I
I
■0
0
0
0
0
0
0
0
0
Dedek Mraz bo spet prišel s konji
»
Pustošil« po trgovini
Tradicionalni novoletni Živžav na Glavnem trgu bo 27.,	28.	in	29.
decembra
NOVO MESTO —Skupina zanesenjakov že vneto pripravlja 3. novoletni Živžav, ki bo letos 27., 28. in 29. decembra na novomeškem Glavnem trgu. Živžav — letos bo prvič potekal pod okriljem Mestne konference SZDL — bo le višek vseh prireditev, ki bodo od srede decembra potekale po vseh krajevnih skupnostih.
Koordinacijski odbor je skorajda že opravil z delom, saj se bodo obiski dedka Mraza pričeli že v teh dneh. Nekaj težav je pri zbiranju denarja, ki bi ga po sporazumu morale delovne organizacije že zdavnaj poslati. Med tistimi, ki so na otroke pozabili, je tudi več kot 160 obrtnikov, med večjimi delovnimi organizacijami pa IMV. Kot lani bo tudi letos glavno breme prireditev po krajevnih skupnostih na ramah aktivistov ali elanov DPM, kjer jih imajo. Ti bodo morali primerno okrasiti krajevna središča in prostor, kjer bodo otroci obdarovani. Mnogi so za te priložnosti že pripravili kratke igrice, lutkovne predstave, najbolj,pa se mladež navdušuje nad risanimi filmi. Te bosta imela v teh dneh na sporedu matinej tudi Dom kultura in Dom JLA.
9 Organizatorji pripravljajo za letos pravi novoletni sejem, kjer bodo trgovci, krošnjarji in gostinci po zmernih cenah ponujali marsikaj zanimivega za otroške oči, DPM Center pripravlja za to priložnost srečelov dedka Mraza, videti pa bo še marsikaj.
Izpraznjen trg bo vse do prihoda sprevoda po 17. uri zabaval radio dedek Mraz, na odru pa bo potekalo srečanje s čarovnico Greto. Dedek se bo spet pripeljal v kočiji, z njim pa bodo tudi Snežna kraljica, palčki, snežinke, živali in drugo.
J. P.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll
V METROPOLU TEČAJ AEROBIKE IN SAVNA
NOVO MESTO — Hotel Metropol v Novem mestu organizira v prostorih hotela tečaj aerobike vsak torek od 19. do 20. ure. Tečaj se začenja 18. decembra. Prijave zbira recepcija hotela. Prav tako bo v Metropolu 17. decembra odprta prva novomeška savna z masažo in sončenjem, ki bo poslej na voljo obiskovalcem od ponedeljka do petka, in sicer od 17. do 21. ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pitna voda ni več tako ogrožena
Pri Drnovem bodo zvrtali še 4 vrtine — Je v podtalnici le kaj nafte?
BELI BREG — »Po podobnih nesrečah pri Beli Cerkvi, na Logu pred dvema letoma in pri Brežicah pred dvema mesecema za nas izliv kurilnega olja pri Belem Bregu ob nesreči cisterne ni nova, ampak le dodatna izkušnja. Čeprav je do izliva nafte prišlo tako rekoč na pragu črpališča pitne vode na Drnovem in je le 80 metrov od kraja nesreče v produ že podtalnica, menim, da je odveč pretiravati nastale razmere,« pravi inž. Ivan Parkelj iz Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, ki je nosilec sanacije onesnaženega območja.
VGP Novo mesto je o nesreči nekaj po osmi uri na dan nesreče obvestila inšpektorica Medobčinskega inšpek-
torata in delavci podjetja so se takoj z vso opremo odpravili proti Belemu Bregu. Polne roke delaje bilo za okrog_ 20 delavcev VGP, pa tudi krškega Kostaka in novomeškega Cestnega podjetja in za zasebne avtoprevoznike. Brnenje strojev je po nekaj dnevih in nočeh, ko je uspelo odstraniti okoli 4.000 kubikov zemlje, prepojfene z nafto, in jo odpeljati na sanitarno deponijo, sicer za hip utihnilo. Toda za strokovnjake in zdaj le še maloštevilne delavcev VGP je bila dobljena le prva, verjetno poglavitna bitka.
Posavje vabi z izvirno lončevino
Obujanje pozabljenih oblik vzbuja zanimanje gostincev in turistov
BREŽICE —Oživljanje lončarstva in druge domače obrti v Posavju je Medobčinska gospodarska zbornica letos prvič sprejela v svoj program in ga delno že poskušala izpeljati. Angažirala je mentorja za izdelavo lončarskih izdelkov kot spominkov in uporabnih posod za pogrinjke ter pridobila lončarja za tako delo.
Vzorce sije ogledala in preizkusila njihovo higiensko ustreznost za vsakdanjo rabo republiška komisija za ocenjevanje izdelkov domače obrti. Priporočila jih je za razstavo na mednarodnem sejmu, ki bo spomladi v Njuenchnu. Tam naj bi posavsko lončarstvo predstavili z latvico za mleko, s posodo za shranjevanje olja, s posodo za prenos južine na polje, z loncem za mast in kavnimi skodelicami.
Prvo serijo izdelkov so že ponudili gostinskim organizacijam: Termam in Motelu Petrol na Čatežu, Gostinskemu podjetju v Sevnici in Hotelu Sremič v Krškem.
• Celotni stroški sanacije bodo znesli okoli 10 milijonov dinarjev. Samo za ponazoritev zapišimo, da so samo tri analize vode v Mariboru stale okrog 110 tisočakov! Avtomobilska prikolica VGP Novo mesto pa bo s strokovnjaki vred še nekaj časa po novem letu zanesljivo tik ob kraju izliva olja, ki je postal bolj podoben lijaku od letalske bombe.
»Danes so poklicni gasilci "iz Krškega sprali pobočje, kamor nismo mogli s stroji, s sto litri uvožene kemi-
Kdo je izkoristil minuli vikend za vlom v Mercatorjevo trgovino v Dobrniču?	______
DOBRNIČ — V ponedeljek zjutraj so bili miličniki obveščeni, daje nekdo soboto ali nedeljo izkoristil za vlom v Mercatorjevo trgovino v Dobrniču.
Vlomilec je na silo odprl vrata in se najprej napotil v skladišče. Očitno je imel s seboj dovolj torb, da je vanje zmetal vse ukradeno blago. Že iz skladišča je namreč odnesel tristogramske
SPARD - 99 d
OŠ v Semiču sodeluje z borci iz partizanskih
radio delavnic
Od septembra 1943, po italijanski kapitulaciji, pa do konča vojne so v Starih žagah pri Črmošnjicah delovale slovenske partizanske radio delavnice (SPARD — 99 d). Iz teh delavnic je po osvoboditvi zrasla’ velika industrijska skupnost Iskra. Partizanski borci, ki so delali v delavnicah 99 d, se vsako leto dobijo na tovariškem srečanju.
Letos je bilo takšno srečanje septembra v Semiču. Na njem so se dogovorili za sodelovanje z osnovno šolo Belokranjskega odreda v Semiču. Tehnične dejavnosti na šoli so ob tej priložnosti poimenovali s partizanskim imenom SPARD — 99 d in poklonili članom računalniškega krožka računalnik Spectrum in nekaj fotografij, v krajevni'muzejski zbirki pa so oblikovali kotiček, ki predstavlja del njihovega bogatega partizanskega dela. Solarji so se borcem oddolžili s kulturnim programom. S ponosom so prevzeli partizansko ime in obljubili, da bodo tudi na šoli uredili prostor, posvečen SPARD — 99 d, pridno delali v radioamaterskem, računalniškem in drugih tehničnih krožkih in tako nadaljevali partizansko delo. Borce so povabili, naj jih ponovno obiščejo.
K. B.
zavitke kave orient, pet stogramskih zavitkov kave bar caffe, še neugotovljeno število paketov s keksi in cigareti, tako da povzročene škode zaenkrat natančneje še ni moč določiti. Iz skladišča se je neznanec napotil še v prodajalno, kjer se je založil z nekaj kilogrami mandarin, štirimi litri encijana in pelinkovca, petimi kozarci mešane marmelade, petimi litri hruškovega likerja, iz registrske blagajne pa je vzel ' 300 dinarjev drobiža. Vse to pa mu ni bilo dovolj, zato je vstopil v pisarno poslovodje in si tam prilastil vrečko, v kateri je bilo za tisoč dinarjev kovancev.
Za storilcem še poizvedujejo.
SODELUJTE PRI NASTAJANJU VALJA
NOVO MESTO — V programu ponovno odprtega Krkinega kluba je petkov termin od 17. do 19. ure namenjen odprtim sestankom Valja, glasila občinske konference ZSMS Novo mesto. To bo priložnost za kritičen pogovor o temah, kijih obravnava Valj, in o drugih aktualnih zadevah. Prepričajte se o tem že ta petek! Zadnjo številko Valja pa lahko dobite v Študijski knjižnici in na Občinski konferenci ZSMS Novo mesto.
DARILA ŠOLAM?
KOČEVJE — Stabilizacijski ukrepi so med drugim močno poslabšali pogoje, v katerih si šolarji pridobivajo znanje. Tako so ugotovili na zadnjiseji sveta staršev osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju, ko so razpravljali o delovnem programu šole. Žato so soglasno sklenili, da bodo predlagali vsem organizacijam Zveze sindikata, naj del sredstev, kijih namenjajo za novoletno obdaritev otrok, prispevajo za izboljšanje učnih pogojev osnovni šoli.
KDZ PRIREJA ESTRADNI SPEKTAKEL NASTOPAJO
ni več dosti nafte, saj je to opazno žeob črpanju vode s pretokom 2 do 3 litre na sekundo skozi oljni separator. Olje ostane v kontejnerju, voda pa potuje po teh ceveh, ki smo jih položili pod • cesto Drnovo — Krško do leskovške kanalizacije. Vsak drugi dan pošiljamo pitno vodo v podrobno analizo v Maribor. Po predpisih je dovoljeno le 0,01 miligrama olja v litru vode, analize pa govorijo o 0,014 miligrama, kar je zanemarljivo, »razlaga inž. Parkelj«
RENDEZ - VOUS, NELA ER2IŠNIK in JAKA SRAUFCIGER
Prireditev bo 17. decembra v Domu JLA v Brežicah ob 16. uri in istega dne v Novem mestu v športni dvorani MAROF ob 20. uri.
Prodaja vstopnic v Globtourju.
Jože Mueller: »Delo gostinskih delavcev, tudi v zasebnem j sektorju, ni primerno nagrajeno." i
Gostinčev trud spoštujejo le gosti
Jože Mueller, rfegrajeni gostinec, ni zadovoljen z razmerami v svoji dejavnosti
ČRNOMELJ — Da velja Muellerjeva gostilna v Črnomlju za zgled gostilne z dobro ponudbo ' in še prijaznejšo postrežbo, ve vsak, kdor je vsaj enkrat prestopil njen prag. Res pa je tudi, da si Muellerjeva družina ne želi javne pohvale in se drži načela, da si ustvarja največjo reklamo, a tudi ugled, z vzornim delom, prijaznostjo in trudom, da bi kar najbolj ustregla željam svojih gostov. Prav zaradi tega je Baričeva gostilna — pod tem imenom jo pozna večina gostov — pretekli mesec v Rogaški Slatini prejela srebrno plaketo za pospeševanje kakovosti gostinskih storitev, ki sta jo podelila Zveza obrtnih združenj Slovenije in Splošno združenje za gostinstvo in turizem Slovenije.
Kot je povedal Jože Mueller. ki se pripravlja na prevzem očetove gostilne, je to priznanje zanj le breme. Boji se, da ne bi izpolnil vseh pričakovanj gostov, čeprav je po drugi strani res, da je prav zaradi dosedanje kvalitetne ponudbe dobil to priznanje. Sicer pa Jože, ki je eden redkih gostincev v črnomaljski občini, zaposlenih v zasebnem sektorju, ki ima dokončano gostinsko šolo, pred trinajstimi leti, ko se je odločal za nadaljnje šolanje, ni kaj dosti razmišljal o drugih šolah. Danes pa spoznava, da to delo reže vse pretrd kos kruha, in včasih že prihaja na misel, da bi gostinstvo opustil.
doi
vče
dr;
sot
ele
Mi
nir
Fe
Hi
da
Rc
sre
Bil
Lu
Ki
Ki
Pe
Pr
dtl
(v:
D,
Fl
Fi
Bc
R<
Lu
fi
m
»Prenaporno je. Delamo od šestih zjutraj do polnoči in še čez, priznajo pa nam le 8-urni delavnik. Zato razmišljamo, da bi začeli odpirati lokal ob 11. uri, saj bi se tako lažje posvetili stvarem, ki so sedaj zanemarjene kot so hišne specialitete, a marsikdaj tudi poslovna evidenca,« prizna Jože. Seveda se takoj zastavi vprašanje, kako se bodo znašli tisti črnomaljski delavci, ki prihajajo k Bariču na malico.
B. M.
»Dno vodonosnika visi. Kaže, da se vodnjak le napaja iz Veniš, več kot iz Save. Naredili smo že tri vrtine, zdaj bomo še štiri, da bomo določili gradient, to je, kako visi, in potovanje podtalnice. Na osnovi teh vrtin bi naredili še en vodnjak, ki bi moral biti precej metrov v podtalnici, da bi črpali 40 litrov vode v sekundi in tako potegnili z vode vso možno .smetano’ zoljem vred,« sklene inž. Parkelj, ki si kot njegovi sodelavci želi. da bi bila zima še nekaj časa mila, saj bodo morali sicer gasilske cevi pri črpanju vode, ki se pri nizkih temperaturah sprimejo, zamrznejo, zamenjati s trdimi alkaten cevmi. To pa seveda niti ni največja tegoba.
P. PERC
I
m
#
»PIONIR« ZA KOČEVSKE PIONIRJE — Pionirski odred osnovne šole »Zbora odposlancev« v Kočevju sije z uspešno izvedenimi pionirskimi igrami že v letu 1982/83 prislužil kipec »Pionir«, najvišje priznanje ZPM Slovenije. Pionirjem je priznanje izročila sekretarka republiškega sveta za delo s pionirji Lijana Kolčina—Srhaj ob nedavnem sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. (Foto: Vito Savič)
• • •
• kozerija •••••••••••••••••••••••••
•JAZ, NEPOSREDNIH, NIMAM POJMA
I van Parkelj: »Možno je, da so posamezni naftni madeži kam odkolovratili, a večjih presenečenj ne pričakujem...«
kalije Peroklm, m sicer smo naredili v cisterni z vodo petodstotno raztopino, zatem pa so gasilci sprali pobočje še z vročo vodo. Olje se tako hitreje razgradi. Sami se lahko prepričate, da tod
Klotilda Zračnikova je naletela na Jožiča Repiča, neposred-nika.
— Si slišal, ne? Mozgič ne bo več predsednik občinske skupščine Repičeva draga, ampak bo postal direktor vseh direktorjev v Hitrotkalu.
— A tako?
— Da tako. In Foteljčič ne bo več predsednik izvršnega sveta, ampak bo zasedel stolček v Rdeči hiši.
— Česa ne poveš!
— Tudi Komolčič gre. Takoj
po izteku mandata na sezedelju bo začel uradovati na sindikatu.
— In kam gre tovariš Sindi-kalič?
— A tovariš Sindikalič? Dogovorjeno je, da bo zapustil Re-pičevino. Vozil se bo preko Zelene gore. V Belem mestu ga čaka pomembna funkcija.
— Na sezedeleju bo potem fotelj prazen?
— O, ne bo, tja se bo naselil tovariš Mladič. Na prejšnjem delovnem mestu se je dobro izkazal, in ne gre. da bi ga odrinili
neposredni proizvodnji.
— Pa Mladičevo delovno mesto? Bo izpraznjeno?
— Ne bodi naiven, Repič. V Mladičevo pisarno bo prišel Franci .Obrtnikov. Saj ga poznaš, to je sin Toneta Obrtnika, da, tistega, ki je direktor podjetja Zavoženi kamion.
— Presenečaš me. In kdo bo potem predsednik občinske skupščine Repičeva draga?
— Tovariš Funkcič. Gotovo se ga še spominjaš. V preteklem mandatnem obdobju je bil
profesionalec pri Rdečem križu.
— Če ti dobro sledim, Klotilda, bo ostal izvršni svet brez -predsednika. Rekla si...
— Dobro mi slediš. Toda povedati ti moram, da si v zmoti. V prihajajočem mandatnem obdobju bo predsednik našega izvršnega sveta tovariš Rdečnik. Prav imaš. Tovariš Rdečnik se vrača z republike.
— Čudno, zares čudno.
— La kaj bi bilo čudnega, Repič?
— To je čudno, da je že vse dogovorjeno, jaz, neposrednik, pa nimam pojma o tem, a o vsem odločam.
TONI GAŠPERIČ
•I