HH
Mimohod: N j. Vis. knez Pavle in kneginja Olga na častni trihnni.
LJUBLJANA, SOBOTA, 9. JULIJA 1938.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka stane 1.— din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3. — DIN MESEČNO (36.— DIN LErNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST AJA VSAKO SOBOTO
LETO n.
ŠTEV. 27.
Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Si član ZZD? Si naročnik »Slov. delavca«? Si poravnal članarino, naročnino ? Ne čakaj, ne omahuj! Stori svojo dolžnost!
2onglerstvo
.Izgleda, da so v današnjem svetu mno-izgubili razsodnost in ne morejo več j&mo gledati. Razred in socializem sta jim postala ideal. Sledijo marksizmu in vidijo povsod same fašiste in buržuje. Cerkev je v njihovih očeh fašistična, duhovniki fašisti, verniki fašisti, katoliška strokovna organizacija še prav posebno fašistična — in fašisti seveda vsi podjetniki, lastniki, posestniki in možje oblasti. Pravi zastopniki 'in zagovorniki delavstva bi bili potemtakem le oni, ki nosijo v svojem napisu bleščeči naslov socializma!
Ali se moremo potem čuditi, da še kristjanom včasih socializem zamegli um, da drvijo za njim, dasiravno bi vseeno še radi ostali katoličani, ker tako izgleda, da more braniti interese delavstva le tisti, ki Najbolj spretno žonglira s frazo socializma!
Pravi žonglerji so posebno oni, ki žonglirajo v eni roki socializem in v drugi krščanstvo. Hočejo biti nekaki čarovniki, ki bi radi rešili problem, da bo ogenj gorel v vodi.
V	takšni dobi potrebujemo jasne smernice ravno zaradi tega, da ne bomo mešali naš ogenj z vodo iz rdečega močvirja, ki širi svoj smrad po vsem svetu. Za-se ne bi poslužili teh smernic, da nam služijo kot kompas na razburkanem mor-3U družabne in idejne zmede? Morda iz ne«akšne sramežljivosti pred onimi, ki se Potapljajo, da se potopimo še mi? Ali evangelij, ki je rešil vprašanje suženjstva in tlačanstva, ki je triumfiral v preteklosti ob vseh zgodovinskih pretreslja-jih in prevratih, ki je zavladal nad vsemi rasami in civilizacijami — ali je ta evangelij ne-močen napram problemom modernega sveta in obstoja sploh možnost rešitve, ki ne potrebuje skladnosti s Kristusovo Cerkvijo?
Ta vprašanja so velike važnosti, ker je od njih odvisno vse naše zemeljsko in duhovno življenje. Rešimo jih le z načelno doslednostjo. Ali smo kristjani — katoličani v vsakem oziru, ali pa socialisti — brezverci v vsakem oziru; tretje možnosti ni. One, ki iščejo srednjo pot z združitvijo krščanstva in socializma, moramo primerjati tistemu, ki zatrjuje svojim prijateljem v gostilni, da je brezbožnik, hodi pa v cerkev na skrivaj, da ga prijatelji ne bi videli in zato smešili.
Marksizem rešuje socialna vprašanja z načelom nedoslednosti, onim pa, ki mislijo, da smernic ne potrebujejo, ne preostane drugo, kakor, da uporabljajo smernice, katere si postavljajo sproti. To privede končno nikamor drugam kakor v rdeče načelo nedoslednosti. Razlika ostane samo še v besedni igri, dejansko je ijazlika izbrisana, čeprav tega nočejo priznati in morda tudi ne uvideti.
Naše smernice so jasne in jih ne vamo; saj je Cerkev že pred skoraj 50 leti z glasom papeža Leona XIII. in nedavno z glasom Pija XI. pokazala na grehe kapitalističnega družabnega reda in opominjala na to, kar zahteva resnična pravičnost in modra enakost za dobrobit de-»avca. Ali more kristjan trditi, da so te smernice nepotrebne ali nepravilne? Katoličan, ki je pri zdravi pameti, tega ne *»ore dokazati. Le ena možnost je, da se zdijo premalo radikalne z ozirom na ječanje in brnenje puhlih fraz socializ-* komunizma. Ta možnost pride v po-Pa le takrat, če je prišel z ušesom oUzu rdečemu motorju...
Skromno vprašanje
V	prestolnem mestu našega katoliškega naroda, v katerem so se prav te dni zbirale ogromne množice mladine iz širnih predelov Evrope, da manifestirajo svojo pripadnost in svojo zvestobo načelom katolicizma in življenju po njih, se je pred par tedni zgodilo, da je delodajalec zlomil odporno silo delo jemalke — delavke in jo prisilil, da se je morala v kopalnih hlačicah postaviti v izložbeno okno ter se tam gibati, da je razkazovala svoje ude brezstidni moški mladim, ki se je ob surovih opazkah in posmehu naslajala nad dogodkom samim in nad ponižanim dekletom.
Zabeležili smo ta škandal mi, zabeležilo ga je par katoliških časopisov, katerih uredništva vedo, da so taki dogodki opomini in znamenja, da je v nravnem življenju družbe razkroj že pod vrhuncem. Treba je samo ugodnega trenutka, pa bo udaril z vso silo na dan in pomedel z njimi najprej, ki so tega razkroja krivi, ga niso gnalj preprečiti, če treba v kali neizprosno zatreti.
Mi vemo, da se oblastniki borijo proti komunizmu kot sili, ki razjeda družbo v temeljih. Vemo pa tudi, da je za razmali komunizma potreba pok vara nravi. Zdi se, da oblastniki tega vedeti nočejo. Zato se nam ne zdi odveč zapisati:
Ta trgovec vodi najhujšo prevratno propagando! Zastruplja javno mnenje, kvari mlade nravi, v svoje zasebno gospodarstvo uvaja nad človeškim bla-
gom pravi brezbožni boljševiški teror. Mi pa vendar dobro vemo, da se je ta trgovec s poštenostjo v dnu svojega brezdna posmihal nam in vsem, ki so se nad njim zgražali. Morda je v svojih računih na prevratne nenravne nagone v sodobnem človeku celo hvaležen bil tudi za opozorilo na njegovo trgovino in račune, da mu bo zgražanje v katoliškem časopisju tako napolnilo trgovino, kakor je svoječasna kritika predstav »Veselega vinograda« napolnila »narodno gledališče«.
V tem sta si žid in komunist enaka,
da znata izrabljati z neverjetno iznajdljivostjo najnižje človeške nagone in jim streči za dosego svojih zasužnjujočih ciljev.
V tem pa srno si katoličani vsega sveta enaki, da ostajamo vedno sredi pota in zato v tekmah venec zmage vedno drugi odneso. Zakričimo, zaupi-jemo, obsodimo! Na strup, na opij samo opozorimo, strupa in opija željne ljudi. Zastrupljevalcem ustvarjamo ime, jim delamo reklamo, ker ne poznamo dejanj.
Kakor umirajoče telo smo, ki ni več zmožno, da izloči gnoj in rane zaceli. Organizem družbe ni več zadosti občutljiv, njen upravni aparat se zgublja v samih motnjah. Vedno nekje nekaj ni prav, pa vlečemo vendar vse po starih metodah naprej, mesto da zavržemo vso to nedoslednost in udarimo tam, kjer je treba in zatremo zastrupljevalce naroda.
Prepričani smo namreč, da se trgovcu doslej za njegovo zlo dejanje še niti las ni skrivil. Lahko se nam smeje in si misli: »Falotje, same besede so vas, v srcu ste pa prav taki kakor jaz in kakor tisti fantalini pred izložbo. Nikjer ni dejanj, ki bi pričala o tem, da so katoliška načela živa in da je okrog mene katoliški narod.«
Mi ne moremo mimo tega slučaja. Mi kot delavci in katoličani na njega pozabiti ne moremo in ne smemo. Nam je človeško telo božje svetišče in dekliška sramežljivost angel varuh njegove svetosti.
Nosilec je bodočega življenja. Nobena packa ni upravičena, da z gnojnimi parklji kali njen čisti studenec. Tudi za eno samo osramočeno in ponižano dekle zahtevamo pravice in zadoščenja, ker ni mogoče biti zdrav, pa tega ne zahtevati. Pljunek, ki ga je to dejanje vrglo v obraz javni morali, zahteva klofuto. Za prevratno propagando kvarjenja nravi zahtevamo kazni.
Da je Hitler katoličan tako, kakor mi trdimo, da smo, in da bi on tu odločal: tisti dan, ko se je obsojano dejanje zgodilo, bi bil trgovino zaprl.
Mi hočemo biti taki katoličani, in kadar bomo moč imeli, bomo tudi tako delali. Naj nam zato nihče ne šteje v zlo\ ?e. s™° 86 k temu slučaju zopet vrnili in če zaradi opozorila skromno vprašamo:
Kaj se je v tem slučaju ukrenilo v varstvo katoliškega naroda ?
Haš m
nosi danes v sebi vsega Jegliča in se z njegovim duhovnim orožjem bori proti vsem tvorom, ki rastejo tu in tam, s širokogrudnostjo in odločnostjo, da bo mogel slovenski narod postati odločujoč na svoji zemlji, živeč tesno zrasen z narodovim izročilom in s katoliško Cerkvijo.
Iz Jegličevega duha rastemo tudi mi slovens,ki delavci. V mrakovih bomo svetili z plamenicami čistih načel, kot je svetil naš Mojzes — Jeglič. Zato smo njegovi in on je naš, njegovemu duhu se klanjamo ob obletnici smrti in miu obljubljamo, da bomo njegovo izročilo prenesli v življenje.
Poznal si Jegliča. Slok cerkven knez z obrazom v katerem so začrtane vse borbe za pedi slovenske zemlje, za ljudstvo, ki tukaj žvvi, da bo zdravo na telesu in duši, da si bo 'usodo samo kovalo in ne hlapčevalo. Še občutiš žar njegovih oči, ki grejejo in te uče le ene zapovedi — ljubezni. Bil je Mojzes, ki ga je Bog poslal, da bo v najtežjih trenutkih vodil narod. Vodil ga pripeljal v obljubljeno deželo, bil m
z vsemi demoni, ki so hoteli med ta narod priti, da bi mu pili zdrave sokove pri koreninah. Jeglič tega ni dopustil, bil je v vedni ofenzivi in je rezal gnile tvore z narodovega telesa. Imeli smo Jegliča, ki je narod na svojih ramah nosil, bil borbe, ki so bile silne kot gorenjske gore -in jih je odtisnil v svojem obrazu, grel z žarom svojih oči, opominjal in rotil, kraljeval kot nobeden pred njim, le zato narod ni izhiral in
^MW i !!
fes^^»//aiRn\#BMMj{
Tabor slovenske katoliške mladine
Mednarodni mladinski tabor, ki ga je priredila slovenska katoliška mladina v dnevih od 26. do 29. junija 1938 v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra H. pomeni veličastno zmagoslavje in manifestacijo njene ljubezni do križa, njene zvestobe do naroda in države ter vdanosti mlademu kralju in kraljevskemu domu. Slovenska mladina je pa .tudi pokazala, da je vredna zaupanja, ki ga je bila z najvišjim pokroviteljstvom deležna. Ogromna večina fantov in deklet pripada kmečkemu in delavskemu stanu in zato smemo tudi mi slovenski
in Orliška zveza, sedaj pa Zveza fantovskih odsekov in Vodstvo dekliških krožkov ter nad 500 prosvetnih društev,'ki širijo ogenj goreče ljubezni do Boga, do domovine in do jugoslovanske države. V torek dne 28. junija se je vršil slavnostni zbor Prosvetne zveze, v dvorani Serafin-skega doma pa je bila že v nedeljo otvor-jena razstava Prosvetne zveze.
Medtem ko so se na Štadionu bili boji za prvenstvo in je tekmovala mednarodna katoliška mladina za priznanje, je osvojilo francosko zastopstvo Ljubljano v zmagoslavnem pohodu, ko je šlo pola-
delavci s ponosom gledati na mladino našega naroda — našo bodočnost.
Ljubljana je z radostjo sprejemala de-settisoče fantov in deklet in z njimi delila navdušenje in zmagoslavje duha in lepote. 2e v soboto so se na hišah pojavile zastave, na glavne dni pa je bila Ljubljana vsa v zastavah in izkazala mladini in viteškim tujcem čast, ki jo zaslužijo.
Praznik slovenske mladine se je združil z jubilejem Prosvetne Zveze, ki ima za seboj 40 letno .tradicijo. Iz njenega debla so izrasle mladike kot bivša Orlovska
gat krasne vence pred Napoleonov spomenik in pred spomenik Valentina Vodnika. Francija se je sijajno odzvala vabilu Ljubljane, ter je na tabor poslala skupino 280 najboljših .telovadcev. Bratska Češkoslovaška pa je poslala 3000 Orlov in Orlic.
Višek prireditev je bil v sredo 29. junija. Tabor sta počastila s svojim obiskom tudi knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Poleg tega so se prireditev udeležili: predsednik vlade dr. Stojadino-vič, notranji minister dr. Korošec, podpredsednik češkoslovaške vlade dr. Šra-mek, ministri dr. Miletič, dr. Cvrkid, drk'
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in voditelj Slovencev dr. Anton Korošec
med našimi dekleti.
pri nastopu.
11.000 oseb. Zaključil ga je sprevod narodnih noš in sprevod Prosvetne zveze s simboličnimi živimi slikami:	»Vera«,
»Vojvodski prestol«, »Ilirija oživljena«, »Jugoslavija« in »majniška deklaracija«, kmečka svatba (gorenjska in belokranjska) »Zlatorog«, »Obrti«, »Argonauti« in druge.
Sprevod je nehal na Stadionu, kjer je bral škof dr. Tomažič sv. mašo, škof dr. Rožman [-pa je imel cerkveni govor. Tudi sv. maše so se udeležili našteti odličniki in okoli 100.000 oseb. Popoldne je bila na Stadionu telovadba, ki je pokazala visoko stopnjo telesne izvežbanosti naše narodne mladipp, vsled česar je žela tudi priznanje visokih gostov.
Tisočglava množica, ki se je bila v teh dneh zbrala v Ljubljani, se je razšla z najglobljimi v.tisi. Ves čas je vladala na Stadionu in po mestu najvzornejša disciplina. Ob vsem veličastju, ki smo ga videli, je zagorel v naših dušah ogenj navdušenja in nove vere vase. Množice pa so se vrnile na svoje domove, da po vsej naši domovini raznesejo ta ogenj in navdušenje.
Krek, dr. Kulenovič in minister dvora Milan Antič, dalje predsednik skupščine Čirič, senatorji Mihalovič, dr. Kulovec, Smodej, dr. Schaubach, dr. Gregorin, bri-gadni general Dodič v zastopstvu poveljnika dravske div. oblasti, škofa dr. Rožman in dr. Tomažič ter vrsta civilnih, vojaških in cerkvenih zastopnikov. Za goste je bila postavljena na Miklošičevi cesti lepo izdelana častna tribuna.
Sprevod je trajal skoro 2 uri in je napravil sijajen vtis. Bil je to sprevod, kakršnega Ljubljana še ni videla. Najprej so korakali poljski, francoski in češki gostje v krojih, za njimi pa so stopali v strumnem vojaškem pohodu člani fantovskih odsekov v šesterostopih in na konjih, članice dekliških krožkov in mladci. Dočim so korakali člani fantovskih odsekov mimo častne tribune vojaško, je padal iz vrst dekliških krožkov pravi dež cvetlic pred častno tribuno in so naša dekleta in mladci pQzdravljali visoke goste in odličnike z krepkim: »Bog živi!« Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta od-zdravljala vidno ganjena. V sprevodu je bilo 53 godb in je štel sprevod približno
I
Zmagalo je naše delo
Novi pravilnik monopolsUega delavstva
Plače
Že smo poročali o novem plačilnem pravilniku za monopolsko delavstvo pri čemer pride tudi Ljubljanska tobačna tovarna v poštev. Povedali smo že, da je bilo delavstvo po tem pravilniku po katerem se plače zaračunavajo že od 1. julija, deležno velikega zvišanja svojih prejemkov.
Minila je doba čakanja intervencij in deputacij, doba, ki so jo monopolski delavci preživljali v nestrpnem pričakovanju in upanju da se jim bo izboljšal položaj.
Rdečkarji so to napetost izrabljali in napeljevali vodo na svoj mlin, hujskali, agitirali in smešili naše ljudi!
Naše delavstvo pa je zaupalo svoji organizaciji ZZD zaupalo slovenskima zastopnikoma v Beogradu, dr. Kjorošcu in dr. Kreku!
Za svoje zaupanje je prejelo plačilo!
V	nič se je razblinila vsa bahanja in hujskarija rdečih, ko je novi pravilnik zagledal beli'3ftn! Uspeh ni zaradi kričanja rdečih, ampak radi vztrajnega dela naših ljudi za zboljšanje položaja tistemu stanu, |ki nosi temelje naroda in države! .
Mezde po novem In starem pravilniku
Predaleč bi zašli, če bi opisovali vse kar je z novim pravilnikom zboljšanega. Za vsakega delavca je najvažnejše vprašanje plač. V naslednjem navajamo samo nove plače tobačnih delavcev I. draginjskega razreda pod katerega spada Ljubljanska tobačna tovarna (plače po starem pravilniku so navedene poleg novih v oklepaju) . Navedene so dnevne mezde v dinarjih.
Delavstvo se po draginjskih razredih deli -v tri mezdne razrede. Prvi mezdni razred pa še na dve skupini a)
. in b) . Vsak mezdni razred in skupina pa po letih službe na 7 stopenj.
		I.		n.	in.
	a)		b) t		
po 5.	letih 49 (31.59)		47 (30.69)	36 (27.07)	33 (23.46)
» 10.	»	54 (32.49)	52 (31.59)	41 (28.87)	35 (25.27)
» 15.	»	60 (33.39)	58 (32.49)	45 (29.78)	37 (26.17)
» 20.	»	65 (35.20)	63 (33.39)	49 (31.58)	39 (27.07)
» 25.	»	66 (37.—)	64 (34.29)	51 (32.48)	41 (27.98)
» 30.	»	67 (38.81)	65 (36.10)	52 (33.39)	42 (28.88)
» 35.	»	68 (40.61)	66 (37.90)	53 (34.29)	43 (29.78)
Prejšnji 4. mezdni razred z naj nižjimi plačami pa je sploh odpravljen.
Številke govore dovolj jasno, da bo vsak trezno misleč delavec te ali one barve moral priznati: Sedanja vlada z našima zastopnikoma dr/ Korošcem in
dr. Krekom vrši veliko in uspešno ddlo za naše delavstvo! Vsemu našemu delavstvu bodi vse to v velik in jasen dokaz kako nesebično in odločno se /bori Zfveza združenih delavcev za slovensjto delovno ljudstvo.	^	i
Litija
Min. Cvetkovič pri naših delavcih v Porurju
»Slovenec« z dne 7. julija poroča: Prvič, odkar obstoja Jugoslavija se je zgodilo, da je minister za socialno politiko obiskal naše izseljence in jim prinesel pozdrave iz domovine, da sam vidi, kako žive naši izseljenci v tujini, da sam sliši njihove želje in da se prepriča na mestu o njihovih potrebah. G. minister Cvetkovič je s tem pokazal svoje globoko razumevanje za težnje naših izseljencev, česar pred njim še noben minister za socialno politiko v toliki meri ni razumel.
Z vseh krajev naše velike kolonije v Nemčiji so prihiteli naši možje in fantje, žene in dekleta ter naša mladina s svojimi društvenimi zastavami v praznični obleki in rudarskih uniformah. V ogromni dvorani v mestu Buerg pri Gladbecku so se zbrali in jo napolnili do zadnjega kotička. Mogočen slovenski »Živio« je zadonel od vseh strani, ko se je minister s svojim spremstvom prikazal pred vhodom. Nad 30 društvenih zastav se je nagnilo v pozdrav, slovenska dekleta in mladina pa je ministra obsula z nageljni.
G. ministra je najprej pozdravil s krasnim nagovorm g. Lindič, predsednik Zveze jugoslovanskih narodnih katoliških društev v Nemčiji. Izrekel mu je najpri-srčnejšo dobrodošlico ter ga naprosil, naj še nadalje skazuje svojo naklonjenost izseljencem. Naprosil ga je tudi, naj dd-nese njihove pozdrave domovini, kateri bodo ostali vedno zvesti. Med govorom g. Lindiča je prišlo do burnih ovacij in vzklikov Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Navdušeni vzkliki in »Živio« klici so se ponavljali tudi pri imenih predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinovič a in posebno pri imenu voditelja Slovencev g. ministra dr. Korošca.	«	J
Naši otroci so nato deklamirali v pozdrav ministru več pesmi, pevski zbor društva sv. Barbare iz Gladbecka je pa dovršeno zapel več slovenskih pesmi.
Očividno ginjen nad tako prisrčnim sprejemom, kakršnega ni mogel pričakovati, je g. minister dr. Cvetkovič izročil vsem našim izseljencem pozdrave domo-
Zelo malokdaj se mi oglašamo, vendar pa ne smete misliti, da radi tega spimo. Nikakor ne! Preobloženi smo z delom, zato naš tiskovni referent v odboru le redkokdaj pride do sape.
Članstvo naše podružnice je zavedno, a premalo udarno. Zavest nam narekuje delo. Delo pa je tudi borba. Zato tovariši: Delajmo za organizacijo z vso dušo, z vsem ognjem, in srcem, bodimo pa pri tem tudi udarni. Ne mislim s tem reči, da napredujmo. Ne! Braniti pred nasprotniki pa se moramo. To je naša dolžnost. Naša obramba pa naj bo silna, da bo zrušila sovražnika tudi v temeljih. Tovariši, pogum!
vine ,posebej pa še pozdrave predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadi-noviča in notranjega ministra dr. Korošca. V daljšem govoru je nato minister očrtal delo sedanje kraljevske vlade, zlasti na socialnem polju. Izseljence je pozival k složnemu delu in jim naročal, naj spoštujejo vero, jezik in domovino svojih očetov.
G. minister je zagotovil našim izseljencem, da jim bo še nadalje posvečal vso pozornost in da bo posebno mladini omogočil vsakoletni obisk domovine.
G. ministru so po njegovem govoru znova prirejali dolgotrajne ovacije. Tudi med govorom so ga večkrat prekinili z dolgotrajnimi in navdušenimi vzkliki, našemu kraljevskemu domu, predsedniku vlade in voditelju Slovencev dr. Korošcu.
Obisk g. ministra Cvetkoviča je na vse izseljence napravil najboljši vtis. Ljudje so dobili nov pogum za nadaljnje delo, ker so se sami prepričali, da domovina misli fcattje. Minister jim je obljubil, da se bo uresničila njihova želja, da bi dobili svoje duhovnike in učitelje za slovensko mladino.	\
V	času svojega bivanja v Disseldorfu je g. minister Cvetkovič odobril 50.000 din kot podporo izseljencem. S to podporo bodo izseljenske organizacije poslale par sto slovenskih otrok iz Nemčije na počitnice v domovino.
Prihod g. ministra dr. Cvetkoviča na Westfalsko med naše izseljence je ponoven dokaz, da sedanja vlada polaga tudi izseljencem vso svojo pozornost. Dokazala je s tem znova, da je res prava ljudska vlada, ki ji je blaginja ljudstva prva in najvažnejša naloga.
2 dtlovskik
W Vr|rWrV v »ffff
Sisovac
Oglašam se iz oddaljenega kraja v Moravski banovini daleč od domačih krajev. Slovencev nas je tu okrog 150. Imamo že svoje pevsko društvo in tudi knjižnico. Je vse šele v začetku toda stvar se dobro razvija.
Tukaj imamo samo dve delavski organizaciji: »Udruženi radnički savez« in pa »Jugoras«. Mi smo v Jugorasu. Slovenci se tukaj s svojim znanjem dobro uveljavljajo.
Tukaj so drugačne razmere1‘kot doma v Sloveniji in je silno .težko med tukajšnjimi marksisti uveljaviti drugo organizacijo, ker pri teh le pest odloča. Toda Jugoras dobro napreduje, ker je postavljen na boljše temelje kot pa majave marksistične organizacije. To kmalu uvidijo tudi delavci.
Rdeči hočejo gospodariti kar s stavkami, mi smo pa na miren način dosegli znatno zvišanje plač.
Zelo radi beremo slovensko časopisje jn knjige .tako pred vsem »Slovenskega delavca«. Z veseljem smo pozdravili tudi novo brošuro »Bodi luč«, ki jo je izdala ZZD. Zanimamo se tudi za razvoj ZZD, ki kakor vemo dobro vrši svoje poslanstvo.
Citateljem »Slovenskega delavca« pa pošilja pozdrave 150 tukajšnjih Sloveife. cev-delavcev.
Ob priliki se še oglasimo!
Jesenice
Ker se dogaja, da člani, ki so v zaostanku s članarino, v slučaju bolezni ali brezposelnosti prosijo za podporo, opozarjamo vse članstvo, da tisti, kdor nima obveznosti do organizacije poravnane, ni upravičen do podpore. Radi jasnosti priobčujemo poslovnik za podporni, bolniški in brezposelni fond.
POSLOVNIK za podporni, bolniški In brezposelni sklad. Strokovna organizacija delavcev ZZD za odsek kovinarjev Jesenice.
§ 1.
Odsek kovinarjev ZZD na Jesenicah si v svrho medsebojnega podpiranja osnuje pod. pomd sklad, ki je obvezen za vse člane tega odseka.
§ 2.
V podporni sklad se stekajo sredstva: Obvezni prispevki članov, prostovoljni prispevki in darila.
8 3.
S prispevki tega sklada razpolaga odsek kovinarjev ZZD na teritoriju oblastveno odobrenih pravil ZZD.
§ 4.
Prispevek za člane znaša na mesec 5 din, Sa plača obenem s članarino.
§ 5.
kravico do podpore iz tega sklada imajo Vsi bolni ali brezposelni1 člani ob pogoju, da 30 najmanj 6 mesecev včlanjeni v organizaciji in imajo plačanih 6 zaporednih mesečnih Prispevkov v ta sklad.
a) Višina podpore znaša din 10.— na dan po sledečem redu:
za dobo od 6 mesecev do 5 let članstv^j 4 tedne;
za dobo od pet let do 10 let članstiva 7 tednov; od 10 let članstva dalje 10 tednov.
b) Pod a) omenjena višina podpore se v vsakem poslovnem letu Izplača samo enkrat.
c) V slučaju, da delavec prostovoljno opusti službo iz razlogov, ki 30 neutemeljeni, član nima pravice do nikake podpore.
i 6.
če član v dobi desetletnega članstva ne dvigne nikake podpore, ima v slučaju upokojitve, odpusta ali smrti pravico (svojci) do odpravnine v 25 kratnem iznosu enkratne dnevne podpore. Za vsakih nadaljnih pet let, če podpore ne dvigne, ima pravico do 150% Poviška od 25 kratnega iznosa, ui
§ 7.
V primeru upravičenosti do podpore se mora član javiti pri blagajniku, ki članovo prijavo vpiše v posebno knjigo, kfcje kot kontrolna knjiga izplačanih podpor.
§ 8.
Pravico do podpore nima član v sledečih Primerih:
1. Ce ne izpolnjuje prepisov tega poslovnika.
2. Ce je več kot dva meseca dolžan na članarini; čeprav plača zaostale prispevke.
3. V izrednih primerih odloča odbor.
§ 9.
Rezervni denar tega sklada se naloži v enarne zavode, ki jih določi odbor odseka ®vinarjev. Obresti naloženega kapitala se Porabijo za upravo sklada.
o Vf>'
§ 10.
Uprava in nadzorstvo sklada:
1. Upravo sklada vrši odbor organizacije ZZD, ki pa mora podati poročilo na rednem občnem zboru. Za svoje poslovanje je odgovoren odseku kovinarjev in centrali ZZD v Ljubljani.
2. člani nadzorstva morajo pregledati poslovanje sklada vsaki četrti mesec poslovnega leta. Centrala ZZD v Ljublja.
'n ni ima po svojem zastopniku pravico pregledati poslovanje sklada vsak čas.
8 11.
Vsi potrebni podatki članov se vodijo kartotečno na način, da je razvidno, kdaj in koliko je član prejel podpore.
8 12.
Ta poslovnik velja za redno razmerje. V izrednih razmerah (ustavitvi obratov, epidemiji) se skliče članski sestanek, katerega sklepi so merodajni.
§ 13.
V	slučaju, da se ta podporni sklad ukine, se denar razdeli med člane po sklepu sestanka.
Groblje-Jarše
Tovariši in tovarišice! V nedeljo, 10. . t. m. imamo v Društvenem domu v Grobljah ob 1/2IO dop. skupni članski sestanek. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni, s seboj pa pripeljite še druge, ki se morda boje, pa so naši simpatizerji.
Upamo, da ste o naši organizaciji že toliko poučeni, da veste, kaj hoče in kakšne so njene smernice. Prepričani smo tudi, da vsak izmed vas dobro ve, da je edino ZZD prava organizacija slovenskega katoliškega delavstva, in da bomo le v nji našli rešitev. Zato pojdimo v nedeljo na sestanek brez bojazni in ne oziraje se na levo ne na desno, ter vedno in povsod s ponosom priznavajmo, da smo člani katoliške organizacije ZZD. Nič se ni treba ozirati na zbadljivke in grožnje nasprotnikov. Saj upamo, do bodo tudi oni kmalu spoznali, da so zašli na stranpota.
V	zadnjem času naša organizacija močno narašča. Iz tega sklepamo, da delavstvo spoznava, da je njegova rešitev le v naši ZZD. Cim bolj si nasprotniki prizadevajo poteptati našo mlado organizacijo, tem bolj ta dviga glavo in kakor izgleda, bo v kratki dobi prerasla vse druge. Z nasprotniki se bo pa zgodilo tako, kakor predvideva naš star pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — Torej v nedeljo na svidenje v Grobljah.
Bog živi!
Zlet ZZD
Kljub intervencijam še nismo dobili rešene prošnje za skupen potni list. Kakor hitro bo zadeva potnega lista rešena, določimo datum in stroške zleta. Za zlet vlada veliko zanimanje in je splošno mnenje, da je prav, da zlet ni bil časovno preblizu mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Že sedaj pa opozarjamo, da bo moral imeti vsak udeleženec 2 svoji fotografiji za potni list. Oskrbite si jih že sedaj. Velikost naj bo približno 6X9 cm.
Naklo
Tovariši in tovarišice! Vsi, ki ste bili zbrani na sestanku dne 16. junija ste do-uvolj jasno spoznali iz besed g. govornika, kako nujno potrebna je bila ustanovitev katoliške delavske organizacije ZZD. Vsi, ki še niste pristopili ne oklevajte več, ampak takoj pristopite v ZZD, tako da Vas bo na naslednjem sestanku še enkrat toliko. Ne ustrašite se dela. Saj veste, da brez žrtev ni zmage. Pokažimo nasprotnikom, da je naše delavstvo zavedno in dosledno katoliško.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Dne 4. julija so se v Mariboru v hotelu »Orel« vršila pogajanja za kolektivno pogodbo pri podjetju Henrik Kieffer v Sv. Lovrencu na Pohorju. ZZD je bila na pogajanjih zastopana: podružnica po tov. Vrenčurju in Šmidu, Centrala pa po tov. Višnarju in Luzarju. Navzoči so bili tudi zastopnik Saveza metalskih radnika, zastopnik Delavske zbornice, obratni zaupniki, za podjetje pa se je poleg direktnih zastopnikov podjetja udeležil pogajanj za Zvezo industrijcev tudi dr. Golja.
Na razpravi, ki se je vršila ob 9. uri dopoldne, je najprej zastopnik SMRJ Milan Šovljanski, ki niti slovensko ni znal, najprej zahteval, da se s pogajanj odstrani ZZD, češ, da nima pravice sodelovati na razpravi. Ne vemo zakaj bi bilo ravno to delavstvu v korist, saj sta se na pogajanjih prav zastopnika ZZD najenergič-neje zavzemala za zboljšanje najvažnejših tarif, ki jih delavstvo želi in zahteva (mezde, prazniki). Nočemo s tem morda trditi, da smo dosegli vse. Ne! V slogi je moč! Skupno smo dosegli, kar smo dosegli, toda povdariti hočemo samo to, da je
ZZD na pogajanjih dostojno in zadovoljivo zastopala delavstvo in svoje članstvo. Uspeh triurne razprave je bil ta, da se je napravil k lanski pogodbi dodatni zapisnik, s katerim se delavstvu linearno za 10% zvišajo plače. To je proti lanski pogodbi velik uspeh, kajti lani se je sicer navidezno doseglo zvišanje plač za nekaj procentov, toda podjetje je potem zviša lo dnevno storitev, tako da delavstvo dejansko ni dobilo ničesar.
Delavstvo ima v letu plačanih 14 praznikov normalno, kot da bi se delalo in pa letno en teden plačanega dopusta. Na pogajanjih je delavstvo soglasno zahtevalo, da se spoštujejo vsi zapovedani prazniki, kakor tisti, ki se po krajevnih običajih še praznujejo. V tem pogledu bomo morali še drugo leto na pogajanjih gle dati, da uveljavimo zahteve delavcev v celoti.
Sladki vrh
ppl'
Sladki vrh je majhen kraj, pa vendar najdeš tukaj vse vrste ljudi. Najbolj čudno je to, da so socialisti večinoma nemčur-ji. Ti nemčurji so pred kratkim postali Hitlerjanci. Torej so marksisti, ki vedno vpijejo po demokraciji, postali Hitlerjevi glasniki.
Pa to še ni vse, hujše še pride! Ti Hitlerjanci delajo v tovarni lepenke in smatrajo kot svojo dolžnost, da tudi v poslovnih knjigah rišejo kljukaste križe. Torej vsekakor napredujejo. Poslužujejo se vseh metod za svojo propagando, a zelo dvomimo, da bi imeli uspeh.
Socialisti so sklenili tudi kolektivno pogodbo, v kateri je določeno, da se dela na praznik Sv. Rešnjega Telesa!
Delavstvo bo končno tudi prišlo do pravega spoznanja in takrat zelo dvomimo, da bi se zopet nemčurjem socialistom in hitlerjancem ujel veter v plašč, pa četudi ga znajo tako po vetru obračati.
Griže pri Celju
ZAHVALA
Podpisana Frančiška Bučelj, Liboje 27. p. Petrovče se najlepše zahvaljujem strokovni organizaciji Zvezi združenih delavcev (ZZD) kakor predsedniku tukajšnje podružnice, ker mi je .ta izposlovala mesečno udovsko rento.
Takoj ko sem bila prizadeta sem se po nasvetu nekaterih delavcev obrnila na dr. Reismana v Mariboru, kateri pa je prošnjo oziroma tožbo odklonil, ker nisem imela denarja, katerega je zahteval (kot vadi). Malo manj kakor dve leti sem živela zaradi tega ne le v pomanjkanju ampak je bilo moje stanje naravnost obupno. Sedaj pa sem prejela vpo zaostalo rento in bom isto dobivala v bodoče. Strokovni organizaciji Zvezi združenih delavcev, se tem potom še enkrat najlepše zahvaljujem.	Frančiška Bučelj, s. r.
Mirna peč
Kakor smo že poročali v našem glasilu »Slovenskem delavcu«, smo imeli pri nas volitve obratnih zaupnikov, med katerimi je bil izvoljen tudi Pirnar Jože in je bil isti imenovan za starešino obratnih zaupnikov.
Med časom, ko je bil nabit razglas kakor tudi kandidatna lista na začasni pisarni, kjer se gradi cesta Mirna peč • Ivanja vas, je poslovodja odpovedal službo Pirnar Jožetu češ: da ta moti delavce pri delu in jih nagovarja za organizacijo, kar pa seveda ni bilo res.
Zapisnik o izvršenih volitvah je podjetje 24. junija podpisalo in s tem priznalo tudi obratnega zaupnika, katerega ime je bilo na predloženem zapisniku. Odpovedni rok je potekel 2. julija. To je dobila na znanje tudi Delavska zbornica, katera je storila svojo dolžnost in obvestila podjetje, da je ta odpust neopravičen in ako podjetje ne sprejme prizadetega zaupnika nazaj v delo, bi si s tem podjetje nakopalo še nepotrebne stroške.
Prepričani smo, da bo podjetje priznalo neopravičen odpust in se opominu organizacije kakor Delavske zbornice odzvalo in zaposlilo prizadetega obratnega zaupnika.	,
Mislinje
Že dolgo se nismo nič oglasili v našem vodilnem listu in mogoče bodo mislili tovariši iz sosednih podružnic, da smo zaspali. Res pa je, da živimo in delamo.
Pred dnevi se je raznesla med delavci novica, da bo v naši podružnici redukcija delavcev. Seveda je vsakdo izmed nas dvomil, če ne bo on tisti, ki bo med odpuščenimi. Zatekli smo se kakor vselej na centralo in prosili naj nam pošljejo takoj zastopnika, kateri bi preprečil paniko.
V	soboto dne 2. julija nas je obiskal zastopnik centrale tov. Luzar iz Ljubljane. Na sestanku, ki smo ga imeli v nedeljo in katerega so se udeležili vsi naši člani, je bilo pojasnjeno, da se zaenkrat ni bati redukcije. Pač pa bo proti jeseni pomanjkanje dela in takrat ako se to nikakor ne bi dalo preprečiti, bo moralo delavstvo skrčiti delovni čas.
Zavzeli smo se, da se likvidira bratovska skladnica-podružnica Mislinje, pri če-
DROBNE DOMAČE
Dve žrtvi Save. Pod Krškim se je vozil s čolnom po Savi I. Šoln in pri tem padel v Savo, kjer so ga zagrnili valovi, tako da ga kljub takojšnji pomoči niso mogli rešiti niti prisotni kopalci. — Iz Žeja v svetoduški župniji se je prišel v Savo kopat 27 letni I. Kerin. Tudi njega, ki ni znal plavati, so pogoltnili savski valovi; vendar se je tovarišem posrečilo dobiti vsaj njegovo mrtvo truplo.
Avtomobilska nesreča. Avtoprevoznik Štirn iz Vrhnike je vozil s tovornim avtom tovor vina iz Sušaka. Ko je avto prišel na zasilni most pri Čabru, je zahre-ščalo pod njim, most se je vdrl in avto s tovorom in ljudmi je Jreščil v prepad. Nesreča je zahtevala življenje 2 oseb, ki sta bili na avtomobilu, dočim so ostali več ali manj poškodovani.
Smrtna nesreča. Poslovodja kavarne Nebotičnik v Ljubljani, 32 letni H. Tabor se je peljal s svojim tovarišem na motornem kolesu na Turjak. Tabor se je hotel izogniti drugemu vozilu, je pa pri tem prišel preblizu tovornemu avtu, tako da ga je zadnji konec avtomobila z vso močjo zadel na sence. Prepeljali so ga takoj v Leonišče, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam.
Grozni zločini dveh razbojnikov. Med Slovensko Bistrico in Framom so se odigrali strahoviti dogodki. Dva razbojnika sta v eni noči na svojem roparskem pohodu eno žrtev ustrelila, tri pa nevarno ranila. Takoj je bilo alarmirano orožni-štyo in začelo roparja zasledovati. Nekaj dni potem sta prišla dva neznana moška v neko gostilno blizu Ptuja. Njiju obnašanje je bilo ljudem sumljivo in so obvestili orožnike in financerje. Enega so uspeli aretirati, dočim je drugi pobegnil. Aretirani ropar je 29 letni M. Pintarič, pobeglemu pa je ime Koder. Oba sta se seznanila v Mariborski jetnišnici še z drugimi zločinci in ko so prišli na svobodo, so počeli s svojimi roparskimi pohodi in izvršili že več zločinov. Pintariča sedaj čakajo vislice, ostale člane tolpe pa še zasledujejo.
Medveda so ustrelili na Menini planini. Medved je že dalje časa lomastil po tem kraju in napravil nekaj škode. Nagrado v znesku 1000 din za medvedovo kožo je dobil srečni lovec Cene Grčar.
Zenica in KID. Tovarna železa v Zenici je sklenila s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, na podlagi katere bodo Jesenice izdelale za Zenico 15.000 ton jekla v palicah.
Z motorjem v kamen. Huda nesreča se je bripetila med Brezjem in Pobrežjem pri Mariboru. 40.1etni R. Horvat se je zaletel z motorjem v kamen ter je obležal z razbito lobanjo in težkimi notranjimi poškodbami nezavesten na tleh.
Stanovanje v drevesnem štoru. Po Pekrah in okolici Maribora se klati mlad 14 letni fantič, ki je prilično podivjan ,ter se preživlja s tem, kar naprosi. Šele pred dnevi so opazili, da stanuje fant v starem vrbovem štoru ob Pekerskem potoku, kjer se zadržuje že od zime. Orožniki so si hoteli fantiča od bližje ogledati, pa je pravočasno zbežal fer se sedaj ni več pojavil v svojem »stanovanju«.
Aretacija razbojnika. V novi vasi pri Mariboru so aretirali orožniki Jakoba Juharta, ki je osumljen šestih razbojništev. On sicer taji, ali ga obremenjuje 19 letni Kelc, ki se nahaja že v zaporu.
Ponesrečil se je v trboveljskem rudniku premogar I. Baloh. Njegove poškodbe so tako resne, da so ga morali oddati v ljubljansko bolnišnico.
mer nam gre na roko in se zato veliki trudi tudi Centrala.
Cim bo OUZD dala uverjenje, bo tudi ni našo vlogo pristalo rudarsko glavarstvi in tako se bodo izpolnile želje naših de lavcev.
Novo mesto
Star pregovor.-pravi, da je izgovor do ber iz najslabše snovi, samo, da dobro dr ži. Tega se je poslužil šef predilnice g Povh, ko je odpustil najbolj agilnega čla na naše podružnice in njenega predsedni ka Cirila Zupana češ, da je za delo nespo soben. Seveda to ni in ne more biti res saj je bil v tem podjetju zaposlen tov Zupan nad leto dni in v tem času ni nit malo zanemarjal dela, kar mu sedaj očiti podjetnik. Resni opomin je dobil g. šel že od centrale, kateremu pa se ni do da nes odzval in prav radi tega se bo morah organizacija poslužiti vseh zakonitil sredstev in pred oblastjo dokazati, da j< postal Zupan žrtev organizacije, katers je g. Povhu pravi trn v peti. Delavstvo s« zaveda, da je ta gesta s strani podjetjs sramotna in za delavce pa strašilo, prec katerim ne bomo vrgli puške v koruzo ii se dali v roke podjetniku samemu na mi lost in nemilost kar je bilo to vsa let£ preje. Tako" terorično in diktatorsko po stopanje s strani podjetja napram nan organiziranim delavcem nas le še bol. druži in dokazuje da smo na pravi poti is katere ne smemo kreniti ako hočemo sami sebi dobro.
iamsam vita
^ irpnrn 11 p mvipv
SIROMAŠNO PRAVO (Fr. P.)
2e opetovano smo na tem mestu poudarjali, da zamore vsak, ki nima zadostnih sredstev za pravdanje, doseči, da se mu za določeno pravdo podeli pravica revnih. Vi pa pišete, da bi radi tožili podjetnika radi neupravičenega odpusta. Vsi vaši tovariši in znanci pravijo, da ne boste nič opravili, ker je podjetnik dober znanec z županom, in dalje pa tudi stvarno pravijo, da je bil po njih mnenju podjetnik upravičeil Vas odpustiti brez odpovednega roka. Iz razlogov, ki jih navajate za ta neupravičen odpust, izhaja naše mnenje, da je tudi sporno, ali je Vaša zahteva upravičena. Kajti v sodni praksi govore nekatere odločbe za Vas, druge so pa proti. — Vendar pa ne gre za to, ali je Vaša stvar dvomljiva in da v tem primeru ravno zato, ker je zadeva nesigur-na, ne morete započeti pravde. Vaše stališče je, da boste morali dobiti pravdo in hočete, da se razsodi. Zato Vam župan, ko ste mu zadevo obrazložili, neupravičeno odklanja izstavitev potrdila o imo-vinskem stanju, češ, da pravde ne boste dobili in da Vam zato ne pritiče pravica revnih. Zupan nima nič odločati o tem, kdaj in komu gre pravica revnih. Njegova dolžnost je, da izstavi potrdilo o imovinskem stanju in overi tamkaj zahte-
vane podatke, pa naj bo njegovo mnenje še tako trdno, da bo pravda zgubljena. O tem bodo odločali že drugi, ki so za to poklicani. Zato stopite še enkrat k županu in mu razložite v smislu zgoraj navedenega, da izstavi in overi potrdilo o imovinskem stanju. To potrdilo pa potem overite še pri davčni upravi in okrajnem načelstvu. S tem imovinskim potrdilom pa se potem zglasite na uradni dan pri okrajnem sodišču Vašega okoliša, da podaste tožbo na zapisnik s prošnjo, da Vam sodišče podeli pravico revnih. V čem obstoji taka pravica revnih, bomo pojasnili v prihodnji številki. Na sodišču boste za-dobili tudi potrebni pravni poduk za nadaljnje pravdanje.
Če vam pa župan kljub Vaši pojasnitvi noče izstaviti imovinskega potrdila — pa napravite pritožbo na okrajno načelstvo, ki bo županu naložilo, da izstavi to potrdilo. To, da imate skromno hišico, ki ste si jo postavili s pritrgovanjem od ust, naj Vas pa nikar ne skrbi, da bi ne dobili pravice revnih. Ta se ne podeljuje po ■tem, kar kdo ima, temveč, kake so njegove življenjske potrebe. Zato pa samo radi hišice še ne morete biti v takem stanu, da bi se zamogli pravdati, ne da bi pri tem trpelo Vaše preživljanje in preživljanje Vaše družine.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD
Doma
Obletnica smrti nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Minulo je leto dni, ko nas je za vedno zapustil nadškof dr. A. B. Jeglič, potem ko je nad 30 let vodil duhovno življenje in rast slovenskega ljudstva v krščanski veri in narodnemu izročilu. Škof Jeglič je v zgodovini kulturnega življenja našega ljudstva najbolj znamenit po tem, da je po svoji širokogrudnosti znal uveljaviti katoliško življenje v najbolj primernih sodobnih oblikah.
Kraljica Marija za dijake. Dijaška kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije, ki deluje po vsej državi, bo v času počitnic s podporo Nj. Vel. kraljice poslala večje število dijakov v razna letovišča. Iz Belgra-da je odpotovala skupina 42 otrok na Lo-krum, 18 otrok v Banjo Koviljačo, 24 pa v Brus v Srbiji.
Nj. Vel. kralj Peter II. je z odličnim uspehom dovršil šesti razred realne gimnazije. Ob tej priliki je bila prirejena na Dedinju svečanost, kateri so prisostvovali številni odličniki, ki so mlademu kralju iskreno čestitali k tako lepemu uspehu.
Prometni minister dr. Mehmed Spaho je pravkar podpisal pravilnik, ki ureja delovne razmere na vseh jugoslovanskih trgovskih ladjah. S tem se uvaja osem urni delovnik in nagrade za nočno delo ter dopust.
Skoro 700.000 zavarovanih delavcev. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev je bilo pred kratkim zavarovanih do 700.000 delavcev.
Elektrarna Fala, ki je bila do sedaj last švicarskega kapitala, bo baje v kratkem prešla v last dravske banovine.
Amerikanci prodirajo na Balkan. Kakor poročajo, so Amerikanci, in sicer Se-ligman in Co., prevzeli akcije Dalmatien-ne. Kapital se bo povečal še za 30%, in sicer bodo še zmiraj zastopani Francozi, toda le v manjši meri in po čisto novi grupi akcionarjev, kateri niso s prejšnjimi v nobeni zvezi. Nova »La Dalmatien-ne« namerava zgraditi nekoliko novih tovarn v Dalmaciji.
Drugod
Japonska tokijska vlada je dobila uradno izjavo maršala Čangkajška, s katero Kitajci odklanjajo vsak razgovor o premirju z Japonsko in prav tako nočejo slišati o kakem stiku z japonsko vlado.
Seveda pa ta stvar nikakor ne gre v račun japonskim generalom, ker dobro vedo, da ima kitajski maršal še vedno na razpolago dovolj sredstev, da bo mogel nuditi Japoncem še dalj časa odpor ter tako postavlja Japonce v neizvestnost, kdaj neki bi bilo moči končati sovražnost na kitajskem ozemlju. Vendar pa je kljub temu v uradnih krogih prevladovalo mnenje, da Japonska ne začenja nikakih razgovorov s Čangkajškom in raje čaka, da bo začela posredovati kaka tretja sila.
V	dobro poučenih krogih pa so mnenja, da bi japonska vlada pač lahko našla način, da se na kakršen koli način izmota iz težavnega položaja ter da vpostavi stike med Cangkajškovo1 vlado v Hankovu in Japoncem prijaznima vladama v Nankingu in Pekingu. Diplomatski krogi sicer izjavljajo, da je po nekih vesteh iz Šanghaja tak stik že vpostavljen. Japonske
čete so zavzele otok Namba, zapadno od Svatova. Močna japonska eskadrila, sestavljena iz številnih bombnikov, pa je izvršila velik letalski napad na južni del važne železniške proge Hankov in Šanghaj in jo na mnogih mestih zelo poškodovala. Zaradi tega je ves promet na tej progi ustavljen.
Italijanski državni tajnik v vojnem ministrstvu, general Pariani, je nedavno napisal obširen članek »Slavospev o nepremagljivi italijanski vojski«. V svojem članku poudarja, kako je fašistični režim posvečal vso pozornost italijanski vojski, da je zmožna največjih vojnih operacij. Italijanska vojska je dobila novo orožje in ima danes 39 vrst avtomobilskega orožja. Motoriziran je armade omogoča italijanski vojski prehod na vsakem ozemlju. Celotpi vojni aparat odgovarja vsem sodobnim potrebam in more Italija v najkrajšem času poklicati pod orožje 10 milijonov vojakov in častnikov. Ustanavljajo pa se še vedno nove enote, ki bodo popolnoma odgovarjale vsem sodobnim potrebam vojskovanja.
Napetost radi sandžaka Aleksandreta. Sandžak Aleksandreta šteje kakih 200.000 prebivalcev, od katerih je precejšen del Turkov in leži na obali Sredozemskega morja, kjer se dotikata Sirija in Turčija Po svetovni vojni je namreč Francija dobila nadzorno oblast nad Sirijo. Toda tega nadzorstva se je hotela odkrižati in Sirijo spremeniti v samostojno državo, nad katero bi Francija ohranila samo nekoliko zelo oddaljenega nadzorstva, a brez odgovornosti za notranjo upravo. Ko je Francija leta 1936 hotela to izpeljati, se je kar naenkrat dvignila Turčija, češ, da je svoje dni, 1.1921, dovolila, da ostane Aleksandreta kot avtonomna deželica v okviru Sirije samo tako dolgo, dokler bo Sirija odvisna od Francije, ne pa tudi za primer, da postane Sirija neodvisna država. Francija je odgovorila: pomenite se s Sirijo. Turčija pa je dejala: Ne poznamo Sirije, poznamo samo Francijo. Istočasno je začela zbirati svoje čete na meji Sirije. Januarja 1937 je prišlo do sporazuma, da dobi Aleksandreta obsežno avtonomijo, ali sporazum ni mogel zaživeti. Ko je v začetku leta 1938 Francija oddala mandat nad Sirijo in so bile tam razpisane volitve, je grozila Turčija vnovič z vojaškim vpadom, nakar sta se Francija in Turčija začasno zmenili, naj v aleksan-dretski deželici nadzira volitve posebna komisija Zveze narodov. Vendar je prišlo do izgredov, vsled česa so se Turki razburili in poslali na mejo 5 divizij. Zato je bila v Aleksandreti spremenjena vsa uprava in postavljena Turkom prijazna. Izgleda, da tudi Francija želi dobrih od-nošajev s Turčijo in da bo sandžak Aleksandreta prišel končnoveljavno pod nadzorstvo turške države; vendar je Francija previdna in se še ni odločila, da sprejme vse turške zahteve. Turčiji pa gre za Aleksandreto predvsem zaradi tega, ker nima na Sredozemskem morju primerne luke in bi bilo pristanišče Aleksandrete zanjo ogromnega gospodarskega pomena.
Zadnje dni je turška vlada stalno zasedala in nenadoma prekinila stike s komisijo ZN v Aleksandreti, kar je vzbudilo v diplomatskih krogih veliko senzacijo. Razen tega je prišlo zadnje dni v nekaterih krajih sandžaka do krvavih izgredov.
BELEŽKE
VITEŠTVO
Praznik slovenske mladine v preteklih dneh je bil mejnik, ob katerem se bodo ločili duhovi za in proti narodu. V teh dneh so bruhali tisti, ki so se že davno živim narodovim vrelcem odtujili, sovraštvo na vse, kar še nosi nepopačen narodov obraz. Dva dogodka iz teh dni smo opisali v zadnji številki »Slov. delav ca«, enega, in ne zadnjega, opišemo danes.
Izza šišenske osnovne šole se sliši dne 28. junija — na Vidov dan — neko vpitje. Vedno razločnejši so glasovi in že moremo razbrati melodijo in besedilo sokolske himne^ »Le naprej brez miru«. Mimo šole peti, v kateri so stanovali člani in mladci fantovskih odsekov, ni pomenilo ničesar drugega kakor izzivanje, posebno še, ker je melodijo pretrgovalo vpitje »Dol s slovenskimi fanti!«. Kdo je banda? Po cesti se privleče pijana družba 20 ljudi. Po dva in dva pijana fanta vodita v sredi pijano dekle. Banda — ne moremo drugače reči — se ziblje; smrkavi in naduti sedmošolec hoče nase obrniti pozornost s tem, da citira na glas nekatere francoske stavke iz lekcije, katere se je pravkar v šoli naučil, drugi še brundajo melodijo »Le naprej, brez miru«, eden pozdravlja ljudi na oknih, ki vse to početje z nekim začudenjem gledajo, z »Zdravo«, pijano dekle pa se opoteka med pijanima vitezoma.
Ni nas strah pred to papirnato gardo — brez voditelja, ki iz dneva v dan dokazuje, da je gnila. Njena ni bodočnost! Bodočnost moremo pričakovati le od mladine, ki je tako veličastno manifestirala svojo ljubezen do zemlje, naroda in države pred Nj. Vis. knezom namestnikom Pavletom. Le ta mladina je viteška!
SEKUNDIRANJE
V	starih časih, ko so se še dvobojevali, je imel vsak bojevnik svojega sekundanta, ki ga je obvaroval pred udarci, ki niso v skladu z pravili boja.
Zanimivo je ugotoviti, da nima JSZ enega sekundanta, temveč jih je vsak dan več in se ti menda kar prostovoljno javljajo in JSZ celo branijo pred udarci, ki jih ni. Ljubljansko »Jutro« je bojda slišalo zvoniti za časopisni boj med nami in JSZ pri kakem »štamtišu« in pravi sedaj, da smo v zadnjem uvodniku po krivem napadli JSZ in navaja stvari, ki niso v nikakžni zvezi niti z zadnjim, niti s predzadnjim uvodnikom.
Glavno je, da »Jutro« igra vlogo guvernante in se JSZ njenih vzgojnih načel in obrambe pridno poslužuje v razbijanje slov. katoliške skupnosti.
Mestinje
Zopet strašilo od strani podjetja
Ne samo naš časopis »Slovenski delavec«, ampak tudi drugi dnevniki so poročali in predstavljali črno knjigo »Kopitarne« v Mestinjah.
Ko smo ob času stavke in še pred njo zahtevali prebitek za nadure, nam je podjetje iste deloma izplačalo. Za zaostanek, kolikor nam podjetje ni hotelo radevolj-no izplačati, smo se morali obrniti na sodišče.
Kakor ob času stavke tako nam tudi sedaj grozi podjetje, da delavci, ki delajo težkoče podjetju, ne bodo imeli pri tem več zaslužka. Mi se teh groženj prav nič ne bojimo. Upravičeno smo se posluževali pravic, ki nam pripadajo.
2e takrat, ko smo prvotno zahtevali pribitek za nadurno delo, je podjetje zahtevalo zato temeljite .dokaze, z izgovorom, da oni nimajo tega v evidenci, oziroma nimajo matičnih knjig, v katerih stoji zapisano, koliko so delavci delali v zadnjih treh letih. Delavci so predložili zahtevane dokaze in čim so dali nekateri izmed delavcev podjetju te v upogled, je podjetje takoj našlo vse zapisnike, o katerih je zatrjevalo, da so bili prej izgubljeni. Popolno izplačilo za nadurno delo so izmed vseh delavcev dobili le trije, ostali pa, ki nismo dobili popolnega izplačila, smo dali že takrat podjetju na znanje, da bomo mogli to dobiti, če ne drugače, pa sodnim potom.
Ne čudimo se temu, če podjetje grozi radi tega, saj mu je bilo takrat, ko je izplačevalo zahtevani pribitek, prav tako težko, kar zatrjuje še sedaj. Ko je delavska delegacija zadnjič radi porasta cen zahtevala malo boljšo plačo, je bil odgovor: »Saj smo Vam dali zadnjič kar zastonj težke tisočake!« Kakor težko pogreša tisočake podjetje, prav tako in še težje pogrešamo mi svojo moč in svoje zdravje, ki smo ga morali pustiti na odločno zahtevo podjetja v tovarni.
Neštetokrat se je zgodilo, da smo morali delati po 16 ur na dan, ob sobotah smo nategnili pa kar celo noč. Zenske, ki so bile večkrat radi tolikih nadur, in to še celo ponoči, do smrti utrujene, so prosile, naj bi bile izjema in šle domov: »Dobro, pa pojdi in jutri te ni treba več«, taki so bili običajni odgovori. In nihče izmed nas ni bil, ki bi se bil uprl diktator-
PO SVETU
Ruski general Riškov, poveljnik političnega oddelka rdeče vojske na Daljnem vzhodu, je blizu Hunčuna pobegnil čez mejo v Mandžurijo. Izjavil je, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti, ker je veljal za sotrudnika pokojnega maršala Tu-hačevskega.
Velike poplave so nastale v državi Montana v severni Ameriki. Mnogo ljudi je utonilo, mnogo jih pa tudi pogrešajo. Hudo so prizadeti farmerji, ker jim je poginilo mnogo živine.
Protivojne demonstracije na Japonskem so na dnevnem redu. Aretiranih je bilo že izredno mnogo dijakov. Zaradi tega odhajajo vojaški transporti na Kitajsko le še ponoči.
Silna neurja divjajo na Japonskem. Veliko rek je prestopilo svoje bregove, da so ponekod cele pokrajine pod vodo. Po poročilih je utonilo 400 oseb. Škoda je velikanska. Pojavili so se tudi številni potresi zaradi trganja bregov gora in zaradi pregibanja zemeljske površine, kar je povzročilo silen strah prebivalstva.
Bivši kancelar Schuschnigg bo baje prišel pred sodišče zaradi smrtnih obsodb nad 13 nacionalnimi socialisti o priliki upora leta 1934. Sodišče ga bo sodilo tudi zaradi 30 smrtnih obsodb, ki so jih takrat izrekla avstrijska sodišča, a jim je sledila pomilostitev v zaporno kazen.
Člani »Železne garde« v Romuniji so bili obsojeni od vojnega sodišča. Princ Saubaguren in še en obtoženec sta bila v odsotnosti obsojena na 9 let ječe in 120 tisoč lejev globe, nadaljnih 13 obtožencev pa je bilo obsojenih na 7 let ječe. Trije so dobili po 3 leta. Univerzitetni profesor Cripescu je bil oproščen.
Verska društva v Nemčiji so razpuščena z odlokom šefa nemške policije na osnovi zakona o zaščiti naroda in države. Razpuščajo se vsa katoliška in protestantska združenja, kakor tudi združenja bivših dijakov. Ta odlok je v zvezi z razpustitvijo katoliških organizacij v Avstriji.
Mussolini je stavil albanski vladi na razpolago 10.000 met. stotov koruze, ki se bo razdelila med narod v tistih krajih, ki jih je hudo prizadela suša.
900 letnico smrti prvega madžarskega kralja sv. Štefana so proslavili v Budimpešti. Regent Horthy je imel govor, v katerem je poudarjal pomen te obletnice.
Politični preganjanci imajo svoj kongres v Eviansu v Franciji. Nemčija na vaMlo ni odgovorila: Italiin. na ja „de-
lezbo odklonila.
V Indiji razsaja kolera. Dosedaj je umrlo 30.000 ljudi. Poluradno izjavljajo, da je bilo brezuspešno vse, kar so oblasti storile za pobijanje te epidemije.
V Tel Avivu, novi židovski naselbini v Palestini, je objavljena prepoved prebivalstvu, da ne sme odhajati iz hiš. Te dni so se namreč razvile večje demonstracije in je policija z gumijevkami ranila 12 oseb.
Kolonialno vojsko bo povečala Francija za eden armadni zbor. Razen tega pa ureja .tudi vojne razmere v francoskih kolonijah. Kolonialna vojska bo znatno okrepljena z novo rekrutacijo domačinov, storjeni pa so bili ukrepi, da se domačini vključijo v sestav kolonialnega kadra, kjer so bili doslej izključno Francozi.
Grška vojska se v zadnjem času zelo naglo modernizira. Povečale so se zlasti letalske sile, grško brodovje pa bo modernizirano z angleško finančno pomočjo. Gradi se tudi velika tovarna orožja in municije, v kateri bo zaposlenih 20.000 delavcev.
V Rusiji kar naprej streljajo. V mestu Kijev je bilo ustreljenih na en dan 217 državnih uradnikov, in sicer radi sabotaže in škododelstva. Kijev pa ni izjema. Slične stvari se dogajajo po Vsej Rusiji. Pripravljajo se tudi novi procesi zoper diplomate in časnikarje.
ski volji podjetja. Sedaj pa ko nas ščiti organizacija, pa podjetju ne gre nikakor •to v račun.
Podjetje si, kakor vidimo, po njegovih izjavah, predstavlja, da je to z naše strani nekako maščevanje nad prejšnjim njegovim nečloveškim ravnanjem. To pa ni res in tudi ne more biti, ker ne zahtevamo nič drugega, kakor to, kar nam po zakonu pripada.
Sestanki in zborovanja ZZD
V	NEDELJO, DNE 10. JULIJA: GROBLJE: članski sestanek ob ]410 dopoldne v običajnih prostorih.
NOVO MESTO: članski sestanek ob 10 dopoldne v običajnih prostorih. Ob 8. uri seja odbora.
List izdaja za konzorcij: Preželj Francš, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskamo: Al. Trontelj, Groblje.