|lagop njemu, Hi ta, in njim, hi slišijo besede prerohovanja ter hranijo, kap je v njem pisano. (Apokalipse 1, 3). Cerkvena berila (zlasti sveti listi in evangelji) za nedelje, praznike in godove cerkvenega leta. < • naročilu prečastitega kn.-šk. Lavantinskega ordinariata v Mariboru z dne 15. aprili. 1911 št. 1507. V Mariboru, 1912. Založila kn. šk konzistorijaho pisarna. — Tisek tiškam< Ni-. SuTJipL.Fr. FustetRatisb. Fr.KScfona]*! C Ss.RedJnv. ? : me . 14). fjlagor njemu, ki bere, in njim, ki slišijo besede prerokovanja ter hranijo, kar je v njem pisano. (Apokalipse 1, 3). Cerkvena berila (zlasti sveti listi in evangelji) za nedelje, praznike in godove cerkvenega leta. Po naročilu prečastitega kn.-šk. Lavantinskega ordinariata V Mariboru, 1912. Založila kn.-šk. konzi štorij alna pisarna. — Tisek tiskarne sv. Cirila. Št. 1507. 1 61715 V zmislu apostolske konstitucije Officiorum a c mu- 31 e rum z dne 25. januarja 1897, oziroma okrožnice svetega očeta Pij a X. Pascendi Dominici gregis od dne 8.sep- tembra 1907, podeli kn.-šk. ordinariat knjigi »Blagor njemu, ki bere, in njim, ki slišijo besede prerokovanja ter hra¬ nijo, kar je v njem pisano. (Apokalipse 1, 3). Cerkvena berila (zlasti sveti listi in evangelji) za nedelje, praznike in godove cerkvenega leta“ prav rad „Imprimatur“ z željo, da ona mnogo pripomore k večji časti božji in k vzveličanju vernikov Lavantinske škofije. Z izdajo predložene knjige so izpolnjene dolgoletne želje in prošnje častitih dušnih pastirjev; zato jo naj tudi izključno rabijo pri očitni službi božji. Vprihodnje so od¬ pravljene vse druge izdaje listov in evangeljev, ki so bile dozdaj po škofiji razširjene ali v rabi. Blagoslov božji bodi s knjigo, z njenimi bralci in poslušalci! Kn.-šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, na Veliko soboto, dne 15. aprila 1911. knczoškof. Predgovor. e večkrat so častiti gospodje dušni pastirji, zbrani na pastirskih konferencah, izrazili željo in predložili prošnjo, da bi naj kn.- šk. ordinariat oskrbel novo izdajo listov in evan- geljev, ki se berejo pri očitni službi božji. 1 Kn.-šk. ordinariat je obljubil, da se bo to zgodilo; obenem je pa tudi pristavil, češ, da bi bilo treba prej oskrbeti še nov avtenten prevod svetega Pisma. 2 Ker pa dozdaj ni bilo mogoče oskrbeti zaželene prestave, zato je predstoječi natis listov in evangeljev prirejen na podlagi „Svetega Pisma stare in nove zaveze", ki je bilo izdano na povelje prečastitega in premilostljivega gospoda Antona Alojzija Wolf, kneza in škofa Ljubljanskega, z vednim oziranjem na novejše prevode svetega Pisma, oziroma izdaje listov in evangeljev. Marsikomu utegne biti ustreženo, ako mu ponudimo na tem mestu kratek zgodovinski pre¬ gled slovenskih prevodov svetih knjig in izdaj bibličnih perikop. Prvi slovenski prevod svetega Pisma sta pri¬ redila sveta brata Ciril in Metodij. Tema svetima blagovestnikoma ni zadostoval ustni poduk v 1 Cerkv. zaukaznik leta 1901. Štev. 1. str. 8; leta 1902. Štev. IV. str. 73; leta 1903. Štev. VIL str. 98; leta 1904. Štev. VIII. str. 131; leta 1905. Štev. XI. str. 158; leta 1908. Štev. XIV. str. 233; leta 1909. Štev. XIII. str. 178. 2 Cerkv. zaukaznik leta 1902. Štev. IV. str. 73. I* IV sveti veri. Sv. Ciril je začel že v Carigradu pre¬ stavljati sveti evangelj. Delo je dovršil na Mo¬ ravskem. Vrhu tega je poslovenil tudi psalterij in razne bogoslužne knjige. „Ko sta šla sveta brata leta 867 v Rim, so bile po panonski legendi v prevodu dovršene knjige: evangelije, kakor se rabi v cerkvenem branju; apostol, t. j. branje apostolskih listov; p s alt ir in služba, kjer se nahajajo molitve in pesmi pri jutranji in tajni službi božji in pri krstu, pri obedu in večerji. Vse to je bilo uravnano po vzhodnem obredu, potem odobreno in posvečeno po papežu Hadri¬ janu II., ki je te knjige položil na altar sv. Petra v Rimu; potem so se svete maše pele v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Petra in morda še drugod". 1 Po smrti Cirilovi je sv. Metodij s pomočjo svojih učencev preložil knjige stare zaveze, iz- vzemši knjige Makabejcev, Estere, Judite in To- bija. Tudi v novi zavezi je dopolnil, česar njegov brat Ciril ni dovršil. To izpričuje poleg drugih bolgarski eksarh Ivan, vrstnik carja Simeona (t 927). 2 Sv. Cirila slovenski prevod svetega Pisma je bil natisnjen v Ostrovu leta 1581. Edini starejši katoliški prevod vsega svetega Pisma je: Svetu Pifmu Noviga Teftamenta, id est Biblia sacra Novi Teftamenti etc. in Slavo- Carniolicum idioma translata per Georgium lapel 1 Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva. V Ljubljani, 1894. Prvi zvezek, str. 34. 2 Pastirski listi. Spisal, zbral in priobčil Dr. Mi¬ hael Napotnik, knezoškof Lavantinski. V Mariboru, 1907. Str. 672—713. Carniolum Lithopolitanum etc. et Blasium Kumer¬ deja Carniolum Veldensem. Pars L Labaci typis 10. Frid. Eger, 1784. Pars II. 1786. —- Svetu pifsmu Stariga Teftamenta, i. e. Biblia sacra Veteris Teftamenti . . in Slavo-Carniolum idioma translata per Georgium lapel Parochum et Decanum ad S. Cancianum .. et Blasium Kumer¬ deja. Pars I. apud Eger, Kleinmayer et Gafser, 1791. Pars II. per Georgium lapel, 1796. Pars III. per los. Richter (Rihar) Parochum ad S. Petri in Commenda, et Modestum Schrey (Šraj) Capellanum localem ad S. Jacobi penes Savum, 1801. Pars IV. per Modestum Schrey, 1802. Pars V. per Antonium Traun (Traven) Ss. Theologiae Bacc. Curatae fun- dationis ad S. Petri in suburbio Beneficiatum, 1798. Pars VI. per los. Schkriner (Škrinjar) Caes. Reg. Parochum ad annunc. B. V. M. in suburbio Labaci, 1798. Pars VII. per los. Schkriner, 1802. Pars VIII. per Matthaeum Wolf, Capellanum Loc. in Wocheiner Vellach, 1802. Pars IX. per los. Schkri¬ ner et los. Richter, 1800. Sveto Pismo nove zaveze je pošlo, še preden je bil dovršen prevod svetega Pisma stare zaveze; zato je bilo izdano v drugem natisu pod naslovom: Svetu pifmu N. Teftamenta, i. e. Biblia sacra N. Testamenti per Georgium lapel et Blasium Kumerdey. Ed. secunda. Labaci. Pars I. 1800. Pars 11. 1804. Pa tudi drugi natis L dela svetega Pisma nove zaveze je bil kmalu razprodan. Zato je Dr. Andrej Golmajer, tedanji profesor bogoslovja v Ljubljani, pozneje nadškof v Gorici, s pomočjo drugih duhovnikov vnovič prestavil L del svetega VI Pisma nove zaveze, ki je bil natisnjen pod na¬ slovom: Sveto pifsmo nove savese. Natif- njeno po povelji miloftliviga in prečaftitliviga Firfhta Gofpod Gofspoda Antona Alojsa, Ljubljan- skiga fhkofa. Pervi del. Sveti evangelii. V Ljub¬ ljani. Natifnil Jofhef Blasnik. 1834. Pripravil je za natis tudi II. del svetega Pisma nove zaveze, ki pa ni bil izdan. Ker je bila Japelova izdaja svetega Pisma stare zaveze popolnoma pošla, je Dr. Simon Klančnik, profesor vzhodnih jezikov in svetega Pisma stare zaveze v Ljubljani, izdal okrajšano Sveto Pismo starega zakona, ki je bilo natisnjeno v treh delih v Ljubljani 1840—1841. Izpustil je nekatere odraslim škodljive reči. Pozneje je izšlo: Sveto Pismo stariga zakona. Poslovenil in razložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. kr. učenik sv. Pisma st. z. in iz¬ točnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci. V Ljubljani. Natisnil J. Blasnik. I. Mozesove bukve. 1848. II. in III. Mozesove bukve je izdalo društvo sv. Mohora v Celovcu. 1854. O veliki noči leta 1855 so premilostljivi in prevzvišeni gospod knez in škof Ljubljanski Anton Alojzij Wolf izrazili sklep, izdati v slovenskem jeziku sveto Pismo stare in nove zaveze z razlago po Dr. Jožefu Fr. Allioli. Ta prevod je izšel v šestih delih pod naslovom: Sveto Pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža potrjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Dr. Jožef Franc Allioli. Natisnjeno po povelji prečastitljiviga VII Kneza gospoda gospoda Antona Alojzija, Ljubljan- skiga škofa. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1857—1859. V novejšem času je izdala in založila tudi britanska in inozemska svetopisemska družba slo¬ venski prevod nekaterih knjig svetega Pisma stare in nove zaveze, n. pr. Novi testament Go¬ spoda Jezusa Kristusa s psalmi, ki je bil tiskan na Dunaju leta 1882 in pozneje večkrat po¬ natisnjen. Te izdaje svetega Pisma so pa prepo¬ vedane. Od leta 1894 izhajajo v založbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu Zgodbe svetega Pisma, ki jih je pričel razlagati Dr. Frančišek Lampe in jih nadaljuje Dr. Janez Ev. Krek. Dozdaj je izšlo sedemnajst snopičev. Mnogo odlomkov svetega Pisma starega in no¬ vega zakona se nahaja v zbranih „Pastirskih listih" milostljivega gospoda kneza in škofa Mihaela, 1 kakor tudi v Njihovem življenjepisu sv. apostola Pavla, v katerem je poslovenjen celi list sv. apo¬ stola Pavla Filemonu. 2 Končno bodi še omenjen: Sv. apostola Pavla list Hebrejcem. Preložil in razložil Dr. Josip Pajek, stolni kanonik, profesor bogo¬ slovja itd. v Mariboru. V Mariboru, 1903. 1 Pastirski listi. Spisal, zbral in priobčil Dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski. V Mariboru, 1907. 2 Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo življenje in delovanje opisal Dr. Mihael Napotnik, knez in škof Lavantinski. Tretja popravljena in pomnožena izdava. V Mariboru, 1904. Str. 104. vni Biblične perikope so bile izdane v slovenskem jeziku mnogokrat. Že v XVII. stoletju sta izšli dve izdaji evangeljev in listov v Gradcu. Prva je izšla pod naslovom: Evangelia in lyftuvi, na vfse nedele inu jmenitne prašnike zeliga lejta, po ftari kerfchanfki navadi resdeleni, vfem Catto- lithkim zerkvam, ftuprau v kranfki defheli, k dobrimu s’ novizh is Bukovfkiga na Slovenfki jesik sveftu prelofheni, s’ perpufheniem tiga v’ Bogu vifsoku vrejdniga vivuda in gofpuda Tomafha (Chron) devetiga Lublanskiga Shkoffa i. t. d. na fvi- tlobo dani 1612. Istifkanu v Nemfhkim Gradzu fkusi Juria Widmanfteterja 1613. Tudi druga izdaja je bila natisnjena leta 1672 v Gradcu, v založbi „Joannesa Helma, Bukveniga Vesnika“. Osemnajsto stoletje je prineslo več izdaj nedeljskih in prazniških odlomkov, ki so prišle na svetlo v Ljubljani; na primer dve z dovoljen¬ jem milostljivega gospoda kneza in škofa Feliksa grofa Schrotenbach v letih 1730 in 1741, dve za milostljivega gospoda knezoškofa Leopolda Jožefa grofa Petazzi v letih 1764 in 1768, ena z dovoljenjem milostljivega gospoda knezoškofa Karola grofa Herberstein leta 1777; dve izdaji pa je oskrbel Jurij (apel v letih 1787 in 1792. Na meji XVIII. in XIX. veka je izšla v Mariboru pri Jožefu Merzinger izdaja listov in evangeljev, kateri je bilo pridejano trpljenje Kristusovo po štirih evangelistih, s cerkvenimi pesmimi, z malim kate¬ kizmom, litanijami, molitvami in s križevim potom. Letnica in tiskar sicer nista imenovana, toda ne¬ dvomno je knjiga tiskana v Gradcu leta 1800. IX V XIX. stoletju je število izdaj evangeljev in listov znatno narastlo. Največ jih je izšlo v Ljub¬ ljani, in sicer leta 1803 je izšla izdaja listov in evangeljev po Japel-Kumerdejevem prevodu sve¬ tega Pisma nove zaveze; drugič je bila izdana ta knjiga leta 1806 z dovoljenjem milostljivega go¬ spoda knezo-nadškofa Mihaela barona Brigido; na¬ dalje v letih 1816 in 1817. Za milostljivega go¬ spoda kneza in škofa Antona Alojzija Wolf sta izšli izdaji listov in evangeljev leta 1825 in 1833., — Zadnja izdaja, ki je bila objavljena z dovolje¬ njem milostljivega gospoda knezoškofa Jerneja Widmer leta 1870, se je rabila tudi pri nas v mnogih cerkvah. — V Celovcu so bili izdani v preteklem stoletju listi in evangelji dvakrat. Prva izdaja nima letnice, druga je iz leta 1821. Štajerskim Slovencem severno od Drave, ki so do nove omejitve Lavantinske škofije spa¬ dali v Sekovsko škofijo, je prevet perikope Peter Dainko, duhovnik Sekovske škofije in kesneje častni kanonik in dekan pri Velikinedelji. Knjiga je bila natisnjena trikrat v Gradcu, to pa v letih 1817, 1818 in 1826. Založil jo je Alojzij Wajtinger ali Wajzinger, knjižničar v Radgoni, kjer je kapla- noval Peter Dainko. V Celju so izšle perikope leta 1822. Ravnotam so bili objavljeni leta 1845 z dovoljenjem milost¬ ljivega gospoda knezoškofa Lavantinskega Fran¬ čiška Ksaverija Kuttnar evangelji in branja za vse nedelje, praznike in godove celega leta. Knjiga je bila pod milostljivim gospodom knezoškofom Antonom Martinom Slomšek ponatisnjena leta 1850 in 1857. Tudi c. kr. založba šolskih knjig na Dunaju je izdala in založila perikope v slovenskem jeziku. Tako je izšla v novejšem času knjiga leta 1888, ki je bila neizpremenjeno ponatisnjena v letih 1890 in 1893; izdaja iz leta 1898 je pregledana in poprav¬ ljena. Knjiga je izšla pozneje neizpremenjena še večkrat, tako leta 1903, 1905 in 1911. Omenjena bodi še razlaga cerkvenega leta ali „Slovenski Goffine". Knjigo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu že štirikrat, t. j. v letih 1854, 1858, 1881 (poslovenil Lambert Ferčnik) in leta 1910 (priredil monsignor Valentin Podgorc). Poleg perikop za vse cerkveno leto se je priredilo tudi nekaj izdaj listov in evangeljev za postni čas. Takšne so izšle v Ljubljani v letih 1768, 1773, 1789, 1804, 1817, 1826 in v Celovcu leta 1821. Razdelitev pričujoče knjige je ta-le: 1. Prvi del — Proprium de tempore — ob¬ sega liste in evangelje od 1. nedelje v adventu do poslednje pobinkoštne nedelje, natanko po rimski mašni knjigi, torej tudi liste in evangelje za vse dni svetega postnega časa. Liste in evangelje za odpravljene praznike ali sopraznike najdeš deloma v tem, deloma v posebnem oddelku drugega dela. 1 2. Drugi del ima dva odstavka: A) V prvem, splošnem odstavku se nahajajo listi in evangelji, ki so skupni raznim praznikom 1 Actiones et constitutiones Synodi dioecesanae Lavan- tinae anno 1900 institutae. Marburgi, 1901. Pag. 241. XI in godovom svetnikov — Commune Sanctorum. Ta splošni oddelek je natisnjen pred posebnim oddelkom zato, ker se jemljejo iz tega oddelka listi in evangelji za praznike in godove svetnikov, ki nimajo svojega lista ali evangelja. B) V drugem, posebnem odstavku — Proprium Sanctorum — so listi in evangelji za praznike in godove svetnikov in svetnic božjih, katerih spo¬ min slavimo v teku cerkvenega leta. V ta oddelek so bili sprejeti, kolikor mogoče, godovi vseh svet¬ nikov, ki jih častimo v Lavantinski škofiji. 3. Tretji del vsebuje trpljenje našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, pred¬ pisana branja: o zakramentu sv. zakona 1 , o četrti cerkveni zapovedi 2 , o starosti prvoobhajancev 3 , o pogostnem in vsakdanjem svetem obhajilu 4 , o sveti veri in o krščanskem življenju 5 ter navadne molitve pred pridigo in po pridigi 6 , posnete po velikem katekizmu. Splošnemu kazalu je pridejan abecedni imenik praznikov in godov. 1 Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo leta 1909. Štev. I. str. 2—6. — 2 Actiones et constit. Synodi dioec. Lavant. anno 1900 institutae. Marburgi, 1901. Cap. XXXVIII. pagg. 318 — 320. — 3 Cerkv. zaukaznik za Lavantinsko ško¬ fijo leta 1911. Štev. IV. str. 93—96. — 4 Synodus dioecesana Lavant. anno 1906 concita et facta. Marburgi, 1907. Cap. CX1X. pagg. 369—374. — ° Actiones et constit. Synodi dioeces. Lavantinae anno 1900 institutae. Marburgi, 1901. Cap. XXVII. pagg. 205—218. — c Sammlung spezieller Dis- ziplinar- und Pastoral - Vorschriften fiir die Lav. Diozese. Nr. XI. z dne 15. decembra 1847. Str. 17. XII Vse druge knjige listov in evangeljev, ki so bile dozdaj v rabi pri župnijskih cerkvah in po¬ družnicah, so s tem odpravljene in se od dne 1. januarja 1913 ne smejo več rabiti. Shranijo se naj v domačem arhivu ali pa se naj pošljejo škofijskemu muzeju. V Mariboru, na praznik Marijinega oznanjenja, dne 25. meseca marca 1911. Prvi del. Listi in evangelji za nedelje in Gospodove praznike in vse dni svetega posta. (Proprium de tempere). I. Božični čas. Prva nedelja v adventu. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 13, 11—14. ratje, vemo, da je že ura, ko naj vstanemo 11 od spanja. Sedaj je namreč naše vzveličanje bliže, ko takrat, ko smo postali verni. Noč je prešla, 12 dan pa se je približal. Vrzimo torej od sebe dela teme in oblecimo orožje luči. Kakor po dnevu po- 13 steno hodimo; ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in zavisti, temveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. 14 Evangelj sv. Lukeža 21, 25—33. B glisti čas je rekel Jezus svojim učen- ||' cem: Znamenja bodo na solncu in mesecu in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanj a tega, kar bo prišlo črez 25 26 i 27 28 29 30 31 32 33 4 5 6 7 8 9 2 Druga nedelja v adventu. ves svet, ker nebeške moči se bodo ma¬ jale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker se bli¬ ža vaše odrešenje. In povedal jim je priliko: Poglejte smokvo in vse drevje; kadar že brst poganja, veste, daje poletje blizu. Tako tudi vi, ko bote videli, da se to godi, vedite, daje blizu božje kraljestvo. Resnično, povem vam, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. --5^X5^ - Druga nedelja v adventu. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 15, 4 — 13. ratje, karkoli je pisano, je pisano v naše pod- učenje, da imamo upanje po potrpežljivosti in tolažbi pisem. Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bote med seboj ene misli po Jezusu Kristusu; da cnodušno z enimi ustmi hvalite Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato se sprejemajte med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel v čast božjo. Rečem namreč, da je postal Jezus Kristus služabnik obreze zavoljo resničnosti božje, da potrdi obljube očetov; narodi pa častijo Boga zavoljo usmiljenja, kakor je pisano: „Zato te bom, Gospod, hvalil med narodi in bom pel Druga nedelja v adventu. 3 tvojemu imenu? 1 In zopet pravi: „Veselite se, na- 10 rodi, z njegovim ljudstvom!“ 2 In zopet: „Hvalite 11 Gospoda vsi narodi, in poveličujte ga vsa ljudstva? 3 In zopet govori Izaija: „Korenina Jesejeva bo, in 12 v njega, ki bo vstal, da gospoduje narodom, bodo narodi upali.“ 4 Bog upanja pa vas naj napolni z 13 vsem veseljem in z mirom v verovanju, da obo¬ gatite v upanju in v moči Svetega Duha. Evangelj sv. Matevža 11, 2—10. isti čas, ko j e slišal J anez v j eči Kristu- 2 sova delaj e poslal dva svoj ih učencev in mu j e rekel: Si-li ti, ki ima priti, ali 3 naj čakamo drugega? In Jezus je odgovoril 4 in jima je rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla! Slepci spregledujejo, 5 hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mrtvi vstajajo in ubogim se evangelj oznanjuje. In blagor njemu, ki se 6 ne pohujša nad menoj. Ko sta pa odšla, 7 je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga maja veter? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, 8 oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki nosijo mehka oblačila, so v kraljevih hišah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem 9 vam, še več kakor preroka. Ta je namreč, 10 1 Ps. 17, 50. — 2 V. Mojz. 32, 43 po LXX. -- 3 Ps. 116, 1. — * Iz. 11, 10 po LXX. 1» 4 5 6 7 19 20 21 22 23 24 1 Mal. 3, 1. — Iz. 40, 3. Tretja nedelja v adventu. 4 5 o katerem je pisano: »Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, ka¬ teri bo pripravljal tvojo pot pred teboj. Tretja nedelja v adventu. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 4, 4 — 7. ratje, veselite se vselej v Gospodu; zopet re¬ čem, veselite se! Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizu. Nič naj vas ne skrbi, temveč v vsaki molitvi in prošnji z zahva¬ ljevanjem naj bodo znane vaše želje pred Bogom. In mir božji, ki presega ves um, varuj vaša srca in vaše misli v Kristusu Jesusu, Gospodu našem! Evangelj sv. Janeza 1, 19—28. glisti čas so poslali Judje iz Jeruzalema H duhovnike in levite k Janezu, naj ga — vprašajo: Kdo si ti? In je priznal in ni tajil in je priznal: Jaz nisem Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj? Ali si Elija? In je rekel: Nisem. Si-li prerok? In je odgo¬ voril : Nisem. Rekli so mu torej: Kdo pa si, da odgovor damo njim, ki so nas po¬ slali? Kaj praviš sam o sebi? Reče: „Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izaija." 3 Odposlanci pa so bili izmed fari- Četrta nedelja v adventu. zejev. In so ga vprašali in mu rekli: Kaj 25 torej krščuješ, če nisi ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je odgovoril, rekoč: 26 Jaz krščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je, ki pride 27 za menoj, ki je bil pred menoj, kateremu jaz nisem vreden odvezati jermenov nje¬ govih črevljev. To seje zgodilo v Betaniji 28 onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval. Četrta nedelja v adventu.* Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Kor inč a n oni 4, 1—5. ratje, tako naj nas ima vsakdo za služabnike 1 O Kristusove in oskrbnike božjih skrivnosti. Tu 2 pa se terja od oskrbnikov, da se kdo izkaže zvestega. Meni je pa prav malo na tem, da me sodite vi, ali 3 človeška sodba, pa tudi sam sebe ne sodim. Sicer 4 nimam ničesar na vesti; toda v tem nisem opra¬ vičen: Gospod je, ki me sodi. Ne sodite torej 5 pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo raz¬ svetli, kar je skritega v temi, in bo razodel misli src; in takrat bo imel vsak hvalo od Boga. Evangelj sv. Lukeža 3, 1—6. etnaj sto leto vlade cesarj a Tiberij a, ko je bil Poncij Pilat oskrbnik v Judeji, Herod četrtnik v Galileji, Filip njegov * Ako je ta nedelja predbožični dan, se namesto tega lista in evangelja bere list in evangelj za predbožični dan. 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Predbožični dan. brat pa četrtnik v Itureji in Trahonitski deželi, in Lizanija četrtnik v Abileni, pod velikima duhovnikoma Anom in Kajfom, je Gospod govoril Janezu, Caharijevemu sinu, v pu¬ ščavi. In je prišel v vso okolico Jordansko in je oznanjeval krst pokore v odpuščenje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov preroka Izaija: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, poravnajte nje¬ gove steze! Vsaka dolina se naj izpolni, in vsaka gora in vsak grič se naj zniža; in kar je krivega, bodi ravno, in kar je ostrega, naj bo gladka pot! In vse človeštvo bo vi¬ delo vzveličanje božje." 1 ——■ 24. decembra. Predbožični dan. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 1, 1—6. Ol| av el, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apo- stol, odločen za evangelj božji, ki ga je bil prej obljubil po svojih prerokih v svetih pismih o svojem Sinu, ki mu je bil rojen po mesu iz rodu Davidovega, ki je bil predodločen za Sina bož¬ jega v moči po Duhu posvečenja iz vstajenja od mrtvih, Jezusu Kristusu Gospodu našem, po ka¬ terem smo prejeli milost in apostolstvo, da spra- 1 Iz, 40, 3—5. Praznik rojstva Gospodovega. 7 vimo pod pokorščino vere za njegovo ime vse narode, med katerimi ste tudi vi, izvoljenci Jezusa 6 Kristusa, Gospoda našega. Evangelj sv. Matevža 1, 18—21. H I o je bila Marija, mati Jezusova, žaro- 18 | cena Jožefu, seje, preden stasesešla, - 1 znašla noseča od Svetega Duha. Jožef 19 pa, njen mož, ker je bil pravičen in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Ko 20 je pa to mislil, glej, prikazal se mu je angelj Gospodov v spanju, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije, svoje žene; kar je namreč v njej rojeno, je od Svetega Duha! Rodila bo pa sina, in imenuj 21 njegovo ime Jezus; ker on bo odrešil svoje ljudstvo njihovih grehov. 25. decembra. PRAZNIK ROJSTVA GOSPODOVEGA ali sveti božični praznik. Pri 1. sv. maši ali polnočnici. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Titu 2, 11-15. reljubi, prikazala seje milost Boga, Vzveličarja 11 našega, vsem ljudem, ki nas uči, da se od- 12 povemo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, ča- 13 kajoč vzveličavnega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga in Vzveličarja našega Jezusa Kri¬ stusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil 14 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 8 Praznik rojstva Gospodovega. vse krivice in da bi sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobra dela. To govori in opominjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu našem ! angelj sv. Lukeža 2, 1 — 14. isti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanj e j e bilo prvo pod Cirinom, oblastnikom v Siriji. In šli so vsi, da bi se popisali, vsak v svoje mesto. Šel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Ju¬ dejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da se popiše z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Pri godilo se je pa, ko sta bila tam, so se dopolnili dnevi, da bi porodila. In je porodila svo¬ jega prvorojenega Sina in ga je povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Bili so pa pa¬ stirji v tisti okolici, ki so bedeli in stražili po noči svojo čredo. In glej, angelj Go¬ spodov j e pristopil k njim in svetloba božja jih je obsvetila, in so se silno zbali. In angelj jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte, oznanim vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Vzveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamenje: Ev Praznik rojstva Gospodovega. 9 Našli bote dete, v plenice povito in v jasli položeno. In v hipu je bila pri angelju množica nebeške vojske, ki so Boga hva¬ lili in rekli: Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem dobre volje! Pri 2. sv. maši ali zornici. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Titu 3, 4—7. H reljubi, ko se je prikazala dobrotljivost in Iju- _beznivost Boga, našega Vzveličarja, nas je, ne iz del pravičnosti, ki smo jih mi storili, temveč po svojem usmiljenju vzveličal v kopeli prerojenja in prenovljenja Svetega Duha, katerega je izlil v nas obilno po Jezusu Kristusu, našem Vzveličarju, da bi z njegovo milostjo opravičeni po upanju, postali dediči večnega življenja, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Evangelj sv. Lukeža 2, 15—20. 'isti čas so pastirj i rekli med seboj: Poj - dim o do Betlehema in poglejmo to reč, ! ki seje zgodila, ki nam jo je naznanil Gospod! In so prišli urno, in so našli Ma¬ rijo in Jožefa in dete v jasli položeno. Ko so pa videli, so spoznali, kar jim je bilo rečeno o tem detetu. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim pravili pa¬ stirji. Marija pa je ohranila vse te besede in jih je premišljevala v svojem srcu. In 13 14 4 5 6 7 15 16 17 18 19 20 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 10 Praznik rojstva Gospodovega. pastirji so se vrnili in so častili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano. ~-.=o—♦—i-d—♦- — Pri 3. ali veliki sv. maši. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 1, 1 —12. H elikokrat in mnogovrstno je nekdaj Bog govoril _ očetom po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril po Sinu, katerega je postavil za dediča vseh reči, po katerem je ustvaril tudi svet; kateri, ko je odsvit njegovega veličastva in podoba nje¬ govega bistva, nosi vse z besedo svoje moči, ter je opravil očiščenje grehov, sedi na desnici veli¬ častva v visokosti in je toliko boljši od angeljev, kolikor odličnejše ime je dobil pred njimi. Kate¬ remu izmed angeljev namreč je kdaj rekel: „Ti si moj sin, danes sem te rodil?“ 1 In zopet: „Jaz bom njemu oče in on bo meni sin?" 2 In ko vpelje zopet Prvorojenca v svet, reče: „In molijo naj ga vsi angelji božji!" 3 In angeljem sicer pravi: „Svoje angelje dela duhove in svoje služabnike plamen ognja." 4 Sinu pa: „Tvoj sedež, Bog, je na vekov veke; žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva; ljubiš pravico, in sovražiš krivico; zato te je po- mazilil Bog, tvoj Bog, z oljeni veselja pred tvo¬ jimi tovariši." 5 In: „Ti, Gospod, si v začetku utrdil zemljo, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota 1 Ps. 2, 7. — 2 n. Kralj. 7, 14. - 8 Ps, 116, 7. — 4 Ps. 103, 4. — e Ps. 44 ; 7. g. Praznik rojstva Gospodovega. 11 prešla, ti pa ostaneš; in vsa se bota postarala kakor oblačilo, in kakor ogrinjalo ju boš izpre- 12 menil in se bota izpremenila; ti pa si zmeraj isti in tvojih let ne bo konec. “ 1 Evangelj sv. Janeza 1, 1 — 14. začetku je bila Beseda, in Beseda je 1 bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. 2 T a j e bila v začetku pri Bogu. V sej e po 3 njej storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V njej je bilo življenje, 4 in življenje je bilo luč ljudem. In luč v 5 temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, ki mu je bilo ime 6 Janez. Ta je prišel v pričevanje, da bi pri- 7 čal o luči, naj bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, temveč da bi pričal o luči. Bila 8 je prava luč, ki razsvetljuje vsakega člo- 9 veka, ki pride na ta svet. Na svetuje bil, 10 in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. V svojo last je prišel, in njegovi 11 ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je spre- 12 jelo, jim je dal oblast, da postanejo otroci božji, njim, ki verujejo v njegovo ime; ki 13 niso iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, temveč iz Boga rojeni. In Beseda 14 je meso postala (tukaj se poklekne) in je 1 Ps. 101, 26—28. 5 2 Praznik sv. Štefana, prvega mučenca. med nami prebivala, in smo videli njeno slavo, kot slavo edinoroj enega od Očeta, polna milosti in resnice. 26. decembra. Praznik sv. Štefana, prvega mučenca. 8 9 10 54 55 56 57 58 59 Berilo iz Dejanja apostolov 6, 8—10 in 7, 54-59. iste dni je Štefan, poln milosti in moči, delal čudeže in velika znamenja med ljudmi. Vstalo jih je pa nekaj iz shodnice, ki se imenuje Liber- tincev in Cirencev in Aleksandrijcev in tistih, ki so bili iz Cilicije in iz Azije, ter so se prepirali s Štefanom; in se niso mogli ustavljati modrosti in Duhu, ki je (v njem) govoril. — Ko so pa to slišali, so se raztogotili v svojih srcih in so škripali z zobmi zoper njega. Ker je pa bil poln Svetega Duha, se je ozrl proti nebu in je zagledal božje veličastvo, in Jezusa stati na desnici božji. In je rekel: Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega stati na desnici božji. Zavpili so pa z močnim glasom in so zatisnili svoja ušesa, in obenem vsi skup pla¬ nili nanj. In so ga pahnili iz mesta in pobijali s kamenjem, in priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. In so kamenjali Štefana, ki je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil in za¬ vpil z močnim glasom, rekoč: Gospod, ne pri¬ števaj jim tega greha! In ko je bil to izrekel, je zaspal v Gospodu. God sv. Janeza, apostola in evangelista. 13 Evangelj sv. Matevža 23, 34—39. c as J e rekel Jezus pismarjem in fa- ® H rizej em: Glej te, j az vam pošilj am pre- 34 »BJO r oke in modre in pismarj e, in nekatere izmed njih bote umorili in križali, in nekatere bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, da pride nad vas vsa 35 pravična kri, ki je bila prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do Caharija, sina Barahijevega, ki ste ga umorili med tem¬ pljem in altarjem. Resnično vam povem, vse 36 to bo prišlo nad ta rod. Jeruzalem, Jeruza- 37 lem, ki moriš preroke in kamenjaš tiste, ki so poslani k tebi; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoja pi- ščeta pod peruti, in nisi hotel! Glejte, vaša 38 hiša se vam bo pustila pusta! Zakaj, povem 39 vam, ne bote me videli odslej, dokler ne porečete: Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! —-MCOC-s-— 27. decembra. God sv. Janeza, apostola in evangelista. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—6. 1'^^dor se boji Boga, dela dobro, in kdor se drži 1 pravice, jo doseže in pride mu naproti, kakor 2 častita mati. Hranila ga bo s kruhom življenja in 3 razumnosti, in napajala ga bo z vodo vzveličavne 14 God sv. Janeza, apostola in evangelista. modrosti in ukoreninila se bo v njem, in ne bo 4 omahoval. In držala ga bo, in ne bo osramočen; 5 in ga bo povišala pri njegovih bližnjih. In vsredi zbora mu bo odprla usta, in ga bo napolnila z duhom modrosti in razumnosti, in ga bo oblekla z oblačilom slave. Veselje in radost mu bo nakla- 6 dala, in večno ime mu bo dal v dediščino Gospod, naš Bog. Evangelj sv. Janeza 21, 19—24. 19 20 21 22 23 24 H - " isti čas je rekel Jezus Petru: Pojdi za menoj! Peter se je pa obrnil in je videl slediti učenca, ki gaje Jezus lju¬ bil, ki je tudi pri večerji slonel na njegovih prsih, in je rekel: Gospod, kdo je, ki te bo izdal? Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu reče: Hočem, da ostane tako, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj! Razglasilo se je torej to govorjenje med brati, da tisti učenec ne umrje. Jezus mu pa ni rekel: Ne umrje; temveč: Hočem, da ostane tako, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ta je tisti učenec, ki pričuje o tem, in je pisal to; in vemo, da je njegovo pri¬ čevanje resnično. God nedolžnih otročičev. 15 28. decembra. God nedolžnih otročičev. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apo¬ stola Janeza 14, 1—5. H iste dni sem videl in glej, Jagnje je stalo na 1 gori Sionski in ž njim stoštiriinštirideset tiso¬ čeri, ki so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano na svojih čelih. In slišal sem glas z neba, 2 kakor glas mnogih vod in kakor glas velikega groma; in glas, ki sem ga slišal, je bil kakor glas citrarjev, citrajočih na svoje citre. In so peli kakor 3 novo pesem pred sedežem in pred štirimi ži¬ valmi in pred starejšini, in nihče ni mogel peti pesmi razen tistih stoinštiriinštirideset tisoč, ki so bili odkupljeni od zemlje. Ti so, ki se niso oskru¬ nili z ženami; device so namreč. Ti hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre. Ti so odkupljeni izmed 4 ljudi, prvine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih ni bilo najti laži; zakaj brez madeža so pred sedežem 5 božjim. Evangelj sv. Matevža 2, 13—18. isti čas seje prikazal angelj Gospodov Jožefu v spanju, rekoč: Vstani, vzemi dete in nj egovo mater in beži v Egipet, in bodi tam, dokler ti ne porečem! Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal. In je vstal in je vzel dete in njegovo ma¬ ter po noči, in je pobegnil v Egipet. In je bil ondi do Herodove smrti, da se je do- 13 14 15 16 God sv. Tomaža, škofa in mučenca. polnilo, kar je govoril Gospod po preroku, 16 ki pravi: „Iz Egipta sem poklical svojega sina/ 1 Ko je tedaj Herod videl, da so ga modri prekanili, se je silno razsrdil in je poslal in pomoril vse dečke, kar jih je bilo v Betlehemu in v vsi njegovi pokrajini dveletnih in mlajših, po času, ki ga je bil 17 izprašal od modrih. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju, 18 ki pravi: „Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik; Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni dala utolažiti, ker jih ni več/ 2 29. decembra. God sv. Tomaža, škofa in mučenca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 5, 1—6. ratje, vsak veliki duhovnik, izbran izmed ljudi, je za ljudi postavljen v to, kar se tiče Boga, da opravlja dare in žrtve za grehe, ki more usmi- 2 Ijenje imeti s tistimi, ki so nevedni in v^ zmoti, ker je tudi on obdan s slabostjo; in zato mora, 3 kakor za ljudstvo, tako tudi za sebe opravljati daritve za grehe. In nihče si ne jemlje časti, ra- 4 zen, kateri je od Boga poklican, kakor Aron. Tako tudi Kristus ni poveličal sebe, da bi postal veliki 5 duhovnik, temveč on, ki mu je govoril: „Moj sin ’ Oz. 11, 1. — 2 Jer. 13, 15. Nedelja pred novim letom. 17 si ti, danes sem te rodil." 1 Kakor pravi tudi na 6 drugem mestu: „Ti si duhovnik vekomaj po redu Melkizedekovem." 2 Evangelj sv. Janeza 10, 11 — 16. isti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najem¬ nik pa in kdor ni pastir, čigar niso ovce, vidi volka priti in popusti ovce in beži; in volk napade in razpodi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik in mu ni skrb za ovce. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje, in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene, in jaz poznam Očeta in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas; in bo en hlev in en pastir. J W--— -W- Nedelja pred novim letom. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 4, 1—7. večje pod varihi in oskrbniki do časa, kije določen od očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili 11 12 13 14 15 16 1 2 3 1 Ps. 2, 7. — 2 Ps. 109, 4. 2 4 5 6 7 33 34 35 36 37 38 39 18 Nedelja pred novim letom. majhni, sužnji pod prvim ukom sveta. Ko se je pa čas dopolnil, je poslal Bog svojega Sina, roje¬ nega iz žene in podložnega postavi, da odreši tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo posinovljenje. Ker ste pa sinovi, je poslal Bog Duha svojega Sina v vaša srca, ki kliče: Abba, Oče! In tako sedaj ni več hlapec, marveč sin; ako je pa sin, je tudi dedič po Bogu. Evangelj sv. Lukeža 2, 33—40. isti čas sta se Jožef in Marij a, Jezusova mati, čudila nad tem, kar seje govo¬ rilo o njem. In Simeon ju je blago¬ slovil in rekel Mariji, njegovi materi: Glej, ta je postavljen v padež in v vstajenje mnogim v Izraelu, in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo; in tvojo lastno dušo bo pre¬ sunil meč, da se razodenejo misli iz mno¬ gih src. In je bila prerokinja Ana, Fanu- elova hči, iz Aserjevega rodu; ta je bila zelo v letih in je po svojem devištvu ži¬ vela sedem let s svojim možem. In ta vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ki ni šla od templja, in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan. In ona je prišla tja ravno tisto uro in je častila Gospoda, in je govorila o njem vsem, ki so čakali Izraelovega odrešenja. In ko so vse do¬ polnili po postavi Gospodovi, so se vrnili God sv. Silvestra, papeža. 19 v Galilejo v svoje mesto Nazaret. Deček pa 40 je rastel in močen prihajal, poln modrosti, in milost božja je bila v njem. —— 31. decembra. God sv. Silvestra, papeža. Berilo iz 2. lista sv. apostola Pavla Tim o tej u 4, 1—8. reljubi, rotim te pred Bogom in Jezusom Kri- 1 stusom, ki bo sodil žive in mrtve po svojem prihodu in po svojem kraljestvu: oznanjuj besedo, 2 nejenjaj, bodisi priložno ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z vsem potrpljenjem in ukom. Prišel 3 bo namreč čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka, temveč si bodo po svojih željah izbirali učenike, ki ščegečejo ušesa; in bodo odvračali 4 ušesa od resnice, obračali pa se bodo k basnim. Ti pa čuj, prenašaj vse, opravljaj delo evangelista, 5 izpolnjuj svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč se 6 že žrtvujem in bliža se čas moje razveze. Dobri 7 boj sem bojeval, tek sem dokončal, vero ohranil. Sedaj mi je prihranjena krona pravice, ki mi jo 8 bo dal tisti dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, temveč tudi tistim, kateri ljubijo njegov prihod. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. isti čas je rekel svojim učencem: Vaša 35 ledja naj bodo opasana in svetilnice prižgane v vaših rokah; in bodite po- 36 2* 20 Praznik obrezovanja Gospodovega. dobni ljudem, ki pričakujejo svojega gospo¬ da, kdaj se vrne od ženitnine, da mu takoj 37 odprejo, ko pride in potrka. Blagor tistim hlapcem, ki jih gospod, kadar pride, najde bedeče. Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih bo posadil k mizi, in bo pri- 38 stopil ter jim bo stregel. In ako pride ob drugi straži, in ako ob tretji straži pride in jih tako najde, blagor tistim hlapcem’ 39 To pa vedite, da ko bi vedel hišni gospo¬ dar, katero uro pride tat, bi gotovo čul in 40 bi ne pustil podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pripravljeni; ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo prišel Sin človekov! 1. januarja. PRAZNIK OBREZOVANJA GOSPODOVEGA ali novega leta dan. 11 12 13 14 Berilo iz lista sv. apostola Pavla Titu 2, 11—15. Oglreljubi, prikazala se je milost Boga Vzveličarja OSal našega vsem ljudem, ki nas uči, da se od¬ povemo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, ča¬ kajoč vzveličavnega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga in Vzveličarja našega Jezusa Kri¬ stusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice in da bi sebi očistil prijetno ljudstvo, Nedelja pred razglašenjem Gospodovim. 21 vneto za dobra dela. To govori in opominjaj v 15 Kristusu Jezusu, Gospodu našem ! Evangelj sv. Lukeža 2, 21. n Isti čas, ko je bilo dopolnjenih osem 21 dni, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ki je bilo ime¬ novano od angelja, preden je bil spočet v materinem telesu. Nedelja pred razglašenjem Gospodovim. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 4, 1—7. ratje, dokler je dedič majhen, se ne razloči od 1 hlapca, dasiravno je gospodar vsega; temveč 2 je pod varihi in oskrbniki do časa, ki je določen od očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili 3 majhni, sužnji pod prvim ukom sveta. Ko se je 4 pa čas dopolnil, je poslal Bog svojega Sina, roje¬ nega iz žene in podložnega postavi, da odreši tiste, 5 ki so bili pod postavo, da prejmemo posinovljenje. Ker ste pa sinovi, je poslal Bog Duha svojega 6 Sina v vaša srca, ki kliče: Abba, Oče! In tako 7 sedaj ni več hlapec, marveč sin, ako je pa sin, je tudi dedič po Bogu. Evangelj sv. Matevža 2, 19—23. isti čas, ko je bil Herod umrl, glej, se 19 angelj Gospodov prikaže v spanju Jožefu v Egiptu, rekoč: Vstani in 20 Praznik razglašanja Gospodovega. vzemi dete in njegovo mater, ter pojdi v izra¬ elsko zemljo, zakaj pomrli so, kateri so stregli 21 detetu po življenju! In je vstal in vzel dete in njegovo mater, in je prišel v izraelsko 22 zemljo. Ko je pa slišal, da kraljuje Arhelaj v Judeji namesto Heroda, svojega očeta, se je bal tja iti; in opomnjen v spanju, se 23 je ognil na Galilejsko. In je prišel in je prebival v mestu, ki mu je ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je rečeno po pre¬ roku, da bo Nazarejec imenovan. -- 6. januarja. PRAZNIK RAZGLAŠENJA GOSPODOVEGA ali sv. treh Kraljev. 1 2 3 4 5 6 Berilo iz preroka Izaija 60, 1 — 6. ^^^stani, daj se razsvetliti, Jeruzalem; ker je prišla tvoja luč in Gospodovo veličastvo je izšlo nad teboj ! Zakaj glej, tema pokriva zemljo in mrak ljudstva; nad teboj pa bo izšel Gospod in njegova slava se bo videla v tebi! In narodi bodo hodili v tvoji luči in kralji v svetlobi, ki ti vzhaja. Po¬ vzdigni na okrog svoje oči in glej, vsi ti se zbi¬ rajo in prihajajo k tebi; tvoji sinovi bodo prišli od daleč in tvoje hčere bodo vstajale od vseh strani! Takrat boš videl in boš poln veselja, in tvoje srce se bo čudilo in razširjalo, ko se bo obrnila k tebi množica morja in bo prišla moč narodov k tebi. Povodenj kamel te bo zagrnila, Praznik razglašenja Gospodovega. 23 dromedarji iz Madjana in Efe; vsi iz Sabe bodo prišli in bodo prinesli zlata in kadila, in bodo oznanjevali hvalo Gospodovo. Evangelj sv. Matevža 2, 1 — 12. oje bil Jezus rojen v Betlehemu na Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej, so prišli modri izjutrovega v Je¬ ruzalem, rekoč: Kje je kralj Judov, ki se je rodil? Zakaj videli smo njegovo zvezdo na Jutro vem in smo ga prišli molit. Ko je pa kralj Herod to slišal, se je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In je sklical vse velike duhovnike in pismarje ljudstva in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Judejskem; ker tako je pisano po preroku: „In ti, Betlehem, zemlja Judova, nisi ni¬ kakor najmanjši med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe bo izšel vojvoda, ki bo vladal moje ljudstvo Izrael." 1 Tedaj je Herod poklical modre skrivaj in jih je skrbno izpraševal o času, v katerem se jim je prikazala zvezda. In jih je poslal v Betlehem in je rekel: Pojdite in skrbno poprašujte po detetu in ko ga najdete, pri¬ dite mi povedat, da tudi jaz grem in ga 1 2 3 4 5 6 7 8 i Mih. 5, 2. 9 10 11 12 1 2 3 4 5 24 Prva nedelja po razglašenju Gospodovem. molim! In ko so slišali kralja, so odšli; in glej, zvezda, ki so jo bili videli na Jutro- vem, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala zgoraj, kjer je bilo dete. Ko so pa ugledali zvezdo, so se silno razveselili. In so šli v hišo in so našli dete z Marijo, njegovo materjo, in so (predenj) padli in so ga molili, (tukaj se poklekne) ter so odprli svoje zaklade in so mu darovali zlata, ka¬ dila in mire. In ko so prejeli v spanju opomin, naj se ne vračajo k Herodu, so se po drugem potu vrnili v svojo deželo. Prva nedelja po razglašenju Gospodovem. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 12, 1—5. l^^ratje, prosim vas pri usmiljenju božjem, da date svoja telesa v živ, svet in Bogu prijeten dar, da bo vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, temveč obnovite se z obnov- Ijenjem svojega duha, da spoznate, kaj je dobra, prijetna in popolna volja božja! Zakaj po milosti, katera mi je dana, rečem vsem, ki so med vami: Nikar ne modrujte bolj, ko se spodobi modro¬ vati, marveč modrujte, kar je prav, kakor je po¬ delil Bog vsakemu mero vere! Kakor imamo nam¬ reč v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, sleherni pa smo drug drugega udje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem, Prva nedelja po razglašenju Gospodovem. 25 Evangelj sv. Lukeža 2, 42—52. H o je bil Jezus dvanajst let star, so šli 42 njegovi starši v Jeruzalem po navadi praznika. In ko so se vračali po do- 43 končanih dneh, je ostal deček Jezus v Jeruza¬ lemu, in nj ego vi starši tega niso vedeli. Menili 44 so pa, da je pri tovarišiji in so šli dan hoda, in so ga iskali med sorodniki in znanci. Ko 45 ga ne najdejo, se vrnejo v Jeruzalem in ga iščejo. In prigodi se, da ga najdejo črez 46 tri dni v templju sedečega v sredi učeni¬ kov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi 47 pa, ki so ga slišali, so se čudili njegovemu razumu in njegovim odgovorom. In ko ga 48 ugledajo, se zavzemejo, in njegova mati reče: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala! In 49 jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mo¬ jega Očeta? In ona nista razumela besede, 50 ki j° J e jima govoril. In je šel ž njima in 51 je prišel v Nazaret, in jima je bil pokoren. In njegova mati je ohranila vse te besede v svojem srcu. In Jezus je rastel v mo- 52 drosti in starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh. -»e — 1 2 3 4 5 6 29 30 31 32 33 26 Osmina praznika razglašenja Gospodovega. Osmina praznika razglašenja Gospodovega. Berilo iz preroka Izaija 60, 1 — 6. H stani, daj se razsvetliti, Jeruzalem; ker je prišla tvoja luč in Gospodovo veličastvo je izšlo nad teboj! Zakaj glej, tema pokriva zemljo in mrak ljudstva; nad teboj pa bo izšel Gospod in njegova slava se bo videla v tebi! In narodi bodo hodili v tvoji luči in kralji v svetlobi, ki ti vzhaja. Po¬ vzdigni na okrog svoje oči in glej, vsi ti se zbi¬ rajo in prihajajo k tebi; tvoji sinovi bodo prišli od daleč in tvoje hčere bodo vstajale od vseh strani! Takrat boš videl in boš poln veselja, in tvoje srce se bo čudilo in razširjalo, ko se bo obrnila k tebi množica morja in bo prišla moč narodov k tebi. Povodenj kamel te bo zagrnila, dromedarji iz Madjana in Ete; vsi iz Sabe bodo prišli in bodo prinesli zlata in kadila, in bodo oznanjevali hvalo Gospodovo. Evangelj sv. Janeza 1, 29—34. isti čas je zagledal Janez Jezusa, da pride k nj emu, in j e rekel: Glej, Jagnj e božj e, glej, ki odj emlj e greh sveta! Ta je, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je bil pred menoj; ker on je bil prej od mene. In jaz ga nisem poznal; ali da se razodene v Izraelu, zato sem prišel jaz krščevat v vodi. In Janez je pričal, rekoč: Videl sem Duha kakor goloba priti z neba, in je ostal nad njim. In jaz ga nisem po- Druga nedelja po razglašenju Gospodovem. 27 znal: toda on, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: Na kogar boš videl Duha priti in nad njim ostati, ta je, ki krščuje v Svetem Duhu. In jaz sem videl in sem pričal, da je ta Sin božji. Druga nedelja po razglašenju Gospodovem. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 12, 6—16. ratje, po milosti, ki nam je dana, imamo razne darove: ali prerokovanje, po meri vere; ali službo, v služenju; ali kdor uči, v podučevanju; kdor opominja, v opominjanju; kdor podeljuje, v preprostosti; kdor je postavljen črez druge, v skrbi; kdor skazuje usmiljenje, v veselju. Ljubezen bodi brez hinavščine; sovražite hudo, držite se dobrega! Z bratsko ljubeznijo se ljubite med seboj; s spo¬ štovanjem pridite naproti drug drugemu! Ne bo¬ dite leni v skrbi; bodite goreči v duhu; služite Gospodu; v upanju bodite veseli, v nadlogi potr¬ pežljivi, v molitvi stanovitni; pomagajte svetim v potrebščinah; tujce radi sprejemajte! Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjanje, blagoslavljajte in ne prekli¬ njajte! Veselite se z veselimi; jokajte z jokajočimi! Bodite ene misli med seboj; nikar si ne domiš¬ ljajte visokih reči, temveč držite se nizkih! Evangelj sv. Janeza 2, 1 — 11. isti čas je bila ženitnina v Kani galilej¬ ski, in Jezusova matije bila tam. Po¬ vabljen je bil pa tudi Jezus in njegovi 34 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 16 17 28 Tretja nedelja po razglašanju Gospodovem. učenci na ženitnino. In ko je pošlo vino, reče Jezusova mati njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Žena, kaj je meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Njegova mati reče služabnikom : Karkoli vam reče, storite! Bilo je pa tam šest kamenitih vrčev, postavljenih po šegi judovskega očiščevanja, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite vrče z vodo! In sojih napolnili do vrha. In Jezus jim reče: Zaj- mite sedaj in nesite starejšinu! In so nesli. Ko je pa starejšina okusil v vino izpre- menjeno vodo in ni vedel, odkod je, (slu¬ žabniki pa, ki so zajemali vodo, so vedeli), pokliče starejšina ženina in mu reče: Vsak človek da najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si prihranil dobro vino dosedaj. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani galilejski in je raz¬ odel svojo veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali. Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 12, 16—21. if|$| ra b e , ne bodite modri sami pri sebi! Nikomur ne vračujte hudega s hudim; prizadevajte si za dobro, ne le pred Bogom, temveč tudi pred Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem. 29 vsemi ljudmi! Ako je mogoče, kolikor je na vas, 18 imejte mir z vsemi ljudmi! Ne delajte si sami 19 pravice, preljubi, temveč dajte prostor jezi (bošji)\ Zakaj pisano je: „Meni gre maščevanje; jaz bom povrnil, govori Gospod/ * * * * * * * * * k 1 Temveč, ako je tvoj 20 sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti. Zakaj, če to storiš, mu boš nosil žerjavico na glavo. Nc daj se premagati hudemu, temveč 21 premagaj hudo z dobrim! Evangelj sv. Matevža 8, 1 — 13. HS isti čas, ko j e Jezus šel z gore, j e šla za 1 ® M njim velika množica Ij udstva. In glej, 2 gobav je prišel in gaje molil, rekoč: Gospod, ako hočeš, me moreš očistiti. In 3 Jezus je stegnil roko in se ga je dotaknil, rekoč: Hočem, bodi očiščen! In takoj je bil očiščen svojih gob. In Jezus mu je rekel: 4 Glej, da ne poveš nikomur; temveč pojdi in izkaži se duhovniku, in opravi dar, ki gaje Mojzes zapovedal, njim v pričevanje! Ko je pa prišel v Kafarnaum, je pristopil 5 k njemu stotnik, ki ga je prosil in je rekel: 6 Gospod, moj hlapec leži doma mrtvouden in ga hudo vije. In Jezus mu reče: Prišel 7 bom in ga bom ozdravil. In stotnik od- 8 govori in reče: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho; temveč reci le z 1 5. Mojz. 32, 35. 30 Četrta nedelja po razglašenju Gospodovem. 9 besedo in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre, in onemu: Pridi, in pride; in 10 svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil in je rekel tistim, ki so šli za njim: Resnično vam povem, tolike vere nisem našel v 11 Izraelu. Povem vam pa, da jih bo prišlo veliko od vzhoda in zahoda, in bodo se¬ deli pri mizi z Abrahamom in Izakom in 12 Jakobom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v zunanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. 13 In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti naj zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro. 6 c»: Četrta nedelja po razglašenju Gospodovem. 8 9 Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 13, 8—10. e, nikomur ne bodite nič dolžni, razen da ljubite med seboj; kdor namreč bližnjega ljubi, je dopolnil postavo! Zakaj to: ne prešestuj, ne ubijaj, ne kradi, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga zapoved, je obse¬ žena v teh besedah: Ljubi svojega bližnjega, kakor Peta nedelja po razglašenju Gospodovem. 31 samega sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela hu- 10 dega. Ljubezen je torej izpolnitev postave. Evangelj sv. Matevža 8, 23—27. ti čas je stopil Jezus v čolnič, in nje- 23 ovi učenci so šli za njim. In glej, 24 etik vihar se vzdigne na morju tako, da so valovi čolnič pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci so pristopili k njemu in 25 so ga vzbudili, rekoč: Gospod, otmi nas, poginjamo! In Jezus jim je rekel: Kaj ste 26 boječi, maloverni? Nato je vstal in je za¬ povedal vetrovom in morju, in je nastala velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč: 27 Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje? Peta nedelja po razglašenju Gospodovem. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Kološanom 3, 12—17. je, oblecite kakor izvoljenci božji, sveti in 12 ibi, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, po- pohlevnost, potrpežljivost! Prenašajte drug 13 drugega in odpuščajte si med seboj, ako ima kdo črez koga pritožbo; kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi! Vrhu vsega tega pa imejte ljubezen, 14 kar je vez popolnosti, in mir Kristusov naj veselo 15 gospoduje v vaših srcih, h kateremu ste tudi po¬ klicani v enem telesu; in bodite hvaležni! Beseda 16 Kristusova naj prebiva obilno v vas z vso mo- nižnost, 32 Peta nedelja po razglašenju Gospodovem. drostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmimi, pojte Bogu hva- 17 ležno v svojih srcih! Vse, karkoli delate v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, zahvaljujoč Boga in Očeta po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Evangelj sv. Matevža 13, 24—30. isti čas je povedal Jezus množicam to¬ le priliko, rekoč: Nebeško kraljestvo j e podobno človeku, ki j e vsej al dobro 25 seme na svojo njivo. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in je prisejal 26 ljuljke med pšenico, in je odšel. Ko je pa setev zrastla in šla v klasje, tedaj se je 27 prikazala tudi ljuljka. Pristopili so pa hlapci hišnega gospodarja in so mu rekli: Gospod, ali nisi dobrega semena vsejal na svojo 28 njivo? Odkod ima torej ljuljko? In jim reče: Sovražen človek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Hočeš-li, da gremo in jo 29 poberemo? In reče: Ne, da morda pobiraj e ljuljko ne izrujete ž njo vred tudi pšenice. 30 Pustite oboje rasti do žetve; in ob času žetve porečem ženjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico! Šesta nedelja po razglašenju Gospodovem. 33 Šesta nedelja po razglašenju Gospodovem. Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Tesaloničan om 1, 2—10. ratje, hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse in vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, spominjajoč se dejanja vaše vere in truda in ljubezni in stanovitnosti v upanju na našega Gospoda Jezusa Kristusa pred našim Bogom in Očetom, vedoč, od Boga ljubljeni bratje, za vašo izvolitev; ker naš evangelj ni bil pri vas le v be¬ sedi, marveč tudi v moči in v Svetem Duhu in v veliki obilnosti; kakor veste, kakšni smo bili med vami zavoljo vas. In vi ste postali posnemavci naši in Gospodovi, ker ste sprejeli besedo v ve¬ likih nadlogah z veseljem Svetega Duha tako, da ste postali vzgled vsem vernikom v Macedoniji in Ahaji. Od vas se je namreč razglasila beseda Gospodova ne le po Macedoniji in po Ahaji, temveč tudi na vse kraje je šla vaša vera, ki jo imate v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami pripovedujete o nas, kako smo bili pri vas sprejeti in kako ste se obrnili od malikov k Bogu, da služite živemu in pravemu Bogu in pri¬ čakujete njegovega Sina z nebes, (katerega je od mrtvih obudil), Jezusa, ki nas je otel prihodnje jeze. Evangelj sv. Matevža 13, 31—35. Kg glisti cas je povedal J esus množicam to- 111 lil l e Priliko, rekoč: Nebeško kraljestvo j e podobno gorčičnemu zrnu, katero je človek vzel in vsejal na svojo njivo. To je 2: 3 4 5 6 7' 8 9 10 31 32 34 Šesta nedelja po razglašenju Gospodovem. sicer najmanjše izmed vseh semen: ko pa zraste, je večje ko vsa zelišča, in po¬ stane drevo tako, da pridejo ptice neba in 33 prebivajo na njegovih vejah. Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno kvasu, ki ga je žena vzela in vme¬ sila med tri merice moke, da se je vse 34 skvasilo. Vse to je Jezus množicam govoril 35 v prilikah in brez prilik jim ni govoril; da se je dopolnilo, kar je bilo rečeno po pre¬ roku, ki pravi: „Odprl bom v prilikah svoja usta in bom razodeval, kar je bilo skrito od začetka sveta. 1 Ps. 77, 2. Prva prcdpepelnična nedelja ali septuagezima. 35 II. Velikonočni čas. Prva predpepelnična nedelja ali septuagezima. Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 9, 24 — 27 in 10, 1—5. e, ne veste li, da tisti, ki tekajo na tekališču, 24 iejo sicer vsi, pa le eden dobi darilo? Te¬ cite tako, da ga dosežete! Vsak pa, ki tekmuje v 25 borbi, se zdržuje vsega, in oni sicer, da prejmejo strohljiv venec, mi pa nestrohljiv. Jaz torej tečem 26 tako, ne kakor na negotovo, se bojujem tako, ne kakor da bi mahal po vetru, marveč tarem svoje 27 telo in ga devam v sužnost, da, ko učim druge, bi ne bil sam zavržen. Nočem namreč, bratje, da 1 bi ne vedeli, da so naši očetje bili vsi pod oblakom in so šli vsi skoz morje, in so bili vsi v Mozesu 2 krščeni v oblaku in v morju; in so uživali vsi 3 eno duhovno jed in so pili vsi eno duhovno pi- 4 jačo, (pili pa so iz duhovne skale, ki je hodila za njimi, skala pa je bila Kristus); pa njih več ni 5 bilo Bogu všeč. Evangelj sv. Matevža 20, 1 — 16. ~ is ti čas j e govorilj ezus svoj im učen cem to priliko: Nebeško kraljestvo je po- i dobno gospodarj u, kij e šel zj utraj zgo¬ daj najemat delavcev v svoj vinograd. Ko je 2 pa najel delavcev po denarju na dan, jih je poslal v svoj vinograd. In ob tretji uri 3 je šel vun in je videl druge, da stojijo na trgu brez dela, in jim je rekel: Pojdite 4 36 Prva predpepelnična nedelja ali septuagezima. tudi vi v moj vinograd, in kar bo prav, 5 vam bom dal! Oni so pa šli. Zopet je šel vun ob šesti in deveti uri in je storil ravno 6 tako. Okoli enajste ure pa je šel vun in je našel druge postajati in jim reče: Kaj 7 stojite tukaj ves dan brez dela? Odgovo¬ rijo mu: Ker nas ni nihče najel. In jim 8 reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd! Ko se je pa zmračilo, reče gospod vinograda svojemu hišniku: Pokliči delavce in jim daj plačilo, počenši od poslednjih do prvih! 9 Pristopili so pa tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure in so prejeli vsak po en denar. 10 Ko so pa prišli tudi prvi, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni so prejeli po 11 en denar. In ko so ga prejeli, so godrnjali 12 nad gospodarjem, rekoč: Ti poslednji so delali eno uro in storil si jih enake nam. ki smo prenašali težo in vročino 13 dneva. On je pa odgovoril in je rekel enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; 14 ali se nisi za denar pogodil z menoj? Vzemi,, kar je tvojega in pojdi; hočem pa tudi 15 temu poslednjemu dati, kolikor tebi! Ali ne smem storiti, kar hočem? Je-li tvoje oko 16 hudobno, ker sem jaz dober? Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji; zakaj ve¬ liko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih. Druga predpepelnična nedelja ali seksagezima. , 37 Druga predpepelnična nedelja ali seksagezima. Berilo iz 2. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 11, 19—33 in 12, 1—9. ratje, radi prenašate nespametne, ker ste sami 19 pametni. Trpite, če vas kdo usužnjuje, če vas 20 kdo objeda, če vam kdo jemlje, če se kdo povzdi¬ guje, če vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečem, 21 kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemer si kdo kaj upa, (po nespameti govorim), si upam tudi jaz. Hebrejci so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; 22 zarod Abrahamov so, jaz tudi; služabniki Kristu- 23 sovi so, (kakor manj pameten rečem), jaz še več; v premnogih nadlogah, še večkrat v ječah, v ranah črez mero, v smrtnih nevarnostih velikokrat. Od 24 Judov sem jih dobil petkrat po štirideset, manj eno. Trikrat sem bil tepen s šibami, enkrat ka- 25 menjan, trikrat sem se potopil z ladjo, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat na potih, v 26 nevarnostih na vodah, v nevarnostih med razboj¬ niki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnjivimi brati; v trudu in trpljenju, v mnogem 27 bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti, vrhu tega, kar je zunanjega, moji 28 vsakdanji opravki in skrb za vse cerkve. Kdo 29 omaguje, in jaz ne omagujem? Kdo se pohujša, in mene ne peče? Ako se je treba hvaliti, se bom 30 hvalil s svojimi slabostmi. Bog in Oče našega Go- 31 spoda Jezusa Kristusa, ki je hvaljen vekomaj, ve, da ne lažem. V Damasku je dal namestnik kralja 32 33 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4 5 6 38 Druga predpepelnična nedelja ali seksagezima. Areta stražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel; pa skozi okno so me spustili v košu po zidu, in tako sem ušel njegovim rokam. Ako se je treba hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prikazni in razodetij Gospodovih. Vem za človeka v Kristusu, ki je bil pred štirinajstimi leti (ali v telesu ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve) zamaknjen v tretje nebo. In vem za tega človeka, da je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve) za¬ maknjen v raj in je slišal skrivnostne besede, katerih človeku ni pripuščeno govoriti. Zavoljo tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razen v svojih slabostih. Zakaj ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil nespameten, ker bi govoril resnico, zdržim se pa, da ne misli kdo o meni več, kakor kar vidi na meni ali kar sliši od mene. In da se zavoljo velikega razodetja ne prevzamem, mi je dano želo v moje meso, služabnik satanov, da me bije. Zato sem prosil trikrat Gospoda, da bi odstopil od mene; pa mi je rekel: Zadostuje ti moja milost, ker moč se izpopolnjuje v slabosti. Rad se bom torej hvalil s svojimi slabostmi, da prebiva v meni moč Kristusova. Evangelj sv. Lukeža 8, 4—15. isti čas, ko se je sešla velika množica in so prihiteli iz mest k Jezusu, je re¬ kel v priliki:Sejavec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je padlo nekaj poleg pota in je bilo pohojeno, in ptice neba so ga pozobale. In drugo je padlo Druga predpepelnična nedelja ali seksagezima. 39 na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. In drugo je padlo med 7 trnje; in trnje, ki je rasti o ž njim vred, ga je zadušilo. In drugo je padlo v dobro 8 zemljo; in je rastlo in dalo stoteren sad. Ko je to rekel, je zavpil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! Njegovi učenci 9 pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on 10 jim je rekel: Vam je dano vedeti skriv¬ nosti božjega kraljestva, drugim pa v pri¬ likah, da gledajoč ne vidijo, in poslušajoč ne umejo. Prilika je pa to: Seme je božja 11 beseda. Kateri so pa poleg pota, so tisti, 12 ki slišijo, potem pride hudič in vzame be¬ sedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne vzveličajo. Kateri so pa na skali, so tisti, 13 ki, kadar slišijo, z veseljem sprejmejo be¬ sedo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo in ob času izkušnjave odstopijo. Katero pa je padlo med trnje, so tisti, ki 14 so slišali in gredo in se zadušijo v skrbeh in v bogastvu in nasladnostih življenja in ne obrodijo sadu. Katero pa je padlo v 15 dobro zemljo, so tisti, ki besedo slišijo in jo ohranijo v dobrem in najboljšem srcu in obrodijo sad v potrpljenju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 40 Tretja predpepelnična nedelja ali kvinkvagezima. Tretja predpepelnična nedelja ali kvinkvage¬ zima. Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 13, 1—13. ratje, ko bi govoril človeške in angeljske jezike, pa bi ne imel ljubezni, bi bil kakor brneč bron ali zvenčeč škrobotec. In ko bi imel dar prero¬ kovanja in bi vedel vse skrivnosti in bi imel vso učenost; in ko bi imel vso vero tako, da bi pre¬ stavljal gore, pa bi ne imel ljubezni, nisem nič. In ko bi razdal ubožcem v živež vse svoje pre¬ moženje, in ko bi dal svoje telo, da se sežgem, pa bi ne imel ljubezni, mi nič ne pomaga. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevošč¬ ljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti- lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse pre¬ nese. Ljubezen nikdar ne mine, četudi bodo mi¬ nila prerokovanja in bodo nehali jeziki in bo prešla učenost. Deloma namreč spoznavamo in deloma prerokujemo. Ko pa pride, kar je po¬ polno, bo nehalo, kar je deloma. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, sem sodil kakor otrok, sem mislil kakor otrok; ko pa sem postal mož, sem opustil, kar je bilo otročjega. Sedaj gledamo skozi zrcalo, kakor v megli; takrat pa bomo gle¬ dali od obličja v obličje. Sedaj spoznavam le de¬ loma; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spo¬ znan. Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; naj večja med temi pa je ljubezen. Tretja predpepelnična nedeija ali kvinkvagezima. 41 Evangelj sv. Lukeža IS, 31—43. ističasje vzel Jezus dvanajstere k sebi 31 in jim je rekel: Glejte, gremo gori v Jeruzalem in dopolnilo se bo vse, kar so pisali preroki o Sinu človekovem. Izdali 32 ga bodo namreč nevernikom in ga bodo za¬ sramovali in bičali in zapij uvali; in potem, 33 ko ga bodo bičali, ga bodo umorili; in tretji dan bo vstal. Oni pa tega nič niso 34 umeli, in ta beseda jim je bila zakrita, in niso umeli, kar jim je bil povedal. Prigo- 35 dilo se je pa, ko se je približal Jerihi, je slepec sedel ob potu in je prosil vbo- gajme. In ko je slišal množico mimo iti, 36 je vprašal, kaj bi to bilo? Povedali so mu 37 pa, da gre Jezus Nazareški mimo. In je 38 vpil, rekoč: Jezus, sin Davidov, usmili se me! In spredaj gredoči so ga svarili, naj 39 molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me! Jezus pa je obstal in gaje 40 velel k sebi pripeljati. In ko se je pribli¬ žal, ga je vprašal, rekoč: Kaj hočeš, da ti 41 storim? On pa je rekel: Gospod, da vidim. In Jezus mu je rekel: Spreglej! Tvoja vera 42 ti je pomagala. In precej je spregledal in 43 je šel za njim in je hvalil Boga. In vse ljudstvo, ko j e to videlo, j e daj alo Bogu hvalo. 12 13 14 15 16 17 18 19 16 42 Pepelnična sreda. Pepelnična sreda. Berilo iz preroka Joela 2, 12—19. o govori Gospod: Izpreobrnite se k meni z vsem svojim srcem, s postom in z jokom in s plakanjem! In pretrgajte svoja srca, ne pa svojih oblačil, in izpreobrnite se h Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in usmiljen, potrpežljiv in velikega usmiljenja in vzvišan nad hudobijo! Kdo ve, če se ne bo obrnil in pustil za seboj blago¬ slova, jedilnega in pitnega daru za Gospoda vašega Boga? Trobite s trobento na Sionu, posvečujte post, skličite shod, zberite ljudstvo, posvetite srenjo, združite starčke; zberite otroke in dojence; naj gre ženin iz svojega hrama in nevesta iz svoje postelje! Med vežo in altarjem naj plakajo duhov¬ niki, služabniki Gospodovi, in naj rečejo: Priza¬ nesi, Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu; in ne daj svoje lastnine v zasmeh, da bi nevernki go¬ spodovali nad njimi! Zakaj bi se reklo med narodi:: Kje je njih Bog? In zavzel se bo Gospod za svojo, deželo in bo prizanesel svojemu ljudstvu. In Go¬ spod je odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: Glej,, poslal vam bom žita in vina in olja in se bote: nasitili ž njimi, in nič več vas ne bom dal v za¬ smeh nevernikom, govori vsemogočni Gospod. angelj sv. Matevža 6, 16—21. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kadar se postite, ne delajte se žalostnih, kakor hinavci: grdijo nam¬ reč svoje obraze, da bi ljudje videli, da se Ev Četrtek po pepelnici. 43 postijo. Resnično, povem vam. prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš, po- 17 maži svojo glavo in umij svoj obraz, da ne bodo ljudje videli, da se postiš, mar- is več tvoj Oče, ki je na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer 19 jih konča rja in molj, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo! Temveč nabirajte 20 si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rja ne molj, in kjer jih tatje ne iz¬ kopljejo in ne ukradejo! Kjer je namreč 21 tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Četrtek po pepelnici. Berilo iz preroka Izaija 38, 1—6. iste dni je Ezekija zbolel na smrt, in prišel je k njemu prerok Izaija, Amosov sin, in mu je rekel: To govori Gospod: Oskrbi svojo hišo, ker boš umrl in ne boš živel! In Ezekija je obrnil svoj obraz k steni in je molil h Gospodu in rekel: Prosim, Gospod, spomni se vendar, kako sem hodil pred teboj v resnici in s popolnim srcem, in sem delal, kar je dobro pred tvojimi očmi! In Ezekija se je bridko jokal. In prišla je k Izaiju Gospodova beseda, rekoč: Pojdi in povej Ezekiju: To govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev in sem videl tvoje solze; glej, pridal bom tvojim dnem petnajst let, in iz 1 2 3 4 5 6 44 Četrtek po pepelnici. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 roke kralja Asircev bom otel tebe in to mesto, in ga bom varoval, pravi vsemogočni Gospod. Evangelj sv. Matevža 8, 5—13. isti čas, ko j e J ezus prišel vKafarnaum, je pristopil k njemu stotnik, ki gaje prosil in je rekel: Gospod, moj hlapec leži doma mrtvouden in ga hudo vije. In Jezus mu reče: Prišel bom in ga bom ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho; temveč reci le z besedo, in ozdravljen bo moj hla¬ pec! Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in onemu: Pridi, in pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil in je rekel tistim, ki so šli za njim: Resnično vam povem, tolike vere nisem našel v Izraelu. Povem vam pa, da jih bo prišlo veliko od vzhoda in zahoda, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v zunanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi in kakor si veroval, tako se ti naj zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro. Petek po pepelnici. 45 Petek po pepelnici. Berilo iz preroka Izaija 58, 1—9. o pravi Gospod Bog: Kliči, ne nehaj, kakor 1 BOC trobenta povzdiguj svoj glas in oznanjuj mo¬ jemu ljudstvu njegove hudobije in Jakobovi hiši njene pregrehe! Od dne do dne me namreč iščejo 2 in hočejo vedeti moja pota, kakor ljudstvo, ki dela pravico in ni zapustilo zapovedi svojega Boga; od mene terjajo pravično sodbo in se hočejo bli¬ žati Bogu. Čemu smo se postili in se nisi ozrl; 3 poniževali smo svoje duše in ti ni bilo mar? Glejte, na dan vašega posta se kaže vaša trma, in terjate vse svoje dolžnike. Glejte, v pravdah in prepirih 4 se postite in bijete neusmiljeno s pestjo. Ne postite se, kakor dosedaj, da bo vaše vpitje uslišano na višavi! Je mar takšen post, ki sem si ga izvolil, 5 ako človek črez dan tare svoje telo? ako svojo glavo zvija kakor obroč in leži na raševini in na pepelu? Boš mar to imenoval post in Gospodu prijeten dan? Ali ni marveč to post, ki sem si ga 6 izvolil: Razreši hudobne vezi, raztrgaj obtežalne zapisnike, oprosti potrte in razteri vsako breme! Lomi lačnemu svoj kruh in sprejemaj ubožce in 7 tujce v svojo hišo; ko vidiš nagega, ga obleci in ne zaničuj svojega mesa! Tedaj se bo zasvetila 8 tvoja luč kakor zarja, in tvoje zdravje bo prišlo hitreje, in tvoja pravičnost pojde pred teboj, in slava Gospodova te bo spremljala. Takrat boš 9- klical, in Gospod bo uslišal; vpil boš, on pa poreče: Glej, tukaj sem; ker sem usmiljen, Gospod, tvoj ttog. 46 Petek po pepelnici. Evangeli sv. Matevža 5, 43—48 in 6, 1—4. isti čas j e rekel Jezus svoj im učencem: Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega 44 sovražnika! Jaz vam pa povem: Lj ubite svoj e sovražnike, delajte dobro njim, kateri vas sovražijo, in molite za nje, kateri vas pre- 45 ganjajo in obrekujejo; da bote otroci svo¬ jega Očeta, ki je v nebesih, ki daje svo¬ jemu solncu vzhajati nad dobrimi in hu¬ dobnimi ter da deževati na pravične in 46 krivične! Zakaj ako ljubite tiste, kateri ljubijo vas, kakšno plačilo bote imeli? Ali 47 ne delajo tega tudi cestninarji? In če po¬ zdravljate le svoje brate, kaj storite več? 48 Ali ne delajo tega tudi neverniki? Bodite torej popolni, kakor je vaš Oče nebeški 1 popoln! Glejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas videli; sicer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu, 2 ki je v nebesih. Kadar torej daješ vbogajme, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in trgih, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so 3 svoje plačilo. Kadar pa daješ vbogajme, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja de- 4 snica; da bo tvoja miloščina na skrivnem, Sobota po pepelnici. 47 in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Sobota po pepelnici. Berilo iz preroka Izaija 58, 9 — 14. |f!||o govori Gospod Bog: Ako odpraviš od sebe 9 sOSi verigo in nehaš stegati prst in govoriti, kar ne koristi; če podeliš lačnemu iz dobrega srca in 10 nasitiš stiskano dušo, zasvetila bo tvoja luč v temi in tvoja tema bo kakor poldan. In pokoj ti bo dal H Gospod za vselej, in tvojo dušo bo napolnil, s svetlobo in rešil bo tvoje kosti, in boš kakor na¬ močen vrt in kakor tekoč studenec, čigar vode ne usahnejo. In sezidal boš, kar je bilo razdejano 12 dolgo časa, postavil boš temelje za rodove in ro¬ dove; in imenoval se boš gradivec ograj in nade- lovalec stez v pokoj. Če v soboto zdržuješ svojo 13 nogo, da ne izpolnjuješ svoje volje moj sveti dan, in imenuješ soboto prijeten in Gospodu posvečen častitljiv dan in jo posvečuješ, da ne delaš svojih potov in se ne godi tvoja volja, da bi imel prazne govore; tedaj se boš veselil Gospoda in povišal 14 te bom z dediščino Jakoba, tvojega očeta; zakaj usta Gospodova so govorila. Evangelj sv. Marka 6, 47—56. isti čas, ko se je bil storil večer, je 47 bil čoln na sredi morja in Jezus sam na kopnem. In je videl svoje 48 učence truditi se z veslanjem, (bil jim je 49 50 51 52 53 54 55 56 1 2 48 Prva nedelja v postu. namreč veter nasproten), in okoli četrte nočne straže je prišel k njim hodeč po morju in je hotel iti mimo njih. Oni pa, ko so ga videli hoditi po morju, so menili, da je prikazen in so zavpili. Vsi so ga namreč videli in so se prestrašili. In brž jih je ogovoril in jim je rekel: Zaupajte, jaz sem; nikar se ne bojte’ In je stopil v čoln k njim, in veter je nehal. In so še bolj strmeli. Niso namreč umeli o kruhih, ker je bilo njih srce oslepljeno. In so se prepeljali in so prišli na Genezareško in so ustavili h kraju. In ko so stopili iz čolna, so ga precej spoznali. In so obho¬ dili vso tisto okolico, in so začeli prinašati bolnike na posteljah, kjer so slišali, daje on. In kamorkoli je šel, v vasi in v trge ali v mesta, so polagali bolnike na ulice in so ga prosili, da se dotaknejo vsaj roba njegovega oblačila, in kolikor se jih ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni. Prva nedelja v postu. Berilo iz 2. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 6, 1 —10. ratje, opominjamo vas, da milosti božje ne pre¬ jemate nepridoma! Govori namreč: „Ob pri¬ jetnem času sem te uslišal in na dan vzveličanja Prva nedelja v postu. 49 sem ti pomagal." 1 Glejte, sedaj je prijeten čas; glejte, sedaj je dan vzveličanja! Nikomur ne da- 3 jajmo pohujšanja, da se ne zaničuje naša služba; temveč v vseh rečeh se kažimo kot božje služab- 4 nike v obilnem potrpljenju, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, v uporih, v trudih, v 5 bedenju, v postih, v čistosti, v znanju, v prizana- 6 šanju, v prijaznosti, v Svetem Duhu, v nehinavski ljubezni, v besedi resnice, v moči božji, z orožjem 7 pravice na desno in na levo, pri časti in nečasti, 8 pri slabem in dobrem imenu, kot zapeljivci in vendar resnični, kot neznani in vendar znani, kot umirajoči in glejte, živimo, kot stepeni in vendar 9 ne umorjeni, kot žalostni, vendar pa vedno veseli, 10 kot ubogi in vendar jih veliko bogatimo, kakor da nič nimamo in vendar vse posedamo! angelj sv. Matevža 4, 1 — 10. isti čas je bil Jezus od Duha peljan 1 v puščavo, da bi bil izkušan od hu¬ diča. In ko se je postil štirideset 2 dni in štirideset noči, je postal potem la¬ čen. In izkušnjavec je pristopil k njemu, 3 in mu je rekel: Ako si Sin božji, reci, da bo to kamenje kruh! On je pa odgovoril 4 in rekel: Pisano je: „Človek ne živi le od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust.“ 2 Tedaj ga vzame hudič s 5 seboj v sveto mesto in ga postavi na vrh Ev 1 Iz. 49, 8. — 2 5. Moj z. 8, 3. 4 50 Ponedeljek po prvi nedelji v postu. 6 templja, in mu reče: Ako si Sin božji, vrzi se doli: pisano je namreč: „ Svoj im angel- jem je zapovedal zavoljo tebe, in te bodo nosili na rokah, da kje s svojo nogo ne 7 zadeneš ob kamen." 1 Jezus mu je rekel: Zopet je pisano: „ Ne izkušaj Gospoda svo- 8 j ega Boga!" 2 Zopet ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro in mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih veličastvo, in mu 9 reče: Vse to ti dam, ako (pred me) padeš 10 in me moliš. Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan; zakaj pisano je: „Gospoda, svo¬ jega Boga, moli in njemu samemu služi!" 3 11 Tedaj ga je popustil hudič; in glej, angelji so pristopili in so mu stregli. Ponedeljek po prvi nedelji v postu. Berilo iz preroka Ecehiela 34, 11 — 16. o govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poiskal svoje ovce in jih bom obiskal. Ka¬ kor obiskuje pastir svoje črede ob dnevu, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami; tako bom obiskal svoje ovce in jih bom rešil iz vseh krajev, po katerih so se bile razgubile v meglenem in 13 temnem dnevu. In izpeljal jih bom izmed ljudstev in jih bom zbral iz dežel in jih popeljem v njih deželo, ter jih bom pasel po Izraelovih gorah, ob 1 Ps. 90, 11. — 2 5. Mojz. 6, 16. — 3 5. Mojz. 6, 13. Ponedeljek po prvi nedelji v postu. 51 potokih in po vseh selih v deželi. Po najboljših 14 pašah jih bom pasel in na visokih gorah Izraelo¬ vih bodo njih pašniki; tam bodo počivale na ze¬ lenih tratah in na tolstih pašah se bodo pasle po Izraelovih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce in jih 15 bom vodil počivat, govori Gospod Bog. Izgubljene 16 bom poiskal, izgnane bom pripeljal nazaj, ranjene bom obvezal in slabe bom okrepčal, debele in močne bom varoval; in pasel jih bom po pravici, govori vsemogočni Gospod. Evangelj sv. Matevža 25, 31—46. n "listi čas je rekel Jezus svojim učen- I cem: Kadar pride Sin človekov v -J svojem veličastvu in vsi angelji ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo ločil narazen, kakor pastir loči ovce od kozlov. In postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na levico. Te¬ daj poreče kralj tistim, kateri bodo na njegovi desnici: Pridite, blagoslovljeni mo¬ jega Očeta, posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Lačen sem bil namreč, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me vzeli pod streho; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste prišli k meni. Tedaj mu bodo odgovorili pravični, rekoč: Go- 4* 31 32 33 34 35 36 37 52 Ponedeljek po prvi nedelji v postu. spod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili? ali žejnega in smo te napojili? 38 Kdaj smo te pa videli tujca in smo te vzeli pod streho? ali nagega in smo te 39 oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega, 40 ali v ječi in smo prišli k tebi? In kralj bo odgovoril in jim bo rekel: Resnično, povem vam, kar ste storili komu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. 41 Potem poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in 42 njegovim angeljem! Lačen sem bil namreč, in mi niste dali jesti; žejen sem bil, in mi 43 niste dali piti; tujec sem bil, in me niste vzeli pod streho; nag sem bil, in me niste oblekli; bolan in v ječi, in me niste obis- 44 kali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bol- 45 nega, ali v ječi, in ti nismo postregli? Ta¬ krat jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, česar niste storili komu teh 46 manjših, tudi meni niste storili. In ti poj¬ dejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje. Torek po prvi nedelji v postu. 53 Torek po prvi nedelji v postu. Berilo iz preroka Izaija 55, 6—11. iste dni je govoril prerok Izaija, rekoč: Iščite Gospoda, ko se da najti, kličite ga, ko je blizu! Naj zapusti hudobnež svojo pot in krivičnež svoje misli, in naj se vrne h Gospodu in usmilil se ga bo, in k našemu Bogu, ker je bogat v od- puščenju! Ker moje misli niso vaše misli, tudi ne vaša pota moja pota, pravi Gospod. Kakor je nebo višje od zemlje, tako so moja pota višja od vaših potov in moje misli od vaših misli. In kakor pada dež in sneg z neba in se ne vrača več gori, tem¬ več napaja zemljo in jo namaka ter jo dela rodo¬ vitno, da daje seme sejavcu in kruh uživajočemu; taka bo moja beseda, ki pride iz mojih ust; ne bo se vrnila k meni prazna, temveč opravila bo, karkoli hočem, in uspela bo v tem, za kar jo po¬ šljem, pravi vsemogočni Gospod. 6 7 8 9 10 11 Evangelj sv. Matevža 21, 10—17. sti čas, ko je šel Jezus v Jeruzalem, io je bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je ta? Množice pa so govorile: n Ta je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji. In Jezus je šel v tempelj božji in je iz- 12 gnal vse, ki so v templju prodajali in ku¬ povali, in je prevrnil mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe. In jim 13 je rekel: Pisano je: „Moja hiša se imenuje 54 Kvatrna sreda v postu. hiša molitve", 1 vi pa ste naredili iz nje 14 jamo razbojnikov. In pristopili so k njemu v templju slepi in kruljavi in jih je ozdravil. 15 Ko so pa veliki duhovniki in pismarji vi¬ deli čudeže, ki jih je delal, in otroke, ki so v templju kričali, rekoč: Hosanna sinu Davidovemu, so se razjezili in so mu rekli: 16 Ali slišiš, kaj ti pravijo? Jezus jim pa reče; Kaj pa da! Ali niste nikoli brali: „Iz ust otrok in dojencev si si pripravil hvalo?" 2 17 In jih je popustil in šel iz mesta v Beta- nijo, in je ostal tam. Kvatrna sreda v postu. 3 4 5 6 7 Berilo iz tretjih bukev Kraljev 19, 3—8. iste dni je prišel Elija v Berzabo na Judov¬ skem in je odslovil ondi svojega dečka. In je šel dalje v puščavo, dan hoda. In ko je prišel tja in sedel pod brinjev grm, je prosil, da bi umrl, in je rekel: Dovolj je, Gospod, vzemi mojo dušo, zakaj nisem boljši ko moji očetje. In je legel in je zaspal v brinjevi senci; in glej, angelj Go¬ spodov se ga je dotaknil in mu je rekel: Vstani in jej! In se je ozrl in glej, ob njegovi glavi je bil podpepelnjak in posoda vode; in je jedel in pil in je zopet zaspal. In povrnil se je angelj Go¬ spodov vdrugič, se ga je dotaknil in mu je rekel: 1 Iz. 56, 7. — 2 Ps. 8, 3. Kvatrna sreda v postu. 55 Vstani, jej, ker imaš še dolgo pot! In ko je vstal, 8 je jedel in pil, in je hodil v moči tiste jedi štiri¬ deset dni in štirideset noči do božje gore Horeba. Evangelj sv. Matevža 12, 38—50. M -isti čas so nekateri izmed pismarjev in farizejev Jezusu odgovorili, rekoč: — Učenik, znamenje bi radi videli od tebe. On pa je odgovoril in jim rekel: Hu¬ dobni in prešestni rod išče znamenja; pa ne bo se mu dalo znamenje, razen zna¬ menja Jona preroka. Kakor je bil namreč Jona tri dni in tri noči v trebuhu morskega soma, ravno tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v srcu zemlje. Možje Nini vij ani bodo vstali ob sodbi s tem rodom in ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na Jo¬ novo oznanjevanje; in glej, več kakor Jona je tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tem rodom in ga bo obsodila, ker je prišla od pokrajin zemlje poslušat Sa¬ lomonovo modrost; in glej, več kakor Salo¬ mon je tukaj. Ko izide nečisti duh iz člo¬ veka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in ga ne najde. Tedaj pravi: Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem izšel. In ko pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših ko on, in gredo 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 1 2 3 4 5 6 56 Četrtek po prvi nedelji v postu. vanjo in ondi prebivajo, in poslednje tega človeka je hujše, ko prvo. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. Ko je pa še mno¬ žicam govoril, glej, so njegova mati in njegovi bratje stali zunaj in so želeli ž njim govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te iščejo. On pa je tistemu, ki mu je bil povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja mati in kdo so moji bratje? In je stegnil roko na svoje učence, rekoč: Glejte, moja mati in moji bratje! Kdorkoli namreč stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, moja sestra in moja mati. A/V-ifr. --W Četrtek po prvi nedelji v postu. Berilo iz preroka Ecehiela 18, 1 — 9. ^Oiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Kaj je, da imate v Izraelski deželi to priliko za pregovor, rekoč: Očetje so jedli kislo grozdje, in otroci imajo skomino v zobeh? Kakor resnično jaz živim, pravi Gospod Bog, zanaprej vam ne bo več ta prilika za pregovor v Izraelu. Glej, vse duše so moje; kakor očetova duša, tako je tudi sinova duša moja: duša, ki greši, bo umrla. Kdor je pravičen in prav in po pravici dela, ne jč na gorah in ne vzdiguje svojih oči k malikom Izra¬ elove hiše, in ne oskruni žene svojega bližnjega in ne hodi k ženi ob mesečnem času, in ni- Četrtek po prvi nedelji v postu. 57 kogar ne žali, vrne dolžniku zastavo, ničesar ne 7 jemlje s silo, deli svojega kruha lačnemu in oblači nagega, ne posojujc na obresti in ne jemlje več, 8 odvrača svojo roko od krivice in sklepa pravično sodbo med človekom in človekom, se ravna po 9 mojih zapovedih in drži moje pravice, da dela po resnici, tak je pravičen, on naj živi, reče vsemo¬ gočni Gospod. Evangelj sv. Matevža 15, 21—28. isti čas je šel Jezus in seje umaknil 21 v kraje Tira in Sidona. In glej, ka- 22 nanejska žena je prišla iz tistih krajev in je vpila za njim, rekoč: Usmili se me, Gospod, sin Davidov’ Moja hči ve¬ liko trpi od hudega duha. On pa ji ni besede 23 odgovoril. In njegovi učenci so pristopili in so ga prosili, rekoč: Odpravi jo, ker vpije za nami. On pa je odgovoril in rekel: 24 Nisem poslan, kakor le k izgubljenim ov¬ cam Izraelove hiše. Toda ona je prišla in 25 ga je molila, rekoč: Gospod, pomagaj mi’ In je odgovoril in rekel: Ni prav, jemati 26 kruha otrokom in ga metati psom. Ona pa 27 je rekla: Kaj pada, Gospod, saj tudi psički jedo drobtine, katere padajo z mize njih gospodov. Tedaj je Jezus odgovoril in ji 28 je rekel: O žena, velika je tvoja vera’ Zgodi se ti, kakor hočeš' In njena hči je bila .zdrava od tiste ure. 20 21 22 23 24 25 26 27 28 58 Kvatrni petek v postu. Kvatrni petek v postu. Berilo iz preroka E cehi el a 18, 20 — 28. »o pravi Gospod Bog: Duša, ki greši, naj umrje; sin naj ne nosi očetove hudobije in oče naj ne nosi hudobije sinove; pravica pravič¬ nega naj bo nad njim in krivica krivičnega naj bo nad njim. Če pa krivični dela pokoro za vse svoje storjene grehe in dopolnjuje vse moje za¬ povedi, in ravna prav in po pravici, naj živi in naj ne umrje! Nobene njegovih storjenih hudobij se ne bom spominjal; zavoljo svoje pravice, ki jo je delal, naj živi! Mar hočem smrt hudobneža, pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da se iz- preobrne od svojih hudih del in da živi? Če se pa pravični odvrne od svoje pravice in počenja hudobijo po vseh gnusobah, ki jih je hudobnež vajen delati, bo mar živel? Vsa njegova pravična dela, ki jih je storil, bodo pozabljena; v svoji ne¬ zvestobi, ki jo je zakrivil, in v svojem grehu, ki ga je storil, v njima bo umrl. In vendar pravite: Gospodova pot ni pravična. Poslušajte torej, Izrae¬ lova siša: Ni-li moja pot pravična in niso marveč vaša pota hudobna? Če se namreč pravični odvrne od svoje pravice in dela hudo, bo umrl v tem: v krivici, ki jo je delal, bo umrl. In če se hudob¬ než odvrne od svoje hudobije, ki jo je počenjal in dela prav in pravično, on bo oživil svojo dušo. Ako se namreč premisli in se odvrne od vseh svojih hudobij, ki jih je počenjal, bo živel in ne bo umrl, pravi vsemogočni Gospod. Kvatrni petek v postu. 59 Evangelj sv. Janeza 5, 1 — 15. n~isti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. V Jeruzalemu pa je ovčja kopel, ki se hebrejski imenuje Betzajda, in je imela pet lop. V teh je ležala velika množica bolnikov, slepih, kruljavih, suhoudnih, ka¬ teri so čakali pljivkanja vode. Angelj Go¬ spodov je namreč prišel ob časih v kopel in voda je pljivkala. In kdor je po pljiv- kanju vode stopil prvi v kopel, je ozdra¬ vel, kakršnokoli bolezen je imel. Bil je pa tam človek, ki je bil osem in trideset let bolan. Ko ga je Jezus videl ležati in je vedel, da je že veliko časa tak, mu reče: Hočeš biti ozdravljen? Bolnik mu je od¬ govoril : Gospod, nimam človeka, da bi me dejal v kopel, kadar se voda zmezi; zakaj preden pridem jaz, stopi drug pred menoj vanjo. Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo in hodi! In tisti človek je precej ozdravel in je vzel svojo posteljo in je hodil. Tisti dan pa je bila sobota. Judje so torej rekli ozdravljenemu: Sobota je, ne smeš nositi svoje postelje! Odgovoril jim je: Tisti, ki me je ozdravil, mi je re¬ kel: Zadeni svojo posteljo in hodi! Vpra¬ šali so ga tedaj: Kdo je tisti človek, ka- 1 2 3 4 5 6 7 8 ' 9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 60 Kvatrna sobota v postu. teri je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi? On pa, ki je bil ozdravljen, ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil mno¬ žici, ki je bila tam. Potlej ga je Jezus našel v templju in mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti ne prigodi kaj hujšega! Tisti človek je šel in je po¬ vedal Judom, da je Jezus, ki gaje ozdravil. Kvatrna sobota v postu. Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Tesaloničanom 5, 14 — 23. rosimo vas, bratje, svarite neredneže, tolažite OSO , malosrčne, pomagajte slabotnim, bodite po¬ trpežljivi z vsemi! Glejte, da ne bo kdo vračal komu hudega za hudo, temveč vselej se držite tega, kar je dobro, drug do drugega in do vseh! Vedno se veselite! Neprenehoma molite! Zahval¬ jujte se v vseh rečeh; ker to je volja božja v Kristusu Jezusu do vas vseh! Duha ne ugašajte! Prerokovanj ne zaničujte! Vse pa poizkusite; kar je dobrega, ohranite! Vsake sence hudega se zdr¬ žite! Sam Bog miru pa naj vas posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša in telo ohrani brez graje v prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa! PLvangelj sv. Matevža 17, 1—9. n isti čas vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, -in jih pelje same na visoko goro. Druga ali kvatrna nedelja v postu. 61 In se je izpremenil pred njimi; in njegov 2 obraz se je svetil kakor solnce, njegova oblačila pa so bila bela kakor sneg. In 3 glej, prikazala sta se jim Mozes in Elija in sta govorila ž njim. Peter pa je izpre- 4 govoril in je rekel Jezusu: Gospod, dobro nam je biti tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mozesu enega in Eliju enega! Ko je še govoril, glej, jih 5 je obsenčil svetel oblak; in glej, glas iz oblaka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadenje; njega poslušajte! 6 In ko so učenci slišali, so padli na svoj obraz in so se silno bali. In Jezus je pristopil in se 7 jih je dotaknil in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Ko so pa povzdignili svoje 8 oči, niso videli nikogar, kakor Jezusa sa¬ mega. In ko so šli z gore, jim je Jezus 9 zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih! Druga ali kvatrna nedelja v postu. Berilo iz 1. lista sv. apostola Pavla Tesaloničanom 4, 1—7. ratje, prosimo in opominjamo vas v Go- 1 spodu Jezusu, da, kakor ste prejeli od nas, kako vam je živeti in Bogu dopasti, tako tudi ži- B 62 Druga ali kvatrna nedelja v postu. 2 vite, da čimbolj napredujete! Saj veste, kakšna 3 naročila sem vam dal v Gospodu Jezusu. To je namreč volja božja, vaše posvečenje, da se zdržite 4 nečistosti, da vsak izmed vas ve svoje telo ohra- 5 niti v svetosti in časti, ne v strastnem poželenju, 6 kakor neverniki, ki ne poznajo Boga; in da kdo ne gre predaleč in svojega brata ne ukani v no¬ beni reči, ker je Gospod maščevalec vsega tega, 7 kakor smo vam prej povedali in izpričali. Bog nas namreč ni poklical k nečistosti, temveč k sve¬ tosti v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. angelj sv. Matevža 17, 1—9. isti čas vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, in jih pelje same na visoko goro. 2 In se je izpremenil pred njimi; in njegov obraz se je svetil kakor solnce, njegova 3 oblačila pa so bila bela kakor sneg. In glej, prikazala sta se jim Mozes in Elija 4 in sta govorila ž njim. Peter pa je izpre- govoril in je rekel Jezusu: Gospod, dobro nam je biti tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mozesu enega 5 in Eliju enega! Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetel oblak; in glej, glas iz oblaka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadenje; njega poslušajte! 6 In ko so učenci slišali, so padli na svoj 7 obraz in so se silno bali. In Jezus je pri- Ev Ponedeljek po drugi nedelji v postu. 61 stopil in se jih je dotaknil in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Ko so pa povzdignili svoje oči, niso videli nikogar, kakor Jezusa samega. In ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih! Ponedeljek po drugi nedelji v postu. Berilo iz preroka Daniela 9, 15—19. !pn|||istc dni je molil Daniel h Gospodu, rekoč: ! IOmi Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si pripravil sebi ime, kakršno je današnji dan; gre¬ šili smo, hudobijo smo delali, Gospod, zoper vso tvojo pravico. Odvrne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore; zavoljo naših grehov in hudobij naših očetov je namreč Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem okoli nas. Sedaj torej, naš Bog, usliši molitev svojega služabnika in njegove proš¬ nje; in zavoljo samega sebe pokaži svoj obraz nad svojim svetiščem, kije zapuščeno! Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj; odpri svoje oči in poglej naše razdejanje in mesto, na katero se kliče tvoje ime; ker ne pokladamo prošenj pred tvoje obličje v zaupanju na svojo pravičnost, tem¬ več na tvoje veliko usmiljenje! Usliši, Gospod, bodi milostljiv, Gospod, poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog, saj se kliče 8 9 15 16 17 18 19 64 Ponedeljek po drugi nedelji v postu. tvoje ime na mesto in na tvoje ljudstvo, Gospod,, naš Bog! E v angel j sv. Janeza S, 21—29. isti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Jaz grem in me bote iskali in bote umrli v svojem grehu. 22 Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Rekli so torej Judje: Ali bo morda sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne 23 morete priti? In jim je rekel: Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega 24 sveta, jaz nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel, da bote umrli v svojih grehih; ako namreč ne verujete, da sem jaz, bote 25 umrli v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si ti? Jezus jim reče: Prav to, kar 26 vam tudi govorim. Mnogo imam o vas go¬ voriti in soditi ; ali tisti, kateri me je po¬ slal, je resničen ; in kar sem slišal od njega, 27 to govorim na svetu. Oni pa niso umeli, 28 da je imenoval Boga svojega očeta. Jezus jim je torej rekel: Kadar bote povišali Sina človekovega, tedaj bote spoznali, da sem jaz in da ničesar ne delam sam od sebe, temveč kakor me je učil Oče, to go- 29 vorim. In kateri me je poslal, je z menoj in me ni pustil samega; zakaj jaz vedno delam to, kar je njemu všeč. Torek po drugi nedelji v postu. 65 Torek po drugi nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev Kraljev 17, 8—16. iste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč: Vstani in pojdi v Sarepto sidonsko, in ostani ondi; zapovedal sem namreč tam ženi vdovi, da te preživi! Vstal je in odšel v Sarepto. In ko je prišel do mestnih vrat, se mu je prika¬ zala žena vdova, ki je pobirala drva, in jo je po¬ klical in ji rekel: Daj mi malo vode v posodi, da pijem! In ko je šla, da bi prinesla, je vpil za njo, rekoč: Prinesi mi, prosim, tudi grižljaj kruha v svoji roki! Ona je odgovorila: Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nimam kruha, razen toliko moke v loncu, kolikor se more zagrabiti s peščico, in malo olja v vrču; glej, nabiram par drv, da grem in ga na¬ pravim sebi in svojemu sinu, da jeva in umrjeva. In Elija ji je rekel: Ne boj se, temveč pojdi in stori, kakor si rekla; toda meni naredi najprej z one močice majhen podpepelnjak in mi ga prinesi; sebi pa in svojemu sinu naredi pozneje! To pa pravi Gospod, Izraelov Bog: Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo manj do dne, ko bo Gospod dal dežja na zemljo. In ona je šla in je storila po Elijevi besedi, in je jedel on in ona in njena hiša; in od tistega dne ni pošla moka v loncu in olja v vrču ni bilo manj, po besedi Go¬ spodovi, ki jo je govoril Elija. E v ang e Ij sv. Matevža 23, 1 — 12. čas je govoril Jezus ljudstvu in m svojim učencem, rekoč: Na Moze- sovem stolu sedijo pismarji in fa- 5 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 8 9 10 66 Sreda po drugi nedelji v postu. rizeji. Vse torej, karkoli vam rečejo, izpol¬ nite in storite; po njih delih pa nikar ne delajte, ker govorijo, pa ne storijo! Nave¬ zujejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na rame, sami jih pa s prstom nočejo ganiti. Vsa svoja dela pa izvršujejo, da bi jih ljudje videli; de¬ lajo si namreč širje napiske in velike robe na oblačilih. Radi imajo prva mesta pri pojedinah in prve sedeže v shodnicah in pozdravljanja na trgih, in da jih ljudje imenujejo rabbi (učenike). Vi se pa ne dajte imenovati rabbi; eden je namreč vaš učenik, vi vsi pa ste bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji svojega očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih. In ne imenujte se učenike; zakaj eden je vaš učenik, Kristus. Kdor je naj večji med vami, bodi vaš služabnik! Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Sreda po drugi nedelji v postu. Berilo iz Esterinih bukev 13, 8 — 11. 15 — 17. tvoji oblasti je vse, in ni ga, ki bi se mogel usta¬ viti tvoji volji, ako si sklenil rešiti Izrael. Ti si ustvaril nebo in zemljo, in karkoli je pod nebom Sreda po drugi nedelji v postu. 67 na okrog. Ti si Gospod vsega, in ni ga, ki bi se 11 ustavil tvojemu veličastvu. In sedaj, Gospod kralj, 15 Abrahamov Bog, usmili se svojega ljudstva, ker naši sovražniki nas hočejo uničiti in pokončati tvojo dediščino! Ne zavrzi svojega deleža, ki siga 16 otel zase iz Egipta! Usliši mojo prošnjo in bodi 17 milostljiv deležu in odločku svojemu, in pre¬ obrni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili tvoje ime, Gospod; in ne zatisni ust tistim, ki tebi pojejo, Gospod, naš Bog! Evangelj sv. Matevža 20, 17—28. isti čas je šel Jezus gori v Jeruzalem 17 in je vzel dvanajstere učence k sebi na stran in jim je rekel: Glejte, 18 gremo gori v Jeruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismarjem, in ga bodo obsodili k smrti. In ga bodo 19 izročili nevernikom, da ga bodo zaničevali, bičali in križali, in tretji dan bo vstal, Ta- 20 krat je pristopila k njemu mati Cebede- jevih sinov s svojima sinoma in gaje mo¬ lila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: 21 Kaj hočeš? Pravi mu: Reci, da bota sedela ta moja sina eden na tvoji desnici in drugi na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus 22 pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Rečeta mu: Moreva. In jima reče: 23 Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na 5» 24 25 26 27 28 5 6 7 8 9 68 Četrtek po drugi nedelji v postu. moji desnici ali levici ni moje, vama dati, temveč, katerim je pripravljeno od mojega Očeta. In ko so to slišali oni deseteri, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus pa jih je poklical k sebi in je rekel: Veste, da po¬ glavarji narodov gospodujejo nad njimi, in kateri so večji, jih imajo v oblasti. Med vami pa ne bodi tako; temveč, kdor hoče biti večji med vami, naj bo vaš služabnik. In kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vaš hlapec; kakor Sin človekov ni prišel, da bi si dal streči, temveč da bi stre¬ gel in dal življenje v odrešenje za njih veliko. --1 - Četrtek po drugi nedelji v postu. Berilo iz preroka Jeremij a 17, 5 — 30. o pravi Gospod Bog: Preklet človek, ki za- upa v človeka in stavi v meso svojo moč, in njegovo srce odstopi od Gospoda! On bo nam¬ reč kakor brinje v puščavi, in ne bo gledal do¬ brega, kadar pride, temveč bo prebival na suhoti, v puščavi, v solnati deželi, v kateri nihče ne more prebivati. Srečen človek, ki zaupa v Gospoda, in je Gospod njegovo upanje; on bo kakor drevo, ki je presajeno k vodam, ki v vlago poganja svoje korenine in se ne boji, ko pride vročina; in nje¬ govo listje je zeleno in ob suši ga ne skrbi, tudi nikdar ne preneha roditi sadu. Vseh srce je hu- Četrtek po drugi nedelji v postu. 69 dobno in nedoumljivo; kdo ga bo spoznal? Jaz, 10 Gospod, preiskujem srce in izkušam obisti, jaz povračujem vsakemu po njegovem dejanju in po sadu njegovih prizadev, govori vsemogočni Go¬ spod. Evangelj sv. Lukeža 16, 19—31. čas j e rekel Jezus judovskim S® množicam: Bil je bogat mož, ki se je oblačil v škrlat in v tančico in se je vsak dan imenitno gostil. In bil je ubožec, po imenu Lazar, ki je ležal pred njegovimi vratmi poln ran, želeč nasititi se z drobtinami, ki so padale z bogati¬ nove mize, in nihče mu jih ni dal; temveč tudi psi so prihajali in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa, da je umrl ubožec in angelji so ga nesli v Abrahamovo na¬ ročje. Umrl je pa tudi bogatin in je bil pokopan v pekel. Povzdignil je pa svoje oči, ko je bil v trpljenju, in je videl od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. In je vpil in rekel: Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik, ker strašno trpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Sin, pomisli, da si sprejemal dobro v svojem življenju in ravno tako Lazar hudo;, sedaj je pa ta 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 6 7 8 9 70 Petek po drugi nedelji v postu. oveseljen, ti pa trpiš. In vrhu vsega tega je med nami in med vami postavljen velik prepad, da tisti, kateri hočejo odtod iti k vam, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti. In je rekel: Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam, da jim priča, da tudi oni ne pridejo na ta kraj trpljenja. Abraham mu reče: Imajo Mozesa in preroke, nje naj poslušajo! On pa je rekel: Nikar, oče Abraham; temveč če kdo izmed mrtvih k njim pride, se bodo izpokorili. Reče mu pa: Ako Mozesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, čeprav kdo od mrtvih vstane. Petek po drugi nedelji v postu. Berilo iz 1. Mozesovih bukev 37, 6—22. ■ iste dni je rekel Jožef svojim bratom: Po¬ slušajte moje sanje, ki sem jih imel! Zdelo se mi je, da smo na njivi snope vezali, in moj snop se je vzdignil in postavil po koncu; vaši snopi pa, ki so stali okrog, so se priklanjali mo¬ jemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili: Boš mar naš kralj, ali bomo podvrženi tvoji oblasti? Te sanje torej in te besede so podžigale njih za¬ vist in sovraštvo. Imel je še druge sanje, ki jih je povedal svojim bratom, rekoč: Videl sem v Petek po drugi nedelji v postu. 71 sanjah, kakor da bi se mi priklanjalo solnce in mesec in enajst zvezd. Ko je bil povedal to svo- 10 jemu očetu in bratom, ga je njegov oče posvaril in je rekel: Kaj hočejo te sanje, ki si jih imel? Se ti bomo mar jaz in tvoja mati in tvoji bratje priklanjali na zemlji? Njegovi bratje so mu torej 11 zavidali; oče pa je stvar na tihem premišljeval. In 12 ko so se njegovi bratje na paši očetovih čred mudili v Sihemu, mu je rekel Izrael: Tvoji bratje 13 pasejo ovce v Sihemu; pridi, poslal te bom k njim! In ko je odgovoril: Tukaj sem, mu je rekel: 14 Pojdi in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi! Poslan iz doline hebronske je prišel v Sihem. In 15 našel ga je mož na polju, ker je bil zašel, in ga je vprašal, kaj išče. On pa je odgovoril: Svoje 16 brate iščem, povej mi, kje pasejo črede. In mož mu reče: Šli so s tega kraja; slišal sem jih pa 17 govoriti: Pojdimo v Dotajn. Jožef je torej šel za svojimi brati in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga 18 zagledali od daleč, preden je prišel do njih, so ga 19 mislili umoriti in so govorili med seboj: Glejte, sanjavec pride! Pridite, ubijmo ga in vrzimo ga v 20 stari vodnjak in porečemo: Huda zver ga je po¬ žrla; in potem se bo pokazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje! Ruben pa, to slišati, ga je želel re- 21 šiti iz njih rok in je rekel: Nikar mu ne jemljite 22 življenja in ne prelivajte krvi; temveč vrzite ga v ta vodnjak, ki je v puščavi, in ohranite neoskru¬ njene svoje roke! To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iz njih rok in vrniti svojemu očetu. Petek po drugi nedelji v postu. Evangelj sv. Matevža 21, 33—46. isti čas je govoril Jezus judovskim množicam in velikim duhovnikom to le priliko: Bil je gospodar, ki je zasadil vinograd in ga je ogradil s plotom in izkopal v njem tlačilnico in postavil 34 stolp; in ga je dal v najem kmetom in je šel na tuje. Ko se je pa približal čas sadu, 35 je poslal svoje hlapce h kmetom, da bi prejeli njegov sad. Kmetje so pa zgrabili 36 njegove hlapce in so enega stepli, drugega ubili, drugega pa kamenjali. Zopet je poslal 37 drugih hlapcev, več kakor prej, in so jim storili ravno tako. Naposled pa je poslal 38 k njim svojega sina, rekoč: Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so videli sina, so rekli med seboj: Ta je dedič; dajte, 39 ubijmo ga in bomo imeli njegovo dediščino! 40 In so ga zgrabili in vrgli iz vinograda in 41 umorili. Ko torej pride gospodar vinograda, kaj bo storil tem kmetom? Rečejo mu: Hudobne bo hudo pokončal in svoj vino- 42 grad bo dal v najem drugim kmetom, ki mu bodo dajali sad ob svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikdar brali v pismih: „Kamen, ki so ga zavrgli zidarji, je postal vogelni kamen? Gospod je storil to in je Sobota po drugi nedelji v postu. 73 čudno v naših očeh? ai Zato vam povem, da 43 bo vzeto od vas božje kraljestvo in bo dano ljudstvu, ki bo dalo njegov sad. In 44 kdor pade na ta kamen, se bo razbil; na kogar pa on pade, ga bo strl. In ko so 45 veliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. In 46 bi ga bili radi prijeli, bali so se pa ljud¬ stva, ker ga je imelo za preroka. Sobota po drugi nedelji v postu. Berilo iz 1. Mozesovih bukev 27, 6—40. iste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Ja¬ kobu: Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bratom in mu reči: Prinesi mi od svojega lova in naredi jed, da jem in te bla¬ goslovim pred Gospodom, preden umrjem! Sedaj torej, moj sin, poslušaj moj svčt: Pojdi k čredi in prinesi mi dva najboljša kozliča, da naredim iz njiju tvojemu očetu jed, ki jo rad je! Ko mu jo prineseš, jo bo jedel in te bo blagoslovil, preden umrje. On ji je odgovoril: Veš, da je Ezav, moj brat, kosmat človek, jaz pa sem gladek; ako me bo moj oče potipal in to začutil, se bojim, da bo mislil, da sem ga hotel zasmehovati, in si nakop¬ ljem prekletstvo namesto blagoslova. Mati mu reče: Nad me naj pride tisto prekletstvo, moj 6 7 8 9 10 11 12 13 1 Ps. 117, 22. 23. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 74 Sobota po drugi nedelji v postu. sin; le poslušaj mojo besedo in pojdi ter prinesi, kar sem rekla! Šel je in prinesel ter dal materi. Ona je napravila jed, kakor je vedela, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla v najlepšo Ezavovo obleko, katero je imela pri sebi doma, in mu je s kozličevima kožama ovila roke in zakrila goli vrat. In mu je dala jed in izročila kruhe, ki jih je bila spekla. Ko je to prinesel noter, je rekel: Moj oče! On pa je odgovoril: Slišim. Kdo si ti, moj sin? In Jakob je dejal: Jaz sem tvoj prvoro¬ jenec Ezav; storil sem, kakor si mi ukazal; vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja duša! In Izak je zopet rekel svojemu sinu: Kako si mogel tako hitro najti, moj sin? Odgovoril je: Božja volja je bila, da mi je prišlo hitro naproti, kar sem hotel. In Izak reče: Stopi sem, da te po¬ tipam, moj sin, in se prepričam, ali si ti moj sin Ezav ali ne? On je pristopil k očetu, in Izak ga je potipal in je rekel: Glas je sicer glas Jakobov, roke pa so roke Ezavove. In ga ni spoznal, ker so imele kosmate roke podobo starejšega. Torej ga je blagoslovil in je rekel: Ti si moj sin Ezav? Odgovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jedi od svojega lova, moj sin, da te blagoslovi moja duša! Ko mu jih je prinesel in jih je pojedel, mu je dal tudi vina. Ko ga je spil, mu je rekel: Stopi k meni in me poljubi, moj sin! Pristopil je in ga poljubil. In precej, ko je čutil prijetni duh njegovega oblačila, ga je blagoslovil, rekoč: Glej,, duh mojega sina je kakor duh polne njive, katero je blagoslovil Gospod. Bog ti daj od rose neba in od rodovitnosti zemlje obilno žita in vina! Slu- Sobota po drugi nedelji v postu. 75 žijo naj ti ljudstva in rodovi naj te častijo! Bodi gospod svojih bratov in sinovi tvoje matere, naj se ti uklanjajo! Kdor te bo preklinjal,, naj bo pre¬ klet; in kdor te bo blagoslavljal, naj bo napolnjen z blagoslovom! Komaj je Izak nehal govoriti in 30 je Jakob odšel, pride Ezav in prinese očetu sku- 31 hano jed svojega lova, rekoč: Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo pa si ti? On je 32 odgovoril: Jaz sem tvoj prvorojeni sin Ezav. Izak 33 je ostrmel in se silno prestrašil in se je bolj za¬ vzel, kakor bi mogel kdo verjeti, ter je rekel: Kdo je torej oni, ki mi je prinesel poprej ujeto divjačino in sem jedel od vsega, preden si ti pri¬ šel? In sem ga blagoslovil in bo blagoslovljen. Ko je Ezav zaslišal očetove besede, je zarjul na 34 ves glas in pobit rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On je rekel: Prišel je tvoj brat z zvijačo in 35 je prejel tvoj blagoslov. On pa je pristavil: Po 36 pravici mu je bilo dano ime Jakob; zakaj glej, že drugo pot me je prekanil. Poprej mi je vzel pr¬ venstvo in sedaj vdrugič mi je ukradel še moj bla¬ goslov. In zopet reče očetu: Ali nisi tudi meni prihranil blagoslova? Izak je odgovoril: Za tvojega 37 gospoda sem ga postavil in vse njegove brate sem podvrgel njegovi sužnosti; v posestvu žita in vina sem ga utrdil in kaj naj potem storim še tebi, moj sin? Ezav mu odgovori: Ali imaš le en 38 blagoslov, oče? Prosim, blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, je bil Izak ganjen, in mu 39 je rekel: V obilnosti zemlje in v rosi neba od zgoraj bodi tvoj blagoslov! 40 76 Sobota po drugi nedelji v postu. 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Evangelj sv. Lukeža 15, 11—32. isti čas je povedal Jezus farizejem in pismarjem to priliko: Neki človek je imel dva sina; in mlajši izmed njiju je rekel očetu: Oče, daj mi del pre¬ moženja, ki pripada meni! In jima je raz¬ delil premoženje. In malo dni potem je mlajši sin pobral vse ter se podal v daljno deželo, in je tam potratil svoje premoženje z razuzdanim življenjem. Ko je bil pa vse zapravil, je nastala huda lakota v tisti de¬ želi; in on je začel stradati. In je šel in je stopil v službo pri nekem meščanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In je želel svoj trebuh napol¬ niti z lupinami, ki so jih jedle svinje; in nihče mu jih ni dal. Šel je pa v se in je rekel: Koliko najemnikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj lakote ginem! Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zo¬ per nebesa in zoper tebe! Nisem več vre¬ den, da bi se imenoval tvoj sin, stori me kakor katerega svojih najemnikov! In je vstal in prišel k svojemu očetu. Ko je pa bil še daleč, ga je zagledal njegov oče in se mu je milo storilo; in je pritekel in se ga oklenil okoli vrata in ga je poljubil. In Sobota po drugi nedelji v postu. 77 sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Oče pa je re- 22 kel svojim hlapcem: Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite, in dajte mu prstan na roko in črevlje na noge; in pripeljite 23 pitano tele in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti; zakaj ta moj sinje bil mrtev 24 in je zopet oživel, je bil izgubljen in je najden! In so se začeli gostiti. Njegov sta- 25 rejši sin pa je bil na polju, in ko je prišel in se približal hiši, je zaslišal godbo in ples. In je poklical enega izmed hlapcev in 26 gaje vprašal, kaj bi to bilo? On pa mu reče: 27 Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je dobil zopet zdravega. Ujezil se je pa in ni hotel noter iti. Njegov 28 oče gre torej vun in ga začne prositi. On 29 pa je odgovoril in rekel svojemu očetu: Glej, toliko let ti služim in nikdar nisem prestopil tvojega povelja, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi se bil gostil s svojimi prijatelji. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki 30 je zapravil svoje premoženje z nečistnicami, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel: 31 Sin, ti si zmeraj pri meni in vse moje je tvoje. Gostiti pa in se veseliti je bilo po- 32 trebno, ker je ta tvoj brat bil mrtev in 1 2 3 4 5 6 7 8 9 14 15 16 78 Tretja nedelja v postu. je zopet oživel; je bil izgubljen in je najden. -- Tretja nedelja v postu. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 5, 1—9. fep^lratje, bodite posnemavci božji, kakor preljubi otroci; in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil in se za nas dal v dar in žrtev Bogu v prijeten duh. Nečistost pa in vsa nečed¬ nost ali lakomnost se niti ne imenuj med vami, kakor se spodobi svetim, ali nesramnost ali ne¬ spametno ali smešno govorjenje, ki je neprimer¬ no, temveč veliko bolj zahvaljevanje. To namreč vedite in premislite, da nobeden nečistnik ali ne¬ sramnež ali lakomnik, kar je malikovanje, nima deleža v kraljestvu Kristusovem in božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami; zavoljo tega pride namreč jeza božja nad otroke ne¬ vere. Ne bodite torej njih deležniki! Zakaj bili ste nekdaj tema, sedaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor otroci svetlobe hodite; sad svetlobe je pa v vsej dobroti in pravici in resnici! Evangelj sv. Lukeža 11, 14—28. n Histi čas j e izganj alj ezus hudega duha, in ! taj e bil mutast. In ko j e bil hudega duha izgnal, je mutec govoril, in množice so se čudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, poglavarjem hudih duhov, izganj a hude duhove. In drugi so ga izkušali in Tretja nedelja v postu. 79 so terjali od njega znamenja z neba. On 17 pa, ker je videl njih misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno samo zoper sebe, bo razdejano, in hiša bo padla na hišo. Ako je pa tudi satan razdeljen 18 sam zoper sebe, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Belcebubom iz- ganj am hude duhove? Ako paj az z Belcebubom 19 izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako 20 pa s prstom božj im izganj am hude duhove, j e v resnici prišlo božje kraljestvo k vam. Kadar močni oborožen varuje svoj dvor, 21 je v miru njegova posest Če pa pride 22 nadenj močnejši od njega in ga premaga, bo vzel vse njegovo orožje, na katero se je zanašal, in bo razdelil njegov plen. Kdor 23 ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne zbira z menoj, raztresa. Ko nečisti duh 24 izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vrnil se bom v svojo hišo, odkoder sem izšel. In ko pride, jo najde pometeno in 25 olepšano. Tedaj gre in si privzame sedem 26 drugih duhov, hujših ko on, in gredo vanjo in prebivajo ondi. In poslednje ti¬ stega človeka je hujše ko prvo. Prigo- 27 dilo se je pa, ko je to govoril, je povzdig- 80 Ponedeljek po tretji nedelji v postu. 1 2 3 4 5 6 7 nila neka žena izmed množice glas in mu je rekla: Blaženo telo, ki te je nosilo, in prsi, ki so te dojile! On pa je rekel: Da, veliko bolj blaženi so tisti, kateri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo! —-ho-«—— Ponedeljek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev Kraljev 5, 1 — 15. iste dni je bil Naaman, vojaški poveljnik sirskega kralja, imeniten mož pri svojem gospodu in spoštovan; zakaj po njem je Gospod dal srečo Siriji; bil je pa mož srčen in bogat, toda gobav. Prišli so pa iz Sirije razbojniki in so ujeto odpeljali iz izraelske dežele majhno deklico, ki je bila v službi pri Naamonovi ženi. In ona je rekla svoji gospej: O da bi bil moj gospod pri preroku, ki je v Samariji, gotovo bi ga ozdravil gob, ki jih ima. Šel je torej Naaman k svojemu gospodu in mu je sporočil, rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz izraelske dežele. In rekel mu je sirski kralj: Pojdi, poslal bom list izrael¬ skemu kralju. In ko se je bil podal na pot in je vzel s seboj deset talentov srebra in šesttisoč zlatov in deset prazniških oblačil, je prinesel iz¬ raelskemu kralju list teh besedi: Kadar prejmeš to pismo, vedi, da sem poslal k tebi Naamana, svojega služabnika, da ga ozdraviš njegovih gob. In ko je bil izraelski kralj prebral list, je pretrgal svoja oblačila in je rekel: Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ker je on poslal k meni, da bi ozdravil moža njegovih gob? Pazite Ponedeljek po tretji nedelji v postu. 81 in glejte, da išče priložnosti zoper mene! Ko je Elizej, mož božji, to slišal, da je namreč izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, je poslal k njemu, rekoč: Čemu si pretrgal svoja oblačila? Naj pride k meni in izve, da je prerok v Izraelu. Prišel je torej Naaman s konji in z vozovi in je obstal pri vratih Elizejeve hiše. In Elizej je poslal k njemu sporočnika, rekoč: Pojdi in umij se sedemkrat v Jordanu in tvoje meso bo zopet doseglo zdravje in boš očiščen! Srdit se je Naaman obrnil, rekoč: Mislil sem, da bo prišel vun k meni in bo stoje klical ime Gospoda, svojega Boga, in se dotaknil s svojo roko mesta gob in me bo ozdravil. Ali nista boljši Abana in Farfar, reki v Damasku, ko vse izraelske vode, da bi se v njih umival in se očistil? Ko se je bil torej obrnil in je nevoljen odšel, so pristopili k njemu njegovi hlapci in so mu rekli: Oče, ko bi ti bil prerok naročil tudi kaj velikega, gotovo bi bil moral storiti; koliko bolj, ker ti je sedaj rekel: Umij se in boš očiščen? Sel je doli in se je umil v Jordanu sedemkrat po besedi moža božjega in njegovo meso se je po¬ pravilo, kakor meso majhnega dečka, in je bil očiščen. In se je vrnil k možu božjemu z vsem svojim spremstvom, je prišel in stal pred njim in rekel: Resnično vem, da ni drugega Boga na vsej zemlji, razen le v Izraelu! angelj sv. Lukeža 4, 23—30. isti čas je rekel J ezus farizejem: Kaj pa da, mi bote rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kar smo slišali, Ev 8 9 10 11 12 13 14 15 23 6 82 Torek po tretji nedelji v postu. da si delal v Kafarnaumu, delaj tudi tukaj 24 v svoji domovini! Rekel pa je: Resnično vam povem, da nobeden prerok ni prijeten 25 v svoji domovini. V resnici vam povem: V dnevih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo tri leta in šest mese¬ cev zaprto in je nastala velika lakota po vsej 26 deželi; pa k nobeni izmed njih ni bil po¬ slan Elija, kakor le v Sarepto na Sidon- 27 skem k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko gobavih v Izraelu ob času Elizeja preroka; in nobeden izmed njih ni bil očiščen, kakor 28 le Sirec Naaman. In vsi v shodnici so se 29 silno razjezili, ko so to slišali. In so vstali in so ga izgnali iz mesta; in so ga peljali na rob gore, na kateri je bilo njihovo mesto 30 zidano, da bi ga doli sunili. On pa odide, grede sredi med njimi. * '♦ < T / — Torek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev Kraljev 4, 1—7. iste dni je klicala neka žena k Elizeju pre¬ roku, rekoč: Tvoj hlapec, moj mož, je umrl, in ti veš, da se je tvoj hlapec bal Gospoda; in glej, upnik je prišel, da bi vzel dva moja sina, 2 da bi mu služila. Elizej ji je rekel: Kaj hočeš, naj ti storim? Povej mi, kaj imaš v svoji hiši? Ona pa je odgovorila: Nimam, tvoja dekla, nič drugega Torek po tretji nedelji v postu. 83 v svoji hiši, kakor malo olja, da se ž njim ma¬ zilim. Rekel ji je: Pojdi, prosi na posodo od vseh 3 svojih sosedov prazne posode, ne malo; in pojdi 4 noter in zapri svoje duri, ko boš notri ti in tvoja sinova; in vlij odtod v vse te posode, in ko bodo polne, jih vzemi. Šla je torej žena in je zaprla 5 duri za seboj in za svojima sinoma; ona sta pri¬ našala posode in sama je nalivala. In ko so bile 6 posode polne, je rekla svojemu sinu: Prinesi mi še posodo. On pa je odgovoril: Nimam je. In olje se je ustavilo. Ona pa je prišla in je naznanila 7 možu božjemu. In on pravi: Pojdi, prodaj olje in vrni svojemu upniku; ti pa in tvoja sinova živite od ostalega! Evangelj sv. Matevža 18, 15—22. čas je rekel Jezus svojim učen- m: Ako greši zoper tebe tvoj brat, 15 jdi in posvari ga med seboj in med njim samim! Ako te posluša, si pri¬ dobil svojega brata. Ako te pa ne posluša, 16 vzemi s seboj še enega ali dva, da ostane vsa reč v ustih dveh ali treh prič! Ako 17 jih pa ne posluša, povej cerkvi! Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik! Resnično vam povem, 18 karkoli bote zavezali na zemlji, bo zave¬ zano tudi v nebesih; in karkoli bote raz¬ vezali na zemlji, bo razvezano tudi v ne¬ besih. Zopet vam povem: Ako se dva izmed 19 20 21 22 12 13 do 16 17 18 19 20 84 Sreda po tretji nedelji v postu. vas zedinita na zemlji v čemerkoli, se jima bo vse, kar prosita, izpolnilo od mojega Očeta, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva, ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi. Takrat je pristopil k njemu Peter in je rekel: Gospod, kolikokrat bo grešil zoper mene moj brat in mu naj odpustim? ali do se¬ demkrat? Jezus mu pravi: Ne rečem ti do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat se¬ demkrat. Aftr *fr~ «4* ♦ < g S V ' — Sreda po tretji nedelji v postu. Berilo iz 2. Mozesovih bukev 20, 12—24. a o pravi Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog! Ne ubijaj! Ne prešestuj! Ne kradi! Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega! Ne poželi hiše svojega bližnjega; in ne poželi njegove žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla in ne ničesar, kar je njegovega! Vse ljudstvo pa je videlo grom in blisk in bučanje trobente in goro, ki se je kadila; in prestrašeni in preplašeni so stali od daleč ter so rekli Mozesu: Govori ti z nami in bomo poslu¬ šali; naj ne govori z nami Gospod, da kje ne umrjemo! In Mozes je rekel ljudstvu: Nikar se ne bojte! Da bi vas namreč poizkusil, je prišel Bog, in da bi bil v vas strah pred njim in da bi ne Sreda po tretji nedelji v postu. 85 grešili. In ljudstvo je stalo od daleč; Mozes je pa 21 šel bliže k temi, v kateri je bil Bog. Rekel je 22 dalje Gospod Mozesu: Tako govori Izraelovim otrokom: Videli ste, da sem vam govoril z neba. Ne delajte si srebrnih bogov, tudi si ne delajte 23 zlatih bogov! Naredite mi altar iz prsti in mi da- 24 rujte na njem svoje žgavne in mirovne darove, svojo drobnico in svojo govejo živino na vsakem kraju, kjer se časti spomin mojega imena! Evangelj sv. Matevža 15, 1—20. isti čas so prišli k Jezusu iz Jeru- 1 zalema pismarji in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji učenci izro- 2 čilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh. On pa je odgovoril in je 3 rekel: Zakaj prestopate tudi vi zapoved božjo zavoljo svojega izročila? Bog je 4 namreč rekel: „Spoštuj očeta in mater;" 1 in: »Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje!" 2 Vi 5 pa pravite: Kdorkoli reče očetu ali materi: Dar, katerikoli je od mene, bodi tebi v prid; dasi tudi ne spoštuje svojega očeta 6 ali svoje matere. Tako zapoved božjo za¬ ničujete zavoljo svojega izročila. Hinavci! 7 Prav je prerokoval o vas Izaija, rekoč: „To 8 ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene." 3 Toda zastonj me častijo, 9 ilLMoz. bukve 20,12, —m. Moz. bukve 21,17.— s Iz. 29,13. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1 2 86 Četrtek po tretji nedelji v postu. ker učijo človeške nauke in zapovedi. In je poklical množice k sebi in jim je rekel: Poslušajte in umejte: Ne to, kar gre v usta, ognusi človeka, marveč, kar pride iz ust, to ognusi človeka. Tedaj so pristopili nje¬ govi učenci in so mu rekli: Ali veš, da so se farizeji pohujšali, ko so slišali to besedo? On jim je pa odgovoril in rekel: Vsak nasad, ki ga ni zasadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjen. Pustite jih; slepci so in slepce vodijo! Če pa slepec slepca vodi, oba padeta v jamo. Peter je pa odgovoril in mu rekel: Razloži nam to priliko! On pa je rekel: Ali ste tudi vi še vedno brez razuma? Ali ne razumete, da vse, kar pride v usta, gre v trebuh in izide ? Kar pa gre iz ust, pride iz srca, in to ognusi človeka; iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešestva, nečistost, tatvine, kriva pričevanja, bogokletstva. To je, kar ognusi človeka, z neumitimi rokami jesti pa ne ognusi človeka. Četrtek po tretji nedelji v postu. Berilo iz preroka Je remij a 7, 1—7. ^|||iste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj ob vratih Gospodove hiše in oznanjuj ondi to besedo ter reci: Poslušajte beseda Gospodovo Četrtek po tretji nedelji v postu. 87 vsi iz Judeje, ki hodite skozi ta vrata molit Go¬ spoda ! To pravi Gospod vojnih čet, Izraelov 3 Bog: Poboljšajte svoja pota in svoje namene, in prebival bom pri vas na tem kraju! Ne zanašajte 4 se na lažnive besede in ne govorite: Tempelj Go¬ spodov, tempelj Gospodov, tempelj Gospodov je! Če namreč dobro uravnate svoja pota in svoje 5 namene, če delate pravico med človekom in nje¬ govim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne de- 6 late krivice, tudi ne prelivate nedolžne krvi na tem kraju, in ne hodite za tujimi bogovi v svojo lastno nesrečo: bom prebival z vami na tem kraju, 7 v deželi, ki sem jo dal vašim očetom od nekdaj in za vselej, pravi vsemogočni Gospod. Evangelj sv. Lukeža 4, 38—44. n isti čas seje odpravil Jezus iz shod- 38 j niče in je šel v Simonovo hišo. Si- —J monova tašča pa je imela hudo mrzlico; in prosili so ga zanjo. In je stopil 39 k njej in zapovedal mrzlici, in jo je po¬ pustila. In takoj je vstala in jim je stregla. Ko je pa zašlo solnce, so vsi, ki so imeli 40 bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih pri¬ peljali k njemu. On je pa na vsakega po¬ ložil roke in ga je ozdravil. Iz mnogih so 41 šli pa tudi hudi duhovi, ki so vpili in rekli: Ti si Sin božji! In jim je zažugal in jim ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. Ko se je pa zdanilo, je vstal in 42 43 44 2 3 6 7 8 9 10 11 88 Petek po tretji nedelji v postu. šel v samoten kraj, in množice so ga is¬ kale in so prišle do njega; in so ga zadr- žavale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim mestom moram oznanjevati božje kraljestvo, ker sem zato poslan. In je oznanjeval v shodnicah po Galileji. Petek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. Mozesovih bukev 20, 2—3. 6—13. H iste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper _Mozesa in Arona in so se uprli ter so rekli: Dajta nam vode, da pijemo! — In ko sta bila Mozes in Aron množico odpravila, sta šla v šotor zaveze, sta padla na zemljo in sta klicala h Gospodu, rekoč: Gospod Bog, sliši vpitje tega ljudstva in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se napijejo in poneha njih godrnjanje! In prikazalo se je nad njima veličastvo Gospodovo. In Gospod je govoril Mozesu, rekoč: Vzemi palico in zberi ljudstvo, ti in tvoj brat Aron, in govorita skali vpričo njih in dala bo vode! In ko boš izvabil vodo iz skale, naj pije vsa množica in njena živina! Mozes je torej vzel palico, ki je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. Ko se je bila množica zbrala pred skalo, jim je rekel: Poslušajte, uporniki in neverniki; ali vam bova mogla dobiti vode iz te skale? In ko je Mozes vzdignil roko, je udaril s palico dvakrat na skalo, Petek po tretji nedelji v postu. 89 in priteklo je prav obilno vode tako, da se je na¬ pilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mo- zesu in Aronu: Ker mi nista verovala, da bi me bila poveličala vpričo Izraelovih otrok, zato ne bota peljala tega ljudstva v deželo, katero mu bom dal. To je voda ugovora, kjer so godrnjali Izraelovi otroci zoper Gospoda, in bil je poveličan med njimi. Evangelj sv. Janeza 4, 5—42. isti čas je prišel Jezus v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihar, blizu pristave, katero je bil dal Jakob Jožefu, svojemu sinu. Bilje pa tam Jakobov studenec. Jezus torej, utrujen od pota, je tako sedel pri studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije zajemat vode. Jezus ji reče: Daj mi piti! (Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto, da bi naku¬ pili jedil). Reče mu torej ta samarijska žena: Kako prosiš ti, ko si j ud, piti mene, ki sem samarijska žena? Judje namreč ni¬ majo nobene zveze s Samarijani. Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi spoznala dar božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, bi bila morda ti njega prosila, in bi ti bil dal žive vode. Zena mu reče: Saj nimaš s čim zajeti in studenec je globok; odkod imaš torej živo vodo? Ali si ti večji, kakor naš oče Jakob, ki nam je dal studenec in 12 13 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 90 Petek po tretji nedelji v postu. je pil iz njega on in njegovi sinovi in njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Vsak, kdor pije od te vode, bo zopet žejen; kdor pa pije od vode, katero mu bodem jaz dal, ne bo žejen ve¬ komaj ; temveč voda, ki mu jo bodem jaz dal, bo v njem studenec, ki se izteka v večno življenje. Žena mu reče: Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in da ne bom hodila semkaj zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega moža in pridi semkaj! Žena odgovori in pravi: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: Nimam moža; imela si namreč pet možev in ta, katerega imaš sedaj, ni tvoj mož; to si prav rekla. Žena mu reče: Gospod, vidim, da si ti prerok. Naši očetje so molili na tej gori; in vi pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer se mora moliti. Jezus ji reče: Žena, verjemi mi, da pride ura, ko ne bote ne na tej gori ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, česar ne veste; mi mo¬ limo, kar vemo, zakaj odrešenje je iz Ju¬ dov. Pride pa ura in je že sedaj, ko bodo tisti, ki prav molijo, molili Očeta v duhu in v resnici. Tudi Oče namreč hoče takih, ki ga molijo. Bog je duh in kateri ga mo¬ lijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici. Petek po tretji nedelji v postu. 91 Žena mu reče: Vem, da pride Mesija (ki 25 se imenuje Kristus); ko torej pride, nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem, ki 26 govorim s teboj. Medtem so pa prišli nje- 27 go vi učenci in so se čudili, da je govoril z ženo. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj izprašuješ ali kaj govoriš ž njo? Žena to- 28 rej pusti svoj vrč in gre v mesto in reče tistim ljudem: Pridite in poglejte človeka, 29 ki mi je povedal vse, karkoli sem storila; ali je on Kristus? Šli so torej iz mesta in 30 so prišli k njemu. Medtem so ga učenci 31 prosili, rekoč: Učenik, jej! On pa jim je 32 rekel: Jaz imam jesti jed, katere vi ne po¬ znate. Učenci so tedaj rekli med seboj: Ali 33 mu je kdo prinesel jesti? Jezus jim reče: 34 Moja jed je, da storim voljo tistega, kateri me je poslal, da dovršim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je še štiri mesece in 35 pride žetev? Glejte, povem vam: Povzdig¬ nite svoje oči in poglejte polje, da je že belo za žetev! In kdor žanje, prejme pla- 36 čilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj veselita tisti, ki seje in ki žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drug 37 je, ki seje, in drug, ki žanje. Jaz sem vas 38 poslal žet, česar niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste stopili v njihovo delo. 39 40 41 42 1 2 3 4 5 6 7 92 Sobota po tretji nedelji v postu. Iz tistega mesta je pa veliko Samarijanov vanj verovalo zavoljo govorjenja žene, ki je pričevala: Vse mi je povedal, karkoli sem storila. Ko so torej Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, da bi tamkaj ostal. In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je vanj verovalo zavoljo njegovega govor¬ jenja. In so rekli ženi: Sedaj ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo slišali in vemo, da je on resnično Vzveličar sveta. Sobota po tretji nedelji v postu. Berilo iz preroka Daniela 13, 1 — 9. 15—17. 19-30. 33—62. iste dni je prebival v Babilonu mož in mu je bilo ime Joakim; in je vzel za ženo hčer Helkijevo, po imenu Suzano, ki je bila silno lepa in bogaboječa. Njeni starši, ki so bili pravični, so namreč odgojili svojo hčer po Mozesovi postavi. Bil je pa Joakim zelo bogat in je imel sadonosnik blizu svoje hiše; in judje so se pri njem shajali, zato ker je bil bolj spoštovan kakor vsi drugi. Tisto leto pa sta bila postavljena izmed ljudstva dva stara sodnika, o katerih je govoril Gospod: Hudobija je izšla iz Babilona od starejšinov, od sod¬ nikov, o katerih se je mislilo, da vodijo ljudstvo. Ona sta zahajala v Joakimovo hišo in k njima so prihajali vsi, ki so imeli pravde. Ko se je pa bilo ljudstvo razšlo okoli poldne, je šla Suzana in se Sobota po tretji nedelji v postu. 93 je izprehajala po sadonosniku svojega moža. In 8 videla sta jo starca vsak dan priti in se izprehajati in vnela sta se v poželjivosti do nje; in izprevrgla 9 sta svojo pamet in sta povesila svoje oči, da nista videla neba in se nista spomnila pravičnih sodeb. — Prigodilo se je pa, ko pazita na pripraven dan, 15 da je prišla, kakor prejšnje dni samo z dvema deklama na vrt in se je hotela kopati v vrtu; bilo 16 je namreč vroče in nikogar ni bilo tam, razen teh dveh starcev, ki sta se skrila in sta jo ogle¬ dovala. — Rekla je torej deklama: Prinesita mi olja 17 in mila in zaklenita vrata na vrt, da se skopljem! Ko sta pa dekli odšli, sta vstala starca in sta pri- 19 tekla k njej, ter sta rekla: Glej, vrata na vrt so 20 zaklenjena in nihče nas ne vidi, midva pa imava poželenje do tebe; zato privoli nama in se nama vdaj! Ako pa nočeš, bova pričala zoper tebe, da 21 je bil mladenič pri tebi in da si zato poslala dekli od sebe. Vzdihnila je Suzana in rekla: V stiskah 22, sem od vseh strani; če namreč to storim, je moja smrt; če pa ne storim, ne bom ušla vajinim ro¬ kam. Pa bolje mi je brez dejanja pasti vama v 23 roke, kakor grešiti pred obličjem Gospodovim. In 24 Suzana je zakričala na ves glas; zavpila sta pa tudi starca zoper njo. In eden je tekel k vratom 25 na vrt in jih je odprl. Ko so tedaj hišni služabniki 26 slišali vpitje na vrtu, so udrli skozi zadnja vrata, da bi videli, kaj je. Ko sta pa starca povedala, je 27 bilo služabnike silno sram, ker se nikdar ni kaj takega govorilo o Suzani. In prišel je drugi dan. In ko se je bilo ljudstvo zbralo pri Joakimu, nje- 28 nem možu, sta prišla tudi starca polna hudobnih 29 30 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 94 Sobota po tretji nedelji v postu. naklepov zoper Suzano, da bi jo spravila v smrt. In rekla sta vpričo ljudstva: Pošljite po Suzano, Helkijevo hčer, ženo Joakimovo! In takoj so po¬ slali. — In prišla je s svojimi starši in z otroki in z vsemi svojimi sorodniki. Jokali so tedaj njeni in vsi, ki so jo poznali. Starca sta pa vstala sredi ljudstva in sta položila svoje roke na njeno glavo. Ona se je jokaje ozrla proti nebu, ker je njeno srce imelo zaupanje v Gospoda. In starca sta re¬ kla: Ko sva se sama izprehajala po vrtu, je prišla ta z dvema deklama in je zaklenila vrata na vrt in dekli poslala od sebe. In prišel je k njej mla¬ denič, ki je bil skrit in je grešil ž njo. Midva pa, ki sva bila v kotu vrta, sva videla hudobijo in sva tekla k njima ter ju videla v nečistem dejanju. In njega sicer nisva mogla zgrabiti, ker je bil mo¬ čnejši od naju in je odprl vrata in zbežal; njo sva pa prijela in jo vprašala, kdo je bil mladenič, in nama ni hotela povedati; za to sva midva priči. Verjela jima je množica kot starejšinoma in sodni¬ koma ljudstva, in so jo obsodili na smrt. Suzana pa je na ves glas zavpila in je rekla: Večni Bog, ki poznaš, kar je skritega, in veš vse, preden se zgodi, ti veš, da sta krivo pričala zoper mene; in glej, umrjem, dasi nisem storila nič tega, kar sta ona hudobneža spletla zoper mene. Gospod je pa uslišal njen glas. In ko so jo peljali v smrt, je Gospod obudil svetega duha v mladeniču, kate¬ remu je bilo ime Daniel. In je zavpil z velikim glasom: Nedolžen sem nad njeno krvjo! In vse ljudstvo se je obrnilo vanj in je reklo: Kaj je to, kar si govoril? Ko je stal sredi med njimi, je Sobota po tretji nedelji v postu. 95 rekel: Ste li tako nespametni, izraelski sinovi, da nič ne presodite in ne spoznate resnice, ker ste obsodili izraelsko hčer? Vrnite se k sodbi, krivo 49 sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj vrnilo. 50 Daniel jim je pa rekel: Odločite ju daleč narazen 51 in ju bom zaslišal! Ko sta bila torej ločena drug 52 od drugega, je poklical enega izmed njiju in mu je rekel: Zastarani hudobnež, sedaj so prišli na dan tvoji grehi, katere si poprej počenjal, ko si sklepal krivične sodbe, zatiral nedolžne in izpuščal 53 krivične, ko vendar govori Gospod: Nedolžnega in pravičnega ne umori! Sedaj torej povej, če si 54 jo videl, pod katerim drevesom si ju videl, da sta se pogovarjala? On je rekel: Pod skinovim dre¬ vesom. Daniel pa je rekel: Prav na svojo glavo 55 si se zlagal; ker glej, božji angelj, ki je prejel od Boga razsodbo, te bo na dvoje presekal. In ko so 56 ga bili odpeljali, je ukazal pripeljati drugega ter mu reče: Zarod iz Kanaana in ne iz Juda, lepota te je omamila in poželjivost je spačila tvoje srce. Tako sta delala z izraelskimi hčerami in iz strahu 57 50 se vama vdajale; ali hči Judova se ni vdala vajini hudobiji. Sedaj mi torej povej, pod katerim drevesom 58 51 ju zalotil, da sta govorila med seboj ? Odgovoril je: Pod prinovim drevesom. Daniel pa mu reče: Prav 59 zlagal si se tudi ti na svojo glavo; angelj Gospo¬ dov namreč čaka s svojim mečem, da te preseka po sredi in vaju umori. Tedaj je vsa množica za- 60 vpila na ves glas in so hvalili Boga, ki ohrani nje, ki vanj zaupajo. In vzdignili so se zoper dva 61 starca (ker jima je bil Daniel dokazal iz njunih ust, da sta krivo pričala) in so jima storili, kakor 62 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 96 Sobota po tretji nedelji v postu. sta hudobno delala zoper svojega bližnjega in so ju umorili, in oteta je bila nedolžna kri tisti dan. Evangelj sv. Janeza 8, 1 — 11. isti čas je šel Jezus na Olj iško goro. In zjutraj zgodaj je zopet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je prišlo k njemu; in jih je sede učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji ženo, ki so jo do¬ bili v prešestvu; in so jo postavili v sredo in so mu rekli: Učenik, to ženo smo sedaj našli v prešestvu. V postavi pa nam je Mozes zapovedal, take kamenjati. Kaj torej ti praviš? To so pa rekli, ker so ga izku¬ šali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh. Ko pa niso jenjali ga vpraševati, se je vzdignil in jim je rekel: Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo! In se je zopet pripognil in je pisal po tleh. Ko so pa to slišali, so odšli drug za dru¬ gim, najprej starejši ; in je ostal Jezus sam in žena, ki je stala v sredi. Jezus pa se je vzdignil in ji j e rekel: Žena, kje so tisti, ki so te tožili? Ali te ni nihče obsodil? Ona je rekla: Nihče, Gospod! Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar več ne greši! —cgD 4*4— Četrta nedelja v postu. Četrta nedelja v postu. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 4, 22—31. ratje, pisano je, da je ime! Abraham dva sina, enega od sužnice in enega od proste. Pa tisti, ki je bil od sužnice, je bil po mesu rojen; on pa, ki je bil od proste, po obljubi. To pa je rečeno v podobi. To sta namreč dve zavezi: ena na gori sinajski, ki rodi za sužnost, in ta je Agara. Sina je namreč gora v Arabiji in je podobna Je¬ ruzalemu, kakor je sedaj in služi s svojimi otroki. Gornji Jeruzalem pa pomeni prosto, in ta je naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se, nerodovitna, ki ne rodiš, raduj se in vriskaj, ki nisi na porodu; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko ta, ki ima moža. Mi pa, bratje, smo po Izaku otroci obljube. Toda kakor je takrat tisti, kije bil po mesu rojen, preganjal onega, ki je bil po duhu, tako tudi se¬ daj. Kaj pa govori pismo? Izženi sužnico in nje¬ nega sina; zakaj sin sužnice ne bo dedič s sinom proste. Torej, bratje, nismo otroci sužnice, temveč proste, za katero prostost nas je Kristus oprostil. Evangelj sv. Janeza 6, 1 — 15. isti čas Je šel Jezus črez galilejsko morje, ki je tiberijsko. In šla je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je torej šel na goro in je tam sedel s svo¬ jimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik. Ko je torej Jezus oči 7 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5 98 Četrta nedelja v postu. povzdignil in je videl, da je silno velika množica prišla k njemu, je rekel Filipu: Odkod bomo kupili kruha, da bi ti jedli? 6 To je pa rekel, ker ga je izkušal; vedel je namreč, kaj bo storil. Filip mu je od- 7 govoril: Za dvesto denarjev kruha jim ni 8 dovolj, da bi vsak dobil kaj malega. Reče mu eden njegovih učencev, Andrej, brat 9 Simona Petra: Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih kruhov in dve ribi; ali kaj 10 je to med tolike? Jezus pa je rekel: Re¬ cite ljudem sesti! Bilo je pa tamkaj veliko trave. Sedli so torej, okoli pet tisoč mož 11 po številu. Tedaj je Jezus vzel kruhe in ko se je zahvalil, jih je razdelil med se¬ deče; ravno tako tudi rib, kolikor so ho- 12 teli. Ko so se pa nasitili, reče svojim učen¬ cem : Poberite kosce, ki so ostali, da konca 13 ne vzamejo! Pobrali so torej in napolnili dvanajst košaric s kosci, ki so ostali od pe¬ tih ječmenovih kruhov tistim, kateri so 14 jedli. Tedaj so ljudje, ko so videli čudež, ki ga je bil Jezus storil, rekli: On je res- 15 nično prerok, ki mora na svet priti. Ko je torej Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, je zopet zbežal na goro, on sam. Ponedeljek po četrti nedelji v postu. 99 Ponedeljek po četrti nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev Kraljev 3, 16—28. PS iste dni sta prišli dve ženi nečistnici h kralju EsS Salomonu in sta stali pred njim. In ena izmed njiju reče: Prosim, moj gospod, jaz in ta žena sva stanovali v eni hiši in porodila sem pri njej v sobi. Tretji dan pa potem, ko sem bila jaz porodila, je po¬ rodila tudi ta; in bili sva skupaj in nikogar drugega ni bilo z nama v hiši razen naju. Umrl je pa sin te ženske po noči, v spanju gaje namreč zadušila. In vstala je v polnočni tihoti in je vzela mojega sina od moje strani, ko sem spala, tvoja služab¬ nica, in ga je položila v svoje naročje; svojega sina pa, ki je bil mrtev, je položila v moje na- - ročje. In ko sem bila zjutraj vstala, da bi dojila svojega sina, je bil mrtev; in ko sem ga bolj skrbno ogledala pri svetlem dnevu, sem spoznala, da ni moj, ki sem ga rodila. In odgovorila je druga žena: Ni tako, kakor govoriš, temveč tvoj sin je umrl, moj pa živi. Nasproti je rekla ona: Lažeš, moj sin namreč živi in tvoj sin je mrtev. In tako sta se prepirali pred kraljem. Nato reče kralj: Ta pravi: Moj sin živi in tvoj sin je mrtev; ona pa odgovarja: Ne, temveč tvoj sin je mrtev, moj pa živi. Rekel je torej kralj: Prinesite mi meč! In ko so bili prinesli meč pred kralja, reče: Razdelite živega otroka v dva dela in dajte polo¬ vico eni in polovico drugi! Rekla pa je žena, ka¬ tere sin je bil živ, kralju (njeno srce je bilo nam¬ reč ganjeno zaradi njenega sina): Prosim, gospod, dajte oni otroka živega in nikar ga ne umorite! 7“ 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 13 14 15 16 17 18 19 20 21 100 Ponedeljek po četrti nedelji v postu. Nasproti je govorila ona: Naj ne bode niti moj niti tvoj, temveč naj se razdeli. Odgovoril je kralj in je rekel: Dajte oni otroka živega in naj se ne umori; zakaj ta je njegova mati! Slišal je tedaj ves Izrael sodbo, ki jo je bil sklenil kralj, in bali so se kralja, ko so videli, da je božja modrost v njem, da dela pravico. Evangelj sv. Janeza 2, 13—25. isti čas je bil blizu judovski veliko¬ nočni praznik, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. In je našel v templju prodajalce volov in ovc in golobov, in men¬ jalce na sedežih. In je naredil kakor bič iz vrvic in je vse izgnal iz templja, tudi ovce in vole; ter je menjalcem raztresel denarje in prevrnil mize. In tistim, ki so prodajali golobe, je rekel: Spravite to od¬ tod in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije’ Njegovi učenci pa so se spomnili, da je pisano: „Gorečnost za tvojo hišo me použiva.“ l Judje so tedaj odgovorili in mu rekli: Kakšno znamenje nam pokažeš, ker to delaš? Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil! Tedaj so Judje rekli: Šestinštiri¬ deset let so zidali ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil? On je pa govoril o 1 Ps. 68, 10. Torek po četrti nedelji v postu. 101 templju svojega telesa. Ko je torej od 22 mrtvih vstal, so se spomnili njegovi učenci, da je to govoril, in so verovali pismu in besedi, katero je Jezus govoril. Ko je bil 23 pa v Jeruzalemu o veliki noči na dan praz¬ nika, jih je veliko verovalo v njegovo ime, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal. Jezus sam se jim pa ni zaupal, zato 24 ker jih je vse poznal in ker ni potreboval, 25 da bi kdo pričal o človeku; sam je nam¬ reč vedel, kaj je v človeku. Torek po četrti nedelji v postu. Berilo iz 2. Mozesovih bukev 32, 7—14. iste dni je govoril Gospod Mozesu, rekoč: Pojdi z gore; grešilo je tvoje ljudstvo, ka¬ tero si izpeljal iz egiptovske dežele. Hitro so od¬ stopili od pota, ki si jim ga pokazal, in naredili so si zlato tele in so ga molili in so mu darovali in rekli: To so tvoji bogovi, o Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele. In zopet je rekel Gospod Mozesu: Vidim, da je to ljudstvo trdo¬ vratno; pusti me, da se vname moj srd zoper nje, in jih pokončam in storim tebe v veliko ljudstvo. Mozes pa je prosil Gospoda, svojega Boga, rekoč: Zakaj se je vnel, o Gospod, tvoj srd zoper tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in s krepko roko? Ne daj, da bi rekli Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih 7 8 9 10 11 12 13 14 14 15 16 17 18 19 20 21 22 102 Torek po četrti nedelji v postu. pomoril v gorah in jih iztrebil z zemlje. Pomiri naj se tvoja jeza in prizanesi hudobiji svojega ljud¬ stva! Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih služabnikov, katerim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Pomnožil bom vaš zarod, kakor zvezde na nebu in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal vašemu zarodu in jo bote imeli vedno v lasti! In Gospod se je potolažil in ni storil hudega, kakor je bil govoril zoper svoje ljudstvo. Evangelj sv. Janeza 7, 14—31. isti čas, ko je bil praznik že napol minil, je šel Jezus v tempelj in je učil. In j udje so se čudili, rekoč: Kako razume ta pisma, ko se ni učil? Je¬ zus jim je odgovoril in rekel: Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. Ako hoče kdo izpolnjevati njegovo voljo, bo spoznal iz nauka, je li iz Boga, ali go¬ vorim jaz sam iz sebe. Kdor govori sam iz sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tistega, ki ga je poslal, ta je resničen in v njem ni krivice. Vam ni mar Mozes dal postave? In nihče izmed vas ne izpol¬ njuje postave. Zakaj me iščete umoriti? Množica je odgovorila in rekla: Hudega duha imaš, kdo te išče umoriti? Jezus je odgo¬ voril in jim rekel: Eno delo sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mozes vam je dal obrezo, (ne da bi bila od Mozesa, temveč Sreda po četrti nedelji v postu. 103 od očakov), in v soboto obrezujete človeka. Ako človek obrezo prejme v soboto, da 23 se ne prelomi Mozesova postava; zakaj se hudujete nad menoj, da sem celega človeka ozdravil v soboto? Ne sodite po 24- videzu, temveč sodite pravično sodbo! Ne- 25 kateri iz Jeruzalema so torej rekli: Ni li ta tisti, katerega iščejo umoriti? In glejte, 26 očitno govori in ničesar mu ne rečejo! Ali so starejšim res spoznali, daje ta Kristus? Toda tega poznamo, odkod je; kadar pa 27 pride Kristus, ne bo vedel nihče, odkod da je. Jezus je torej zaklical v templju ter je 28 učil in rekel: Tudi mene poznate in veste, odkod sem. In nisem prišel sam od sebe; temveč resničen je, ki me je poslal, kate¬ rega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker 29 sem od njega in me je on poslal. Hoteli 30 so ga torej prijeti, pa nihče ni rok nanj položil, ker še ni prišla njegova ura. Iz 31 množice jih je pa veliko vanj verovalo. Sreda po četrti nedelji v postu. Berilo iz preroka Izaija 1, 16 — 19, o pravi Gospod Bog: Umijte se, bodite čisti, hudobo svojih misli spravite izpred mojih oči, nehajte ravnati napačno! Učite se dobro de¬ lati, iščite pravice, zatiranemu pomagajte, siroti 16 17 18 19 1 2 3 4 5 6 7 8 9 104 Sreda po četrti nedelji v postu. prisodite pravico, branite vdovo! In pridite in to¬ žite me, govori Gospod! Ako bi bili vaši grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; in ako bi bili rdeči kakor bager, bodo beli kakor volna. Če vas je volja in me poslušate, bote uživali dobrote dežele, pravi vsemogočni Gospod. Evangelj sv. Janeza 9, 1—38. isti čas, ko je šel Jezus mimo, je videl človeka, ki je bil slep od rojstva. In vprašali so ga njegovi učenci: Učenik, kdo je grešil, on ali nje¬ govi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬ govoril: Ni grešil ne on ne njegovi starši, temveč da se razodenejo božja dela nad njim, jaz moram delati dela tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta. Ko je bil to rekel, je plju¬ nil na tla ter naredil blata iz pljunka in je pomazal z blatom njegove oči, in mu je rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe, (kar se razlaga: Poslani)! Tedaj je šel in seje umil in je prišel videč. Sosedje pa in ka¬ teri so ga prej videli, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, ki je sedel in vbo- gajme prosil? Nekateri so rekli: On je. Drugi pa: Nikakor ne, temveč podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sem. Rekli so mu Sreda po četrti nedelji v postu. 105 torej: Kako so se ti odprle oči? Odgovoril 10 je: Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je n naredil blata in je pomazal moje oči in mi je rekel: Pojdi h kopeli Siloe in se umij! In sem šel in se umil in vidim. In so mu rekli: Kje je tisti? Rekel je: Ne 12 vem. Peljejo njega, ki je bil slep, k fari- 13 zejem. Bila je pa sobota, ko je naredil 14 Jezus blata in odprl njegove oči. Farizeji 15 so ga torej vprašali, kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je dejal na oči, in sem se umil in vidim. Nekateri iz- 16 med farizejev so torej rekli: Ta človek ni od Boga, ker ne posvečuje sobote. Drugi pa so rekli: Kako more človek grešnik delati take čudeže? In je bil razpor med njimi. Rečejo torej slepcu: Kaj ti praviš 17 o njem, ki ti je odprl oči? On pa je re¬ kel: Prerok je. Judje tedaj niso verjeli o 18 njem, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je bil spregledal. In so jih vprašali, rekoč: Jeli 19 ta vaš sin, o katerem vi pravite, daje bil slep rojen? Kako torej sedaj vidi? Njegovi 20 starši so jim odgovorili in rekli: Vemo, da je ta naš sin in da je bil slep rojen; kako pa sedaj vidi, ne vemo; ali kdo mu 21 je odprl oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 106 Sreda po četrti nedelji v postu. dosti je star, sam naj govori o sebi. To so rekli njegovi starši, ker so se bali ju¬ do v; j udje so bili namreč že sklenili, da y če kdo reče, da je on Kristus, se mora iz¬ občiti iz shodnice. Zategadelj so njegovi starši rekli: Dosti je star, njega vprašajte! Tedaj so vdrugič poklicali človeka, ki je bil slep in so mu rekli: Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je pa rekel: Če je grešnik, ne vem; samo to vem, da sem bil slep in da sedaj vidim. Rekli so mu torej: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči? Odgovoril jim je: Povedal sem vam že, in ste slišali : kaj hočete zo¬ pet slišati? Ali hočete tudi vi postati nje¬ govi učenci? Tedaj so ga prekleli in rekli: Ti bodi njegov učenec, mi pa smo Mo- zesovi učenci! Mi vemo, daje z Mozesom govoril Bog; o tem pa ne vemo, odkod je. Odgovoril je tisti človek in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, odkod je, in je odprl moje oči! Vemo pa, da grešnikov Bog ne usliši, temveč ako kdo Bogu služi in izpolnjuje njegovo voljo, njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo sleporoj enemu odprl oči. Ko bi ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti. Od¬ govorili so in mu rekli: V grehih si rojen Četrtek po četrti nedelji v postu. 107 ves in ti nas učiš? In pahnili so ga vun. Jezus je slišal, da so ga vun pahnili, in ko ga je bil našel, mu je rekel: Ali ve¬ ruješ v Sina božjega? On je odgovoril in rekel: Gospod, kdo je, da verujem vanj? In Jezus mu je rekel: Videl si ga, in kateri s teboj govori, on je. On pa j e rekel: Go¬ spod, verujem. In je padel (predenj) in ga molil. Četrtek po četrti nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev Kraljev 4, 25 — 38. ■ iste dni je šla sunamitska žena k Elizeju na goro Karmel; in ko jo je videl mož božji od daleč, je rekel Gieziju, svojemu hlapcu: Glej, to je Sunamitka! Pojdi ji torej naproti in ji re¬ ci : Se li dobro godi tebi in tvojemu možu in tvo¬ jemu sinu? In je odgovorila: Dobro! In ko je bila prišla k možu božjemu na goro, se je okle¬ nila njegovih nog; in Giezi je pristopil, da bi jo odstranil. In mož božji je rekel: Pusti jo, zakaj njena duša je v bridkosti, in Gospod mi je pri¬ kril in mi ni naznanil. In ona mu je rekla : Sem li prosila sina od svojega gospoda? Ali ti nisem rekla: Ne norčuj se z menoj? In on je rekel Gie¬ ziju: Opaši svoja ledja in vzemi mojo palico v svojo roko in pojdi! Ge te sreča človek, ga ne pozdravljaj ; in če te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu; in položi mojo palico dečku na obraz! Nato je mati dečkova rekla : Kakor živi Gospod in ži¬ vi tvoja duša, ne bom te pustila. Vstal je tedaj in 35 36 37 38 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 11 12 13 14 108 Četrtek po četrti nedelji v postu. šel za njo. Giezi pa je šel pred njima in je polo¬ žil palico dečku na obraz, pa ni bilo ne glasu ne občutka ; in vrnil se je njemu naproti in mu je naznanil, rekoč : Deček ni vstal. Sel je tedaj Eli- zej v hišo in glej, deček je ležal mrtev na svoji postelji; in ko je bil vstopil, je zaprl duri za seboj in za dečkom, ter je molil h Gospodu. In je šel gori in se ulegel na dečka in je dejal svoja usta na njegova usta in svoje oči na njegove oči in svoje roke na njegove roke ; in se je sklonil nad njim in ogrelo se je dečkovo meso. On pa se je povrnil in je šel po hiši enkrat semintja; in je šel gori in se je ulegel nanj ; in deček je zazehal sedemkrat in je odprl oči. On pa je po¬ klical Giezija in mu je rekel : Pokliči to Sunam- Ijanko! In ko je bila poklicana, je šla k njemu. In on je rekel: Vzemi svojega sina! Ona je prišla in mu padla k nogam in je molila na tleh; in je vzela svojega sina in je odšla. In Elizej se je vrnil v Galgalo. Evangelj sv. Lukeža 7, 11 — 16. isti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Naj m; in ž njim so šli nje¬ govi učenci in velika množica. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli mrliča, edinega sina njegove matere, in ta je bila vdova, in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In ko jo j e Gospod zagledal, se mu je v srce usmilila in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil in se dotaknil nosil, Petek po četrti nedelji v postu. 109 (tisti pa. ki so nosili, so obstali), in je rekel: Mladenič, rečem ti. vstani! In mrlič je sedel 15 in začel govoriti. In ga je dal njegovi ma¬ teri. Vse pa je strah obšel in so hvalili 16 Boga rekoč: Velik prerok je vstal med nami, in Bog je obiskal svoje ljudstvo. Petek po četrti nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev Kraljev 17, 17 — 24. iste dni je zbolel sin žene gospodinje, in je 17 bila bolezen silno huda tako, da mu je po¬ šla sapa. Rekla je torej Eliju: Kaj je meni in te- 18 bi, mož božji? Si li prišel k meni, da zopet v spomin pridejo moje pregrehe, in da umoriš mo¬ jega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega 19 sina! In vzel ga je iz njenega naročja in ga je ne¬ sel v zgornjo sobo, kjer je sam stanoval, in ga je položil na svojo posteljo. In je klical h Go¬ spodu in je rekel : Gospod, moj Bog, si li tudi 20 vdovo, pri kateri se jaz kakorkoli živim, udaril z nadlogo, da umoriš njenega sina? In stegnil se je 21 in se je ulegel na dečka trikrat in je klical h Go¬ spodu : Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne du¬ ša tega dečka v njegovo telo! In Gospod je ušli- 22 šal Elijev glas, in dečkova duša se je vrnila vanj, in je oživel. In Elija je vzel dečka in ga je nesel 23 iz zgornje sobe v spodnjo hišo ter ga je dal nje¬ govi materi in je rekel: Glej, tvoj sin živi! In že- 24 na je rekla Eliju : Sedaj sem v tem spoznala, da 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 no Petek po četrti nedelji v postu. si mož božji, in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična. Evangelj sv.Janeza 11, 1—45. M isti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in Marte, - njene sestre. (Marija pa je bila tista, ki je mazilila Gospoda z mazilom in bri¬ sala njegove noge s svojimi lasmi, in njen brat Lazar je bil bolan). Njegovi sestri sta tedaj poslali k njemu, rekoč: Gospod, glej ta, ki ga ljubiš, je bolan! Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni k smrti, temveč k časti božji, da se Sin božji po njej poveliča. Jezus pa je ljubil Marto in njeno sestro Marijo in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je še dva dni ostal v tistem kraju. Potem pa je rekel svojim učencem: Pojdimo zopet v Judejo! Učenci mu rečejo: Učenik, ravno so te ho¬ teli j udje kamenjati, in greš zopet tja? Jezus je odgovoril: Nimali dan dvanajst ur? Ako kdo hodi po dnevu, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa hodi po noči, se spotakne, ker ni luči v njem. To je govoril in potem jim je rekel: Lazar, naš prijatelj, spi; pa grem, da ga vzbudim iz spanja. Njegovi učenci so tedaj rekli: Gospod, ako spi, bo ozdravel. Jezus je pa Petek po četrti nedelji v postu. 111 govoril o njegovi smrti; toda oni so me¬ nili, da govori o navadnem spanju. Takrat 14 jim je torej Jezus razločno rekel: Lazarje umrl. In veselim se zavoljo vas, da nisem 15 bil tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu! Tomaž tedaj, imenovan dvojčic, 16 je rekel součencem: Pojdimo tudi mi, da umrjemo ž njim! Jezus je torej prišel in 17 ga je našel že štiri dni ležati v grobu. (Betanija pa je bila blizu Jeruzalema, okoli 18 petnajst tečajev hoda). Veliko judov pa je 19 bilo prišlo k Marti in k Mariji, da bi ji tolažili zavoljo njunega brata. Ko je tedaj 20 Marta slišala, da Jezus pride, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. Marta 21 je torej rekla Jezusu: Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi se- 22 daj vem, da karkoli boš prosil Boga, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal; 23 Marta mu reče: Vem, da bo vstal ob vsta- 24 jenju, poslednji dan. Jezus ji reče: Jaz sem 25 vstajenje in življenje; kdor veruje v mene, bo živel, dasiravno umrje. In kdorkoli živi 26 in veruje v me, ne bo umrl vekomaj. Ali veruješ to? Reče mu: Kaj pa da verujem, 27 Gospod, da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si prišel na ta svet. In ko je bila to iz- 28 govorila, je šla in poklicala na tihem Ma- 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 112 Petek po četrti nedelji v postu. rij o, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj in te kliče. Ko ona to sliši, brž vstane in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v vas; temveč je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila Marta prišla na¬ proti. Judje tedaj, ki so bili pri njej v hiši in so jo tolažili, ko so videli, da je Marija hitro vstala in šla vun, so šli za njo, rekoč: H grobu gre, da bo tam jokala. Ko torej Marija pride tja, kjer je bil Jezus, in ga vidi, pade mu k nogam in mu reče: Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Ko jo je torej Jezus videl, da joka, in j ude, ki so prišli ž njo, da jokaj o, se je zgrozil v duhu in se je užalil in je rekel; Kam ste ga položili? Rečejo mu: Gospod, pridi in poglej! In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Nekateri izmed njih pa so rekli: Ali ni mogel ta, ki je odprl slepo- rojenemu oči, tudi storiti, da bi ta ne bil umrl? Jezus se tedaj zopet zgrozi sam v sebi in pride h grobu. Bila pa je votlina, in kamen je bil položen nad njo. Jezus reče: Odvalite kamen! Marta, sestra mrt¬ vega, mu reče: Gospod, že smrdi, v grobu je namreč štiri dni. Jezus ji reče: Ali ti nisem rekel, da boš videla čast božjo, ako Sobota po četrti nedelji v postu. 113 veruješ? Tedaj so odvalili kamen. Jezus pa 41 je vzdignil oči kvišku in je rekel: Oče, zahvalim te, da si me uslišal. Pa jaz sem 42 vedel, da me vselej uslišiš, toda zavoljo ljudstva, ki stoji okoli, sem rekel, da ve¬ rujejo, da si me ti poslal. In ko je bil to 43 izrekel, je zaklical z močnim glasom: Lazar, pridi vun! In on, kije bil umrl, je prišel ta- 44 koj vun, povezan na rokah in nogah s povoji, in njegov obraz je bil v prt zavit Jezus jim reče: Razvežite ga in pustite ga iti! Veliko j udov torej, ki so bili prišli 45 k Mariji in k Marti in so videli, kar je storil Jezus, je vanj verovalo. Sobota po četrti nedelji v postu. Berilo iz preroka Izaija 49, 8—15. o govori Gospod : Ob prijetnem času te usli¬ šim in na dan vzveličanja ti pomagam in te ohranim ter te dam v zavezo ljudstvu, da vzbudiš zemljo, vzameš v posest razkropljeno dediščino, da porečeš tistim, ki so v ječi: Pojdite vun, in tistim, ki so v temi: Pridite na svetlo ! Ob potih se bodo pasli, in po vseh planjavah bo njih paša. Ne bodo lačni ne žejni, in tudi jih ne bo žgala ne vročina ne solnce; ker jih bo vodil njih usmiljenih ter jih bo napajal pri studencih voda. In vse svoje gore bom naredil za pot, in moje steze bo¬ do povišane. Glej, ti pridejo od daleč, in glej, oni 8 8 9 10 11 12 13 14 15 12 13 14 15 16 17 18 19 20 114 Sobota po četrti nedelji v postu. od severja in morja, in oni iz južne dežele. Hva¬ lite nebesa in raduj se zemlja, gore popevajte hva¬ lo, ker Gospod je potolažil svoje ljudstvo in se je usmilil svojih ubožcev! In Sion je rekel: Gospod me je zapustil in Gospod me je pozabil. Ali more žena pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila sina svo¬ jega telesa? In ko bi ga ona pozabila, vendar jaz ne bom pozabil tebe, govori vsemogočni Gospod. Evangelj sv. Janeza 8, 12—20. n - isti čas je govoril Jezus judovskim množicam, rekoč: Jaz sem luč sveta; 1 kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, temveč bo imel luč življenja. Farizeji so mu torej rekli: Ti pričuješ sam o sebi; tvoje pričevanje ni resnično. Jezus je od¬ govoril in jim rekel: Četudi pričujem jaz sam o sebi, je moje pričevanje vendar resnično, ker vem, odkod sem prišel in kam grem. Vi sodite po mesu; jaz nikogar ne sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resnična, ker nisem sam, temveč jaz in Oče, ki me je poslal. In v vaši postavi je pisano, daje pričevanje dveh človekov res¬ nično. Jaz sem, ki pričujem sam o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni. Te¬ daj so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus je odgovoril: Ne poznate ne mene ne mo¬ jega Očeta; ako bi poznali mene, bi pač poznali tudi mojega Očeta. Te besede je Peta postna ali tiha nedelja. 115 Jezus govoril v templjevi zakladnici, ko je učil v templju; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla. Peta postna ali tiha nedelja. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 9, 11—15. ratje, Kristus je pristopil kot veliki duhov- nik prihodnjih dobrot, in je skoz višji in mnogo popolnejši šotor, ki ni narejen z roko, to je, ne tega stvarjenja, tudi ne s krvjo kozlov ali juncev, temveč z lastno krvjo šel enkrat v sve¬ tišče, in je našel večno odrešenje. Zakaj, če kri kozlov in juncev in potrošeni pepel junice posve¬ čuje ognušene v očiščenje mesa, koliko bolj bo kri Kristusa, ki se je po Svetemu Duhu brezma¬ dežnega daroval Bogu, našo vest očistila mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu. In zato je sred- nik nove zaveze, da po smrti, ki se je zgodila v od¬ rešenje tistih pregreh, ki so bile pod prejšnjo za¬ vezo, prejmejo tisti, kateri so poklicani, obljubo večne dediščine v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. 11 12 13 14 15 Evangelj sv. Janeza 8, 46—59. isti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Kdo izmed vas me bo obdolžil greha? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, posluša besede božje. Vsled tega 8- 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 116 Peta postna ali tiha nedelja. vi ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje 50 tedaj odgovorili in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, da si Samarijan in imaš hudega duha? Jezus je odgovoril: Jaz nimam hudega duha, temveč častim svojega Očeta, in vi ste mi vzeli čast. Jaz pa ne iščem svoje časti; je nekdo, ki jo išče in sodi. Resnično, resnično vam povem: Ako kdo izpolnjuje mojo besedo, ne bo videl smrti vekomaj. Judje so tedaj rekli: Sedaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham j e umrl in pre¬ roki, in ti praviš: Ako kdo izpolnjuje mojo besedo, ne bo okusil smrti vekomaj. Si li ti večji, ko naš oče Abraham, ki je umrl in preroki so umrli? Koga delaš sam iz sebe? Jezus je odgovoril: Če jaz častim sam sebe, moja čast ni nič; moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite, da je vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga po¬ znam. In ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakor vi; toda poznam ga in izpolnjujem njegovo besedo. Abraham, vaš oče, se je silno veselil, da bi videl moj dan; videl ga je in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaš in 51 videl Abrahama? Jezus jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, preden je bil Abraham, sem jaz. Tedaj so pobirali Ponedeljek po tihi nedelji. 117 kamenje, da bi lučali vanj: Jezus pa se je skril in je šel iz templja. Ponedeljek po tihi nedelji. Berilo iz preroka Jona 3, 1—10. iste dni je govoril Gospod drugikrat prero¬ ku Jonu, rekoč: Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in oznanjuj v njem oznanilo, katero ti jaz govorim! In Jona je vstal in šel v Ninive po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile mesto, veliko tri dni hoda. In Jona je začel iti v mesto dan hoda in je klical ter rekel: Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane. In Ninivljani so verovali v Boga in so napovedali post in so oblekli rasov- nike od največjega do najmanjšega. Prišla je be¬ seda tudi do kralja v Ninivah, in je vstal s svoje¬ ga prestola ter je vrgel svojo obleko s sebe in se je oblekel v rasovnik in je sedel v pepelu. In je dal oklicati in oznaniti v Ninivah kot povelje kralja in njegovih knezov, rekoč: Ljudje in živina, goveda in drobnica naj ničesar ne okusijo, tudi naj ne hodijo na pašo in naj ne pijejo vode. In naj se ogrnejo z rasovniki ljudje in živina ter naj vpijejo h Gospodu na vso moč, in naj se vsakdo vrne od svoje slabe poti in od hudobije, ki je v njegovih rokah. Kdo ve, če se Bog ne obrne in ne odpusti? Morda se obrne od srda svoje jeze, da ne poginemo. In Bog je videl njih dela, ker so se obrnili od svoje slabe poti, in usmilil se je svojega ljudstva Gospod, naš Bog. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 32 33 34 35 36 37 38 39 28 29 118 Torek po tihi nedelji. Evangelj sv. Janeza 7, 32—39. n isti čas so starejšim in farizeji po¬ slali hlapcev, da bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Še malo časa sem pri vas in grem k njemu, ki me je poslal. Iskali me bote, pa me ne bote našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti. Judje so tedaj govorili med seboj: Kam misli ta iti, da ga ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene nevernike in bo nevernike učil? Kakšno je to govorjenje, ko je rekel: Iskali me bote in me ne bote našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti? Poslednji veliki dan praznika pa je Jezus vstal in je zaklical, rekoč: Ako je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor v me veruje, bodo tekli, kakor pravi pismo, potoki žive vode iz njegovega osrčja. To pa je rekel o Duhu, ki so ga imeli prejeti vanj verujoči. Torek po tihi nedelji. Berilo iz preroka Daniela 14, 28—42. iste dni so prišli Babilonci pred kralja in so rekli: Daj nam Daniela, ki je razdejal Be- umoril zmaja, sicer umorimo tebe in tvojo družino. Kralj je tedaj videl, da hudo pritiskajo la in Torek po tihi nedelji. 119 vanj, in prisiljen, jim je izročil Daniela. In vrgli so ga 30 v levnjak in je bil ondi šest dni. V levnjaku pa 31 je bilo sedem levov, in vsak dan so jim dajali po dvoje trupel in po dve ovci; takrat jim jih pa ni¬ so dali, da bi požrli Daniela. Bil je pa v Judeji 32 prerok Habakuk in je skuhal močnik in nadrobil kruha v skledo in je šel na polje, da bi ga nesel ženjcem. In angelj Gospodov je rekel Habakuku: 33 Nesi kosilo, katero imaš, v Babilon Danielu, ki je v levnjaku! In Habakuk je rekel: Gospod, Ba- 34 bilona nisem videl in za levnjak ne vem. In pri- 35 jel ga je angelj Gospodov vrh glave ter ga je po¬ stavil s hitrostjo svojega duha v Babilon nad lev¬ njak. In Habakuk je klical, rekoč : Daniel, služab- 36 nik božji, vzemi kosilo, katero ti je Bog poslal! Daniel pa je rekel: Spomnil si se me, o Bog, in 37 nisi zapustil njih, ki te ljubijo. In Daniel je vstal 38 in jedel. Angelj Gospodov pa je Habakuka brž postavil nazaj na njegovo mesto. Sedmi dan tedaj 39 je prišel kralj, da bi obžaloval Daniela, in je sto¬ pil k levnjaku ter pogledal vanj in glej, Daniel sedi sredi levov. In kralj je zaklical z moč- 40 nim glasom, rekoč: Velik si, Gospod, Danielov Bog! In ga je potegnil iz levnjaka; tiste pa, ki 41 so ga bili hoteli pogubiti, je vrgel v levnjak, in brž so jih požrli levi vpričo njega. Tedaj je re- 42 kel kralj: Vsi prebivalci po vsi zemlji se naj bo¬ jijo Danielovega Boga, ker on je odrešenik, ki de¬ la znamenja in čudeže na zemlji, in je rešil Dani¬ ela iz levnjaka. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1.20 Torek po tihi nedelji. Evangelj sv. Janeza 7, 1 — 13. i čas je hodil Jezus po Galileji; o Judeji namreč ni hotel hoditi, sr so ga j udje iskali umoriti. Bil je pa blizu judovski praznik šotorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi odtod in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoja dela, ki jih delaš! Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnem, pa hoče biti na glasu; če delaš takšne reči, razodeni se svetu! Tudi njegovi bratje namreč niso verovali vanj. Jezus jim torej reče: Moj čas še ni prišel, vaš čas pa je vedno pripravljen. Vas svet ne more sovražiti; mene pa sovraži, ker pričujem o njem, da so njegova dela hu¬ dobna. Vi pojdite na ta praznik, jaz pa ne grem na ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, je ostal v Galileji. Ko so pa njegovi bratje odšli, te¬ daj je šel tudi on sam na praznik, ne očitno, temveč nekako na skrivnem. Judje so ga torej iskali o prazniku in so rekli: Kje je on? In med množico je bilo mnogo govorjenja o njem. Nekateri so namreč rekli: Dober je; drugi so pa dejali: Ne, temveč množice zapeljuje. Toda nihče ni očitno o njem govoril iz strahu pred j udi. — — i -♦—H—*-5— • - Sreda po tihi nedelji. 121 Sreda po tihi nedelji. Berilo iz 3. Mozesovih bukev 19, 1. 2. 11—19. iste dni je govoril Gospod Mozesu, rekoč: Govori vsemu zboru Izraelovih otrok in jim reci: Jaz sem Gospod vaš Bog. Ne kradite! Ne lazite, tudi naj nihče ne goljufa svojega bliž¬ njega! Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu in ne skruni imena svojega Boga! Jaz sem Go¬ spod. Ne obrekuj svojega bližnjega in ne zatiraj ga s silo! Naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do jutra! Ne preklinjaj gluhega in slepe¬ mu ne nastavljaj opotike, temveč boj se Gospo¬ da, svojega Boga, ker jaz sem Gospod! Ne delaj nič krivičnega in ne sodi po krivem! Ne oziraj se na osebo ubožca in ne časti obraza mogočne¬ ža! Sodi po pravici svojemu bližnjemu! Ne bodi opravljivec, ne podpihovalec med ljudstvom! Ne vzdiguj se zoper kri svojega bližnjega! Jaz sem Gospod. Ne sovraži svojega brata v svojem srcu, temveč očitno ga posvari, da ne boš imel greha zavoljo njega! Ne išči maščevanja in ne spominjaj se krivice svojih sosedov! Svojega prijatelja ljubi kakor samega sebe! Jaz sem Gospod. Izpolnjujte moje postave; zakaj jaz sem Gospod, vaš Bog! Evangelj sv. Janeza 10, 22—38. »Histi cas je bil praznik posvečevanja v Jeruzalemu, in je bila zima. In j ezus je hodil v templju po Salo¬ monovi lopi. Obsuli so ga torej j udje in 1 2 11 12 13 14 15 16 17 18 19 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 122 Sreda po tihi nedelji. so mu rekli: Doklej nas pustiš v negoto¬ vosti? Ako si Kristus, povej nam narav¬ nost! Jezus jim je odgovoril: Pravim vam, pa ne verujete. Dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas; in jaz jih poznam, in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje, in ne bodo pogubljene vekomaj, in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Kar mi je dal moj Oče, je večje ko vse; in nihče ne more tega iztrgati iz roke mojega Očeta, jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj pobirali kamenje, da bi ga kamenjali. Jezus jim je odgovoril: Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; zaradi katerega teh del me ka¬ menjate? Judje so mu odgovorili: Zavoljo dobrega dela te ne kamenjamo, marveč zavoljo bogokletstva in ker se delaš Boga, ko si človek. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste?“ l Ako je tiste imenoval bo¬ gove, katerim je bila govorjena beseda božja, in se pismo ne more ovreči: kako pravite njemu, katerega je Oče posvetil in poslal na svet: Preklinjaš, ker sem rekel: 1 Ps. 81, 6. Četrtek po tihi nedelji. 123 Sin božji sem? Ako ne delam del svojega 37 Očeta, mi nikar ne verujte’ Ako jih pa de- 38 lam, in ako meni nočete verjeti, verujte delom, da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu! Četrtek po tihi nedelji. Berilo iz preroka Daniela 3, 34 — 45. iste dni je molil Azarija h Gospodu, rekoč: Gospod naš Bog, prosimo, ne izdajaj nas na večno zavoljo svojega imena in ne razdiraj svoje zaveze in ne odteguj nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama, svojega ljubljenca, in Izaka, svojega služabnika, in Izraela, svojega svetnika, ka¬ terim si govoril in obljubil,da boš pomnožil njih zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na obrežju morja; ker oslabeli smo, o Gospod, bolj ko vsi narodi, in ponižani smo danes po vsej zemlji zavoljo svojih grehov. In ob tem času ni ne poglavarja, ne vojvoda, ne preroka, ne žgavne, ne klavne, ne jedilne daritve, ne kadila, ne kraja, kjer bi ti darovali prvine, da bi mogli najti tvoje usmiljenje; pa sprejmi nas zavoljo potrtega srca in ponižanega duha! Kakor žgavna daritev ovnov in juncev in kakor na tisoče tolstih jagnjet, taka bodi danes naša daritev pred tvojim obličjem, da ti bo všeč; ker tisti, ki v te zaupajo, ne bodo osramočeni. In sedaj gremo za teboj z vsem srcem in se te bojimo ter iščemo tvojega obličja. Ne osramoti nas, temveč stori z nami po svoji krot- 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 36 37 38 39 40 41 42 124 Četrtek po tihi nedelji. kosti in po obilnosti svojega usmiljenja’ In otmi nas po svojih čudežih; in daj slavo svojemu ime¬ nu, o Gospod, in osramočeni naj bodo vsi, ki delajo hudo tvojim služabnikom; osramočeni naj bodo po vsej tvoji mogočnosti in njih moč bodi strta; in naj vedo, da si ti edini Gospod Bog in častitljiv na vsej zemlji, Gospod, naš Bog! Evangelj sv. Lukeža 7, 36—50. - listi čas je nekdo izmed farizejev |H prosil Jezusa, da bi pri njem obe- do val. In je stopil v hišo farizejevo in sedel k jedi. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, ko je izvedela, da je v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla ala- bastrovo pušico mazila; in je stopila zadaj k njegovim nogam ter mu je začela s solzami noge močiti in jih je brisala z las¬ mi svoje glave in mu je poljubovala noge in mazilila z mazilom. Ko je pa to videl farizej, ki ga je bil povabil, je dejal sam pri sebi, rekoč: Ko bi bil ta prerok, bi pač vedel, kdo in kakšna je žena, ki se ga dotika, da je grešnica. In Jezus je odgo¬ voril in mu rekel: Simon, imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej! Neki posojevalec je imel dva dolžnika; eden je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa pet¬ deset. Ker nista imela s čim plačati, je Petek po tihi nedelji. 125 odpustil obema. Kateri ga torej bolj ljubi? Simon je odgovoril in rekel: Menim, da 43 tisti, kateremu je več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je obrnil 44 k ženi in je rekel Simonu: Ali vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo in mi nisi dal vode za noge; ta pa mi je s solzami močila noge in jih brisala s svojimi lasmi. Poljuba mi nisi dal, ta pa, odkar je prišla 45 v hišo, ni nehala poljubovati mojih nog. Moje glave nisi mazilil z oljem, ta pa mi 46 je mazilila noge z mazilom. Zato ti povem: 47 Mnogo grehov ji je odpuščenih, ker je mnogo ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Njej pa je rekel: Odpuščeni 48 so ti grehi. In tisti, ki so bili ž njim pri 49 mizi, so začeli govoriti sami pri sebi: Kdo je ta, ki celo grehe odpušča? Rekel je pa 50 ženi: Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru! Petek po tihi nedelji. Berilo iz preroka Jeremij a 17, 13—18. iste dni je rekel Jeremija: Gospod, vsi, ki 13 M® te zapustijo, bodo osramočeni, kateri od¬ stopijo od tebe, bodo zapisani v prah, ker so za¬ pustili Gospoda, vir žive vode. Ozdravi me, Go- 14 spod, in bom ozdravljen; reši me, in bom rešen; 15 16 17 18 47 48 49 50 51 52 53 54 126 Petek po tihi nedelji. zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride ! In jaz sem v stra¬ hu, ko hodim za teboj kot za pastirjem; in si nisem želel dneva človekovega, ti veš. Kar je prišlo iz mojih ust, je bilo pravo pred tvojim obličjem. Ne bodi meni v strah, ti moje upanje na dan stiske! Osramočeni naj bodo, kateri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramočen; oni naj trepečejo, jaz pa naj ne trepečem, pripelji nad nje dan stiske in sferi jih z dvojno pogubo, Gospod, naš Bog! angelj sv. Janeza 11, 47—54. isti čas so veliki duhovniki in fari¬ zeji sklicali zbor zoper Jezusa in so rekli: Kaj naj storimo, ker ta človek dela mnogo čudežev? Ako ga pu¬ stimo tako, bodo vsi verovali vanj, in bodo prišli Rimljani ter vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa izmed njih, po imenu Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: Vi nič ne veste in ne pomislite, da je bolje za vas, da umrje en človek za ljudstvo, in da ne pogine ves narod. Tega pa ni govoril sam iz sebe, temveč, ker je bil tisto leto veliki duhovnik, je preroko¬ val, da ima Jezus umreti za ljudstvo, pa ne samo za ljudstvo, temveč da zbere skupaj otroke božje, ki so bili razkropljeni. Od tistega dne so se torej posvetovali, da bi ga umorili. Zato Jezus ni več hodil očitno Ev Sobota po tihi nedelji. 127 med judi, marveč je šel odtod v kraj blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam prebival s svojimi učenci. H—O Sobota po tihi nedelji. Berilo iz preroka Jeremija 18, 18—23. iste dni so rekli hudobni judje med seboj: Pridite in izmislimo si naklepe zoper pra¬ vičnega, saj ne bo izginila postava izmed duhov¬ nikov, ne svet izmed modrih, ne beseda (božja) izmed prerokov: pridite in udarimo ga z jezikom in ne ozirajmo se na vse njegovo govorjenje! Gospod, ozri se na me in čuj glas mojih nasprot¬ nikov! Se li povračuje dobro s hudim, ker kop¬ ljejo jamo moji duši? Spomni se, da sem stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za nje dobro in da bi odvrnil od njih tvojo jezo! Zato daj njih sinove lakoti in popelji jih meču v roke; njih žene naj bodo brez otrok in vdove; in njih možje naj pomijejo za kugo; njih mladeniči naj bodo z mečem prebodeni v boju! Sliši naj se vpitje iz njih hiš, zakaj nanagloma boš pripeljal razbojnika nad nje, ker so izkopali jamo, da bi me ujeli, in so na skrivnem nastavili zanke mojim nogam. Ti pa, Gospod, veš ves njih naklep zoper mene, da bi me umorili; ne prizanesi njihovi hudobiji, in njihov greh ne bodi izbrisan pred teboj! Naj po¬ padajo pred tvojimi očmi, in znosi se nad njimi ob času svojega srda, Gospod, naš Bog! 18 19 20 21 22 23 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 128 Sobota po tihi nedelji. mgelj sv. Janeza 12, 10—36. isti čas so se veliki duhovniki po¬ svetovali, da bi umorili tudi Lazarja, ker je zavoljo njega odstopilo veliko j udov in so verovali v Jezusa. Drugi dan pa, ko je slišalo veliko ljudi, ki so bili prišli na praznik, da pride Jezus v Jeru¬ zalem, so vzeli palmove veje ter mu šli naproti in so klicali: Hosanna, blagoslov¬ ljen, ki pride v imenu Gospodovem, kralj izraelski! In Jezus je našel osliča in je sedel nanj, kakor je pisano: Ne boj se, sionska hči, glej, tvoj kralj pride sedeč na osličinem žrebetu. Tega njegovi učenci prej niso umeli; ko je bil pa Jezus poveličan, tedaj so se spomnili, daje bilo to pisano o njem in so mu to storili. Pri¬ čevala je torej množica, ki je bila ž njim, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obu¬ dil od mrtvih. Zato mu je tudi prišla mno¬ žica naproti, ker je slišala, da je storil ta čudež. Farizeji so torej rekli med seboj: Vidite, da nič ne opravimo! Glejte, ves svet dere za njim! Bili so pa nekateri ne¬ verniki med tistimi, ki so gori prišli, da bi molili ob prazniku. Ti so torej pristo¬ pili k Filipu, ki je bil iz Betzajde galilej¬ ske, in so ga prosili, rekoč: Gospod, Jezusa Ev Sobota po tihi nedelji. 129 bi radi videli. Filip pride in pove Andreju; 22 Andrej pa in Filip sta povedala Jezusu. In 23 Jezus jima je odgovoril, rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan. Res- 24 nično, resnično, povem vam, ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane 25 samo; ako pa umrje, rodi obilo sadu. Kdor ljubi svojo dušo, jo bo izgubil; in kdor sovraži svojo dušo na tem svetu, jo ohrani za večno življenje. Ako kdo meni 26 služi, naj hodi za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Ako kdo meni služi, ga bo počastil moj Oče. Sedaj je 27 moja duša žalostna. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure! Pa zato sem prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime! Tedaj je 28 prišel glas z neba: Sem poveličal in bom zopet poveličal. Množica torej, ki je stala 29 in slišala, je rekla, da je zagrmelo. Drugi 30 so rekli: Angelj je govoril ž njim. Jezus je odgovoril in rekel: Ne zavoljo mene, temveč zavoljo vasje prišel ta glas. Sedaj je sodba 31 sveta; sedaj bo izvržen vojvoda tega sveta. In 32 jaz, ko bom povišan od zemlje, bom vse potegnil k sebi. (To pa je rekel, daje na- 33 znanil, kakšne smrti bo umrl). Množica mu 34 je odgovorila: Slišali smo iz postave, da Kristus ostane vekomaj; in kako praviš 9 130 Šesta postna ali cvetna nedelja. ti: Sin človekov mora biti povišan? Kdo 35 je tisti Sin človekov? Jezus jim je torej rekel: Še malo časa je luč med vami. Ho¬ dite, dokler imate luč, da vas ne obide tema; in kdor hodi v temi, ne ve, kam 36 gre. Dokler imate luč, verujte v luč, da bote otroci luči’ To je govoril Jezus, in je šel in se jim je skril. ® A, Šesta postna ali cvetna nedelja. Pri blagoslovljenju oljik. Berilo iz II. M oz es o vi h bukev 15, 27 in 16, 1—7. iste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je bilo dvanajst studencev vode in sedem¬ deset palmovih dreves; in so taborili ob vodah. 1 In so odšli iz Elima in vsa množica Izraelovih otrok je prišla v puščavo Sin, ki je med Elimom in med Sinajem, petnajsti dan drugega meseca, 2 odkar so bili izšli iz egiptovske dežele. In vsa občina Izraelovih otrok je godrnjala nad Mozesom 3 in nad Aronom v puščavi. In rekli so jima Izrae¬ lovi otroci: O da bi bili umrli po roki Gospodovi v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa in smo jedli kruh do sitega! Zakaj sta nas izpe¬ ljala v to puščavo, da pomorita vso množico z la- 4 koto? Gospod je pa rekel Mozesu: Glej, dežil vam bom kruha z neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, kolikor ga potrebuje za vsak dan; da ga Šesta postna ali cvetna nedelja. 131 poizkusim, ali bo hodilo po moji postavi ali ne. Sesti dan naj pa prihranijo, kar bodo nanosili in 5 naj bo dvakrat toliko, kolikor so nabrali vsakateri dan. In rekla sta Mozes in Aron vsem Izraelovim 6 otrokom: Drevi bote spoznali, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele; in jutri bote videli 7 veličastvo Gospodovo. Evangelj sv. Matevža 21, 1—9. isti čas, ko se je Jezus približal Je¬ ruzalemu in je prišel v Betfage pri Olj iški gori, je poslal dva učenca in jima je rekel: Pojdita v vas, ki je pred vama, in brž bota našla oslico privezano in žrebe pri njej; odvežita in pripeljita mi ji! In če vama kdo kaj poreče, recita, da ji Gospod potrebuje, in brž ji bo izpustil. Vse to se je pa zgodilo, da se je dopol¬ nilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi: Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotek, sedeč na oslici in na žrebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico in žrebe, in so položili svoja oblačila na nji in so ga gori posa¬ dili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves in stlali na pot. Množice pa, ki so šle spredaj in zadaj, so vpile, 9* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 132 Šesta postna ali cvetna nedelja. rekoč: Hosanna Sinu Davidovemu! Blago¬ slovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Pri sv. maši. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 2, 5—11. S pO ratje, to mislite v sebi, kar (je mislil) tudi Kristus Jezus, kateri, ko je bil v božji podobi, ni imel za plen biti Bogu enak, marveč je sam sebe uničil in je vzel nase podobo hlapca, postal enak ljudem in je bil po zunanjem videti ko človek. Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu je dal ime, katero je nad vsa imena; (tu se poklekne) da se v imenu Jezusovem klanja vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in izpričuje vsak jezik, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Boga Očeta. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Matevžu 26, 1—75 in 27, 1—66. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Veste, da bo črez dva dni ve¬ lika noč, in Sin človekov bo izdan, da bo križan. Tačas so se zbrali veliki duhovniki in stare j šini ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa; in so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili. Rekli so pa: Ne Šesta postna ali cvetna nedelja. 133 na praznik, da morda ne nastane hrup med ljudstvom. Ko je bil pa Jezus v Be- 6 taniji, v hiši Simona gobavega, je pristo- 7 pila k njemu žena, ki j e imela alabastrovo pušico dragega mazila, in ga je izlila na njegovo glavo, ko je bil pri mizi. Ko so 8 pa učenci to videli, šobili nevoljni, rekoč: Čemu ta potrata? To bi se bilo namreč 9 lahko drago prodalo in dalo ubožcem. Jezus 10 pa je vedel in jim je rekel: Kaj ste nad¬ ležni tej ženi? Zakaj dobro delo je storila nad menoj. Ubožce namreč imate zmeraj 11 pri sebi, mene pa nimate zmeraj. Ko je 12 namreč izlila to mazilo na moje telo, je to storila za moj pogreb. Resnično vam 13 povem, kjerkoli se bo oznanjeval ta evan- gelj po vsem svetu, se bo tudi pravilo, kar je storila, v njen spomin. Tedaj je odšel eden izmed dvanajsterih, 14 kateremu je bilo ime Judež Iškarjot, k velikim duhovnikom in jim je rekel: Kaj mi hočete 15 dati, in jaz vam ga bom izdal. Oni so mu pa določili trideset srebrnikov. In odsedaj 16 je iskal priložnosti, da bi ga izdal. Prvi 17 dan opresnih kruhov pa so pristopili učenci k Jezusu in so mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje? Jezus 18 pa je rekel: Pojdite v mesto k nekomu in 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 134 Šesta postna ali cvetna nedelja. mu recite: Učenik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi učenci. In učenci so storili, kar jim je bil ukazal Jezus, in so pripravili velikonočno jagnje. Ko je bil pa nastal večer, je šel s svojimi dvanajsterimi učenci k mizi. In ko so jedli, je rekel: Resnično vam povem, eden izmed vas me bo izdal. In silno ža¬ lostni so začeli govoriti drug za drugim: Gospod, ali sem jaz? On pa je odgovoril in rekel: Kateri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; toda gorje tistemu človeku, po katerem bo Sin člo¬ vekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek! Judež pa, ki ga je bil izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik, ali sem jaz? Reče mu: Ti si rekel. Ko so povečerjali, je vzel Jezus kruh in ga posvetil in razlomil ter dal svojim učen¬ cem in je rekel: Vzemite in jejte; to j e moje telo! In je vzel kelih in je zahvalil in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, katera bo prelita za njih veliko v odpuščenje grehov. Povem vam pa: posihdob ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko ga bom pil novega z vami v kraljestvu svojega Očeta. Šesta postna ali cvetna nedelja. 135 In ko so bili izpeli zahvalno pesem, so šli 30 na Olj iško goro. Tedaj jim reče Jezus: Vi 31 vsi se bote pohujšali nad menoj to noč; zakaj pisano je: Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce črede. Kadar bom 32 pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu je odgovoril in rekel: In ko 33 bi se tudi vsi pohujšali nad teboj, jaz se ne bom nikdar pohujšal. Jezus mu reče: 34 Resnično ti povem, da to noč, preden pe¬ telin zapoje, me boš trikrat zatajil. Peter mu reče: Akoravno bi mi bilo s teboj 35 umreti, te ne bom zatajil. Tako so rekli tudi vsi učenci. Tedaj je prišel Jezus ž njimi na pri- 36 stavo, ki se ji pravi Getzemani, in je rekel svojim učencem: Sedite tukaj, da grem tja in molim! In je vzel s seboj 37 Petra in Cebedejeva sina in je začel po¬ stajati žalosten in otožen. Tedaj jim je 38 rekel: Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj! In je šel 39 malo dalje in je padel na svoj obraz in je molil, rekoč: Moj Oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; vendar pa ne, kakor jaz hočem, temveč kakor ti! In pride 40 k svojim učencem in jih najde spati in reče Petru: Tako niste mogli eno uro čuti 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 136 Šesta postna ali cvetna nedelja. z menoj ? Cujte in molite, da ne pridete v izkušnjavo! Duh je sicer voljen, meso pa slabo. Zopet je vdrugič šel in molil, rekoč: Oče moj, ako ne more ta kelih mimo iti, razen da ga pijem, zgodi se tvoja volja! In je zopet prišel in jih našel spati; njih oči namreč so bile dremotne. In jih je pustil in zopet šel in vtretjič molil in govoril ravno tiste besede. Tedaj pride k svojim učencem in jim reče: Spite sedaj in počivajte! Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan grešnikom v roke! Vstanite, pojdimo; glejte, približal se je, ki me bo izdal! In še je govoril, in glej, Judež, eden dvanajsterih, je prišel in ž njim velika množica z meči in s koli, poslana od ve¬ likih duhovnikov in starejšinov ljudstva. Njegov izdajalec pa jim je dal znamenje, rekoč: Katerega bom poljubil, tisti je, njega primite! In brž je stopil k Jezusu in je rekel: Zdrav bodi, Učenik! In ga je poljubil. In Jezus mu je rekel: Prijatelj, čemu si prišel? Tedaj so pristopili in so stegnili roke po Jezusu in so ga prijeli. In glej, eden izmed teh, ki so bili z Je¬ zusom, je dvignil roko in potegnil svoj meč in je mahnil po hlapcu velikega du- Šesta postna ali cvetna nedelja. 137 hovnika in mu je odsekal uho. Tedaj mu 52 reče Jezus: Vtakni svoj meč na njegovo mesto; zakaj vsi, ki prijemajo za meč, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne 53 morem prositi svojega Očeta, in bi mi po¬ slal več ko dvanajst legij angeljev? Kako 54 se bodo pa dopolnila pisma, ker se mora tako zgoditi? Tisto uro je rekel Jezus mno- 55 žicam: Kakor nad razbojnika ste me prišli lovit z meči in s koli; vsak dan sem sedel pri vas in učil v templju, in me niste pri¬ jeli. Vse to se je pa zgodilo, da se dopol- 56 nijo pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in so zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga peljali 57 h Kajfu, velikemu duhovniku, kjer so se bili sešli pismarji in starejšim. Peter pa je šel 58 od daleč za njim do dvora velikega duhov¬ nika. In je vstopil in je sedel s služabniki, da bi videl konec. Veliki duhovnik pa in 59 ves zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga niso našli, 60 dasiravno je bilo pristopilo mnogo krivih prič. Naposled pa sta prišli dve krivi priči in sta rekli: Ta je govoril: Jaz morem 61 podreti tempelj božji in v treh dneh ga zopet sezidati. In veliki duhovnik je vstal 62 in mu rekel: Ali nič ne odgovoriš na to, 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 138 Šesta postna ali cvetna nedelja. kar ti pričajo zoper tebe? Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji? Jezus mu reče: Ti si rekel. Pa povem vam: Posihdob bote videli Sina človekovega sedeti na desnici moči božje in priti v oblakih neba. Tedaj je veliki duhovnik raztrgal svoja oblačila, rekoč: Preklel je (Boga); kaj potrebujemo še prič? Glejte, sedaj ste slišali kletev. Kaj se vam zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: Smrti je vreden. Tedaj so mu plju¬ vali v obraz in so ga bili za uho; drugi pa so ga tolkli z pestmi v obraz, rekoč: Prerokuj nam, Kristus! Kdo te je udaril? Peter pa je zunaj sedel na dvorišču, in pristopila je k njemu dekla, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilej ceni! On pa je tajil vpričo vseh, rekoč: Ne vem, kaj pra¬ viš. Ko je pa šel skozi vrata, ga je videla druga dekla in je rekla tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim. In je zopet tajil s prisego: Ne poznam tega človeka. Črez malo so pa pristopili ondi stoječi in so rekli Petru: Resnično, tudi ti si izmed tistih; tvoj jezik te namreč razodeva. Tedaj je začel rotiti se in pri¬ segati, da ne pozna tega človeka. In takoj Šesta postna ali cvetna nedelja. 139 je petelin zapel. In Peter se je spomnil 75 besede Jezusove, ki jo je rekel: Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil. In je šel vun in je bridko jokal. Ko se je pa zdanilo, so sklenili vsi 1 veliki duhovniki in starejšini ljudstva zoper Jezusa, da bi ga izročili v smrt. In so peljali zvezanega in izdali Pon- 2 ciju Pilatu, deželnemu oblastniku. Tedaj, 3 ko je videl Judež, ki ga je bil izdal, da je obsojen, se je skesal in je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhov¬ nikom in starejšinom, rekoč: Grešil sem, 4 ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar, ti glej! In je vrgel 5 od sebe srebrnike po templju; se je vrnil ter je šel in se je z vrvjo obesil. Veliki 6 duhovniki pa so vzeli srebrnike in so rekli: Ne spodobi se, devati jih v templjevo skrinjico; zakaj to je cena krvi. Sklenili 7 so pa in kupili za nje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato se imenuje tista 8 njiva hakeldama, to je, njiva krvi, do da¬ našnjega dne. Tedaj se je dopolnilo, kar 9 je bilo govorjeno po preroku Jeremiju, ki pravi: In so vzeli trideset srebrnikov, ceno cenjenega, katerega so izkupčevali od Izra¬ elovih otrok, in so jih dali za lončarjevo 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 140 Šesta postna ali cvetna nedelja. njivo, kakor mi je ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred oblastnikom, in oblastnik ga je vprašal, rekoč: Ali si ti kralj ju¬ dovski? Jezus mu je rekel: Ti praviš. In ko je bil tožen od velikih duhovnikov in starejšinov, ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko pričujejo zoper tebe? In mu ni odgovoril na nobeno besedo, tako, da se je oblastnik silno čudil. Ob prazniku pa je imel oblastnik navado, izpustiti ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli. Imel je pa takrat zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba. Ko so se torej zbrali, je rekel Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? Vedel je namreč, da so ga bili izdali iz zavisti. Ko j e pa sedel na sodnem stolu, j e poslala k njemu njegova žena, rekoč: Nič tebi s tem pravičnim; zakaj veliko sem trpela danes v sanjah zavoljo njega. Ali veliki duhov¬ niki in starejšim so pregovarjali ljudi, da bi terjali Baraba, Jezusa pa pogubili. Oblast¬ nik pa je odgovoril in jim je rekel: Ka¬ terega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa so rekli: Baraba. Pilat jim reče: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi rečejo: Križan naj bo! Oblast- Šesta postna ali cvetna nedelja. 141 nik jim reče: Kaj je pa storil hudega? Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo! Ko je pa Pilat videl, da nič ne opravi, 24 temveč da nastaja hrup večji, je vzel vode in si je umil roke vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravič¬ nega, vi glejte! In vse ljudstvo je odgo- 25 vorilo in reklo: Njegova kri pridi nad nas in nad naše otroke! Tedaj jim je izpustil 26 Baraba; Jezusa pa je dal bičati in jim ga je izročil, da bi bil križan. Tedaj so poglavarj evi voj akiJezusa vzeli 27 s seboj na sodišče in so zbrali k njemu vso četo. In so ga slekli in so mu ogrnili škrlaten 28 plašč. In so spletli krono iz trnja in so 29 mu jo dejali na glavo in trst v njegovo desnico, in so poklekovali, in ga zasramo¬ vali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski! In 30 so pljuvali vanj in jemali trst in ga tolkli po glavi. In potem, ko so ga zasramovali, 31 so mu slekli plašč in ga oblekli v njegova oblačila in ga peljali, da bi ga križali. Gre- 32 doč pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po imenu; tega so primorali, da je nesel njegov križ. In so prišli na kraj, ki se 33 imenuje Golgota, to je kraj mrtvaških glav. In so mu dali piti vina z žolčem zmeša- 34 nega. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 142 Šesta postna ali cvetna nedelja. Potem pa, ko so ga bili križali, so razde¬ lili njegova oblačila in so srečkali za nje, da se je dopolnilo, kar je rečeno po pre¬ roku, ki pravi: „Razdelili so si moja obla¬ čila in za mojo suknjo so srečkali.“ l In so sedeli in ga stražili. In so dejali vrh nje¬ gove glave njegovo obsodbo pisano: Taje Jezus, kralj Judov. Takrat sta bila križana ž njim vred dva razbojnika, eden na desnici in drugi na levici. Tisti pa, ki so mimo hodili, so ga preklinjali ter so s svojimi gla¬ vami zmajevali in rekli: Aha, ti, ki tempelj božji podiraš in v treh dneh zopet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin božji, stopi s križa! Ravno tako so ga zasramo¬ vali tudi veliki duhovniki s pismarji in starejšini vred in so rekli: Drugim je po¬ magal, sam sebi ne more pomagati. Ako je izraelski kralj, naj stopi sedaj s križa, in verujemo vanj! V Boga je zaupal; naj ga sedaj reši, ako ga ima rad. Saj je re¬ kel: Sin božji sem. Ravno to sta mu oči¬ tala tudi razbojnika, ki sta bila ž njim vred križana. Od šeste ure pa je nastala tema po vsej zemlji do devete ure. In okoli devete ure je Jezus z močnim glasom za- 1 Ps. 21, 19. Šesta postna ali cvetna nedelja. 143 klical, rekoč: Eli, Eli, lamma sabakthani ? To je: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapu¬ stil? Nekateri tam stoječih, ko so to slišali, 47 so pa rekli: Elija kliče ta. In brž je stekel 48 eden izmed njih, je vzel gobo, jo napolnil s kisom in nataknil na trst in mu je dal piti. Drugi so pa rekli: Pusti, poglejmo, 49 ali pride Elija ga rešit! Jezus pa je zopet 50 zavpil z močnim glasom in je izdihnil dušo. (Tukaj se poklekne in nekoliko preneha). In glej, zagrinjalo v templju se je pretr- 51 galo na dvoje od vrha do tal; in zemlja seje stresla, in skale so pokale, in grobi so se 52 odpirali, in mnogo teles svetnikov, kateri so spali, se je obudilo. In so šli iz grobov 53 po njegovem vstajenju in so prišli v sveto mesto ter so se mnogim prikazali. Stotnik 54 pa in tisti, kateri so bili ž njim in so stra¬ žili Jezusa, ko so videli potres in kar se je godilo, so se silno bali in so rekli: Res¬ nično, ta je bil Sin božji! Bilo je pa tam 55 od daleč več žen, ki so bile za Jezusom prišle iz Galileje in so mu stregle; med 56 katerimi je bila Marija Magdalena in Ma¬ rija, mati Jakoba in Jožefa, in mati Cebe- dejevih sinov. Ko je pa nastal večer, je 57 prišel neki bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi sam učenec Je- 58 59 60 61 62 63 64 65 66 5 6 144 Veliki ponedeljek. zusov. Ta je šel k Pilatu in je prosil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal dati telo. In Jožef je vzel telo in ga je zavil v čisto tančico; in ga je položil v svoj novi grob, katerega je bil izsekal v skalo; in je zavalil velik kamen k vhodu groba in je šel. Bila je pa ondi Marija Magdalena in druga Marija; in sta sedeli grobu na¬ sproti. Drugi dan pa, ki je po priprav¬ ljanju, so se zbrali veliki duhovniki in fa¬ rizeji k Pilatu, rekoč: Gospod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je še živel, rekel: Črez tri dni bom vstal. Ukaži torej grob zastražiti do tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci in ga ukradejo in ne rečejo ljudstvu: Od mrtvih je vstal; in poslednja zmota bo hujša od prve. Pilat pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite, za- stražite, kakor veste! Oni pa so šli in so grob zavarovali s stražniki ter zapečatili kamen. "'g Veliki ponedeljek. Berilo iz preroka Izaija 50, 5 — 10. iste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je llJSI odprl ušesa; jaz pa nisem ugovarjal, nisem se umaknil. Svoje telo sem dal njim, ki so me bili, in svoja lica tistim, ki so me ruvali; svojega obličja Veliki ponedeljek. 145 nisem obrnil od tistih, ki so me preklinjali in so pljuvali v me. Gospod Bog je moj pomočnik, zato 7 nisem bil osramočen, zato sem nastavil svoj obraz kakor najtrši kamen in vem, da ne bom osramo¬ čen. Blizu je, ki me opravičuje; kdo mi bo ugo- 8 varjal? Stopimo skupaj! Kdo je moj nasprotnik? Naj pride k meni! Glej, Gospod Bog je moj po- 9 močnik; kdo je, ki bi me obsodil? Glej, vsi se bodo ogulili kakor oblačilo, molj jih bo požrl. Kdo 10 izmed vas se boji Gospoda, posluša glas njego¬ vega hlapca ? Kdor hodi po temi in nima luči, naj zaupa v ime Gospodovo in naj se opira na svo¬ jega Boga. E v ang el j sv. Janeza 12, 1—9. est dni pred veliko nočjo je Jezus 1 prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar umrl, katerega je Jezus obudil. Na- 2 pravili so mu pa tam večerjo, in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili pri mizi. Marija je torej vzela 3 libro dragocenega mazila, prave narde, in je mazilila Jezusove noge in brisala nje¬ gove noge s svojimi lasmi, in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih 4 učencev, Judež Iškarjot, tisti, ki ga je ho¬ tel izdati, je pa rekel: Zakaj se to mazilo 5 ni prodalo za tri sto denarjev in dalo ubožcem? To je pa rekel, ne da bi mu 6 bila skrb za ubožce, temveč, ker je bil tat v 10 146 Veliki torek. in je imel denarnico in je nosil, kar je 7 bilo vanjo vrženo. Jezus je torej rekel: Pustite jo, da prihrani to za dan mojega 8 pogreba! Ubožce imate namreč zmeraj med 9 seboj, mene pa nimate zmeraj. Tedaj je izvedela velika množica j udov, da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa, temveč da bi videli Lazarja, katerega je obudil od mrtvih. -*—2 H— Veliki torek. 18 19 20 Berilo iz preroka Jeremija 11, 18—20. ^^piste dni je rekel Jeremija: Ti pa, Gospod, žMSa si mi razodel in sem spoznal; takrat si mi pokazal njih namene. In jaz sem bil kakor krotko jagnje, katero peljejo v mesnico, in nisem vedel, da so snovali zoper mene naklepe, rekoč: Denimo lesa v njegov kruh in iztrebimo ga iz dežele živih, in njegovo ime naj ne bo več v spominu! Ti pa, Gospod Sabaot, ki pravično sodiš in preizkušaš ledvice in srca, daj, da vidim tvoje maščevanje nad njimi; tebi namreč sem razodel svojo pravdo, Gospod, moj Bog! Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Marku 14, 1—72 in 15, 1-46. isti čas je bila črez dva dni velika noč in praznik opresnikov; in veliki duhovniki in pismarji so iskali, kako Veliki torek. 147 bi ga z zvijačo ujeli in umorili. Rekli so 2 pa: Ne na praznik, da ne nastane kje hrup med ljudstvom. In ko je bil v Betaniji v 3 hiši Simona gobavega in je sedel pri mizi, je prišla žena, ki je imela alabastrovo pu¬ šico dragega mazila iz nardinega klasa; in je razbila pušico in mu ga izlila na glavo. Bilo jih je pa nekaj, ki so bili sami pri 4 sebi nevoljni in so rekli: Čemu se je sto¬ rila ta potrata z mazilom ? Zakaj le-to mazilo 5 bi se bilo lahko prodalo za več ko za tri sto denarjev in dalo ubožcem. In so se togotili nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite 6 jo, kaj ste ji nadležni? Dobro delo je sto¬ rila nad menoj. Ubožce imate namreč 7 zmeraj med seboj in kadar hočete, jim morete dobro storiti; mene pa nimate zmeraj. Taje storila, kar j e mogla; naprej 8 je prišla mazilit moje telo za pogreb. Res- 9 nično, povem vam: Kjerkoli se bo ozna¬ njeval ta evangelj po vsem svetu, pravilo se bo tudi, kar je storila, v njen spomin. In Judež Iškarjot, eden dvanajsterih, je šel 10 k velikim duhovnikom, da bi jim ga izdal. Oni pa, ko so slišali, so se razveselili in n so mu obljubili dati denarja. In je iskal, kako bi ga prilično izdal. 12 In prvi dan opresnih kruhov, ko so klali 10 if 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 148 Veliki torek. velikonočno jagnje, mu rečejo učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita v mesto in srečal vaju bo človek, ki ponese vrč vode, idita za njim; in kjer vstopi, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je moja obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci? In on vama bo pokazal veliko obednico pogrnjeno; ondi nam pri¬ pravita! In njegova učenca odideta in pri¬ deta v mesto in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je pa storil večer, je prišel z dvanajsterimi. In ko so bili pri mizi in so jedli, je Jezus rekel: Resnično, povem vam, eden izmed vas me bo izdal, kateri je z menoj. Oni pa so se začeli žalostiti in mu praviti drug za drugim: Ali jaz? On pa jim je rekel: Eden izmed dvanaj¬ sterih, ki pomaka z menoj roko v skledo. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano o njem; toda gorje tistemu človeku, po ka¬ terem bo izdan Sin človekov! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. In ko so jedli, je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo! In je vzel Veliki torek. 149 kelih in je zahvalil in jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je moja 24 kri nove zaveze, katera bo za njih veliko prelita. Resnično, povem vam, da ne bom nič 25 več pil od tega sadu trte do tistega dne, ko ga bom pil novega v božjem kraljestvu. In ko so bili izpeli zahvalno pesem, so šli 26 na Olj iško goro. In Jezus jim je rekel: Vsi 27 se bote pohujšali nad menoj to noč, zakaj pisano je: Udaril bom pastirja in razkro¬ pile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, 28 pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa 29 mu reče: In ko bi se vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. In Jezus mu reče: 30 Resnično, povem ti, da nocoj to noč, pre¬ den bo petelin dvakrat zapel, me boš tri¬ krat zatajil. On pa je še dalje govoril: In 31 ko bi mi bilo treba umreti s teboj, te ne bom zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi govorili. 32 In pridejo na pristavo, kateri je ime Getzemani; in reče svojim učencem: Se¬ dite tukaj, da pomolim! In vzame s seboj 33 Petra in Jakoba in Janeza; in začne pre¬ strašen in otožen biti in jim reče: Moja 34 duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte! In ko je šel malo dalje, je padel 35 na zemljo in molil, da, ako bi bilo mo- 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 150 Veliki torek. goče, bi prešla od njega ta ura. In je rekel: Abba, Oče, tebi je vse mogoče, vzemi ta kelih od mene, vendar ne, kar hočem jaz, temveč kar ti! In je prišel, in jih je našel spati. In je rekel Petru: Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo! Duh je sicer voljen, meso pa je slabo. In je zopet šel in molil in je govoril ravno tiste besede. In ko se je vrnil, jih je zopet našel spati (njih oči namreč so bile trudne) in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. In pride vtretjič in jim reče: Spite sedaj in počivajte! Dosti je; ura je prišla; glejte, Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me bo izdal, je blizu. In ko je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica z meči in s koli od velikih duhovnikov in pis- marjev in starejšinov. Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Katerega bom poljubil, tisti je; njega primite in peljite ga varno! In ko je bil prišel, je takoj k njemu stopil in rekel; Zdrav bodi, Učenik! In ga je poljubil. Oni pa so stegnili roke po njem in so ga prijeli. Eden zraven stoječih je pa potegnil meč in je mahnil hlapca velikega duhovnika in mu je odsekal uho. Veliki torek. 151 In Jezus je izpregovoril in jim rekel: Ka- 48 kor nad razbojnika ste me prišli lovit z meči in s koli. Vsak dan sem bil pri vas in 49 sem učil v templju in me niste prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so ga nje- 50 go vi učenci zapustili ter so vsi zbežali. Neki 51 mladenič pa je šel za njim s prtom ogr¬ njen črez nago telo; in so ga prijeli. On pa je vrgel prt od sebe in je zbežal od 52 njih. In so peljali Jezusa k velikemu du- 53 hovniku; in so se sešli vsi duhovniki in pismarji in starejšim. Peter pa je šel od 54 daleč za njim noter na dvor velikega du¬ hovnika, in je sedel s hlapci pri ognju in se je grel. Veliki duhovniki pa in ves zbor 55 so iskali pričevanja zoper Jezusa, da biga izdali v smrt, in ga niso našli. Mnogo jih 56 je namreč krivo pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso ujemala. In nekateri so 57 vstali in krivo pričevali zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdejal 58 ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ne z rokami narejenega. In tudi njih pričevanje se ni 59 ujemalo. In veliki duhovnik stopi v sredo 60 in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš ni¬ česar na to, kar ti pričajo zoper tebe? On 61 152 Veliki torek. pa je molčal in ni ničesar odgovoril. Ve¬ liki duhovnik ga je zopet vprašal in mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin hvaljenega 62 Boga? Jezus pa mu je rekel: Jaz sem. In videli bote Sina človekovega sedeti na desnici moči božje in priti v oblakih neba. 63 Veliki duhovnik pa je pretrgal svoja obla- 64 čila in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogokletstvo; kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, da je smrti 65 vreden. In nekateri so začeli pljuvati vanj in mu zakrivati obraz in ga za uho biti in mu reči: Prerokuj! In hlapci so ga bili s pestmi. 66 In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena izmed dekel velikega duhov- 67 nika; in ko je videla Petra, ki se je grel, ga je pogledala in je rekla: Ti si bil 68 tudi z Jezusom Nazareškim! On pa je tajil, rekoč: Ne vem in ne urnem, kaj praviš! In je vun šel pred dvorišče, in 69 petelin je zapel. In ko ga je zopet dekla videla, je rekla okoli stoječim: Taje eden 70 izmed njih. On pa je zopet tajil. In črez malo so zraven stoječi zopet Petru rekli: Res si izmed njih; saj si tudi Galilejec! 71 On pa je začel rotiti se in prisegati: Ne poznam tega človeka, o katerem govorite. Veliki torek. 153 In takoj je petelin vdrugič zapel. In Pe- 72 ter se je spomnil besede, katero mu je bil Jezus rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. In je začel jokati. In precej zjutraj so se veliki duhov- 1 niki s starejšim in pismarji in z vsem zborom posvetovali, ter so Jezusa zvezali in peljali in izdali Pilatu. In Pilat ga je 2 vprašal: Si ti kralj j udov? On pa je od¬ govoril in mu rekel: Ti praviš. In veliki 3 duhovniki so ga mnogo tožili. Pilat pa ga 4 je zopet vprašal, rekoč: Ali nič ne odgo¬ voriš? Poglej, kolikih reči te tožijo! Jezus 5 pa ni nič več odgovoril tako, da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je imel navado, 6 izpustiti jim enega izmed jetnikov, za ka¬ teregakoli so prosili. Bilje pa eden, ki mu 7 je bilo ime Baraba; ta je bil vklenjen z uporniki in je bil v uporu ubil človeka. In ko je ljudstvo prišlo gori, je začelo pro- 8 siti za to, kar jim je vedno storil. Pilat 9 pa jim je odgovoril, rekoč: Ali hočete, da vam izpustim kralja j udov? Vedel j e nam- 10 reč, da so ga veliki duhovniki izdali iz zavisti. Veliki duhovniki pa so nadražili n ljudstvo, naj jim rajši izpusti Baraba. Pilat 12 pa je zopet odgovoril in jim rekel: Kaj 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 154 Veliki torek. torej hočete, da storim s kraljem j udov? Oni so pa zopet rekli: Križaj ga ! Pilat pa jim je rekel: Kaj je pa hudega storil? Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga! Pilat pa, ker je hotel ljudstvu voljo izpolniti, jim je izpustil Baraba in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan. Vojaki pa so ga peljali na dvorišče sodne hiše in so sklicali vso četo. In so ga oblekli v škrlat ter spletli trnjevo krono in mu jo dejali na glavo. In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj j udov! In so ga bili s trstom po glavi in so plju¬ vali vanj in so na kolena padali ter ga molili. In potem, ko so ga zasramovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila in so ga vun peljali, da bi ga kri¬ žali. In so primorali nekega mimo gredo¬ čega, Simona Cirenejca, ki je prišel s pri¬ stave, očeta Aleksandrovega in Rufovega, da je nesel njegov križ. In ga pripeljejo na kraj Golgota, kar je prestavljeno: kraj mrtvaških glav. In so mu dali piti z miro zmešanega vina, pa ga ni vzel. In tisti, ki so ga križali, so razdelili njegova oblačila in so srečkah zanje, kdo bo kaj dobil. Bila je pa tretja ura, in so ga križali. In napis njegove obsodbe je bil napisan: Kralj Veliki torek. 155 judov. In ž njim so križali dva razbojnika, 27 enega na njegovi desnici in drugega na levici. In je bilo dopolnjeno pismo, katero 28 pravi: „In med krivične je bil štet 441 In mimo gredoči so ga preklinjali in 29 so s svojimi glavami majali in rekli: Dete! Ki podiraš tempelj božji in v treh dneh zopet sezidaš! Pomagaj sam sebi in stopi 30 s križa! Ravno tako so se mu posmeho- 31 vali tudi veliki duhovniki in so s pismarji rekli drug drugemu: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus, kralj 32 izraelski, naj sedaj stopi s križa, da vidi¬ mo in verujemo. In tista, ki sta bila ž njim križana, sta ga zasramovala. Ko je pa bila 33 šesta ura, je nastala tema po vsej zemlji do devete ure. In ob deveti uri je Jezus 34 z močnim glasom zavpil, rekoč: Eloi, Eloi, lamma sabakthani, kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? In nekateri tam stoječih, ko so to slišali, 35 so rekli: Glejte, Elija kliče. Eden pa je 36 stekel in napojil gobo s kisom in jo je nataknil na trst in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa je zagnal močen glas in je izdih- 37 nil dušo. (Tukaj se poklekne in nekoliko preneha). i Iz. 53, 12. 38 39 40 41 42 43 44 45 46 11 1 156 Velika sreda. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Stotnik pa, ki je stal nasproti, ko je videl, daje tako vpijoč umrl, je rekel: Res, ta človek je bil Sin božji! Bile so pa tudi žene tam, katere so od daleč gledale, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakoba mlaj¬ šega in Jožefova mati, in Saloma, ki so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile in mu stregle, in veliko drugih, ki so bile ž njim vred prišle v Jeruzalem. In ko se je storil večer (ker je bil dan pripravljanja, kateri je pred soboto), je prišel Jožef iz Arimateje, imeniten svetovalec, ki je tudi sam čakal božjega kraljestva, in je šel srčno k Pilatu in je prosil za Jezusovo telo. Pilat pa se je čudil, da bi bil že umrl; in je poklical stotnika in ga je vprašal, ali je že umrl. In ko je izvedel od stotnika, je dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice in ga je snel in zavil v tančico in položil v grob, ki je bil izsekan iz skale, in je privalil kamen k vhodu groba. Velika sreda. Berilo iz preroka Izaija 62, 11 in 63, 1—7. o govori Gospod Bog: Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj Vzveličar pride; glej, njegovo pla¬ čilo je ž njim. Kdo je tisti, ki pride iz Edoma, v Velika sreda. 157 pobarvanih oblačilih iz Bosre? Tisti zali v svojem plašču, stopajoč v obilnosti svoje moči? Jaz, ki govorim pravico in sem branitelj, da rešim. Zakaj 2 pa je rdeča tvoja obleka, in tvoja oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam sem tlačil v tla- 3 čilnici in izmed narodov ni bilo nikogar z menoj; tlačil sem jih v svojem srdu in jih stlačil v svoji jezi, in njih kri se je razkropila po mojih obla¬ čilih, in vso svojo obleko sem omadeževal. Zakaj 4 dan maščevanja je v mojem srcu, prišlo je leto mojega rešenja. Oziral sem se okrog, in ni bilo 5 pomočnika; iskal sem, in ni ga bilo, da bi poma¬ gal: rešila pa me je moja roka, in moja jeza, ta mi je pomagala. In poteptal sem ljudstva v svojem 6 srdu in sem jih opojil v svoji jezi in njih moč sem vrgel ob tla. Usmiljenja Gospodovega se bom 7 spominjal, hvalil bom Gospoda za vse, kar nam je podelil Gospod, naš Bog. Berilo iz preroka Izaija 53, 1—12. ’ s * e J e re kel Izaija: Gospod, kdo je ve- 1 roval našemu oznanilu? in Gospodova roka, komu se je razodela? In on je raste! kakor mla- 2 dika pred njim in kakor korenina iz suhe zemlje ; ni imel ne podobe, ne lepote; in videli smo ga, pa ni bil, da bi ga gledali in bi hrepeneli po njem; zaničevan je bil in najzadnji med ljudmi, 3 mož bolečin in izkušen v slabosti; in kakor za¬ krit je bil njegov obraz in zaničevan, zato nismo marali zanj. Zares, on je sprejel naše bolezni in 4 je nosil naše bolečine; mi pa smo ga imeli kakor za gobavega in udarjenega od Boga in ponižanega; 5 on pa je bil ranjen zavoljo naših grehov in potrt 158 Velika sreda. 6 7 8 9 10 11 12 1 .2 zavoljo naših hudobij; pokorjcnje je bilo nad njim zavoljo našega miru, in ž njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. Mi vsi smo zašli kakor ovce, vsakateri se je oddaljil po svojem potu. Gospod pa je naložil nanj pregreho nas vseh. Darovan je bil, ker je sam hotel in ni odprl svojih ust; ka¬ kor ovca je bil peljan k moritvi in kakor jagnje, ki molči pred njim, ki ga striže, in ne odpre svojih ust. Iz stiske in sodbe je bil vzet; kdo bo dopovedal njegov rod? Bil je namreč odtrgan od dežele živih; udaril sem ga zavoljo hudobije svojega ljudstva. In dal bo hudobneže za njegov pogreb in bogatina za njegovo smrt; zato ker ni storil nobene krivice in ni bilo zvijače v njegovih ustih. In Gospod ga je hotel potreti v slabosti; ako bo dal za greh svoje življenje, bo videl večen zarod, in Gospodova volja se bo izpolnila v nje¬ govi roki. Zato ker je trpela njegova duša, bo gledal in bo nasičen; s svojim znanjem jih bo on, moj pravični služabnik, mnogo opravičil in sam bo nosil njih pregrehe. Zato mu jih bom dal prav mnogo v delež, on pa bo delil plen močnih zato, ker je dal svoje življenje v smrt in je bil prištet med hudobne in je nosil grehe mno¬ gih in je prosil za hudodelnike. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Lukežu 22, 1—71 in 23, 1-53. isti čas se je bližal praznik opres- nih kruhov, ki se imenuje velika noč. In veliki duhovniki in pismarji Velika sreda. 159 so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali so se pa ljudstva. Satan pa je šel v Judeža, 3 ki se je imenoval Iškarjot in je bil eden izmed dvanajsterih. In je šel in je govoril 4 z velikimi duhovniki in s starejšim, kako bi jim ga izdal. In so se razveselili in 5 mu obljubili dati denarja. In je dal be- 6 sedo in je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa dan opreš- 7 nih kruhov, ko je bilo treba zaklati veli¬ konočno jagnje. In je poslal Petra in Janeza, 8 rekoč: Pojdita in pripravita nam veliko¬ nočno jagnje, da jemo’ Ona sta pa rekla: 9 Kje hočeš, da pripraviva? In jima je rekel: Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo srečal 10 človek, ki nese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero gre, in recita hišnemu gospo- 11 darju: Učenik ti reče: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci? In vama bo pokazal veliko obednico 12 pogrnjeno, in tam pripravita! Na to sta šla in 13 sta našla, kakor jima je bil rekel, in sta pripravila velikonočno jagnje. In ko je prišla ura, je šel k jedi in 14 dvanajsteri apostoli ž njim. In jim je rekel: 15 Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden trpim. Povem vam namreč, 16 da ga odsedaj ne bom več jedel, dokler 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 160 Velika sreda. ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu. In je vzel kelih in je zahvalil in rekel: Vze¬ mite in razdelite si med seboj! Zakaj po¬ vem vam, da ne bom pil od trtnega sadu, dokler ne pride božje kraljestvo. In je vzel kruh in je zahvalil in zlomil in jim dal, rekoč: To je moje telo, katero bo za vas dano; to storite v moj spomin! Ravno ta¬ ko tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, katera bo za vas prelita. Toda glej, roka mojega izda¬ jalca je z menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre, kakor je sklenjeno; vendar gorje tistemu človeku, po katerem bo izdan. In oni so se začeli med seboj povpraševati, kateri izmed njih bi bil, ki bi to storil. Vnel se je pa tudi prepir med njimi, kateri izmed njih bi bil večji. Rekel pa jim je: Kralji narodov jim gospodujejo, in kateri imajo oblast črez nje, se imenujejo dobrotniki. Vi pa ne tako; marveč, kdor je večji med vami, bodi kakor manjši, in prednik kakor služabnik. Kdo namreč je večji, kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz sem pa sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, ki ste prebili z menoj v mojih izkušnja- vah. In jaz vam pripravim kraljestvo, ka- Velika sreda. 161 kor ga je meni pripravil moj Oče, da jeste 30 in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu ter da sedite na sedežih in sodite dvanaj¬ stere Izraelove rodove. Gospod pa je rekel: 31 Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa 32 sem prosil za te, da ne omaga tvoja vera; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrdi svoje 33 brate! On mu je rekel: Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt. On pa je rekel: Povem ti, Peter, petelin ne 34 bo danes pel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš. In jim je rekel: Ko sem vas 35 poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ste li česa pogrešali? Oni pa so rekli: 36 Ničesar. Rekel jim je torej : Sedaj pa, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima, naj proda svojo suk¬ njo in naj kupi meč. Zakaj, povem vam, 37 da se mora nad menoj izpolniti še to, kar je pisano: „In hudodelcem je bil prištet". 1 To namreč, kar je (pisano) o meni, se do¬ polnjuje. Oni pa so rekli: Gospod, glej, 38 tukaj sta dva meča! On pa jim je rekel: Dosti je. In je šel vun in se je napotil po navadi 39 na Oljisko goro. Za njim pa so šli tudi 1 Iz. 53, 12. 11 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 162 Velika sreda. učenci. Ko je pa prišel na mesto, jim je rekel: Molite, da ne zajdete vizkušnjavo! In se je odtegnil od njih za lučaj kamena; in je padel na kolena in molil, rekoč: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja volja, temveč tvoja se naj zgodi! Prikazal se mu je pa angelj z nebes, ki ga je potrdil. In ko so ga obšle smrtne težave, je molil še bolj goreče. Njegov pot pa je bil, kakor kaplje krvi, tekoče na zemljo. In ko je vstal od molitve in prišel k svojim učencem, jih je našel spati od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite? Vsta¬ nite, molite, da ne zajdete v izkušnjavo! Ko je še govoril, glej, množica in tisti, ki mu je bilo ime Judež, eden izmed dva¬ najsterih, je šel pred njimi; in se je pri¬ bližal Jezusu, da bi ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: Judež, s poljubom izdajaš Sina človekovega? Ko so pa ti, kateri so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so mu rekli: Gospod, ali mahnemo z me¬ čem? In eden izmed njih je mahnil po hlapcu velikega duhovnika in mu je od¬ sekal desno uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Nehajte, doslej! In ko seje dotaknil njegovega ušesa, ga je ozdravil. Rekel pa je Jezus velikim duhovnikom in poglavar- Velika sreda. 163 jem templja in starejsinom, ki so prišli nadenj: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in s koli. Vsak dan sem bil pri vas 53 v templju, in niste stegnili rok po meni; toda to je vaša ura in oblast teme. Zgra- 54 bili so ga pa in peljali v hišo velikega duhovnika. Peter je pa šel od daleč za njim. 55 Zanetili so pa ogenj sredi dvorišča in so sedeli krog njega, in Peter je bil sredi med njimi. Ko ga je pa videla neka dekla se- 56 deti pri ognju in ga je pogledala, je rekla: Tudi ta je bil ž njim. On pa ga je zatajil, 57 rekoč: Žena, ne poznam ga! In kmalu po- 58 tem ga je videl drug in je rekel: Tudi ti si izmed njih. Peter pa je rekel: O človek, nisem! In nekako za eno uro pozneje je 59 nekdo drug trdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi Galilej ec. Peter 60 je pa rekel: Človek, ne vem, kaj praviš! In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. In Gospod se je ozrl in je pogledal Petra. 61 In Peter se je spomnil besede Gospodove, kakor je bil rekel: Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil. In Peter je šel vun 62 ter je bridko jokal. In možje, ki so ga držali, so ga za- 63 sramovali in bili. In so ga zakrivali in ga 64 bili v obraz; in so ga vpraševali, rekoč: Pre- 11« 65 66 67 68 69 70 71 1 2 3 4 5 6 7 164 Velika sreda. rokuj, kdo te je udaril? In več drugih klet¬ vin so govorili zoper njega. In ko se je zdanilo, so se zbrali starejšim ljudstva, veliki duhovniki in pismarji, in so ga pe¬ ljali v svoj zbor, rekoč: Ako si ti Kristus, povej nam! In jim je rekel: Ako vam po¬ vem, mi ne bote verjeli. Ako pa tudi vpra¬ šam, mi ne bote odgovorili in me ne iz¬ pustili. Odsihdob pa bo Sin človekov sedel na desnici moči božje. Vsi pa so rekli: Ti si torej Sin božji? In je rekel: Vi pravite, da sem. Oni so pa rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz nje¬ govih ust. In vstala je vsa njih množica in so ga peljali k Pilatu. Začeli so ga pa tožiti, re¬ koč: Tega smo našli, da zapeljuje naše ljudstvo in da brani cesarju dajati davek in pravi, da je on Kristus kralj. Pilat ga je pa vprašal: Ti si kralj judovski? On pa je odgovoril in rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel velikim duhovnikom in množicam: Nobene krivice ne najdem na tem človeku. Oni pa so še bolj pritiskali, rekoč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsej Judeji, začenši od Galileje do sem. Ko je pa Pilat slišal Ga¬ lilejo, je vprašal, ali je on Galilej ec. In ko je izvedel, da je izpod Herodove oblasti, Velika sreda. 165 ga je poslal k Herodu, ki je bil tudi v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa se je silno 8 razveselil, ko je videl Jezusa; že davno ga je namreč želel videti, ker je mnogo slišal o njem in je upal, da bo videl kak čudež od njega. In gaje izpraševal z mno- 9 gimi besedami; on pa mu ni ničesar od¬ govoril. Veliki duhovniki pa in pismarji 10 so stali in so ga venomer tožili. Herod pa n ga je s svojimi vojaki zaničeval in zasra¬ moval ter gaje oblekel v belo oblačilo in ga je poslal nazaj k Pilatu. In postala sta 12 prijatelja Herod in Pilat tisti dan. Prej sta bila namreč v sovraštvu med seboj. Pilat pa je sklical velike duhovnike, 13 poglavarje in ljudstvo in jim je rekel: 14 Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi odvračeval ljudstvo; in glejte, jaz sem ga izprašal vpričo vas in nisem našel na tem človeku nobene krivice v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne; poslal sem 15 vas namreč k njemu in glejte, nič smrti vrednega se ni našlo na njem. Pretepel 16 ga bom torej in izpustil. Moral jim je pa 17 ob prazniku enega izpustiti. Zavpila je pa 18 vsa množica skupaj, rekoč: Proč s tem, in izpusti nam Baraba. Ta je bil vržen v ječo 19 zavoljo nekega upora in uboja, storjenega 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 166 Velika sreda. v mestu. Pilat jih je nato zopet nagovoril, ker je hotel izpustiti Jezusa. Oni pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! On pa jim je vtretjič rekel: Kaj je pa ta storil hu¬ dega? Nič smrti vrednega ne najdeni na njem: pretepel ga bom torej in izpustil. Oni pa so pritiskali z velikim vpitjem in so terjali, naj bo križan; in njih vpitje je čimdalje bolj naraščalo. In Pilat je raz¬ sodil, naj se zgodi, kar terjajo. Izpustil jim je tedaj tistega, ki je bil v ječo vržen zavoljo uboja in upora, za katerega so prosili; Jezusa pa je izročil njihovi volji. In ko so ga peljali, so prijeli nekega Simona Cirenejca, ki je šel s polja, in so mu naložili križ, da ga nese za Jezusom. Sla je pa za njim velika množica ljudi in žen, katere so jokale in ga milovale. Jezus pa se je k njim obrnil in rekel: Hčere jeruzalemske, nikar ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj glejte, dnevi bodo prišli, ko porečejo: Srečne so nerodovitne in telesa, ki niso rodila, in prsi, ki niso dojile! Ta¬ krat bodo začeli praviti goram: Padite na nas! In hribom: Pokrijte nas! Če namreč nad zelenim lesom to delajo, kaj se bo go¬ dilo nad suhim! Peljali so pa ž njim tudi Velika sreda. 167 dva druga hudodelnika, da bi bila umor¬ jena. In ko so prišli na kraj, ki se ime- 33 nuje Kalvarija, so tam križali njega in hudodelnika, enega na desni in drugega na levi strani. Jezus pa je rekel: Oče, odpusti 34 jim, saj ne vedo, kaj delajo’ In razdelili so njegova oblačila in so srečkali zanje. In ljudstvo je stalo in gledalo, in veliki 35 duhovniki so ga zasmehovali ž njim vred, rekoč: Drugim je pomagal, naj pomaga sam sebi, ako je on Kristus, izvoljenec 36 božji! Zasramovali so ga pa tudi vojaki, ki so pristopali in so mu ponujali kisa, 37 rekoč: Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad njim napisan 38 z grškimi, latinskimi in s hebrejskimi črka¬ mi: Ta je kralj judov. Eden razbojnikov 39 pa, katera sta visela, ga je preklinjal, re¬ koč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama! Drugi pa je odgovoril in ga je 40 svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tisti obsodbi ? In midva sicer 41 po pravici, prejemava namreč po zaslu- ženju svojih del, ta pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu: Gospod, spomni se me, 42 ko prideš v svoje kraljestvo! In Jezus mu je rekel: Resnično, povem ti, danes boš z 43 menoj v raju! Bilo je pa okoli šeste ure; 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 20 21 168 Veliki četrtek. in tema je nastala po vsej zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo, in zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. In Jezus je zavpil z močnim glasom in je rekel: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo. In ko je to izrekel, je izdihnil. (Tukaj se po¬ klekne in nekoliko preneha). Ko je pa stotnik videl, kaj se je zgo¬ dilo, je dal Bogu čast, rekoč: Resnično, ta človek je bil pravičen! In vsi ljudje, ka¬ teri so bili navzočni pri tem dogodku, ko so videli, kaj se je zgodilo, so trkali na svoje prsi in se vrnili. Vsi njegovi znanci pa in žene, katere so bile prišle za njim iz Galileje, so stali od daleč in so to gle¬ dali. In glej, bil je mož po imenu Jožef, kije bil svetovalec, dober in pravičen mož, ta ni bil privolil v njih sklep in dejanje, iz Arimateje, judejskega mesta, ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva. Ta je šel k Pilatu in je prosil za Jezusovo telo. In ga je snel in zavil v tančico in položil v izse¬ kan grob, v katerega še nihče ni bil položen. Veliki četrtek. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 11, 20—32. ra tj e, kadar se snidete, se temu ne pravi več jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč Veliki četrtek. 169 vzame prej svojo večerjo, da je. In tako je eden lačen, drugi pa pijan. Ali nimate hiš, da jeste in 22 pijete? Ali zaničujete Cerkev božjo in sramotite tiste, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali bi vas hvalil? V tem vas ne hvalim. Jaz sem namreč 23 prejel od Gospoda, kar sem tudi vam izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in zahvalil ter razlomil in rekel: Vzemite in 24 jejte; to je moje telo, ki bo za vas dano! To sto¬ rite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih po 25 večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. To storite, kolikorkrat bote pili, v moj spo¬ min! Kolikorkrat bote namreč jedli ta kruh in kelih 26 pili, bote oznanjevali smrt Gospodovo, dokler ne pride. Kdorkoli torej nevredno jč ta kruh, ali pije 27 kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj torej človek presodi sam sebe in tako naj je 28 od tega kruha in pije od keliha. Kdor namreč 29 nevredno je in pije, si je in pije obsodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega. Zato je med vami 30 mnogo slabih in bolnih in mnogo jih spi. Ako bi 31 presojali sami sebe, bi ne bili sojeni. Ko smo pa 32 sojeni, nas kaznuje Gospod, da bi ne bili obso¬ jeni s tem svetom. E v angel j sv. Janeza 13, 1 — 15. ed velikonočnim praznikom, ko je 1 Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k Očetu; ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca. In po večerji, ko je bil 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 170 Veliki četrtek. hudič že vdihnil v srce Judežu Iškarjotu Simonovemu, da bi ga izdal, vedoč, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in gre k Bogu, vstane od večerje in sleče svoja oblačila ter vzame prt in se prepaše. Potem vlije vode v umivalnico in začne umivati učencem noge in brisati s prtom, s katerim je bil opasan. Pride to¬ rej k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod, ali mi boš ti umival noge? Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš, vedel pa boš potem. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne! Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umi¬ jem, ne boš imel deleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod, ne samo nog, marveč tudi roke in glavo! Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, razen da umije noge, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo je, ki ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Ko jim je bil torej umil noge in vzel svoja obla¬ čila, se je zopet usedel za mizo in jim je rekel: Veste li, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod, in prav pravite; sem tudi. Ako sem pa jaz, Gospod in Uče¬ nik, vam noge umil, morate tudi vi drug drugemu noge umivati. Vzgled namreč Veliki petek. 171 sem vam dal, da tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite! Veliki petek. Berilo iz preroka Ozeja 6, 1—6. SfO ! o govori Gospod: V svoji stiski se bodo zgodaj vzdignili k meni (rekoč): Pridite in vrnimo se h Gospodu; ker on sam nas je ujel in nas bo rešil; udaril nas je in nas bo ozdravil. Oživil nas bo črez dva dni, tretji dan nas bo vzbudil in bomo živeli pred njegovim oblič¬ jem. Razumeli bomo in si bomo prizadevali, da spoznamo Gospoda; kakor jutranja zarja je pri¬ pravljen njegov izhod in prišel bo k nam kakor zgodnji in pozni dež na zemljo. Kaj ti naj storim, Efrajm? Kaj ti naj storim, Juda? Vaše usmiljenje je kakor jutranja megla in kakor rosa, ki preide zjutraj. Zato sem jih otesaval po prerokih in sem jih ubijal z besedo svojih ust; in tvoja sodba bo izšla kakor luč. Zakaj usmiljenje hočem in ne daritve, in znanje božje bolj ko žgavne daritve. Berilo iz 11. Mozesovih bukev 12, 1—11. isti čas je rekel Gospod Mozesu in Aronu v egiptovski deželi: Ta mesec vam bo za¬ četek mesecev; prvi bo med meseci leta. Govorita vsemu zboru Izraelovih sinov in recita jim: Deseti dan tega meseca naj vzame vsakdo jagnje po svojih družinah in hišah. Ako je pa število manjše, ko da bi moglo zadostovati, da použijejo jagnje, naj privzame svojega soseda, ki je združen z nje- 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 172 Veliki petek. 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 govo hišo, po številu duš, ki jih more biti dovolj, da použijejo jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, enoletno; po tem načinu bote vzeli tudi kozliča. In prihranili ga bote do štirinajstega dne tega meseca, in darovala ga bo vsa množica Iz¬ raelovih otrok proti večeru. In vzeli bodo od njegove krvi in bodo pomazali oba podboja in naddurje tistih hiš, v katerih ga bodo jedk. In jedli bodo tisto noč meso, pečeno na ognju in opresne kruhe s poljskimi zelišči, Ne bote jedli od njega nič sirovega, tudi ne kuhanega na vodi, temveč le pečenega na ognju; glavo z njegovimi nogami in z njegovim drobom vred bote použili. In nič naj ne ostane od njega do jutra; ako bi kaj ostalo, sežgite v ognju! Pa tako-le ga bote jedli: Svoja ledja prepašite in imejte obuvalo na nogah in držite palice v rokah in jejte hitro, ker je Phase (to je mimohod) Gospoda! Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Janezu 18, 1—40 in 19, 1-42. isti čas je šel Jezus s svojimi učenci črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v katerega je šel on in njegovi učenci. Vedel je pa tudi Judež, ki ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tja zahajal. Ko je tedaj dobil Judež četo in služabnikov od ve¬ likih duhovnikov in farizejev, je prišel tja s svetilnicami in z baklami in z orožjem. Veliki petek. 173 Jezus torej, ki je vedel vse, kar bo pri- 4 šlo črezenj, je stopil naprej in jim je re¬ kel: Koga iščete? Odgovorili so mu: Je- 5 zusa Nazareškega! Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa pri njih tudi Judež, ki ga je izdal. Ko jim je rekel: Jaz sem, so od- 6 stopili in padli na zemljo. Nato jih je zopet 7 vprašal: Koga iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazareškega! Jezus je odgovoril: 8 Povedal sem vam, da sem jaz; ako torej mene iščete, pustite te oditi! Da seje do- 9 polnila beseda, ki jo je bil govoril: Katere si mi dal, nikogar izmed njih nisem iz¬ gubil. Simon Peter pa, kije imel meč, ga 10 je potegnil ter je mahnil po hlapcu velikega duhovnika in mu je odsekal desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Nato je Jezus 11 rekel Petru: Vtakni svoj meč v nožnico! Ne bom li pil keliha, ki mi ga je dal Oče? Četa pa in poglavar in hlapci j udov 12 so Jezusa popadli in so ga zvezali. In so 13 ga peljali najprej k Anu; bil je namreč tast Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik. Bil je pa Kajfa tisti, ki je bil 14 dal judom svet, da je bolje, da en človek umrje za ljudstvo. Za Jezusom pa je šel 15 Simon Peter in drug učenec. Tisti učenec pa je bil znan velikemu duhovniku; in je 174 Veliki petek. šel z Jezusom vred na dvorišče velikega 16 duhovnika. Peter pa je stal zunaj pri vra¬ tih. Tisti učenec torej, ki je bil znan veli¬ kemu duhovniku, je šel vun in je govoril 17 z vratarico in je Petra noter peljal. Tu reče dekla vratarica Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? On reče: 18 Nisem. Hlapci pa in služabniki so stali pri žrjavici, ker je bil mraz, in so se greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in seje grel. 19 Veliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa 20 po nj egovih učencih in za nj egov nauk. Jezus mu je odgovoril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; vedno sem učil v shodnici in v templju, kamor se shajajo vsi j udje, 21 in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj vprašaš mene? Vprašaj tiste, kateri so sli¬ šali, kaj sem jim govoril! Glej, oni vedo, 22 kaj sem jaz govoril. Ko je bil pa to rekel, je eden služabnikov, ki je zraven stal, Je¬ zusa za uho udaril, rekoč: Ali tako odgo- 23 varjaš velikemu duhovniku? Jezus mu je odgovoril: Ako sem govoril krivo, dokaži mi krivico; ako pa prav, kaj me biješ? 24 In Ana gaje poslal zvezanega h Kajfu, 125 velikemu duhovniku. Simon Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu torej: Nisi tudi ti izmed njegovih učencev? On je ta- Veliki petek. 175 jil in je rekel: Nisem. Eden izmed hlapcev 26 velikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter uho odsekal, mu reče: Te li nisem jaz videl na vrtu pri njem? Peter 27 je pa zopet tajil, in takoj je petelin zapel. Peljejo tedaj Jezusa od Kajfa v sodno 28 hišo. Bilo je pa zjutraj. In oni niso šli v sodno hišo, da bi se ne omadeževali, tem¬ več da bi smeli jesti velikonočno jagnje. Sel je torej Pilat k njim vun in je rekel: 29 Kakšno tožbo imate zoper tega človeka? Odgovorili so in mu rekli: Ko bi ta ne 30 bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izročili. Pilat jim je torej rekel: Vzemite ga vi in 31 ga sodite po svoji postavi! Judje so mu pa rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da seje dopolnila Jezusova beseda, katero 32 je govoril, ko je naznanil, kakšne smrti bo umrl. Nato je šel Pilat zopet v sodno hišo 33 in je poklical Jezusa in mu rekel: Ti si kralj j udov? Jezus je odgovoril: Ali go- 34 voriš to sam iz sebe, ali so ti drugi po¬ vedali o meni? Pilat je odgovoril: Mar 35 sem jaz j ud? Tvoje ljudstvo in veliki du¬ hovniki so te meni izročili; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od 36 tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se pač moji služabniki bo- 176 Veliki petek. jevali, da bi ne bil izročen judom; sedaj 37 pa moje kraljestvo ni odtod. Nato mu je Pilat rekel: Torej kralj si ti? Jezus je od¬ govoril: Ti praviš, da kralj sem jaz. Jaz sem rojen zato in sem zato prišel na svet, da dam pričevanje resnici. Vsak, kdor je 38 iz resnice, posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, je zopet vun šel k judom in jim rekel: Jaz 39 ne najdem nobene krivice na njem. Navada je pa pri vas, da vam izpustim enega o veliki noči; hočete torej, da vam izpustim 40 kralja j udov? Vpili so tedaj zopet vsi, rekoč: Ne tega, marveč Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. 1 Nato je torej Pilat Jezusa vzel in bičal. 2 In vojaki so spletli krono iz trnja in mu jo dejali na glavo ter mu ogrnili škrlatno 3 oblačilo. In so stopali predenj in rekali: Pozdravljen bodi, kralj j udov! In so mu 4 jih dajali za uho. Pilat je tedaj zopet vun šel in jim rekel: Glejte, pripeljem vam ga vun. da spoznate, da ne najdem na njem 5 nobene krivice. (Jezus je torej prišel vun, noseč trnjevo krono in škrlatno oblačilo). 6 In jim reče: Glejte, človek! Ko so ga pa videli veliki duhovniki in služabniki, so vpili, rekoč: Križaj ga, križaj ga! Pilat jim Veliki petek. 177 reče: Vzemite in križajte ga vi, ker jaz ne najdem krivice na njem! Judje so mu 7 odgovorili: Mi imamo postavo, in po po¬ stavi mora umreti, ker se je delal Sina božjega. Ko je pa Pilat slišal to govorjenje, 8 se je bal še bolj. In je šel zopet v sodno 9 hišo in je rekel Jezusu: Odkod si ti? Je¬ zus pa mu ni odgovoril. Nato mu reče 10 Pilat: Meni ne odgovoriš? Ali ne veš, da imam oblast, te križati in imam oblast, te izpustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi 11 nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bila dana od zgoraj. Zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh. In odslej je 12 iskal Pilat, ga izpustiti. Judje pa so vpili, rekoč: Ako tega izpustiš, nisi prijatelj ce¬ sarjev; zakaj vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju. Ko je torej Pilat slišal 13 to govorjenje, je Jezusa vun pripeljal in je sedel na sodni stol, na mestu, ki se imenuje Lithostrotos, hebrejski pa Gabbatha. Bil je pa dan pripravljanja velike noči 14 okoli šeste ure, in reče judom: Glejte, vaš kralj! Oni so pa vpili: Proč ž njim, proč 15 ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja bom križal? Veliki duhovniki so odgovorili: Nimamo kralja razen cesarja. Takrat torej j im ga j e izročil, da bi bil križan. 16 12 178 Veliki petek. Vzeli so pa Jezusa in so ga vun pe- 17 Ijali. In je noseč svoj križ šel vun na kraj, ki se imenuje Kalvarija, hebrejski pa Gol- 18 gota. Ondi so ga križali in ž njim dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa 19 Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis in ga dejal vrhu križa. Bilo je pa pisano: je- 20 zus Nazareški, kralj j udov. Ta napis je tedaj bralo mnogo j udov; kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu mesta. Bilo je pa pisano hebrejski, grški in la- 21 tinski. Rekli so torej Pilatu veliki duhov¬ niki judovski: Nikar ne piši: Kralj j udov, temveč, da je on rekel: Kralj j udov sem. 22 Pilat je odgovoril: Kar sem pisal, sem pi- 23 sal. Ko so bili torej vojaki Jezusa križali, so vzeli njegova oblačila (in so naredili štiri dele, vsakemu vojaku del) in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha sce- 24 loma tkana. Rekli so torej med seboj: Ni¬ kar je ne režimo, marveč srečkajmo zanjo, čigava bo! Da se je dopolnilo pismo, ki pravi: „Razdelili so moja oblačila med se in za mojo suknjo so srečkali." 1 Vojaki so torej to storili. 25 Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova Mati in sestra njegove Matere 1 Ps. 21, 19. Veliki petek. 179 Marija Kleofova in Marija Magdalena. Ko je torej Jezus videl mater in učenca, ka¬ terega je ljubil, zraven stati, reče svoji materi: Žena, glej, tvoj sin! Nato reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Potem, ker je vedel Jezus, da je vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi posoda polna kisa. Oni pa so gobo napolnili s kisom, nataknili na hisop ter mu jo podali k ustom. Ko je tedaj Jezus vzel kisa, je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil in je izdihnil dušo. (Tukaj se poklekne in nekoliko preneha). Judje torej, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostala na križu trupla v soboto (bil je namreč velik tisti sobotni dan), so prosili Pilata, da bi se jim strle kosti in da bi se sneli. Vojaki so torej prišli in so prvemu sicer strli kosti in drugemu, kateri je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti, temveč eden vojakov je s sulico odprl njegovo stran, in brž je tekla iz nje kri in voda. In kateri je videl, je pričal, in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da bi 12 s 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 1 2 3 4 180 Velika sobota. se dopolnilo pismo: „ Nobene kosti mu ne sterite!" 1 In zopet drugo pismo pravi: „ Gledali bodo njega, ki so ga prebodli. “ 2 Potem pa je Jožef iz Arimateje — ker je bil Jezusov učenec, toda skrivaj zavoljo strahu pred j udi — prosil Pilata, da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem, kateri je bil prvič po noči prišel k Jezusu, ter je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. In sta vzela Jezu¬ sovo telo in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri j udih navada pokopa¬ vati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt in na vrtu nov grob, v kate¬ rega še nihče ni bil položen. Tam sta to¬ rej položila Jezusa zavoljo dneva priprav¬ ljanja j udov, ker je bil grob blizu. v_ _ * n Velika sobota. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Kološanom 3, 1—4. ratje, ako ste vstali s Kristusom, iščite* kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji! Zakaj umrli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Kadar se 1 II. Moz. bukve 12, 46. — 2 Cah. 12, 10. Velikonočna nedelja. 181 bo pa prikazal Kristus, tedaj se bote tudi vi pri¬ kazali ž njim v časti. angelj sv. Matevža 28, 1—7. o sobotnem večeru pa, ko zasvita prvi 1 dan tedna, je prišla Marija Magda¬ lena in druga Marija pogledat grob. In glej, nastal je velik potres! Angelj Go- 2 spodov je namreč prišel z nebes in je pristopil ter odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in 3 njegovo oblačilo kakor sneg. Od straha 4 pred njim pa so strepetali stražniki in so postali kakor mrtvi. Angelj pa je izprego- 5 voril in rekel ženam: Nikar se ne bojte! Vem namreč, da iščete Jezusa, kateri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal je namreč, 6 kakor je rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen! In brž poj- 7 dite in povejte njegovim učencem, da je vstal; in glejte, pred vami gre v Galilejo, tam ga bote videli! Glejte, prej sem vam povedal! VELIKONOČNA NEDELJA ali praznik vstajenja Gospodovega. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 5, 7. 8. B ' ratje, postrgajte stari kvas, da bote novo 7 ! testo, kakor ste opresni. Zakaj naše veliko- Ev 182 Velikonočni ponedeljek. 8 nočno Jagnje, Kristus, je darovano. Praznujmo torej Veliko noč, ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, temveč v opres- nih kruhih čistosti in resnice! 1 2 3 4 5 6 7 Evangelj sv. Marka 16, 1—7. isti čas so Marija Magdalena in Ma¬ rija Jakobova in Saloma kupile di¬ šav, da bi prišle in mazilile Jezusa. In prvi dan po soboti so prišle zelo zgodaj h urobu, ko je že izšlo solnce. In so rekle med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba? In so se ozrle ter so vi¬ dele kamen že odvaljen; bil je namreč silno velik. In so šle v grob in so videle mladeniča sedeti na desni, ogrnjenega v belo oblačilo, in so ostrmele. On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete Nazareškega, križanega; vstal je, ni ga tu¬ kaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili! Pojdite pa, povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga bote videli, kakor vam je rekel! -- Velikonočni ponedeljek. Berilo iz Dejanja apostolov 10, 37 — 43. 37 S iste dni je stal Peter sredi med ljudstvom in je rekel: Možje, bratje, vi veste, kaj se je zgodilo po vsej Judeji, kar se je začelo v Gali- Velikonočni ponedeljek. 183 leji po krstu, katerega je oznanjeval Janez; kako 38 je Jezusa iz Nazareta Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo, ki je hodil okoli, deleč dobrote in ozdravljajoč vse od hudiča obsedene, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil 39 v judovski deželi in v Jeruzalemu, katerega so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji 40 dan in dal, da se je pokazal, ne vsemu ljudstvu, 41 temveč od Boga prej izvoljenim pričam, nam, ki smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil vstal od mrtvih. In nam je ukazal, naj oznanjujemo ljud- 42 stvu in pričamo, da je on tisti, katerega je Bog postavil za sodnika živih in mrtvih. O tem pri- 43 čaj o vsi preroki, da v njegovem imenu dobivajo odpuščenje grehov vsi, ki vanj verujejo. Evangelj sv. Lukeža 24, 13—35. &“g|Iisti čas sta šla dva Jezusovih učen- 13 ^H cev isti ^an v trg, ki je bil šestdeset tečajev daleč od Jeruza¬ lema, po imenu Emavs. In ona sta govo- 14 rila med seboj o vsem tem, kar seje bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko sta se po- 15 govarjala in povpraševala, se je približal tudi Jezus in je šel ž njima. Njune oči 16 pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. In jima je rekel: Kakšni so ti pogovori, 17 ki jih imata gredoč med seboj in sta ža¬ lostna? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, 18 je odgovoril in mu rekel: Ali si ti sam 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 184 Velikonočni ponedeljek. tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? In jima je rekel: Kaj? In sta rekla: O Jezusu Nazareškem, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in v besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; in kako so ga izdali naši veliki duhovniki in oblastniki v obsodbo smrti in so ga križali. Mi smo pa upali, da bo on odrešil Izrael; in sedaj je na vse to danes že tretji dan, odkar seje to zgodilo. Prestrašile so nas pa tudi nekatere žene izmed naših, ki so bile pred dnevom pri grobu, in ko niso našle njegovega telesa, so prišle in rekle, da so videle tudi pri¬ kazen angeljev, kateri pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo h grobu in so našli ravno tako, kakor so pravile žene, njega pa niso našli. In on jima je rekel: O vi nespametni in počasnega srca, verovati vse, kar so govorili preroki! Ali ni bilo po¬ trebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo? In je začel od Mozesa in vseh prerokov in jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. In so se pri¬ bližali trgu, kamor sta šla, in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mrači, in se je dan že nagnil. In je šel Velikonočni torek. 185 noter ž njima. In zgodilo se je, ko je bil 30 ž njima pri mizi, je vzel kruh in ga je posvetil in razlomil in jima podal. In od- 31 prle so se jima oči, in sta ga spoznala; on jima je pa izginil izpred oči. In sta rekla 32 med seboj: Ali ni bilo najino srce goreče v naju, ko je govoril po potu in nama razkladal pisma? In sta vstala tisto uro in 33 sta se vrnila v Jeruzalem; in sta našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili ž njimi in so rekli: Gospod je res vstal in se je 34 prikazal Simonu! In ona sta pravila, kaj 35 se je zgodilo na poti, in kako sta ga spo¬ znala pri lomljenju kruha. Velikonočni torek. Berilo iz Dejanja apostolov 13, 26—33. OO 'stc dni je vstal Pavel in mignil z roko, naj 26 gM molčijo, ter je rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu in kateri se med vami bojijo Boga, vam je poslana beseda tega vzveličanja! Zakaj tisti, ki so prebivali v Jeruzalemu, in njih 27 poglavarji niso spoznali Jezusa in so besede prero¬ kov, ki se berejo vsako soboto, dopolnili s svojo 28 sodbo, in dasi niso našli na njem nič smrti vrednega, so terjali od Pilata, da bi ga umorili. In 29 ko so dopolnili vse, kar je bilo pisano o njem, so ga sneli z lesa in ga položili v grob. Bog ga je 30 pa tretji dan obudil od mrtvih, in prikazoval se 31 32 33 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 186 Velikonočni torek. je več dni tem, ki so bili prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem; in ti so dosedaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjujemo tisto ob¬ ljubo, ki je bila dana našim očetom; to je namreč Bog dopolnil našim otrokom, ko je obudil Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Evangelj sv. Lukeza 24, 36—47. isti čas je stal Jezus v sredi med svojimi učenci in jim je rekel: Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se! Oni so se pa prestrašili in so menili, da vidijo duha. In jim je rekel: Kaj ste pre¬ strašeni, in (take) misli vhajajo v vaša srca? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz sam; potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz. In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa še niso verovali in so se čudili od veselja, je rekel: Ali imate tu kaj jesti? Oni pa so mu ponudili kos pe¬ čene ribe in sat medu. In je jedel vpričo njih ter vzel ostanke in jim dal. In jim je rekel: To so besede, katere sem vam go¬ voril, ko sem bil še pri vas, da se mora izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mo- zesovi postavi in v prerokih in v psalmih. Tedaj jim je odprl um, da so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pisano in I Prva nedelja po Veliki noči ali bela nedelja. 187 tako je bilo treba Kristusu trpeti in tretji dan vstati od mrtvih; in oznanjevati v njegovem imenu pokoro in odpuščenje grehov med vsemi narodi. —— Prva nedelja po Veliki noči ali bela nedelja. Berilo iz I. lista sv. apostola Janeza 5, 4—10. reljubi, vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet, in to je zmaga, ki premaga svet, naša vera. Kdo je, ki premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin božji ? Ta je, ki je prišel po vodi in krvi, Jezus Kristus; ne le v vodi, temveč v vodi in krvi. In Duh je, ki pričuje, da je Kristus res¬ nica. Trije so, ki pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in Sveti Duh; in ti trije so eno. In trije so, ki pričujejo na zemlji: Duh in voda in kri; in ti trije so eno. Ako sprejmemo človeško pričevanje, je pričevanje božje večje; to je namreč pričevanje božje, ki je večje, ker je (Bog) pričeval o svojem Sinu. Kdor veruje v Sina božjega, ima pričevanje božje v sebi. angelj sv. Janeza 20, 19—31. isti čas, ko je bil večer tistega dne, prvega v tednu, in so bile duri za¬ klenjene, kjer so bili učenci zbrani zavoljo strahu pred j udi, je prišel Jezus in je stopil v sredo med nje in jim je rekel: Mir vam bodi! In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se Ev 47 4- 5 6. 7 S 9 10 19 20 188 Prva nedelja po Veliki noči ali bela nedelja. tedaj razveselili, ker so videli Gospoda. 21 Nato jim je zopet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas 22 pošljem. In ko je bil to izrekel, je dihnil vanje in jim je rekel: Prejmite Svetega 23 Duha! Katerim bote odpustili grehe, so jim odpuščeni; in katerim jih bote zadr¬ žali, so jim zadržani. 24 Tomaža pa, dvanajsterih enega, ki se imenuje dvojčič, ni bilo pri njih, ko je 25 prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej povedali: Gospoda smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žrebljev in ne denem svojega prsta v rane žrebljev, in ne po¬ ložim svoje roke v njegovo stran, ne bom 26 veroval. In črez osem dni so bili njegovi učenci zopet notri in Tomaž ž njimi. Jezus je prišel, akoravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! 27 Potem reče Tomažu: Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke; in podaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, temveč veren! 28 Tomaž je odgovoril in mu rekel: Moj Go- 29 spod in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž, si veroval; blagor njim, 30 ki niso videli in so verovali! Jezus je sicer Druga nedelja po Veliki noči. 189 storil vpričo svojih učencev še veliko dru¬ gih čudežev, kateri niso zapisani v teh bukvah. Ti pa so zapisani, da verujete: 31 Jezus je Kristus, Sin božji, in da imate verujoč življenje v njegovem imenu. Druga nedelja po Veliki noči. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra _ 2, 21—25. H reljubi, Kristus je za nas trpel in vam je _zapustil vzgled, da hodite po njegovih sto¬ pinjah. On ni storil greha, in zvijače ni bilo najti v njegovih ustih. Ko je bil preklinjan, ni klel; ko je trpel, ni pretil, temveč se je vdal njemu, ki ga je krivično sodil; on je naše grehe sam nosil na svojem telesu na lesu, da odmrjemo grehom in živimo pravičnosti; z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni. Bili ste namreč kakor izgubljene ovce; sedaj pa ste se obrnili k pastirju in škofu svojih duš. Evangelj sv. Janeza 10, 11 — 16. listi čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da 1 svoje življenje za svoje ovce. Na¬ jemnik pa in kdor ni pastir, čigar niso ovce, vidi volka priti in pusti ovce in zbeži; in volk napade in razpodi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik in mu ni skrb za ovce. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje, in moje poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in poznam jaz Očeta in dam 21 22 23 24 25 11 12 13 14 15 16 11 12 13 14 15 16 17 18 19 16 190 Tretja nedelja po Veliki noči. svoje življenje za svoje ovce. In imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bo en hlev in en pastir. Tretja nedelja po Veliki noči. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 2, 11 — 19. Ollljreljubi, prosim vas, da se kot tujci in po- potniki zdržujete mesenega poželenja, ki se vojskuje zoper dušo; imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obrekujejo kot hudodelnike, vidijo vaša dobra dela in častijo Boga na dan obiskanja. Bodite torej podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga, bodisi kralju kakor naj višjemu, ali vojvodom, kot njegovim poslancem v mašče¬ vanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. To je namreč volja božja, da z dobrimi deli usta za¬ mašite nespametnim in nevednim ljudem; kakor prosti in ne kakor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, temveč kot služabniki božji. Vse spo¬ štujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite! Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem stra¬ hom, ne le dobrim in krotkim, marveč tudi če¬ mernim; to je namreč milost v Kristusu Jezusu, Gospodu našem! angelj sv. Janeza 16, 16—22. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Se malo, in me več ne bote videli; in zopet malo, in me bote Ev Četrta nedelja po Veliki noči. 191 videli; ker grem k Očetu. Tedaj je nekaj 17 njegovih učencev reklo med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo, in me ne bote videli; in zopet malo, in me bote videli, in: Ker grem k Očetu? Rekli so torej: Kaj 18 je to, kar pravi: Malo? Ne vemo, kaj go¬ vori. Jezus pa je spoznal, da so ga hoteli 19 vprašati, in jim je rekel: Toše povprašu¬ jete, ker sem rekel: Se malo, in me ne bote videli, in zopet malo, in me bote vi¬ deli. Resnično, resnično, povem vam, da 20 bote jokali in žalovali, svet se bo pa ve¬ selil; vi bote žalostni, pa vaša žalost se bo izpreobrnila v veselje. Kadar je žena 21 na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; ko je pa porodila dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, daje človek rojen na svet. Tudi vi torej imate sedaj sicer 22 žalost; pa zopet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče odvzel. Četrta nedelja po Veliki noči. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 17—21. reljubi, vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta svet¬ lobe, pri katerem ni izpremembe, tudi ne sence 17 18 19 20 21 5 6 7 8 9 10 11 12 13 192 Četrta nedelja po Veliki noči. izpremenljivosti. Radovoljno nas je namreč rodil z besedo resnice, da smo nekakšne prvine njego¬ vih stvari. Veste, preljubi moji bratje, vsak človek bodi nagel k poslušanju, počasen pa h govorjenju in počasen k jezi! Človekova jeza namreč ne dela pravice božje. Zato odložite vso nečednost in obil¬ nost hudobije in v krotkosti ohranite vsajeno be¬ sedo, katera more vzveličati vaše duše! Ev angel j sv. Janeza 16, 5—10. H - |listi čas je rekel Jezus svojim učen- Hcem: Grem k njemu, ki me je po- —slal, in nihče izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temveč ker sem vam to povedal, je žalost napolnila vaše srce. Ali jaz vam povem resnico: Za vasje do¬ bro, da jaz grem; ako namreč ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; ako pa od¬ idem, vam ga bom poslal. In ko on pride, bo prepričal svet greha in pravice in sodbe; greha namreč, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po¬ tem ne bote videli; sodbe pa, ker je voj¬ voda tega sveta že obsojen. Se mnogo vam imam povedati, toda sedaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico; ne bo namreč govoril sam iz sebe, temveč kar bo slišal, to bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjeval. Peta nedelja po Veliki noči. 193 On bo mene poveličal, ker bo jemal od 14 mojega in vam oznanjeval. Peta nedelja po Veliki noči. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 22—27. p>^preljubi, bodite delavci besede in ne samo 22 poslušavci, s čimer bi zapeljevali sami sebe! Zakaj, ako je kdo poslušavec besede, ne pa de- 23 lavec, takšen je podoben človeku, ki ogleduje obraz svojega rojstva v zrcalu; ogleda se namreč in 24 gre in brž pozabi, kakšen je bil. Kdor pa pregleda 25 popolno postavo prostosti in ostane v njej in ni pozabljiv poslušavec, temveč delavec: on bo sre¬ čen v svojem dejanju. Ako pa kdo meni, da je 26 pobožen, pa ne brzda svojega jezika, temveč za¬ peljuje svoje srce, tega pobožnost je prazna. Cista in pred Bogom in Očetom neomadežana 27 pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi ter neomadežanega se ohraniti pred tem svetom. angelj sv. Janeza 16, 23—30. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem : Resnično, resnično, povem 23 vam: Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Dosedaj niste 24 ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in bote prejeli, da se bo dopolnilo vaše ve¬ selje! To sem vam govoril v prilikah. Pride 25 Ev 13 26 27 28 29 30 16 17 18 19 20 194 Križev teden. ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, marveč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu. Tisti dan bote prosili v mojem imenu; in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas. Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste vero¬ vali, da sem izšel od Boga. Izšel sem od Očeta in sem prišel na svet; zopet zapu¬ stim svet in grem k Očetu. Rečejo mu njegovi učenci: Glej, sedaj govoriš odkrito in ne praviš nobene prilike! Sedaj vemo, da veš vse in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si izšel od Boga. •Ur — -J- » Križev teden. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 5, 16—20. reljubi, izpoznavajte med seboj svoje grehe in molite drug za drugega, da bote ohra¬ njeni; veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega! Elija je bil človek trpljenju podvržen kakor mi, in je molil iz srca, da bi ne deževalo na zemljo; in ni deževalo tri leta in šest mesecev. In je zopet molil; in nebo je dalo dežja, in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji, ako kdo izmed vas zajde od resnice in ga kdo vrne, naj ve, da kdor grešnika vrne od njegove krive poti, bo rešil nje¬ govo dušo smrti in bo pokril obilno število grehov. Križev teden. 195 Evangelj sv. Lukeža 11, 5—13. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kdo izmed vas bi imel pri¬ jatelja in bi šel k njemu o polnoči in bi mu rekel: Prijatelj, posodi mi tri kruhe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, in nimam kaj položiti predenj; in oni znotraj bi odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, vrata so že zaprta, in moji otroci so z menoj v spalnici; ne morem vstati in ti dati. In ako oni ne neha trkati, vam povem: Ko bi tudi ne vstal in mu ne dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zavoljo njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. In jaz vam povem: Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in bote našli; trkajte, in se vam bo odprlo! Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Kdo pa izmed vas prosi očeta kruha, pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li namesto ribe kačo dal? Ali če ga prosi jajca, mu bo 11 škorpijona podal? Ako torej vi, ki ste hu¬ dobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom: koliko bolj bo vaš Oče iz nebes dal dobrega duha tistim, ki ga prosijo. < - X > 5 6 7 8 9 10 11 12 13 196 Praznik Kristusovega vnebohoda. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 14 PRAZNIK KRISTUSOVEGA VNEBOHODA. Berilo iz Dejanja apostolov 1, 1—11. prvem spisu sem govoril, o Teofil, o vsem, kar je Jezus začel delati in učiti do dne, ko je apostolom, katere je bil izvolil, dal zapovedi po Svetem Duhu in je bil gori vzet; katerim se je tudi po svojem trpljenju pokazal živega z mnogimi znamenji, ko se jim je prikazoval štirideset dni in govoril o božjem kraljestvu. In kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, naj ne hodijo iz Jeruza¬ lema, marveč naj čakajo obljube Očetove, katero ste, je rekel, slišali iz mojih ust. Janez namreč je sicer krščeval z vodo, vi pa bote krščeni s Svetim Duhom ne dolgo po teh dneh. Tedaj so ga ti, ki so se bili sešli, vprašali, rekoč: Gospod, ali boš v tem času zopet postavil Izraelovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Ne gre vam vedeti časov ali ur, katere je Oče ohranil v svoji oblasti; pa prejeli bote moč Svetega Duha, ki bo prišel v vas, in mi bote priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do konca sveta. In ko je bil to izgo¬ voril, se je vzdignil vpričo njih, in oblak ga j e vzel izpred njihovih oči. In ko so ga gledali it’ v nebo, glej, sta stala dva moža pri njih v belit 1 oblačilih in sta rekla: Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo- angelj sv. Marka 16, 14—20. isti čas se je prikazal Jezus enaj' sterim, ko so bili pri mizi, injimj e očital njihovo nevero in trdosrčnost, Šesta nedelja po Veliki noči. 197 da niso verjeli tistim, kateri so videli, da je vstal. In jim je rekel: Pojdite po vsem 15 svetu in oznanjujte evangelj vsej stvari’ Kdor veruje in bo krščen, bo vzveličan; 16 kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Za njimi 17 pa, ki verujejo, pojdejo ta znamenja: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; in ako kaj 18 strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo roke polagali, in bodo ozdraveli. In Gospod Jezus, ko jim je bil 19 izgovoril, je bil v nebo vzet in sedi na desnici božji. Oni pa so šli in so učili 20 povsod, in Gospod je delal ž njimi in je besedo potrjeval s čudeži, kateri so se potem godili. Šesta nedelja po Veliki noči. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 4, 7—11. H redragi, bodite modri in čujte v molitvah! 7 Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med 8 seboj; ker ljubezen pokrije množino grehov. Bo- 9 dite gostoljubni med seboj brez godrnjanja! Kakor 10 je vsak prejel dar, s tem postrezite drug drugemu, bot dobri delivci mnogovrstne milosti božje! Ako 11 kdo govori, naj govori kakor božje besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, katero daje Bog; da 198 Šesta nedelja po Veliki noči. bo Bog v vseh rečeh češčen po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Evangelj sv. Janeza 15, 26—27 in 16, 1—4. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kadar pride Tolažnik, kate¬ rega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, on bo 27 pričeval o meni. Pa tudi vi bote pričevali, 1 ker ste od začetka pri meni. To sem vam 2 govoril, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo metali, pride celo ura, da bo vsak, kdor vas umori, menil, da stori Bogu službo. 3 In to vam bodo delali, ker ne poznajo ne 4 Očeta ne mene. To pa sem vam govoril, da se spomnite, kadar pride ura, da sem vam jaz to pravil. Binkoštna sobota. 199 III. Binkoštni čas. Binkoštna sobota. Berilo iz Dejanja apostolov 19, 1—8. iste dni se je zgodilo, ko je bil Apolon v Korintu, da je Pavel, ko je bil obhodil gornje kraje, prišel v Efez in našel nekaj učencev in jim je rekel: Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni? Oni so mu pa rekli: Saj še sli¬ šali nismo, da je Sveti Duh. On pa je rekel: Na kaj ste bili torej krščeni? Odgovorili so: Na Ja¬ nezov krst. Pavel pa je rekel: Janez je krščeval ljudstvo s krstom pokore, naj verujejo v tistega, ki pride za njim, to je, v Jezusa. Ko so to slišali, so bili krščeni v imenu Gospoda Jezusa. In ko je Pave! položi! roke na nje, je prišel na nje Sveti Duh, in so govorili jezike in prerokovali. Bilo je pa vseh mož okoli dvanajst. Hodil pa je v shodnico in je srčno govoril tri mesece, razlagal in prigo¬ varjal o božjem kraljestvu. Evangelj sv. Janeza 14, 15—21. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Ako me ljubite, izpolnjujte moje zapovedi! In jaz bom prosil Očeta, in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna; vi ga bote pa spo¬ znali, ker bo ostal pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k 1 2 3 4 5 6 7 8 15 16 17 18 19 20 21 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Binkoštna nedelja. 200 vam. Še malo, in svet me ne vidi več. Vi me pa vidite, da jaz živim in vi bote ži¬ veli. Tisti dan bote spoznali, da sem jaz v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta je, ki me ljubi. Kdor pa ljubi mene, tega bo ljubil moj Oče, in jaz ga bom ljubil ter mu bom razodel samega sebe. BINKOŠTNA NEDELJA ali praznik prihoda Svetega Duha. Berilo iz Dejanja apostolov 2, 1—11. » je bilo dopolnjenih petdeset dni, so bili sankSal vsi učenci vkup na tistem kraju. In vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega viharja, in je napolnil vso hišo, kjer so se¬ deli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja in se je vsedel na vsakega izmed njih. In so bili napolnjeni vsi s Svetim Duhom ter so za¬ čeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je Sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Jeru¬ zalemu judje, pobožni možje, iz vsakega naroda, kateri je pod nebom. Ko se je pa zaslišal ta glas, se je sešla množica in se je zavzela, ker jih je slišal vsak govoriti v svojem jeziku. Vsi pa so ostrmeli in se začudili, rekoč: Glejte, niso li vsi ti, ki govorijo, Galilejci? In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo rojeni? (Mi) Parčani, Medijani in Elamiti in kateri prebivajo v Mežo- Binkoštna nedelja. 201 potamiji, v Judeji in Kapadociji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije, 10 katera je pri Cireni, in (mi) ki smo prišli iz Rima, judje kakor izpreobrnjenci, Krečani in Arabci, jih 11 slišimo govoriti v svojih jezikih velika dela božja. Evangelj sv. Janeza 14, 23—31. M isti čas je rekel Jezus svojim učen- 23 cem: Ako me kdo ljubi, bo izpolnje- — val moje besede; in moj Oče ga bo ljubil, in bova prišla k njemu ter pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne izpolnjuje 24 mojih besed. In besede, ki ste jih slišali, niso moje, temveč Očeta, ki me je poslal. To sem vam govoril, dokler sem pri vas. 25 Tolažnik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal 26 Oče v mojem imenu, vas bo učil vse in vas bo spominjal vsega, karkoli sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam 27 dam, ne kakor svet daje, vam jaz dajem. Vaše srce se naj ne prestraši in se naj ne boji’ Slišali ste, da sem vam rekel: 28 Grem in pridem k vam. Ko bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu, ker je Oče večji od mene. In sedaj sem vam 29 povedal, preden se zgodi, da bote verovali, kadar se zgodi. Ne bom več mnogo govoril 30 z vami. Prihaja namreč vojvoda tega sveta in pri meni nima ničesar; temveč da svet 31 42 43 44 45 46 47 48 16 17 18 202 Binkoštni ponedeljek. spozna, da ljubim Očeta in delam tako, kakor mi je Oče zapovedal. Binkoštni ponedeljek. Berilo iz Dejanja apostolov 10, 42 — 48. iste dni je Peter odprl svoja usta in rekel: Možje, bratje, Gospod nam je ukazal, naj oznanjujemo ljudstvu in pričamo, da je On tisti, katerega je Bog postavil za sodnika živih in mrtvih. O tem pričajo vsi preroki, da v njegovem imenu dobijo odpuščenje grehov vsi, kateri vanj verujejo. Ko je Peter še govoril te besede, je Sveti Duh padel na vse, kateri so poslušali besedo. In ver¬ niki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se za¬ vzeli, da je bila tudi na nevernike izlita milost Svetega Duha. Slišali so jih namreč govoriti mno¬ gotere jezike in poveličevati Boga. Tedaj je rekel Peter: Sme li kdo braniti vode, da bi ne bili krščeni ti, ki so prejeli Svetega Duha, kakor tudi mi? In jih je ukazal krstiti v imenu Gospoda Je¬ zusa Kristusa. Evangelj sv. Janeza 3, 16—21. isti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor¬ koli veruje vanj, se ne pogubi, temveč ima večno življenje. Bog namreč ni poslal svo¬ jega Sina na svet, da bi svet sodil, temveč da se svet po njem vzveliča. Kdor vanj Binkoštni torek. 203 veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinoro- jenega Sina božjega. To pa je sodba, ker 19 je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj ljubili temo ko luč; zakaj njih dela so bila hudobna. Vsak namreč, ki dela hudo, 20 sovraži luč in ne pride k luči, da se ne grajajo njegova dela. Kdor pa dela resnico, 21 pride k luči, da se razodenejo njegova dela, ker so v Bogu storjena. —— Binkoštni torek. Berilo iz Dejanja apostolov 8, 14—17. iste dni, ko so slišali apostoli, ki so bili v 14 Jeruzalemu, da je Samarija sprejela božjo besedo, so jim poslali Petra in Janeza. In sta pri- 15 šla in sta molila za nje, da bi prejeli Svetega Duha. V nobenega izmed njih šc namreč ni bil prišel, 16 temveč samo krščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta pokladala roke na nje, in so pre- 17 jeli Svetega Duha. Evangelj sv. Janeza 10, 1 — 10. isti čas je rekel Jezus farizejem: Resnično, resnično vam povem: Kdor ne pride skoz vrata v ovčji hlev, temveč zleze drugod vanj, ta je tat in raz¬ bojnik. Kdor pa gre vanj skoz vrata, ta je 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 33 34 35 36 204 Praznik presvete Trojice. pastir ovc. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo njegov glas, in kliče svoje ovce po imenu in jih pelje vun. In ko izpelje svoje ovce, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tuj¬ cem pa ne gredo, temveč bežijo pred njim, ker ne poznajo glasu tujca. To priliko jim je pravil Jezus; oni pa niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je torej zopet rekel: Res¬ nično, resnično vam povem: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Če gre kdo skoz me noter, bo vzveličan in bo hodil noter in vun in bo našel pašo. Tat ne pride, kakor da krade in kolje in pokončuje. Jaz sem pri¬ šel, da imajo življenje in imajo obilneje. Praznik presvete Trojice. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 11, 33—36. visokost bogastva, modrosti in znanja bož¬ jega! Kako neumljive so njegove sodbe in nezasledljiva njegova pota! Kdo je namreč spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je prej kaj podelil, da bi se mu povrnilo? Zakaj iz njega in po njem in v njem je vse; njemu bodi slava vekomaj! Amen. H Prva nedelja po Binkoštih. 205 E v angel j sv. Matevža 28, 18—20. n Isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Dana mi je vsa oblast v ne- 18 besih in na zemlji. Pojdite torej in 19 učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha! Učite jih 20 izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapo¬ vedal! In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta! Prva nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Janeza 4, 8—21. redragi, Bog je ljubezen! V tem se je poka- 8 zala ljubezen božja do nas, da je poslal 9 Bog svojega edinorojenega Sina na svet, da bi po njem živeli. V tem je ljubezen, ne kakor da bi 10 bili mi ljubili Boga, temveč da nas je on prej ljubil in je poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, ako nas je Bog tako ljubil, mo- 11 ramo tudi mi ljubiti drug drugega! Boga ni nikdar 12 nihče videl. Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas in njegova ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostanemo v njem in on v 13 nas, ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo 14 videli in pričujemo, da je Oče poslal svojega Sina Vzveličarja sveta. Kdorkoli priča, da je Jezus Sin 15 božji, ostane Bog v njem in on v Bogu. In mi 16 smo spoznali in verovali ljubezni, katero ima Bog do nas. Bog je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, 17 18 19 20 21 36 37 38 39 40 41 42 206 Prva nedelja po Binkoštih. ostane v Bogu in Bog v njem. V teni je ljubezen božja pri nas popolna, da imamo zaupanje na dan sodbe; kakor je namreč on, tako smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu; temveč popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima trpljenje; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo torej Boga, ker nas je Bog prej ljubil! Ako kdo pravi: Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kate¬ rega vidi, kako more ljubiti Boga, katerega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. Evangelj sv. Lukeža 6, 36—42. n ~listi čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Bodite usmiljeni, kakor je vaš -Ij O£ e usmiljen’ Ne sodite, in ne bote sojeni; ne obsojajte, in ne bote obsojeni; odpuščajte, in sevam bo odpustilo! Dajte, in se vam bo dalo; dobro in natlačeno in potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v vaše naročje. S kakršno mero namreč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more slepec voditi slepca? Ali ne padeta oba v jamo? Učenec ni več ko učenik; po¬ poln pa bo vsak, kdor je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pazder v očesu svo¬ jega brata, bruna pa, kije v tvojem očesu, ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu Praznik presv. rešnjega Telesa. 207 bratu: Brat, pusti, da ti izderem pazder iz očesa, sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, izderi prej bruno iz svo¬ jega očesa in potem glej, da izdereš pazder iz očesa svojega brata! PRAZNIK PRESV. REŠNJEGA TELESA. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 11, 23—29. ratje, jaz sem prejel od Gospoda, kar sem 23 tudi vam izročil, da je Gospod Jezus tisto fo je bil izdan, vzel kruh in zahvalil ter raz- 24 lomil in rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo, ki bo za vas dano! To storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih 25 je nova zaveza v moji krvi. To storite, kolikorkrat hote pili, v moj spomin! Kolikorkrat bote namreč 26 jedli ta kruh in kelih pili, bote oznanjevali smrt Gospodovo, dokler ne pride. Kdorkoli torej ne- 27 vredno jč ta kruh, ali pije kelih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Naj torej človek 28 presodi sam sebe in tako naj je od tega kruha in pije od keliha. Kdor namreč nevredno je in 29 pije, je in pije si obsodbo, ker ne razločuje te¬ lesa Gospodovega. Ev angel j sv. Janeza 6, 56—59. isti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Moje meso je res jed, 56 in moja kri je res pijača. Kdor je 57 208 Druga nedelja po Binkoštih. moje meso in pije mojo kri, ostane v meni 58 in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, ki mene je, živel zavoljo mene. 59 To je kruh, ki je prišel iz nebes; ne ka¬ kor so jedli vaši očetje mano in so umrli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. 13 14 15 16 17 18 16 17 Druga nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Janeza 3, 13—18. redragi, nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži. Mi vemo, da smo bili preneseni iz v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijalec; in veste, da nobeden ubijalec nima večnega življenja v sebi obstoječega. V tem smo spoznali ljubezen božjo, da je on dal svoje živ¬ ljenje za brate. Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata, da je v sili, in zapre svoje srce pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem? Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, marveč v dejanju in v resnici! Evangelj sv. Lukeža 14, 16—24. iisti čas je govoril Jezus farizejem I to-le priliko: Neki človek je napravil f veliko večerjo in jih je mnogo p°j vabil. In je poslal svojega hlapca ob un večerje, da reče povabljenim, naj pridejo, smrti Tretja nedelja po Binkoštih. 209 ker je že vse pripravljeno. In so se začeli 18 vsi skupaj izgovarjati. Prvi mu je rekel: Pristavo sem kupil ter moram iti in jo ogledati ; prosim te, imej me izgovorjenega! In drugi je rekel: Pet jarmov volov sem 19 kupil in jih grem poizkusit; prosim te, imej me izgovorjenega! In drugi je rekel: 20 Oženil sem se in zato ne morem priti. In 21 hlapec se je vrnil in je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je razsrdil gospodar in je rekel svojemu hlapcu: Pojdi brž vun na ceste in ulice mesta in pripelji sem ubožce in hrome in slepe in kruljave! In 22 hlapec je rekel: Gospod, zgodilo se je, kakor si ukazal; in še je prostora. In go- 23 spod reče hlapcu: Pojdi na pota in ograje in primoraj jih, da pridejo noter in se na¬ polni moja hiša! Povem vam pa, da no- 24 beden tistih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje. Tretja nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 5, 6—11. E redragi, ponižajte se pod mogočno roko 6 božjo, da vas poviša ob času obiskanja! Vso svojo skrb položite nanj, ker njemu je skrb 7 Za vas! Bodite trezni in čujte, ker hudič, vaš na- 8 14 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 210 Tretja nedelja po Binkoštih. sprotnik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Temu se ustavljajte trdni v veri, vedoč, da so vaši bratje po svetu v ravno tistem trpljenju! Bog vse milosti pa, ki nas je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trpljenju izpopolnil, utrdil in ukoreninil. Njemu bodi čast in gospostvo na vekov veke! Amen. Evangelj sv. Lukeža 15, 1 — 10. isti čas so se približali Jezusu cest¬ ninarji in grešniki, da bi ga poslu¬ šali. In farizeji in pismarji so go¬ drnjali, rekoč: Ta sprejema grešnike in je ž njimi. Povedal jim je pa to-le priliko, rekoč; Kateri človek izmed vas, ako ima sto ovc in izgubi eno izmed njih, ne pusti devet in devetdeseterih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domu, pokliče prijatelje in so¬ sede in jim reče: Veselite se z menoj, ker sem našel svojo ovco, kije bila izgubljena! Povem vam, da bo tako v nebesih veselje nad enim grešnikom, ki se izpokori, kakor nad devet in devetdeseterimi pravičnimi? ki ne potrebujejo pokore. Ali katera žena, ki ima deset denarjev, ako izgubi en denar, ne prižge luči in ne pomete hiše ter ne išče skrbno, dokler ga ne najde? In ko ga Četrta nedelja po Binkoštih. 211 najde, pokliče prijateljice in sosede, rekoč: 9 Veselite se z menoj, ker sem našla denar, ki sem ga bila izgubila’ Tako, povem vam, bo med božjimi angelji veselje nad enim 10 grešnikom, ki se izpokori. -- Četrta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 8, 18—23. ratje, menim, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati prihodnji časti, ki se bo razodela nad nami. Zakaj stvar željno čaka razo¬ detja božjih otrok. Stvar je namreč podvržena minljivosti, ne iz svoje volje, temveč zaradi ti¬ stega, kateri jo je podvrgel v upanju, da bo tudi stvar sama rešena iz sužnosti trohnobe v častitljivo prostost božjih otrok. Vemo namreč, da dosedaj vsa stvar vzdihuje in stoče kakor na porodu. Pa ne samo ona, temveč tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi vzdihujemo sami pri sebi, ko ča¬ kamo posinovljenja božjega in odrešenja svojega telesa v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. 18 19 20 21 22 23 Evangelj sv. Lukeža 5, 1 — 11. isti čas, ko so obsule Jezusa mno- 1 žice, da bi poslušale besedo božjo, je on stal ob Genezareškem jezeru. In je videl dva čolna stati ob jezeru; ri- 2 biči pa so bili izstopili in so izpirali mreže. Stopil je pa v čoln, ki je bil Simonov, in 3 14* 4 5 6 7 8 9 10 11 8 9 Peta nedelja po Binkoštih. 212 ga je prosil, naj odrine malo od brega. In sede je učil množice iz čolna. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji na globoko in vrzite svoje mreže na lov! In Simon je odgovoril in mu rekel: Učenik, vso noč smo delali in nismo nič ujeli; na tvojo besedo pa bom vrgel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko število rib; njih mreža se je pa trgala. In so na¬ mignili tovarišem, ki so bili v drugem čolnu, naj pridejo in jim pomagajo. In so prišli in napolnili oba čolna tako, da sta se skoraj potopila. Simon Peter pa, ko je to videl, je padel Jezusu h kolenom, rekoč: Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek! Groza je namreč obšla njega in vse, kateri so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga potegnili; ravno tako pa tudi Ja¬ koba in Janeza, Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil. In so potegnili čolna h kraju in so popu¬ stili vse ter šli za njim. — -AAr Peta nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista s v. apostola Petra 3, 8 — 15- redragi, bodite enega duha (v molitvi), sočutni, '•O« bratoljubni, milosrčni, krotki, ponižni! Ne Peta nedelja po Binkoštih. 213 povračujte hudega za hudo, ne kletve za kletev, temveč nasproti blagoslavljajte, ker ste poklicani v to, da podedujete blagoslov! Kdor namreč hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zdržuje svoj jezik od hudobije, in njegova usta naj ne govorijo zvijače; naj se ogiblje hudega in naj dela dobro; naj išče miru in naj hodi za njim. Gospo¬ dove oči so namreč obrnjene v pravične in nje¬ gova ušesa v njih molitve; obličje Gospodovo pa je zoper hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako ste vneti za dobro? Pa četudi kaj trpite za¬ voljo pravičnosti, blagor vam! Njih strahu se pa ne bojte in se ne dajte motiti! Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih srcih! Evangelj sv. Matevža 5, 20—24. n isti čas je rekel Jezus svojim učen- cem: Resnično vam povem, ako ne bo obilnejša vaša pravičnost, kakor pismarjev in farizejev, ne poj dete v ne¬ beško kraljestvo. Slišali ste, da se je reklo starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo kriv sodbe. Jaz vam pa povem, da vsak, kdor se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklen¬ skega ognja. Če torej prineseš svoj dar k altarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred altarjem in pojdi prej spravit se s 10 11 12 13 14 15 20 21 22 23 24 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 214 Šesta nedelja po Binkoštih. svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar! Šesta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 6, 3 — 11. 'ratje, katerikoli smo krščeni v Kristusu Je- ! zusu, smo krščeni v njegovo smrt. Po krstu smo namreč pokopani ž njim v smrt, da, kakor je Kristus vstal od mrtvih po veličastvu Očetovem, tako tudi mi hodimo v novem življenju. Zakaj ako smo (& njim) vsajeni v podobnost njegove smrti, bomo tudi (v podobnost) njegovega vsta¬ jenja. To vemo, da je bil naš stari človek ž njim vred križan, da bi se razdejalo telo greha in da bi več ne služili grehu. Kdor je namreč umrl, je opravičen od greha. Ako smo pa umrli s Kristu¬ som, verujemo, da bomo tudi živeli s Kristusom vred, ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mrtvih, več ne umrje, smrt več ne bo gospodovala nad njim. Da je namreč umrl grehu, je umrl enkrat; da pa živi, živi Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč umrli grehu, živite pa Bogu v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. vangelj sv. Marka 8, 1—9. isti čas, ko je bilo mnogo ljudstva pri Jezusu in niso imeli ničesar jesti, je poklical Jezus svoje učence in jim je rekel: Množica se mi smili, ker glejte, tri dni so že pri meni in nimajo E Sedma nedelja po Binkoštih. 215 ničesar jesti; in ako jih izpustim lačne na 3 njih dom, bodo onemogli na potu; neka¬ teri izmed njih so namreč prišli od daleč. Njegovi učenci so mu pa odgovorili: Kako 4 jih bo kdo mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom? In jih je vprašal: Koliko kru- 5 hov imate? Rekli so: Sedem. In je velel 6 množici sesti po tleh. In je vzel sedmere kruhe in je zahvalil ter razlomil in dal svojim učencem, naj pred (nje) položijo; in so položili pred množico. In so imeli 7 nekaj ribic; in jih je blagoslovil in ukazal pred (nje) položiti. In so jedli in so se na- 8 sitih; in so pobrali kosce, ki so ostali, se¬ dem košaric. Tistih pa, ki so jedli, je 9 bilo okoli štiri tisoč. In jih je odpustil. -—3 5 - Sedma nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla R i m 1 j a n o m 6, 19 — 23. |1p|ratje, po človeško govorim, zavoljo slabosti 19 vašega mesa: Kakor ste namreč dali svoje ude služiti nečistosti in krivici v hudobijo, tako dajte sedaj svoje ude, da služijo pravičnosti v posve¬ čenje! Zakaj ko ste bili sužniki greha, ste bili prosti 20 pravičnosti. Kakšen sad ste torej imeli takrat v 21 tem, česar se sedaj sramujete? Konec tega je nam¬ reč smrt. Sedaj pa, ko ste oproščeni greha, pa ste 22 postali služabniki božji, imate svoj sad v posve- 23 15 16 17 18 19 20 21 12 13 216 Osma nedelja po Binkoštih. čenje, konec pa večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smrt; milost božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Evangelj sv. Matevža 7, 15—21. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih obla¬ čilih, znotraj so pa grabljivi volkovi! Po njih sadu jih bote spoznali. Se li bere grozdje s trnja, ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad; malo¬ pridno drevo pa rodi malopriden sad. Do¬ bro drevo ne more roditi malopridnega sadu, tudi ne malopridno drevo roditi do¬ brega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi do¬ brega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Iz njih sadu jih bote torej spoznali. Ne vsak, kateri mi pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo; temveč, kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo. -*—!• i—•— ~~ Osma nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 8, 12—17. ra tj e, nismo dolžniki mesa, da bi živeli po 3 mesu. Zakaj, ako bote živeli po mesu, bote umrli; ako bote pa dela mesa morili z duhom, bote Osma nedelja po Binkoštih. 217 živeli. Katerekoli namreč vodi Duh božji, ti so 14 otroci božji. Saj niste prejeli duha sužnosti zopet 15 v strah, temveč prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem kličemo: Abba (Oče)! Duh sam 16 namreč daje pričevanje našemu duhu, da smo otroci božji. Ako pa otroci, (smo) tudi dediči; 17 dediči sicer božji, sodediči pa Kristusovi. Evangelj sv. Lukeža 16, 1—9. Of^Jisti čas je govoril Jezus svojim učen- ® cem to-le priliko: Bilje neki bogat človek, ki je imel oskrbnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. In ga je poklical in mu je rekel: Kaj to slišim o tebi? Daj račun o svojem oskrbništvu; zakaj odslej ne boš mogel biti več oskrbnik. Rekel je pa oskrbnik sam pri sebi: Kaj bom storil, ko mi moj gospod vzame oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me, ko bom odstavljen od oskrbništva, vzamejo v svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike svojega gospoda in je rekel prvemu: Ko¬ liko si dolžen mojemu gospodu? On pa je rekel: Sto čebrov olja. In mu je rekel: Vzemi svoje pismo, usedi se hitro in za¬ piši petdeset! Potem je rekel drugemu: Ti pa, koliko si dolžen? On pa je rekel: Sto 1 2 3 4 5 6 7 218 Deveta nedelja pe Binkoštih. mernikov pšenice. In mu reče: Vzemi svoje 8 pismo in zapiši osemdeset! In Gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, daje modro ravnal ; zakaj otroci tega sveta so modrejši 9 v svojem rodu, ko otroci luči. In jaz vam povem: Delajte si prijateljev s kri¬ vičnim mamonom, da vas, ko obnemorete. sprejmejo v večna prebivališča! Deveta nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 6 — 13. ratje, nikar ne želimo hudega, kakor so poželeli judje! Tudi ne bodite malikovalci, kakor nekateri izmed njih, kakor je pisano: Ljud- 8 stvo je sedlo jest in pit in so vstali igrat! Tudi ne nečistujmo, kakor so nečistovali nekateri izmed njih, in jih je padlo en dan triindvajset tisoč! 9 Tudi ne izkušajmo Kristusa, kakor so ga izkušali 10 nekateri izmed njih in so poginili od kač! Tudi ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed mjih go¬ drnjali, in jih je pokončal angelj pokončevalec! 11 Vse to se jim je pa zgodilo v predpodobo; zapi¬ sano je pa nam v svaritev, ki živimo v poslednjih 12 časih. Kdor torej meni, da stoji, naj gleda, da ne 13 pade! Izkušnjava naj nad vas ne pride druga, kakor človeška! Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil izkušati bolj, ko premorete, temveč bo dal tudi z izkušnjavo pomoč, da jo morete zmagati. Deseta nedelja po Binkoštih. 219 E v angel j sv. Lukeža 19, 41—47. ® listi čas, ko se je Jezus približal Je¬ ruzalemu in je zagledal mesto, se je razjokal nad njim, rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti in sicer ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Sedaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Prišli bodo namreč dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z nasipom in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani; in bodo v tla poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pu¬ stili v tebi kamena na kamenu zato, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. In ko je stopil v tempelj, je začel izganjati tiste, ki so v njem prodajali in kupovali; in jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov. In je učil vsak dan v templju. 41! 42 43 44 45 46 47' Deseta nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 12, 2—11. ■ ratje, ko ste bili neverniki, veste, da ste ho¬ dili k mutastim malikom, kakor so vas vo¬ dili. Zato vam naznanjam, da nihče, ki govori v Duhu božjem, ne kolne Jezusa; in nihče ne more reči: Gospod Jezus, drugače kakor v Svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh je pa eden; in službe so mnogotere, Gospod je pa eden; in dela so 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 9 10 11 12 13 14 220 Deseta nedelja po Binkoštih. mnogotera, Bog je pa eden, ki dela vse v vseh. Vsakemu pa je dano razodetje Duha v prid. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu pa beseda učenosti po istem Duhu, drugemu vera v istem Duhu, drugemu dar ozdravljanja v istem Duhu, drugemu čudodelnost, drugemu preroko¬ vanje, drugemu razločevanje duhov, drugemu raz¬ novrstni jeziki, drugemu razlaganje govorov. Vse to pa dela eden in isti Duh, ki deli vsakemu, ka¬ kor hoče. Evangelj sv. Lukeža 18, 9—14. isti čas je povedal Jezus nekaterim, ki so zaupali sami v sebe, da so pravični, in so zaničevali druge, to -le priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, drugi pa cestninar. Fa¬ rizej je stal in je molil sam pri sebi to: Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dva¬ krat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. Cestninar pa je stal od daleč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, temveč je trkal na svoje prsi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! Povem vam, ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; ker vsak, ki se povišuje, bo poni¬ žan, kdor se pa ponižuje, bo povišan. Enajsta nedelja po Binkoštih. 221 Enajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 15, 1—10. ratje, spominjam vas evangelja, ki sem vam 1 ga oznanjeval, katerega ste tudi sprejeli, v katerem ste tudi stanovitni, v katerem bote tudi 2 vzveličani, ako se ga držite tako, kakor sem oznanjeval, če niste zastonj sprejeli vere. Sporočil 3 sem vam namreč posebno, kar sem tudi prejel, da je Kristus umrl za naše grehe, kakor je pisano; in da je bil pokopan in da je tretji dan vstal, 4 kakor je pisano; in da se je prikazal Kefu in po- 5 tem enajsterim; potem se je prikazal več ko pet- 6 sto bratom vsem naenkrat, izmed katerih je še sedaj mnogo živih, drugi pa so zaspali. Potem se 7 je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. Po- 8 slednjič za vsemi pa se je prikazal tudi meni, kakor negodniku. Zakaj jaz sem najmanjši izmed 9 apostolov in nisem vreden, da se imenujem apo¬ stol, ker sem preganjal Cerkev božjo. Po milosti 10 božji pa sem to, kar sem, in njegova milost v meni ni bila prazna. ran gel j sv. Marka 7, 31—37. isti čas je šel Jezus iz krajev Tira 31 in je prišel skoz Sidon h galilej¬ skemu morju, sredi krajev Dese- teromestja. In mu pripeljejo gluhega in 32 mutastega in ga prosijo, da naj položi roko nanj. In gaje vzel izmed množice na stran 33 in je vtaknil svoje prste v njegova ušesa, E A 34 35 36 37 4 5 6 7 8 9 23 24 222 Dvanajsta nedelja po Binkoštih. ter je pljunil in se dotaknil njegovega je¬ zika, in je pogledal v nebo in vzdihnil in mu rekel: Efeta, to je, odpri se! In kar odprla so se mu ušesa, in razvezala se je vez njegovega jezika, in je prav govoril. In jim je zapovedal, naj nikomur ne pra¬ vijo. Pa čimbolj jim je prepovedoval, tem¬ bolj so oznanjevali in se tembolj čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je dal slišati in mutastim govoriti. fr- j —j _ Dvanajsta nedelja po Binkoštih. rilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 3, 4—9. ratje, takšno zaupanje imamo po Kristusu v Boga, ne kakor bi bili zmožni po sebi kaj misliti, kakor iz sebe, temveč naša zmožnost je iz Boga, ki nas je storil tudi pripravne služabnike nove zaveze, ne po črki, temveč po duhu; črka namreč mori, duh pa oživlja. Ako je torej služba smrti, vdolbena s črkami v kamenje, bila v časti, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogledati v Mozesov obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja, katera mine, kako ne bo mnogo bolj v časti služba duha ! Zakaj ako je služba pogubljenja v časti, je služba pravice mnogo bolj v časti. Evangelj sv. Lukeža 10, 23—37. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Blažene oči, ki vidijo, kar vi vidite! Povem vam namreč, daje Be Dvanajsta nedelja po Binkoštih. 223 mnogo prerokov in kraljev hotelo videti, kar vi vidite, pa niso videli ; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. In glej, neki uče- 25 nik postave je vstal in ga je izkušal in rekel: Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje? On mu je pa rekel: Kaj 26 je pisano v postavi? Kako bereš? Oni je 27 odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vseh svojih moči in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega kakor samega sebe. In mu je rekel: Prav si odgovoril; 28 stori to in boš živel! Oni pa je hotel opravičiti sam sebe in je 29 rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus 30 pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je padel med raz¬ bojnike, ki so ga tudi oplenili in mu zadali ran, ter so šli in ga pustili na pol mrtvega. 31 Primerilo seje pa, daje šel neki duhovnik po tistem potu; in ga j e videl in je šel mimo. 32 Ravno tako je tudi levit, ko je prišel blizu ti¬ stega kraja in gaje videl, šel mimo. Neki po- 33 poten Samarijan pa je prišel do njega in ko ga je videl, se mu je v srce smilil. In 34 je pristopil in mu obvezal rane ter je vlil vanje olja in vina in ga je posadil na svoje živinče ter ga peljal v gostilnico in poskr- 35 36 37 16 17 18 19 20 21 22 224 Trinajsta nedelja po Binkoštih. bel zanj. In drugi dan je vzel dva denarja in ju je dal gostilničarju in je rekel: Skrbi zanj! In kolikor boš več izdal, ti bom po¬ vrnil nazaj grede. Kateri teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? Oni pa je rekel: Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. In Jezus mu reče: Pojdi in stori tudi ti tako! Trinajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 3, 16—22. je, Abrahamu in njegovemu zarodu so bile ane obljube. Ne pravi: in zarodom, kakor o mnogih, marveč kakor o enem: in tvojemu zarodu, ki je Kristus. To pa rečem: Od Boga po¬ trjena zaveza ni ovržena po postavi, katera je bila dana štiristo in trideset let pozneje, da bi postala neveljavna. Ako je namreč dediščina iz postave, tedaj ni iz obljube. Abrahamu pa jo je podaril Bog po obljubi. Cernu je torej postava? Zavoljo prestopkov je postavljena, dokler ne pride zarod, kateremu je bil (Bog) dal obljubo, ki je bila po angeljih izročena sredniku. Srednik pa ni le enega, Bog pa je eden. Je li torej postava zoper božje obljube? Nikakor ne! Ko bi bila namreč dana po¬ stava, ki bi mogla oživljati, bi bila res pravičnost iz postave. Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi bila obljuba dana vernikom iz vere Jezusa Kristusa. Štirinajsta nedelja po Binkoštih. 225 Evangelj sv. Lukeža 17, 11 — 19. S pglisti čas, ko je šel Jezus v Jeruzalem, S je hodil po sredi Samarije in Gali- leje. In ko je šel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so stali od daleč in so povzdignili glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite in pokažite se duhovnikom! In prigodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden izmed njih pa, ko je videl, da je očiščen, se je vrnil in je z močnim glasom častil Boga; in je padel na obraz pred njegove noge in ga je za¬ hvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ali ni bilo deset oči¬ ščenih? Kje pa je onih devet? Nobeden se ni našel, da bi se bil vrnil in dal Bogu čast, kakor ta tujec. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala! 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Štirinajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 5, 16 — 24. iratje, hodite v duhu in ne bote stregli željam 16 | mesa! Meso namreč želi proti duhu, 17 duh pa proti mesu; ta dva si namreč nasprotu¬ jeta med seboj, da ne delate, kar hočete. Ako 18 se date voditi duhu, niste pod postavo. Dela mesa 19 15 226 Štirinajsta nedelja po Binkoštih. 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 so pa očitna in ta so: prešuštvovanje, nečistost, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, vražarstvo, sovraštva, prepiri, zavisti, zdražbe, boji, svaje, raz¬ prtja, nevoščljivosti, umori, pijanstva, pojedine in kar je temu enakega. O takih delih vam napo¬ vem, kar sem vam napovedal, da tisti, ki delajo take reči, ne bodo dosegli božjega kraljestva. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost. Zoper take ni postava. Kateri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred. Evangelj sv. Matevža 6, 24—33. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Nihče ne more služiti dvema gospodoma; ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete slu¬ žiti Bogu in mamonu. Zato vam povem, ne skrbite za svoje življenje, kaj bote jedli, tudi ne za svoje telo, kaj bote oblačili. Ali ni življenje več ko jed, in telo več ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom, da ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žit¬ nice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo pridejati le en komolec k svoji postavi? In za obleko kaj skrbite? Poglejte lilije na polju, kako ra- Petnajsta nedelja po Binkoštih. 227 štej o! Ne delajo in ne predejo; povem vam 29 pa, da še Salomon v vsej svoji časti ni bil tako oblečen, kakor ena izmed njih. Ce pa travo na polju, ki danes stoji in se 30 jutri vrže v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni? Nikar torej ne skrbite, 31 rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Vsega tega 32 namreč iščejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. Iščite 33 torej najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se vam bo navrglo! Petnajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 5, 25—26 in 6, 1—10. ratje, ako v duhu živimo, tudi v duhu ho- 25 dimo! Ne bodimo željni prazne časti, ne 26 dražimo drug drugega, ne zavidajmo drug drugemu! Bratje, ako se kdo prenagli, da greši, takega vi, 1 ki ste duhovni, podučite v duhu krotkosti; in glej sam nase, da ne boš tudi izkušan! Drug drugega 2 breme nosite in tako bote izpolnili Kristusovo postavo. Ako namreč kdo meni, da je kaj, ko 3 ni nič, slepi sam sebe. Vsakdo pa naj presoja 4 svoje delo; in tako bo imel čast sam v sebi in ne v drugem. Vsak bo namreč nosil svoje breme. 5 Tisti pa, ki je podučevan v besedi, naj deli vse 6 dobro tistemu, ki ga podučuje. Nikar se ne motite, 7 bog se ne da zasmehovati! Kar namreč človek 8 15* 9 10 11 12 13 14 15 16 13 14 228 Šestnajsta nedelja po Binkoštih. seje, to bo tudi žel. Kdor torej seje v mesu, bo tudi od mesa žel pogubljenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Delajmo pa dobro in se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler imamo torej čas, de¬ lajmo dobro vsem, zlasti domačim po veri! angelj sv. Lukeža 7, 11—-16. isti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Naj m; in ž njim so šli nje¬ govi učenci in velika množica. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli mrliča, edinega sina njegove matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. In ko jo je Gospod zagledal, se mu je v srce usmilila in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil in se dotaknil nosil, (tisti pa, ki so nosili, so obstali), in je rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In mrlič je sedel in začel govoriti. In ga je dal njegovi ma¬ teri. Vse pa je strah obšel in so hvalili Boga, rekoč: Velik prerok je vstal med nami, in Bog je obiskal svoje ljudstvo. —- Šestnajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 3, 13—21. I^^^ratje, prosim vas, da ne obnemagate v mojih bridkostih za vas, kar je vaša čast! Zavoljo tega uklanjam svoja kolena pred Očetom Ev Šestnajsta nedelja po Binkoštih. 229 našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Oče vsega, 15 kar je v nebesih in na zemlji, da vam da po bo- 16 gastvu svoje časti močno utrditi se po njegovem Duhu v notranjem človeku, da prebiva Kristus po 17 veri v vaših srcih, da morete, v ljubezni ukore¬ ninjeni in utrjeni, umeti z vsemi svetimi, kakšna 18 je širokost in dolgost, visočina in globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ki presega um, da 19 ste napolnjeni z vso polnostjo božjo. Njemu pa, 20 ki premore storiti vse obilneje, kakor prosimo ali umejemo, po moči, katera deluje v nas, njemu 21 bodi slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu v vse rodove na vekov veke! Amen. Evangelj sv. Lukeža 14, 1 — 11. isti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega višjega farizejev v soboto kruh jest, so ga oni opazovali. In glej, vode¬ ničen človek je bil pred njim. In Jezus je Spregovoril in dejal učenikom postave in farizejem, rekoč: Ali se sme ozdravljati v soboto? Oni pa so molčali. On ga je pa prijel, ozdravil in odpustil. In jim je od¬ govoril in rekel: Komu izmed vas bo padel osel ali vol v kapnico, in ga ne bo izvlekel precej sobotni dan? In mu niso mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povab¬ ljenim priliko, ker je videl, kako si izbirajo prve sedeže, in jim je rekel: Kadar si po¬ vabljen na ženitnino, ne sedaj na prvo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 34 35 36 37 230 Sedemnajsta nedelja po Binkoštih. mesto; da, ko bi bil morebiti častitljivši ko ti, od njega povabljen, ne pride tisti, ki je povabil tebe in njega in ti ne reče: Ugeni se temu; in se takrat ne začneš s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride tisti, ki te je po¬ vabil: Prijatelj, pomakni se više! Takrat ti bo čast vpričo tistih, ki so s teboj vred pri mizi. Zakaj vsak, ki se povišuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan. Sedemnajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 4, 1 — 6. pO ratje, prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da živite spodobno poklicu, h kateremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in krotkostjo, s po¬ trpežljivostjo, prenašajoč drug drugega v ljubezni, skrbni, da ohranite edinost duha v zvezi miru! Eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, ki je črez vse in po vsem in v nas vseh, ki je hvaljen na vekov veke! Amen. Evangelj sv. Matevža 22, 34—46. isti čas so pristopili k Jezusu farizeji, in eden izmed njih, učenik postave, ga je vprašal, izkušaj e ga: Učenik, katera je velika zapoved v postavi? Jezus Osemnajsta nedelja po Binkoštih. 231 muje rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli! Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka; Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! V teh dveh zapovedih je obsežena vsa po¬ stava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav Sin je? Rečejo mu: Davidov. Reče jim: Kako ga pa ime¬ nuje David v duhu Gospoda, rekoč: „Go¬ spod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog"? 1 Ako ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov Sin? In nihče mu ni mogel odgo¬ voriti besede; tudi se ga od tistega dne nihče ni predrznil še kaj vprašati. Osemnajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 4—8. zahvaljujem svojega Boga vedno za vas zavoljo milosti božje, ki vam je dana v Kristusu Jezusu; po njem ste namreč obogateli v vsem, v vsej besedi in v vsem znanju, kakor je bilo pričevanje Kristusovo potrjeno med vami tako, da ne pogrešate nobenega daru, ko čakate raz- 38 39 40 41 42 43 44 45 46 4 5 6 7 1 Ps. 109, 1. 232 Devetnajsta nedelja po Binkoštih. 8 1 2 3 4 5 6 7 8 odetja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki vas bo tudi potrjeval do konca, da bote brez greha na dan prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelj sv. Matevža 9, 1—8. isti čas je stopil Jezus v čolnič in se je prepeljal ter je prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvo- udnega, ležečega na postelji. In ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: Za¬ upaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej, nekateri izmed pismarjev so rekli sami pri sebi: Ta preklinja Boga! In ko je J ezus videl njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v svojih srcih? Kaj je laglje reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani in hodi? Da pa veste, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe, reče tedaj mrtvo¬ udnemu: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! In je vstal in šel na svoj dom. Množice pa, ko so to videle, so strmele in častile Boga, ki je dal tako oblast ljudem. 23 24 Devetnajsta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 4, 23—28. ratje, obnovite se v duhu svojega uma in oblecite novega človeka, ki je ustvarjen po Devetnajsta nedelja po Binkoštih. 233 Bogu v pravičnosti in svetosti resnice. Zato opu¬ stite laž, govorite resnico vsakdo s svojini bližnjim, ker smo udje med seboj. Jezite se, pa ne grešite; solnce naj ne zajde nad vašo jezo! Ne dajajte pro¬ stora hudiču! Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj rajši pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu. Evangelj sv. Matevža 22, 1 — 14. U^^Jisti čas je govoril Jezus velikim du- H hovnikom in farizejem v prilikah, *®*"^ rekoč: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno kralju, ki je napravil ženitnino svo¬ jemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa niso hoteli priti. Zopet je poslal drugih hlapcev, rekoč: Po¬ vejte povabljenim : Glejte, svojo gostijo sem pripravil, moji junci in pitana žival je za¬ klana in vse je pripravljeno; pridite na že¬ nitnino! Oni pa niso marali in so šli, ta na svojo pristavo, drugi pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce in so jih zasramovali in umorili. Ko je kralj to slišal, se je razsrdil; in je poslal svoje čete in je pokončal tiste ubijalce in po¬ žgal njih mesto. Nato reče svojim hlapcem: Zenitnina je sicer pripravljena, toda povab¬ ljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in katerekoli najdete, jih pokličite 25 26 27 28 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 234 Dvajseta nedelja po Binkoštih. na ženitnino! In njegovi hlapci so šli na ceste in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hudobne in dobre, in ženitnina je bila na¬ polnjena z gosti. Prišel je pa kralj pogledat goste in je videl tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen. In reče mu: Prijatelj, kako si prišel sem, ker nimaš svatovskega oblačila? On je pa umolknil. Tedaj je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu roke in noge, in vrzite ga v zunanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi! Mnogo namreč jih je poklicanih, malo pa izvoljenih. Dvajseta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 5, 15—21. ratje, glejte, kako bi varno hodili, ne kakor nespametni, marveč kakor pametni; odkup- Ijajte čas, ker dnevi so hudi. Ne bodite torej ne¬ umni, temveč umejte, kaj je volja božja! In nikar se ne upijanite z vinom, v čemer je nečistost; temveč bodite napolnjeni s Svetim Duhom in go¬ vorite med seboj v psalmih in hvalnih in duhovnih pesmih, ter pojte in prepevajte Gospodu v svojih srcih in dajajte vedno hvalo za vse Bogu in Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa! Bodite drug drugemu podložni v strahu Kristusovem! Enindvajseta nedelja po Binkoštih. 235 E v angel j sv. Janeza 4, 46—53. n listi čas je bil neki kraljevi (uradnik), 46 i čigar sin je bil bolan v Kafar- naumu. Ko je ta slišal, da je Jezus 47 prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu in ga je prosil, naj pride doli in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je torej rekel: Ako ne vidite zna- 48 menj in čudežev, ne verujete. Kraljevi 49 (uradnik) mu reče: Gospod, pojdi doli, pre¬ den moj sin umrje’ Jezus mu reče: Pojdi, 50 tvoj sin živi! Možje veroval besedi, ki mu jo je govoril Jezus, in je šel. Pa že na potu 51 tja doli so mu hlapci prišli naproti in so naznanili, rekoč, da njegov sin živi. Tedaj 52 jih je vprašal po uri, ob kateri mu je od¬ leglo. In so mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica. Oče je torej spoznal, 53 da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval on in vsa nje¬ gova hiša. Vgjgfi' o’ Enindvajseta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 6, 10—17. ratje, okrepite se v Gospodu in v mogočnosti 10 njegove moči! Oblecite božje orožje, da pre- 11 morete stati zoper zalezovanje hudičevo; ker se 12 13 14 15 16 17 23 24 25 26 27 28 29 236 Enindvajseta nedelja po Binkoštih. nam ni vojskovati zoper meso in kri, marveč zoper poglavarstva in oblasti, zoper svetovne vladarje teh tmin, zoper duhovne zlobe v podnebju. Zavoljo tega primite za orožje božje, da se morete ustavljati ob hudem dnevu in popolni stati v vseh rečeh! Stojte torej opasani okoli svojih ledij z resnico in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za oznanjevanje evangelja miru; pred vsem pa popri- mite ščit vere, s katerim morete ugasiti vse ognjene strele hudobnega duha: in vzemite čelado vzve- ličanja in meč duha, kar je božja beseda! Evangelj sv. Matevža 18, 23—35. M listi čas je povedal Jezus svojim učen- ! cem to-le priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je hotel delati račun s svojimi hlapci. Ko je pa začel ra¬ čunati, so mu pripeljali enega, ki mu je bil dolžen deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod pro¬ dati njega in njegovo ženo in njegove otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena in ga je prosil, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti bom povrnil! In gospod se je usmilil tistega hlapca in ga je izpustil in mu dolg odpustil. Izpred njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev, in gaje zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžen! Tedaj je njegov sohlapec padel Dvaindvajseta nedelja po Binkoštih. 237 predenj in gaje prosil, rekoč: Potrpi z me¬ noj, in vse ti bom povrnil! Oni pa ni hotel, 30 temveč je šel in ga vrgel v ječo, dokler ne bo plačal dolga. Ko so pa videli njegovi 31 sohlapci, kar se je godilo, so bili zelo ža¬ lostni in so šli ter povedali svojemu go¬ spodu vse, kar se je bilo zgodilo. Nato ga 32 pokliče njegov gospod in mu reče: Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil: ali nisi bil torej tudi ti dolžen usmi- 33 liti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz usmilil tebe? In njegov gospod se je 34 razsrdil in ga je izročil trinogom, dokler ne poplača vsega dolga. Tako bo tudi moj ne- 35 beški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakateri svojemu bratu iz svojih src. Dvaindvajseta nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 1, 6—11. 510 ratje, zaupam v Gospoda Jezusa, da on, ki 6 je začel v vas dobro delo, ga bo tudi dovršil do dne Kristusa Jezusa, kakor se mi zdi prav, mi- 7 šiiti to za vas vse, zato ker vas imam v srcu vse, ki ste deležni mojega veselja tudi v mojem železju in v zagovarjanju in potrjevanju evangelja. Bog mi 8 je namreč priča, kako hrepenim po vas vseh v srcu Jezusa Kristusa. In zato prosim, da bi vaša 9 ljubezen bolj in bolj rastla v znanju in vsej razum- 238 Triindvajseta nedelja po Binkoštih. 10 11 15 16 17 18 19 20 21 17 18 19 nosti, da presojate, kaj je bolje, da ste čisti in brez spotike za dan Kristusov, napolnjeni s sadom pra¬ vičnosti po Jezusu Kristusu v slavo in hvalo božjo. Evangelj sv. Matevža 22, 15—21. isti čas so šli farizeji in so se posve¬ tovali, da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo do njega svojih učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik, vemo, da si resničen in učiš pot božjo po resnici, in ti ni mar za nikogar, ker se ne oziraš na osebo ljudi. Povej nam torej, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je spoznal njih hudobo in je rekel: Kaj me izkušate, hinavci? Pokažite mi davčni denar! Oni so mu pa podali denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Rečejo mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! Triindvajseta nedeija po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipi j anom 3, 17 — 21 in 4, 1—4. tje, posnemajte mene in glejte na tiste, ki ivijo tako, kakor imate vzgled nad nami. Mnogo jih namreč živi, o katerih sem vam že večkrat pravil — sedaj pa tudi jokaje rečem — da so sovražniki križa Kristusovega; katerih konec je poguba, katerih Bog je trebuh in hvala v njih sra- Triindvajseta nedelja po Binkošti h. 239 moti, ki jim je pozemeljsko v mislih. Naše živ¬ ljenje pa je v nebesih, odkoder tudi Vzveličarja pričakujemo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo izpremcnil telo naše ponižnosti, da bo podobno telesu njegovega veličastva po moči, s katero si more podvreči vse. Zato bratje moji, predragi in presrčni, moje veselje in moj venec, tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo in prosim Sintiho, naj bota ene misli v Gospodu! Prosim tudi tebe, zvesti tovariš, pomagaj njima, ki sta se z menoj trudili v evangelju s Klementom in drugimi mojimi pomagalci, katerih imena so v knjigi življenja! Evangelj sv. Matevža 9, 18—26. sti čas, ko je govoril Jezus množi¬ cam, glej, je prišel eden višjih in ga je molil, rekoč: Gospod, moja hči je ravno umrla; toda pridi in položi na njo svojo roko in bo oživela! In Jezus je vstal in je šel ž njim in njegovi učenci. In glej, žena, ki je trpela dvanajst let na krvotoku, je pri¬ stopila odzadaj, in se je dotaknila roba nje¬ govega oblačila. Rekla je namreč sama pri sebi: Ako se dotaknem le njegovega oblačila, bom ozdravela. Jezus pa se je obrnil in ko jo je videl, je rekel: Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila! In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je prišel Jezus v hišo višjega in je videl piskače in šumečo množico, je rekel: Odstopite, zakaj 20 21 1 2 3 18 19 20 21 22 23 24 25 26 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 240 Štiriindvajseta in poslednja nedelja po Binkoštih. deklica ni mrtva, temveč spi! In so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica izgnana, je šel noter in jo j e prijel za roko, in deklica je vstala. In ta glas je šel po vsej tisti deželi. Štiriindvajseta in poslednja nedelja po Binkoštih. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Kološanom 1, 9 — 14. B B^ratje, ne nehamo moliti in prositi za vas, da Mij bi bili napolnjeni s spoznanjem božje volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti; da bi spo¬ dobno živeli, Bogu v vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu in rastoči v znanju božjem, utrjeni v vsej moči po mogočnosti njegove slave, v vsem potrpljenju in prizanašanju z veseljem, za¬ hvaljujoč Boga Očeta, ki nas je storil vredne, ude¬ ležiti se dediščine svetih v svetlobi, ki nas je rešil oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega pre¬ ljubega Sina, v katerem imamo odrešenje po nje¬ govi krvi, odpuščenje grehov. Evangelj sv. Matevža 24, 15—35. B Jliisti čas je rekel Jezus svojim učen¬ ci cem: Kadar bote videli gnusobo raz- -_£l dejanja, prerokovano po Danielu pre¬ roku, stati na svetem mestu: kdor bere, naj razume; tedaj naj tisti, ki so v Judeji, bežijo na gore; in kdor je na strehi, ne hodi ž nje, jemat česa iz svoje hiše; in Štiriindvajseta in poslednja nedelja po Binkoštili. 241 kdor je na polju, se ne vračaj, jemat svoje suknje. Gorje pa nosečim in doječim tiste 19 dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po 20 zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika 21 stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta dosedaj in je ne bo. In ko bi ne bili pri- 22 kraj sani ti dnevi, bi ne bil otet noben člo¬ vek; toda zavoljo izvoljenih bodo prikraj¬ šani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo po- 23 reče: Glejte, tukaj je Kristus ali tam, ne verjemite! Zakaj vstali bodo krivi Kristusi 24 in krivi preroki in bodo delali velika zna¬ menja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, (ko bi bilo mogoče). Glejte, 25 naprej sem vam povedal. Ako vam torej po- 26 rečejo: Glejte, v puščavi je, ne hodite vun! Glejte, v hramu je, ne verjemite! Kakor 27 namreč izide blisk od solnčnega vzhoda in se posveti do zahoda, enako bo tudi pri¬ hod Sina človekovega. Kjerkoli je namreč 28 mrtvo truplo, ondi se zbirajo tudi orli. Takoj po stiski tistih dni pa bo otemnelo 29 solnce, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in moči ne¬ beške se bodo majale. In takrat se bo pri- 30 kazalo znamenje Sina človekovega na nebu; in tedaj bodo jokali vsi rodovi na zemlji in bodo videli Sina človekovega priti v 16 242 Štiriindvajseta in poslednja nedelja po Binkoštih. oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. 31 In bo poslal svoje angelje s trobento in z močnim glasom, in bodo zbrali njegove iz¬ voljence od četverih vetrov, od konca do konca neba. 32 Od figovega drevesa pa se učite pri¬ like: Kadar je njegova veja že muževna in poganja listje, veste, daje blizu poletje. 33 Tako tudi vi, ko bote videli vse to, vedite, 34 da je blizu pred durmi. Resnično, povem vam, da ne bo prešel ta rod, dokler se 35 vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla; moje besede pa ne bodo prešle. Drugi del. Listi in evangelji za praznike in godove svetnikov. A. Splošni oddelek. (Commune Sanctorum). Za mučenika škofa. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 12—18. E^^jredragi, srečen človek, ki pretrpi izkušnjavo; 12 feMši ker izkušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo. Nihče, ko je 13 izkušan, ne reci, da je izkušan od Boga; zakaj Bog se ne da izkušati v hudo in tudi nikogar ne izkuša. Vsak pa je izkušan, kadar ga vleče in vabi 14 n jegovo poželenje. Ko pa poželenje spočne, rodi 15 greh; greh pa, ko je storjen, rodi smrt. Ne motite 16 s e torej, preljubi moji bratje! Vsak dober dar in 17 vsako popolno darilo je od zgoraj in pride od Očeta svetlobe, pri katerem ni izpremembe, tudi ne sence kake premenjave. Radovoljno nas je 18 namreč rodil z besedo resnice, da smo nekakšne prvine njegovih stvari. 16« 244 Za mučenika škofa. 26 27 28 29 30 31 32 33 Evangelj sv. Lukeža 14, 26—33. isti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride kdo k meni in ne sovraži svoj ega očeta in svoj e matere in žene in svojih otrok in bratov in sester, pa še tudi svoje duše, ne more biti moj učenec. In kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč iz¬ med vas, ko hoče zidati stolp, ne sede prej in ne preračuni potrebnih izdatkov, ali ima dovolj, da ga dodela; da se mu, kadar po¬ loži temelj in ne more dovršiti, ne za¬ čnejo posmehovati vsi, kateri vidijo, rekoč: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel do¬ vršiti? Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne sede prej in ne premisli, ali more z desetimi tisoči iti zo¬ per njega, ki gre nadenj z dvajsetimi ti¬ soči? Sicer pošlje, dokler je še daleč, po¬ slanstvo do njega in prosi miru. Tako torej nihče izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 3 — 7. ratje, blagoslovljen bodi Bog in Oče našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši bridkosti, Za mučenika škofa. 245 da moremo tudi mi tolažiti tiste, ki so v vsako- 4 vrstni stiski, s tolažbo, s katero tolaži Bog tudi nas. Kakor je namreč obilno trpljenje Kristusovo 5 v nas, tako je tudi po Kristusu obilna naša to¬ lažba. Pa bodisi, da smo stiskani, je to vam v 6 opomin in vzveličanje; bodisi, da smo potolaženi, je to v vašo tolažbo; bodisi, da smo opominjani, je to vam v opomin in vzveličanje, ki (vam) daje prenašati ravno tiste nadloge, katere trpimo tudi nii; da bo naše upanje za vas trdno, ker vemo, 7 da kakor ste tovariši v trpljenju, bote tako tudi v tolažbi, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. ngelj sv. Matevža 16, 24—27. isti čas je rekel Jezus svojim učen- 24 cem: Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji samega sebe in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj. Zakaj kdor 25 hoče ohraniti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zavoljo mene, jo bo našel. Kaj namreč pomaga človeku, 26 ako pridobi ves svet, pa pogubi svojo dušo? Ali kakšno zameno bo dal človek za svojo dušo? Zakaj Sin človekov bo pri- 27 šel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angelji, in takrat bo povrnil vsakateremu Po njegovih delih. Eva 10 11 12 13 14 34 35 36 37 38 246 Za mučenika ne škofa. Za mučenika ne škofa. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. ravičnega je vodil Gospod po ravnih potih in mu je pokazal božje kraljestvo ter mu je dal spoznanje svetih; obogatil ga je v njegovem trudu in je dopolnil njegova dela. V zvijači nje¬ govih zalezovalcev mu je stal na strani in ga je obogatil. Obvaroval ga je sovražnikov in branil ga je zoper zapeljivce in mu je dal zmagati v trdem boju, naj bi vedel, da je modrost močnejša od vseh reči. Ona ni zapustila prodanega pravič¬ nega, temveč ga je rešila grešnikov in je šla ž njim v jamo in ga ni zapustila v vezeh, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti zoper nje, ki so ga zatirali; in je postavila na laž tiste, ki so ga omadeževali, in dal mu je večno svetlost Gospod, naš Bog. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem : Nikar ne mislite, da sem pri¬ šel mir prinest na zemljo; ne miru, temveč meč sem prišel prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka zoper njegovega očeta in hčer zoper njeno mater in sneho zoper njeno taščo. In človekovi sovražniki so njegovi domači. Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svojega Za mučenika ne škofa. 247 križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svojo dušo, jo bo izgubil; 39 in kdor izgubi svojo dušo zavoljo mene, jo bo našel. Kdor vas sprejme, mene 40 sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme njega, ki me je poslal. Kdor sprejme pre- 41 roka v imenu preroka, bo prejel plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo prejel plačilo pravičnega. In kdorkoli da piti komu izmed teh naj- 42 manjših le kozarec hladne vode v imenu učenca, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 2, 8 — 10 in 3, 10—12. H»|gjireljubi, spominjaj se, daje Gospod Jezus Kristus iz rodu Davidovega vstal od mrtvih po mo¬ jem evangelju, v katerem se trudim do železja, kakor hudodelnik; toda božja beseda ni vklenjena. Zato v se pretrpim zaradi izvoljenih, da tudi oni dosežejo ^zveličanje, katero je v Kristusu Jezusu z nebeško slavo. Ti pa si me nasledoval v mojem nauku, podučevanju, prizadevanju, v veri, prizanesljivosti, ljubezni, potrpežljivosti, preganjanju, trpljenju, kar se mi je prigodilo v Antiohiji, v Ikoniju in v Li- strah; kakršna preganjanja sem prestal, in iz vseh me je otel Gospod. In vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo trpeli preganjanje. 8 9 10 10 11 12 26 27 28 29 30 31 32 2 3 4 5 248 Za mučenika ne škofa. E v angel j sv. Matevža 10, 26—32. n isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem : Nič ni prikritega, kar bi se ne ■ razodelo, in skrivnega, kar bi se ne izvedelo. Kar vam pravim v temi, govorite na svetlem; in kar slišite na uho, ozna¬ njujte na strehah! In ne bojte se njih, ka¬ teri umorijo telo, duše pa ne morejo umo¬ riti; bojte se pa mnogo bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodata dva vrabca za vinar? In niti eden izmed njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte; boljši, ko veliko vrabcev, ste vi. Vsak torej, kateri bo mene spoznal pred ljudmi, njega bom tudi jaz spoznal pred svojini Očetom, ki je v nebesih. Še druga lista in evangelj za mučenika ne škofa. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 2—12. ^^predragi, bodi vam v veliko veselje, ako ste padli v razne izkušnjave, vedoč, da izkušnja vaše vere rodi potrpežljivost, potrpežljivost pa dopolnjuje delo, da ste popolni in dovršeni in se v ničemer ne pregrešite. Ako pa kdo izmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga, Za mučenika ne škofa. 249 ki daje vsem obilo in ne oponaša, in mu bo dana. Prosi naj pa z zaupanjem brez vsega 6 pomišljanja; kdor se namreč pomišlja, je enak morskemu valu, katerega veter goni in semtertja meče. Naj torej ne misli tak človek, da bo kaj 7 prejel od Gospoda. Človek dvojnih misli je ne- 8 stanoviten na vseh svojih potih. Hvali pa naj se 9 ponižni brat v svojem povišanju, bogatin pa v 10 svojem ponižanju, ker bo prešel kakor cvet trave. Sobice namreč je izšlo z vročino in je posušilo travo, 11 in njen cvetje odpadel in njena lepa podoba je izginila; enako bo tudi bogatin zvenel na svojih potih. Sre¬ čen človek, kateri pretrpi izkušnjavo; ker izkušen 12 bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 4, 13—19. redragi, veselite se, ker se udeležujete Kri- 13 stusovega trpljenja, da se bote tudi veselili in radovali v razodetju njegovega veličastva. Ako 14 ste zasramovani zavoljo Kristusovega imena, blagor vam; zakaj nad vami počiva, kar je časti, slave in moči božje, in njegov Duh. Nihče izmed vas pa 15 naj ne trpi kot ubijalec, ali tat, ali preklinjevalec, ali lakomen tujega blaga. Ako pa trpi kot kristjan, 16 naj se ne sramuje, temveč naj hvali Boga v tem imenu. Čas je namreč, da se začne sodba pri hiši 17 božji. Ako pa najprej pri nas, kakšen bo konec tistih, kateri ne verujejo božjemu evangelju? In 18 ako bo pravičnik komaj vzveličan, kje se bo po¬ kazal hudobnež in grešnik? Torej naj tudi tisti, 19 250 Za mučenika v velikonočnem času. ki trpijo po volji božji, priporočajo zvestemu Stvarniku svoje duše z dobrimi deli. angelj sv. Janeza 12, 24—26. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Resnično, resnično, povem vam, ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; ako pa 25 umrje, rodi mnogo sadu. Kdor ljubi svojo dušo, jo bo izgubil; in kdor sovraži svojo dušo na tem svetu, jo ohrani za večno 26 življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Ako kdo meni služi, njega bo počastil moj Oče. Ev --»li cgo tli cgo ili cgo i|l- Za mučenika v velikonočnem času. 1 2 3 4 5 Berilo iz bukev Modrosti 5, 1—5. H ravični bodo stali z veliko srčnostjo nasproti tistim, ki so jih stiskali in spravljali ob njihova dela. Ko bodo to videli, jih bo prešinil grozen strah in se bodo začudili zavoljo naglega in nepričakovanega vzveličanja (pramenih) in bodo govorili med seboj ter se bodo kesali in bodo vzdihovali v dušni bridkosti: Ti so, ki smo jih imeli nekdaj v zasmeh in v sramotilen pre¬ govor. Mi neumneži smo imeli njih življenje za nespamet in njih konec za nečast. Glejte, kako so sedaj šteti med otroke božje in njih delež je med svetniki! Za mučenika v velikonočnem času. 251 Ali: Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 2, 8-—10 in 3, 10—12. D preljubi, spominjaj se, daje Gospodjezus Kristus 8 iz rodu Davidovega vstal od mrtvih po mo¬ jem evangelju, v katerem se trudim do železja, kakor 9 hudodelnik; toda božja beseda ni vklenjena. Zato 10 vse pretrpim zaradi izvoljenih, da tudi oni dose¬ žejo vzveliČanje, katero je v Kristusu Jezusu z nebeško slavo. Ti pa si me nasledoval v mojem 10 nauku, podučevanju, prizadevanju, v veri, prizaneslji¬ vosti, ljubezni, potrpežljivosti, preganjanju, trpljenju, 11 kar se mi je prigodilo v Antiohiji, v Ikoniju in v Li- strah; kakršna preganjanja sem prestal, in iz vseh me je otel Gospod. In vsi, ki hočejo pobožno ži- 12 veti v Kristusu Jezusu, bodo trpeli preganjanje. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Jaz sem prava trta, in moj 1 Oče je vinogradnik. Vsako mladiko 2 na meni, ki ne rodi sadu, bo odrezal in vsako, ki rodi sad, bo otrebil, da bo ro¬ dila več sadu. Vi ste že čisti zavoljo 3 besed, katere sem vam govoril. Ostanite 4 v meni in jaz v vas! Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na trti; enako tudi vi ne, ako ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. 5 Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi 252 Za več mučenikov v velikonočnem času. 6 7 3 4 5 6 7 5 6 mnogo sadu: ker brez mene ne morete ni¬ česar storiti. Ako kdo ne ostane v meni, bo vun vržen, kakor mladika, in usahne, in jo poberejo in vržejo v ogenj, in zgori. Ako ostanete v meni in moje besede osta¬ nejo v vas, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo! Za več mučenikov v velikonočnem času. Berilo iz L lista sv. apostola Petra 1, 3—7. valjen bodi Bog in Oče našega Gospoda Je¬ zusa Kristusa, ki nas je zavoljo svojega ve¬ likega usmiljenja prerodil v živo upanje po vsta¬ jenju Jezusa Kristusa od mrtvih, v nestrohljivo, neoskrunjeno in nevenljivo dediščino, prihranjeno v nebesih vam, ki ste v božji moči ohranjeni po veri v vzveličanje, ki se ima razodeti poslednji čas, v katerem se botc veselili, če morate sedaj nekoliko žalovati v raznih izkušnjavah, da se iz¬ kušnja vaše vere pokaže mnogo dražja od zlata, ki se v ognju izkuša, v hvalo in slavo in čast v razodetju Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Ev ang e Ij sv. Janeza 15, 5—11. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi mnogo sadu; ker brez mene ne morete ni¬ česar storiti. Ako kdo ne ostane v meni, Za več mučenikov v velikonočnem času. 253 bo vun vržen, kakor mladika, in usahne, in jo poberejo in vržejo v ogenj, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede osta- 7 nejo v vas, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo! V tem je poveličan moj 8 Oče, da obrodite obilo sadu in da bote moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, 9 sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Ako bote izpolnjevali moje zapo- 10 vedi, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostanem v njegovi ljubezni. To n sem vam govoril, da ostane moje veselje v vas in da se dopolni vaše veselje. ——Ž i-j—*- s—— ^rug list in evangelj za več mučenikov v velikonočnem času. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 19, 1 — 9. OBIjistc dni sem jaz Janez slišal kakor glas 1 i PiSI velikih množic v nebesih, govorečih: Alleluja! Ceščenje in slava in moč bodi Bogu našemu; ker 2 so resnične in pravične njegove sodbe, ki je ob¬ sodil veliko nečistnico, katera je pačila zemljo s svojo nečistostjo, in se je maščeval zavoljo krvi služabnikov nad njenimi rokami. In so zopet rekli: Alleluja! In njen dim se vzdiguje na vekov veke. 3 In so padli štiriindvajseteri starejšine in četvere 4 živali in so molili Boga, ki je sedel na sedežu, rekoč: Amen, Alleluja! In glas je izšel od sedeža, 5 254 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. rekoč: Hvalite Boga našega vsi njegovi služabniki 6 in kateri se ga bojite, mali in veliki! In sem slišal kakor glas velike množice in kakor šum mnogih vod in kakor bobnenje močnih gromov, govorečih: Alleluja, ker kraljuje Gospod naš vse- 7 mogočni Bog! Veselimo in radujmo se in dajajmo mu čast, ker je prišla ženitnina Jagnjetova, in se 8 je pripravila njegova nevesta! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo in belo tančico; tančica 9 namreč je pravičnost svetnikov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor njim, ki so poklicani na ženito- vanjsko večerjo Jagnjetovo! Evangelj sv. Janeza 16, 20—22. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Resnično, resnično, povem vam, da bote jokali in žalovali, svet se bo pa veselil; vi bote žalostni, pa vaša žalost 21 se bo izpremenila v veselje. Kadar je žena na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; ko je pa porodila dete, se ne spo¬ minja več bridkosti od veselja, da je člo- 22 vek rojen na svet. Tudi vi torej imate sedaj sicer žalost; pa zopet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega ve¬ selja vam ne bo nihče odvzel. Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. Berilo iz bukev Modrosti 3, 1 — 8. ravičnih duše so v božji roki, in smrtna muka se jih ne dotakne. Očem nespametnih 1 J® 2 Bi Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 255 se dozdeva, da so umrli, in njihovo ločitev imajo za bridkost in njihov odhod od nas za pogubo; 3 oni so pa v miru. Četudi pred ljudmi trpijo bo- 4 lečine, je njih upanje polno neumrljivosti. V malem 5 so stiskani, v obilju se jim bo pa dobro godilo; ker jih je Bog izkušal in jih je našel sebe vredne. Kakor zlato v peči jih je izkusil in kakor žgavni dar 6 jih je sprejel, in ob svojem času se bo ozrl na nje. Pravični se bodo svetili in bodo tekali kakor 7 iskre po trstju. Sodili bodo narode in gospodovali 8 ljudstvom, in Gospod bo kraljeval nad njimi ve¬ komaj . Evangelj sv. Lukeža 21, 9—19. n isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kadar bote slišali o vojskah 9 in vstajah, se nikar ne prestrašite! To se mora prej zgoditi, pa konca še ne bo kmalu. Potem jim je rekel: Vstal bo 10 narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki potresi bodo po de- 11 želah in kuga in lakota in strahovi z neba in velika znamenja bodo. Pred vsem tem 12 pa bodo stegali po vas svoje roke in vas bodo preganjali in izdajali v shodnice in ječe in vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mojega imena. To se vam bo pa 13 godilo v pričevanje. Vtisnite si tedaj v 14 srca, da ne skrbite, kako bote odgovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, 15 256 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 16 17 18 19 16 17 18 19 17 18 ki se ji ne bodo mogli ustavljati ne ugo¬ varjati vsi vaši nasprotniki. Izdajali pa vas bodo starši in bratje in sorodniki in prijatelji, in morili jih bodo izmed vas. In vsi vas bodo sovražili zavoljo mojega imena; pa niti las se ne bo izgubil z vaše glave. V svoji potrpežljivosti bote ohranili svoje duše. Berilo iz bukev Modrosti 5, 16 — 20. ravični bodo vekomaj živeli, in pri Go¬ spodu je njih plačilo in skrb zanje pri Naj¬ višjem. Zato bodo prejeli častitljivo kraljestvo in krasno krono iz roke Gospodove; zakaj s svojo desnico jih bo pokrival in s svojo sveto roko jih bo branil. Njegov srd bo zgrabil za orožje in obo¬ rožil bo stvari v maščevanje nad sovražniki. Na¬ mesto oklepa bo oblekel pravičnost in namesto čelade bo vzel pravično sodbo. Prijel bo za pra¬ vičnost kot za nepremagljiv ščit. angelj sv. Lukeža, 6, 17—23. isti čas je šel Jezus z gore in je stal na ravnem polju in množica J njegovih učencev in zelo mnogo ljudi iz vse Judeje in iz Jeruzalema in od primorja in od Tira in Sidona, ki so bili prišli, da bi ga poslušali in bi bili ozdravljeni od svojih bolezni. In katere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdrav- Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 257 Ijeni. In vsa množica se ga je izkušala do- 19 takniti, ker je moč izhajala iz njega in je vse ozdravlj ala. In on j e obrnil oči v svoj e učence 20 in rekel: Blagor vam ubogim, ker vaše je božje kraljestvo! Blagor vam, ki ste 21 sedaj lačni, ker bote nasičeni! Blagor vam, 22 ki sedaj jokate, ker se bote smejali! Bla¬ gor vam, ko vas bodo ljudje sovražili in ko vas bodo izločevali in zasramovali in zametavali vaše ime kot hudobno zavoljo Sina človekovega. Veselite se tisti dan in 23 se radujte, ker glejte, vaše plačilo je obilno v nebesih! Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 10, 32—38. ratje, spominjajte se nekdanjih dni, v katerih 32 ste razsvetljeni prenašali velik boj trpljenja, ali ko ste bili po zasramovanju in stiskah postavljeni 33 na ogled, ali pa ste postali tovariši tistim, katerim sc je tako godilo. Zakaj tudi z jetniki ste imeli usmi- 34 Ijenje in plenitev svojega blaga ste prenašali z vese¬ ljem, ker ste vedeli, da imate boljše in stanovitno premoženje. Nikar torej ne zametujte svojega za- 35 upanja, ki ima veliko plačilo. Potrpežljivosti namreč 36 Vam je treba, da storite božjo voljo in dosežete obljubo. Zakaj, prav malo časa še, in bo prišel 37 tisti, ki ima priti, in ne bo odlašal. Moj pravični 38 Pa živi iz vere. 17 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 258 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. Evangelj sv. Matevža 24, 3—13. isti čas, ko je Jezus sedel na Olj iški gori, so pristopili k njemu učenci skrivaj, rekoč: Povej nam, kdaj bo to? In kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta? In Jezus je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo ne zapelje’ Mnogo namreč jih bo prišlo v mojem imenu in porečejo: Jaz sem Kristus, in jih bodo mnogo zapeljali. Slišali pa bote o vojskah in govorice o vojskah. Glejte, da se ne prestrašite; ker to se mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod zoper narod, kraljestvo zoper kraljestvo; in kuga in lakota in potresi bodo po mno¬ gih krajih. Vse to je pa le začetek nadlog. Potem vas bodo izdajali v bridkost in vas bodo morili; in vas bodo sovražili vsi na¬ rodi zavoljo mojega imena. In takrat se jih bo mnogo pohujšalo in se bodo med seboj izdajali ter se sovražili med seboj. In vstalo bo mnogo krivih prerokov in jih bodo veliko zapeljali. In ker se bo namno¬ žila hudobija, bo omrznila ljubezen pri mnogih. Kdor pa bo stanoviten do konca, bo vzveličan. Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 259 Še drugi listi in evangelji za več mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 10, 17—20. Ol|ravičnim je dal Bog plačilo za njih dela in 17 OsO jih je vodil po čudežnem potu; in bil jim je senca po dnevu in svetloba zvezd po noči. Pre¬ peljal jih je skoz rdeče morje in jih spravil skoz 18 silne vode; njihove sovražnike pa je potopil v 19 morje in jih je izvlekel iz globočine brezdna. Pra¬ vični so torej odnesli plen hudobnih in so pro¬ slavljali, Gospod, tvoje sveto ime in so hvalili 20 vsi tvojo zmagovalno roko, Gospod, naš Bog! Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 5, 1—5. B ratje, opravičeni iz vere imejmo mir z Bogom 1 _po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po ka¬ terem imamo tudi po veri pristop v to milost, v 2 kateri stojimo in se hvalimo z upanjem veličastva božjih otrok. Toda ne samo s tem, marveč hva- 3 Urno se tudi z nadlogami, ker vemo, da nadloga dela potrpežljivost, potrpežljivost pa izkušnjo, iz- 4 kušnja pa upanje, upanje pa ne osramočuje, ker je 5 ljubezen božja izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 8, 18 — 23. PB^ratje, trpljenje sedanjega časa se ne da pri- 18 merjati prihodnji časti, ki se bo razodela nad nami. Zakaj stvar željno čaka razodetja božjih 19 otrok. Stvar je namreč podvržena minljivosti, ne 20 17* 21 22 23 4 5 6 7 8 9 10 33 34 35 260 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. iz svoje volje, temveč zaradi tistega, kateri jo je podvrgel v upanju, da bo tudi stvar sama rešena iz sužnosti trohnobe v častitljivo prostost božjih otrok. Vemo namreč, da dosedaj vsa stvar vzdi¬ huje in stoka kakor na porodu. Pa ne samo ona, temveč tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi vzdihujemo sami pri sebi, ko čakamo posinov- Ijenja božjega in odrešenja svojega telesa. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla K or inč an o m 6, 4—10. |SWIiratje, kažimo se kot božje služabnike v obil- nem potrpljenju, v nadlogah, v potrebščinah, v stiskah, v ranah, v ječah, v uporih, v trudu, v bedenju, v postih, v čistosti, v znanju, v prizana- šanju, v prijaznosti, v Svetem Duhu, v nchinavski ljubezni, v besedi resnice, v moči božji, z orožjem pravice na desno in na levo, pri časti in nečasti, pri slabem in dobrem imenu, kot zapeljivci in vendar resnični, kot neznani in vendar znani, kot umirajoči in glejte, živimo, kot stepeni in vendar ne umorjeni, kot žalostni, vendar pa vedno veseli, kot ubogi in vendar jih mnogo bogatimo, kakor da nič nimamo in vendar vse posedamo! Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 11, 33-39. jratje, svetniki so poveri premagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, mašili levom žrela, gasili silo ognja, uhajali ostremu meču, ozdravljali od bolezni, postajali so hrabri v boju in odbijali so napade tujcev; žene so prejemale Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 261 po vstajenju svoje mrtve. Drugi pa so bili razpeti, ker niso marali rešitve, da bi našli boljše vsta¬ jenje. Drugi so pa okušali zasramovanje in bičanje, 36 zraven tudi vezi in ječe; bili so kamenjani, sekani, 37 izkušani, z mečem morjeni; hodili so okrog v ovčjih, v kozjih kožah, izstradani, stiskani, zati¬ rani, katerih svet ni bil vreden, in so tavali po puščavah, po gorah in brlogih in podzemeljskih 38 jamah. In ti vsi so bili po izpričevanju vere za iz- 39 kušene spoznani v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apo¬ stola Janeza 7, 13—17. iste dni je izpregovoril eden izmed starejšinov in mi je rekel: Kdo so ti, ki so oblečeni v bela oblačila in odkod so prišli? In sem mu rekel: Moj Gospod, ti veš. In mi je rekel: To so tisti, ki so prišli iz velike nadloge in so oprali svoja oblačila in jih obelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred sedežem božjim in mu služijo noč in dan v njegovem templju; in On, ki sedi na sedežu, bo Prebival nad njimi. Ne bodo več ne lačni, ne žejni; tudi solnce jih ne bo več peklo, ne kaka vročina; zakaj Jagnje, ki je sredi sedeža, jih bo vladalo in jih bo vodilo k virom žive vode; in Bog bo obrisal vsako solzo ž njih oči. 15 16 17 1 Evangelj sv. Matevža 5, 1 — 12. mjjjisti čas, ko je videl Jezus množice, |!||a je šel na goro in ko je sedel, so pristopili k njemu njegovi učenci. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 25 26 27 28 29 262 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. In je odprl svoja usta in jih je učil, rekoč: Blagor ubogim v duhu, ker njih je ne¬ beško kraljestvo! Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli! Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi! Blagor njim, ki so lačni in žejni pravice, ker bodo nasičeni! Blagor usmi¬ ljenim, ker bodo usmiljenje dosegli! Bla¬ gor njim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali! Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani! Blagor njim, ki trpijo preganjanje, ker njih je nebeško kraljestvo! Blagor vam, ko vas bodo kleli in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili zavoljo mene; veselite se in se ra- dujte, ker vaše plačilo je obilno v nebesih! Evangelj sv. Matevža 11, 25—30. isti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvaljujem te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrini in razumnim in razodel malim. Da, Oče, saj je bilo tako prijetno pred teboj! Vse mi je iz¬ ročeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor (le) Oče; tudi Očeta nihče ne pozna kakor (le) Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem na se in učite se od mene, ker Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 263 jaz sem krotek in iz srca ponižen, in bote našli pokoj svojim dušam. Moj jarem je 30 namreč sladek, in moje breme je lahko. angelj sv. Lukeža 11, 47—51. isti čas je rekel Jezus pismarjem in farizejem: Gorje vam, ki zidate 47 grobišča prerokom; vaši očetje so jih pa morili. V resnici izpričujete, da se 48 strinjate z deli svojih očetov; zakaj oni so jih sicer morili, vi pa jim zidate grobove. Zato je tudi rekla modrost božja: Hočem 49 jim poslati preroke in apostole, in nekatere izmed njih bodo umorili, druge pa pre¬ ganjali, da se bo terjala od tega rodu kri 50 vseh prerokov, ki je bila prelita od za¬ četka sveta: od krvi Abelove do krvi Ca- 51 harijeve, ki je bil umorjen med altarjem in templjem. Tako, povem vam, terjala se bo od tega rodu. Evangelj sv. Lukeža 10, 16—20. U isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kdor vas posluša, mene po- 16 sluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal. Dva in sedemde- 17 seteri pa so se vrnili z veseljem, rekoč: Gospod, tudi hudi duhovi so nam pokorni 264 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa. 18 v tvojem imenu. In jim reče: Videl sem 19 satana kakor blisk pasti z neba. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in zoper vso sovražnikovo moč; 20 in nič vam ne bo škodovalo. Toda ne ve¬ selite se tega, da so vam pokorni duhovi; veselite se pa, ker so vaša imena zapisana v nebesih! Evangelj sv. Lukeža 12, 1—8. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Varujte se kvasa farizejev, ki je hinavščina! Nič pa ni zakri¬ tega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skriv- 3 nega, kar bi se ne izvedelo. Zakaj, kar ste govorili v temi, se bo govorilo na svetlem; in kar ste na uho govorili v hramih, se 4 bo oznanjevalo po strehah. Povem pa vam, svojim prijateljem: Ne bojte se tistih, ki telo umorijo in potem nimajo kaj 5 storiti. Pokazal vam bom pa, koga se bojte: bojte se tistega, kateri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Da, povem vam, tega 6 se bojte! Ali se ne prodaja pet vrabcev za dva vinarja? In niti eden izmed njih ni 7 pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše glave so vsi prešteti. Ne bojte se torej; več ko mnogo vrabcev ste vi vredni. Po- Za spoznavalca škofa. 265 vem vam pa: Kdorkoli me spozna pred 8 ljudmi, njega bo tudi Sin človekov spoznal pred angelji božjimi. Za spoznavalca škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. lej, veliki duhovnik, ki je bil v svojih dneh 16 ljub Bogu in je bil spoznan pravičen, in je 17 bil v spravo ob času srda. Ni se našel njemu 20 enak, kateri bi bil izpolnjeval postavo Najvišjega. Zato mu je prisegel, da mu bo dal slavo med 22 njegovim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov mu 25 je dal in potrdil je svojo zavezo nad njegovo glavo. Spoznal ga je po svojih darovih, ohranil mu je 26 svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospo- 27 dovimi očmi. Poveličal ga je pred kralji in mu je 3 dal venec slave. Sklenil je ž njim večno zavezo 8 in mu je dal višeduhovništvo in ga je osrečil s častjo; da opravlja duhovniško službo in ima 20 hvalo v njegovem imenu in mu daruje vredno ka¬ dilo v prijeten duh. Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. isti čas je govoril Jezus svojim učen- 14 cem to-le priliko: Človek, ki se je odpravljal na tuje, je sklical svoje hlapce in jim je izročil svoje premoženje. In je dal enemu pet talentov, drugemu pa 15 dva, tretjemu pa enega, vsakemu po nje¬ govi zmožnosti, in je takoj odpotoval. Sel 16 266 Za spoznavalca škofa. je pa ta. ki je bil prejel pet talentov, in je kupčeval ž njimi in je pridobil pet dru- 17 gih. Enako je tudi tisti, ki je bil prejel 18 dva, pridobil dva druga. Tisti pa, ki je bil prejel enega, je šel in ga je zakopal v zemljo in skril denar svojega gospoda. 19 Črez dolgo časa pa pride gospod tistih 20 hlapcev in ima obračun ž njimi. In pri¬ stopil je ta, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, 21 pridobil sem pet drugih. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom postavil črez veliko; pojdi v veselje svojega go- 22 spoda! Pa tudi tisti, ki je bil prejel dva talenta, je pristopil in rekel: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem dva 23 druga. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec; ker si bil v malem zvest, te bom postavil črez veliko; pojdi v veselje svojega gospoda! 23 24 25 Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23—27. ratje, duhovnikov je postalo več, zato ker jim je smrt branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekomaj, ima večno duhovništvo. Zato more Za spoznavalca škofa. 267 tudi vekomaj vzveličati tiste, kateri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da prosi za nas. Spodobilo se je namreč, da imamo takšnega višeduhovnika, ki je svet, nedolžen, neomadežan, odločen od gre¬ šnikov in vzvišen nad nebesa; kateremu ni treba, kakor duhovnikom, vsak dan darovati prej za svoje grehe, potem za grehe ljudstva; zakaj to je storil enkrat, ker je daroval sam sebe, Jezus Kri¬ stus, naš Gospod. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. HI isti čas je rekel Jezus svojim učen- Ha cem: Čujte, ker ne veste, katero ™ uro bo prišel vaš Gospod’ To pa vedite, ko bi vedel hišni gospodar, katero uro pride tat, bi gotovo bedel in bi ne dal podkopati svoje hiše. Bodite torej tudi vi pripravljeni; ker ob uri, ki je ne veste, bo prišel Sin človekov! Kdo neki je zvesti in razumni hlapec, katerega je po¬ stavil njegov gospod črez svojo družino, da jim daje jedi ob času? Blagor tistemu hlapcu, katerega njegov gospod, ko pride, najde tako delati. Resnično, povem vam, da ga bo postavil črez vse svoje premo¬ ženje. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 5, 1—4. fiiRjratje, sleherni veliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je postavljen za ljudi v tem, kar 26 27 42 43 44 45 46 47 1 2 3 4 33 34 35 36 7 8 9 268 Za spoznavalca škofa. se tiče Boga, da opravlja daritve in žrtve za grehe in more imeti sočutje s tistimi, ki so ne¬ vedni in v zmoti, ker je tudi on podvržen slabosti; in torej mora kakor za ljudstvo, tako tudi za se opravljati daritve za grehe. In nihče si ne vzame časti, razen kdor je poklican od Boga kakor Ar on. Evangelj sv. Lukeža 11, 33—36. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Nihče ne prižiga luči in je ne postavlja na skrit kraj, ne pod mernik, temveč na svečnik, da vidijo luč, ki prihajajo noter. Svetilo tvojega te¬ lesa je tvoje oko; ako je tvoje oko jasno, bo svetlo vse tvoje telo. Ako je pa ska¬ ljeno, bo temno tudi tvoje telo. Glej torej, da luč, ki je v tebi, ne bo tema. Ako je torej vse tvoje telo svetlo in nima nikjer nič temnega, bo svetlo vse in te bo raz¬ svetljevalo, kakor svetla luč. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 13, 7—17. ratje, spominjajte se svojih prednikov, ki so vam govorili besedo božjo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri! Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes in vekomaj. Ne dajte se zapeljati po raznih in tujih naukih! Najbolje je namreč utrditi srce z mi- ra Za spoznavalca škofa. 269 lostjo, ne z jedmi, katere niso pomagale tistim, ki so v njih živeli. Imamo altar, od katerega 10 ne smejo jesti, kateri služijo šotoru. Zakaj trupla 11 tistih živali, katerih kri nese veliki duhovnik za greh v svetišče, se sežigajo zunaj šotorišča. Zato je tudi Jezus, da bi posvetil ljudstvo s svojo 12 krvjo, trpel zunaj vrat. Pojdimo torej k njemu 13 iz šotorišča, noseč njegovo zasramovanje! Saj ni- 14 mamo tukaj stalnega mesta, temveč prihodnjega iščemo. Po njem torej opravljajmo vselej Bogu 15 hvalni dar, to je, sad ustnic, ki častijo njegovo ime. Dobrotljivosti pa in podelitve nikar ne za- 16 bite, ker s takimi darovi se prizaslužuje Bog. Bodite pokorni svojim prednikom in bodite jim 17 podložni, ker oni čujejo kot taki, kateri bodo od¬ govor dajali za vaše duše. Evangelj sv. Marka 13, 33—37. n isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Glejte, čujte in molite, ker ne 33 — veste, kdaj je čas! Kakor človek, 34 ki je šel na tuje in zapustil svoj dom ter dal svojim hlapcem oblast za vsako opra¬ vilo in je zapovedal vratarju, naj čuje. Cujte torej, (ker ne veste, kdaj pride hišni 35 gospodar: zvečer ali o polnoči ali o pete- linjem petju ali zjutraj), da vas, ako nena- 36 doma pride, ne najde spati. Kar pa vam 37 pravim, pravim vsem: Cujte! 1 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 270 Za cerkvenega učenika. Za cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. reljubi, rotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, ki bo sodil žive in mrtve po svojem prihodu in po svojem kraljestvu, oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodisi priložno ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z vsem potrpljenjem in ukom! Prišel bo namreč čas, ko ne bodo prena¬ šali zdravega nauka, temveč si bodo po svojih željah izbirali učenike, ki ščegečejo ušesa; in bodo odvračali ušesa od resnice, obračali pa se bodo k basnim. Ti pa čuj, prenašaj vse, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj svojo službo, bodi trezen! Jaz se namreč že žrtvujem, in čas moje razveze se bliža. Dobri boj sem bojeval, tek sem dokončal, vero ohranil. Sedaj mi je prihranjena krona pra¬ vice, katero mi bo dal tisti dan Gospod, pravični sodnik; pa ne le meni, temveč tudi tistim, ki ljubijo njegov prihod. Drug list za cerkvenega učenika. Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6—14. ravični bo dal svoje srce, da bo bedel ob zori pred Gospodom, ki ga je ustvaril, in bo molil pred obličjem Najvišjega. Odpiral bo svoja usta v molitvi in bo prosil zavoljo svojih grehov. Ako bo namreč hotel veliki Gospod, ga bo na¬ polnil z duhom razumnosti; in izlival bo kakor dež besede svoje modrosti in bo hvalil Gospoda v molitvi; in se bo ravnal po njegovem svetu in Za cerkvenega učenika. 271 nauku ter se posvetoval o njegovih skrivnostih. Razglašal bo poduk svojega nauka in se bo hvalil 11 postave Gospodove zaveze. Mnogo jih bo hvalilo 12 njegovo modrost, in ona ne bo nikdar pozabljena. 13 Njegov spomin ne bo izginil, in po njegovem imenu s e bo popraševalo od roda do roda. O njegovi modrosti bodo pripovedovali narodi, in srenja bo 14 oznanjevala njegovo hvalo. E v ang el j sv. Matevža 5, 13—19. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem : Vi ste sol zemlje; ako se pa sol 13 izpridi, s čim se naj soli? Ni za nič drugega več, kakor da se vrže vun in jo poteptajo ljudje. Vi ste luč sveta. Ne more 14 se skriti mesto, ki stoji na gori. Tudi ne 15 prižigajo luči, da bi jo stavili pod mernik, temveč na svečnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, 16 da vidijo vaša dobra dela in častijo vašega Očeta, ki je v nebesih. Nikar ne mislite, da 17 sem prišel razveljavit postavo ali preroke; ne razveljavit, temveč dopolnit sem jih pri¬ šel. Resnično vam namreč povem: Dokler 18 ne prej de nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena črka ali ena pičica od postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor torej razveže eno 19 teh najmanjših zapovedi in uči tako ljudi, bo imenovan najmanjši v nebeškem kra- 8 9 10 11 35 36 37 38 39 272 Za spoznavalca ne škofa. Ijestvu; kdor pa stori in uči, ta bo ime¬ novan velik v nebeškem kraljestvu. Za spoznavalca ne škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. S rečen mož, ki je bil brez madeža in ki ni hodil za zlatom in se ni zanašal na denar in za¬ klade. Kdo je ta? In ga bomo hvalili, ker je delal čuda v svojem življenju. Kdor je bil v tem izkušen in je popoln, bo dosegel večno čast; ki bi bil lahko grešil, pa ni grešil, storil hudo, pa ni storil; zato je utrjeno njegovo premoženje v Gospodu, in njegove milodare bo oznanjevala vsa množica svetih. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. H Tisti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Vaša ledja naj bodo opasana -in svetilnice prižgane v vaših ro¬ kah; in bodite podobni ljudem, ki priča¬ kujejo svojega gospoda, kdaj se vrne od ženitnine, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor tistim hlapcem, ki jih gospod, kadar pride, najde bedeče! Res¬ nično, povem vam, da se bo opasal in jih bo posadil k mizi in bo pristopil ter jim bo stregel. In ako pride ob drugi straži in ako ob tretji straži pride in jih tako najde, blagor tistim hlapcem! To pa vedite. Za spoznavalca ne škofa. 273 da ko bi vedel hišni gospodar, katero uro pride tat, bi gotovo bedel in bi ne dal podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pri¬ pravljeni; ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo prišel Sin človekov. -- Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9 — 14. | jp^jratje, na ogled smo postali svetu, angeljem in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi ste slavni, mi pa zaničevani. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas bijejo s pestmi, in nimamo stalnega bivališča ter se trudimo in delamo s svojimi rokami; kolnejo nas, in blagoslavljamo, preganjani smo, in prenašamo, preklinjajo nas, in molimo; postali smo kakor smeti tega sveta, vseh izvržek dosedaj. Tega ne pišem, da bi vas sra¬ motil; temveč opominjam vas kot svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Evangelj sv. Lukeža 12, 32—34. Tf>|isti čas je rekel Jezus svojim učen- iHcem: Ne bojte se, majhna čreda, ker je bila volja vašega Očeta, dati vam kraljestvo. Prodajte, kar imate, in dajte vbogajme! Delajte si mošnje, ki se ne starajo, neminljiv zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in ki ga molj ne razje. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. 9 10 11 12 13 14 32 33 34 18 274 Za spoznavalca ne škofa. 7 8 9 10 11 12 14 15 Še drug list in evangelj za spoznavalca ne škofa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 3, 7 — 12. OO ratje, kar mi je bilo dobiček, to sem imel za izgubo zavoljo Kristusa. Sicer pa imam vse za izgubo proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa, svojega Gospoda, zavoljo katerega sem izgubil vse in imam za blato, da pridobim Kristusa, in da se nahajam v njem, ne, da bi imel svojo pravičnost, ki je iz postave, temveč tisto, ki je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost, ki je iz Boga v veri, da spoznam njega in moč njego¬ vega vstajenja in deležnost njegovega trpljenja, da bom podoben njegovi smrti, če kako pridem do vstajenja od mrtvih; ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi bil že popoln; hitim pa, da bi kako do¬ segel, v čemer sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa. Evangelj sv. Lukeža 19, 12—26. B^^Jlisti čas je govoril Jezus svojim učen- ra M cem to-le priliko: Neki imeniten človek »SSl je šel v daljno deželo, da si pridobi kraljestvo in se vrne. Poklical je pa svojih deset hlapcev in jim dal deset denarjev ter jim je rekel: Kupčujte, dokler ne pridem! Njegovi meščani so ga pa sovražili in so poslali poslancev za njim, rekoč: Nočemo, da bi ta kraljeval nad nami. Zgodilo seje pa, da se je vrnil, ko je bil prevzel kra¬ ljestvo, in je velel poklicati hlapce, katerim je bil dal denar, da bi izvedel, koliko je Za opata. 275 vsak prikupčeval. Prišel je pa prvi, rekoč: 16 Gospod, tvoj denar je pridobil deset de¬ narjev. In mu je rekel: Prav, dobri hlapec, 17 ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti! In je prišel drugi, rekoč: 18 Gospod, tvoj denar je pridobil pet denarjev. In temu je rekel: Tudi ti bodi nad petimi 19 mesti! Drugi pa je prišel, rekoč: Gospod, 20 glej svoj denar, ki sem ga imel shranje¬ nega v prtu; bal sem se te namreč, ker 21 si oster človek; jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Reče mu: Iz 22 tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in žanjem, česar nisem sejal; zakaj nisi dal mojega denarja v menjal- 23 nico, da bi ga bil, ko pridem, prejel vsaj z obrestmi? In je rekel zraven stoječim: 24 Vzemite mu denar in ga dajte tistemu, ki ima deset denarjev! In so mu rekli: Go- 25 spod, ima deset denarjev! Povem vampa, 26 da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Za opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. jub (je bil) Bogu in ljudem, njegov spomin 1 je blagoslovljen. Storil gajev slavi podobnega 2 18* 3 4 5 6 27 28 29 1 2 3 Za devico mučenico. 276 svetnikom in ga je poveličal sovražnikom v strah, in na njegove besede je ustavil strašna znamenja. Počastil ga je pred kralji in mu je dal povelja vpričo svojega ljudstva ter mu je pokazal svojo slavo. Zavoljo njegove zvestobe in krotkosti ga je posvetil in ga je izvolil izmed vsega človeštva. Slišal je namreč njega in njegov glas in ga je peljal v oblak ter mu je dal očitno zapovedi in postave življenja in znanosti. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. n - listi čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj nam bo torej ? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam povem, da ob prerojenju, ko bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih sedežih in sodili dvanajstere Izraelove ro¬ dove. In vsak, ki zapusti hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel in dosegel večno življenje. Za devico mučenico. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. 12. V |(g|fUstila te bom, Gospod kralj, in hvalila tebe Boga, svojega vzveličarja; častila bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varih in si rešil moje telo pogina, iz zanke hudobnega jezika in Za devico mučenico. 277 iz ustnic lažnikov, in si mi bil pomočnik zoper sovražnike. In po obilnem usmiljenju svojega imena 4 si me rešil rjovečih (levov), ki so bili pripravljeni, me požreti; iz rok tistih, ki so zalezovali mojo 5 dušo, in iz nadlog, ki so me obdajale; iz silnega plamena, ki je bil krog mene, da sredi ognja nisem 6 zgorela; iz globočine peklenskega žrela in neči- 7 stega jezika in lažnive besede, hudobnega kralja in krivičnega jezika. Do smrti bo hvalila moja 8 duša Gospoda, ker otevaš nje, ki v tebe zaupajo, 12 in jih rešuješ iz rok nevernikov, Gospod, naš Bog. Evangelj sv. Matevža 25, 1 —13. isti čas je govoril Jezus svojim učen¬ cem to-le priliko: Nebeško kralje- 1 stvo bo podobno deseterim devicam, ki so vzele svoje svetilnice in so šle že¬ ninu in nevesti naproti. Pet izmed njih pa 2 je bilo nespametnih in pet modrih. Petere 3 nespametne so vzele svetilnice, olja pa niso vzele s seboj. Modre pa so vzele olja 4 v svojih posodah s svetilnicami vred. Ker 5 se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je nastal krik: 6 Glejte, ženin pride, pojdite mu naproti! Takrat so vstale vse tiste device in so na- 7 pravljale svoje svetilnice. Nespametne pa 8 so rekle modrim: Dajte nam svojega olja, ker naše svetilnice ugasujejo! Modre so 9 pa odgovorile, rekoč: Da kje ne poide 10 11 12 13 13 14 15 16 17 44 45 278 Za devico mučenico. nam in vam, pojdite raj še k prodajalcem in si ga kupite! Ko so pa šle kupovat, je prišel ženin; in tiste, ki so bile priprav¬ ljene, so šle ž njim na ženitnino, in duri so se zaprle. Slednjič pa pridejo tudi ostale device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam! On pa je odgovoril in rekel: Resnično vam povem, ne poznam vas! Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure! Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13 — 17. ospod, moj Bog, povzdignil si nad zemljo moje bivališče in prosila sem odvrnitve smrti. Klicala sem Gospoda, Očeta svojega Go¬ spoda, naj me ne pušča brez pomoči ob dnevu moje nadloge in takrat, ko me preganjajo pre- vzetneži. Neprenehoma bom hvalila tvoje ime in častila ga bom z zahvalo, ker je bila uslišana moja molitev. Rešil si me pogina in me otel hudega časa. Zato te bom častila in ti bom hvalo dajala, Gospod, naš Bog! Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. B alisti čas je govoril Jezus svojim učen- || cem to-le priliko: Nebeško kralj e- stvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, katerega človek, ki ga najde, skrije in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. Zopet je ne¬ beško kraljestvo podobno kupcu, ki išče Za devico mučenico. 279 dragocenih biserov. Ko je pa našel drag 46 biser, je šel in prodal vse, kar je imel in ga je kupil. Zopet je podobno nebeško 47 kraljestvo mreži, ki se vrže v morje in zajme rib vsake vrste. Ko je napolnjena, 48 jo izvlečejo in na bregu sede odberejo dobre v posode, malovredne pa vržejo vun. Tako bo ob koncu sveta: Angelji pojdejo 49 in bodo ločili hudobne izsred pravičnih, in jih bodo vrgli v peč ognja; tam bo jok 50 in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse 51 to? Rečejo mu: Smo. Reče jim: Zato je 52 vsak pismar, ki je podučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro. Še drug evangelj. Evangelj sv. Matevža 19, 3—12. listi čas so pristopili k Jezusu fari- 3 žeji ter so ga izkušali in rekli: Je li ' dovoljeno možu odpustiti svojo ženo iz kakršnegakoli vzroka? Odgovoril je in 4 jim rekel: Ali niste brali, da On, ki je v začetku ustvaril človeka, ju je ustvaril moža in ženo in je rekel: Zavoljo tega bo 5 zapustil človek očeta in mater in se bo držal svoje žene in bota dva v enem mesu. Torej nista več dva, temveč eno meso. 6 7 8 9 10 11 12 25 26 27 28 280 Za več devic in mučenic. Kar je pa Bog zdruzil, tega naj človek ne loči. Rečejo mu: Zakaj je torej Mozes zapo¬ vedal dati ločilni list in jo odpustiti? Reče jim; Mozes vam je dopustil zaradi trdobe vašega srca, ločiti se od vaših žen; v za¬ četku pa ni bilo tako. Povem vam pa, da kdorkoli se loči od svoje žene razen za¬ voljo prešuštva in vzame drugo, prešuštvuje; in kdor vzame ločeno, prešuštvuje. Rečejo mu njegovi učenci: Ako je moževa reč z ženo taka, ne kaže se ženiti. On pa jim je rekel: Te besede ne umejejo vsi, temveč ti, katerim je dano. So namreč skopljenci, ki so iz materinega telesa tako rojeni; in so skopljenci, ki so jih naredili ljudje; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more umeti, naj umeje! Za več devic in mučenic. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 7, 25 — 34. ||Oj ra tj e > 0 devicah nimam Gospodove zapovedi, dajem pa svčt, ker sem milost dosegel od Gospoda, da sem zvest. Menim torej, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge; dobro je namreč človeku, tako biti. Če si zvezan z ženo, ne išči razveze; če si prost žene, ne išči žene. Če se pa oženiš, ne grešiš; in če se omoži devica, ne greši. Za devico ne mučenico. 281 Toda takšni bodo imeli bridkosti mesa; jaz vam pa prizanašam. To torej rečem, bratje: Čas je kratek, 29 zato naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kateri jokajo, kakor bi ne jokali; 30 in kateri se veselijo, kakor bi se ne veselili; in kateri kupujejo, kakor bi ne posedli; in 31 kateri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; po¬ doba tega sveta namreč prejde. Želim pa, da bi 32 bili brez skrbi. Kdor je brez žene, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi ugajal Bogu. Kdor 33 je pa oženjen, skrbi za to, kar je posvetnega, kako bi ugajal ženi, in je razdeljen. In neomo- 34 žena žena in devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Za devico ne mučenico. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1 — 2. ratje, kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu; 17 ni namreč potrjen, kdor sam sebe priporoča, temveč kogar Bog priporoča. O da bi prenesli 18 vsaj malo moje nespameti! Da, potrpite z menoj! 1 Vnet sem namreč za vas z božjo vnemo, ker sem 2 vas zaročil enemu možu, da vas izročim Kristusu kot čisto devico. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. 'TMsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. 282 Za mučenico ne devico. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 7, 25—34. Dratje, o devicah nimam Gospodove zapovedi... Stran 280. E v angel j sv. Matevža 13, 44—52. nristi čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. Ali: Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. ^pisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to4e priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. Za mučenico ne devico. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. pastila te bom, Gospod kralj . . . Stran 276. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. HTisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. Za svetnico, ne devico in ne mučenico. 283 Za svetnico, ne devico in ne mučenico. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10—31. do bo našel srčno ženo? Njena cena je kakor 10 reči iz daljave in od zadnjih pokrajin. Srce 11 njenega moža se zanaša na njo in ne bo potreboval plena. Ona mu bo izkazovala dobro in ne hudega 12 vse svoje žive dni. Poišče si volne in prediva in 13 dela po spretnosti svojih rok. Ona je kakor trgov- 14 čeva ladja; iz daljave si prinaša kruha. Še po noči 15 vstaja in daje prihodkov svojim domačim in jedil svojim deklam. Ogleda njivo in jo kupi; od 16 pridelka svojih rok zasadi vinograd. Z močjo si 17 prepaše ledja in utrdi svojo roko. Izkusi in vidi, 18 da je dobra njena kupčija; njena luč ne ugasne po noči. Svojo roko izteguje po težkih rečeh, in 19 njeni prsti prijemajo vreteno. Svojo roko odpira 20 ubožcu, in svoje dlani izteguje k siromaku. Ne 21 boji se za svojo hišo snežnega mraza, zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo. Napravlja si 22 odeje; tančica in škrlat je njeno oblačilo. Imeniten 23 je pri vratih njen mož, kadar sedi z deželnimi sta¬ rejšim. Dela tanko platno in prodaja, in pas daje 24 Kananejcu. Moč in lepota je njeno oblačilo, in po- 25 slednji dan se bo smejala. Svoja usta odpira mo- 26 drosti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše in ne je kruha brez 27 dela. Njeni otroci vstajajo in jo blagrujejo; 28 tudi njen mož jo hvali. Mnogo hčer si je nabralo 29 bogastva; ti si vse presegla. Varljiva je krasota 30 in prazna je lepota; žena, ki se boji Gospoda, 31 3 4 5 6 7 8 9 10 284 Drugo berilo za vdovo. njo bodo hvalili. Dajte ji sadu njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela! Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. r Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. Drugo berilo za vdovo. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Timoteju 5, 3—10. uO^rcdragi, spoštuj vdove, katere so res vdove. O ži Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči najprej vladati svojo hišo in dobro za dobro povračevati staršem; to namreč je prijetno pred Bogom. Katera pa je res vdova in zapuščena, naj upa v Boga in naj prebije v molitvah in pro¬ šnjah noč in dan. Katera namreč živi v naslad- nostih, je živa mrtva. In to zapoveduj, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za svoje in zlasti za do¬ mače nima skrbi, je zatajil vero in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne izpod šestdeset let, katera je bila enega moža žena in ima priče¬ vanje dobrih del, ako je otroke izredila, ako je popotnike sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revežem stregla, ako si je prizadevala za vsako dobro delo. Posvečenje cerkve. 285 Posvečenje cerkve. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 21, 2—5. iste dni sem jaz Janez videl sveto mesto, novi Jeruzalem, prihajajoče iz neba od Boga, pripravljeno kakor nevesto, ki je napravljena svo¬ jemu ženinu. In sem slišal velik glas s prestola govoreč: Glej, šotor Boga z ljudmi, in prebival bo ž njimi. In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse solze ž njih oči, in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker prvo je minilo. In On, ki je sedel na prestolu, je rekel: Glej, novo naredim vse! Evangelj sv. Lukeža 19, 1 — 10. n isti čas Je Jezus prišel in hodil po Jerihu. In glej, bil je mož, Cahej po J imenu, in ta je bil nadcestninar in bogat. In bi bil rad videl Jezusa, kdo da je; pa ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne postave. In je tekel naprej in splezal na divje smokvino drevo, da bi ga videl; ker tam je imel mimo iti. In ko je bil Jezus prišel na tisto mesto, je pogledal gori in ga je videl ter mu je rekel: Cahej, stopi hitro doli, ker danes moram ostati v tvoji hiši! In je hitro stopil doli in ga sprejel z veseljem. In vsi, ko so to videli, so godrnjali, rekoč: Pri grešnem človeku 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 7 286 Obletnica škofove izvolitve ali škofovega posvečenja. 8 9 10 1 2 3 4 33 34 je ostal’ Cahej pa je pristopil in rekel Gospodu: Glej, Gospod, polovico svojega premoženja dam ubožcem in če sem koga kaj ukanil, povrnem četverno! Jezus mu je rekel: Danes je tej hiši vzveličanje do- šlo, zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in vzveličat, kar je bilo izgubljenega. 'VgVgT' O’ Obletnica škofove izvolitve ali škofovega posvečenja. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 5, 1 — 4. ratje, sleherni veliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je postavljen za ljudi v tem, kar se tiče Boga, da opravlja daritve in žrtve za grehe in more imeti sočutje s tistimi, ki so ne¬ vedni in v zmoti, ker je tudi on podvržen slabosti; in torej mora kakor za ljudstvo, tako tudi za se opravljati daritve za grehe. In nihče si ne vzame časti, razen kdor je poklican od Boga kakor Aron. angelj sv. Marka 13, 33—37. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas! Kakor človek, ki je šel na tuje in zapustil svoj dom ter dal svojim hlapcem oblast za vsako opra¬ vilo in je zapovedal vratarju, naj čuje. Ev Slovesna zahvala. 287 Čujte torej, (ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar: zvečer ali o polnoči ali o pete- linjem petju ali zjutraj), da vas, ako nena¬ doma pride, ne najde spati. Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte! Slovesna zahvala. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 13, 11 — 13. ratjc, veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z vami! Milost našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in delež- nost Svetega Duha bodi z vami vsemi! Amen. Evangelj sv. Janeza 15, 26—27 in 16, 1—4. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Kadar pride Tolažnik, katerega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, on bo pričeval o meni. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam govoril, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo metali, pride celo ura, da bo vsak, kdor vas umori, menil, da stori Bogu službo. In to vam bodo delali, ker ne poznajo ne Očeta ne mene. To pa sem vam govoril, da se spomnite, kadar pride ura, da sem vam jaz to pravil. 35 36 37 11 12 26 27 1 2 3 4 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 3 4 288 Dan poroke. Dan poroke. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 5, 22—33. ratje, žene naj bodo podložne svojim možem, kakor Gospodu. Mož je namreč glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve, On vzveličar svo¬ jega telesa. Kakor je pa Cerkev podložna Kristusu, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vseh rečeh. Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil Cerkev in je dal sam sebe za njo, da bi jo posvetil, očistivši jo v kopeli vode z besedo življenja; da bi si pripravil častitljivo Cerkev, ki nima ne madeža, ne gube, ali kaj enakega, temveč da je sveta in neomadežana. Tako morajo tudi možje ljubiti svoje žene, kakor svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sam sebe. Nihče namreč ni kedaj sovražil svojega telesa, temveč hrani ga in goji, kakor Kristus Cerkev; ker smo udje njego¬ vega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kosti. Zaradi tega bo Človek zapustil svojega očeta in svojo mater in se bo držal svoje žene; in bota dva v enem mesu. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim, v Kristusu in v Cerkvi. Toda tudi vi vsi, vsak naj ljubi svojo ženo kakor sam sebe; žena se naj pa boji svojega moža. Evangelj sv. Matevža 19, 3—6. [isti čas so pristopili k Jezusu fari- žeji in so ga izkušali in rekli: Je li ’ dovoljeno možu, odpustiti svojo ženo iz kakršnegakoli vzroka? Odgovoril je Spomin vseh vernih duš v vicah. 289 in jim rekel: Ali niste brali, da On, ki je v začetku ustvaril človeka, ju je ustvaril moža in ženo in je rekel: Zavoljo tega bo 5 človek zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene in bota dva v enem mesu. Tako nista več dva, temveč eno 6 meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči. •-- Spomin vseh vernih duš v vicah. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 15, 51—57. ratje, glejte, skrivnost vam povem: Vsi bomo 51 sicer vstali, toda izpremenjeni ne bomo vsi. V hipu, ko bi trenil z očmi, na poslednjo trobento, 52 ker zapela bo trobenta, in mrtvi bodo vstali ne- strohljivi, in mi se bomo izpremenili. To trohljivo 53 namreč mora obleči nestrohljivost, in to umrljivo mora obleči neumrljivost. Ko bo pa to umrljivo 54 obleklo neumrljivost, tedaj se bodo izpolnile be¬ sede, ki so pisane: Požrta je smrt v zmagi. Smrt, 55 kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? Želo 56 smrti pa je greh, moč greha pa postava. Bogu pa 57 bodi hvala, ki nam je dal zmago po našem Go¬ spodu Jezusu Kristusu! FJvangelj sv. Janeza 5, 25—29. isti čas je rekel Jezus judovskim 25 množicam: Resnično, resnično vam povem, da pride ura in je že sedaj, 19 26 27 28 29 12 13 14 15 16 17 290 Dan pogreba. ko bodo mrtvi slišali glas Sina božjega; in kateri bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. In mu je dal oblast delati sodbo, ker je Sin člo¬ vekov. Ne čudite se temu: ker pride ura, ko bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sina božjega, in bodo prišli tisti, kateri so delali dobro, v vstajenje življenja, tisti pa, kateri so delali hudo, v vstajenje obsojenja. Dan pogreba. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Tesal on ičan o m 4, 12 — 17. ratje, nočemo, da bi bili nevedni zastran spečih, da ne žalujete, kakor tudi drugi, ki nimajo upanja. Ako namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bo Bog tudi tiste, ki so zaspali v Jezusu, pripeljal ž njim. To namreč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo, ki osta¬ nemo za prihod Gospodov, ne bomo prehiteli ti¬ stih, ki so zaspali. Gospod sam bo namreč ob povelju in ob glasu nadangelja in na trobento božjo prišel z neba; in tisti, ki so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi. Potem bomo mi, ki živimo, ki smo ostali, ž njimi vred vzeti na oblakih Kristusu naproti v zrak in tako bomo vedno z Gospodom- Tolažite se torej med seboj s temi besedami! m Obletnica za rajne. 291 Evangelj sv. Janeza 11, 21—27. isti čas je Marta rekla Jezusu: Go- 21 spod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Pa tudi sedaj vem, da 22 karkoli boš prosil Boga, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu 23 reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju po- 24 slednji dan. Jezus ji reče: Jaz sem vsta- 25 jenje in življenje; kdor veruje v mene, bo živel, dasiravno umrje. In kdorkoli živi in 26 veruje v me, ne bo umrl vekomaj. Ali ve¬ ruješ to? Reče mu: Kaj pa da verujem, Go- 27 spod, da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si prišel na ta svet. - 1—— t- Obletnica za rajne. Berilo iz II. bukev Makabej cev 12, 43—46. pOB iste dni je junaški mož Juda, ko je bil napravil 43 bero, poslal dvanajst tisoč drahem srebra v Je¬ ruzalem, da se opravi daritev za grehe rajnih, ker je dobro in pobožno mislil o vstajenju — ako bi 44 namreč ne bil upal, da bodo ti, ki so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in prazno, moliti za mrtve — in ker je premislil, da je tistim, ki so 45 umrli v pobožnosti, prihranjeno najboljše plačilo. Sveta in dobra je torej misel, moliti za mrtve, da 46 bi bili rešeni grehov. 292 Obletnica ra rajne. 37 38 39 40 Evangelj sv.Janeza 6, 37—40. listi čas je rekel Jezus judovskim množicam: Vse, kar mi da Oče, bo । prišlo k meni, in njega, ki pride k meni, ne bom vun vrgel. Prišel sem nam¬ reč iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal. To je pa volja Očeta, ki me je poslal, da od vsega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, temveč da to obudim poslednji dan. To je pa volja mojega Očeta, ki me je poslal, da vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. God sv. Andreja, apostola. 293 B. Posebni oddelek. (Proprium Sanctorum). 30. novembra. God sv. Andreja, apostola. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 10, 10—18. e, s srcem se veruje v pravičnost, z ustmi pa priča v vzveličanje. Pismo namreč pravi: Nihče, ki vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, ker je ravno tisti Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. Kdorkoli namreč kliče Gospodovo ime, bo vzveličan. Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? Ali kako bodo vanj vero¬ vali, o katerem niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanjevalca? Kako pa bodo oznanjevali, ako niso poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki oznanjujejo mir, ki oznanjujejo dobro! Toda evangelju niso vsi pokorni. Izaija namreč pravi: „Gospod, kdo je veroval, kar je slišal od nas?“ 1 Vera je torej iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi. Vprašam pa: Niso mar sli¬ šali? Se ve da! „Po vsej zemlji je izšel njih glas in do konca sveta njih besede/ 2 Evangelj sv. Matevža 4, 18—22. isti čas, ko je Jezus hodil ob Gali¬ lejskem morju, je videl dva brata, Simona, ki se imenuje Peter, in Andreja, njegovega brata, metati mrežo v 1 Iz. 53, 1. — 3 Ps. 18, 5. Hs 10 11 12 13 14 15 16 17 18 18 294 God sv. Frančiška Ksaverija, spoznavalca. 19 morje; bila sta namreč ribiča. In jima reče: Pojdita za menoj in bom storil, da postaneta 20 ribiča ljudi! Ona pa sta takoj pustila svoje 21 mreže in šla za njim. In odtod dalje gre¬ doč je videl dva druga brata, Jakoba sina Zebedejevega in Janeza njegovega brata, v čolnu z njunim očetom Zebedejem, po- 22 pravljati svoje mreže in ju je poklical. Ona pa sta precej pustila mreže in očeta in sta šla za njim. December. 3. decembra. God sv. Frančiška Ksaverija, spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 10, 10—18. 'ra tj e s srcem se veruje . . . Stran 293. Evangelj sv. Marka 16, 15—18. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelj vsej stvari! 16 Kdor veruje in bo krščen, bo vzveličan; 17 kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Za njimi pa, ki verujejo, pojdejo ta znamenja: v mojem imenu bodo hudobne duhove izga- 18 njali, nove jezike govorili, kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo God sv. Nikolaja, škofa. 295 škodovalo; na bolnike bodo roke polagali, in bodo ozdraveli. 4. decembra. God sv. Barbare, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1 — 8. 18. pastila te bom, Gospod kralj . . . Stran 276. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. r pisti čas je govoril jezus svojim učencem * to-le priliko; Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. 6. decembra. God sv. Nikolaja, škofa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 13, 7—17. ratje, spominjajte se svojih prednikov, ki 7 so vam govorili besedo božjo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri! Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes in 8 vekomaj. Ne dajte se zapeljati po raznih in 9 tujih naukih! Najbolje je namreč utrditi srce z mi¬ lostjo, ne z jedmi, katere niso pomagale tistim, ki so v njih živeli. Imamo altar, od katerega 10 ne smejo jesti, kateri služijo šotoru. Zakaj trupla 11 tistih živali, katerih kri nese veliki duhovnik za greh v svetišče, se sežigajo zunaj šotorišča. Zato je tudi Jezus, da bi posvetil ljudstvo s svojo 12 13 14 15 16 17 14 15 16 17 18 19 20 296 God sv. Nikolaja, škofa. krvjo, trpel zunaj vrat. Pojdimo torej k njemu iz šotorišča, noseč njegovo zasramovanje! Saj ni¬ mamo tukaj stalnega mesta, temveč prihodnjega iščemo. Po njem torej opravljajmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ustnic, ki častijo njegovo ime. Dobrotljivosti pa in podelitve nikar ne za¬ bite, ker s takimi darovi se prizaslužuje Bog. Bodite pokorni svojim prednikom in bodite jim podložni, ker oni čujejo kot taki, kateri bodo od¬ govor dajali za vaše duše Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. J^flisti čas je govoril Jezus svojim učen- cem to-le priliko: Človek, ki se je odpravljal na tuje, je sklical svoje hlapce in jim je izročil svoje premoženje. In je dal enemu pet talentov, drugemu pa dva, tretjemu pa enega, vsakemu po nje¬ govi zmožnosti, in je takoj odpotoval. Sel je pa ta, ki je bil prejel pet talentov, in je kupčeval ž njimi in je pridobil pet dru¬ gih. Enako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti pa, ki je bil prejel enega, je šel in ga je zakopal v zemljo in skril denar svojega gospoda. Crez dolgo časa pa pride gospod tistih hlapcev in ima obračun ž njimi. In pri¬ stopil je ta, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, Praznik brezmadežnega spočetja device Marije. 297 pridobil sem pet drugih. Njegov gospod 21 mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom postavil črez veliko; pojdi v veselje svojega go¬ spoda! Pa tudi tisti, ki je bil prejel dva 22 talenta, je pristopil in rekel: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem dva druga. Njegov gospod mu je rekel: Prav, 23 dobri in zvesti hlapec; ker si bil v malem zvest, te bom postavil črez veliko; pojdi v veselje svojega gospoda! 7. decembra. God sv. Ambrozija, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Ti m otej u 4, 1 — 8. predragi, rotim te . . . stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. mi s ti čas je rekel Jezus svojim učencem. * Vi ste sol zemlje . . . Stran 271. 8. decembra. 22 23 Praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22—35. H ospod me je imel v lasti v začetku svojih potov, preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postavljena in izdavna, preden je 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 26 27 28 298 Praznik brezmadežnega spočetja device Marije. bila zemlja. Ni še bilo brezdnov in jaz sem bila že spočeta; tudi studenci vod še niso izvirali; tudi gore s svojo silno težo še niso stale; preden so bili hribi, sem se rodila jaz; ni še bil naredil zemlje, ne rek, ne tečajev zemskega kroga. Ko je narejal nebesa, sem bila zraven; ko je s stanovitno postavo in z okrogom ograjal brezdne; ko je zgoraj utrjeval ozračje in je tehtal studence vod; ko je stavil meje krog morja in dajal vodam postavo, da ne prestopajo svojih bregov; ko je pokladal zemlji dno, sem bila pri njem in vse ž njim ra¬ vnala in sem se veselila vsak dan in sem ves čas pred njim igrala, sem se igrala na krogu zemlje in moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Sedaj torej, otroci, poslušajte me: Blagor njim, ki ohranijo moja pota! Poslušajte nauk in bodite modri in nikar ga ne zametujte! Blagor človeku, ki mene posluša in čuje pri mojih vratih vsak dan in pazi na me pri podbojih mojih duri! Kdor najde mene, najde življenje in prejme vzveličanje od Gospoda. Evangelj sv. Lukeža, 1, 26—28. U isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je -j mc Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davi¬ dove, in Devici je bilo ime Marija. In an¬ gelj je prišel k njej in je rekel: Ceščena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami! God pričakovanja poroda device Marije. 299 13. decembra. God sv. Lucije, device in mučenice. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17- 18 in 11, 1—2. Dratje kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.. . Stran 281. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. TNsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. 18. decembra. God pričakovanja poroda device Marije. Berilo iz preroka Izaija 7, 10—15. OM iste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč: IEOmI Prosi si znamenje od Gospoda svojega Boga ali v globočini spodaj ali v višini zgoraj! In Ahaz je rekel: Ne bom prosil in ne bom iz¬ kušal Gospoda. In je rekel: Poslušajte torej, Da¬ vidova hiša! Vam je li premalo nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Zato vam bo dal Gospod sam znamenje: Glejte, Devica bo spo¬ čela in rodila Sina in njegovo ime se bo imeno¬ valo Emanuel. Sirovo maslo in strd bo jedel, da bo vedel zavreči hudo in izvoliti dobro. Evangelj sv. Lukeža 1, 26—38. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni 10 11 12 13 14 15 26 27 28 29 30 31 32 33 35 36 37 38 300 God pričakovanja poroda device Marije. možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami! Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljeni e. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem telesu in ro¬ dila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus! Ta bo velik in Sin Najvišjega imenovan: in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Ja¬ kobovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker ne spoznam moža? In angelj je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v te in moč Naj višjega te bo obsenčila; in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. In glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spo¬ čela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti njej, ki je imenovana nerodovitna; ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija pa je rekla: Glej, dekla sem Go¬ spodova, zgodi se mi po tvoji besedi! —*HOt*^* — God sv. Tomaža, apostola. 301 31. decembra. God sv. Tomaža, apostola. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 2, 19 — 22. ratje, sedaj niste več gostje in tujci, temveč ste someščani svetnikov in domačini božji, vzidani na temelj apostolov in prerokov, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus, na katerem je zgrajeno vse zidovje in raste v sveti tempelj v Gospodu, v katerem se tudi vi vzidavate v biva¬ lišče božje v Duhu. 19 20 21 22 Evangelj sv. Janeza 20, 24—29. H listi čas Tomaža, dvanajsterih enega, 24 I ki se imenuje dvojčic, ni bilo pri - njih, ko je prišel Jezus. Drugi učenci 25 so mu torej povedali: Gospoda smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na nje¬ govih rokah znamenj žrebljev in ne denem svojega prsta v rane žrebljev, in ne po¬ ložim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval. In črez osem dni so bili njegovi 26 učenci zopet notri in Tomaž ž njimi. Jezus je prišel, akoravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potem reče Tomažu: Položi svoj prst 27 semkaj in poglej moje roke; in podaj sem¬ kaj svojo roko in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, temveč veren! Tomaž 28. Praznik presv. Imena Jezusovega. je odgovoril in mu rekel: Moj Gospod in 29 moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž, si veroval; blagor njim, ki niso videli in so verovali! J anuar. Druga nedelja po razglašenju Gospodovem. Praznik presv. Imena Jezusovega. Berilo iz Dejanja apostolov 4, 8—12. iste dni je Peter, napolnjen s Svetim Duhom, rekel: Poglavarji ljudstva in starejšim, po- 9 slušajte! Ako naju danes sodite zavoljo dobrote nad bolnim človekom, po kateri je ozdravel, bodi znano vam vsem in vsemu Izraelovemu ljudstvu: 10 V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa Naza- reškega, ki ste ga vi križali, katerega je Bog obudil od mrtvih, v tem stoji ta zdrav pred vami. 11 Ta je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, kateri 12 je postal vogelni kamen. In v nikomer drugem ni vzveličanja, ker nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi se mogli vzveličati. koža 2, 21. dopolnjenih osem Evangelj s dni, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ki je bilo ime¬ novano od angelja, preden je bil spočet v materinem telesu. Praznik svete Družine Jezusa, Marije in Jožefa. 303 Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem. Praznik svete Družine Jezusa, Marije in Jožefa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Kološanom 3, 12—17. r||||blecite (torej), kakor izvoljenci božji, sveti in iKS&Sj ljubi, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, po¬ nižnost, pohlevnost, potrpežljivost! Prenašajte drug drugega in odpuščajte si med seboj, ako ima kdo črez koga pritožbo, kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi! Vrhu vsega tega pa imejte lju¬ bezen, ki je popolnosti vez; in mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših srcih, h kateremu ste poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni! Be¬ seda Kristusova naj prebiva obilno v vas; z vso modrostjo učite in opominjajte se med seboj; s psalmi, s hvalnicami in duhovnimi pesmimi pojte Bogu hvaležno v svojih srcih! Vse, karkoli delate v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Go¬ spoda Jezusa Kristusa, zahvaljujoč po njem Boga in Očeta! 12 13 14 15 16 17 E v angel j sv. Lukeža 2, 42—52. |g"gps!o je bil Jezus dvanajset let star, so 42 E|S|| šli njegovi starši v Jeruzalem po navadi praznika. In ko so se vračali 43 po dokončanih dneh, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu, in njegovi starši tega niso vedeli. Menili so pa, daje pri tovarišiji, in 44 so šli dan hoda ter so ga iskali med so¬ rodniki in znanci. Ko ga ne najdejo, se 45 304 God sv. Valentina, škofa. 46 vrnejo v Jeruzalem in ga iščejo. In prigodi se, da ga najdejo črez tri dni v templju, sedečega v sredi učenikov, ki jih je po- 47 slušal in povpraševal. Vsi pa, ki so ga slišali, so se čudili njegovemu razumu in 48 njegovim odgovorom. In ko ga ugledajo, se zavzamejo, in njegova mati mu reče: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala! In jima 49 reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mo- 50 j ega Očeta? In ona nista umela besede, 51 ki jo je jima govoril. In je šel ž njima in je prišel v Nazaret in jima je bil pokoren. In njegova mati je ohranila vse te besede 52 v svojem srcu. In Jezus je rastel v mo¬ drosti in starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh. ....... -♦i gJ v- AJV- 7. januarja. God sv. Valentina, škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. Q.lej, veliki duhovnik . . . stran 265. Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. pisti čas je govoril Jezus svojini učencem * to-le priliko: Človek, ki se je odprav¬ ljal na tuje . . . Stran 265. God stolice sv. Petra v Rimu. 305 17. januarja. God sv. Antona, puščavnika. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. I jub (je bil) Bogu in ljudem . . . Stran 275. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana... Str. 272. 18. januarja. God stolice sv. Petra v Rimu. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 1, 1-7. eter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tuj¬ cem, razkropljenim v Pontu, Galaciji, Ka- padociji, Aziji in Bitiniji, po predvednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokorščino in po- kropljenje krvi Jezusa Kristusa: Milost vam bodi, in mir naj se vam pomnoži! Hvaljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, v nestrohljivo in neoskrunjeno in nevenljivo dediščino, prihranjeno v nebesih vam, ki ste v božji moči ohranjeni po veri v vzveličanje, ki se ima razodeti poslednji čas; v katerem se bote veselili, če mo¬ rate sedaj nekoliko žalovati v raznih izkušnjavah, da sc izkušnja vaše vere pokaže mnogo dražja od zlata, ki se v ognju izkuša, v hvalo in slavo in čast v razodetju Jezusa Kristusa, Gospoda našega. 20 1 2 3 4 5 6 7 306 God sv. Sebastijana, mučenika. 13 14 15 16 17 18 19 20. januarja. God sv. Sebastijana, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod po ravnih potih . . . Stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. •Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite . . . Stran 246. Evangelj sv. Matevža 16, 13—19. M isti čas je prišel Jezus v kraje Ce- zareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli: Ne¬ kateri, daje Janez Krstnik, drugi pa, daje Elija, drugi pa, da j e Jeremij a ali kateri izmed prerokov. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pra¬ vite, da sem? Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga! Je¬ zus je pa odgovoril in mu rekel: Blagor tebi, Simon, Jonov sin, ker meso in kri ti nista tega razodela, temveč moj Oče, kije v nebesih’ In jaz rečem tebi: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zave¬ zano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. God sv. Vincencija in Anastazija, mučenikov. 307 20. januarja. God sv. Fabijana in Sebastijana, mučenikov. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 11, 33—39. gnitje, svetniki so po veri . . . Stran 260. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. rpisti čas je šel Jezus z gore ... Stran 256. -‘♦—•••j—*— 21. januarja. God sv. Neže, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1 — 8. 12. pastila te bom, Gospod kralj . . . Stran 276. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. npisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . stran 277. ’ * 'SVj/gT o- 22. januarja. God sv. Vincencija in Anastazija, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 3, 1—8. pravičnih duše so v božji roki . . . Stran 254. Evangelj sv. Lukeža 21, 9—19. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote slišali o vojskah... Stran 255. -,^00^.—- 20* 308 God izpreobrnjenja sv. apostola Pavla. 18 19 20 21 23. januarja. God zaroke device Marije. Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22 — 35. gospod me je imel v lasti . . . Stran 297. Evangelj sv. Matevža 1, 18—21. o je bila Marija, mati Jezusova, za¬ ročena Jožefu, se je, preden sta se sešla, znašla noseča od Svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil pra¬ vičen in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Ko je pa to mislil, glej, prikazal se mu je angelj Gospodov v spanju, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije, svoje žene; kar je namreč v njej rojeno, je od Svetega Duha! Rodila pa bo Sina, in imenuj njegovo ime Jezus; ker on bo odrešil svoje ljudstvo njihovih grehov. 25. januarja. God izpreobrnjenja sv. apostola Pavla, rilo iz Dejanja apostolov 9, 1—22. iste dni. je Savel, še dihteč pretenje in mo¬ rijo zoper učence Gospodove, šel k veli- 2 kemu duhovniku in je izprosil od njega pisem v Damask do shodnic, da, ako bi našel katere može in 3 žene tega pota, bi jih zvezane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo, da se je bližal Be God izpreobrnjenja sv. apostola Pavla. 309 Damasku, in nagloma ga je obsijala svetloba z neba. In je padel na tla in slišal glas, ki mu je 4 rekel: Savel, Savel, kaj me preganjaš? On pa je 5 rekel: Kdo si, Gospod? In ta: Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; težko ti je upirati se osti! In tre- 6 petaje in strme je rekel: Gospod, kaj hočeš, da storim? In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v mesto in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti! Možje pa, ki so potovali ž njim, so ostrmeli in 7 obstali, ker so slišali sicer glas, pa niso nikogar videli. Vstal je pa Savel od tal in z odprtimi očmi 8 ni nič videl. Peljali so ga pa za roke in pripeljali v Damask. In je bil tam tri dni, da ni videl in ni 9 ne jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija 10 po imenu; in Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija! On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem! In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v ulico, 11 ki se imenuje ravna, in vprašaj v Judovi hiši po Taržanu, Savlu po imenu; zakaj, glej, moli! (In je 12 videl — Savel v prikazni — moža, Ananija po imenu vstopiti in nanj roke položiti, da bi spregledal). Ananija je pa odgovoril: Gospod, slišal sem od 13 mnogih o tem možu, koliko hudega je storil tvo¬ jim svetim v Jeruzalemu. In tu ima oblast od ve- 14 likih duhovnikov, zvezati vse, kateri kličejo tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, on mi je 15 namreč izvoljena posoda, da nese moje ime pred nevernike in kralje in Izraelove otroke; zakaj jaz 16 mu bom pokazal, koliko mu je treba trpeti za moje ime. In Ananija je šel in vstopil v hišo in 17 je roke nanj položil in rekel: Savel, brat, Gospod 310 God izpreobrnjenja sv. apostola Pavla. Jezus, ki se ti je prikazal na potu, po katerem si prišel, me je poslal, da spregledaš in boš napol- 18 njen s Svetim Duhom! In brž so padle od njegovih oči kakor luskine in je spregledal; in je vstal in 19 bil krščen. In ko je vzel jedi, se je okrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili v Damasku. 20 In je takoj v shodnicah oznanjeval Jezusa, da je 21 ta Sin božji. Zavzeli so se pa vsi, ki so slišali in so rekli: Ali ni ta tisti, ki je preganjal v Jeruza¬ lemu nje, ki so klicali to ime, in je prišel zato sem, da bi jih zvezane peljal k velikim duhov- 22 nikom? Savel pa je postajal čimdalje močnejši in je zavračal jude, ki so prebivali v Damasku, do¬ kazujoč, da je ta Kristus. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. isti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj nam bo torej ? Je- 28 zus pa jim je rekel: Resnično vam povem, da ob prerojenju, ko bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanaj¬ sterih sedežih in sodili dvanajstere Izra- 29 elove rodove. In vsak, ki zapusti hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel in dosegel večno življenje. God sv. Hiacinte, device. 311 29. januarja. God sv. Frančiška Šaleškega, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . Stran 270. 27. januarja. God sv. Janeza Zlatousta, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1—8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . Stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vi ste sol zemlje ... Stran 271. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje ... Stran 271. 30. januarja. God sv. Hiacinte, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17—18 in 11, 1 — 2. pratje, kdor se hvali . . . stran 281. 312 God na čast molitve našega Gospoda Jezusa Kristusa. 5 6 7 8 9 10 39 40 E v angel j sv. Matevža 25, 1—-13. HTisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. Februar. Torek po prvi predpepelnični nedelji. God na čast molitve našega Gospoda Jezusa Kristusa na Oljiski gori. Berilo iz lista sv. apostola Hebrejcem 5, 5—10. ristus ni poveličal samega sebe, višeduhovnik, temveč On, ki Pavla da bi postal mu je go¬ voril: „Moj sin si ti, jaz sem te danes rodil." 1 Kakor pravi tudi na drugem mestu: „Ti si du¬ hovnik na večno po Melhizedckovem redu." 2 On je v dnevih svojega mesa molitve in prošnje z močnim glasom in s solzami daroval Njemu, ki ga je mogel rešiti smrti, in je bil uslišan zaradi svoje vdanosti. In sicer se je, ko je bil Sin božji, iz tega, kar je trpel, učil pokorščine, in ko je bil poveličan, je postal vsem, ki so mu pokorni, za¬ četnik večnega vzveličanja, imenovan od Boga višeduhovnik po Melhizedckovem redu. E v a n g e 1 j isti čas Olj iško učenci. sv. Lukeža 22, 39—44. je šel Jezus po navadi na goro. Za njim pa so šli tudi Ko je pa prišel na mesto, 1 Psalm 2, 7. — 2 Psalm 109, 4. Spomin trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. 313 jim je rekel: Molite, da ne zajdete v iz- kušnjavo! In se je odtegnil od njih za lučaj 41 kamena; in je padel na kolena in molil, rekoč: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od 42 mene; vendar ne moja volja, temveč tvoja se naj zgodi! Prikazal se mu je pa angelj 43 z nebes, ki ga je potrdil. In ko so ga ob¬ šle smrtne težave, je molil še bolj goreče. Njegov pot pa je bil, kakor kaplje krvi, 44 tekoče na zemljo. Torek po drugi predpepelnični nedelji. Spomin trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. rilo iz preroka Zaharija 12, 10 11 in 13, 6—7. o govori Gospod: Izlil bom na Davidovo hišo in na Jeruzalemske prebivalce duha milosti in molitve, in gledali bodo na mene, kate¬ rega so prebodli; in jokali bodo po njem, kakor jokajo po edinorojencu, in žalovali bodo po njem, kakor se navadno žaluje ob smrti prvorojenca. Tisti dan bo velik jok v Jeruzalemu, in reklo se mu bo: Kaj so tiste rane na sredi tvojih rok? In po¬ reče: S temi sem bil ranjen v hiši tistih, ki so me ljubili. Meč, vzdigni se nad mojega pastirja in nad moža, ki mi je blizu, govori Gospod vojnih čet; udari pastirja, in ovce se bodo razkropile, pravi vsemogočni Gospod. B c 10 11 6 7 314 God sv. Ignacija, škofa in mučenika. 28 29 30 31 32 33 34 35 Ev angel j sv. Janeza 19, 28—35. isti čas, ker je vedel Jezus, da je vse dokončano, da seje dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi posoda polna kisa. Oni pa so gobo napolnili s kisom, nataknili na hisop ter mu jo podali k ustom. Ko je tedaj Jezus vzel kisa, je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil in je izdihnil dušo. Judje torej, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostala na križu trupla v soboto — bil je namreč velik tisti sobotni dan — so prosili Pilata, da bi se jim strle kosti in da bi se sneli. Vojaki so torej prišli in so prvemu sicer strli kosti in drugemu, kateri je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti, temveč eden vojakov je s sulico odprl njegovo stran, in brž je tekla iz nje kri in voda. In kateri je videl, je pričal, in njegovo pričevanje je resnično. 1. februarja. God sv. Ignacija, škofa in mučenika. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Rimljanom 8, 35—39. ■g^Mldo nas k° ločil od ljubezni Kristusove? O&a' Bridkost ali stiska ali lakota ali nagota ali Praznik očiščevanja device Marije ali Svečnica. 315 nevarnost ali preganjanje ali meč? (Kakor je pi- 36 sano: »Zavoljo tebe nas morijo ves dan; imajo nas, kakor ovce za klanje“). 1 Toda v vsem zrna- 37 gujcmo po tistem, ki nas je ljubil. Prepričan sem 38 namreč, da ne smrt ne življenje, ne angelji ne po¬ glavarstva ne moči, ne sedanjost ne prihodnost, ne 39 sila, ne visokost ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kri¬ stusu Jezusu, Gospodu našem! E v a n g e 1 j s v. Janeza 12, 24—26. 'Thsti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zrno . . . Stran 250. 2. februarja. Praznik očiščevanja device Marije ali Svečnica, erilo iz Malahija preroka 3, 14. o govori Gospod Bog: Glej, jaz pošljem svo¬ jega angelja, in bo pripravljal pot pred mojim obličjem. In brž bo prišel k svojemu templju Go- spodovalec, ki ga iščete, in Angelj zaveze, ki ga želite. Glej, pride, pravi Gospod vojnih čet, in kdo bo mogel umeti dan njegovega prihoda in kdo bo obstal ob njegovem pogledu? On je namreč kakor raztapljajoč ogenj in kakor zelišče valjavcev; in bo sedel ter topil in čistil srebro in bo očiščeval Le- vijeve sinove in jih bo precejal kakor zlato in kakor srebro; in bodo darovali Gospodu darove v pravičnosti. In Gospodu bo prijetna Judova in 1 Ps. 43, 22. B 1 2 3 4 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 316 Praznik očiščevanja device Marije ali Svečnica. Jeruzalemska daritev, kakor prejšnje dni in kakor nekdanja leta, pravi vsemogočni Gospod. angelj sv. Lukeža 2, 22—32. isti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi Marijinega očiščevanja po Mozesovi postavi, so prinesli Jezusa v Jeru¬ zalem, da so ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: Vse prvorojeno moškega spola bodi posvečeno Gospodu; in da so opravili dar, kakor je rečeno v Gospodovi postavi, dve grlici ali dva mlada goloba. In glej, bil je človek v Jeruzalemu, ki mu je bilo ime Simeon; in ta človek je bil pravičen in bogaboječ in je čakal tolažbe Izraelove, in Sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo razodeto od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Gospodovega. In je prišel v Duhu v tempelj. In ko so prinesli otroka Jezusa njegovi starši, da opravijo zanj po šegi postave, ga je tudi on vzel v svoje naročje ter je hvalil Boga in rekel: Sedaj odpustiš svojega hlapca, Gospod, po svoji besedi v miru, ker so videle moje oči tvoje vzveličanje, katero si pripravil pred obli¬ čjem vseh narodov: luč v razsvetljenje nevernikom in v čast Izraelu, svojemu ljudstvu! God sv. Blaža, škofa in mučenika. 317 3. februarja. God sv. Blaža, škofa in mučenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 3—7. jgratje, blagoslovljen bodi Bog . . . Stran 244. Evangelj sv. Matevža 10, 23—28. n isti čas je rekel Jezus svojim učen- 23 cem: Kadar vas bodo preganjali v tem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam, ne bote obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov. Ni 24 učenec nad učenikom, ne hlapec nad svo¬ jim gospodarjem. Učencu zadostuje, daje 25 kakor njegov učenik, in hlapcu kakor nje¬ gov gospodar. Ako so hišnega gospodarja imenovali Belcebuba, koliko bolj njegove domače! Ne bojte se jih torej! Nič namreč 26 ni prikritega, kar bi se ne razodelo, in skrivnega, kar bi se ne izvedelo. Kar vam 27 pravim v temi, govorite na svetlem; in kar slišite na uho, oznanjujte na strehah! In ne 28 bojte se njih, kateri umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se pa mnogo bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. 318 God sv. Doroteje, device in mučenice. 26 27 28 29 30 31 6. februarja. God sv. Doroteje, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. gospod, moj Bog, povzdignil si nad zemljo moje bivališče . . . Stran 278. E v angel j sv. Matevža 13, 44—52. ^Fisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to4e priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. 5. februarja. God sv. Agate, device in mučenice. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 26 — 31. ratje, glejte svoj poklic, ker jih ni mnogo modrih po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih; temveč kar je nespametno pred svetom, je Bog izvolil, da bi osramotil modre; in kar je slabo pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočno; in kar je neimenitno pred svetom in zaničljivo, je izvolil Bog, in kar ni nič, da bi razdejal, kar je; da se noben človek ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, da, kakor je pisano: Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu! E v ang el j sv. Matevža 19, 3—12. npisti čas so pristopili k Jezusu farizeji 1 ter so ga izkušali in rekli: Je li dovo¬ ljeno možu odpustiti svojo ženo... Stran 279. God prikazanja blažene Marije device brezmadežne. 319 9. februarja. God sv. Apolonije, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. 12. pastila te bom, Gospod kralj . . . Stran 276. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. ‘TMsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško krajestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. -'I'’g8-S=g-88>'||— 10. februarja. God sv. Skolastike, device. Berilo iz H. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17—18 in 11, 1—2. Jgratje, kdor se hvali, naj se se hvali v Gospodu.. • Stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. TNsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... stran 277. 11. februarja. God prikazanja blažene Marije device brezmadežne. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 11, 19; 12, 1. 10. dprlo se je svetišče božje na nebu, in videla se je skrinja njegove zaveze v njegovem 19 1 10 26 27 28 29 30 31 9 320 God sv. Valentina, škofa in mučenika. svetišču; in nastali so bliski in glasovi in potres in velika toča. In veliko znamenje se je prikazalo na nebu: žena, oblečena s solncem in mesec pod njenimi nogami, in na njeni glavi venec dvanaj¬ sterih zvezd. In sem slišal močen glas na nebu, govoreč: Sedaj je postalo vzveličanje in moč in kraljestvo našega Boga in oblast njegovega Kristusa. Evangelj sv. Lukeža 1, 26—31. M listi čas ja bil angelj Gabriel od Boga i poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davi¬ dove, in Devici je bilo ime Marija. In an¬ gelj je prišel k njej in je rekel: Ceščena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami! Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila Sina in imenuj njegovo ime Jezus! -'i" —■ 14. februarja. God sv. Valentina, škofa in mučenika. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9 — 16. m ratje, mislim, da je Bog nas apostole postavil poslednje, odločene v smrt, ker smo postali God sv. Valentina, škofa in mučenika. 321 na ogled svetu, angeljem in ljudem. Mi smo ne¬ umni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi ste slavni, mi pa zani¬ čevani. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas bijejo s pestmi, in nimamo stalnega bivališča ter se trudimo in delamo s svojimi rokami; kolnejo nas, in blagoslavljamo, preganjani smo, in prena¬ šamo, preklinjajo nas, in molimo; postali smo kakor smeti tega sveta, vseh izvržek dosedaj. Tega ne pišem, da bi vas sramotil; temveč opominjani vas kot svoje preljube otroke. Ko bi namreč imeli deset tisoč učenikov v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov, ker sem vas jaz rodil po evangelju v Kristusu Jezusu. Prosim vas torej, bodite moji posnemavci, kakor sem jaz Kristusov! Evangelj sv. Matevža 10, 16—22. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Glejte, jaz vas pošljem kakor ovce sredi volkov. Bodite torej raz¬ umni kakor kače in preprosti kakor go¬ lobje! Varujte se pa ljudi; izročevali vas bodo namreč sodnijam in po svojih shod¬ nicah vas bodo bičali, in gonili vas bodo pred vladarje in kralje zavoljo mene, njim in narodom v pričevanje. Kadar vas bodo pa izročili, nikar ne skrbite, kako ali kaj bi govorili ; dano vam bo namreč tisto uro, kaj bote govorili; zakaj niste vi, ki govorite, marveč Duh vašega Očeta je, ki govori v 21 10 11 12 13 14 15 16 16 17 18 19 20 322 God sv. Matija, apostola. 21 22 15 vas. Izdajal pa bo brat brata v smrt in oče sina; in otroci bodo vstali zoper starše in jih bodo morili. In sovražili vas bodo vsi zavoljo mojega imena. Kdor pa bo stanoviten do konca, bo vzveličan. —t — 14. februarja. God sv. Valentina, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod . . . stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. r Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest. . . Stran 246. 22. februarja. God stolice sv. Petra v Antiohiji. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 1, 1—7. peter, apostol Jezusa Kristusa . .. Stran 305. Evangelj sv. Matevža 16, 13—19. 'Thsti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje * Filipove . . . Stran 306. -- 24. ali 25. februarja. God sv. Matija, apostola. Berilo iz Dejanja apostolov 1, 15—26. iste dni je stal Peter sredi bratov — bila je pa skupaj množica ljudi okoli sto in dvajset — God sv. Matija, apostola. 323 in je rekel: Možje, bratje, dopolniti se mora pismo, katero je prerokoval Sveti Duh po Davidovih ustih o Judežu, ki je bil vodnik tistih, kateri so Jezusa ujeli; ki je bil prištet med nas in je prejel del te službe. In ta je pridobil njivo iz krivičnega plačila in se je obesil, ter se je razpočil po sredi, in izsul se mu je ves drob. In je prišlo na znanje vsem v Jeruzalemu bivajočim tako, da se imenuje tista njiva po njihovem jeziku Hakeldama, to je, njiva krvi. Pisano je namreč v bukvah psalmov: „Naj bo pusto njih bivališče in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival/' 1 in: „Njcgovo službo naj prejme drug." 2 Treba je torej, da od teh mož, ki so bili z nami zbrani ves čas, dokler je Gospod Jezus prebival med nami, začenši od Janezovega krsta do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, postane eden z nami vred priča njegovega vstajenja. In so postavili dva, Jožefa, ki mu je bilo ime Barzaba, s priimkom lustus (pravični), in Matija. In so mo¬ lili in rekli: Ti, Gospod, ki poznaš srca vseh, pokaži, katerega izmed teh dveh si izvolil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od katerega je odpadel Judež, da je odšel na svoj kraj. In so vadljali za nju, in kocka je zadela Matija, in je bil prištet enajsterim apostolom. Evangelj sv. Matevža 11, 25—30. isti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvaljujem te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, 1 Psalm 68, 26. — 2 Psalm 108, 8. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 25 26 21» 324 God sv. Marjete Kortonske, izpokornice. 27 saj je bilo tako prijetno pred teboj! Vse mi je izročeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor (le) Oče; tudi Očeta nihče ne pozna, kakor (le) Sin in komur 28 hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom 29 poživil! Vzemite moj jarem na se in učite se od mene, ker jaz sem krotek in iz srca ponižen, in bote našli pokoj svojim dušam! 30 Moj jarem je namreč sladek, in moje breme je lahko. S — — 25. ali 26. februarja. God sv. Valburge, device in opatice. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1 — 2. Dratje, kdor se hvali.. . stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. 'TMsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. 26. ali 27. februarja. God sv. Marjete Kortonske, izpokornice. Berilo iz Visoke pesmi Salomonove 3, 2 — 5 in 8, 6—7. stala bom in obhodila mesto, po ulicah in cestah bom iskala njega, ki ga ljubi moja God na čast sv. trnjeve krone našega Gospoda Jezusa Kr. 325 duša; iskala sem ga, pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, ki varujejo mesto. Ali ste videli njega, ki ga ljubi moja duša? Ko sem šla nekoliko mimo njih, sem našla njega, ki ga ljubi moja duša; pri¬ jela sem ga in ga ne izpustim, dokler ga ne po¬ peljem v hišo svoje matere in v hram svoje ro¬ diteljice. Rotim vas, Jeruzalemske hčere, pri srnah in jelenih na polju, ne vzbudite in ne predramite ljube, dokler sama hoče! Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svojo roko; zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor pekel gorečnost, njeni žarki so žarki ognja in plamena. Obilne vode ne morejo pogasiti ljubezni, in reke je ne bodo utopile; naj bi dal človek vse premoženje svoje hiše za ljubezen, kakor za nič bo maral za nje. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. 'Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. -— Marec. Petek po pepelnici. God na čast sv. trnjeve krone našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz Visoke pesmi 3, 7 — 11 in 4, 1. 8. f^Blkoli Salomonove počivalnice stoji šestdeset najmočnejših v Izraelu; vsi imajo meče in so izučeni v boju; vsak ima meč ob boku zaradi nočnih strahov. Nosilnico sije naredil kralj Salomon iz lesa z Libana. Stebre ji je naredil srebrne, 3 4 5 6 7 7 8 9 10 326 God na čast sv. sulice in žrebljev našega Gospoda J. Kr. 11 1 8 1 2 3 4 5 naslon zlat, stopnice škrlatne, sredino je pogrnil z ljubeznijo zaradi Jeruzalemskih hčera. Pojdite in poglejte, sionske hčere, kralja Salomona z vencem, s katerim ga je venčala njegova mati na dan nje¬ gove zaroke in na dan veselja njegovega srca. Kako lepa si, moja prijateljica, kako lepa si! Tvoje oči so golobje, brez tega, kar je znotraj skrito. Pridi z Libana, moja nevesta, pridi z Libana, pridi, venčana boš! Evangelj sv. Janeza 19, 1—5. isti čas je Pilat Jezusa vzel in bičal. In vojaki so spletli krono iz trnja in mu jo dejali na glavo ter mu ogrnili škrlatno oblačilo. In so stopali predenj in rekali: Pozdravljen bodi, kralj j udov! In so mu jih dajali za uho. Pilat je tedaj zopet vun šel in jim rekel: Glejte, pripeljem vam ga vun, da spoznate, da ne najdem na njem nobene krivice. (Jezus je torej prišel vun, noseč trnjevo krono in škrlatno oblačilo). Petek po prvi nedelji v postu. God na čast sv. sulice in žrebljev našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz preroka Zaharija 12, 10—11 in 13, 6—7. TPo govori Gospod: Izlil bom ... Stran 313. God na čast sv. tančice našega Gospoda Jezusa Kristusa. 327 Evangelj sv. Janeza 19, 28—35. 'Tisti čas, ker je vedel Jezus, da je vse 1 dokončano . . . Stran 314. Petek po drugi nedelji v postu. God na čast sv. tančice našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz preroka Izaija 62, 11 in 63, 1—7, p!»3o govori Gospod Bog: Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj Vzveličar pride; glej, njegovo pla¬ čilo je ž njim! Kdo je tisti, ki pride iz Edoma, v pobarvanih oblačilih iz Bosre ? Tisti zali v svojem plašču, stopajoč v obilnosti svoje moči? Jaz, ki govorim pravico in sem branitelj, da rešim. Zakaj pa je rdeča tvoja obleka in tvoja oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam sem tlačil v tla- čilnici in izmed narodov ni bilo nikogar z menoj; tlačil sem jih v svojem srdu in jih stlačil v svoji jezi, in njih kri seje razkropila po mojih oblačilih, in vso svojo obleko sem omadeževal. Zakaj dan maščevanja je v mojem srcu, prišlo je leto mo¬ jega rešenja. Oziral sem se okrog, in ni bilo po¬ močnika; iskal sem, in ni ga bilo, da bi pomagal: rešila pa me je moja roka, in moja jeza, ta mi je pomagala. In poteptal sem ljudstva v svojem srdu in sem jih opojil v svoji jezi in njih moč sem vrgel ob tla. Usmiljenja Gospodovega se bom spominjal, hvalil bom Gospoda za vse, kar nam je podelil Gospod, naš Bog. 11 1. 2 3 4 5 6 7 328 God na čast sv. peterih ran našega Gospoda Jezusa Kr. Evangelj sv. Marka 15, 42—46. isti čas, ko se je storil večer — ker je bil dan pripravljanja, kateri je pred soboto — je prišel Jožef iz Ari- 43 mateje, imeniten svetovalec, ki je tudi sam čakal božjega kraljestva, in je šel srčno k Pilatu in je prosil za Jezusovo telo. Pilat 44 pa se je čudil, da bi bil že umrl; in je poklical stotnika in gaje vprašal, ali je že umrl. In ko je izvedel od stotnika, je dal 45 Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice ter ga 46 je snel in zavil v tančico in položil v grob, ki je bil izsekan iz skale, in je privalil ka¬ men k vhodu groba. Petek po tretji nedelji v postu. God na čast sv. peterih ran našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz preroka Z ah arij a 12, 10—11 in 13, 6— 7. TTo govori Gospod: Izlil boni.. . stran 313. Evangelj sv. Janeza 19, 28—35. rpisti čas, ker je vedel Jezus, da je vse 1 dokončano . . . Stran 314. God na čast dragocene krvi našega Gospoda Jezusa Kr. 329 Petek po četrti nedelji v postu. God na čast dragocene krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 9, 11—15. ratje, Kristus je pristopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrot, in je skozi višji in mnogo popolnejši šotor, ki ni narejen z roko, to je, ne tega stvarjenja, tudi ne s krvjo kozlov ali juncev, temveč z lastno krvjo šel enkrat v svetišče, in je našel večno odrešenje. Zakaj, če kri kozlov in juncev in potrošeni pepel junice posvečuje ognu- šene v očiščenje mesa, koliko bolj bo kri Kristusa, ki sc je po Svetem Duhu brezmadežnega daroval Bogu, našo vest očistila mrtvih del, da bomo slu¬ žili živemu Bogu. In zato je srednik nove zaveze, da po smrti, ki se je zgodila v odrešenje tistih pregreh, ki so bile pod prejšnjo zavezo, prejmejo tisti, kateri so poklicani, obljubo večne dediščine v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. 11 12 13 14 15 E v angel j sv. Janeza 19, 30—35. n listi čas, ko je Jezus vzel kisa, je 30 rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil in je izdihnil dušo. Judje to- 31 rej, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostala na križu trupla v soboto — bil je namreč velik tisti sobotni dan — so prosili Pilata, da bi se jim strle kosti in da bi se sneli. Vojaki so torej prišli in so prvemu 32 33 34 35 22 23 24 25 25 26 27 330 God sedem žalosti blažene device Marije. sicer strli kosti in drugemu, ki je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti, temveč eden vojakov je s sulico od¬ prl njegovo stran, in brž je tekla iz nje kri in voda. In kateri je videl, je pričal, in njegovo pričevanje je resnično. Petek po tihi nedelji. God sedem žalosti blažene device Marije. Berilo iz Juditinih bukev 13, 2225. H ospod te je blagoslovil v svoji moči, ker je _po tebi uničil naše sovražnike. Blagoslov¬ ljena si ti, hči, od Gospoda Boga najvišjega pred vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod, ki je ustvaril nebo in zdmljo, ker je danes poveličal tvoje ime tako, da ne bo prešla tvoja slava iz ust ljudi, ki se bodo spominjali Gospodove moči na večno, zaradi katerih nisi prizanesla svojemu živ¬ ljenju v stiski in v nadlogi svojega rodu, temveč si odvrnila pogin pred obličjem našega Boga. angelj sv. Janeza 19, 25—27. isti čas so stale poleg križa Jezuso¬ vega njegova Mati in sestra njegove Matere Marija Kleofova in Marija Magdalena. Ko je torej Jezus videl Mater in učenca, katerega je ljubil, zraven stati, reče svoji Materi: Žena, glej, tvoj sin! Nato Ev God sv. Tomaža Akvinskega, cerkvenega učenika. 331 reče učencu: Glej, tvoja Mati! In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. 3. marca. God sv. Kunigunde, device in cesarice. Berilo iz L lista sv. apostola Pavla K o r i n č a n o m 7, 25 — 34. jjratje, o devicah nimam Gospodove zapovedi,, dajem pa svčt . . . Stran 280. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. pisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. 4. marca. God sv. Kazimira, spoznavalca. Berilo iz bukev S i r a h o v i h 31, 811. grečen mož, ki je bil brez madeža ... stran 272. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * V asa ledja naj bodo opasana... Stran 272. 7. marca. God sv. Tomaža Akvinskega, cerkvenega učenika. Berilo iz bukev Modrosti 7, 7 — 14. rosil sem, in mi je bila dana razumnost, in klical sem, in je prišel v me duh modrosti; 7' 332 God štirideset mučenikov. 8 9 10 11 12 13 14 in cenil sem jo nad kraljestva in prestole, in bo¬ gastvo sem imel za nič v primeri ž njo. Tudi dragocenega kamena nisem primerjal ž njo; saj je vse zlato v primeri ž njo slab pesek in srebro se ceni s pogledom na njo kakor blato. Ljubil sem jo bolj, ko zdravje in lepoto, in izvolil sem si jo za luč, ker njena svetloba je neugasna. Ž njo vred pa mi je došlo vse dobro in brezmerna slava po njenih rokah. In veselil sem se vseh reči, ker je ta mo¬ drost hodila pred menoj, pa nisem vedel, da je ona mati vsega tega. Brez zvijače sem se je učil in brez zavisti jo delim in ne prikrivam njene Slave. Ona je namreč ljudem neizmeren zaklad; kateri se ga poslužujejo, postanejo deležni božjega prijateljstva, priporočeni zavoljo darov znanosti. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vi ste sol zemlje . . . Stran 271. —- 10. marca. God štirideset mučenikov. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 11, 33—39. gratje, svetniki so po veri premagovali kralje¬ stva . . . Stran 260. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. 'pisti čas je šel Jezus z gore... Stran 256. Praznik sv. Jožefa, ženina Marije device. 333 12. marca. God sv. Gregorija, papeža in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timotej u 4, 1—8. preljubi, rotim te pred Bogom ... Stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. r Fisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vi ste sol zemlje . . . Stran 271. 17. marca. God sv. Jedrti, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1 — 2. gnitje, kdor se hvali ... stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. Tpisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. 19. marca. Praznik sv. Jožefa, ženina Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. 0|te|s|jub (je bil) Bogu in ljudem, njegov spomin eLEžS; je blagoslovljen. Storil gaje v slavi podobnega svetnikom in ga je poveličal sovražnikom v strah, in na njegove besede je ustavil strašna znamenja. 334 God sv. Benedikta, opata. 3 Počastil ga je pred kralji in mu je dal povelja vpričo svojega ljudstva ter mu je pokazal svojo 4 slavo. Zavoljo njegove zvestobe in krotkosti ga je posvetil in ga je izvolil izmed vsega človeštva. 5 Slišal je namreč njega in njegov glas in ga je 6 peljal v oblak ter mu je dal očitno zapovedi in postave življenja in znanosti. 18 19 20 21 Evangelj sv. Matevža 1, 18—21. o je bila Marija, mati Jezusova, za¬ ročena Jožefu, se je, preden sta se sešla, znašla noseča od Svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil pra¬ vičen in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Ko je pa to mislil, glej, prikazal se mu je angelj Gospodov v spanju, rekoč: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije svoje žene; kar je namreč v njej rojeno, je od Svetega Duha. Rodila pa bo Sina, in imenuj njegovo ime Jezus; ker on bo odrešil svoje ljudstvo njihovih grehov. -- 21. marca. God sv. Benedikta, opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. J^jub (je bil) Bogu in ljudem . . . Stran 275. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. 'Fisti čas je rekel Peter Jezusu: Glej, mi 1 smo zapustili vse... stran 276. —4=^—K cg^— God sv. Gabriela, nadangelja. 335 24. marca. God sv. Gabriela, nadangelja. Berilo iz preroka Daniela 9, 21 — 26. M^jiste dni, glej, je hitro priletel mož Gabriel, 21 ki sem ga bil videl v začetku v prikazni, in se me je dotaknil ob večerni daritvi. In me je 22 učil ter mi je govoril in rekel: Daniel, sedaj sem prišel, da te podučim in da razumeš. V začetku 23 tvojih prošenj je izšla beseda; jaz pa sem prišel, da ti naznanim, ker si mož želja; ti torej pazi na besedo in umevaj prikazen! Sedemdeset tednov je 24 okrajšanih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da neha odpad in se konča greh in izbriše krivica, in dojde večna pravičnost ter se izpolni prikazen in prerokovanje, in bo maziljen Sveti svetih. Vedi torej in pazi! Od izdanega po- 25 velja, naj se zopet pozida Jeruzalem, do Kristusa vojvoda bo sedem tednov in dva in šestdeset tednov; in ceste in zidovi bodo zopet zgrajeni v težavnih časih. In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen 26 Kristus; in ne bo njegovo ljudstvo, ki ga bo za¬ tajilo. In ljudstvo s prihodnjim vojvodom bo raz¬ dejalo mesto in svetišče; in njegov konec bo raz¬ dejanje, in po končani vojski je določeno opu¬ stošenje. Evangelj sv. Lukeža 1, 26—38. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje ... Stran 336. 10 11 12 13 14 15 26 27 28 29 30 31 336 Praznik oznanjenja Marije device. 25. marca. Praznik oznanjenja Marije device. Berilo iz preroka Izaija 7, 10 — 15. iste dni je govoril Gospod Ahazu, Prosi si znamenje od Gospoda Boga ali v globočini spodaj ali v višini rekoč: svojega zgoraj! In Ahaz je rekel: Ne bom prosil in ne bom iz¬ kušal Gospoda. In je rekel: Poslušajte torej, Da¬ vidova hiša! Vam je li premalo nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Zato vam bo dal Gospod sam znamenje: Glejte, Devica bo spo¬ čela in rodila Sina, in njegovo ime se bo imeno¬ valo Emanuel. Sirovo maslo in strd bo jedel, preden bo vedel zavreči hudo in izvoliti dobro. angelj sv. Lukeža 1, 26—38. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Ceščena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami! Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spočela boš v svojem telesu in ro¬ dila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus! God sv. Ruperta, škofa in spoznavalca. 337 Ta bo velik in Sin Naj višjega imenovan; 32 in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Ja¬ kobovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu 33 ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: 34 Kako se bo to zgodilo, ker ne spoznam moža? In angelj je odgovoril in ji rekel: 35 Sveti Duh bo prišel v te in moč Naj višjega te bo obsenčila; in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. In 36 glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spo¬ čela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti njej, kije imenovana nerodovitna; ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. 37 Marija pa je rekla: Glej, dekla sem Go- 38 spodova, zgodi se mi po tvoji besedi! 27. marca. God sv. Ruperta, škofa in spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. ("Mej, veliki duhovnik . . . Stran 265. E v angelj sv. Lukeža 19, 12—26. Taisti čas je govoril Jezus svojim učencem to-le priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo . . . Stran 274. 338 God sv. Marije Egipčanke, izpokornice. 2. aprila. God sv. Frančiška Pavlanskega, spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 3, 7—12. Jgratje, kar mi je bilo dobiček . . . Stran 274. Evangelj sv. Lukeža 12, 32—34. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ne bojte se, majhna čreda... Stran 273. 3. aprila. God sv. Marije Egipčanke, izpokornice. Berilo iz preroka Izaija 54, 8—10. trenutku jeze sem skril nekoliko svoj obraz pred teboj, pa v večni milosti sem se te 9 usmilil, pravi odrešenik, tvoj Gospod. To mi je, kakor ob dneh Noeta, kateremu sem prisegel, da ne bom več napeljal Noetovih vod črez zemljo; tako prisežem, da se ne bom jezil nad teboj 10 in ne hudoval. Zakaj gore se bodo majale, in griči se bodo tresli; moja milost pa ne bo od¬ stopila od tebe, in zaveza mojega miru se ne bo ganila, govori tvoj usmiljeni Gospod. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. TNsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. God sv. Leona Velikega, papeža in cerkvenega učenika. 339 4. aprila. God sv. Izidora, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . Stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vi ste sol zemlje ... Stran 271. 5. aprila. God sv. Vincencija Fererija, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8 — 11. grečen mož, ki je bil brez madeža ... Stran 272. Evangelj sv. Luk e za 12, 35—40. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana... Str. 272. 11. aprila. God sv. Leona Velikega, papeža in cerkvenega učenika. Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6—14. pravični bo dal svoje srce . . . Stran 270. . Evangelj sv. Matevža 16, 13—19. T isti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove .. . Stran 306. 22* 340 God sv. Jurja, mučenika. 21. aprila. God sv. Anzelma, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Ti m otej u 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. rpisti čas je rekel Jezus svojim učencem : 1 Vi ste sol zemlje .. . Stran 271. -»>«75ZZ ++^=2|?«- 8 9 10 10 11 12 23. ali 24. aprila. God sv. Jurja, mučenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 2, 8 — 10 in 3, 10—12. |w||reljubi, spominjaj se, dajeGospodjezusKristus ■ ftJsŽail iz rodu Davidovega vstal od mrtvih po mo¬ jem evangelju, v katerem se trudim do železja, kakor hudodelnik; toda beseda božja ni vklenjena. Zato vse pretrpim zaradi izvoljenih, da tudi oni dose¬ žejo vzveličanje, katero je v Kristusu Jezusu z nebeško slavo. Ti pa si me naslcdoval v mojem nauku, podučevanju, prizadevanju, v veri, prizanes¬ ljivosti, ljubezni, potrpežljivosti, preganjanju, trpljenju, kar se mi je prigodilo v Antiohiji, v Ikoniju in v Listrah; kakršna preganjanja sem pre¬ stal, in iz vseh me je otel Gospod. In vsi, ki ho¬ čejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo trpeli preganjanje. God sv. Marka, evangelista. 341 Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Jaz sem prava trta, in moj 1 Oče je vinogradnik. Vsako mladiko 2 na meni, ki ne rodi sadu, bo odrezal in vsako, ki rodi sad, bo otrebil, da bo ro¬ dila več sadu. Vi ste že čisti zavoljo be- 3 sed, katere sem vam govoril. Ostanite v 4 meni in jaz v vas! Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na trti; enako tudi vi ne, ako ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor 5 ostane v meni in jaz v njem, ta rodi mnogo sadu: ker brez mene ne morete ničesar storiti. Ako kdo ne ostane v meni, bo vun 6 vržen kakor mladika, in usahne, in jo po¬ berejo in vržejo v ogenj, in zgori. Ako 7 ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo! 10 25. aprila. God sv. Marka, evangelista. 1 Berilo iz preroka Ezehiela 1, 10 — 14. Lfmlodoba obrazov četverih živali je bila: obraz •Joži človeka in obraz leva ob desnici njih štirih, 1 Berilo in evangelj pri sv. maši ob procesiji glej: Stran 194 in 195. 11 12 13 14 1 2 3 4 5 6 7 342 God sv. Marka, evangelista. obraz vola pa ob levici njih štirih in obraz orla zgoraj njih štirih. Njihovi obrazi (so bili obrnjeni) in njihove peruti so bile razprostrte navzgor; dve peruti vsakatere sta se stikali, dve pa sta pokri¬ vali njihova telesa. In njih vsaka je šla pred svo¬ jim obrazom; kamor jih je gnal duh, tja so šle in se niso obračale, kadar so šle. In podoba živali je bila videti kakor žar gorečega oglja in je bila videti kakor svetilnice. V sredi živali je bila videti semtertja švigajoča svetloba ognja, in blisk je švigal iz ognja. In živali so šle naprej in nazaj kakor švigajoči blisk. Evangelj sv. Lukeža 10, 1—9. isti čas je izvolil Gospod še drugih dva in sedemdeset in jih je poslal po dva pred svojim obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je imel sam priti. In jim je rekel: Žetev je sicer obilna, delavcev pa malo; prosite torej Gospodarja žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev. Pojdite; glejte, jaz vas pošljem, kakor ja¬ gnjeta med volkove! Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte! In v katerokoli hišo pridete, recite najprej: Mir bodi tej hiši! Inakoje tam sin miru, bo počival nad njim vaš mir; ako pa ne, se bo vrnil k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar je pri njih; delavec je namreč vreden svojega God Marije device, matere dobrega sveta. 343 plačila. Ne pohajajte od hiše do hiše! in 8 v katerokoli mesto pridete in vas sprej¬ mejo, jejte, kar se postavi pred vas; in 9 ozdravljajte bolnike, kateri so ondi, in re¬ cite jim: Približalo se vam je božje kra¬ ljestvo! 26. aprila. God Marije device, matere dobrega sveta. Berilo iz bukev Sir ah o vi h 24, 23 — 31. trta sem rodila prijeten duh; in moje je je častitljiv in pošten sad. Jaz sem mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in sve¬ tega upanja. V meni je vsa milost življenja in res¬ nice, v meni je vse upanje življenja in kreposti. Pridite k meni vsi, kateri me želite, in nasitite se mojega sadu; zakaj moj duh je slajši ko med in moja dediščina črez med in satovje. Moj spomin ostane vselej in vekomaj. Kateri mene uživajo, so še lačni, in kateri mene pijejo, jih še žeja. Kdor mene posluša, ne bo osramočen, in kateri delajo v meni, ne grešijo. Kateri mene proslavljajo, bodo imeli večno življenje. angelj sv. Lukeža 1, 26—33. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davi¬ dove, in Devici je bilo ime Marija. In an¬ gelj je prišel k njej in je rekel: Češčena, 23 24 25 26 27 28 29 30 31 26 27 28 344 God sv. Katarine Sienske. device. milosti polna, Gospod je s teboj, blago- 29 slovljena si med ženami! Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to 30 pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! 31 Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila 32 Sina in imenuj njegovo ime Jezus! Ta bo velik in Sin Naj višjega imenovan; in Go¬ spod Bog mu bo dal sedež Davida, nje¬ govega očeta, in bo kraljeval v hiši Jako- 33 bo vi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. 30. aprila. God sv. Katarine Sienske, device. Berilo iz 11. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17—18 in 11, 1 — 2. ratje, kdor se hvali . . . Stran 281. E v angelj sv. Matevža 25, 1 — 13. TNsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . stran 277. Praznik varstva sv. Jožefa, ženina blažene dev. Marije. 345 Tretja nedelja po Veliki noči. Praznik varstva sv. Jožefa, ženina blažene device Marije. Berilo iz I. bukev Mozesovih 49, 22—26. astoč sin je Jožef, rastoč sin in zalega po- 22 gleda; hčere so tekale po zidovju. Pa raz- 23 dražili so ga in grajali in zavidali so mu tisti, ki so imeli kopje. Njegov lok je slonel na Močnem, 24 in raztrgale so se vezi njegovih ram in rok po rokah Mogočnega v Jakobu; odtod je izšel pastir, kamen Izraelov. Bog tvojega očeta bo tvoj po- 25 močnik, in Vsemogočni te bo blagoslovil z blago¬ slovi neba od zgoraj, z blagoslovi brezdna, ki je spodaj, z blagoslovi prs in materinega telesa. Bla- 26 goslovi tvojega očeta so potrjeni z blagoslovi nje¬ govih očetov, dokler ne pride zaželeni večnih gri¬ čev; naj se dopolnijo nad Jožefovo glavo in nad temenom Nazarejca med njegovimi brati! Evangelj sv. Lukeža 3, 21—23. godilo se je tiste dni, ko seje dalo 21 krstiti vse ljudstvo, in ko je bil krščen Jezus in je molil, se je odprlo nebo, in Sveti Duh je prišel nad njega v telesni 22 podobi kakor golob, in glas je prišel z neba: Ti si moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopadenje. In Jezus je bil, ko je začel 23 (učiti), pri tridesetih letih, in so mislili, da je sin Jožefov. — -^>0^ - 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 346 God sv. Filipa in Jakoba, apostolov. ZkZEaj- 1. maja. God sv. Filipa in Jakoba, apostolov. Berilo iz bukev Modrosti 5, 1 — 5. H ravični bodo stali z veliko srčnostjo nasproti tistim, ki so jih stiskali in spravljali ob njihova dela. Ko bodo to videli, jih bo prešinil grozen strah, in se bodo začudili zavoljo naglega in nepričakovanega vzveličanja (pravičnih) in bodo govorili med seboj ter se bodo kesali in bodo vzdihovali v dušni bridkosti: Ti so, ki smo jih imeli nekdaj v zasmeh in v sramotilen pre¬ govor. Mi neumneži smo imeli njih življenje za nespamet in njih konec za nečast. Glejte, kako so sedaj šteti med otroke božje in njih delež je med svetniki! Evangelj sv. Janeza 14, 1 — 13. H - isti čas je rekel Jezus svojim učen- ; cem: Vaše srce naj se ne da opla¬ ziti! Verujete v Boga, verujte tudi v mene! V hiši mojega Očeta je mnogo stanovališč. Ako bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker grem pripravljat vam pro¬ stora. In ko odidem in vam pripravim pro¬ stor: bom zopet prišel in vas bom vzel k sebi, da bote tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam jaz grem, veste, tudi pot veste. Reče mu Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš; in kako moremo vedeti pot? Jezus God sv. Atanazija, škofa in cerkvenega učenika. 347 mu reče: jaz sem pot in resnica in živ¬ ljenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni. Ko bi poznali mene, bi poznali go- 7 tovo tudi mojega Očeta in odslej ga bote poznali in ste ga videli. Reče mu Filip: 8 Gospod, pokaži nam Očeta, in zadostuje nam! Reče mu Jezus: Toliko časa sem z 9 vami in me niste spoznali? Filip, kdor vidi mene, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Po¬ kaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem 10 jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, katere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe, temveč Oče, ki prebiva v meni, on oprav¬ lja dela. Ali ne verujete, da sem jaz v 11 Očetu in Oče v meni? Ako ne, verujte 12 vsaj zavoljo del! Resnično, resnično vam povem: kdor v me veruje, bo dela, ki jih jaz delam, tudi sam delal in še večja ko ta bo delal, ker jaz grem k Očetu. In kar- 13 koli bote prosili Očeta v mojem imenu, to bom storil. 2. maja. God sv. Atanazija, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 5--14. |W« ra tje, ne oznanjujemo sami sebe, marveč Je- 5 Štetij zusa Kristusa, Gospoda našega; sebe pa kot 6 7 8 9 10 11 12 13 14 5 6 348 God najdenja sv. Križa. vaše služabnike po Jezusu. Zakaj Bog, ki je rekel, naj zasveti luč iz teme, je sam razsvetlil naša srca v razsvetljenje spoznanja slave božje v obličju Jezusa Kristusa. Ta zaklad imamo pa v lončenih posodah, da sc pokaže vzvišenost božje moči in ne iz nas. V vsem trpimo nadloge, pa se ne bo¬ jimo: v zadregah smo, pa ne omagujemo; pre¬ ganjani smo, toda nismo zapuščeni; pobijajo nas, pa ne poginjamo; vedno nosimo Jezusovo smrt na svojem telesu, da se tudi Jezusovo življenje očitno kaže na naših telesih. Vedno nas namreč, ko še živimo, zavoljo Jezusa izdajajo v smrt, da se tudi Jezusovo življenje očitno kaže na našem umrljivem telesu. Tako dela smrt v nas, življenje pa v vas. Imamo pa ravno tistega duha vere, ka¬ kor je pisano: ,,Veroval sem, zato sem govoril. Tudi mi verujemo, zato tudi govorimo. Vemo namreč, da bo tisti, ki je obudil Jezusa, tudi nas obudil z Jezusom in postavil z vami. Evangelj sv. Matevža 10, 23—28. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Kadar vas bodo preganjali... Stran 317. 3. maja. God najdenja sv. Križa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 2, 5—11. jTp|iratje, to mislite v sebi, kar (je mislil) tudi Kristus Jezus, kateri, ko je bil v božji podobi, 1 Ps. 115, 1. God najdenja sv. Križa. 349 ni imel za plen biti Bogu enak, marveč je sam sebe uničil in je vzel na se podobo hlapca, postal enak ljudem in je bil po zunanjem videti ko človek. Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu je dal ime, katero je nad vsa imena; (tu se poklekne) da se v imenu Jezusovem klanja vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in izpričuje vsak jezik, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Boga Očeta. Evangelj sv. Janeza 3, 1 — 15. isti čas je bil človek izmed farizejev, Nikodem po imenu, judovski sta- rejšina. Ta je prišel po noči k Je¬ zusu in mu je rekel: Rabbi, vemo, da si učenik, ki si prišel od Boga: zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti de¬ laš, ako ni Bog ž njim. Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen, ne more videti bož¬ jega kraljestva. Nikodem mu reče: Kako se more človek roditi, ko j e star? Ali more drugič iti v telo svoje matere in se zopet roditi? Jezus je odgovoril: Resnično, res¬ nično ti povem, ako se kdo ne prerodi iz vode in iz Svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso: kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se na 7 8 9 10 11 1 2 3 4 7 350 God sv. Florijana, mučenika. 8 novo roditi. Veter veje, kjer hoče; in sli¬ šiš njegov glas, pa ne veš, odkod prihaja ali kam gre; tako je vsak, ki je rojen iz 9 Duha. Nikodem je odgovoril in mu rekel: 10 Kako se more to zgoditi? Jezus je odgo¬ voril in mu rekel: Ti si učenik v Izraelu 11 in tega ne veš? Resnično, resnično ti po¬ vem. da, kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričujemo; in ne sprejmete našega 12 pričevanja. Ako vam pravim pozemeljske reči in ne verujete, kako bote verovali, 13 ako vam bom pravil nebeške? In nihče ni šel v nebesa, kakor on, ki je prišel iz ne- 14 bes, Sin človekov, ki je v nebesih. In ka¬ kor je Mozes povišal kačo v puščavi, tako 15 mora povišan biti Sin človekov, da kdor¬ koli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje. 4. maja. God sv. Florijana, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 5, 1—5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo... stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. rpisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Jaz sem prava trta... Stran 251. God sv. Stanislaja, škofa in mučenika. 351 4. maja. God sv. Monike, vdove. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Timoteju 5, 3 — 10. predragi, spoštuj vdove . . . Stran 284. Evangelj sv. Matevža 7, 11 — 16. 'Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se ime¬ nuje Naj m... Stran 228. ~4——r 5. maja. God sv. Gotharda, škofa in spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23—27. JJratje, duhovnikov je postalo več . .. stran 266. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Cujte ... Stran 267. 7. maja. God sv. Stanislaja, škofa in mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 5, 1 — 5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo... Stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava trta... Stran 251. ■^3 352 God prikazanja sv. Mihaela, nadangelja. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 8. maja. God prikazanja sv. Mihaela, nadangelja. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 1, 1 — 5. iste dni je pokazal Bog, kar sc mora skoraj zgoditi, govoreč po svojem angelju svojemu služabniku Janezu, ki je dajal pričevanje Besedi božji in pričevanje o Jezusu Kristusu, karkoli je videl. Blagor mu, kdor bere in posluša besede tega prerokovanja in dopolnjuje, kar je pisano v njem; zakaj čas je blizu. Janez sedmerim cerkvam, ki so v Aziji. Milost in mir vam bodi od njega, kateri je in kateri je bil in kateri bo prišel; in od sedmerih duhov, ki so pred njegovim presto¬ lom; in od Jezusa Kristusa, ki je zvesta priča, prvorojenec iz mrtvih in glavar kraljev zemlje, ki nas je ljubil in nas opral naših grehov v svoji krvi. Evangelj sv. Matevža 18, 1 — 10. isti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kdo, misliš, je večji v ne¬ beškem kraljestvu? In Jezus je po¬ klical otroka in gaje postavil v sredo med nje in je rekel: Resnično vam povem, ako se ne izpreobrnete in ne postanete, kakor otroci, ne poj dete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se torej poniža, kakor ta otrok, tisti je večji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem God sv. Gregorija Naz., škofa in cerkvenega učenika. 353 imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša 6 katerega teh malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globo¬ čino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! 7 Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje tistemu človeku, po katerem pride pohuj¬ šanje! Ako te pa pohujša tvoja roka, ali 8 tvoja noga, odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali kruljavemu priti v življenje, kakor imeti dve roki ali dve nogi, pa vrženemu biti v večni ogenj. In 9 ako te pohujša tvoje oko, izderi ga in vrzi od sebe; bolje ti je, z enim očesom priti v življenje, kakor imeti dve očesi, pa vrže¬ nemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne 10 zaničujete katerega teh malih! Povem vam namreč, da njih angelji v nebesih vedno gle¬ dajo obličje mojega Očeta, kije v nebesih. 9. maja. God sv. Gregorija Nazijanzenca, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz bukev S ir ah o v ih 39, 6—14. pravični bo dal svoje srce.. . Stran 270. E v angel j sv. Matevža 5, 13—19. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje... stran 271. 23 354 God sv. Pankracija, mučenika. 9. maja. God sv. Joba, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. prečen mož, ki je bil brez madeža.. . stran 272. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. ''isti čas je rekel Jezus svojim učencem: ■ Vaša ledja naj bodo opasana... Stran 272. -- 11. maja. God sv. Sigismunda, kralja in mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 5, 1—5. ravični bodo stali z veliko srčnostjo... Stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. ''isti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava trta... Stran 251. 12. maja. God sv. Pankracija, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 5, 1—5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo... Stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Jaz sem prava trta... Stran 251. 7 8 11 16 17 18 26 27 God sv. Janeza Nepomučana, mučenika. 355 15. maja. God sv. Izidora, kmeta, spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 5, 7. 8. 11. 16-18. otrpežljivi bodite, bratje, do prihoda Gospo¬ dovega! Glejte, kmet pričakuje dragocenega sadu zemlje in voljno potrpi, dokler ne prejme zgod¬ njega in poznega dežja. Tudi vi torej bodite po¬ trpežljivi in okrepite svoja srca, ker se bliža pri¬ hod Gospodov. Glejte, blagrujemo nje, ki so bili stanovitni. O Jobovi potrpežljivosti ste slišali in konec Gospodov ste videli; Gospod je namreč usmiljen in milostljiv. Spoznavajte torej med seboj svoje grehe in molite drug za drugega, da bote ohra¬ njeni; mnogo namreč premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek, trpljenju podvržen, kakor mi, in je molil iz srca, da bi ne deževalo na zemljo, in ni deževalo tri leta in šest mesecev. In je zopet molil, in nebo je dalo dežja, in zemlja je rodila svoj sad. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava trta... Stran 251. —- 16. maja. God sv. Janeza Nepomučana, mučenika. Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26 — 31. eumnež gleda skoz okno v hišo; razumni človek pa stoji zunaj. Nespamet je za člo- 23* 28 29 30 31 2 3 4 5 6 7 8 9 10 356 God sv. Janeza Nepomučana, mučenika. povejta Janezu, kar sta slišala in Slepci spregledujejo, hromi hodijo, se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, vstajajo in ubogim se evangelj oznanjuje. In blagor njemu, ki se ne po- hujša nad menoj! Ko sta pa odšla, je Je¬ zus začel množicam govoriti o Janezu: Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga maja veter? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, ti, ki nosijo mehka oblačila, so v kraljevih hišah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, še več ko preroka. Zakaj ta je, o katerem je pisano: »Glej, jaz po- veka, poslušati pri vratih, in razumniku se zdi to nesramno. Ustnice nespametnega pripovedujejo neumnosti, besede razumnega pa so pretehtane na tehtnici. Neumneži imajo v ustih svoje srce; mo¬ dri pa imajo svoja usta v srcu. Kadar hudobnež preklinja hudiča, preklinja sam svojo dušo. Pod¬ pihovalec omadežuje svojo dušo, in povsod ga črtijo; in kdor pri njem stanuje, je sovražen. Mol¬ čeči in razumni je v časti. Evangelj sv. Matevža 11, 2—10. n isti čas, ko je slišal Janez v ječi Kristusova dela, je poslal dva svo¬ jih učencev in mu je rekel: Si li ti, ki ima priti, ali naj čakamo drugega? In Jezus je odgovoril in jima je rekel: Poj¬ dita in videla! gobavi mrtvi God Marije device pod imenom: Pomoč kristjanov. 357 sijem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri bo pripravljal tvojo pot pred teboj« 1 . 17. maja. God sv. Jodoka, opata in spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. [Jub (je bil) Bogu in ljudem . . . Stran 275. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. r Fisti čas je rekel Peter Jezusu: Glej, mi 1 smo zapustili vse ... Stran 276. 24. maja. God Marije device pod imenom: Pomoč kristjanov. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14—16. začetku in pred vsem časom sem bila l Ojl ustvarjena in vekomaj ne bom nehala biti; in v svetem bivališču sem služila pred njim. In tako sem utrjena na Sionu in v svetem mestu sem ravno tako povišana, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In ukoreninila sem se med častitim ljud¬ stvom, ki je del mojega Boga in njegov delež; in v družbi svetnikov je moje stanovanje. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. Uisti čas, ko je govoril Jezus množi- i cam, je neka žena izmed množice povzdignila glas in mu je rekla: 1 Mal. 3, 1. 14 15 16 27 358 God sv. Kancijana, mučenika. Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki 28 so te dojile’ On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in jo ohranijo. 25. maja. God sv. Urbana, papeža in mučenika. (O velikonočnem času). Berilo iz bukev Modrosti 5, 1 — 5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo... Stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. HTisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Jaz sem prava trta... Stran 251. (Izvun velikonočnega časa). Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 3 — 7. gratje, blagoslovljen bodi Bog... stran 244. Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Človek, ki se je odprav¬ ljal na tuje ... Stran 265. ■—o- 31. maja. God sv. Kancijana, mučenika. (O velikonočnem času). Berilo iz bukev Modrosti 5, 1 — 5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo... Stran 250. God sv. Kancijana in tovarišev, mučenikov. 359 Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Jaz sem prava trta... Stran 251. (Izvun velikonočnega časa). Berilo iz bukev Modrosti 10, 10 — 14. pravičnega je vodil Gospod .. . stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem : 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. —— - 31. maja. God sv. Kancijana in tovarišev, mučenikov. (O velikonočnem času). Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog. .. stran 252. Evangelj sv. Janeza 15, 5—11. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Jaz sem trta, vi mladike... Stran 252. (Izvun velikonočnega časa). Berilo iz bukev Modrosti 5, 16—10. pravični bodo vekomaj živeli ... Stran 256. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. rpisti čas je šel Jezus z gore... Stran 256. 1 2 3 4 5 6 31 32 33 34 360 God najsvetejšega Srca Jezusovega. ZTiztrLij. Petek po osmini presv. rešnjega Telesa. God najsvetejšega Srca Jezusovega. Berilo iz preroka Izaija 12, 1—6. K |g| S valim te, Gospod, ker si se srdil nad menoj; p a tvoja srditost se je obrnila, in si me po¬ tolažil. Glej, Bog je moj vzveličar, zaupal bom in ne bom se bal. Zakaj moja moč in moja hvala je Gospod in mi je postal v vzveličanjc. Z veseljem bote zajemali vodo iz studencev vzvelicarjevih in bote rekli tisti dan: Hvalite Gospoda in kličite nje¬ govo ime, spominjajte se, da je vzvišeno njegovo ime! Pojte Gospodu, ker je storil veličastne reči; oznanjujte to po vsej zemlji! Radujte se in hvalite prebivalci sionski, ker je velik v vaši sredi Izra¬ elov Sveti! Evangelj sv. Janeza 19, 31—35. isti čas, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostala na križu trupla v soboto — bil je namreč velik tisti sobotni dan — so Judje prosili Pilata, da bi se jim strle kosti, in da bi se sneli. Vo¬ jaki so torej prišli in so prvemu sicer strli kosti in drugemu, ki je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti, temveč eden vojakov je s sulico odprl njegovo stran, in brž je tekla iz nje kri in voda. God sv. Bonifacija, škofa in mučenika. 361 In kateri je videl, je pričal, in njegovo 35 pričevanje je resnično. - — Z l-i-*- J- 2. junija. God sv. Erazma, škofa in mučenika. (O velikonočnem času). Berilo iz bukev Modrosti 5, 1 — 5. pravični bodo stali z veliko srčnostjo ... Stran 250. Evangelj sv. Janeza 15, 1—7. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Jaz sem prava trta... Stran 251. (Izvun velikonočnega časa). Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 12—18. predragi, srečen človek, ki pretrpi. . . stran 243. Evangelj sv. Lukeža 14, 26—33. 'Taisti čas je rekel Jezus množicam: Ako 1 pride kdo k meni... Stran 244. 5. junija. God sv. Bonifacija, škofa in mučenika. Berilo iz bukev Sirahovih 44, 1 — 15. valimo slavne može in naše očake v njih rodu. Veliko slovečega je Gospod storil od začetka v svojem veličastvu. Gospodovali so v svojih deželah, bili so mogočni, z modrostjo ob- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 362 God sv. Primoža, mučenika. darovani možje, in so kot preroki oznanjevali čast prerokov ter so zapovedovali tedanjemu ljudstvu, in so dajali z močjo svoje modrosti ljudstvom naj¬ svetejše nauke. S svojo umetnostjo so iskali glas¬ benih napevov in so skladali pesmi (svetega,) Pisma. Bili so možje, bogati v moči, prizadevali so si za lepoto in so mirno živeli v svojih hišah. Vsi ti so si pridobili slavo pri rodovih svojega ljudstva in so bili hvaljeni v svojih dneh. Njih otroci so za¬ pustili ime, da se pripoveduje o njih hvali. So pa tudi nekateri, ki niso v spominu; izginili so kakor bi jih ne bilo; rojeni so bili, kakor da bi ne bili rojeni, in njih otroci ravno tako kakor oni. Pa oni so možje usmiljenja, njih pobožnost se ni pozabila. Njih premoženje ostane pri njihovem za¬ rodu. Njih vnuki so svet delež, in njih rod je stal v zavezi. Njihovi otroci ostanejo zavoljo njih na. vekomaj; njih rod in njih slava ne mineta. Njih trupla so bila v miru pokopana, in njih ime živi od roda do roda. C) njihovi modrosti naj pripove¬ dujejo ljudstva, in njihovo hvalo naj oznanjuje srenja. Eva n gel j sv. Matevža 5, 1 — 12. Taisti čas, ko je videl Jezus množice, je 1 šel na goro... Stran 261. 9. junija. God sv. Primoža, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod . . . Stran 246. God sv. Antona Paduana, spoznavalca. 363 10. junija. God sv. Marjete, kraljice. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10 — 31. J^do bo našel srčno ženo . .. Stran 283. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. p isti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest . . . Stran 246 9. junija. God sv. Primoža in Felicijana, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 5, 16—20. pravični bodo vekomaj živeli. .. stran 256. Evangelj sv. Matevža 11, 25—30. 'Taisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Za- * hvaljujem te, Oče... Stran 262. 13. junija. God sv. Antona Paduana, spoznavalca. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9—14. pratje, na ogled smo postali svetu. .. Stran 273. 364 God sv. Gervazija in Protazija, mučenikov. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vaša ledja naj bodo opasana... stran 272. —•S—— 15. junija. God sv. Vida, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10 — 14. pravičnega je vodil Gospod ... stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. npisti cas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 15. junija. God sv. Vida, Modesta in Krescencije, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 3, 1 — 8. pravičnih duše so v božji roki. . . Stran 254. Evangelj sv. Lukeža 10, 16—20. HTisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Kdor vas posluša, mene posluša... Stran 263. — — 19. junija. God sv. Gervazija in Protazija, mučenikov. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 4, 13—19. predragi, veselite se, ker se udeležujete Kristu¬ sovega trpljenja ... Stran 249. God sv. Alojzija Gonzaga, spoznavalca. 365 Evangelj sv. Lukeza 6, 17—23. isti čas je šel Jezus z gore... Stran 256. 21. junija. God sv. Alojzija Gonzaga, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8 — 11. grečen mož, ki je bil brez madeža .. . Stran 272. Evangelj sv. Matevža 22, 29—40. isti čas je odgovoril Jezus in je rekel 29 saducejem: Motite se, ker ne umete ne pisem, ne moči božje. Ob vsta- 30 jenju namreč se ne bodo ne ženili, ne mo- žile, temveč bodo kakor angelji božji v nebesih. O vstajenju mrtvih pa, ali niste 31 brali, kar vam je govoril Bog, rekoč: Jaz 32 sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih. In ko so množice to slišale, so se čudile 33 nad njegovim naukom. Ko so pa farizeji 34 slišali, da je pripravil saduceje k molčanju, so se sešli; in eden izmed njih, učenik 35 postave, gaje vprašal, izkušaj e ga: Učenik, 36 katera je velika zapoved v postavi? Jezus mu je rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga, 37 iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli! Ta je naj večja in 38 prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi 39 366 God rojstva sv. Janeza Krstnika. 40 1 2 svojega bližnjega kakor samega sebe! V teh dveh zapovedih je obsežena vsa po¬ stava in preroki. 22. junija. God sv. Ahacija, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod . .. Stran 246. E v angel j sv. Matevža 10, 34—42. r Fisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 22. junija. God sv. Ahacija in tovarišev, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 5, 16—20. pravični bodo vekomaj živeli .. . stran 256. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. 'pisti čas je šel Jezus z gore... Stran 256. -- 24. junija. God rojstva sv. Janeza Krstnika. Berilo iz preroka Izaija 49, 1—3 in 5 — 7. oslušajte, otoki, in pazite, ljudstva iz daljave! Gospod me je poklical od materinega telesa, od materinega telesa se je spomnil mojega imena. In storil je moja usta kakor oster meč, s senco God rojstva sv. Janeza Krstnika. 367 svoje roke me je pokril in me je naredil kakor izbrano puščico; v svojem tulu me je skril. In 3 mi je rekel: Moj hlapec si ti, Izrael, ker v tebi bom poveličan. In sedaj pravi Gospod, ki me je 5 od materinega telesa upodobil sebi v hlapca: Glej, 6 dam te za luč narodom, da boš moje vzveličanje do pokrajine zemlje! Kralji bodo videli in knezi 7 se bodo vzdignili ter molili zavoljo Gospoda, ki je zvest, in zavoljo Iraelovega Svetega, ki te je izvolil. angelj sv. Lukeža 1, 57—68. lizabeti se je dopolnil čas poroda in 57 je rodila sina. In njeni sosedje in 58 sorodniki so slišali, da ji je Gospod izkazal svoje veliko usmiljenje, in so se ž njo vred veselili. In zgodilo se je osmi dan, 59 da so prišli obrezovat dete in so ga ime¬ novali po imenu njegovega očeta Zaharija. In njegova mati je odgovorila in rekla: 60 Tega ne, temveč imenuje se naj Janez. In 61 so ji rekli: Saj ni nikogar v tvojem rodu, kateremu bi bilo tako ime. Pomignili so 62 pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se imenoval. In je zahteval tablico in je za- 63 pisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se odprla 64 njegova usta in njegov jezik, in je izpre- govoril in hvalil Boga. In obšel je strah 65 vse njihove sosede, in po vseh judejskih Ev 66 67 68 10 11 12 13 14 15 God vzveličane Eme, vdove. 368 gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, ki so slišali, so si vzeli k srcu, rekoč: Kaj neki bo iz tega deteta? zakaj roka Gospo¬ dova je bila ž njim. In Zaharija, njegov oče, je bil napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval, rekoč: Hvaljen Gospod, Izra¬ elov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje svoj e mu Ij udstvu! •llKgsillCgOlllcgo ■l|l- 26. junija. God sv. Janeza in Pavla, mučenikov. Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10—15. i so možje usmiljenja, njih pobožnost se ni pozabila. Njih premoženje ostane pri nji¬ hovem zarodu. Njih vnuki so svet delež, in njih rod je stal v zavezi. Njihovi otroci ostanejo zavoljo njih na vekomaj; njih rod in njih slava ne mineta. Njih trupla so bila v miru pokopana, in njih ime živi od roda do roda. O njihovi modrosti naj pripove¬ dujejo ljudstva, in njihovo hvalo naj oznanjuje srenja. Evangelj sv. Luke za 12, 1—8. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Varujte se kvasa farizejev... Stran 264. 27. junija. God vzveličane Eme, vdove. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 5, 3—10. predragi, spoštuj vdove ... stran 284. God vzveličane Eme, vdove. 369 Evangelj sv. Matevža 19, 16—26. isti čas je pristopil nekdo in je rekel Jezusu: Dobri učenik, kaj naj storim dobrega, da dosežem večno življenje? On mu je rekel: Kaj me vprašaš o dobrem? Eden je dober, Bog. Ako pa hočeš iti v življenje, izpolnjuj zapovedi! Reče mu: Ka¬ tere? Jezus pa je rekel: Ne ubijaj, ne pre- šuštuj, ne kradi, ne pričaj po krivem! Spo¬ štuj svojega očeta in svojo mater, in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Mla¬ denič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od svoje mladosti; česa mi je še treba? Jezus mu reče: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih; pa pridi in hodi za menoj ! Ko je pa mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč mnogo premoženja. Jezus pa je rekel svojim učen¬ cem: Resnično vam povem, bogatin pojde težko v nebeško kraljestvo. In zopet vam povem: Lažje je velblodu iti skozi šivan- kino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo. Ko so pa njegovi učenci to slišali, so se silno čudili, rekoč: Kdo se bo torej mogel vzveličati? Jezus pa jih je pogledal in jim rekel: Pri ljudeh je to ne¬ mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 24 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 370 Praznik sv. apostolov Petra in Pavla. 29. junija. Praznik sv. apostolov Petra in Pavla. rilo iz Dejanja apostolov 12, 1—11. isti čas je kralj Herod stegnil roke, da bi preganjal nekatere izmed Cerkve. Umoril je pa Jakoba, Janezovega brata, z mečem. Ko je pa videl, da je to judom po volji, je dal ujeti tudi še Petra. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil torej ujel, ga je poslal v ječo in dal stražiti štirim četvericam vojakov, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zaprt v ječi; Cerkev je pa molila zanj neprenehoma k Bogu. Ko ga je pa Herod hotel postaviti pred ljudstvo, je tisto noč Peter spal med dvema vo¬ jakoma, vklenjen v dve verigi; in varihi so pred vratmi stražili ječo. In glej, angelj Gospodov je pristopil, in svetloba se je zasvetila v ječi; in je udaril Petra v bok in ga je vzbudil, rekoč: Vstani brž! In verige so padle od njegovih rok. Rekel mu je pa angelj: Opaši in obuj se! In je storil tako. In mu je rekel: Ogrni svoj plašč in pojdi za menoj! In je šel vun za njim in ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelju, temveč je menil, da vidi prikazen. Ko sta pa bila odšla mimo prve in druge straže, sta prišla do železnih vrat, ki peljejo v mesto, in ta so se jima sama odprla. In sta šla skozi nje in prišla v neko ulico, in na¬ enkrat je odstopil angelj od njega. In Peter se zave in reče: Sedaj vem res, da je poslal Gospod svojega angelja in me je otel iz Herodove roke in vsega čakanja judovskega ljudstva. Be Spomin sv. apostola Pavla. 371 Evangelj sv. Matevža 16, 13—19. isti čas je prišel Jezus v kraje Ce- 13 zareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli: Ne- 14 kateri, da je Janez krstnik, drugi pa, da je Elija, drugi pa, da je Jeremija ali kateri izmed prerokov. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Simon Peter je od- 15 govoril in rekel: Ti si Kristus, Sin ži- 16 vega Boga! Jezus je pa odgovoril in mu 17 rekel: Blagor tebi, Simon, Jonov sin, ker meso in kri ti nista razodela tega, temveč moj Oče, ki je v nebesih. In jaz rečem 18 tebi: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe 19 nebeškega kraljestva; in karkoli boš za¬ vezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebe¬ sih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 30. junija. Spomin sv. apostola Pavla. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 1, 11 — 20. B aznanim vam, bratje, da evangelj, vam ga oznanjeval, ni od človeka; ki sem jaz ga 24* 11 372 God dragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa. 12 namreč nisem ne prejel, ne se ga naučil od člo- 13 veka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa. Slišali ste namreč o mojem nekdanjem življenju v ju¬ dovstvu, da sem črez mero preganjal Cerkev božjo 14 in jo zatiral, in sem presegal v judovstvu mnogo svojih vrstnikov v svojem rodu in sem bil preveč 15 vnet za svoja očetovska izročila. Ko sc je pa vzvi- delo njemu, ki me je odločil od telesa moje ma¬ tere in me poklical po svoji milosti, da bi razodel 16 po meni svojega Sina, da ga oznanjujem med ne¬ verniki, se nisem kar nič posvetoval z mesom in 17 s krvjo, niti šel v Jeruzalem k tistim, ki so bili pred menoj apostoli; temveč sem šel v Arabijo in 18 sem se zopet vrnil v Damask. Tri leta potem sem šel gori v Jeruzalem obiskat Petra in sem ostal 19 pri njem petnajst dni. Drugih apostolov pa nisem nikogar videl, razen Jakoba, Gospodovega brata. 20 Kar vam pa pišem, glejte, je Bog priča, da ne lažem. Evangelj sv. Matevža 10, 16—22. rpisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Glejte, jaz vas pošljem... stran 321. Ticilij- Prva nedelja meseca julija. God dragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 9, 11—15. jgratje, Kristus je pristopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrot.. . Stran 329. God obiskanja Marije device. 373 Evangelj sv. Janeza 19, 30—35. 'pisti čas, ko je Jezus vzel kisa... stran 329. 2. julija. God obiskanja Marije device. Berilo iz Visoke pesmi Salomonove 2, 8—14. H lej, on pride skakaj e po gorah in preskako- vaje hribe. Moj ljubi je enak srni in mla¬ demu jelenu; glej, on stoji za našo steno, gleda skozi okna in pogleduje skozi mreže. Glej, moj ljubi mi govori : Vstani, hiti, moja prijateljica, moja golobica, moja zala, in pridi! Zima je namreč že minila, dež je jenjal in preminil; cvetlice so se pri¬ kazale v naši deželi, prišel je čas obrezovanja, grličin glas se je zaslišal v naši deželi; smokev je pognala svoje brstje, cvetoči vinogradi so za¬ dišali. Vstani, moja prijateljica, moja zala in pridi! Moja golobica v razpokah skalovja, v votlini ozidja, pokaži mi svoje obličje; naj doni tvoj glas v mojih ušesih; zakaj tvoj glas je sladek in tvoje obličje zalo. angelj sv. Lukeža 1, 39—47. isti čas se je Marija vzdignila in je urno šla v gorovje v mesto na Ju¬ dovem. In je stopila v hišo Zaha- rijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgo¬ dilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdrav Marijin, je poskočilo dete v njenem telesu. Ev 8 9 10 11 12 13 14 39 40 41 374 God sv. Cirila in Metodija, škofov. In Elizabeta je bila napolnjena s Svetim 42 Duhom, in je zaklicala z močnim glasom 43 in rekla: Blagoslovljena si ti med ženami, in blagoslovljen je sad tvojega telesa! In odkod meni to, da pride mati mojega Go- 44 spoda k meni? Zakaj glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava v moja ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu. 45 In blagor tebi, ki si verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je povedano od Gospoda! 46 In Marija je rekla: Moja duša poveličuje 47 Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem vzveličarju! 4. julija. God sv. Udalrika, škofa in spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23—27. jgratje, duhovnikov je postalo več. .. stran 266. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Čujte ... Stran 267. 5. julija. God sv. Cirila in Metodija, škofov. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23—27. JJratje, duhovnikov je postalo več... Stran 266. God sv. Mohorja škofa in Fortunata diakona, mučenikov. 375 Evangelj sv. Lukeža 10, 1—9. 'Pisti čas je izvolil Gospod še drugih dva- 1 insedemdeset... Stran 342. 8. julija. God sv. Elizabete, kraljice, vdove. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10—31. J£do bo našel srčno ženo .. . Stran 283. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. 'Pisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. 8. julija. God sv. škofa Kilijana in tovarišev, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 5, 16—20. pravični bodo vekomaj živeli. .. stran 256. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. pisti je šel Jezus z gore... Stran 256. —d 3 ** - kb* — 12. julija. God sv. Mohorja škofa in Fortunata diakona, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 3, 1—8. pravičnih duše so v božji roki.. . Stran 254. 376 God sv. Aleksija, spoznavalca. 6 7 16. julija. God sv. Marije device Karmelske. Berilo iz bukev Sirah ovili 24, 23—31. |£akor trta sem rodila prijeten duh ... stran 343. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. rpisti čas, ko je govoril Jezus... Stran 357. 15. julija. God sv. Henrika, cesarja, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. grečen mož, ki je bil brez madeža ... Stran 272. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. ^pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vaša ledja naj bodo opasana... Str. 272. 17. julija. God sv. Aleksija, spoznavalca. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Timoteju 6, 6—12. ^‘Easredragi, velik dobiček je pobožnost z zado- voljnostjo. Nič namreč nismo prinesli na ta svet; ni dvoma, da tudi ničesar ne moremo od- Evangelj sv. Lukeža 21, 9—19. pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Kadar bote slišali o vojskah ... Stran 255. God sv. Marjete, device in mučenice. 377 nesti. Ako pa imamo hrane in obleke, bodimo s 8 tem zadovoljni. Kateri namreč hočejo obogateti, 9 padejo v izkušnjavo in v zanko hudičevo in v mnoga nepridna in škodljiva poželenja, ki pogre¬ zajo ljudi v pogubo in pokončanje. Korenina vsega 10 hudega namreč je lakomnost; nekateri, ki so se njej vdali, so zašli od vere in so se zapletli v velike nadloge. Ti pa, o človek božji, beži pred 11 tem, drži se pa pravice, pobožnosti, vere, ljubezni, potrpežljivosti, krotkosti! Bojuj dobri boj vere, 12 poprimi se večnega življenja! Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. Taisti čas je rekel Peter Jezusu: Glej, mi 1 smo zapustili vse... Stran 276. 19. julija. God sv. Vincencija Pavlana, spoznavalca. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9 — 14. Dratje, na ogled smo postali svetu... Stran 273. Evangelj sv. Lukeža 10, 1—9. r pisti čas je izvolil Gospod še drugih dva- 1 insedemdeset... Stran 342. 20. julija. God sv. Marjete, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13 — 17. Q.ospod, moj Bog . . . Stran 278. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 378 God sv. Elija, preroka. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. 'pisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu .. . Stran 278. ^' r &£> rT ' 20. julija. God sv. Elija, preroka. Berilo iz bukev Sirahovih 48, 1 — 10. |*^^lija prerok je vstal kakor ogenj, in njegova OO beseda je gorela kakor bakla. Privedel je lakoto na nje, in število tistih, ki so ga dražili v svoji zavisti, se je zmanjšalo, ker niso mogli pre¬ našati Gospodovih zapovedi. Z Gospodovo besedo je zaprl nebo in je priklical trikrat ogenj z neba. Tako je bil Elija poveličan po svojih čudežih! In kdo se more tako hvaliti kakor ti, ki si z besedo Gospoda Boga otel mrliča iz podzemlja in smrtne oblasti; ki si pahnil kralje v pogubo, in si zlahkoma potrl njih mogočnost, in imenitnike ž njihovega sedeža; ki si slišal na Sinaju sodbo in na Horebu razsodbe strahovanja; ki si mazilil kralje v pokoro in si preroke postavil za svoje naslednike; ki si bil vzet v ognjenem viharju, na vozu z ognjenimi konji; ki si bil določen v hudih časih, da utolažiš Gospodovo jezo, da spraviš očetovo srce s sinom in zopet obnoviš Jakobove rodove. Evangelj sv. Matevža 17, 1—9. TMsti čas vzame Jezus s seboj Petra in 1 Jakoba in Janeza... stran 62. God sv. Jakoba, apostola. 379 21. julija. God sv. Daniela, preroka. Berilo iz preroka Daniela 14, 28—42. 'piste dni so prišli Babilonci pred kralja in so rekli: Daj nam Daniela... stran 118. Evangelj sv. Matevža 24, 15—35. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote videli gnusobo... Stran 240. Vfia 22. julija. God sv. Marije Magdalene, izpokornice. Berilo iz Visoke pesmi Salomonove 3, 2-5 in 8, 6—7. Vstala bom in obhodila mesto ... stran 324. Evangelj sv. Lukeža 7, 36—50. isti čas je nekdo izmed farizejev prosil Jezusa ... Stran 124. 25. julija. God sv. Jakoba, apostola. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9—15. ratje, mislim, da je Bog nas apostole postavil poslednje, odločene v smrt, ker smo postali na ogled svetu, angeljem in ljudem. Mi smo ne¬ umni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi ste slavni, mi pa zani¬ čevani. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas 9 10 11 380 God sv. Krištofa, mučenika. 12 13 14 15 20 21 22 23 25. julija. God sv. Krištofa, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10 — 14. pravičnega je vodil Gospod ... stran 246. bijejo s pestmi, in nimamo stalnega bivališča ter se trudimo in delamo s svojimi rokami; kolnejo nas, in blagoslavljamo, preganjani smo, in prena¬ šamo, preklinjajo nas, in molimo; postali smo kakor smeti tega sveta, vseh izvržek dosedaj. Tega ne pišem, da bi vas sramotil; temveč opominjam vas kot svoje preljube otroke. Ko bi namreč imeli deset tisoč učenikov v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov, ker sem vas jaz rodil po evangelju v Kristusu Jezusu. Evangelj sv. Matevža 20, 20—23. isti čas je pristopila k Jezusu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma in gaje molila in nekaj prosila. On pa ji j e rekel: Kaj hočeš? Pravi mu: Reci, da bota sedela ta moja sina, eden na tvoji desnici in drugi na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Rečeta mu: Moreva. In jima reče: Moj kelih bota sicer pila; se¬ deti pa na moji desnici ali levici ni moje, dati vama, temveč katerim je pripravljeno od mojega Očeta. God sv. Ane, matere Marije device. 381 Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'Pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 26. julija. God sv. Ane, matere Marije device. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10—31. ||wdo bo našel srčno ženo? Njena cena je kakor 10 aa£2al reči iz daljave in od zadnjih pokrajin. Srce 11 njenega moža se zanaša na njo, in ne bo potreboval plena. Ona mu bo izkazovala dobro in ne hudega 12 vse svoje žive dni. Poišče si volne in prediva in 13 dela po spretnosti svojih rok. Ona je kakor trgov- 14 čeva ladja; iz daljave si prinaša kruha. Še po noči 15 vstaja in daje prihodkov svojim domačim in jedil svojim deklam. Ogleda njivo in jo kupi; od 16 pridelka svojih rok zasadi vinograd. Z močjo si 17 prepaše ledja in utrdi svojo roko. Izkusi in vidi, 18 da je dobra njena kupčija; njena luč ne ugasne po noči. Svojo roko izteguje po težkih rečeh, in 19 njeni prsti prijemajo vreteno. Svojo roko odpira 20 ubožcu, in svoje dlani izteguje k siromaku. Ne 21 boji se za svojo hišo snežnega mraza, zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo. Napravlja si 22 odeje; tančica in škrlat je njeno oblačilo. Imeniten 23 je pri vratih njen mož, kadar sedi z deželnimi sta¬ rejšim. Dela tanko platno in prodaja, in pas daje 24 Kananejcu. Moč in lepota je njeno oblačilo, in po- 25 26 27 28 29 30 31 44 45 46 47 48 49 50 51 382 God sv. Ane, matere Marije device. slednji dan se bo smejala. Svoja usta odpira mo¬ drosti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše in ne je kruha brez dela. Njeni otroci vstajajo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Mnogo hčer si je nabralo bogastva; ti si vse presegla. Varljiva je krasota in prazna je lepota; ženo, ki se boji Gospoda, njo bodo hvalili. Dajte ji sadu njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela! Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. isti čas je govoril Jezus svojim učen¬ cem to-le priliko: Nebeško kralje¬ stvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, katerega človek, ki ga najde, skrije in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. Zopet je ne¬ beško kraljestvo podobno kupcu, ki išče dragocenih biserov. Ko je pa našel drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel in ga je kupil. Zopet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ki se vrže v morje in zajme rib vsake vrste. Ko je napolnjena, jo izvlečejo in na bregu sede odberejo dobre v posode, malovredne pa vržejo run. Tako bo ob koncu sveta: Angelji pojdejo in bodo ločili hudobne izsred pravičnih, in jih bodo vrgli v peč ognja; tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse God sv. Joahima, očeta Marije device. 383 to? Rečejo mu: Smo. Reče jim: Zato je 52 vsak pismar, ki je podučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro. 31. julija. God sv. Ignacija, spoznavalca. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 2, 8—10 in 3, 10—12. preljubi, spominjaj se ... stran 247. Evangelj sv. Lukeža 19, 1—9. 'Tisti čas je izvolil Gospod še drugih dva- 1 insedemdeset... stran 342. Nedelja po prazniku vnebovzetja Marije device. God sv. Joahima, očeta Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8 — 11. grečen mož, ki je bil brez madeža . .. Stran 272. Evangelj sv. Matevža 1, 1 — 16. D uk ve rodu Jezusa Kristusa, sina Davi- dovega, sina Abrahamovega... Stran 405. 384 God sv. Alfonza Mar. Lig., škofa in cerkv. učenika. 6 7 48 49 50 51 Nedelja po osmini vnebovzetja Marije device. God prečistega Srca blažene device Marije. BeriloizVisokepesmiSalomonove 8,6—7. H eni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svojo roko; zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor pekel gorečnost, njeni žarki so žarki ognja in plamena. Obilne vode ne morejo pogasiti ljubezni, in reke je ne bodo utopile; naj bi dal človek vse premoženje svoje hiše za lju¬ bezen, kakor za nič bo maral za nje. Evangelj sv. Lukeža 2, 48—51. H glisti čas je Mati Jezusova rekla njemu: S Sin, kaj si nama storil tako? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala! In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta? In ona nista razumela besede, ki jo je jima govoril. In je šel ž njima in je prišel v Nazaret in jima je bil pokoren. In njegova Mati je ohranila vse te besede v svojem srcu. 2. avgusta. God sv. Alfonza Marije Liguorija, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 2, 1 — 7. reljubi, ojači se v milosti, ki je v Kristusu Jezusu, in kar si slišal od mene po mnogih l ® God sv, Štefana, papeža in mučenika. 385 pričah, to izroči vernim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge učiti. Delaj kakor dober vojščak Kristusa 3 Jezusa! Nihče, ki se bojuje za Boga, se ne zapleta 4 v časna opravila, da je po volji tistemu, kateremu se je vdal. Zakaj, tudi kdor se bori na premaganje, 5 ne bo venčan, če se ne bori postavno. Delajoči 6 kmetovalec mora najprej prejeti od sadu. Umej, 7 kar pravim; dal ti bo namreč Gospod v vsem razumnost. Evangelj sv. Lukeža 10, 1—9. rpisti čas je izvolil Gospod še drugih dva- 1 insedemdeset... stran 342. 2. avgusta. God sv. Štefana, papeža in mučenika. Berilo iz Dejanja apostolov 20, 17—21. iste dni je poslal Pavel iz Mileta v Efez in je poklical starejšine cerkve. Ko so prišli k njemu in so bili skupaj, jim je rekel: Vi veste od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, kako sem bil ves čas z vami služeč Gospodu z vso poniž¬ nostjo in s solzami in z izkušnjami, katere so se mi dogodile zavoljo zalezovanja judov; kako ni¬ sem odtegnil nič koristnega, da bi vam ne bil oznanjeval in vas učil očitno in po hišah, pričevaje judom in nevernikom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. Evangelj sv. Matevža 16, 24—27. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ako hoče kdo priti za menoj ... Stran 245. 17 18 19 20 21 25 386 God Marije device Snežnice. 3. avgusta. God najdenja sv. Štefana, prvega mučenika. Berilo iz Dejanja apostolov 6, 8 — 10 in 7, 54—59. 'jpiste dni je Štefan, poln milosti in moči, delal čudeže . . . Stran 12. Evangelj sv. Matevža 23, 34—39. npisti čas je rekel Jezus pismarjem in fa- * rizejem: Glejte, jaz vam pošiljam pre¬ roke ... Stran 13. 4. avgusta. God sv. Dominika, spoznavalca. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . Stran 270. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vaša ledja naj bodo opasana... Stran 272. 5. avgusta. God Marije device Snežnice. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16. začetku in pred vsem časom ... stran 357. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. r J'isti čas, ko je govoril Jezus... Stran 357. God izpremenjenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. 387 5. avgusta. God sv. Ožbalta, spoznavalca. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9 — 14. gratje, na ogled smo postali svetu ... Stran 273. Evangelj sv. Lukeža 12, 32—34. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ne bojte se, majhna čreda... stran 273. 6. avgusta. God izpremenjenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Berilo iz II. lista sv. apostola Petra 1, 16—19. H redragi, nismo se držali izmišljenih povesti, ko smo vam oznanjevali moč in pričujočnost našega Gospoda Jezusa Kristusa, temveč smo bili priče njegovega veličastva. Prejel je namreč od Boga Očeta čast in slavo, ko je prišel nad njega takšen glas od veličajne slave: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopadenje, njega poslušajte! In ta glas, ki je prišel z nebes, smo slišali, ko smo bili ž njim na sveti gori. Imamo pa trdnejšo preroško besedo; in prav storite, ako pazite na njo kakor na svetilnico, ki sveti na temnem kraju, dokler ne prisije dan in ne izide danica v vaših srcih. Evangelj sv. Matevža 17, 1—9. 'Pisti čas vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza... stran 62. 16 17 18 19 25* 388 God sv. Donata, škofa in mučenika. 6. avgusta. God sv. Ksista, papeža in mučenika. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 12—18. predragi, srečen človek, ki pretrpi... stran 243. Evangelj sv. Lukeža 14, 26—33. npisti čas je rekel Jezus množicam: Ako * pride kdo k meni... Stran 244. —- 7. avgusta. God sv. Donata, škofa in mučenika. Berilo iz L lista sv. apostola Petra 5, 1—11. reljubi, starejše, ki so med vami, opominjam, sostarejši in pričevalec Kristusovega trpljenja, pa tudi deležnik veličastva, ki se bo v prihodnje 2 razodelo: Pasite čredo božjo, ki je med vami in jo oskrbujte, ne prisiljeno, temveč prostovoljno 3 po Bogu; ne zavoljo grdega dobička, temveč ra- dovoljno; ne kakor da bi gospodovali nad lastnino 4 (božjo), temveč kakor vzgled črede iz srca. In ko se bo prikazal glavar pastirjev, bote prejeli ne- 5 venljivo krono časti. Enako vi mlajši, bodite podložni starejšim! Vsi pa bodite med seboj po¬ nižnega duha, ker se Bog napuhnjenim ustavlja, 6 ponižnim pa daje milost. Ponižajte se torej pod mogočno roko božjo, da vas poviša ob času 7 obiskanja. Vso svojo skrb položite nanj, ker njemu 8 je skrb za vas! Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš nasprotnik, hodi okoli kakor rjoveč lev in God sv. Afre in tovarišic, mučenic. 389 išče, koga bi požrl. Temu se ustavljajte trdni v veri, vedoč, da so vaši bratje po svetu v ravno 9 tistem trpljenju! Bog vse milosti pa, ki nas je 10 poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trpljenju izpopolnil, utrdil in uko¬ reninil. Njemu bodi čast in gospostvo na veke 11 vekov! Amen. Evangelj sv. Lukeža 22, 24—30. isti čas se je vnel prepir med učenci, 24 kateri izmed njih bi bil večji. Rekel 25 pa jim je: Kralji narodov jim go¬ spodujejo, in kateri imajo oblast črez nje, se imenujejo dobrotniki. Vi pa ne tako; 26 marveč, kdor je večji med vami, bodi ka¬ kor manjši, in prednik kakor služabnik. Kdo namreč je večji, kdor je pri mizi ali 27 kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz sem pa sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, ki ste prebili z menoj v mojih 28 izkušnjavah. In jaz vam pripravim kra- 29 Ijestvo, kakor ga je meni pripravil moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v 30 mojem kraljestvu ter da sedite na sedežih in sodite dvanajstere Izraelove rodove. -- 9. avgusta. God sv. Afre in tovarišic, mučenic. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. 12. pastila te bom, Gospod kralj... Stran 276. 390 God sv. Lavrencija, levita in mučenika. 6 7 8 9 10 24 25 Evangelj sv. Lukeža 15, 1 — 10. 'pisti čas so se približali Jezusu cestni- 1 narji in grešniki... Stran 210. 10. avgusta. God sv. Lavrencija, levita in mučenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 9, 6—10. p^ratje, kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Vsak (naj da), kakor je namenil v svojem srcu, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veselega da¬ rovalca ljubi Bog. Bog pa je mogočen, podeliti vam vsak dar v obilnosti, da imate vsekdar vsega dovolj in ste bogati za vsako dobro delo, kakor je pisano: „Razsipal je, delil je ubogim; njegova pravičnost ostane vekomaj “J On pa, ki daje seme sejalcu, bo dal tudi kruha jesti in bo namnožil vaše seme in dal obilnejšo rast sadovom vaše pravičnosti. angelj sv. Janeza 12, 24—26. isti čas je rekel Jezus svojini učen¬ cem: Resnično, resnično vam po¬ vem, ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; ako pa umrje, rodi mnogo sadu. Kdor ljubi svojo dušo, jo bo izgubil; in kdor sovraži*svojo dušo na tem svetu, jo ohrani za večno Ev 1 Ps. 111, 9. God sv. Radegunde, kraljice. 391 življenje. Ako kdo meni služi, naj hodi za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Ako kdo meni služi, njega bo počastil moj Oče. _ _ -<>> o-_ 11. avgusta. God sv. Filumene, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. 12. pastila te bom, Gospod kralj ... Stran 276. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko; Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. - - 12. avgusta. God sv. Klare, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1 — 2. Pratje, kdor se hvali... stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. 'Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. -— 14. avgusta. God sv. Radegunde, kraljice. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10 — 31. |£do bo našel srčno ženo . .. stran 283. 26 11 12 13 15 16 17 18 19 20 38 39 392 Praznik vnebovzetja Marije device. E v ang el j sv. Matevža 13, 44—52. Taisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. -*•***««•«*»«- 15. avgusta. Praznik vnebovzetja Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11 — 13 in 15—20. .E^^ovsod sem iskala pokoja in sem hotela pre- OŠai l bivati v dediščini Gospodovi. Tedaj je za¬ povedal in mi rekel Stvarnik vseh reči in On, ki me je ustvaril, je počival v mojem šotoru in mi je rekel: V Jakobu prebivaj in v Izraelu imej svoj delež in ukorenini se med mojimi izvoljenci! — In tako sem se utrdila na Sionu in v svetem mestu sem ravno tako počivala in v Jeruzalemu je moja oblast. In ukoreninila sem se med slavnim ljud¬ stvom, ki je del mojega Boga in njegova de¬ diščina; in v družbi svetnikov je moje stanovanje. Kakor cedra na Libanonu sem bila povišana in kakor cipresa na Sionski gori. Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla in kakor zasajena cvet¬ lica v Jerihu; kakor lepa oljika na polju, kakor javor pri vodi ob potih sem visoko zrastla. Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor iz¬ brana mira sem dajala prijeten duh od sebe. Evangelj sv. Lukeža 10, 38—42. isti čas je prišel Jezus v neko vas in neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. In ta je God sv. Helene, cesarice, vdove. 393 imela sestro, po imenu Marija, ki je tudi sede pri Gospodovih nogah poslušala nje¬ govo besedo. Marta pa si je dala mnogo 40 opraviti, da bi mu obilno postregla; ter je pristopila in rekla: Gospod, ali ti ni mar, da me je moja sestra pustila samo streči? Reci ji torej, naj mi pomaga! Gospod pa 41 je odgovoril in ji rekel: Marta, Marta, skrbna si in se trudiš za mnogo reči. Toda le eno je potrebno: Marija je izvo- 42 lila najboljši del, ki ji ne bo odvzet. -- 16. avgusta. God sv. Roka, spoznavalca. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 4, 9—14. Dratje, na ogled smo postali svetu. . . Stran 273. Evangelj sv. Lukeža 19, 12—26. ^Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo ... Stran 274. -- 18. avgusta. God sv. Helene, cesarice, vdove. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10—31. kdo bo našel srčno ženo ... Stran 283. 394 God sv. Ludovika Tolozanskega, škofa. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. 'T , isti čas je govoril Jezus svojim učencem * to4e priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu ... Stran 278. 18. avgusta. God sv. Agapita, mučenika. Berilo iz I. lista sv. apostola Petra 4, 13—19. predragi, veselite Se . . . Stran 249. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 19. avgusta. God sv. Ludovika Tolozanskega, škofa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23 — 27. gratje, duhovnikov je postalo več ... stran 266. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Čujte ... Stran 267. God sv. Jerneja, apostola. 395 20. avgusta. God sv. Bernarda, opata in cerkvenega učenika. Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6—14. pravični bo dal svoje srce .. . Stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. isti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje . . . Stran 271. -- 24. avgusta. God sv. Jerneja, apostola. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 12, 27—31. ratje, vi ste telo Kristusovo in udje med seboj. In nekatere si je postavil Bog v Cerkvi, prvič za apostole, drugič za preroke, tretjič za učenike, potem (si je postavil) moči, zatem dari ozdravljanja, pomaganja, vladanja, mnogotere jezike, razlaganje govorov. So li mar vsi apostoli? ali vsi preroki? ali vsi učeniki? ali vsi moči? ali imajo vsi dar ozdravljanja? ali vsi govorijo jezike? ali vsi razlagajo? Hrepenite pa po boljših darovih! 27 28 29 30 31 Evangelj sv. Lukeža 6, 12—19. isti čas je šel Jezus na goro molit in je prenočil v molitvi božji. In ko se je zdanilo, je poklical svoje 12 13 učence, in jih je izvolil izmed njih dvanajst 396 God sv. Ludovika, kralja, spoznavalca. 14 —katere je imenoval tudi apostole—Simona, kateremu je dal priimek Peter, in Andreja, njegovega brata, Jakoba in Janeza, Filipa in 15 Jerneja, Matevža in Tomaža, Jakoba Alfe- jevega in Simona, ki se imenuje gorečnik, 16 in Juda Jakobovega in Judeža Iškarjota, ki 17 je bil izdajalec. In je šel doli ž njimi in je stal na ravnem polju, in množica njegovih učencev in zelo mnogo ljudi iz vse Judeje in iz Jeruzalema in od primorja in od Tira 18 in Sidona, ki so bili prišli, da bi ga po¬ slušali in bi bili ozdravljeni od svojih bo¬ lezni. In katere so nadlegovali nečisti du- 19 ho vi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je izkušala dotakniti, ker je moč iz¬ hajala iz njega in je vse ozdravljala. 25. avgusta. God sv. Ludovika, kralja, spoznavalca. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod ... Stran 246. Evangelj sv. Lukeža 19, 12—26. 'Thsti čas je govoril Jezus svojim učen- 1 ceni to-le priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo... stran 274. 26. avgusta. God sv. Konstancija, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod ... Stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem : 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 28. avgusta. God sv. Avguština, škofa in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom . . . stran 270.. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Vi ste sol zemlje ... Stran 271. 29. avgusta. God obglavljenja sv. Janeza krstnika. Berilo iz preroka Jeremija 1, 17—19. isti dni mi je govoril Gospod, rekoč: Opaši 17 svoja ledja in vstani in govori Judu vse, kar ti velevam. Ne boj se jih; storil bom namreč, da se ne boš bal njihovega obličja. Jaz sem te 18 namreč danes postavil za trdno mesto in za železen God obglavljenja sv. Janeza krstnika. 397 398 God obglavljenja sv. Janeza krstnika. 19 17 18 19 20 21 22 23 24 25 steber in za bronast zid zoper vso deželo, zoper kralje v Judu in njegove glavarje in duhovnike in ljudstvo v deželi. In se bodo bojevali zoper tebe, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, govori Gospod, da te rešim. Evangelj sv. Marka 6, 17—29. isti čas je poslal Herod in je ujel Janeza in ga je vklenil v ječi za¬ voljo Herodije, žene svojega brata Filipa, ker jo je bil vzel za ženo. Janez je namreč rekel Herodu: Ne smeš imeti žene svojega brata. Herodija ga je pa zalezo¬ vala in ga je hotela umoriti, pa ni mogla. Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož; in ga je varoval in je storil mnogo, kakor je slišal od njega, in ga je rad poslušal. Ko je bil pa prišel priložen dan, je Herod ob svojem rojstnem godu napravil večerjo knezom, vojvodom in prvakom galilejskim. In ko je bila vstopila hči Herodijina in je plesala ter ugajala Herodu in gostom, je rekel kralj deklici: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal! In ji je prisegel: Karkoli boš prosila, ti bom dal, četudi polovico svojega kraljestva. In je šla vun in je rekla svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo Janeza krstnika. In ko je stopila Praznik sv. Angeljev varihov. 399 takoj urno pred kralja, je prosila rekoč: Hočem, da mi daš pri tej priči v skledi glavo Janeza krstnika. In kralj se je raz- 26 žalostil; pa zavoljo prisege in zavoljo go¬ stov je ni hotel užaliti; temveč je poslal 27 biriča in velel prinesti njegovo glavo v skledi. In ga je obglavil v ječi; in je pri- 28 nesel njegovo glavo v skledi ter jo je dal deklici; deklica pa jo je dala svoji materi. Ko so to slišali njegovi učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo in so ga položili v grob. —I — 30. avgusta. God sv. Roze Limanske, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17—18 in 11, 1—2. gratje, kdor se hvali . . . stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. TUsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. September. Prva nedelja meseca septembra. Praznik sv. Angeljev varihov. Berilo iz II. bukev Mozesovih 23, 20—23. o govori Gospod Bog: Glej, jaz pošljem svo¬ jega angelja, da hodi pred teboj in te varuje 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 400 Praznik sv. Angeljev varihov. na potu in te pripelje v kraj, katerega sem pri¬ pravil. Glej nanj in poslušaj njegov glas in nikar ga ne zaničuj, ker ne bo prizanesel, kadar gre¬ šiš, in moje ime je v njem! Ako poslušaš njegov glas in storiš vse, kar rečem, bom sovražnik tvo¬ jim sovražnikom in jih bom tepel, ki tepejo tebe. In moj angelj pojde pred teboj. Evangelj sv. Matevža 18, 1 — 10. isti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kdo, misliš, je večji v ne¬ beškem kraljestvu? In Jezus je po¬ klical otroka in ga je postavil v sredo med nje in je rekel: Resnično vam povem, ako se ne izpreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne poj dete v nebeško kra¬ ljestvo. Kdorkoli se torej poniža kakor ta otrok, tisti je večji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa po- hujša katerega teh malih, ki v mene veru¬ jejo, temu bi bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo po¬ hujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku, po katerem pride pohujšanje. Ako te pa tvoja roka ali tvoja noga pohujša, odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je, hromemu ali kruljavemu God sv. Imena Marijinega. 401 iti v življenje, kakor imeti dve roki ali dve nogi, pa vrženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša, izderi ga in 9 vrzi od sebe; bolje ti je, z enim očesom iti v življenje, kakor imeti dve očesi in vrženemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da 10 ne zaničujete katerega teh malih! Povem vam namreč, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. Nedelja v osmini praznika rojstva Marije device. God sv. Imena Marijinega. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23—31. akor trta sem rodila prijeten duh; in moj 23 cvet je častitljiv in pošten sad. Jaz sem 24 mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in sve¬ tega upanja. V meni je vsa milost življenja in 25 resnice, v meni je vse upanje življenja in kreposti. Pridite k meni vsi, kateri me želite, in nasitite se 26 mojega sadu; zakaj moj duh je slajši ko med, in 27 moja dediščina nad med in satovje. Moj spomin 28 ostane vselej in vekomaj. Kateri mene uživajo, so 29 še lačni, in kateri mene pijejo, jih še žeja. Kdor 30 mene posluša, ne bo osramočen, in kateri delajo v meni, ne grešijo. Kateri mene proslavljajo, bodo 31 imeli večno življenje. 26 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 402 God sv. Imena Marijinega. angelj sv. Lukeža 1, 26—38. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami! Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spočela boš v svojem telesu in ro¬ dila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus! Ta bo velik in Sin Naj višjega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Ja¬ kobovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker ne spoznam moža? In angelj je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Naj višjega te bo obsenčila; in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. In glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spo¬ čela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti njej, kije imenovana nerodovitna; Ev ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Ma¬ rija pa je rekla: Glej, dekla sem Gospo- 38 dova, zgodi se mi po tvoji besedi! 1. septembra. God sv. Egidija, opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 —6. ljub (je bil) Bogu in ljudem . . . stran 275. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. 'Tisti čas je rekel Peter Jezusu: Glej, mi smo zapustili vse ... Stran 276. 2. septembra. God sv. Štefana, kralja, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. prečen mož, ki je bil brez madeža . .. Stran 272. Tretja nedelja meseca septembra. God sedem žalosti Marije device. Berilo iz Juditinih bukev 13, 22—27. gospod te je blagoslovil. . . Stran 330. Evangelj sv. Janeza 19, 25—27. 'Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega * njegova Mati... stran 330. God sv. Štefana, kralja, spoznavalca. 403 26* 404 Praznik rojstva Marije device. Evangelj sv. Lukeža 19, 12—26. rpisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo ... Stran 274. 4. septembra. God sv. Rozalije, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17—18 in 11, 1 — 2. jgratje, kdor se hvali. .. Stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. rpisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. —— 8. septembra. 22 23 24 25 26 27 28 Praznik rojstva Marije device. Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22 — 35. F^^ospod me je imel v lasti v začetku svojih kB&O potov, preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postavljena in izdavna, preden je bila zemlja. Ni še bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; tudi studenci vod še niso izvirali, tudi gore s svojo silno težo še niso stale; preden so bili hribi, sem se rodila jaz; ni še bil naredil zemlje ne rek ne tečajev zemskega kroga. Ko je narejal nebesa, sem bila zraven; ko je s stanovitno postavo in z okrogom ograjal brezna; ko je Praznik rojstva Marije device. 405 zgoraj utrjeval ozračje in je tehtal studence vod; ko je stavil meje krog morja in dajal vodam po¬ stavo, da ne prestopajo svojih bregov; ko je po- kladal zemlji dno, sem bila pri njem in vse ž njim ravnala ter sem se veselila vsak dan in sem se ves čas pred njim igrala, sem se igrala na krogu zemlje in moje veselje je, bivati s človeškimi otroki. Sedaj torej, otroci, poslušajte me: Blagor njim, ki ohranijo moja pota! Poslušajte nauk in bodite modri in nikar ga ne zametujte! Blagor človeku, ki mene posluša in čuje pri mojih vratih vsak dan ter pazi na me pri podbojih mojih duri! Kdor najde mene, najde življenje in prejme vzveličanje od Gospoda. Evangelj sv. Matevža 1, 1 — 16. ukve rodu Jezusa Kristusa, sina Da¬ vidovega, sina Abrahamovega. Abra¬ ham je rodil Izaka; Izak je pa rodil Jakoba; Jakob je pa rodil Juda in njegove brate. Juda je pa rodil Faresa in Žara s Tamaro; Fares je pa rodil Esrona; Esron je pa rodil Arama. Aram je pa rodil Ami- nadaba; Aminadab je pa rodil Naasona; Naason je pa rodil Salmona. Salmon je pa rodil Booza z Rahabo; Booz je pa rodil Obeda z Ruto; Obed je pa rodil Jeseja; Jese je pa rodil Davida kralja. David kralj je pa rodil Salomona ž njo, kije bila Uri- jeva. Salomon je pa rodil Roboama; Ro- 29 30 31 32 33 34 35 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 5 6 7 406 God povišanja sv. Križa. boam je pa rodil Abija; Abija je pa rodil Asa. Asa je pa rodil Jozafata; Jozafat je pa rodil Jorama; Joram je pa rodil Ozija; Ozija je pa rodil Joatama; Joatam je pa rodil Ahaza; Ahaz je pa rodil Ezekija. Eze- kija je pa rodil Manaseja; Manase je pa rodil Amona; Amon je pa rodil jozija. jo- zija je pa rodil Jehonija in njegove brate ob babilonskem preseljevanju. In po ba¬ bilonskem preseljevanju je Jehonija rodil Salatiela, Salatiel je pa rodil Zorobabela. Zorobabel je pa rodil Abiuda. Abiud je pa rodil Eliakima. Eliakim je pa rodil Azorja. Azor je pa rodil Sadoka; Sadok je pa rodil Ahima, Ahim je pa rodil Eliuda. Eliud je pa rodil Eleazarja; Eleazar je pa rodil Ma- tana; Matan je pa rodil Jakoba. Jakob je pa rodil Jožefa, moža Marije, iz katere je rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. 14. septembra. God povišanja sv. Križa. Berilo iz lista sv. apostola Pavla F i I i p 1 j a n o m 2, 5—11. ratje, to mislite v sebi, kar (je mislil) Kri¬ stus Jezus, kateri, ko je bil v božji podobi, ni imel za plen biti Bogu enak, marveč je sam sebe uničil in je vzel na se podobo hlapca, je God sv. Lamberta, škofa in mučenika. 407 postal enak ljudem in bil po zunanjem videti ko človek. Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do 8 smrti, smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog po- 9 višal in mu je dal ime, katero je nad vsa imena; (tu se poklekne) da se v imenu Jezusovem klanja 10 vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in izpričuje vsak jezik, da je Gospod 11 Jezus Kristus v slavi Boga Očeta. Evangelj sv. Janeza 12, 31—36. isti čas je rekel Jezus judovskim 31 množicam: Sedaj je sodba sveta; sedaj bo izvržen vojvoda tega sveta. In jaz, ko bom povišan od zemlje, bom 32 vse potegnil k sebi. (To pa je rekel, da 33 je naznanil, kakšne smrti bo umrl). Mno- 34 žica mu je odgovorila: Slišali smo iz po¬ stave, da Kristus ostane vekomaj; in kako praviš ti: Sin človekov mora biti povišan ? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je 35 tedaj rekel: Se malo časa je luč med vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne obide tema; in kdor hodi v temi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, verujte v luč, da 36 bote otroci luči! 17. septembra. God sv. Lamberta, škofa in mučenika. Berilo iz lista sv. apostola Jakoba 1, 12—18. predragi, srečen človek, ki pretrpi... Stran 243. 408 God sv. Konstancije, device in mučenice. Evangelj sv. Lukeža 14, 26—33. rpisti čas je rekel Jezus množicam: Ako a pride kdo k meni... Stran 244. 17. septembra. God ran sv. Frančiška Asiškega, spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 6, 14—18. ratje, mene pa Bog varuj, da bi se hvalil s čim drugim, kakor s križem našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, po katerem je svet meni 15 križan in jaz svetu. V Kristusu Jezusu namreč nič ne velja ne obreza ne neobreza, temveč nova 16 stvar. In katerikoli se ravnajo po tem navodilu, mir in milost nad njimi in nad Izraelom božjim. 17 Sicer mi pa nihče ne bodi nadležen, ker nosim znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. 18 Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen. Evangelj sv. Matevža 16, 24—27. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ako hoče kdo priti za menoj... Stran 245. 19. septembra. God sv. Konstancije, device in mučenice. Berilo iz bukev Sir ah o vi h 51, 1—8. 12. pastila te bom, Gospod kralj... Stran 276. God sv. Matevža, apostola in evangelista. 409 Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. pisti čas je govoril Jezus svojim učen- * cem to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo podobno deseterim devicam... Stran 277. 21. septembra. God sv. Matevža, apostola in evangelista. Berilo iz preroka Ezehiela 1, 10—14. odoba obrazov četverih živali je bila: obraz človeka in obraz leva ob desnici njih štirih, obraz vola pa ob levici njih štirih in obraz orla zgoraj njih štirih. Njihovi obrazi (so bili obrnjeni) in njihove peruti so bile razprostrte navzgor; dve peruti vsakatere sta se stikali, dve pa sta pokri¬ vali njihova telesa. In njih vsaka je šla pred svo¬ jim obrazom; kamor jih je gnal duh, tja so šle in se niso obračale, kadar so šle. In podoba živali je bila videti kakor žar gorečega oglja in je bila videti kakor svetilnice. V sredi živali je bila videti semtcrtja švigajoča svetloba ognja, in blisk je švi¬ gal iz ognja. In živali so šle naprej in nazaj kakor švigajoči blisk. Evangelj sv. Matevža 9, 9—13. isti čas je videl Jezus sedeti ob mit¬ nici človeka, Matevža po imenu, in mu je rekel: Hodi za menoj! In je vstal in šel za njim. In pri godilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej, je prišlo mnogo cestninarjev in grešnikov, in so sedli k jedi 10 11 12 13 14 9 10 410 God sv. Mavricija in tovarišev, mučenikov. 11 z Jezusom in njegovimi učenci. In ko so farizeji to videli, so rekli njegovim učen¬ cem: Zakaj je vaš učenik s cestninarji in z 12 grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, temveč bolnim. 13 Pojdite pa in učite se, kaj je to: Usmi¬ ljenje hočem in ne daru. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temveč grešnike. 22. septembra. God sv. Mavricija, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10 14. pravičnega je vodil Gospod .. . stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 22. septembra. God sv. Mavricija in tovarišev, mučenikov. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 7, 13—17. 'J'iste dni je izpregovoril. .. Stran 261. Evangelj sv. Lukeža 21, 9—19. r Fisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Kadar bote slišali o vojskah ... Stran 255. God sv. Kozina in Damijana, mučenikov. 411 24. septembra. God Marije device, resnice jetnikov. (B. M. V. de Mercede). Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14—16. začetku in pred vsem časom ... Stran 357. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. r pisti čas, ko je govoril Jezus... Stran 357. 27. septembra. God sv. Kozma in Damijana, mučenikov. Berilo iz bukev Modrosti 5, 16—20. pravični bodo vekomaj živeli.. . Stran 256. Evangelj sv. Lukeža 6, 17—23. rpisti čas je šel Jezus z gore... Stran 256. 25. septembra. God sv. Notburge, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10. 17 — 18 in 11, 1 — 2. gratje, kdor se hvali... stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. TMsti čas je govoril Jezus svojim učen- * cem to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo podobno deseterim devicam... stran 277. 412 God sv. Mihaela, nadangelja. 1 2 3 4 5 1 2 28. septembra. God sv. Venceslaja, kralja in mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod. .. stran 246. Evangelj sv. Matevža 16, 24—27. 'JMsti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ako hoče kdo priti za menoj ... Stran 245. 29. septembra. God sv. Mihaela, nadangelja. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 1, 1 — 5. iste dni je pokazal Bog, kar se mora skoraj zgoditi, govoreč po svojem angelju svojemu služabniku Janezu, ki je dajal pričevanje Besedi božji in pričevanje o Jezusu Kristusu, karkoli je videl. Blagor mu, kdor bere in posluša besede tega prerokovanja in dopolnjuje, kar je pisano v njem; zakaj čas je blizu. Janez sedmerim cerkvam, ki so v Aziji. Milost in mir vam bodi od njega, kateri je in kateri je bil in kateri bo prišel; in od sedmerih duhov, ki so pred njegovim presto¬ lom; in od Jezusa Kristusa, ki je zvest pričevalec, prvorojenec iz mrtvih in glavar kraljev zemlje, ki nas je ljubil in nas opral naših grehov v svoji krvi. Evangelj sv. Matevža 18, 1 — 10. H listi čas so pristopili učenci k Jezusu, । rekoč: Kdo, misliš, je večji v ne- 1 beškem kraljestvu? In Jezus je po- God sv. Mihaela, nadangelja. 413 klical otroka in ga je postavil v sredo med nje in je rekel: Resnično vam povem, ako 3 se ne izpreobrnete in ne postanete, kakor otroci, ne poj dete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se torej poniža, kakor ta otrok, 4 tisti je večji v nebeškem kraljestvu. In kdor 5 sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša 6 katerega teh malih, ki v mene verujejo, temu bi bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globo¬ čino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! 7 Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje tistemu človeku, po katerem pride pohuj¬ šanje! Ako te pa pohujša tvoja roka ali 8 tvoja noga, odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali kruljavemu priti v življenje, kakor imeti dve roki ali dve nogi, pa vrženemu biti v večni ogenj. In 9 ako te pohujša tvoje oko, izderi ga in vrzi od sebe; bolje ti je, z enim očesom priti v življenje, kakor imeti dve očesi in vrže¬ nemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne 10 zaničujete katerega teh malih! Povem vam namreč, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v ne¬ besih. 414 Praznik sv. rožnega venca Marije device. 30. septembra. God sv. Jeronima, duhovnika in cerkvenega učenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Timoteju 4, 1 — 8. preljubi, rotim te pred Bogom ... Stran 270. Evangelj sv. Matevža 5, 13—19. pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vi ste sol zemlje... Stran 271. Olrto"ber. Prva nedelja meseca oktobra. Praznik sv. rožnega venca Marije device. 22 23 24 32 33 34 35 Berilo iz bukev Pregovorov 8, 22—24. 32—35. H ospod me je imel v lasti v začetku svojih potov, preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postavljena in izdavna, preden je bila zemlja. Ni še bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta. — Sedaj torej, otroci, poslušajte me: Blagor njim, ki ohranijo moja pota! Poslušajte nauk in bodite modri in nikar ga ne zametujte! Blagor človeku, ki mene posluša in čuje pri mojih vratih vsak dan in pazi na me pri podbojih mojih duri! Kdor najde mene, najde življenje in prejme vzveličanje od Gospoda. Praznik sv. rožnega venca Marije device. 415 E v angel j sv. Lukeža 1, 26—38. isti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej in je rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blago¬ slovljena si med ženami’ Ko je pa to sli¬ šala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu! Glej, spočela boš v svojem telesu in ro¬ dila Sina in imenuj njegovo ime Jezus! Ta bo velik in Sin Naj višjega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, nje¬ govega očeta, in bo kraljeval v hiši Jako¬ bovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker ne spoznam moža? In angelj je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Naj višjega te bo obsenčila; in zato bo Sveto, ki bo ro¬ jeno iz tebe, imenovano Sin božji. In glej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti njej, ki je imenovana nerodovitna, 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 416 God sv. Birgite, vdove. 4. ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. 38 Marija pa je rekla: Glej, dekla sem Gospo¬ dova, zgodi se mi po tvoji besedi! Tretja nedelja meseca oktobra. Obletnica posvečenja vseh cerkev. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 21, 2—5. r J'iste dni sem jaz Janez videl... stran 285. Evangelj sv. Lukeža 19, 1 — 10. Taisti čas je Jezus prišel in hodil po Je¬ rihu ... Stran 285. oktobra. God sv. Frančiška Asiškega, spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Galačanom 6, 14—18. gratje, mene pa Bog varuj ... stran 408. Evangelj sv. Matevža 11, 25—30. TMsti čas je Jezus odgovoril in rekel: Za- 1 hvaljujem te... Stran 262, -o.Q-C§D-0-o- 8. oktobra. God sv. Birgite, vdove. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Timoteju 5, 3 — 10. predragi, spoštuj vdove ... Stran 284. God sv. Eduarda, kralja, spoznavalca. 417 Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. 'Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu . . . Stran 278. -cg, - 12. oktobra. God sv. Maksimilijana, škofa in mučenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 3—7. pratje, blagoslovljen bodi Bog . . . stran 244. Evangelj sv. Lukeža 14, 26—33. 'Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako 1 pride kdo k meni... stran 244. -- 13. oktobra. God sv. Kolomana, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10—14. pravičnega je vodil Gospod ... stran 246. Evangelj sv. Matevža 10, 34—42. 'Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest... Stran 246. 13. oktobra. God sv. Eduarda, kralja, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Qrečen mož, ki je bil brez madeža... Stran 272. 27 418 God sv. Lukeža, evangelista. Evangelj sv. Lukeža 12, 35—40. 'pisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Vaša ledja naj bodo opasana... Str. 272. 15. oktobra. 16 17 God sv. Terezije, device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1 — 2. gratje, kdor se hvali . . . stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. TNsti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. 16. oktobra. God sv. Gala, opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. jub (je bil) Bogu in ljudem .. . Stran 275. Evangelj sv. Matevža 19, 27—29. ''isti čas je rekel Peter Jezusu: Glej, mi smo zapustili vse ... Stran 276. 18. oktobra. God sv. Lukeža, evangelista. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 8, 16—24. ratje, hvala Bogu, ki je dal ravno tisto skrb¬ nost za vas Titu v srce. Zakaj naročilo j e God sv. Uršule in tovarišic, devic in mučenic. 419 sicer prejel, ker je bil pa bolj skrben, je svoje volje šel k vam. Poslali smo ž njim tudi brata, 18 čigar hvala je v evangelju po vseh cerkvah; pa 19 ne samo to, temveč je on tudi od cerkev odločen za tovariša našega potovanja za to bogoljubno delo, ki ga oskrbujemo v slavo Gospodovo in po naši razsodbi, ogibajoč se tega, da bi nas kdo grajal 20 zavoljo te obilnosti, ki jo delimo. Skrbimo namreč 21 za dobro, ne le pred Bogom, temveč tudi pred ljudmi. Poslali smo pa ž njima tudi svojega brata, 22 katerega smo mnogokrat izkusili v mnogoterih rečeh, da je skrben, sedaj pa mnogo skrbnejši v velikem zaupanju do vas. Kar se pa tiče Tita, je 23 moj tovariš in pomagalec med vami, in naši bratje so apostoli cerkev in čast Kristusova. Dajte jim torej vpričo cerkev dokaz svoje ljubezni in naše 24 hvale zavoljo vas! Evangelj sv. Lukeža 10, 1—9. 'Tisti čas je izvolil Gospod še drugih dva 1 in sedemdeset .. stran 342. -— ' »♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦——- 21. oktobra. God sv. Uršule in tovarišic, devic in mučenic. Berilo iz I. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 7, 25—34. gretje, o devicah nimam Gospodove zapovedi, dajem pa svet . . . Stran 280. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. 'Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam . . . Stran 277. 27» 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 2 3 420 God sv. Rafaela, nadangelja. 24. oktobra. God sv. Rafaela, nadangelja. Berilo iz bukev Tobijevih 12, 7—15. g|®|iste dni je govoril angelj Rafael Tobiju : SS Skrivnost kraljevo prikrivati je dobro, božja dela pa razodevati in hvaliti je častno. Boljša je molitev s postom in z miloščino, ko spravljati zaklade zlata, ker miloščina rešuje smrti in ona je, ki izbrisuje grehe in pomaga najti milost in večno življenje. Kateri pa delajo greh in hudobijo, so sovražniki svoje duše. Razodenem vama torej resnico in ne bom vama prikrival skrivnosti. Kadar si s solzami molil in si pokopaval mrliče, ter si puščal svoje kosilo in si mrliče po dnevu skrival v svoji hiši, po noči pa pokopaval, sem jaz tvojo molitev nosil pred Gospoda. In ker si bil prijeten Bogu, je bilo treba, da te je potrdila izkušnja. In sedaj me je poslal Gospod ozdravit tebe in Saro, ženo tvojega sina, rešit hudega duha; jaz sem namreč angelj Rafael, eden izmed sedmerih, ki stojimo pred Gospodom. E v angelj sv. Janeza 5, 1—4. isti čas je bil judovski praznik, Jezus je šel gori v Jeruzalem. Jeruzalemu pa je ovčja kopel, ki in V se hebrejski imenuje Betzajda in ima pet lop- V teh je ležala velika množica bolnikov, slepih, kruljavih, suhoudnih, kateri so Ča¬ kali gibanja vode. Angelj Gospodov je God sv. Simona in Juda (Tadeja), apostolov. 421 namreč prišel ob časih v kopel, in voda se je začela gibati. In kdor je po gibanju vode 4 stopil prvi v kopel, je ozdravel, kakršno¬ koli bolezen je imel. —'|i'in 28. oktobra. God sv. Simona in Juda (Tadeja), apostolov. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Efežanom 4, 7—13. ratje, vsakemu izmed nas je dana milost po 7 meri daru Kristusovega. Zato pravi (Pismo): 8 kvišku in je peljal ujete jetnike; dal je darove ljudem. Da je pa šel gori, kaj je to drugega, kakor 9 da je prej tudi doli šel v spodnje kraje zemlje? Isti, ki je šel doli, je šel tudi gori nad vsa nebesa, 10 da bi vse izpolnil. In on je postavil nekatere za 11 apostole, druge pa za preroke, druge pa za evange¬ liste, druge pa za pastirje in učenike v izpopol¬ nitev svetih za opravljanje službe, v stavbo telesa 12 Kristusovega; dokler dospemo vsi do edinosti 13 vere in spoznanja Sina božjega, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove. Evangelj sv. Janeza 15, 17—25. isti čas je rekel Jezus svojim učen- 17 cem: To vam zapovem, da se lju¬ bite med seboj. Ako vas svet so- 18 vraži, vedite, da je mene prej sovražil, ko vas. Ko bi bili od sveta, bi svet ljubil, 19 kar je njegovo; ker niste od sveta, temveč Sel jc 422 God sv. Bolfanka, škofa in spoznavalca. sem vas jaz odbral od sveta, zato vas svet 20 sovraži. Spominjajte se besede, ki sem vam jo jaz govoril: Hlapec ni večji od svojega gospodarja. Ako so mene prega¬ njali, bodo preganjali tudi vas; ako so mojo besedo izpolnjevali, bodo izpolnjevali tudi 21 vašo. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker ne poznajo njega, ki 22 me je poslal. Ko bi ne bil prišel in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli greha; sedaj pa 23 nimajo izgovora za svoj greh. Kdor mene 24 sovraži, sovraži tudi mojega Očeta. Ako bi ne bil storil med njimi del, katerih nihče drug ni storil, bi ne imeli greha; sedaj so (jih) pa videli in (vendar) sovražijo 25 mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni beseda, ki je zapisana v njihovi postavi: Sovražili so me brez vzroka. 31. oktobra. God sv. Bolfanka, škofa in spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23 — 27. J^ratje, duhovnikov je postalo več. .. stran 266. E v ang el j sv. Matevža 24, 42—47. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Čujte ... Stran 267. —c8 >| l | 4b$- Praznik vseh Svetnikov. 423 ZtST o^reasn-Toer- Druga nedelja meseca novembra. Praznik varstva Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14—16. začetku in pred vsem časom sem bila ustvar¬ jena . . . Stran 357. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. 'pisti čas, ko je govoril Jezus... Stran 357. 1. novembra. Praznik vseh Svetnikov. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apo¬ stola Janeza 7, 2 — 12. iste dni, glejte, sem jaz Janez videl priti od 2 ilOS' solnčnega vzhoda drugega angelja, ki je imel znamenje živega Boga ; in je vpil z močnim glasom četverim angeljem, katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne škodujte zemlji in 3 morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznamenujemo hlapcev našega Boga na njih čelih. In sem slišal 4 število zaznamenovanih; sto štiri in štirideset tisoč je bilo zaznamenovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. Iz roda Judovega dvanajst tisoč zazname- 5 novanih, iz roda Rubenovega dvanajst tisoč za¬ znamenovanih, iz roda Gadovega dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Aserjevega dvanajst 6 tisoč zaznamenovanih, iz roda Neftalijevega dva¬ najst tisoč zaznamenovanih, iz roda Manasejevega 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 424 Praznik vseh Svetnikov. dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Simeono¬ vega dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Le- vijevega dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Isaharjevega dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Zabulonovega dvanajst tisoč zaznamenovanih, iz roda Jožefovega dvanajst tisoč zaznamenova¬ nih, iz roda Benjaminovega dvanajst tisoč zaznamenovanih. Potem sem videl veliko mno¬ žico, katere nihče ni mogel prešteti, iz vseh naro¬ dov in rodov in ljudstev in jezikov stati pred prestolom in pred Jagnjetom; bili so oblečeni v bela oblačila in palmove veje so bile v njih rokah. In so klicali z močnim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu! In vsi angelji so stali krog prestola in starejšinov in četverih živali; in so padli pred prestolom na svoja obličja in so molili Boga, rekoč: Amen! Hvala in slava in modrost in zahvala, čast in oblast in moč bodi našemu Bogu na veke vekov! angelj sv. Matevža 5, 1 — 12. isti čas, ko je videl Jezus množice, je šel na goro in ko je sedel, so pristopili k njemu njegovi učenci. In je odprl svoja usta in jih je učil, rekoč: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli! Blagor žalostnim, ker bodo poto¬ laženi! Blagor njim, ki so lačni in žejni pravice, ker bodo nasičeni! Blagor usmi¬ ljenim, ker bodo usmiljenje dosegli! Bla- Ev Spomin vseh vernih duš. 425 gor njim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali’ Blagor mirnim, ker bodo otroci 9 božji imenovani! Blagor njim, ki trpijo 10 preganjanje, ker njih je nebeško kraljestvo! Blagor vam, ko vas bodo kleli in prega- n njali in vse hudo zoper vas lažnivo govo¬ rili zavoljo mene; veselite se in se radujte, 12 ker vaše plačilo je obilno v nebesih! 2. novembra. God sv. Justa, mučenika. Berilo iz bukev Modrosti 10, 10 — 14. pravičnega je vodil Gospod ... stran 246. Evangelj sv. Janeza 12, 24—26. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zrno ... Stran 250. -- - 2. novembra. Spomin vseh vernih duš. Berilo iz L lista sv. apostola Pavla Korinčanom 15, 51 — 57. gratje, glejte, skrivnost vam povem: Vsi bomo sicer vstali . . . stran 289. Evangelj sv. Janeza 5, 25—29. 'T isti čas je rekel Jezus judovskim mno- 1 žicam: Resnično, resnično vam povem, da pride ura... Stran 289. —»S-— 426 God sv. Leonarda, opata. 3. novembra. God sv. Viktorina, škofa in mučenika. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 1, 3—7. jgratje, blagoslovljen bodi Bog . . . stran 244. Evangelj sv. Matevža 16, 24—27. TNsti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ako hoče kdo priti za menoj... stran 245. 4. novembra. God sv. Karola Boromeja, škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. QJej, veliki duhovnik . . . Stran 265. Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. npisti čas je govoril Jezus svojim učen- 1 cem to-le priliko: Človek, ki se je od¬ pravljal na tuje ... Stran 265. ——4— 6. novembra. God sv. Leonarda, opata. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 45, 1—6. L jub (je bil) Bogu in ljudem . . . Stran 275. Evangelj sv. Lukeža 12, 32—34. r Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 1 Ne bojte se, majhna čreda... Stran 273. — h ego .3.-^4— God sv. Martina, škofa. 427 11. novembra. God sv. Martina, škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. rOflcj, veliki duhovnik, ki je bil v svojih dneh 16 ljub Bogu in je bil spoznan pravičen, in je 17 bil v spravo ob času srda. Ni se našel njemu 20 enak, kateri bi bil izpolnjeval postavo Najvišjega. Zato mu je prisegel, da mu bo dal slavo med 22 njegovim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov mu 25 je dal in potrdil je svojo zavezo nad njegovo glavo. Pripoznal ga je po svojih darovih, ohranil mu je 26 svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospo- 27 dovimi očmi. Poveličal ga je pred kralji in mu je 3 dal venec slave. Sklenil je ž njim večno zavezo 8 in mu je dal višeduhovništvo in ga je osrečil s častjo, da opravlja duhovniško službo in ima 20 hvalo v njegovem imenu in mu daruje vredno ka¬ dilo v prijeten duh. Evangelj sv. Lukeža 11, 33—36. isti čas je rekel Jezus svojim učen¬ cem: Nihče ne prižiga luči in je ne postavlja na skrit kraj, ne pod mernik, temveč na svečnik, da vidijo luč, ki prihajajo noter. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko; ako je tvoje oko jasno, bo svetlo vse tvoje telo. Ako je pa skaljeno, bo temno tudi tvoje telo. Glej torej, da luč, ki je v tebi, ne bo tema! Ako je to¬ rej vse tvoje telo svetlo in nima nikjer 33 34 35 36 7 8 9 10 11 12 13 14 15 428 God sv. Stanislaja Kostka, spoznavalca. nič temnega, bo svetlo vse in te bo raz¬ svetljevalo kakor svetla luč. - 13. novembra. God sv. Brikcija, škofa in spoznavalca. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Hebrejcem 7, 23 — 27. gratje, duhovnikov je postalo več . .. Stran 266. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. Taisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Čujte... Stran 267. —— 13. novembra. God sv. Stanislaja Kostka, spoznavalca. Berilo iz bukev Modrosti 4, 7 — 16. a^Jravični bo v pokoju, četudi ga prehiti smrt. Starosti namreč ne dela častitljive dolgo življenje, ne veliko število let, temveč razumnost človekova velja za sive lase in visoka starost je brezmadežno življenje. Ker je bil Bogu všeč, je postal njegov ljubljenec, in ker je živel med greš¬ niki, je bil vzet. Pobran je bil, da bi hudobija ne popačila njegovega uma, ali da bi hinavščina ne pre¬ slepila njegove duše. Mikavnost ničemurnosti namreč zatemnjuje dobro, in nestanovitne želje spačijo ne¬ dolžno srce. Zgodaj je končal, pa je izpolnil mnogo let; ker je bila njegova duša Bogu prijetna, zato je hitel, vzeti ga izsrcd hudobij. Ljudstva to vidijo, pa ne umevajo in ne premišljajo, da je Bog mi- God sv. Stanislaja Kostka, spoznavalca. 429 lostljiv in usmiljen do svojih svetih in da se ozira na svoje izvoljence. Umrli pravičnež pa obsoja žive 16 hudobneže in zgodaj končana mladost (obsoja) dolgo življenje krivičnikovo. Evangelj sv. Matevža 19, 13—21. isti čas so pripeljali k Jezusu otro¬ čiče, da bi roke na nje položil in molil. Učenci pa so jih karali. Je¬ zus jim pa reče: Pustite otročiče in nikar jim ne branite priti k meni; ker takih je nebeško kraljestvo. In ko je bil položil roke na nje, je šel od ondod. In glej, nekdo je pristopil in mu je rekel: Dobri učenik, kaj naj storim dobrega, da dose¬ žem večno življenje? On mu je rekel: Kaj me vprašaš o dobrem? Eden je dober, Bog. Ako pa hočeš iti v življenje, izpolnjuj za¬ povedi! Reče mu: Katere? Jezus pa je re¬ kel: Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem! Spoštuj svojega očeta in svojo mater in ljubi svojega bližnjega ka¬ kor samega sebe! Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od svoje mladosti; česa mi je še treba? Jezus mu reče: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih; pa pridi in hodi za menoj! 13 14 15 16 17 18 19 20 21 430 God sv. Gregorija čudodelnika, škofa. 15. novembra. God sv. Leopolda, mejnega grofa Avstrijskega, spoznavalca. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. grečen mož, ki je bil brez madeža... stran 272. E v angel j sv. Lukeža 19, 12—26. Taisti čas je govoril Jezus svojim učen- 1 cem to-le priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo... Stran 274. —— 17. novembra. God sv. Gregorija čudodelnika, škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44. 45. Qlcj, veliki duhovnik ... Stran 265. 15. novembra. God sv. Gertrude (Jederti), device. Berilo iz II. lista sv. apostola Pavla Korinčanom 10, 17 — 18 in 11, 1—2. gratje, kdor se hvali... Stran 281. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. HTisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam ... Stran 277. God darovanja Marije device. 431 24 22 23 21. novembra. God darovanja Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16. začetku in pred vsem časom... stran 357. Evangelj sv. Lukeža 11, 27—28. 'pisti čas, ko je govoril Jezus ... Stran 357. 19. novembra. God sv. Elizabete, vdove. Berilo iz bukev Pregovorov 31, 10—31. |£do bo našel srčno ženo ... Stran 283. Evangelj sv. Matevža 13, 44—52. Taisti čas je govoril Jezus svojim učencem 1 to-le priliko: Nebeško kraljestvo je po¬ dobno zakladu ... Stran 278. Evangelj sv. Marka 11, 22—24. s^^jisti čas je odgovoril Jezus svojim Bi m učencem in jim je rekel: Imejte vero v Boga! Zakaj resnično vam povem, ako kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in se ne pomišlja v svojem srcu, temveč veruje, da se bo zgodilo, kar reče, se mu bo zgodilo. Torej vam povem: Karkoli prosite v molitvi, verujte, da bote prejeli, in se vam bo zgodilo! 432 God sv. Katarine, device in mučenice. 25. novembra. God sv. Katarine, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. 12. pastila te bom, Gospod kralj ... stran 276. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. 'pisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo po¬ dobno deseterim devicam... stran 277. 22. novembra. God sv. Cecilije, device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Q.ospod, moj Bog . . . Stran 278. Evangelj sv. Matevža 25, 1 — 13. Taisti čas je govoril Jezus svojim učen- * cem to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo podobno deseterim devicam ... stran 277. 23. novembra. God sv. Klemena, papeža in mučenika. Berilo iz lista sv. apostola Pavla Filipljanom 3, 17 — 21 in 4, 1—3. jgratje, posnemajte mene .. . Stran 238. Evangelj sv. Matevža 24, 42—47. npisti čas je rekel Jezus svojim učencem: * Čujte ... Stran 267. God prikazanja brezmadežne device Marije. 433 27. novembra. God sv. Virgilija, škofa. Berilo iz bukev S i r a h o v i h 44. 45. Q.lej, veliki duhovnik ... Stran 265. Evangelj sv. Matevža 25, 14—23. HTisti čas je govoril Jezus svojim učencem * to-le priliko: Človek... Stran 265. 27. novembra. God prikazanja brezmadežne device Marije pod naslovom »Čudežne svetinje«. Berilo iz Skrivnega razodetja sv. apostola Janeza 12, 1. 5. 14 — 16. H eliko znamenje se je prikazalo na nebu: Žena, oblečena s solncem in mesec pod njenimi no¬ gami in na njeni glavi venec dvanajsterih zvezd. In je rodila moškega otroka, ki bi naj vladal vsem narodom z železno palico, in njen Sin je bil vzet k Bogu in k njegovemu prestolu. In ženi sta bili dani dve peruti velikega orla, da bi letela v puščavo na svoj kraj. In kača je izpustila iz svojega žrela za ženo vode kakor reko, da bi sto¬ rila, da bi jo reka odnesla. In zemlja je pomagala ženi, in odprla je zemlja svoja usta in je popila reko, katero je bil zmaj izpustil iz svojega žrela. Evangelj sv. Janeza 2, 1 — 11. isti čas je bila ženitnina v Kani galilej¬ ski, in Jezusova Matije bila tam. Po¬ vabljen je bil pa tudi Jezus in njegovi 1 5 14 15 16 1 2 28 434 God prikazanja brezmadežne device Marije. 3 učenci na ženitnino. In ko je pošlo vino, reče 4 Jezusova Mati njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Žena, kaj je meni in tebi mar? Moja 5 ura še ni prišla. Njegova Mati reče služabni- 6 kom: Karkoli vam reče, storite! Bilo je pa tam šest kamenitih vrčev, postavljenih po šegi judovskega očiščevanja, ki so držali po 7 dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite 8 vrče z vodo! In so jih napolnili do vrha. In Jezus jim reče: Zajmite zdaj in nesite starej- 9 šinu! In so nesli. Ko je pa starejšina okusil v vino izpremenjeno vodo in ni vedel, odkod je—služabniki pa, ki so zajemali vodo, so ve¬ deli — pokliče starejšina ženina in mu reče: 10 Vsak človek da najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si prihranil do¬ bro vino dosedaj. Ta začetek čudežev j e sto¬ li ril J ezus v Kani galilej ski in j e razodel svoj e veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali. Tretji del. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, predpisana branja in na¬ vadne molitve pred pridigo in po pridigi. I. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih. se je praznik opresnih kruhov, H k* se ’ menu J e velika noč. In Jezus je rekel svojim učencem: Veste, da bo črez dva dni velika noč, in Sin člove¬ kov bo izdan, da bo križan. In veliki du¬ hovniki in pismarji so iskali, kako bi Je¬ zusa umorili. Tačas so se zbrali veliki duhovniki in starejšim ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa; in so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili; bali so se pa ljudstva. Rekli so: Ne na praznik, da kje ne nastane hrup med ljudstvom. Satan pa 28* 436 je šel v Judeža, ki se je imenoval Iškarjot in je bil eden izmed dvanajsterih. In je šel in govoril z velikimi duhovniki in s starejšini, kako bi jim ga izdal, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati in jaz vam ga bom izdal? Oni pa, ko so to slišali, so se razveselili in so mu obljubili trideset sre¬ brnikov. In je dal besedo. In je iskal pri¬ ložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa prvi dan opresnih kruhov, ko je bilo treba zaklati velikonočno jagnje. Tedaj so pristopili učenci k Jezusu in so mu rekli: Kam hočeš, da gremo in ti pri¬ pravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva svojih učencev, Petra in Ja¬ neza, in jima reče: Pojdita in pripravita nam velikonočno jagnje, da jemo! Ona sta pa rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In jima je rekel: Pojdita v mesto in vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero gre, in recita hiš¬ nemu gospodarju: Učenik ti pravi: Moj čas je blizu, pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi učenci. Kje je moja obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svo¬ jimi učenci? In on bo vama pokazal veliko obednico pogrnjeno; ondi nam pripravita! In njegova učenca odideta in prideta v 437 mesto in najdeta, kakor jima je bil pove¬ dal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil pa storil večer, je prišel Jezus z dvanajsterimi. In ko je prišla ura, je šel k jedi in dvanajsteri apostoli ž njim. In jim je rekel: Srčno sem želel to veliko¬ nočno jagnje jesti z vami, preden trpim. Povem vam namreč, da ga odzdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu. In je vzel kelih in je zahvalil in rekel: Vzemite in razdelite si med seboj! Zakaj povem vam, da ne bom pil od trtnega sadu, dokler ne pride božje kraljestvo. In ko so bili večerjali, vstane od ve¬ čerje, sleče svoja oblačila in vzame prt ter se prepaše. Potem vlije vode v umi¬ valnico in začne umivati učencem noge in brisati s prtom, s katerim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod, ali mi boš ti umival noge? Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedel pa boš po¬ tem. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne! Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod, ne samo nog, marveč tudi roke in glavo! Je- 438 zus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, razen da umije noge, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo je, ki ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Potem, ko jim je bil noge umil in vzel svoja oblačila, se je zopet usedel za mizo in jim je rekel: Veste li, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod, in prav pravite, sem tudi. Ako sem pa jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, morate tudi vi umivati drug drugemu noge. Vzgled namreč sem vam dal, da tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite. Resnično, resnično vam povem: Hlapec ni večji od svojega gospodarja; ne poslanec večji od tistega, ki ga je poslal. Ako to veste, bla¬ gor vam, če bote to storili. Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem izvolil. Ali da se dopolni Pismo: Kateri je z me¬ noj kruh, bo vzdignil zoper me svojo peto. Sedaj vam to povem, preden se zgodi, da, ko se zgodi, verujete, da sem jaz. Resnično, resnično vam povem: Kdor sprejme koga, ki ga jaz pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, kateri me je poslal. In ko je bil Jezus to izrekel, se je 439 užalostil v duhu in je pričal in rekel: Resnično, resnično vam povem: Eden iz¬ med vas me bo izdal, kateri je z menoj. Učenci so se tedaj pogledovali pomišljevaje, o katerem govori. In silno žalostni so za¬ čeli govoriti drug za drugim: Gospod, ali sem jaz? Pa on je odgovoril in rekel: Ka¬ teri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; toda gorje tistemu člo¬ veku, po katerem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. Eden pa njegovih učencev, katerega je Jezus ljubil, je slonel na Jezusovih prsih. Temu je tedaj namignil Simon Peter in mu je rekel: Kdo je, o katerem govori? On pa se nasloni na prsi Jezusove in mu reče: Gospod, kdo je? Jezus je odgovoril: Tisti je, kateremu bom podal pomočeni kruh. Judež pa, kateri ga je izdal, je od¬ govoril, rekoč: Učenik, ali sem jaz? Reče mu: Ti si rekel. In je pomočil kruh in ga dal Judežu Iškarjotu Simonovemu. In po grižljaju je šel satan vanj. Jezus mu tedaj reče: Kar misliš storiti, stori brž! Nihče pa izmed teh, ki so bili pri mizi, ni vedel, zakaj mu je to rekel. Nekateri namreč so 440 menili, ker je Judež imel mošnjo, da mu je Jezus rekel: Kupi, česar potrebujemo za praznik, ali da bi dal kaj ubogim. Ko so pa povečerjali, je vzel Jezus kruh in ga posvetil in razlomil ter dal svojim učencem in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo, katero bo za vas dano! In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, ki bo prelita za njih veliko v odpuščenje grehov. To storite v moj spomin! In so pili iz njega vsi. Ko je bil Judež odšel, je Jezus rekel: Zdaj je Sin človekov poveličan, in Bog je poveličan v njem. Ako je Bog poveličan v njem, ga bo Bog poveličal tudi sam v sebi; in kmalu ga bo poveličal. Otročiči, še malo časa sem pri vas. Iskali me bote, in kakor sem rekel judom: Kamor grem jaz, vi ne morete priti, rečem zdaj tudi vam. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med se¬ boj ! V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako bote imeli ljubezen med seboj. In ko so bili odpeli zahvalno pesem, so šli na Olj iško goro. Simon Peter mu reče: Gospod, kam greš? Jezus je odgovoril: Kamor jaz grem, ti zdaj ne moreš iti za menoj; pozneje 441 pa poj deš za menoj. Peter mu reče: Zakaj ne morem iti zdaj za teboj? Gospod pa je rekel: Simon, Simon, glej, satan vasje hotel imeti, da bi vas presejal kakor pše¬ nico. Jaz pa sem prosil za te, da ne oma¬ ga tvoja vera; in ti, ko se nekdaj izpre- obrneš, potrdi svoje brate! Peter pa mu je rekel: Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt. Svoje življenje bom postavil za te! Jezus mu je odgovoril: Svoje življenje boš postavil za me? Resnično, resnično ti povem, da nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. Vsi se bote pohujšali nad menoj to noč; zakaj pisano je: Udaril bom pa¬ stirja, in razkropile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu reče: Ko bi se vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. Jezus pa je re¬ kel: Povem ti, Peter, petelin ne bo danes pel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš. On pa je še dalje govoril: Ko bi mi bilo treba umreti s teboj, te ne bom zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi govorili. Jezus j ih j e pa milo tolažil in učil: Vaše srce se naj ne prestraši! Verujete v Boga, verujte tudi v mene! V hiši mojega Očeta je mnogo prebivališč. In ko odidem in vam 442 pripravim mesto, bom zopet prišel in vas bom vzel k sebi, da bote tudi vi, kjer sem jaz. In jaz bom prosil Očeta, in vam bo dal drugega Učenika, da ostane pri vas vekomaj. Ne bom vas zapustil sirot. Jaz sem prava vinska trta, vi mladike. Ako ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil, ko vas. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ko bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, temveč sem vas jaz od- bral od sveta, zato vas svet sovraži. Spo¬ minjajte se besed, katere sem vam jaz govoril: Hlapec ni večji od svojega gospo¬ darja. Ako so mene preganjali, bodo pre¬ ganjali tudi vas. Iz shodnic vas bodo me¬ tali; pride celo ura, da bo vsak, kateri vas umori, mislil, da Bogu stori službo. Tega pa vam od začetka nisem pravil, ker sem bil pri vas. In zdaj grem k njemu, ki me je po¬ slal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temveč, ker sem vam to go¬ voril, je žalost napolnila vaša srca. Ali jaz vam povem resnico: Za vas je do- 443 bro, da jaz grem. Zakaj, ako ne grem, To- lažnik ne bo prišel k vam; ako pa grem, vam ga bom poslal. Še malo, in me več ne bote videli, in zopet malo, in me bote videli, ker grem k Očetu. Resnično, res¬ nično vam povem, da bote jokali in žalo¬ vali, ali vaša žalost se bo izpremenila v veselje; zopet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Na svetu bote imeli brid¬ kost; toda zaupajte, jaz sem svet premagal. To je Jezus govoril in je vzdignil oči v nebo in je rekel: Oče, ura je prišla; po¬ veličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe po¬ veliča! Jaz prosim za nje, za te, katere si mi dal, ker so tvoji. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu! Ne prosim, da bi jih vzel iz sveta, temveč, da bi jih varoval hudega. Pa ne prosim samo za nje, temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali v mene. Da bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni in jaz v tebi; da bodo tudi oni v nas eno. Oče, hočem, da bodo tisti, katere si mi dal, tudi z menoj tam, kjer sem jaz, da vidijo moje veličastvo. Ko je bil Jezus to izgovoril, je šel s svojimi učenci črez potok Cedron in se je napotil po navadi na Oljisko goro. Ž njim 444 pa so šli tudi učenci. Tedaj je prišel ž njimi na pristavo, ki se ji pravi Getzemani, kjer je bil vrt, v katerega je šel on in njegovi učenci. Vedel je pa tudi Judež, ki ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svo¬ jimi učenci pogosto tja zahajal. Ko je pri¬ šel Jezus na mesto, jim je rekel: Sedite tukaj, da grem tja in molim. Molite, da ne zajdete v izkušnjavo! In vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza; in začne biti prestrašen, žalosten in otožen in jim reče: Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte! In je šel malo dalje in se je odtegnil od njih za lučaj kamena ter je padel na kolena in molil, rekoč: Moj Oče, ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene; ven¬ dar ne moja volja, temveč tvoja se naj zgodi! In pride k svojim učencem in jih najde spati in reče Petru: Simon spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo! Duh je sicer voljen, meso pa je slabo. Zopet je drugič šel in molil, rekoč: Oče moj, ako ne more ta kelih mimo iti, razen da ga pijem, zgodi se tvoja volja! In ko se je vrnil, jih je zopet našel spati — njih oči so bile namreč trudne — in niso vedeli, kaj bi mu 445 odgovorili. In jih je pustil in zopet šel in tretjič molil in govoril ravno tiste besede. Prikazal se mu je pa angelj z nebes, ki ga je potrdil. In ko so ga obšle smrtne težave, je molil še bolj goreče. Njegov pot pa je bil, kakor kaplje krvi, tekoče na zemljo. In pride tretjič k svojim učencem in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je, ura je prišla; glejte, Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstanite, pojdimo’ Glejte, tisti, ki me bo izdal, je blizu. In ko je še govoril, glej, je prišel Ju¬ dež, eden dvanajsterih, in ž njim četa in velika množica služabnikov od velikih du¬ hovnikov in farizejev z meči in s koli, s svetilnicami in z baklami in z orožjem. Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Katerega bom poljubil, tisti je, njega primite in peljite ga varno! In ko je bil prišel, je šel pred njimi in takoj stopil k Jezusu in je rekel: Zdrav bodi, Učenik! In ga je poljubil. In Jezus mu je rekel: Pri¬ jatelj, čemu si prišel? Judež, s poljubom izdajaš Sina človekovega? In Jezus, ki je vedel vse, kar bo prišlo nadenj, je stopil naprej in jim je rekel: Koga iščete? Od¬ govorili so mu: Jezusa Nazareškega. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa pri njih tudi 446 Judež, ki ga je izdal. Ko jim je rekel: Jaz sem, so odstopili in padli na zemljo. Nato jih je zopet vprašal: Koga iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus je od¬ govoril: Povedal sem vam, da sem jaz; ako torej mene iščete, pustite te oditi! Da se je dopolnila beseda, ki jo je bil govo¬ ril: Katere si mi dal, nikogar izmed njih nisem izgubil. Tedaj so pristopili in so stegnili roke po Jezusu in so ga prijeli. Ko so pa ti¬ sti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so mu rekli: Gospod, ali naj mah¬ nemo z mečem? Simon Peter pa, ki je imel meč, ga je potegnil ter je mahnil po hlapcu velikega duhovnika in mu je od¬ sekal desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne¬ hajte, doslej! In ko se je dotaknil njego¬ vega ušesa, ga je ozdravil. Tedaj je rekel Petru: Vtakni svoj meč v nožnico! Zakaj vsi, kateri prijemajo za meč, bodo z me¬ čem končani. Ali meniš, da ne morem pro¬ siti svojega Očeta, in bi mi poslal več ko dvanajst legij angeljev? Ne bom li pil ke- Jiha, ki mi ga je dal Oče? Kako se bodo pa dopolnila pisma, ker se mora tako zgo¬ diti? 447 Četa pa in poglavar in hlapci j udov so Jezusa popadli in so ga zvezali. Tisto uro je Jezus rekel velikim duhovnikom in poglavarjem templja in starejsinom, ki so prišli nadenj: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in s koli me lovit; vsak dan sem sedel pri vas in učil v templju, in me niste prijeli; toda to je vaša ura in oblast teme. Vse to se je pa zgodilo, da se do¬ polnijo pisma prerokov. Tedaj so ga nje¬ govi učenci zapustili in so vsi zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa ujeli, so ga pe¬ ljali najprej k Anu; bil je namreč tast Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik. Bil je pa Kajfa tisti, ki je bil dal judom svet, da je bolje, da en človek umrje za ljudstvo. Potem so peljali Jezusa h Kajfu, velikemu duhovniku, kjer so se bili sešli pismarji in starejšini. Veliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa po njegovih učencih in za njegov nauk. Jezus mu je odgovoril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; vedno sem učil v shodnici in v templju, kamor se shajajo vsi j udje, in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj vprašaš mene? Vprašaj tiste, kateri so slišali, kaj sem jim govoril? Ko je bil pa to rekel, je eden služabnikov, ki je zraven stal, Jezusa za uho udaril, 448 rekoč: Ali tako odgovarjaš velikemu du¬ hovniku? Jezus mu je odgovoril: Ako sem govoril krivo, dokaži mi krivico; ako pa prav, kaj me biješ? Veliki duhovniki pa in ves zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga niso našli, dasiravno je bilo pristopilo mnogo krivih prič. Mnogo jih je namreč krivo pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso ujemala. Naposled sta prišla dva kriva pričevalca in sta krivo pričala zoper njega, rekoč: Mi smo ga sli¬ šali reči: Jaz morem podreti tempelj božji in v treh dneh ga zopet sezidati. In tudi njih pričevanje se ni ujemalo. In veliki duhovnik stopi v sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš ničesar na to, kar ti pričajo zoper tebe? On pa je molčal in ni ničesar odgovoril. In veliki duhovnik mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji? Jezus mu reče: Ti si rekel! Pa povem vam: Posihdob bote videli Sina človeko¬ vega sedeti na desnici moči božje in priti v oblakih neba. Tedaj je veliki duhovnik raztrgal svoja oblačila, rekoč: Preklel je (Boga), kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali kletev. Kaj se vam zdi? 449 Oni pa so odgovorili in rekli: Smrti je vreden. In možje, ki so ga držali, so ga za¬ sramovali in tepli. In so ga zakrivali in bili v obraz; in so ga vpraševali, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugih kletvin so govorili zoper njega. Peter pa je šel od daleč za njim do dvora velikega duhovnika in drug učenec. Tisti učenec pa je bil znan velikemu du¬ hovniku; in je šel z Jezusom vred na dvo¬ rišče velikega duhovnika; Peter pa je stal zunaj pri vratih. Tisti učenec torej, ki je bil znan velikemu duhovniku, je šel vun in je govoril z vratarico in je Petra vpeljal. Zanetili so pa hlapci in služabniki ogenj sredi dvorišča in so stali pri žrja- vici, ker je bil mraz, ter so se greli. Stal je pa ž njimi tudi Peter, da bi videl ko¬ nec, in se je grel. Ko ga je pa videla dekla vratarica pri ognju in ga je pogle¬ dala, je rekla: Tudi ta je bil ž njim. In pristopila je k njemu, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem! On pa je tajil vpričo vseh, rekoč: Nisem; žena, ne po¬ znam ga; ne vem in ne umejem, kaj praviš! In je vun šel pred dvorišče, in petelin je zapel. Ko je pa šel skozi vrata, ga je vi- 29 450 dela druga dekla in je rekla tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Naza- reškim! In kmalu potem ga je videl drug in je rekel: Tudi ti si izmed njih! Peter pa je rekel: O človek, nisem! In nekako za eno uro pozneje je nekdo drug trdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi Galilej ec. In črez malo so pristopili tam stoječi in so rekli Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj si tudi Galilej ec, tvoj jezik te namreč razodeva. In eden izmed hlapcev velikega duhovnika, sorod¬ nik tistega, ki mu je Peter uho odsekal, mu reče: Te li nisem jaz videl na vrtu pri njem? Peter pa je zopet tajil: Ne po¬ znam tega človeka, o katerem govorite. In takoj je petelin drugič zapel. In Gospod se je ozrl in je pogledal Petra. In Peter se je spomnil besede, katero mu je Jezus rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. In je šel vun in je bridko jokal. Ko se je pa zdanilo, so sklenili vsi veliki duhovniki in starejšim ljudstva zo¬ per Jezusa, da bi ga izročili v smrt, in so ga peljali v svoj zbor, rekoč: Ako si ti Kristus, povej nam! In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote verjeli. Ako pa 451 tudi vprašam, mi ne bote odgovorili in me ne bote izpustili. Odsihdob pa bo Sin člo¬ vekov sedel na desnici moči božje. Vsi pa so rekli: Ti si torej Sin božji? In je rekel: Vi pravite, da sem. Oni pa so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust! In je vstala vsa njih množica in so zvezanega peljali in izdali Ponciju Pilatu, deželnemu oblastniku. Tedaj, ko je videl Judež, ki ga je bil izdal, da je obsojen, se je skesal in je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnikom in starejšinom, rekoč: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar? Ti glej! In je vrgel od sebe srebrnike po templju, pa je šel in se je z vrvjo obesil. Ve¬ liki duhovniki pa so vzeli srebrnike in so rekli: Ne spodobi se, devati jih v tempeljsko skrinjico; zakaj to je cena krvi. Sklenili so pa in kupili za nje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato se ime¬ nuje tista njiva Hakeldama, to je njiva krvi, do današnjega dne. Tedaj se je do¬ polnilo, kar je bilo govorjeno po preroku Jeremiju, ki pravi: In so vzeli trideset srebrnikov, ceno cenjenega, katerega so izkupčevali od Izraelovih otrok. In so jih 29^ 452 dali za lončarjevo njivo, kakor mi je uka¬ zal Gospod. Peljejo tedaj Jezusa od Kajfa v sodno hišo. Bilo je pa zjutraj. In oni niso šli v sodno hišo, da bi se ne omadeževali, tem¬ več da bi smeli jesti velikonočno jagnje. Šel je torej Pilat k njim vun in je rekel: Kakšno tožbo imate zoper tega človeka? Odgovorili so mu in rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izročili. Pilat jim je torej rekel: Vzemite ga vi in ga sodite po svoji postavi! Judje so mu pa rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Tako se je dopolnila Jezusova beseda, katero je govoril, ko je naznanil, kakšne smrti bo umrl. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega smo našli, da zapeljuje naše ljudstvo in da brani cesarju dajati davek in pravi, da je on Kristus, kralj. Pilat gaje pa vprašal: Ti si kralj judovski? On pa je odgovoril in rekel; Ti praviš. In ko je bil tožen od velikih duhovnikov in starejšinov, ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe? Ali nič ne odgovoriš? In mu ni odgovoril na no¬ beno besedo, tako, da se je oblastnik silno čudil. 453 Nato je šel Pilat zopet v sodno hišo in je poklical Jezusa in mu je rekel: Ti si kralj j udov? Jezus je odgovoril: Ali go¬ voriš to sam iz sebe, ali so ti drugi po¬ vedali o meni? Pilat je odgovoril: Mar sem jaz j ud? Tvoje ljudstvo in veliki du¬ hovniki so te meni izročili; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se pač moji služabniki bo¬ jevali, da bi ne bil izročen judom; sedaj pa moje kraljestvo ni odtod. Nato mu je Pilat rekel: Torej kralj si ti? Jezus je od¬ govoril: Ti praviš, da kralj sem jaz. Jaz sem rojen zato in sem zato prišel na svet, da dam pričevanje resnici. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, je zopet vun šel k judom in jim je rekel: Jaz ne najdem nobene krivice na njem. Oni so pa še bolj pri¬ tiskali, rekoč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsej Judeji, začenši od Galileje do sem. Ko je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Galilej ec. In ko je iz¬ vedel, da je izpod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tudi v Je¬ ruzalemu tiste dni. 454 Herod pa se je silno razveselil, ko je videl Jezusa; že davno namreč ga je želel videti, ker je mnogo slišal o njem in je upal, da bo videl kak čudež od njega. In ga je izpraševal z mnogimi besedami; on pa mu ni ničesar odgovoril. Veliki duhov¬ niki pa in pismarji so stali in so ga veno¬ mer tožili. Herod pa gaje zaničeval in za¬ sramoval s svojimi vojaki vred ter ga je oblekel v belo oblačilo in ga je poslal na¬ zaj k Pilatu. In postala sta prijatelja Herod in Pilat tisti dan. Prej sta bila namreč v sovraštvu med seboj. Pilat pa je sklical velike duhovnike, poglavarje in ljudstvo in jim je rekel: Pri¬ peljali ste mi tega človeka, kakor da bi zapeljeval ljudstvo; in glejte, jaz sem ga izprašal vpričo vas in nisem našel na tem človeku nobene krivice v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne; poslal sem vas namreč k njemu in glejte, nič smrti vred¬ nega se ni našlo na njem. Ob prazniku pa je imel oblastnik na¬ vado, izpustiti ljudstvu enega jetnika, ka¬ terega so hoteli. Imel je pa takrat zlo¬ glasnega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba. Ta je bil vržen v ječo zavoljo nekega upora in uboja, storjenega v mestu. In 455 ko je ljudstvo prišlo gori, je začelo pro¬ siti za to, kar jim je vedno storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Katerega ho¬ čete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? Vedel je namreč, da so ga bili izdali iz zavisti. Ko je pa sedel na sodnem stolu, je poslala k njemu njegova žena, rekoč: Nič tebi s tem pravičnim; zakaj veliko sem trpela danes v sanjah zavoljo njega! Ali veliki duhovniki in starejšim so prigovar¬ jali ljudem, da bi terjali Baraba, Jezusa pa pogubili. Oblastnik pa je odgovoril in jim je rekel: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Zavpila pa je vsa množica skupaj, rekoč: Proč s tem in izpusti nam Baraba! Pilat jih je tedaj zopet nagovoril, ker je hotel izpustiti Jezusa, in jim je re¬ kel: Kaj torej hočete, da storim s kraljem j udov? Oni so pa zopet vpili: Križaj ga, križaj ga! On pa jim je tretjič rekel: Kaj pa je hudega ta storil? Nič smrti vrednega ne najdem na njem; pretepel ga bom torej in izpustil. Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo! Nato je torej Pilat Jezusa vzel in bi¬ čal. Vojaki pa so ga peljali na dvoiišče sodne hiše in so sklicali vso četo. In so 456 ga slekli in so mu ogrnili škrlaten plašč. In so spletli venec iz trnja in mu ga de¬ jali na glavo in trst v njegovo desnico ter so predenj poklekovali in ga zasramovali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski’ In so pljuvali vanj in mu jih dajali za uho ter jemali trst in ga tolkli po glavi, ter so pa¬ dali na kolena in ga molili. Pilat je tedaj zopet vun šel in jim je rekel: Glejte, pripeljem vam ga vun, da spoznate, da ne najdem na njem nobene krivice. (Jezus je torej prišel vun, noseč trnjevo krono in škrlatno oblačilo). In jim reče: Glejte, človek! Ko so ga pa videli veliki duhovniki in služabniki, so vpili, re¬ koč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče: Vze¬ mite in križajte ga vi; ker jaz ne najdem krivice na njem. Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je delal Sina božjega. Ko je pa Pilat slišal to govorjenje, se je bal še bolj. In je šel zopet v sodno hišo in je rekel Jezusu: Odkod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Nato mu reče Pilat: Meni ne odgovoriš? Ali ne veš, da imam oblast te križati in imam oblast te izpu¬ stiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi no¬ bene oblasti do mene, ko bi ti ne bila 457 dana od zgoraj. Zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh. In odslej je iskal Pilat, ga izpustiti. Judje pa so vpili, rekoč: Ako tega izpustiš, nisi prijatelj cesarjev; zakaj vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju. Ko je torej Pilat slišal to govorjenje, je Jezusa vun pripeljal in je sedel na sodni stol, na mestu, ki se imenuje Litho- strotos, hebrejski pa Gabatha. Bil je pa dan pripravljanja velike noči okoli šeste ure, in reče judom: Glejte, vaš kralj! Oni pa so vpili: Proč ž njim, proč ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja bom križal? Veliki duhovniki so odgovo¬ rili: Nimamo kralja razen cesarja. In so pritiskali z velikim vpitjem in so terjali, naj bo križan; in njih vpitje je čimdalje bolj naraščalo. Ko je pa Pilat videl, da nič ne opravi, temveč da nastaja hrup večji, je vzel vode in si je umil roke vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravičnega, vi glejte! In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: Njegova kri pridi nad nas in nad naše otroke! In Pilat je razsodil, naj se zgodi, kar terjajo. Tedaj jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim je izročil, da bi bil križan. 458 Vzeli so pa Jezusa in potem, ko so ga zasramovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila in so ga peljali, da bi ga križali. In je, noseč svoj križ, šel vun na kraj, ki se imenuje mesto mrtva¬ ških glav, hebrejski pa Golgota. Gredoč pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po imenu, ki je šel s polja, očeta Aleksandro¬ vega in Rufovega; tega so primorali, da je nesel njegov križ. Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ki so jokale in ga milovale. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: Hčere jeruzalemske, nikar ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj glejte, dnevi bodo prišli, ko porečejo: Srečne so nerodovitne, in telesa, ki niso rodila, in prsi, ki niso dojile! Takrat bodo začeli praviti goram: Padite na nas! In hribom: Pokrijte nas! Če namreč nad zelenim lesom delajo to, kaj se bo godilo nad suhim? Peljali so pa ž njim tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umorjena. In so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, to je kraj mrtvaških glav. In so mu dali piti z miro in žolčem zmešanega vina. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. Ondi so ga 459' križali, njega in hudodelnika, enega na desni in drugega na levi strani, v sredi pa Jezusa. In je bilo dopolnjeno Pismo, katero pravi: In med krivične je bil štet Jezus pa je rekel: Oče, odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo. Napisal je pa Pilat tudi napis in ga je dejal vrhu križa. Bilo je pa pisano: Jezus Nazareški, kralj j udov. Ta napis je bralo mnogo j udov; kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu mesta. Bilo je pa pisano hebrejski, grški in latinski. Rekli so torej Pilatu veliki duhovniki ju¬ dovski: Nikar ne piši: Kralj j udov; temveč, da je on rekel: Kralj j udov sem. Pilat je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Ko so bili torej vojaki Jezusa križali, so vzeli njegova oblačila — in so naredili štiri dele, vsakemu vojaku del — in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha sceloma tkana. Rekli so torej med seboj: Nikar je ne re¬ žimo, marveč srečkajmo zanjo, čigava bo’ Da se je dopolnilo Pismo, ki pravi: Raz¬ delili so moja oblačila med se in za mojo suknjo so srečkali. Vojaki so torej to sto¬ rili in so sedeli in ga stražili. Tisti pa, ki so mimo hodili, so ga pre¬ klinjali ter so s svojimi glavami zmajevali 460 in rekli: Aha, ti, ki tempelj božji podiraš in v treh dneh zopet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin božji, stopi s križa! Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhovniki s pismarji in starejšini vred in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ako je izraelski kralj, naj stopi zdaj s križa in verujemo vanj! V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, ako ga ima rad! Saj je rekel: Sin božji sem. Zasramovali so ga pa tudi vojaki, ki so pristopali in so mu ponujali kisa in so rekli: Ako si ti kralj judovski, po¬ magaj si! Eden razbojnikov pa, katera sta visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama! Drugi pa je odgovoril in ga je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tisti obsodbi? In midva sicer po pravici, preje¬ mava namreč po zasluženju svojih del, ta pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! In Jezus mu je rekel: Resnično, povem ti, danes boš z menoj v raju! Poleg križa Jezusovega pa so stale nje¬ gova Mati in sestra njegove Matere Marija Kleofova in Marija Magdalena. Ko je torej 461 Jezus videl Mater in učenca, katerega je ljubil, zraven stati, reče svoji Materi: Žena, glej, tvoj sin! Potem reče učencu: Glej, tvoja Mati! In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema je nastala po vsej zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo. In ob deveti uri je Jezus zavpil z močnim glasom, rekoč: Eli. Eli, lama sabakthani? To je moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Nekateri tam stoječih, ko so to slišali, so pa rekli: Glejte, Elija kliče. Potem, ker je vedel Jezus, da je vse dokončano, da seje dopolnilo Pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi po¬ soda, polna kisa. Oni pa so napolnili gobo s kisom, jo nataknili na izop ter mu jo po¬ dali k ustom. Drugi pa so rekli: Pustite, glejmo, ali ga pride Elija snet! Ko je tedaj Jezus vzel kisa, je rekel: Dopolnjeno je! In je zavpil z močnim glasom: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! In ko je to iz¬ rekel, je glavo nagnil in izdihni! dušo. (Tukaj se poklekne in nekoliko preneha). In glej, zagrinjalo v templju seje pre¬ trgalo na dvoje od vrha do tal; in zemlja se je stresla, in skale so pokale, in grobi so se odpirali, in mnogo teles svetih, kateri 462 so spali, se je obudilo. In so šli iz grobov po njegovem vstajenju in so prišli v sveto mesto ter so se mnogim prikazali. Stotnik pa in tisti, kateri so bili ž njim in so stra¬ žili Jezusa, ko so videli potres in kar se je godilo, so se silno bali in so rekli: Resnično, ta je bil Sin božji! In vsi ljudje, kateri so bili navzočni pri tem dogodku, ko so videli, kaj se je zgodilo, so trkali na svoje prsi in se vrnili. Vsi njegovi znanci pa in žene, ki so bile prišle za njim iz Galileje, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakoba mlajšega in Jožefova mati, in Saloma, ki so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile in mu stregle, in veliko drugih, ki so bile ž njim vred prišle v Jeruzalem, so stali od daleč in so to gledali. Judje torej, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostala na križu trupla v soboto — bil je namreč velik tisti sobotni dan — so prosili Pilata, da bi se jim strle kosti in da bi se sneli. Vojaki so torej prišli in so prvemu sicer strli kosti in drugemu, kateri je bil ž njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev, in mu niso strli kosti; temveč eden vojakov je s sulico odprl njegovo stran, in brž je tekla 463 iz nje kri in voda. In kateri je videl, je pričal, in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico, da tudi vi ve¬ rujete. To se je namreč zgodilo, da bi se dopolnilo Pismo: Nobene kosti mu ne ste- rite! In zopet drugo Pismo pravi: Gledali bodo na njega, ki so ga prebodli. Ko je pa nastal večer, je prišel neki bogat človek iz Arimateje, judejskega me¬ sta, po imenu Jožef, imeniten svetovalec, dober in pravičen mož, ta ni bil privolil v njih sklep in dejanje, kije tudi sam čakal božjega kraljestva in je bil Jezusov učenec, toda skrivaj zavoljo strahu pred j udi; in je šel srčno k Pilatu in je prosil, da bi snel Jezusovo telo. Pilat pa se je čudil, da bi bil že umrl; in je poklical stotnika in ga je vprašal, ali je že umrl. In ko je iz¬ vedel od stotnika, je dovolil in je dal Jo¬ žefu telo. Jožef pa je kupil tančice in ga je snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kateri je bil prvič po noči prišel k Jezusu, ter je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. In sta vzela Jezusovo telo in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri j udih navada pokopavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt in na vrtu 464 nov grob, v katerega še nihče ni bil po¬ ložen, katerega je bil Jožef izsekal v skalo. Tam sta torej položila Jezusa zavoljo dneva pripravljanja j udov. In Jožef je zavalil ka¬ men k vhodu groba in je šel. Sle so pa za njim tudi žene, katere so bile prišle ž njim iz Galileje, in so sedele grobu na¬ proti in gledale, kam in kako je bilo po¬ loženo njegovo telo. J n so se vrnile ter so pripravile dišav in mazil; in v soboto sicer so počivale po postavi. Drugi dan pa, ki je po pripravljanju, so se zbrali veliki duhovniki in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je še živel, rekel: Crez tri dni bom vstal. Ukaži torej grob zastražiti do tretjega dne, da kje ne pri¬ dejo njegovi učenci in ga ne ukradejo in ne rečejo ljudstvu: Od mrtvih je vstal! In poslednja zmota bo hujša od prve. Pilat pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite, za- stražite, kakor veste! Oni pa so šli in so grob zavarovali s stražniki in zapečatili kamen. 465 II. Predpisana branja. Poduk o zakramentu svetega zakona.' Preljubi v Gospodu! gUFžflakon, sedmi sveti zakrament katoliške Cerkve, je za človeško družbo največje važnosti. Iz zakona, neločljive zveze enega moža z eno ženo, izhaja družina. Zakon je korenina družbinskega življenja. Ako je korenina zdrava, je deblo močno; ako so korenine izpodjedene, je izkvarjeno drevo. Ako so zakonci pobožni, je družina sveta; ako so zaročenci nravno izprijeni, je zanikaren zarod. Dobra družina daje človeštvu dobre ude, državi vrle državljane, katoliški Cerkvi duhovnike, uče¬ nike in pastirje, redovnemu stanu vredne člane in nebesom svetnike. Res, neizmeren je blagoslov, ki ga zajemajo iz dobre družine človeška družba, država, Cerkev in nebesa! Da pa donaša zakon nebeški blagoslov za¬ koncem in človeški družbi, mora se skleniti po sveti volji božji. Zato je treba vedeti, kako častit¬ ljiv je zakon po svojem začetku, po svojem na¬ menu in po svoji prednosti, do katere ga je po¬ vzdignil Kristus naš Gospod, in kaj se terja, daje zakon sklenjen veljavno, dopuščeno in na Bogu prijeten način. 1. Bog, ki je ustvaril človeka, je postavil tudi sveti zakon. v Zakaj Bog sam, ki je ustvaril človeka kot moža in ženo in je hotel, da se po njih množi človeški rod, ter je to svojo voljo razglasil, 1 Bere se prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem. 30 466 rekoč: Naraščajta in množita se in pol¬ nita zemljo (I. Moz. 1, 28), se mora imeti tudi za ustanovitelja zakona. ) Da ta zveza med možem in ženo tembolj služi najmodrejšim sklepom božjim, je imela že od svoje ustanovitve zlasti dve lastnosti, ki jo de¬ lata nad vse častitljivo, sta ji globoko vtisnjeni in tesno ž njo zvezani, namreč enotnost in ne- razdružnost t. j. da more le en mož z eno ženo in le ena žena z enim možem v zakonski zvezi biti, in da more to zvezo le smrt razločiti. To je izrekel prvi oče človeškega rodu, Adam sam, ko je govoril: To je sedaj kost iz mo¬ jih kosti in meso iz mojega mesa... Za¬ voljo tega bo zapustil človek svojega očeta in svojo mater in sebodržalsvoje žene, in bo ta dva v enem mesu. (I. Moz. 2, 23. 24). Isto je učil in potrdil Kristus, naš Gospod, s svojo božjo veljavo, ko je le-tem besedam pri¬ stavil: Torej nista več dva, marveč eno meso. Kar je torej Bog združil, naj člo¬ vek ne loči. (Mat. 19, 6). Če se torej mož in žena, ko skleneta sveti zakon, zvežeta nerazdružno, potem je gotovo že¬ ninu in nevesti v tej prevažni zadevi treba največje previdnosti. Na sveti zakon, ki ga je Bog že po ustano¬ vitvi tako visoko povzdignil, je obračal tudi Jezus Kristus, ki je ljudem zopet vrnil pravo čast, ne malo in ne zadnjo skrb. Zakaj v Kani galilejski je odlikoval svatbo s svojo pričujočnostjo ter jo je storil znamenito po prvem čudežu (Jan. 2, 1—11); 467 zato se dozdeva, da je bil že ta dan začetek nove svetosti zakona med ljudmi. Naposled je Kristus Gospod sveti zakon povišal v zakrament in ob¬ enem storil, da zakonske varuje in utrjuje nebeška milost, katero je s svojimi deli pridobil, in da jim je dana od nadnaravne strani tista moč, katere po svoji naravi nimajo, da namreč zakonske dolžnosti prav in sveto izpolnjujejo. Ker je torej čast, trdnost in svetost zakona tako vzvišena, naj se nihče ne predrzne svetega za¬ kona skleniti brez potrebne priprave in brez ozira na dotične cerkvene predpise. 2. Preden se kdo odloči za zakonski stan, naj dobro premisli, da ga nobena postava ne sili sto¬ piti v zakon, in da se zakonski stan ne sme više ceniti kakor deviški ali samski stan, temveč da je bolje in vzveličavneje ostati v deviškem in samskem stanu kakor skleniti zakon. Kdor je brez žene, pravi sveti apostol Pavel, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi ugajal Bogu. Kdorje pa oženjen, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugajal ženi, in je razdeljen. In neomožena žena in de¬ vica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu. Katera pa je omožena, misli na to, kar je po¬ svetno, kako bi ugajala možu. (L Kor. 7, 32—34). Za verne kristjane torej v tem življenju ne more biti večje sreče, kakor da njihov duh, prost posvetnih skrbi, kroti in brzda vsako me¬ seno poželenje ter počiva edino v goreči pobo¬ žnosti in v premišljevanju nebeških reči. 30* 468 Prva skrb tudi za tiste, ki so poklicani v za¬ konski stan, naj bo, da si ohranijo neomadežano prelepo čednost, ki se imenuje čistost. Ni boljše priprave za zakonski stan, kakor čisto, verno in pobožno, marljivo in delavno življenje. 3. Ker pa ima po besedah sv. apostola Pavla sleherni svoj dar od Boga, eden sicer tako, drugi pa tako (I. Kor. 7, 7), zato naj vsak kristjan, ki si izbira svoj stan, misli pred vsem na Boga in na svoje dušno vzveličanje. Če sodi po resnem premišljevanju, da je po¬ klican v zakonski stan, naj pomisli, da se je pri sklepanju zakona bolj ozirati na čednosti in pošteno vedenje kakor na bogastvo in lepoto, da pri tem ne gre za kako človeško stvar, temveč za božjo, da se je pri tem zlasti ozirati na čistost in pobožnost srca, in da je treba se nanj priprav¬ ljati z molitvijo, s čistim življenjem in z vredno izpovedjo. Znanja, zlasti z brezbožnimi, lahkomišljenimi in razuzdanimi osebami naj se vsak varuje in s tako osebo naj ne sklepa zaroke. Dovoljeno je znanje le tedaj, ako imajo dotične osebe resen namen in utemeljeno upanje, da se v kratkem po¬ ročijo in da bo njihov zakon srečen. Ali tudi v tem slučaju — to velja tudi o zarokah — naj med seboj občujejo previdno in pošteno, ne pre- mnogokrat, ne preprijazno in nikdar ne sami, temveč le v pričujočnosti zanesljivih oseb. Starši, posebno matere nevest, naj jih skrbno nadzorujejo. 4. Pri izvolitvi osebe, s katero naj stopi kdo v zakon, se je ozirati posebno na tri reči, namreč 469 na to: ali je mogoče, s to osebo zakon veljavno skleniti, je li zakon ž njo dopuščen, in ali bo ta zakon, kolikor se more soditi, srečen. Zakon se sklene neveljavno in nedopuščeno, kadar mu nasprotuje kak zakonski zadržek. Za¬ konski zadržki so takšne okolnosti, ki naredč za¬ konsko zvezo nedopuščeno ali celo neveljavno. Prvi se imenujejo oviralni, drugi razdiralni zakon¬ ski zadržki. a) Neveljavno storijo zakonsko zvezo: po¬ mota v osebi, siljenje in strah, nedoraslost, ne¬ zmožnost, krvno sorodstvo, svaštvo, duhovno in postavno sorodstvo, višji red, slovesne obljube, različnost vere med krščenim in nekrščenim, ob¬ stoječi zakon, prešuštvo in umor. Z osebami, ka¬ terih zakonu nasprotujejo našteti razdiralni za¬ konski zadržki, naj se ne sklepajo zakoni. Najnavadnejši zadržki so krvno sorodstvo in svaštvo. Sveta Cerkev je iz tehtnih vzrokov, ver¬ skih in nravnih, in z ozirom na dušni in telesni blagor zaroda prepovedala zakone med sorodniki in svaki do četrtega kolena. Duhovno sorodstvo, ki nastane po zakramen¬ tih krsta in birme, dela zakone neveljavne med botri in krščencem in njegovimi starši; med de¬ livcem krsta in krščencem in njegovimi starši; med birmancem in njegovimi starši in botrom. Ako zaročnika ne moreta iz posebnih vzrokov lahko odstopiti od svoje namere, se morajo za¬ konski zadržki, ki nasprotujejo veljavnemu zakonu, na vsak način odstraniti, in se mora izprositi iz- pregled, preden se zakon sklene. Ta izpregled se 470 dobi pa le tedaj, ako se zanj navedejo tehtni in zadostni vzroki. Zaročniki, ki navzlic temu, da vedo za razdiralen zakonski zadržek, čeprav je skriven, tega ne naznanijo, se smrtno pregrešijo in se postavijo v nevarnost večnega pogubljenja, ker je njihovo skupno življenje nepretrgan greh, dokler se s cerkvenim izpregledom ne odstrani zadržek in ne poveljavi zakon. b) Najvažnejši oviralni zadržki so: veljavna zaroka z drugo osebo, neslovesna obljuba čistosti, različnost vere med krščenimi ali mešan zakon. Zaroka še ni zakon, temveč je samo uvod in priprava za zakon, je resna, prostovoljna in med¬ sebojna obljuba, vzeti se v zakon. Prav resno sva¬ rimo pred lahkomišljenimi in prezgodnjimi zaro¬ kami^ Do Velike noči t. j. do 19. aprila leta 1908 so se mogle zaroke veljavno sklepati tudi skrivaj, tajno t. j. brez prič in brez pisma. Iz takih zarok so pa nastale marsikatere škode za zaročence in velike nevarnosti za njihovo dušno vzveličanje. Zakaj sklepale so se take zaroke na¬ vadno brez zadostnega pomisleka, kakor bi ga bilo treba, in pogosto se je zgodilo, da so jih ljudje, ki se ne bojijo Boga sodnika, zlorabili z namenom, tako premotiti in zapeljati mlade ženske osebe. Vrhutega se take zaroke na zunaj ali očitno niso dale dokazati, so bile dvomljive v svojem obstanku in so se večkrat brezvestno prelomile. Iz tega so nastali prepiri in tožbe. Take nerednosti so hoteli sveti oče Pij X. kolikor mogoče odstra¬ niti in so v svojem apostolskem polnooblastju z občnim odlokom kongregacije Tridentskega zbora, 471 ki je na Veliko noč t. j. 19. aprila 1908 povsod stopil v veljavo, določili to-le: Od 19. aprila tega leta 1908 naprej je/zaroka , le tedaj pravomočna in se le tedaj od Cerkve pri¬ zna kot veljavna, a) ako se na listini pismeno za¬ beleži, b) ako se sklene pred pričami in c) ako se na listini podpišejo oba zaročenca in priče. Poglejmo si ta določila bolj natanko! Mora se torej napraviti pismo, listina, v kateri zaročenca izrečeta svojo določno voljo, vzeti se v zakon. More se napraviti kratko n. pr. tako-le: podpi¬ sana se s tem zavežeta v pričujočnosti sopodpi¬ sanih prič, da se bota v zakon vzela“. To listino lahko kdorkoli spiše. Potem morajo pri zaroki navzočne biti priče. Ako se zaroka sklene v pri¬ čuj očnosti župnika dotične župnije, zadostuje župnik sam kot priča. Drugače se terjata vselej dve priči, katerikoli, moški ali ženske, da so le take osebe, ki morejo pričati. Ako nevesta ali ženin ali nobeden od njiju ne zna pisati, se mora to v listini pismeno zaznamenovati in se mora privzeti tretja priča. Slednjič se mora na listino zapisati kraj in čas sklenitve zaroke, in se morajo vsi lastnoročno podpisati, in sicer ženin in nevesta ali namesto njiju navlašč za nju privzeta priča, potem župnik ali obe pravi zaročni priči. Vsak dušni pastir je rad pripravljen, ako je treba, vam dati še nadaljnja podrobna navodila. To je torej zanaprej bistvena oblika, po kateri se osebe, ki se mislijo ženiti, morejo edino ve¬ ljavno zaročiti tako, da vsi učinki in posledice zaroke zadobijo svojo moč; le ta oblika zaročne 472 obljube se bo v prihodnje od Cerkve pripoznavala in v poštev jemala. To pismeno zaroko lahko sklenete, ako ho¬ čete, pred župnikom dotičnega kraja, ali kadar na oklic dajete, ali pa že prej, in lahko zaročno li¬ stino shranite pri župniku. Morete pa tudi, ako hočete, svojo poročno pogodbo spisati v dveh iz¬ vodih, da ima vsak zaročenec v rokah dokaz o sklenjeni zaroki; pismena zaročna listina podeli zaročencema jasno pravico tako, da vsak ve, pri čem je v tej stvari. Ko bi se zaročenca pozneje prepričala, da ne bi kazalo skleniti med seboj zakonske zveze, mo¬ reta zaroko razdreti s prostovoljno, medsebojno privolitvijo. V tem slučaju je dobro, da se razdor zaroke v zaročni listini zaznamenuje, ali da se za¬ ročna listina uniči. Izrečno pa se poudarja, da se s tem, če se zahteva zaroko skleniti v določeni obliki, nikakor ne zapoveduje ali ne namerava ukazovati, da se odslej mora vselej pred sklenitvijo zakona skleniti zaroka, j Cerkev noče z ;hovo) postavo nobe¬ nega siliti k zaroki. Kakor prej morejo se tudi odslej zakoni skleniti, ne da bi se poprej sklenila zaroka. Če pa se zaročna pogodba sklene v zdaj določeni obliki, sta zaročenca, dokler zaroka velja, obvezana, drug drugemu držati zaročno zvestobo in med seboj zakon skleniti, če se razmere niso bistveno izpremenile. Razen tega ne moreta zaro¬ čenca, dokler velja pravomočno prva zaroka, skle¬ niti druge veljavne zaroke s kako tretjo osebo, ali pripuščeno skleniti zakon s kako drugo osebo, 473 kakor s svojim zaročencem. Slednjič nastane iz pravno veljavne zaroke razdiralni zakonski zadržek javne spodobnosti t. j. razdiralen zadržek za za¬ kon med zaročencem in krvnimi sorodniki dru¬ gega zaročenca v prvem kolenu. Ta zadržek ob¬ stoji tudi potem, če se zaroka pravno veljavno razdere. ; 5. Preden se začneta ženin in nevesta oklice- vati, se morata podvreči dvojnemu izpraševanju, splošnemu in posebnemu. Splošno izpraševanje je v tem, da pristojni dušni pastir poizveduje, ali so izpolnjeni vsi po¬ goji, ki so potrebni za veljaven in dopuščen za¬ kon. Izprašujeta se ženin in nevesta o morebitnih zakonskih zadržkih in o tem, ali iz lastnega na¬ giba, prostovoljno in pošteno hočeta stopiti v za¬ kon. Zato si naj pravočasno priskrbita potrebna izpričevala in v tej zadevi vprašata za svet pri¬ stojnega dušnega pastirja. Posebno izpraševanje pa ima namen, da se dušni pastir prepriča, sta li ženin in nevesta v katoliški veri dovolj podučena. Znati morata res¬ nice svete vere, ker jih morata učiti svoje otroke. Dobro podučena morata torej biti vsaj v resnicah, ki so k vzveličanju potrebne, vsled tega morata znati šest temeljnih resnic, apostolsko vero, Gospo¬ dovo molitev ali Očenaš in Češčenomarijo, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi, sedem svetih za¬ kramentov, najpotrebnejše nauke o krščanski pra¬ vičnosti. Kar sta pozabila, naj zopet ponovita in se naučita. Zaročniki, ki ne poznajo temeljnih krščanskih resnic, se ne smejo poročati. 474 Razen tega naj si ženin in nevesta zvesto vtisneta v svoj spomin in se po tem ravnata, če¬ sar jih učita dušni pastir ali izpovednih o bistvu zakona in o zakonskih dolžnostih, in kako naj v zakonskem stanu prav krščansko živita. 6. Pred ženitovanjskim blagoslovom v cerkvi naj ženin in nevesta ne prebivata v isti hiši; naj živita čisto in zdržno, kakor osebe samskega stanu;: njuno občevanje naj bo previdno in spodobno. Ako še le pozneje izvesta za kak zakonski zadržek,, naj ga, kakor hitro mogoče, naznanita dušnemu pastirju. Preden se vpričo Cerkve zvežeta za celo živ¬ ljenje, naj očistita svojo vest z vrednim prejemom zakramenta svete pokore in naj pobožno prejmeta sveto obhajilo. Naj tudi ne pozabita imovinske zadeve na odkritosrčen in dobrohoten način urediti in zago¬ toviti. 7. Ker je sveti zakon zakrament, in ker sveta Cerkev določuje, kako se naj delijo zakramenti,, zato morejo verniki zakone veljavno sklepati le. vpričo Cerkve t. j. v pričujočnosti župnika ali drugega duhovnika, z dovoljenjem župnikovim ali škofovim, in dveh ali treh prič. Zato nobena druga zveza med kristjani ne more veljati za pravi zakon.. Ta postava je bila že pred več ko 300 leti sklenjena na Tridentinskem zboru. Papež Pij X. pa so to postavo z novim odlokom o zakonskih stvareh z dne 2. avgusta 1907 iznova potrdili in raztegnili na vse katoličane vesoljnega sveta. 475- Da se odstrani vsak dvom o pravni veljav¬ nosti vaših zakonov, so sveti oče določili, da more vsak župnik v svoji župniji v prisotnosti dveh prič vsak par veljavno poročiti, ako njihovemu zakonu ne nasprotuje kak drug razdiralen zakonski zadržek. V smrtni nevarnosti, če ni dobiti župnika ali pooblaščenega duhovnika, se more zakon v pomirjenje vesti veljavno in dopuščeno skleniti tudi v pričujočnosti vsakega duhovnika in dveh prič. Zapomnite si torej dobro to-le pravilo: Zakon katoličana, ki ni sklenjen pred župnikom dotič- nega kraja ali pred pooblaščenim duhovnikom in dvema pričama, se ne more pred Bogom in pred Cerkvijo in pred vestjo pripoznati kot pravi zakon. Nasproti pa je zakon katoličana brez dvoma prav- noveljaven, ako se sklene pred župnikom dotič- nega kraja v mejah njegove župnije in pred dvema pričama, ako mu sicer ne nasprotuje kak zakonski zadržek. Važno je za vas tudi vedeti, da župnik ali njegov pooblaščeni namestnik le tedaj veljavno poročata, če sta k temu povabljena in pro¬ šena, in ako brez vsake sile in velikega strahu vprašata za privolitev zaročen¬ cev v zakon in jo sprejmeta. Zakon se torej pravnoveljavno sklene šele tedaj, če vas župnik prostovoljno vprašajo za vašo privolitev v zakon in to privolitev sprejmejo. Če vas župnik ne vpra¬ šajo prostovoljno za privolitev in privolitve ne sprejmejo, se ne more skleniti veljaven zakon. Župnik se k sklepanju zakona ne smejo prisiliti 476 s silo ali z velikim strahom, in nihče jih ne sme proti njihovi odločni volji prevariti, sicer bi zakon bil neveljaven. Ne zadostuje torej izjava privolitve v zakon od strani zaročencev, ampak terja se tudi prostovoljni sprejem te izjave od strani župnika ali pooblaščenega duhovnika. Župnik se namreč po predpisu svetega očeta morajo zagotoviti, da se je zadostilo vsem terjatvam za cerkveno velja¬ ven zakon. Ako se je to zgodilo, bodo župnik radi pripravljeni, privolitev v zakon sprejeti in tako omogočiti veljaven zakon. Ta navada je bila že dosedaj v naši škofiji, in tako mora po volji svetega očeta tudi zanaprej ostati. Čeprav pa se za veljaven zakon samo terja, da se sklene pred župnikom in dvema pričama v dotični župniji, vendar sme pripuščeno poročati le pristojen župnik t. j. župnik tistega kraja, kjer imata zaročenca ali vsaj eden izmed njiju svoje bivališče, ali kjer bivata vsaj en mesec. Izjema je dovoljena le tedaj, kadar je velika sila n. pr. jako nujen odhod, nevarnost velike škode. Razen tega in a j se zakon navadno sklene pred župnikom neveste, ako temu ne nasprotuje pravičen razlog. Pravičen razlog pa je tedaj, če se z ozirom na okolnosti mora reči: boljše je, da poroča župnik ženinov. Od prve adventne nedelje do praznika razgla- šenja Gospodovega in od pepelnične srede do prve nedelje po Veliki noči so slovesne svatbe,* ki so združene z ženitovanjskim blagoslovom, s slovesnim spremljevanjem neveste na ženinov dom, z ženitovanjsko gostijo, z godbo in s plesom, ostro 477 prepovedane.^ V naših krajih pa je v imenovanem času prepovedano vsako, tudi neslovesno poro¬ čanje. V nujnem slučaju smejo škof dovoliti tiho poroko, nikdar pa ne ženitovanjskih slovesnosti. Četudi se prav spodobi, da se zakoni sklepajo v cerkvi, vendar se sme poročati tudi v kaki ka¬ peli in z dovoljenjem škofovim tudi v navadni hiši. 1 Poroka naj bo predpoldne pred sveto mašo; ženitovanjski blagoslov pa se naj podeli med sveto mašo. Prav zato polagamo ženinom in nevestam na srce, da ta veliki in sveti zakrament prejmejo pobožno in da med daritvijo svete maše pristo¬ pijo tudi k mizi Gospodovi. Blagoslovljenje vina sv. Janeza, ki je na mno¬ gih krajih v navadi, naj se izvrši na posebni mizi ob epistolski ali listni strani altarja. Dovoljeno pa je to blagoslovljenje le pod pogojem, da se svatje pri napivanju dostojno obnašajo. Brez posebno važnih vzrokov ne sme biti poroka na dan zadnjega ali edinega oklica. Izvza¬ mejo se kvečemu le delavci v rudnikih in tvor- nicah ter drugi, ki so v enakem položaju in ni¬ majo ob delavnikih prostega časa in ne morejo dobiti potrebnih prič. Samo le-tem se dovoljuje izjemoma poroka ob nedeljah in praznikih popol¬ dne, toda le pod tem pogojem, da nimajo godbe, nikakor pa ne predpoldne na dan zadnjega oklica, tudi ne ob mraku po večernem zvonjenju (po »večni luči"). Povprek pa ne smejo biti poroke popoldne brez škofovega dovoljenja. Očividno pijanim svatom ni dovoljeno pristo¬ piti k altarju, in če sta pijana ženin ali nevesta, 478 naj se preloži poroka na drugi dan. Poroka naj se preloži tudi tedaj, kadar se prigodijo kaki po- hujšljivi izgredi. (Če se pa poroča, bodisi izjemoma bodisi z dovoljenjem škofovim, popoldne ali zunaj cerkve, vendar se opominjajo poročenci, da, ako jim je mogoče, pridejo po poroki v cerkev, da prej¬ mejo ženitovanjski blagoslov med sveto mašo. Ta blagoslov pa se ne deli, ako stopi v zakon vdova, ali ako se sklene mešan zakon, čeprav se je dobil izpregled in se po katoliškem obredu vrši poroka. 8. Pri gostiji na domu naj se ne samo poro- čenca, temveč tudi svatje obnašajo s potrebno skromnostjo in spodobnostjo tako, da bi mogla biti navzočna tudi Jezus in Marija, kakor sta nek¬ daj počastila svatbo v Kani na Galilejskem s svojo sveto pričujočnostjo; zakaj sveta reč je zakon in se naj tudi vrši sveto. Najsvetejši zakonski par sta bila gotovo pre- blažena devica Marija in sveti Jožef. Ako si nju izberejo krščanski zakonski za svoj vzgled in ju posnemajo, potem bodo gotovo tudi njihove dru¬ žine podoba nebeške družine, in neprecenljive do¬ brote, ki bodo iz njih izvirale, se ne bodo kazale samo v družinskem življenju, temveč bodo prav mogočno vplivale tudi na državo in bodo Cerkvi božji rodile meščane svetih in domače božje. (Efež. 2, 19). Da se to zgodi, posvetimo se vsi, zlasti zakonski, presveti Družini, rekoč: O Jezus, naš preljubeznivi Vzveličar, poslan iz nebes, da bi razsvetljeval svet s svojim naukom in vzgledom, hotel si večji del svojega življenja 479 na zemlji preživeti v nizki hišici Nazareški, po¬ koren Mariji in Jožefu, in si posvetil to Družino, katera naj bi bila vzgled vsem krščanskim druži¬ nam; sprejmi milostno to našo hišo, katera se ti zdaj popolnoma posveti! Brani in varuj jo, in utrdi v njej svoj sveti strah in mir in edinost krščanske ljubezni, da bo podobna božjemu vzgledu tvoje Družine, in da se vsi, ki v njej prebivajo, udeležijo večnega vzveličanja! O preljubezniva mati Jezusa Kristusa in naša mati Marija, izprosi po svoji dobroti in milosti, da Jezus sprejme to naše posvečenje in nam po¬ deli svoje dobrote in blagodare! O Jožef, presveti varih Jezusa in Marije, v vseh dušnih in telesnih potrebah prihajaj nam na pomoč, da bomo s teboj in z blaženo devico Ma¬ rijo večno čast in hvalo dajali božjemu Vzveličarju Jezusu Kristusu! Amen. Očenaš. Češčena Marija. Čast bodi Očetu. Poduk o četrti cerkveni zapovedi. 1 er se čas za velikonočno sveto izpoved in sveto obhajilo začne z današnjo nedeljo, zato se opomnijo vsi verni kristjani na zapoved četrtega občnega crkvenega zbora v Lateranu, ki se tiče sprejema zakramenta svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Glasi se pa takole: „Vsi verniki obojega spola naj se, ko so do¬ segli leta spoznanja, posamezni vsaj enkrat v letu is 1 Branje za drugo nedeljo v postu. 480 prav izpovejo vseh svojih grehov postavljenemu izpovedniku, pa naj si prizadevajo naloženo pokoro po svojih močeh opraviti in naj vsaj v veliko¬ nočnem času zakrament presvetega rešnjega Te¬ lesa pobožno prejmejo, razen če se jim po nasvetu njihovega izpovednika iz kakšnega pametnega vzroka zdi potrebno, da se ga prejeti začasno zdržijo. “ Tako se glasi odredba četrtega cerkve¬ nega zbora v Lateranu leta 1215. 1. S to odredbo ni sveta Cerkev uvedla nove za¬ povedi, namreč svete izpovedi in svetega obhajila. Da naj verni kristjani večkrat v letu ta sveta zakra¬ menta prejemajo, to je zapovedal on sam, ki ju je upostavil, naš božji Vzveličar Jezus Kristus. Prav tako malo pa je hotela sveta Cerkev sveto obha¬ jilo le za Veliko noč odrediti; ona želi velikoveč, da bi katoliški kristjani prav pogosto pristopali k mizi Gospodovi. Sveti Tridentinski cerkveni zbor je izrekel to željo svete Cerkve dvakrat v svojih mo¬ drih odlokih. 1 Isto željo so nanovo izrazili sveti oče Pij X. v posebnem odloku, s katerim vabijo vernike, naj pristopajo prav pogosto, ako mogoče vsak dan, s čisto vestjo in s pravim namenom k svetemu obhajilu. 2 Sveta Cerkev je z navedeno uredbo le dolo¬ čila dobo, v kateri mora vsak katoliški kristjan pod smrtnim grehom prejeti sveto obhajilo; za to je izbrala tako sveti velikonočni čas. 1 Sess. XIII. de Eucharistia cap. 8. — Sess. XXII. de sacrificio Missae cap. 6. — 2 Synodus dioecesana Lavantina anno 1906 concita. Marburgi, 1907. Pagg. 369—374. 481 2. Dolžnost svetega velikonočnega obhajila mo¬ remo pa le tedaj izpolniti, kadar po vrednem prej¬ memo presveto rešnje Telo in sicer v izpodbudo domačih ljudi v lastni župnijski cerkvi. Samo župnik ali škof in njih namestnik morejo dovoliti, da sme kdo sveto velikonočno obhajilo v kaki drugi cerkvi prejeti, ne pa v svoji župnijski cerkvi — kjer ni namreč obveljala že druga navada. Z nevrednim svetim obhajilom se ta dolžnost ne izpolni, marveč se stori strašen greh, božji rop: človek se stori krivega, kakor uči sv. Pavel, telesa in krvi Jezusa Kristusa in zatorej večnega pogubljenja. S pogledom na takšno nevredno obhajilo je skrbno opravljena, skesana izpoved navadna, naj¬ večkrat celo neizogibna priprava za vredni sprejem svetega velikonočnega obhajila. Izpoved morejo kristjani, kakor je znano, opraviti pri kateremkoli pooblaščenem duhovniku. Po svetem obhajilu se naj varuje vsakdo, brž iti iz cerkve. On se naj še v njej pomudi vsaj četrt ure v pobožni mo¬ litvi. Naj zahvaljuje svojega Vzveličarja za nepre¬ cenljivo milost, katero je prejel, in si prosi posebej moči, da vztraja v dobrem do konca. 3. Kdor ima podložnike in vpliv na svojo rod¬ bino, se ne sme s tem zadovoljiti, da je sam pre¬ jel sveto velikonočno obhajilo, ampak je zavezan v vesti, da svoje podložnike (otroke, posle, učenčke itd.) in svoje bližnje sorodnike opominja na sveto velikonočno dolžnost in jih po moči na to pri¬ pravlja, da jo izpolnijo. Ako bi podložniki ne bili dobro podučeni za vredno sveto velikonočno obha¬ jilo, naj skrbi za to, da se brž ko brž, kolikor jim 31 482 je potrebno, poduče, kakor mora tudi vsak kristjan, ki o sebi dvomi, je li dobro podučen za velikono¬ čno sveto izpoved, brž gledati na to, da si ali pri krščanskem nauku v cerkvi ali v zasebnem pod¬ uku pridobi potrebne znanosti. 4. Velikonočna dolžnost je takorekoč zadnja vez med verniki in sveto Cerkvijo. Gorje torej njemu, ki to vez v škodo svoje duše pretrga ali pa lahkomiselno pripusti, da si jo drugi raztrgajo v svojo pogubo. Se nesrečnejši pa je tisti, ki za¬ brede z nevrednim obhajilom prostovoljno v zanke hudega duha. Zato poslušaj vsakdo v tem svetem času glas svete Cerkve, ki kliče vse svoje otroke h Gospodovi mizi! Vsakdo pa tudi čuj glas svojega dušnega pastirja, kadar kaj odredijo, da se lepši red vzdrži glede na velikonočno sveto izpoved in sveto obhajilo. Nič ne bode kristjanu težko, ako premisli besede Jezusa Kristusa, ki pravi: Kdorjč moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje. (Jan. 6, 55). Kakor je bilo že zgoraj omenjeno, so sveti oče Pij X. izrazili željo, da bi naj verniki prav pogosto, ako mogoče vsak dan, s čisto vestjo in s pravim namenom pristopili k svetemu obhajilu. Tudi so naročili, naj tisti, ki imajo skrb za otroke, z vso marljivostjo delajo na to, da otroci po prejetem prvem svetem obhajilu večkrat in če mogoče vsak dan pristopijo k mizi Gospodovi. Po želji in po zapovedi svetega očeta se vam bo odlok svete konciljskc kongregacije z dne 20. de¬ cembra 1905 o pogostnem in vsakdanjem obhajilu 483 oznanil v nedeljo med osmino praznika presvetega rešnjega Telesa, odlok svete kongregacije za oskrbo zakramentov z dne 8. avgusta 1910 o starosti prvoobhajancev se vam bo pa bral 4. nedeljo v postu. ->i<- Odlok svete kongregacije za oskrbo zakramentov o starosti prvoobhajancev. 1 lavno vladajoči sveti oče Pij X. so zapove¬ dali, da se naj odlok svete kongregacije za oskrbo zakramentov o starosti prvoobhajancev prebere vernikom v materinem jeziku vsako leto o priliki velikonočne zapovedi. Ta odlok se glasi: K?‘ko posebno ljubezen do malih je gojil Kri¬ stus na zemlji, izpričuje jasno sveti evangelj. Med njimi bivati mu je bilo veselje; njim je po navadi roke polagal, pa jih je objemal in blago¬ slavljal. Vznevoljen pokara učence, ki so jih od¬ ganjali, z resnimi besedami: Pustite otročičem k meni priti in n i k a r j i m ne branite, za¬ kaj takih je božje kraljestvo! (Mark. 10, 13. 14. 16). Kako visoko pa je cenil njihovo ne¬ dolžnost in čistost srca, je dovolj pokazal, ko je otroka k sebi poklical in rekel učencem: Res¬ nično vam povem, ako niste kakor otroci, ne poj dete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se torej poniža kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v ’ Branje za 4. nedeljo v postu. 31* 484 mojem imenu, mene sprejme. (Mat. 18, 3. 4. 5). Spominjajoč se tega, si je katoliška Cerkev od svojega začetka sem prizadevala, otročiče voditi h Kristusu s svetim obhajilom, ki ga je navadno delila tudi dojenčkom. To se je vršilo, kakor je bilo skoraj v vseh obrednih knjigah tja do 13. stoletja zapovedano, pri krstu, in ponekod se je ta običaj ohranil še dalje; pri Grkih in Orientalcih je še v navadi. Da pa se prepreči nevarnost, da bi kje zlasti dojenčki izbruhali posvečeni kruh, je postalo v začetku običajno, takim deliti sveto obhajilo samo pod podobo vina. Pa ne le pri svetem krstu, marveč tudi po¬ zneje so se otročiči večkrat nasičevali z božjo hrano. Po nekaterih cerkvah je bila namreč navada, otročičem deliti sveto obhajilo neposredno za duhovščino, po drugih so jim po obhajilu odraslih dajali preostale svete kosce. Ta običaj sc je kesneje v latinski Cerkvi odpravil, in začeli so otroke pri¬ puščati k mizi Gospodovi še le tedaj, ko so prišli nekoliko k pameti ter si pridobili nekaj znanja o presvetem Zakramentu. Ta novi, od nekaterih krajevnih škofijskih zborov že sprejeti red je bil od IV. splošnega cerkvenega zbora v Lateranu leta 1215 slovesno potrjen in podprt s tem, da se je proglasil znameniti 21. kanon, v katerem se vernikom, brž ko so dospeli do starosti spoznanja, zaukazuje zakramentalna izpoved in sveto obhajilo s temi-le besedami: „Vsi verniki obojega spola naj se, ko so dosegli leta spoznanja, posamezni vsaj enkrat v letu prav izpovejo vseh svojih grehov 485 postavljenemu izpovedniku, pa naj si prizadevljejo naloženo pokoro po svojih močeh opraviti in naj vsaj o velikonočnem času zakrament presvetega rešnjega Telesa pobožno prejmejo, razen če se jim po nasvetu njihovega izpovednika iz kakšnega pa¬ metnega vzroka zdi potrebno, da se ga prejeti začasno zdržijo.“ Tridentinski zbor 1 pa, ne da bi zavrgel staro navado, otročičem deliti sveto obhajilo, še preden so prišli k pameti, je Lateranski odlok vnovič potrdil, tiste pa, ki bi bili nasprotnega mnenja, izobčil z besedami: „Ako kdo taji, daje vsak posamezen vernik obojega spola, kadar do¬ seže leta spoznanja, vsled zapovedi matere svete Cerkve dolžen enkrat v letu, vsaj o velikonočnem času prejeti sveto rešnje Telo, bodi izobčen/' 2 Vsled tega še vedno veljavnega odloka Late¬ ranskega so torej verniki, kakor hitro pridejo do let spoznanja, dolžni vsaj enkrat v letu prejeti zakra¬ ment svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Pri določanju starosti, ki je za pametno spo¬ znavanje potrebna, pa se je v teku časa vrinilo nemalo zmot in obžalovanja vrednih razvad. Neka¬ teri so mislili, da se naj določi druga starost za prejem zakramenta svete pokore in druga za prejem presvetega rešnjega Telesa. Za pokoro so sicer smatrali tisto starost za pravo, v kateri more otrok razločevati dobro od hudega in torej grešiti; za sveto obhajilo pa so terjali poznejša leta, v katerih je omogočeno temeljitejše poznanje verskih resnic 1 Sess. XXI. de communione cap. 4. 2 Sess. XIII. de Eucharistia cap. 8. can. 9. 486 in bolj dozorelo pripravljanje na duši. In tako so vsled krajevnih navad in človeških naziranj določili po nekod starost od 10 do 12, po drugod pa 14 in še več let, ter so izključili dečke in deklice ali celo mladeniče in mladenke pred to zaukazano starostjo od svetega obhajila. Ta navada, ki je na videz varovala čast naj¬ svetejšemu Zakramentu, pri tem pa vernike od¬ vračala od njega, je postala vzrok mnogoterega zla. Zgodilo se je namreč, da nedolžnost otroških let, ločena od zedinjenja s Kristusom, ni dobivala nobene hrane notranjega življenja, čigar posledica je bila tudi ta, da je mladina, oplenjena najkrepkej¬ šega varstva, obkrožena od toliko zalezovanj, iz¬ gubila čistost srca ter zašla v pregrehe, še preden je okusila svete skrivnosti. Čeprav se pa vrši pred prvim svetim obhajilom skrbnejši poduk in se opravi vestna izpoved, kar se sicer ne zgodi povsod, se mora vendar zmeraj obžalovati izguba prve nedolžnosti, ki bi se morebiti bila dala zabraniti s prejemanjem presvetega rešnjega Telesa v bolj nežnih letih. Nič manj ne obsojamo šege, ki je zavladala po mnogih krajih, da se otrokom, ki še niso bili pri svetem obhajilu, zabranjuje zakramentalna izpo¬ ved ali vsaj odrekuje odveza. Tako se zgodi, da, zapleteni v zanke morebiti celo smrtnih grehov, dolgo živijo v veliki dušni nevarnosti. Najhuje v tem oziru pa je, da po nekaterih krajih otrok, ki še niso bili pri prvem svetem obhajilu, niti v bližnji smrtni nevarnosti ne pustijo okrepčati s sveto popotnico, in da so ti, ako umr- 487 jejo, pokopani po obredu za nedorasle otroke ter ne dobijo pomoči priprošenj svete Cerkve. Takšno škodo narejajo tisti, ki bolj, kakor je prav, silijo na izredno pripravo na prvo sveto obha¬ jilo, ker morebiti premalo premislijo, daje ta način opreznosti izšel iz zmot janzenistov, ki trdijo, da je presveto rešnje Telo plačilo vernikom, ne pa zdravilo za človeško slabost. Ravno nasprotno pa je trdil Tridentinski zbor z naukom, da je sveto rešnje Telo „protisredstvo, ki nas očiščuje vsakdanjih pregreškov ter obvaruje smrtnih gre- hov" 1 ; ta nauk je vnovič še bolj izrecno zatrdila sveta kongregacija Tridentinskega zbora z odlokom z dne 20. decembra 1905, s katerim je odprla pristop k vsakdanjemu svetemu obhajilu vsem, naj si bodo v višji ali bolj nežni starosti; naložena sta jim samo dva pogoja: stan posvečujoče milosti božje in pa čist namen. V resnici tudi ni videti pravičnega razloga, zakaj naj bi se, ko so se vendar od pamtiveka sem razdeljevali delci posvečenih podob celo dojenč¬ kom, zdaj terjala izredna priprava od otročičev, ki so v najbolj srečnem stanju prve čistosti in nedolžnosti ter prav posebno potrebujejo te skriv¬ nostne hrane zavoljo tolikih zalezovanj in nevar¬ nosti našega časa. Razvade, ki smo jih grajali, se morajo odtod izvajati, ker tisti, ki so zazn amen ovali drugo starost spoznanja za izpoved in drugo za obhajilo, niso ne razumno ne prav določili, katera da je. Saj 1 Sess. XIII. de Eucharistia cap. 2. 488 vendar Lateranski zbor, ko obenem nalaga dolžnost za izpoved in obhajilo, terja za oba zakramenta eno in isto starost. Kakor torej z ozirom na izpo¬ ved velja za starost spoznanja tista, v kateri se more razločevati pošteno od nepoštenega, to je, ko se pride nekoliko k pameti, tako se ima za obhajilo veljavna imenovati tista, v kateri se more razločevati evharistični kruh od navadnega; to so pa zopet leta, v katerih pride otrok k pameti. Nič drugače niso tega umevali najznameni¬ tejši razlagavci in sodobniki Lateranskega zbora. Iz cerkvene zgodovine je namreč dognano, da je več škofijskih zborov in odredb že od 12. stoletja sem, kmalu po Lateranskem zboru, pripuščalo sedemletne otroke k prvemu obhajilu. Razen tega imamo pričo najvišje veljave, učenika Akvinskega, čigar besede se glasijo: „Brž ko otroci začnejo nekoliko rabiti pamet tako, da morejo doumeti češčenje tega Zakramenta (evharistije), tedaj se jim more podeliti ta Zakrament/' 1 Te besede raz¬ laga Ledesma tako-le: „V sporazumu z vsemi re¬ čem, naj se sveto rešnje Telo podeli vsem, ki so pri pameti, kakor hitro rabijo to pamet, bodisi da otrok še nejasno spoznava, kar dela." 2 Vasquez pa tolmači isto mesto s temi-le besedami: „Ako pride otrok enkrat do te pameti, ga koj že božje pravo veže v toliki meri, da ga Cerkev ne more popolnoma oprostiti." 3 Prav isto uči sv. Antoniu, ko piše: „Brž ko je otrok zmožen zvijače, torej 1 Surama Theol. p. III. q. 80. a. 9. ad 3. 2 In s. Thom. d. III. q. 80. a. 9. duc. 6. 3 In III. p. s. Thom. disp. 214. c. 4. n. 43. 489 v stanu smrtno grešiti, ga veže zapoved izpovedi in potemtakem tudi zapoved obhajila/' 1 Tudi Tri¬ dentinski zbor nas sili k temu sklepu. Ko namreč v XXL seji v 4. poglavju pripomni, da „ otrokom, ki še niso prišli k pameti, v nobenem oziru ni potrebno prejemanje najsvetejšega Zakramenta", navaja za to edini razlog, češ, ker ne morejo gre¬ šiti. „Ne morejo namreč", pravi, „zadobljene mi¬ losti otrok božjih izgubiti v tej dobi." Iz tega je razvidno, da so po mnenju zbora otroci še le tedaj potrebni in dolžni prejeti sveto obhajilo, kadar so v stanu, z grehom izgubiti milost. S tem se ujemajo besede Rimskega zbora, ki se je vršil za Benedikta XIII. ter učil, da se začenja dolžnost, prejemati sveto rešnje Telo, kakor hitro dečki in deklice pridejo v leta razločevanja, t. j. do tiste dobe, v kateri so sposobni, to zakramentalno jed, ki ni nič drugega kakor pravo Telo Jezusa Kri¬ stusa, razločevati od navadnega vsakdanjega kruha ter znajo pristopiti s spodobno pobožnostjo in spoštljivostjo." 2 Rimski katekizem pa pravi: „V kateri starosti naj se dajo otrokom svete skriv¬ nosti, ne more nihče bolje določiti kakor oče in pa mašnik, kateremu se isti izpovejo svojih gre¬ hov. Njima namreč pristoji, da preiščeta in pri otrocih poizvesta, so li že dosegli kaj spoznanja o tem prečudežnem Zakramentu in imajo li kaj hrepenenja po njem." 3 J P. III. tit. 14. e. 2. § 5. 2 Istruzione per quci che debbono la prima volta arn- mettersi alla S. Communione. Append. XXX. P. 11. — 3 P. II. de sacramento Eucharistiae n. 63. 490 Iz vsega tega posnamemo, da je potrebna starost za obhajilo tista, v kateri otrok zna raz¬ ločevati evharistični kruh od navadnega, telesnega kruha tako, da more pobožno pristopiti k altarju. Zatorej se ne terja popolno znanje verskih naukov, ker zadostujejo nekatere temeljne resnice, t. j. n e- kolikšno spoznanj e; tudi ne popolna raba uma, ker zadostuje nekaka začetna raba, t. j. nekolikšna raba uma. Zategadelj se mora povsem obsojati, ako se sveto obhajilo predaleč odlaga in se zanj določa prepozna, že bolj zrela doba, in to je tudi apostolski Sedež že večkrat zavrgel. Tako je papež Pij IX. blaženega spomina s pismom kardinala Antonellija, poslanim dne 12. marca 1866 franco¬ skim škofom, kar najostreje obsodil navado, raz¬ vijajočo se v nekaterih škofijah, prvo obhajilo odlašati na bolj dozorela in vnaprej določena leta. Sveta kongregacija Tridentinskega zbora pa je dne 15. marca 1851 popravila poglavje Rouenske pro¬ vincialne sinode, po katerem je bilo otrokom pred 12. letom prepovedano pristopiti k svetemu ob¬ hajilu. Na podobni način je ravnala ta sveta kon¬ gregacija za oskrbo zakramentov v zadevi Strass- burške škofije dne 25. marca 1910; ko se je šlo za to, se li naj otroci z 12. ali 13. leti pripustijo k svetemu obhajilu, je taista odločila: »Dečki in deklice se naj pustijo k mizi Gospodovi, kadar pridejo do let razločevanja ali k pameti.“ Vse to je dobro premislil ta sveti zbor za oskrbo zakra¬ mentov, in da bi se omenjene razvade popolnoma odpravile, pa da bi se otroci že od nežnih let oklepali Jezusa Kristusa, posnemali njegovo živ- 491 Ijenje in našli varstvo pred nevarnostmi izpridenja,. je isti v svoji glavni seji dne 15. julija 1910 spo¬ znal za umestno, da določi nastopna pravila za¬ stran prvega obhajila otrok, po katerih se morajo vsi ravnati: 1. Starost razločevanja kakor za izpoved tako za sveto obhajilo je tista, v kateri začne otrok pametno misliti, t. j. okrog sedmega leta, ali črez ali pa tudi manj. Od tega časa se začenja dol¬ žnost, zadostiti obojni postavi izpovedi in obhajila. 2. Za prvo izpoved in prvo obhajilo ni po¬ trebno popolno in dovršeno poznanje krščanskega nauka. Vendar pa se mora otrok pozneje vsega katekizma po meri svojega uma polagoma priučiti. 3. Znanje veronauka, ki se terja od otroka za primerno pripravo k prvemu obhajilu, je toliko, da po svoji zmožnosti umeje skrivnosti svete vere, ki so k vzveličanju neobhodno potrebne, da raz¬ ločuje evharistični kruh od navadnega in telesnega in da pristopi k svetemu obhajilu s tisto pobož¬ nostjo, ki je primerna za njegovo starost. 4. Za izpolnitev zapovedi, ki nalaga otroku dolžnost, da se izpove in prejme obhajilo, so v prvi vrsti odgovorni tisti, ki morajo skrbeti za otroka, namreč starši, izpovednik, učitelji in župnik. Očeta ali njegove namestnike in izpovednika pa po rimskem katekizmu zadevlje, da pustijo otroka k prvemu svetemu obhajilu. 5. Župniki naj skrbijo, da bodo enkrat ali večkrat v letu napovedali in imeli skupno obhajilo otrok; k temu naj pripustijo ne samo prvoobha- jance, marveč tudi take, ki so, kakor zgoraj omen- 492 jeno, s privoljenjem staršev ali izpovednika že prej okusili nebeško hrano od altarja. Za te in za one pa se naj vrši poprej skozi nekaj dni poduk in priprava. 6. Tisti, ki imajo skrb za otroke, naj z vso marljivostjo delajo na to, da isti otroci po prvem ob¬ hajilu večkrat, in če mogoče vsak dan, kakor želi Jezus Kristus in mati sveta Cerkev, pristopijo k mizi Gospodovi, in da to store s pobožnostjo, kakršna je primerna njihovi starosti. Razen tega naj se tisti ki imajo to skrb, zavedajo svoje zelo težavne dol¬ žnosti, gledati na to, da otroci sami nadalje obisku¬ jejo očitne katehetiške nauke, ali če bi to ne bilo mo¬ goče, da jim na drug način preskrbijo verski poduk. 7. Navada, da se otroci, ko so prišli k pameti, ne puščajo k izpovedi, ali da se jim nikdar ne da odveza, se mora popolnoma zavreči. Zategadelj naj škofje tudi z uporabo pravnih pripomočkov skrbijo, da se popolnoma odpravi. 8. Vse graje vredna je navada, da se otrokom, ko so že pri pameti, ne delita sveta popotnica in sveto poslednje olje, in da se pokapajo po obredu za nedorasle otroke. Proti takim, ki ne bi opustili tega običaja, naj škofje ostro postopajo. Vse to, kar so oo. kardinali te svete kon¬ gregacije sklenili, so naš sveti oče papež Pij X. pri sprejemu dne 7. t. m. potrdili in naročili, da se naj izda ter priobči ta odlok. Posameznim ško¬ fom pa so veleli, da naj ravno ta odlok dajo na znanje ne samo župnikom in duhovščini, ampak tudi ljudstvu, ki naj se mu, tako želijo, vsako leto o priliki velikonočne zapovedi prebere v materinem 493 jeziku. Škofje sami pa imajo po preteklem vsakem petem letu obenem z drugimi zadevami škofije vred tudi o izpolnjevanju tega odloka poročati sveti Stolici. Nasprotne odredbe ali navade, kakršnekoli, so neveljavne. Dano v Rimu, iz Doma iste svete kongregacije, dne 8. avgusta 1910. D. kard. Ferrata, Ph. Giustini, prefekt. tajnik. Posnetek iz odloka sv. kongregacije za oskrbo zakramentov o starosti prvoobhaj ance v. 1 |^^er ste odlok svete kongregacije za oskrbo Bl&bl zakramentov z dne 8. avgusta 1910 o sta¬ rosti prvoobhajancev slišali več let zaporedoma in vam je torej njegova vsebina že znana, zato bo morebiti ustreženo povelju svetega očeta, ako se vam bere posnetek iz tega odloka, ki slove: |£ako posebno ljubezen do malih je gojil Kri¬ stus na zemlji, izpričuje jasno sv. evangelj. Med njimi bivati mu je bilo veselje; njim je po navadi roke polagal, pa jih je objemal in blago¬ slavljal. Vznevoljen pokara učence, ki so jih od¬ ganjali, z resnimi besedami: Pustite otročičem k meni priti in nikar jim ne branite, zakaj takih je božje kraljestvo. (Mark. 10, 13. 14. 16). Kako visoko pa je cenil njihovo ne¬ dolžnost in čistost srca, je dovolj pokazal, ko je 1 Ta posnetek se bo mogel po preteku nekaterih let brati namesto celega odloka svete kongregacije. 494 otroka k sebi poklical in rekel učencem: Resnično vam povem, ako niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se torej poniža kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu. In kdor sp rej me katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. (Mat. 18, 3. 4. 5). Spominjajoč se tega, si je katoliška Cerkev od svojega začetka sem prizadevala, otročiče voditi h Kristusu s svetim obhajilom,, ki ga je navadno delila tudi dojenčkom. Ta običaj se je kesneje v latinski Cerkvi odpravil, in začeli so otroke pri¬ puščati k mizi Gospodovi še le tedaj, ko so prišli nekoliko k pameti ter si pridobili nekaj znanja o presvetem zakramentu. Ta novi od nekaterih krajevnih škofijskih zborov že sprejeti red je bil od IV. splošnega cerkvenega zbora v Lateranu leta 1215 slovesno potrjen in podprt s tem, da se je proglasil ( znameniti 21. kanon, v katerem se ver¬ nikom, brž ko so dospeli do starosti spoznanja, zaukazuje zakramentalna izpoved in sveto obhajilo s temi-le besedami: „Vsi verniki obojega spola naj se, ko so dosegli leta spoznanja, posamezni vsaj enkrat v letu prav izpovejo vseh svojih grehov postavljenemu izpovedniku, pa naj si prizadevljejo naloženo pokoro po svojih močeh opraviti in naj vsaj o velikonočnem času zakrament presvetega rešnjega Telesa pobožno prejmejo, razen če se jim po nasvetu njihovega izpovednika iz kakšnega pametnega vzroka zdi potrebno, da se ga prejeti začasno zdržijo.“ Tridentinski zbor (XXI. seja, 4. poglavje) pa, 495 ne da bi zavrgel staro navado, otročičem deliti sveto obhajilo, še preden so prišli k pameti ? je lateranski odlok vnovič potrdil, tiste pa, ki bi bili nasprotnega mnenja, izobčil z besedami: „Ako kdo taji, da je vsak vernik obojega spola, kadar doseže leta spoznanja, vsled zapovedi matere svete Cerkve dolžen enkrat v letu, vsaj o velikonočnem času, prejeti sveto rešnje Telo, bodi izobčen.“ (XIII. seja, 8. poglavje, 9. kanon). Vsled tega še vedno veljavnega odloka lateranskega so torej ver¬ niki, kakor hitro pridejo do let spoznanja, dolžni vsaj enkrat v letu prejeti zakrament svete pokore in presvetega rešnjega Telesa. Pri določanju starosti, ki je za pametno spo¬ znavanje potrebna, pa se je v teku časa vrinilo nemalo zmot in obžalovanja vrednih razvad. Ne¬ kateri so menili, da se naj določi druga starost za prejem zakramenta svete pokore in druga za prejem presvetega rešnjega Telesa. Za pokoro so sicer smatrali tisto starost za pravo, v kateri more otrok razločevati dobro od hudega in torej grešiti; za sveto obhajilo pa so terjali poznejša leta, v katerih je omogočeno temeljitejše poznanje verskih resnic in bolj dozorelo pripravljanje na duši. Ta navada, ki je na videz varovala čast naj¬ svetejšemu zakramentu, pri tem pa vernike odvra¬ čala od njega, je postala vzrok mnogoterega zla. Zgodilo se je namreč, da nedolžnost otroških let, ločena od zedinjenja s Kristusom, ni dobivala nobene hrane notranjega življenja, čigar posle¬ dica je bila tudi ta, da je mladina, oplenjena naj¬ krepkejšega varstva, obkrožena od toliko zalezovanj, 496 C izgubila čistost srca ter zašla v pregrehe, še preden je okusila svete skrivnosti. V resnici ni videti pravičnega razloga, zakaj bi se naj, ko so se vendar od pamtiveka sem razdeljevali delci posvečenih podob celo dojenč¬ kom, zdaj./ terjala izredna priprava od otročičev, ki so v najbolj srečnem stanju prve čistosti in nedolžnosti ter prav posebno potrebujejo te skriv¬ nostne hrane zavoljo tolikih zalezovanj in nevar¬ nosti našega časa. Razvade, ki smo jih grajali, se morajo odtod izvajati, ker tisti, ki so zaznamenovali drugo starost spoznanja za izpoved in drugo za obhajilo, niso ne razumno ne prav določili, katera da je. Saj vendar Lateranski zbor, ko obenem nalaga dolžnost za izpoved in obhajilo, terja za oba zakramenta eno in isto starost. Kakor torej z ozirom na izpoved velja za starost spoznanja tista, v kateri se more razločevati pošteno od nepoštenega, to je, ko se pride nekoliko k pameti, tako se ima za obhajilo veljavna imenovati tista, v kateri se more razlo¬ čevati evharistični kruh od navadnega; to pa so zopet leta, v katerih pride otrok k pameti. Nič drugače niso tega umevali najznamenitejši razlagavci in sodobniki lateranskega zbora. Iz cerkvene zgodovine je namreč dognano, da je več škofijskih zborov in odredb že od 12. stoletja sem, kmalu po Lateranskem zboru, pripuščalo sedem¬ letne otroke k prvemu obhajilu. Razen tega imamo pričo najvišje veljave, učenika Akvinskega, čigar besede se glasijo: „Brž ko otroci začnejo nekoliko rabiti pamet, tako da morejo doumeti češčenjc 497 tega zakramenta (evharistije), tedaj se jim more podeliti ta zakrament.“ (Summa theol. p. III. q. 80. a. 9. ad 3). Rimski katekizem pa pravi: „V kateri starosti naj se dajo otrokom svete skrivnosti, ne more nihče bolje določiti kakor oče in pa mašnik, kateremu se isti izpovejo svojih grehov. Njima namreč pristoji, da preiščeta in pri otrocih poiz¬ vesta, so li že dosegli kaj spoznanja o tem preču- dežnem zakramentu in imajo li kaj hrepenenja po njem." (Pars II. De sacram. Euchar. n. 63). Iz vsega tega posnamemo, da je) potrebna starost za obhajilo tista, v kateri otrok zna razlo¬ čevati evharistični kruh od navadnega, telesnega kruha tako, da more pobožno pristopiti k altarju. Zatorej se ne terja popolno poznanje verskih nau¬ kov, ker zadostujejo nekatere temeljne resnice, t. j. nekolikšno spoznanje; tudi ne popolna raba uma, ker zadostuje nekaka začetna raba, t. j. n e k o 1 i k š n a raba uma. Zategadelj se mora po¬ vsem obsojati, ako se sveto obhajilo predaleč od¬ laga in se zanj določa prepozna, že bolj zrela doba, in to je tudi apostolski sedež že večkrat zavrgel. Vse to je dobro premislil sveti zbor za oskrbo zakramentov in je v svoji glavni seji dne 15. ju¬ lija 1910 spoznal za umestno, da določi nastopna pravila zastran prvega obhajila otrok, po katerih se morajo vsi ravnati: 1. Starost razločevanja kakor za izpoved tako za sveto obhajilo je tista, v kateri začne otrok pametno misliti, t. j. okrog sedmega leta, ali črez ali pa tudi manj. Od tega časa se začenja dolžnost, zadostiti obojni postavi izpovedi in obhajila. 32 498 2. Za prvo izpoved in prvo obhajilo ni po¬ trebno popolno in dovršeno poznanje krščanskega nauka. Vendar pa se mora otrok pozneje vsega katekizma po meri svojega uma polagoma priučiti. 3. Znanje veronauka, ki sc terja od otroka za primerno pripravo k prvemu obhajilu, je toliko, da po svoji zmožnosti umeje skrivnosti svete vere, ki so k vzveličanju neobhodno potrebne, da razlo¬ čuje evharistični kruh od navadnega in telesnega in da pristopi k svetemu obhajilu s tisto pobož¬ nostjo, ki je primerna za njegovo starost. 4. Za izpolnitev zapovedi, ki nalaga otroku dolžnost, da se izpove in prejme obhajilo, so v prvi vrsti odgovorni tisti, ki morajo skrbeti za otroka, namreč starši, izpovednik, učitelji in župnik. Očeta ali njegove namestnike in izpovednika pa zadevlje po rimskem katekizmu, da pustijo otroka k prvemu svetemu obhajilu. 5. Župniki naj skrbijo, da bodo enkrat ali večkrat v letu napovedali in imeli skupno obhajilo otrok;! k temu naj pripustijo ne samo prvoobha- jancev, marveč tudi take, ki so kakor zgoraj re¬ čeno, s pri volj enjenj eni staršev ali izpovednika že prej okusili nebeško hrano od altarjay Za te in za one pa se naj vrši poprej skozi nekaj dni poduk in priprava. 6. Tisti, ki imajo skrb za otroke, naj z vso marljivostjo delajo na to, da isti otroci po prvem obhajilu večkrat in če je mogoče vsak dan, kakor želi Jezus Kristus in mati sveta Cerkev, pristopijo k mizi Gospodovi, in da to store s pobožnostjo, kakršna je primerna njihovi starosti. Razen tega 499 naj se tisti, ki imajo to skrb, zavedajo svoje zelo težavne dolžnosti, da gledajo namreč na to, da otroci sami nadalje obiskujejo očitne katehetiške nauke, ali če bi to ne bilo mogoče, da jim na drug način preskrbijo verski poduk. ( 7. Navada, da se otroci, ko so prišli k pameti, ne puščajo k izpovedi, ali da se jim nikdar ne da odveza, se mora popolnoma zavreči. Zategadelj naj škofje tudi z uporabo pravnih pripomočkov skrbijo, da se popolnoma odpraviA 8. Vse graje vredna je navada, da se otrokom, ko so že pri pameti, ne delita sveta popotnica in sveto poslednje olje, in da se pokapajo po obredu za nedorasle otroke. Proti takim, ki ne bi opustili tega običaja, naj škofje ostro postopajo. Vse to so naš sveti oče papež Pij X. dne 7. avgusta 1910 potrdili in naročili, da se naj izda in priobči ta odlok. - | i |i S8-S=<'88 a 'i | Odlok svete konciljske kongregacije o pogostnem in vsak¬ danjem prejemanju svetega obhajila. 1 K^veti oče Pij X. so odredili, naj poskrbijo liSSfi predstojniki redovnih hiš, da se naslednji odlok svete konciljske kongregacije o pogostnem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila prebere redovniški družbi v domačem jeziku vsako leto v osmini praznika presvetega rešnjega Telesa. Na¬ ročili so tudi, naj se pošlje ta odlok vsem škofom in redovnim predstojnikom, da ga priobčijo svojim 1 Branje za nedeljo med osmino praznika presvetega rešnjega Telesa. 500 semeniščem, župnikom, redovnim zavodom in du¬ hovnikom. Zato je bil odlok svete konciljske kongregacije o večkratnem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila ponatisnjen v „Cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo*' 1 iz leta 1906 in objavljen na škofijski sinodi 2 leta 1906. Gotovo je bila želja svetega očeta, da se ime¬ novani odlok oznani tudi vernikom. Zato se vam bo mogel ves ali vsaj njegov posnetek brati s pri- dižnice vsako leto v nedeljo med osmino praznika presvetega rešnjega Telesa, dokler vam ne bo njegova vsebina popolnoma znana in jasna. Glasi se tako-le: gveti Tridentinski zbor pravi, v svesti si neiz- rečnega bogastva milosti, ki ga dobivajo verni kristjani iz svetega obhajila: „Sveti zbor bi želel, da bi verniki vsakikrat pri sveti maši ne samo duhovno, marveč tudi zakramentalno prejeli sveto evharistijo." (Seja XXII. pogl. 6). Te besede dovolj jasno izražajo srčno željo svete Cerkve, da bi se vsi verniki slednji dan krepčali s to nebeško hrano in zajemali iz nje vedno obilnejših sadov posvečenja. Ta želja svete Cerkve izvira iz tistega plame¬ nečega hrepenenja, s katerim je Kristus postavil ta nebeški zakrament. Kristus je večkrat in dovolj jasno povedal, da je treba pogosto uživati njegovo meso in piti njegovo kri. To je kruh, ki jez nebes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano in so umrli; kdor jč ta 1 Odst. 39. str. 76—78. — 2 Synodus dioecesana Lavan- tina anno 1906 concita. Marburgi, 1907. Cap. LXIX. pagg. 357-374. 501 kruh, bo živel vekomaj. (Jan. 6, 59). Iz tega, da je Jezus primerjal angeljsko jed s kruhom in z mano, so učenci lahko spoznali, da mora krščanska duša vsak dan uživati nebeški kruh, kakor se mora telo vsak dan hraniti s pozemelj- skim kruhom, in kakor je bila Hebrejcem v puščavi mana vsakdanja hrana. Tudi ko molimo v Gospodovi molitvi, „daj nam danes naš vsak¬ danji kruh/ pravijo sveti očetje skoraj soglasno, da moramo misliti bolj kakor na vsakdanji kruh, ki je telesna hrana, na evharistični kruh, ki bi naj bil sleherni dan našim dušam v živež. Hrepenenje Jezusa Kristusa in Cerkve, da bi naj verniki vsak dan pristopili k mizi Gospodovi, pa v prvi vrsti ne izhaja odtod, da bi tako izka¬ zovali Gospodu čast in spoštovanje, ali da bi bilo sveto obhajilo nekako plačilo, nekako darilo za čednosti vernikom, marveč poglavitni namen je, da bi se verniki po svetem Zakramentu združevali z Bogom, da bi dobivali tako moči zoper pože¬ lenje, bi se očiščevali vsakdanjih malih grehov in se obvarovali večjih grehov, katerim je podvržena človeška slabost. (S. Augustini sermo 57. in Matth. de orat. Dom. v. 7). Zato imenuje sveti Triden¬ tinski zbor evharistijo ,,zdravilo, ki nas očiščuje vsakdanjih napak in varuje smrtnih grehov.“ (Seja XIII. pogl. 2). To voljo božjo so prvi kristjani dobro spo¬ znali in so vsak dan pristopali k mizi življenja in moči. Bili so stanovitni v nauku apo¬ stolov in združeni v lomljenju kruha in v molitvah, pravi o njih Dejanje apostolov 502 (2, 42). Tudi v nastopnih stoletjih se je to godilo v velik prid popolnosti in svetosti, kakor izpriču¬ jejo sveti očetje in cerkveni pisatelji. Ko se je pa začela sčasom ohlajati pobožnost, zlasti ko se je jel vsepovsod širiti kužni janze- nizem, tedaj so se začeli prepirati o pripravi, ki je potrebna za pogostno in vsakdanje sveto obhajilo, ter so stavili vedno večje in težje terjatve. Ti prepiri so dosegli, da je bilo vedno manj takih, ki so se zdeli vredni, da bi vsak dan prejemali presveto evharistijo in zajemali iz vzveličavnega zakramenta obilnejše sadove; drugi pa so bili zadovoljni, če so po enkrat na leto, morda na mesec ali kvečemu vsak teden prejemali sveto obhajilo. Da, tako ostri so bili nekateri, da so celim stanovom zabranjevali pristopati k mizi Gospodovi, tako n. pr. trgovcem in zakonskim. Drugi pa so zašli v drugo nasprotje. Misleč, da je po božjem pravu zapovedano vsakdanje sveto obhajilo, so razen drugih proticerkvenih navad tudi na Veliki petek prejemali in delili ev¬ haristijo, da bi tako noben dan ne bil brez svetega obhajila. Sveta stolica v takih razmerah ni zanemarila svojih dolžnosti. Z odlokom Cum ad aures z dne 12. februarja 1679, ki ga je potrdil papež Inocencij XI., je kongregacija svetega Tridentin¬ skega zbora obsodila take zmote in zavrgla zlorabe ter je obenem izrekla, da vsi stanovi, tudi trgovci in zakonski, lahko pristopajo večkrat k svetemu obhajilu; ozirati se je pri tem seveda na pobožnost posameznika in pa na sodbo izpovednika. Dne 503 7. decembra 1690 pa je zavrgel papež Aleksander Vlil, z odlokom Sanctissimus Dominus noster nauk Bajev, ki je zahteval, da mora imeti najči¬ stejšo ljubezen božjo brez vsakršne napake, kdor hoče pristopiti k svetemu obhajilu. Toda strup janzenizma se še ni popolnoma porazgubil. Prevzel je bil tudi dobre pod dozdevo časti in spoštovanja do presvete evharistije. Tudi še po odlokih rimske stolice je ostalo preporno vprašanje, kakšno razpoloženje je potrebno za večkratno sveto obhajilo. Tako so tudi nekateri sicer izvrstni bogoslovci učili, da je vernikom dovoliti vsakdanje sveto obhajilo le redko in le pod mnogimi pogoji. Bili so pa vendar tudi učeni in pobožni možje, ki niso delali toliko težav tej vzveličavni in Bogu prijetni navadi. Učili so, da po sodbi svetih očetov ni nobene zapovedi svete Cerkve, da bi bilo treba kake posebno večje priprave za vsakdanje, za tedensko ali mesečno sveto obhajilo; sadovi pa da so mnogo večji iz vsakdanjega, kakor iz te¬ denskega ali mesečnega obhajila. Preporno vprašanje se je v naših dneh še poostrilo. Ti prepiri so zbegali izpovednike in vernike v nemalo kvar krščanski pobožnosti in gorečnosti. Zato so se najuglednejši možje in dušni pastirji obrnili do svetega očeta Pija X. z nujno prošnjo, da bi naj s svojo vrhovno oblastjo raz¬ sodili preporno vprašanje o razpoloženju, ki je potrebno za vsakdanje sveto obhajilo tako, da bi se ta toliko vzveličavna in Bogu prijetna navada ne le ne zmanjšala med verniki, marveč še bolj 504 utrdila in povsod razširila, zlasti v naši dobi, ko od vseh strani napadajo bogoslužnost in katoliško vero in je vedno manj resnične božje ljubezni in pobožnosti. Sveti oče v svoji skrbi in svojem trudu za krščansko ljudstvo srčno želijo, da bi ono prav pogosto, tudi vsak dan prihajalo k mizi Gospodovi in bi bilo deležno sadov svete evha¬ ristije; zato so izročili vso stvar kongregaciji sve¬ tega zbora, naj vprašanje presodi in odloči. Kongregacija svetega zbora se je zbrala dne 16. decembra 1905 polnoštevilno k posvetovanju ter je kar najskrbneje razmišljala o prepornem vprašanju; pretehtala je resno in vestno vse raz¬ loge za in proti in je naposled sklenila in odločila naslednje točke: 1. Pogostno in vsakdanje sveto obhajilo, ka¬ tero naš Gospod Jezus Kristus in katoliška Cerkev tako srčno želita, naj bo vsem kristjanom kate¬ regakoli stanu ali poklica dano na voljo; nikomur naj se ne odreka, kdor je v posvečujoči milosti božji ter ga želi prejeti s pravim namenom in po¬ božnim srcem. 2. Pravi namen pa je tedaj, če želimo prejeti sveto obhajilo ne iz navade, ničemurnosti ali člo¬ veških ozirov, temveč ker Bog tako hoče, da bi se vedno tesneje ž njim v ljubezni združili ter bi z božjim zdravilom pomogli svojini slabostim in nepopolnostim. 3. Četudi je kar najbolj želeti, da bi bili vsi, ki pogosto ali celo vsak dan prejemajo sveto obhajilo, brez malih grehov, vsaj brez popolnoma radovoljnih, ter brez nagnjenja do njih, vendar 505 zadostuje, da so vsaj brez smrtnega greha s trd¬ nim sklepom, nikdar več ne grešiti; ako imajo takovšen trden in resničen slep, ni mogoče, da bi se, če vsak dan prejmejo sveto obhajilo, ne iznebili sčasoma tudi malih grehov in nagnjenj do njih. 4. Ker pa zakramenti nove zaveze sicer vsa- kikrat podelč milost, kadar jim sami ne delamo ovir, a vendar vedno tem večjo, čim bolj smo pripravljeni, zato se je treba za sveto obhajilo skrbno pripraviti in po svetem obhajilu zahvaliti, primerno močem, stanu in poklicu. 5. Da pa bodo prejemali verniki pogostno in vsakdanje sveto obhajilo z večjo razsodnostjo in večjim zasluženjem, je treba izpovednikovega sveta. Vendar naj izpovedniki pogostnega ali vsakdanjega obhajila nikomur ne branijo, kdor je v milosti božji in pristopa k svetemu obhajilu s pravim namenom. 6. Ker je gotovo, da nas pogostno ali vsak¬ danje prejemanje svetega obhajila vedno srčneje zedinja s Kristusom, da vedno bolj poživlja du¬ hovno življenje, da daje dušam več in več čednosti in da vedno bolj zagotavlja poroštvo večnega vžveličanja, zato naj župniki, izpovedniki in pridi¬ garji po priznanih navodilih rimskega katekizma (del II. pogl. 60) z veliko vnemo opominjajo in navajajo krščansko ljudstvo k tej tako pobožni in vzveličavni navadi. 7. Zlasti naj se pospešuje večkratno in vsak¬ danje sveto obhajilo po redovnih zavodih; vendar pa zanje ostane v veljavi odlok Ouemadmodum 506 svete kongregacije za zadeve škofov in redovnikov z dne 17. decembra 1890. Pospešuje naj se tudi kar najbolj po semeniščih, ki se v njih pripravljajo gojenci za duhovniško službo; prav tako po drugih vsakovrstnih krščanskih vzgojevališčih. 8. Za zavode s slovesnimi ali časnimi oblju¬ bami, ki imajo v pravilih ali konstitucijah ali tudi le v koledarjih zaznamenovane gotove dni za sveto obhajilo, ni smatrati to kot povelje, ampak le kot neko pravilo: predpisano število svetih obhajil naj je najmanj, kar se zahteva od pobožnih redov¬ nikov. Zato naj jim bo vedno dovoljeno pogostno ali vsakdanje sveto obhajilo, kakor smo zgoraj določili. Da bodo pa vsi po redovih natanko po¬ znali ta določila, zato naj poskrbč predstojniki vseh redovnih hiš, da se bo ta odlok vsako leto v osmini svetega rešnjega Telesa v domačem jeziku prebral redovniški družbi. 9. Vsi katoliški pisatelji pa naj se poslej vzdrže vsakega prepira o razpoloženju ali pripravi, ki je potrebna za pogostno in vsakdanje sveto ob¬ hajilo. Podpisani tajnik svete kongregacije je dne 17. decembra 1905 vse to osebno sporočil svetemu očetu, in sveti oče so odobrili in potrdili ta odlok kardinalov ter so ukazali, da se naj razglasi. Kar bi mu utegnilo nasprotovati, to bodi razveljavljeno. Tudi so naročili sveti oče, da se naj pošlje ta odlok vsem škofom in redovnim predstojnikom, da ga priobčijo svojim semeniščem, župnikom, redovnim zavodom in duhovnikom. Ko bodo pa poročali sveti stolici o svojih škofijah in zavodih, tedaj 507 naj poročajo tudi o tem, kako se izvršuje ta odlok. V Rimu, dne 20. decembra 1905. t Vincencij kard. škof Palestrinski, predstojnik. C. De Lai, tajnik. - 'I' =g8-5=r8S>-i' Posnetek iz odloka sv. konciljske kongregacije- o pogostnem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila. 1 k svete konciljske kongregacije z dne L decembra 1905 o večkratnem in vsak¬ danjem prejemanju svetega obhajila se vam je bral že več let v nedeljo med osmino praznika presvetega rešnjega Telesa. Zadostovalo bo torej, da se vam bere v prihodnje naslednji posnetek iz imenovanega odloka. gveti Tridentinski zbor pravi, v svesti si neiz- rečnega bogastva milosti, ki ga dobivajo verni kristjani iz svetega obhajilaSveti zbor bi želel, da bi verniki vsakikrat pri sveti maši ne samo duhovno, marveč tudi zakramentalno prejeli sveto evharistijo". (Seja XXII. pogl.. 6). Te besede dovolj jasno izražajo srčno željo svete Cerkve, da bi se vsi verniki slednji dan krepčali s to nebeško hrano in zajemali iz nje vedno obilnejših sadov posvečenja. Ta želja svete Cerkve izvira iz tistega pla¬ menečega hrepenenja, s katerim je Kristus postavil ta nebeški zakrament. Kristus je večkrat in dovolj 1 More se vernikom brati namesto celega odloka svete konciljske kongregacije. 508 jasno povedal, da je treba pogosto uživati njegovo meso in piti njegovo kri. To je kruh, ki je z nebes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano in so umrli; kdor jč ta kruh, bo živel vekomaj. (Jan. 6. 59). Iz tega, da je Jezus primerjal angeljsko jed s kruhom in z mano, so učenci lahko spoznali, da mora krščanska duša vsak dan uživati nebeški kruh, kakor se mora telo vsak dan hraniti s pozemeljskim kruhom, in kakor je bila Hebrejcem v puščavi mana vsakdanja hrana. Tudi ko molimo v Gospodovi molitvi, „daj nam danes naš vsakdanji kruh“, pravijo sveti očetje skoraj soglasno, da moramo misliti bolj kakor na tvarni ali vsak¬ danji kruh, ki je telesna hrana, na evharistični kruh, ki naj bi bil sleherni dan našim dušam v živež. Hrepenenje Jezusa Kristusa in Cerkve, da bi naj verniki vsak dan pristopili k mizi Gospodovi, pa v prvi vrsti ne izhaja odtod, da bi tako izka¬ zovali Gospodu čast in spoštovanje, ali da bi bilo sveto obhajilo nekako plačilo, nekako darilo za čednosti vernikom, marveč poglavitni namen je, da bi se verniki po svetem zakramentu združevali z Bogom, da bi dobivali tako moči zoper poželenje, bi se očiščevali vsakdanjih malih grehov in se obvarovali večjih grehov, katerim je podvržena človeška slabost. (S. Augustini sermo 57. in Matth. de orat. Dom. v. 7). Zato imenuje sveti Triden¬ tinski zbor evharistijo „zdravilo, ki nas očiščuje vsakdanjih napak in varuje smrtnih grehov". (Seja XIII. pogl. 2). Pogostno in vsakdanje sveto obhajilo, katero naš Gospod Jezus Kristus in katoliška Cerkev tako 509 srčno želita, naj bo vsem kristjanom, kateregakoli stanu ali poklica, dano na voljo; nikomur naj se ne odreka, kdor je v posvečujoči milosti božji ter ga želi s pravim namenom in pobožnim srcem prejeti. Pravi namen pa je tedaj, če želimo prejeti sveto obhajilo ne iz navade, ničemurnosti ali člove¬ ških ozirov, temveč ker Bog tako hoče, da bi se vedno tesneje ž njim v ljubezni združili ter bi z božjim zdra¬ vilom pomogli svojim slabostim in nepopolnostim. Četudi je kar najbolj želeti, da bi bili vsi, ki pogosto ali celo vsak dan prejemajo sveto obha¬ jilo, brez malih grehov, vsaj brez popolnoma radovoljnih, ter brez nagnjenja do njih, vendar zadostuje, da so vsaj brez smrtnega greha s trdnim sklepom, nikdar več ne grešiti; ako imajo takovšen trden in resničen sklep, ni mogoče, da bi se, če vsak dan prejmejo sveto obhajilo, ne iznebili sčasoma tudi malih grehov in nagnenj do njih. Ker pa zakramenti nove zaveze sicer vsakikrat podele milost, kadar jim sami ne delamo ovir, a vendar vedno tem večjo, čim bolj smo priprav¬ ljeni, zato se je treba za sveto obhajilo skrbno pripraviti in po svetem obhajilu zahvaliti primerno močem, stanu in poklicu. Da bodo prejemali verniki pogostno in vsak¬ danje sveto obhajilo z večjim zasluženjem, je treba izpovednikovega svčta. Župniki, izpovedniki in pri¬ digarji naj pa po priznanih navodilih rimskega katekizma (del II. pogl. 60) z veliko vnemo opo¬ minjajo in navajajo krščansko ljudstvo k tej tako pobožni in vzveličavni navadi. 510 Kratek nauk o sveti veri in o krščanskem življenju. 1 Sveta vera. Preljubi kristjani! S |ukaj na zemlji je naš namen, da pobožno | živimo in si s tem pridobimo večno življenje. Večno življenje pa je, pravi Gospod, v tem, da spoznajo (ljudje) tcbc, samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, katerega si poslal. (Jan. 17, 3). K temu spoznanju pa nas more dovesti edino le krščanska vera. Ako sc to¬ rej hočemo večno vzveličati, moramo verovati vse, kar je Bog razodel in nam po svoji Cerkvi zapo¬ veduje verovati. Kdor pa ne veruje, bo po¬ gubljen. (Mark. 16, 16). Poslušajte torej pazljivo in pobožno glavne resnice naše svete vere, ki vam jih podajcmo v kratkem pregledu. Bog je večno, samo od sebe in neskončno popolno bitje; on je počctnik in gospod vseh stvari. Le en Bog je. Več jih tudi biti ne more. V tem enem Bogu pa so tri osebe, namreč Oče, Sin in Sveti Duh. Oče je sam od sebe od vekomaj. Sin je rojen od Očeta od vekomaj. Sveti Duh pa izhaja od Očeta in Sina od vekomaj. Vse tri osebe sc med seboj razločujejo, vendar pa so skupaj le en Bog, ker imajo eno in isto božjo naravo ali naturo in zato tudi iste božje lastnosti. Troedini Bog je ustvaril v svoji vsemogoč¬ nosti nebo in zemljo in vse, kar je, prostovoljno in iz gole dobrotljivosti. On tudi ohranjuje in vlada vse stvarstvo neskončno modro in previdno. Brezmi- 1 Branje za predzadnjo in poslednjo nedeljo po Binkoštih. 511 selno in brezbožno bi bilo, ako bi kdo trdil, da Bog ni ustvaril sveta, ali pa, da se ne zmeni več za svoje stvarstvo in za to, kar se v njem godi. Najimenitnejše stvari božje so angelji in ljudje. Angelji so zgolj duhovi, ustvarjeni od Boga v svetosti in pravičnosti. Mnogo angeljev se je uprlo svojemu stvarniku; pa Bog jih je zavrgel in na večno pahnil v pekel. Iz sovraštva do Boga in iz zavisti ali nevoščljivosti do nas izkušajo hudobni angelji, nas zapeljati v greh. Zato jih tudi imenu¬ jemo hudobne duhove ali zapeljivce. Naša dolžnost je, da čujemo in molimo ter se stano¬ vitno bojujemo zoper njihove izkušnjave. Drugi angelji, ki so ostali dobri, Bogu zvesti, uživajo v nebesih večno veselje, hvalijo in slavijo svojega Gospoda in Boga ter mu prinašajo naše molitve. Vsakemu človeku je odločil dobrotljivi Bog še tudi posebnega angelja za variha; pravimo mu zato tudi angelj varih. Ta nas vodi po potu k nebesom, nas svari pred dušnimi in telesnimi nevarnostmi in moli za nas pri Bogu. Mi pa ga moramo častiti, klicati na pomoč ter poslušati njegove opomine. Tudi Adama in Evo, naše prve starše, je ustvaril Bog po svoji podobi, v svetosti, pravičnosti, v popol¬ nosti. Hotel ju je po kratki izkušnji, ne da bi jima bilo treba umreti, vzeti k sebi v nebeško veselje. Toda, zapeljana v raju od hudobnega duha, sta jedla sad drevesa, ki jima ga je bil Bog prepove¬ dal, in sta s tem prelomila zapoved božjo. Ta greh je odvzel njima in tudi vsem njunim potom¬ cem nadnaravne milosti in večno življenje, pod- 512 vrgel jih je smrti ter nadlogam in težavam živ¬ ljenja. Ta greh prehaja po skrivnostni naredbi božji na vse ljudi, zato se tudi imenuje izvirni ali po¬ dedovani greh. Le blažena devica Marija je bila obvarovana tega madeža, in sicer po zasluženju svojega božjega Sina zato, ker je bila izvoljena, da postane Mati božja. Mi pravimo zato: Marija je bila spočeta brez madeža izvirnega greha. Ljudje sami se niso mogli rešiti izvirnega greha. Bog se jih je pa usmilil ter je obljubil Odrešenika že prvima človekoma. Ta je pa imel priti še le črez dalje časa. Med tem ga je Bog naznanjeval po predpodobah in prerokbah. Slednjič je prišel dolgo pričakovani Odrešenik sam, naš Gospod Jezus Kristus. Jezus Kristus je druga božja oseba, edini Sin Boga Očeta ter je postal za nas človek. Spočet od Svetega Duha, je bil rojen iz Marije device v Betlehemu. Jezus Kristus torej ni bil, kakor to trdijo brezbožniki, le človek, bogato nadarjen, ki si je vedel s svojimi veličastnimi in lepimi nauki in s svojim brezmadežnim življenjem pridobiti po¬ slušalcev in pristašev. Jezus Kristus je tudi pravi človek. Njegova deviška mati je res Mati božja. On je naš obljubljeni Odrešenik, na njem se je izpolnilo vse, kar so preroki, navdahnjeni od Sve¬ tega Duha, prerokovali o obljubljenem Odrešeniku. Mladostna leta njegova — v Nazaretu — so otrokom prelep vzgled pokorščine, ubogim vzgled vdanosti v voljo božjo, delavcem in vsem ljudem pa vzgled marljivosti in delavnosti in svetega živ- 513 Ijenja. Trideset let star je začel Jezus Kristus učiti, imenoval se je sam Sina božjega in oblju¬ bljenega Odrešenika ter je to tudi potrdil z ne¬ ovrgljivimi čudeži. Izbral si je dvanajst apostolov ter s tem postavil temelj svoji sveti Cerkvi. Ta naj bi nadaljevala do konca sveta pričeto njegovo delo, namreč vzveličanje duš. Prebridko trpljenje, ki ga je hotel Jezus pre¬ stati, da bi odrešil svet, je začel na Oljiski gori pri Jeruzalemu. Tam je potil krvavi pot, žalosten nad grehi vsega sveta, ki so ga težili. Četa vojakov, ki jih je pripeljal izdajalec Judež, ga je napadla in zvezanega odpeljala v Jeruzalem. Tam so ga gonili od sodišča do sodišča, ga bičali, venčali s trnjem ter zasramovali. Slednjič ga je izročil Pilat judom, da ga križajo. Kristus je moral sam nesti na goro Kalvarijo težki križ. Nanj pribit z železnimi žreblji, je izdihnil na veliki petek ob treh popoldne svojo dušo v odrešenje sveta. V spomin te daritve na križu je bil Jezus Kristus postavil še pred svojim trpljenjem zakra¬ ment presvetega rešnjega Telesa in daritev nove zaveze. Tudi je podelil svojim apostolom in nji¬ hovim naslednikom mašniško oblast, vsled katere se krvava daritev na križu vedno in povsod ob- služuje in ponavlja po nekrvavem načinu na altarju. To se zgodi pri daritvi svete maše, ki je ista da¬ ritev kakor daritev na križu. Mašnik, ki daruje, in dar, ki ga daruje, je pri obeh daritvah Jezus Kristus. Jezus Kristus je namreč na križu samega sebe daroval nebeškemu Očetu v odrešenje sveta. 33 514 Tako se tudi na naših altarjih po mašnikovih ro¬ kah dan na dan daruje za žive in mrtve. S svojo smrtjo je Jezus izvršil odrešenje sveta. Njegovo telo so sneli s križa in položili v grob, ki so ga judje zapečatili ter zavarovali z vojaki. S svojo dušo pa se je Jezus med tem podal v predpekel k pravičnim stare zaveze, da jim je naznanil odrešenje. Tretji dan potem pa seje zdru¬ žila njegova duša zopet s telesom, in Jezus Kristus je vstal iz groba z lastno močjo, neumrljiv in ča¬ stitljiv. S tem je dokazal neovržno, da je v res¬ nici Bog. Zato je vstajenje Kristusovo najlepši dokaz za našo sveto vero. Velika noč pa je zato glavni praznik cerkvenega leta. Po svojem vstajenju je ostal Jezus na zemlji še štirideset dni, se je prikazal večkrat apostolom, jih je potrdil v veri ter jim je dal oblast, deliti zakramente, ki jih je bil postavil. Le-ti zakramenti so: sveti krst, sveta birma, sveto rcšnje Telo, sveta pokora, sveto poslednje olje, sveto mašniško posvečenje, sveti zakon. Sv. Petru je izročil Jezus tudi ključe nebeškega kraljestva, ga postavil za poglavarja svoji Cerkvi ter mu je naročil pasti njegove ovce in njegova jagnjeta, to je, učiti in vladati škofe in vernike. Slednjič je še naročil apostolom, da njegov nauk oznanjujejo vsem ljudem ter jim delijo milosti svetih zakramentov. Z Oljiskc gore se je vzdignil v nebesa. Tam sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega, in v nebesih ima tudi za nas pripravljen prostor, ako bomo kot zvesti otroci njegove svete Cerkve srčno vztrajali na potu krščanskih čednosti. Ob koncu sveta bo 515 Jezus Kristus zopet prišel z veliko močjo in slavo, pa ne več odrešit, temveč sodit vse ljudi, žive in mrtve, ter povrnit vsakemu po njegovem zaslu- ženju. Ko je Jezus še živel na zemlji, je obljubil svojim apostolom, da jim bo poslal Svetega Duha iz nebes. Sveti Duh je tretja božja oseba v presveti Trojici, izhaja od Očeta in Sina od vekomaj in je z Očetom in s Sinom isti Bog. Prikazal se je v podobi goloba pri Jezusovem krstu v Jordanu. Deset dni po svojem vnebohodu, to je, na bin- koštni praznik, je poslal Jezus svojim apostolom, zbranim v Jeruzalemu, v podobi ognjenih jezikov Svetega Duha, ki jim ga je obljubil. Sveti Duh jih je razsvetlil in potrdil v nauku Kristusovem ter jim je podelil moč, da so vsekdar, tudi v trpljenju in preganjanju, izvrševali svojo službo z vnemo in gorečnostjo. Ostal je potem Sveti Duh pri apostolih in bo ostal pri sveti Cerkvi do konca sveta, da jo razsvetljuje, vodi in posvečuje. Napolnjeni z močjo in z darovi Svetega Duha, so začeli apostoli oznanjevati Kristusov nauk. Novo- izpreobrnjene so družili v občine, katerim so bili ali sami voditelji, ali pa so jim izbrali predstoj¬ nike, svoje namestnike. Vse te občine pa so po¬ stavljali pod vrhovno vodstvo svetega Petra. Ve¬ zala jih je torej med seboj pokorščina do enega samega poglavarja, ena vera ter isti zakramenti. Take občine so nastale in nastajajo še dan¬ danes povsod, kjerkoli se oznanjuje nauk svete Cerkve. Vse te občine skupaj pa so Cerkev Jezu¬ sova. K njej mora pripadati vsak, kdor hoče biti 33” 516 vzveličan. Kdor namreč iz lastne krivde ne postane njen ud, se ne more vzveličati. Med mnogimi verskimi družbami, izmed ka¬ terih ima vsaka sebe za pravo cerkev Kristusovo, more biti le ena prava, in to je rimsko-katoliška Cerkev. Le ona ima znamenja prave Cerkve, ker le ona je edina, sveta, vesoljna in apostolska. Sveti Peter, katerega je bil Kristus sam po¬ stavil za vidnega poglavarja svoje Cerkve, je na¬ stopil svojo službo že na binkoštni praznik v Je¬ ruzalemu. Pozneje je prišel v Antiohijo, kjer je ustanovil škofovski sedež. Od tod se je preselil v Rim, od koder je vladal sveto Cerkev kot škof. V Rimu je tudi umrl mučcniške smrti. Pravica in oblast, ki jo je prejel od Kristusa, prehaja pa tudi na njegove naslednike. Zategadelj ima papež, to je, vsakratni rimski škof, moč in oblast, vladati in učiti vso Cerkev, to je, predstojnike in vernike. Ako kot naj višji učenik in pastir kaj odloči za vso Cerkev v verskih ali v nravstvenih naukih, se vsled posebne pomoči božje ne more zmotiti, in je v tem pomenu nezmotljiv. Škofje so nasledniki apostolov, od Svetega Duha postavljeni, da vladajo v zvezi s papežem svoje cerkve. Njih morajo duhovniki in verniki spoštovati, ljubiti ter jim pokorni biti. V posa¬ meznih občinah nadomestujejo škofe dušni pastirji. Verno ljudstvo z dušnimi pastirji, ti s svojimi škofi in škofje s papežem so edina, prava Cerkev Jezusova. Kakor udje človeškega telesa, enako so tudi udje svete Cerkve tesno združeni med seboj. Svete 517 maše, molitve, dobra dela in zasluge enega so tudi drugim v prid. V to občestvo združeni so verniki na zemlji, svetniki v nebesih in duše v vicah. Svetnike v nebesih častimo in se priporo¬ čamo njih priprošnji, ker nas Cerkev uči, da nam je češčenje svetnikov koristno. Svetniki pro¬ sijo pri Bogu za nas. Mi bi pa naj molili za duše v vicah. Sveta Cerkev namreč uči, da so vice, in da mi moremo pomagati dušam v vicah z molitvijo in dobrimi deli, zlasti pa z daritvijo svete maše. Cerkev Jezusova je dobila od svojega božjega Ustanovitelja oblast, odpuščati ne samo izvirni greh, temveč tudi vse druge grehe, ki jih kdo stori, brez izjeme. Tudi ima Cerkev oblast, deliti od¬ pustke. S tem pomaga spokornemu grešniku za- doščevati za časne kazni, katere je zaslužil za grehe, ki so mu že odpuščeni. Vera nas dalje uči, da čaka smrt, ki je prišla na svet z grehom, sicer vsakega, da pa smrtno spanje ne trpi na večno. Telo naše bo, zopet združeno z dušo, vstalo na sodnji dan iz groba ter sc bo z dušo vred, kakor smo si zaslužili, prese¬ lilo ali v večno veselje v nebesih, ki ga bomo uživali, ako tu na zemlji služimo Bogu zvesto do konca, ali pa v večno trpljenje v peklu, če umr- jemo nesrečno, v smrtnem grehu. To so glavne resnice, katere nam je treba verovati, če hočemo doseči večno vzveličanje. Za¬ hvaljujmo prav pridno Boga, da nas je poklical k pravi veri, prosimo ga pa tudi goreče, naj pravo vero v nas ohrani in potrdi. Da pa pokažemo 518 vero tudi očitno, molimo apostolsko vero: Ve¬ rujem v Boga, Očeta vsemogočnega ... Krščansko življenje. Preljubi kristjani! era je sicer prvi pogoj, da dosežemo večno vzveličanje, ni pa edini. Kaj pomaga, vpraša sveti apostol Jakob, ako kdo pravi, da ima vero, pa nima del? Ali niso na¬ šega očeta Abrahama opravičila dela, ko je na altarju daroval svojega sina Izaka? Vidite torej, da opravičijo človeka dela, ne pa že vera sama. (Jak. 2, 14.21.24). Zato pravi Gospod: Ako hočeš v živ¬ ljenje iti, izpolnjuj zapovedi! (Mat. 19, 17). Te zapovedi pa najdemo na kratko v naslednjih besedah našega Vzveličarja: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli; svojega bližnjega pa kakor sam sebe! (Mat. 22, 37 — 39). Te besede obsegajo vse naše dolžnosti. Kdor te izpolnjuje, izpolnjuje vse zapo¬ vedi. Obširneje nam te besede razlagajo desetere božje zapovedi, ki nam povedo naše dolžnosti do Boga, do nas samih in do bližnjega. Bog nas je ustvaril. Mi smo njegovo delo, delo njegovih rok; mi smo torej njegova last, kakor je delo lastnina mojstra, ki ga je naredil. Lastniku pa pripada vsa korist, ki jo daje njegova posest. Tako tudi Bog sme in more terjati od nas, svoje lastnine, da rabimo njemu v čast in 519 slavo svoje dušne in telesne moči. Mi ga moramo torej častiti, moliti in pripoznati za stvarnika in gospodarja sveta. Verovati moramo, kar je ra¬ zodel, moramo svoj razum podvreči veri ter vero¬ vati tudi to, česar ne moremo umeti. Tudi se moramo varovati skrbno vsega, kan more škodo¬ vati veri, na primer slabih knjig in časopisov, brezbožnih pogovorov. Ogibati se moramo skrivnih in veri nasprotnih družb, tudi cerkvenih opravil drugovercev. Dalje moramo zaupati na neskončno dobroto božjo, pričakovati in zanašati se, da nam bo Bog podelil tukaj na zemlji potrebne milosti, po smrti pa večno vzveličanje. Nikdar ne smemo dvomiti nad božjim usmiljenjem, nikdar pa tudi ne pre¬ drzno nanj zaupati. Boga moramo ljubiti iz vsega srca nad vse, bolj kakor zabave in posvetno blago. Služiti mu moramo v srcu in v dejanju; to pa storimo, če pobožno mislimo, molimo, se pridno udeležujemo službe božje ob nedeljah in praznikih in natanko izpolnjujemo obljube, ki smo jih storili. Varovati se moramo vsega, kar bi kršilo čast božjo, ogibati se prazne vere, preklinjanja, krivega priseganja ali priseganja brez potrebe. Nikdar se ne smemo sramovati svoje vere, tudi ne skruniti nedelj ali zapovedanih praznikov s težkim delom, s prepovedanimi zabavami ali z zamudo službe božje. V nesreči ne smemo godrnjati zoper Boga. To bi bilo bogokletno. Naslednje tri zapovedi obsegajo vse dolžnosti do Boga: 520 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega imena. 3. Posvečuj praznik. Ljubiti moramo pa tudi samega sebe. Ta ljubezen nam prepoveduje vse, kar bi škodovalo našemu zdravju, ali pa nam kratilo, uničilo živ¬ ljenje. Zdravja in življenja si nismo podelili sami. Zato si ga pa tudi ne smemo s samomorom ali pa z nezmernostjo uničiti ali mu kako drugače škodovati. Najbolj pa in pred vsem nam nalaga ta ljubezen, varovati sc vseh nečistih misli, želj, besed in dejanj, ogibati se vsake priložnosti, ki bi nas utegnila zapeljati v nečistost. Take prilož¬ nosti so na primer: neredni plesi, razuzdano obna¬ šanje, nespodobna obleka, prepogostno in prepri- jazno občevanje z drugim spolom. Svojega bližnjega moramo ljubiti, kakor sami sebe. Vse, kar hočete, da ljudje vam sto¬ rijo, storite vi njim! (Mat. 7, 12). Nikdar ne stori drugemu tega, česar nočeš, da stori kdo drug tebi! (Tob. 4, 16). Ta ljubezen nam zapoveduje pomagati bliž¬ njemu z dejanjem in dobrim svetom, podpirati ga v dušnih in telesnih potrebah. Če se hočemo držati te zapovedi vestno, ne smemo svojega bližnjega sovražiti, niti se nad njim maščevati. Ne smemo mu kakorkoli na telesu škodovati, pa tudi ne na duši, na primer ga z besedami ali dejanjem pohujševati ali pa zapeljevati v greh. Dalje ne smemo kratiti časti bližnjemu z obre¬ kovanjem, z opravljanjem, s sumničenjem, s prc- 521 drzno sodbo ali z zasmehovanjem. Varovati se moramo tatvine, oderuštva, goljufije; pa povrniti škodo in pustiti vsakemu vse, kar je njegovo. Ogibati se nam je treba vsake zveze z uporniki, ki si krivično lastijo tujo posest ter sanjajo in govorijo o blagostanju, ki se sploh ne da doseči, ali pa le na nedovoljen način. Poleg teh splošnih dolžnosti je posameznikom treba tudi izpolnjevati še stanovske dolžnosti. Otroci morajo svoje starše spoštovati, ljubiti, ubogati ter jim v sili pomagati. Starši pa morajo skrbeti za dušni in telesni blagor svojih otrok, jih vzgojevati krščansko in jih voditi k dobremu z besedo in vzgledom. Podložni morajo častiti svojo duhovsko in svetno gosposko, za njo moliti in ji pokorni biti; ta pa naj pomisli, da so njeni podložni tudi otroci božji. Naj torej lepo z njimi ravna in skrbi za njih blaginjo. V čast in slavo si sme šteti sveta Cerkev, da je vedno kot prava mati skrbela za časno in večno srečo vseh svojih otrok, in da je zlasti varovala uboge in stiskane. V sveti Cerkvi sta berač in bogatin, delavec in gospodar pred Bogom popol¬ noma enaka. Vsi ljudje imajo enega Očeta v ne¬ besih. Po njenem vzgledu mora krščanski gospodar s svojim delavcem in poslom prijazno ravnati. Ne sme ga preoblagati z delom, tudi ne ovirati ali motiti v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Posebno velik greh bi bil, zlorabiti njegovo stisko ali kratiti mu zaslužek. Delavci pa in posli naj se svojega stanu nikakor ne sramujejo, saj si ga je 522 bil Vzveličar sam izbral za svoj stan. Težave in nadloge naj prenašajo potrpežljivo, svoje gospo¬ darje naj častijo ter jim služijo zvesto in pošteno. Te dolžnosti, ki nam jih nalaga ljubezen do samega sebe in do bližnjega, nahajamo v teh-le božjih zapovedih: 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešuštvuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Deveta in deseta zapoved nam prepovedujeta celo še vsako misel, vsako željo, ki nasprotuje lju¬ bezni do samega sebe in do bližnjega. Glasita se: 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. Ako se ravnamo po duhu teh zapovedi in se marljivo vadimo v krščanskih čednostih, bomo hodili brez truda po potu popolnosti, in to nam je vsem dolžnost. Razen božjih se moramo držati tudi cerkvenih zapovedi. Kdor namreč zaničuje Cerkev, zaničuje Kristusa. Cerkev nam pa zapoveduje, da praznike, katere je postavila, posvečujemo ravno tako kakor nedelje, da smo torej ne le ob nedeljah, temveč tudi ob zapovedanih praznikih s spodobno pobož¬ nostjo pri sveti maši. Vsak kristjan, ki je dopolnil 21. leto in ga ne izgovarja opravičen vzrok, se mora tudi postiti to je pritrgati si v jedi vse dni štiridesetdanskega posta razen nedelj in druge zapovedane postne 52a dni; mesnih jedi se je pa ob zapovedanih dneh zdržati vsakemu kristjanu, ki je že pri pameti in ni izgovorjen po pravičnem vzroku. Po poseb¬ nem papeževem dovoljenju imamo v naši škofiji zastran posta nekatere olajšave, ki se vam ozna¬ nijo vsako leto, kadar se bere postna postava. Vsi verniki obojega spola naj se, ko so do¬ segli leta spoznanja, vsaj enkrat v letu prav iz¬ povejo vseh svojih grehov postavljenemu izpoved- niku in naj vsaj o velikonočnem času vredno in pobožno prejmejo zakrament presvetega rešnjega Telesa. Sicer pa srčno želi sveta Cerkev, da bi katoliški kristjani prav pogosto, ako mogoče vsak dan, s čisto vestjo in s pravim namenom pristo¬ pili k svetemu obhajilu. Slednjič prepoveduje sveta Cerkev v advent¬ nem in postnem času obhajati slovesno ženito- vanje, ker je po navadi združeno s hrupnim raz¬ veseljevanjem, ki nasprotuje temu svetemu in res¬ nemu času. Iz lastne moči pa človek ne more niti vero¬ vati niti izpolnjevati zapovedi. Brez mene, pravi Gospod, ne morete ničesar storiti. (Jan. 15, 5). K temu potrebujemo milosti božje, kakor potrebuje drevo vlage in rose, da cvete in obrodi sad. Milost božja pa nam dohaja iz dveh virov; sta pa ta-le: molitev in sveti zakramenti. Božji Vzveličar sam nam je zapovedal moliti brez prestanka. Obenem pa nas je zagotovil, da bomo uslišani, če molimo v njegovem imenu, po¬ božno, zaupljivo, vztrajno in s skesanim srcem. On sam nas je učil moliti. Od njega imamo „Oče 524 naš“, ki se po svojem začetniku tudi imenuje go¬ spodova molitev." Od davnih časov se v katoliški cerkvi še dodaje „Oče našu“ tudi »Češčena Marija." Drugi vir milosti so sveti zakramenti. Zakra¬ ment je vidno in podelivno znamenje nevidne mi¬ losti, postavljeno od Jezusa Kristusa v naše po¬ svečenje. Zakramentov je sedem; prilegajo se po¬ polnoma potrebam nadnaravnega življenja. Trije, sveti krst, sveta birma, sveto mašniško posvečenje, vtisnejo vsakemu, ki jih prejme, neizbrisljivo zna¬ menje. Zato se smejo prejeti samo enkrat. V zakra¬ mentu svetega krsta in svete pokore sc nam od¬ pustijo smrtni grehi; kdor pa hoče katerega ostalih pet zakramentov prejeti, mora imeti že posvečujočo milost božjo in po njih se mu ona pomnoži. Bila bi huda pregreha, če bi kdo tak zakrament prejel vedoma v smrtnem grehu. Sveti krst nas reši izvirnega greha, odrasle tudi vseh drugih pred krstom storjenih grehov, podeli nam nadnaravno milost. Po svetem krstu posta¬ nemo otroci božji in dediči nebeškega kraljestva. Brez svetega krsta ne more biti nihče vzveličan; sveti krst je prvi in najpotrebnejši zakrament. Krščanskih staršev sveta dolžnost je torej, da dajo otroka krstiti brž ko mogoče. Dete polagoma raste in se razvija na duši in na telesu. Tudi življenju posvečujoče milosti božje, ki sc začne pri svetem krstu, je treba, da se razvija in krepi, da potem more začeti človek boj življenja, da zmaga strasti in ostane zvest veri in službi božji. V sveti birmi se mu podeli v ta namen posebna milost Svetega Duha. S tem 525 postane človek vojak Kristusov. Njegove zastave naj se ne sramuje nikdar! Da si ohranimo telesno življenje, potrebujemo hrane; da si pa ohranimo dušno, nadnaravno živ¬ ljenje, nam je treba milosti božje, katero nam podeljuje Kristus Gospod, ko se nam daje v za¬ kramentu presvetega rešnjega Telesa v pravo ne¬ beško hrano. V tem zakramentu je namreč pravi Jezus Kristus s krvjo in z mesom, z dušo in s telesom, kot Bog in človek, resnično in bistveno pričujoč pod podobama kruha in vina, da nahrani v svetem obhajilu naše duše. Ta zakrament je sveti Cerkvi najdražji zaklad. On je središče vse svete vere. Vsled tega pa ga Cerkev tudi nad vse spo¬ štuje in časti. Božjega Vzveličarja za ta neprecen¬ ljivi dar ne moremo nikdar dovolj in spodobno zahvaliti. Zato pa Jezusa vsaj pogostoma obiščimo v tem presvetem zakramentu! Udeležujmo se tudi vseh svečanosti, ki se prirejajo njemu na čast, pridno in z največjim spoštovanjem! Zlasti pa pogosto prejemajmo ta presveti zakrament! Kristus sam pravi: Ako ne bote jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne bote imeli življenja v sebi. (Jan. 6, 54). Toda le s čisto vestjo smemo pristopiti k mizi Gospodovi. Kdor namreč nevredno jč Telo Go¬ spodovo, stori silno hud greh, in si je, kakor pravi sveti apostol Pavel, sodbo, ker ne raz¬ ločuje telesa Gospodovega. (I. Kor. 11,. 29). Nesrečen človek, ki bi to storil! Nesreče, bolezni in druge nezgode škodujejo našemu naravnemu življenju, ga celo lahko uničijo. 526 Tudi naša duša lahko dobi v boju življenja kako rano, lahko tudi izgubi življenje nadnaravne mi¬ losti božje. Zato je pa Kristus poskrbel zdravilo in je postavil zakrament svete pokore. Dal je svoji Cerkvi oblast, skesanemu grešniku odpustiti grehe. Kaka tolažba za nas grešne ljudi, da moremo dobiti odpuščenje svojih grehov, če jih skesano objokujemo, se jih odkritosrčno izpovemo ter trdno sklenemo, se jih varovati in za nje zado- ščevati Bogu in ljudem! Sovražniki naše svete vere včasi trdijo, da je izpoved iznajdba duhovnikov. Toda izpoved je postavil Kristus sam z besedami: Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih bote zadržali, sojini zadr¬ žani. (Jan. 20, 23). Le če se grešnik obtoži svojih grehov izpovedniku, more ta spoznati du¬ ševno stanje njegovo ter soditi, ali mu naj grehe odpusti ali pridrži. Tudi v smrtnem boju, ko je treba nastopiti pot v večnost, nas ni hotel Vzveličar pustiti brez pomoči. Postavil je za bolnike zakrament svetega poslednjega olja. Ta zakrament pomnoži bolniku milost božjo in mu podeli odpuščenje malih, iz¬ redno tudi smrtnih grehov, če se jih ni mogel izpovedati. Njegovo dušo okrepi za zadnje, naj¬ hujše napade hudega duha. Podeli bolniku potr¬ pežljivost v trpljenju, celo telesno zdravje, če je to v prid njegovi duši. Srečen bolnik, ki o pravem času zaželi to zdravilo! Srečen, kateremu domači ne odtegnejo tega vira novih milosti iz nepremiš¬ ljene previdnosti, da ne bi kje prestrašili bolnika! 527 Da pa se nauki Kristusovi oznanjujejo in nje¬ govi zakramenti podeljujejo ljudem do konca sveta, deli Jezus Kristus po zakramentu svetega mašni- škega posvečenja tistim, ki prejmejo ta zakrament, oblast, opravljati mašniško službo. Daje jim k temu tudi potrebnih milosti. Ta služba je najime¬ nitnejša, in le tisti se ji sme posvetiti, ki ga je Bog za njo odločil. Mašnik ima oblast, opravljati daritev svete maše, odpuščati grehe in sploh deliti zakramente in razna cerkvena blagoslovila. Njegova naloga' je, voditi duše na potu v nebesa. Le po¬ lagoma se pride do mašniške časti, treba je prejeti več svetih redov. Posvečenje v škofa podeli naj¬ višjo čast mašništva. Katoliško ljudstvo naj pogosto Boga prosi za dobre duhovnike, naj časti svoje dušne pastirje in po svoji moči pripomaga, da se vzgojujejo dobri in pobožni duhovniki. Poslednjič je Kristus povzdignil v zakrament tudi zakon. Ta pomnoži zakonskim posvečujočo milost božjo in da posebno milost, vestno izpolnjevati težke za¬ konske dolžnosti, se med seboj ljubiti in si ohra¬ niti zvestobo do smrti. Tudi dobijo zakonski milost, svoje otroke, ako jim jih Bog da, kr¬ ščansko odgojevati in Cerkvi na zemlji dajati novih udov, nebesom novih izvoljencev. Prosimo Boga prav pridno milosti, da kr¬ ščansko živimo, izpolnjujemo vestno njegove zapo¬ vedi in vredno prejemamo svete zakramente! Molimo v ta namen: CMe vas... Ceščena Marija... in Čast bodi Očetu .. . 528 III. Molitve pred pridigo in po pridigi. imenu Amen. Znamenje svetega Križa. Očeta in Sina in Svetega Duha. -'h n. Gospodova molitev. f^^iče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsakdanji kruh; in od¬ pusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne vpelji v izkušnjavo; temveč reši nas hudega. Amen. -- Češčenamarija. Okleščena Marija, milosti polna; Gospod je s teboj; blagoslovljena si med ženami, in blago¬ slovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Apostolska vera. erujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarni- KajgJ ka nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa, sedi na desnici Boga, 529 Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto kato¬ liško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščenje grehov; vstajenje mesa; in večno življenje. Amen. V čast presveti Trojici. j^^ast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, fiS&sO; kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. Tri božje čednosti. V e r a. erujem v tebe, pravi, troedini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh, kateri si vse ustvaril, ki vse ohranjuješ in vladaš, ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin božji učlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas Sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Ve¬ rujem in trdim vse, kar si ti, o Bog, razodel ter nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, sam na sebi resnica in torej ne moreš goljufati in ne goljufan biti. V tej veri hočem živeti in umreti. O Bog, poživi mojo vero! Upanje. pam in trdno pričakujem, o Bog, da mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal večno vzve- ličanje, ki si ga obljubil vsem, kateri izpolnjujejo tvoje zapovedi. Zato tudi upam od tebe odpu¬ ščanja svojih grehov in vseh drugih milosti, katerih 34 530 potrebujem, da si zaslužim večno vzveličanje. Vse to upam od tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv, usmiljen in zvest in torej moreš in hočeš izpolniti, kar si obljubil. V tem upanju hočem živeti in umreti. O Bog, utrdi moje upanje! Ljubezen. moj Bog, ljubim te nad vse, ker si naj- večja dobrota in neskončno popoln in torej zavoljo samega sebe vreden vse ljubezni. In ker ljubim tebe, ljubim tudi svojega bližnjega, prija¬ telja in neprijatelja, in ga hočem ljubiti kakor samega sebe. V tej ljubezni do tebe hočem živeti in umreti; rajši hočem dati vse, kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim grehom izgubiti. O Bog, vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe! Amen. Kazalo. Blagor njemu, ki bere, in njim, ki slišijo be¬ sede prerokovanja ter hranijo, kar je v njem pisano. (Apokalipse 1, 3). Stran Višepastirsko dovoljenje za natisek II Predgovor.III Prvi del. Listi in evangelji za nedelje in Gospodove praznike in za vse dni svetega posta. (Proprium de tempore). L Božični čas. Prva nedelja v adventu. 1 Druga nedelja v adventu. 2 Tretja nedelja v adventu. 4 Četrta nedelja v adventu. 5 Predbožični dan, 24. decembra. 6 Praznik rojstva Gospodovega ali sveti bo¬ žični praznik, 25. decembra. 7 Pri 1. sveti maši ali polnočnici. 7 Pri 2. sveti maši ali zornici. 9 Pri 3. ali veliki sveti maši.10 Praznik s v. Š t e f a n a, prvega m u č e n i k a, 26. de¬ cembra .12 God sv. Janeza, apostola in evangelista, 27. decembra 13 God nedolžnih otročičev, 28. decembra.15 God sv. Tomaža, škofa in mučenika, 29. decembra 16 Nedelja pred novim letom.17 God sv. Silvestra, papeža, 31. decembra .... 19 34» 532 Praznik obrezovanja Gospodovega ali no¬ vega leta dan, 1. januarja Nedelja pred razglašenjem Gospodovim .... Praznik razglašenja Gospodovega ali sv. treh Kraljev, 6. januarja Prva nedelja po razglašenju Gospodovem .... Osmina praznika razglašenja Gospodovega .... Druga nedelja po razglašenju Gospodovem Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem Četrta nedelja po razglašenju Gospodovem Peta nedelja po razglašenju Gospodovem .... Šesta nedelja po razglašenju Gospodovem .... II. Velikonočni čas. Prva predpepelnična nedelja ali septuagezima . Druga predpepelnična nedelja ali seksagezima Tretja predpepelnična nedelja ali kvinkvagezima Pepelnična sreda Četrtek po pepelnici .... Petek po pepelnici Sobota po pepelnici .... Prva nedelja v postu .... Ponedeljek po prvi nedelji v postu Torek Kvatrna sreda v postu Četrtek po prvi nedelji v postu . Kvatrni petek v postu .... Kvatrna sobota v postu . Druga ali kvatrna nedelja v postu Ponedeljek po drugi nedelji v postu Stran 20 21 22 24 26 27 28 30 31 33 35 37 40 42 43 45 47 48 50 53 54 56 58 60 61 63 65 66 68 70 73 78 80 5'33 Stran 534 Stran Peta nedelja po Veliki noči. . . 193 Križev teden . . . ..194 Praznik Kristusovega vnebohoda .... 196 Šesta nedelja po Veliki noči.197 III. Binkoštni čas. Binkoštna sobota 199 535 Stran Drugi del. Listi in evangelji za praznike in godove Svetnikov. A) Splošni odstavek. (Commune Sanctorum). Za mučenika škofa.243 Za mučenika ne škofa.246 Še druga lista in evangelj za mučenika ne škofa . 248 Za mučenika v velikonočnem času.250 Za več mučenikov v velikonočnem času .... 252 Drug list in evangelj za več mučenikov v velikonoč¬ nem času. 253 Za več mučenikov izvun velikonočnega časa . . 254 Za spoznavalca škofa.265 Za cerkvenega učenika.270 Za spoznavalca ne škofa.272 Še drug list in evangelj za spoznavalca ne škofa. . 274 Za opata.275 Za devico mučenico.276 Še drug evangelj za devico mučenico.279 Za več devic in mučenic.280 Za devico ne mučenico.281 Za mučenico ne devico.282 Za svetnico, ne devico in ne mučenico.283 Drugo berilo za vdovo.284 Posvečenje cerkve.285 Obletnica škofove izvolitve ali škofovega posvečenja 286 Slovesna zahvala.287 Dan poroke.288 Spomin vseh vernih duš v vicah.289 Dan pogreba.290 Obletnica za rajne.291 B) Posebni odstavek. (Proprium Sanctorum). God sv. Andreja, apostola, 30. novembra .... 293 God sv. Frančiška Ksaverija, spoznavalca, 3. decembra 29p 536 Stran God sv. Barbare, device in mučenice, 4. decembra . 295 God sv. Nikolaja, škofa, 6. decembra.295 God sv. Ambrozija, škofa in cerkvenega učenika, 7. decembra.297 Praznik brezmadežnega spočetja device Marije, 8. decembra.297 God sv. Lucije, device in mučenice, 13. decembra . 299 God pričakovanja poroda device Marije, 18. decembra 299 God sv. Tomaža, apostola, 21. decembra .... 301 Praznik presv. Imena Jezusovega . . . 302 Praznik sv. Družine, Jezusa, Marije in Jožefa 303 God sv. Valentina, škofa, 7. januarja.304 God sv. Antona, puščavnika, 17. januarja .... 305 God stolice sv. Petra v Rimu, 18. januarja .... 305 God sv. Sebastijana, mučenika, 20. januarja . . . 306 God sv. Fabijana in Sebastijana, mučenikov, 20. januarja 307 God sv. Neže, device in mučenice, 21. januarja . . 307 God sv. Vincencija in Anastazija, mučenikov, 22. januarja 307 God zaroke device Marije, 23. januarja .... 308 God izpreobrnjenja sv. apostola Pavla, 25. januarja . 308 God sv. Janeza Zlatousta, škofa in cerkvenega učenika, 27. januarja.311 God sv. Frančiška Šaleškega, škofa in cerkvenega učenika, 29. januarja.311 God sv. Hijacinte, device, 30. januarja.311 God na čast molitve našega Gospoda Jezusa Kristusa na Oljiski gori.312 Spomin trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. . 313 God sv. Ignacija, škofa in mučenika, 1. februarja . 314 Praznik očiščevanja device Marije ali Svečnica, 2. februarja.315 God sv. Blaža, škofa in mučenika, 3. februarja . . 317 God sv. Agate, device in mučenice, 5. februarja . . 318 God sv. Doroteje, device in mučenice, 6. februarja . 318 God sv. Apolonije, device in mučenice, 9. februarja . 319 God sv. Skolastikc, device, 10. februarja .... 319 537 Stran God prikazanja blažene Marije device brezmadežne, 11. februarja.319 God sv. Valentina, škofa in mučenika, 14. februarja . 320 God sv. Valentina, mučenika, 14. februarja. . . . 322 God stolice sv. Petra v Antiohiji, 22. februarja . . 322 God sv. Matija, apostola, 24. ali 25. februarja . . . 322 God sv. Valburge, device in opatice, 25. ali 26. februarja 324 God sv. Marjete Kortonske, izpokornice, 26. ali 27. februarja.324 God na čast sv. trnjeve krone našega Gospoda Jezusa Kristusa.325 God na čast sv. sulice in žrebljev našega Gospoda Jezusa Kristusa.326 God na čast sv. tančice našega Gospoda Jezusa Kristusa 327 God na čast sv. peterih ran našega Gospoda Jezusa Kristusa.328 God na čast dragocene krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa.329 God sedem žalosti blažene device Marije .... 330 God sv. Kunigunde, device in cesarice, 3. marca . . 331 God sv. Kazimira, spoznavalca, 4. marca . . . .331 God sv. Tomaža Akvinskega, cerkvenega učenika, 7. marca.331 God sv. štirideset mučenikov, 10. marca .... 332 God sv. Gregorija, papeža in cerkvenega učenika, 12. marca.333 God sv. Jedrti, device, 17. marca.333 Praznik sv. Jožefa, ženina Marije device, 19. marca.333 God sv. Benedikta, opata, 21. marca.334 God sv. Gabriela, nadangelja, 24. marca .... 335 Praznik oznanjenja Marije device, 25. marca 336 God sv. Ruperta, škofa in spoznavalca, 27. marca . 337 God sv. Frančiška Pavlanskega, spoznavalca, 2. aprila 338 God sv. Marije Egipčanke, izpokornice, 3. aprila . . 338 God sv. Izidora, škofa in cerkvenega učenika, 4. aprila 339 538 Stran God sv. Vincencija Fererija, spoznavalca, 5. aprila . 339 God sv. Leona Velikega, papeža in cerkvenega učenika, 11. aprila ..339 God sv. Anzelma, škofa in cerkvenega učenika, 21. aprila. 340 God sv. Jurja, mučenika, 23. ali 24. aprila . . . 340 God sv. Marka, evangelista, 25. aprila.341 God Marije device, matere dobrega sveta, 26. aprila . 343 God sv. Katarine Sienske, device, 30. aprila . . . 344 Praznik varstva sv. Jožefa, ženina bla¬ žene device Marije.345 God sv. Filipa in Jakoba, apostolov, 1. maja . . . 346 God sv. Atanazija, škofa in cerkvenega učenika, 2. maja 347 God najdenja sv. Križa, 3. maja.348 God sv. Florijana, mučenika, 4. maja.350 God sv. Monike, vdove, 4. maja.351 God sv. Gotharda, škofa in spoznavalca, 5. maja . . 351 God sv. Stanislaja, škofa in mučenika, 7. maja . . 351 God prikazanja sv. Mihaela, nadangelja, 8. maja . . 352 God sv. Gregorija Nazijanzenca, škofa in cerkvenega učenika, 9. maja.353 God sv. Joba, spoznavalca, 9. maja.354 God sv. Sigismunda, kralja in mučenika, 11. maja . 354 God sv. Pankracija, mučenika, 12. maja .... 354 God sv. Izidora, kmeta, spoznavalca, 15. maja 355 God sv. Janeza Nepomučana, mučenika, 16. maja . . 355 God sv. Jodoka, opata in spoznavalca, 17. maja . . 357 God Marije device pod imenom: pomoč kristjanov, 24. maja.357 God sv. Urbana, papeža in mučenika, 25. maja . . 358 God sv. Kancijana, mučenika, 31. maja.358 God sv. Kancijana in tovarišev, mučenikov, 31. maja . 359 God najsvetejšega Srca Jezusovega.360 God sv. Erazma, škofa in mučenika, 2. junija . . . 361 God sv. Bonifacija, škofa in mučenika, 5. junija . . 361 God sv. Primoža, mučenika, 9. junija.362 539 Stran God sv. Primoža in Felicijana, mučenikov, 9. junija . 363 God sv. Marjete, kraljice, 10. junija.363 God sv. Antona Paduana, spoznavalca, 13. junija . . 363 God sv. Vida, mučenika, 15. junija . . . . . . 364 God sv. Vida, Modesta in Krescencije, mučenikov, 15. junija.364 God sv. Gervazija in Protazija, mučenikov, 19. junija 364 God sv. Alojzija Gonzaga, spoznavalca, 21. junija . 365 God sv. Ahacija, mučenika, 22. junija.366 God sv. Ahacija in tovarišev, mučenikov, 22. junija . 366 God rojstva sv. Janeza krstnika, 24. junija . . . 366 God sv. Janeza in Pavla, mučenikov, 26. junija . . 368 God vzveličane Eme, vdove, 27. junija.368 Praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija 370 Spomin sv. apostola Pavla, 30. junija.371 God dragocene krvi našega Gospoda J e- zusa Kristusa.372 God obiskanja Marije device, 2. julija.373 God sv. Udalrika, škofa in spoznavalca, 4. julija . . 374 God sv. Cirila in Metodija, škofov, 5. julija . . . 374 God sv. Elizabete kraljice, vdove, 8. julija . . . . 375 God sv. škofa Kilijana in tovarišev, mučenikov, 8. julija 375 God sv. Mohorja, škofa in Fortunata, diakona, mučenikov, 12. julija.375 God sv. Henrika, cesarja, spoznavalca, 15. julija . . 376 God sv. Marije device Karmelske, 16. julija . . . 376 God sv. Aleksija, spoznavalca, 17. julija .... 376 God sv. Vincencija Pavlana, spoznavalca, 19. julija . 377 God sv. Marjete, device in mučenice, 20. julija . 377 God sv. Elija, preroka, 20. julija.378 God sv. Daniela, preroka, 21. julija.379 God sv. Marije Magdalene, izpokornice, 22. julija . . 379 God sv. Jakoba, apostola, 25. julija.379 God sv. Krištofa, mučenika, 25. julija.380 God sv. Ane, matere Marije device, 26. julija . ■ • 381 God sv. Ignacija, spoznavalca, 31. julija .... 383 540 Stran God sv. Joahima, očeta Marije device.383 God prečistega Srca blažene Marije device . . . 384 God sv. Alfonza Marije Liguorija, škofa in cerkvenega učenika, 2. avgusta. 384 God sv. Štefana, papeža in mučenika, 2. avgusta . . 385 God najdenja sv. Štefana, prvega mučenika, 3. avgusta 386 God sv. Dominika, spoznavalca, 4. avgusta . . 386 God Marije device Snežnice, 5. avgusta .... 386 God sv. Ožbalta, spoznavalca, 5. avgusta .... 387 God izpremenjenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, 6. avgusta.387 God sv. Ksista, papeža in mučenika, 6. avgusta . 388 God sv. Donata, škofa in mučenika, 7. avgusta . 388 God sv. Afre in tovarišic, mučenic, 9. avgusta . . 389 God sv. Lavrencija, levita in mučenika, 10. avgusta . 390 God sv. Filumene, device in mučenice, 11. avgusta . 391 God sv. Klare, device, 12. avgusta.391 God sv. Radegunde, kraljice, 14. avgusta .... 391 Praznik vnebovzetja Marije device, 15. av¬ gusta .392 God sv. Roka, spoznavalca, 16. avgusta .... 393 God sv. Helene, cesarice, vdove, 18. avgusta . . . 393 God sv. Agapita, mučenika, 18. avgusta .... 394 God sv. Ludovika Tolozanskega, škofa, 19. avgusta . 394 God sv. Bernarda, opata in cerkvenega učenika, 20. avgusta.395 God sv. Jerneja, apostola, 24. avgusta.395 God sv. Ludovika, kralja, spoznavalca, 25. avgusta . 396 God sv. Konstancija, mučenika, 26. avgusta . . . 397 God sv. Avguština, škofa in cerkvenega učenika, 28. avgusta.397 God obglavljenja sv. Janeza krstnika, 29. avgusta. . 397 God sv. Roze Limanske, device, 30. avgusta . 399 Praznik sv. Angeljev varihov.399 God sv. Imena Marijinega.401 God sedem žalosti Marije device.403 541 Stran God sv. Egidija, opata, 1. septembra.403 God sv. Štefana, kralja, spoznavalca, 2. septembra . 403 God sv. Rozalije, device, 4. septembra.404 Praznik rojstva Marije device, 8. septembra 404 God povišanja sv. Križa, 14. septembra .... 406 God sv. Lambcrta, škofa in mučenika, 17. septembra 407 God ran sv. Frančiška Asiškega, spoznavalca, 17. sep¬ tembra .408 God sv. Konstancije, device in mučenice, 19. septembra 408 God sv. Matevža, apostola in evangelista, 21. septembra 409 God sv. Mavricija, mučenika, 22. septembra . 410 God sv. Mavricija in tovarišev, mučenikov, 22. sep¬ tembra . 410 God Marije device, resnice jetnikov (B. M. V. de Mer- cede), 24. septembra.411 God sv. Notburge, device, 25. septembra . . . .411 God sv. Kozma in Damiana, mučenikov, 27. septembra 411 God sv. Venceslaja, kralja in mučenika, 28. septembra 412 God sv. Mihaela, nadangelja, 29. septembra . . . 412 God sv. Jeronima, duhovnika in cerkvenega učenika, 30. septembra.414 Praznik sv. rožnega venca Marije device 414 Obletnica posvečenja vseh cerkev . . . 416 God sv. Frančiška Asiškega, spoznavalca, 4. oktobra 416 God sv. Birgitc, vdove, 8. oktobra.416 God sv. Maksimilijana, škofa in mučenika, 12. oktobra 417 God sv. Kolomana, mučenika, 13. oktobra .... 417 God sv. Eduarda, kralja, spoznavalca, 13. oktobra 417 God sv. Terezije, device, 15. oktobra.418 God sv. Gala, opata, 16. oktobra.418 God sv. Lukeža, evangelista, 18. oktobra .... 418 God sv. Uršule in tovarišic, devic in mučenic, 21. oktobra.419 God sv. Rafaela, nadangelja, 24. oktobra .... 420 God sv. Simona in Juda (Tadeja), apostolov, 28. oktobra 421 God sv. Bolfanka, škofa in spoznavalca, 31. oktobra . 422 542 Stran God varstva Marije device.423 Praznik vseh Svetnikov, 1. novembra . . . 423 God sv. Justa, mučenika, 2. novembra.425 Spomin vseh vernih duš, 2. novembra.425 God sv. Viktorina, škofa in mučenika, 3. novembra . 426 God sv. Karola Boromeja, škofa, 4. novembra . . . 426 God sv. Leonarda, opata, 6. novembra.426 God sv. Martina, škofa, 11. novembra.427 God sv. Brikcija, škofa in spoznavalca, 13. novembra 428 God sv. Stanislaja Kostka, spoznavalca, 13. novembra 428 God sv. Gcrtrude (Jederti), device, 15. novembra . . 430 God sv. Leopolda, mejnega grofa Avstrijskega, spo¬ znavalca, 15. novembra.430 God sv. Gregorija čudodelnika, škofa, 17. novembra . 430 God sv. Elizabete, vdove, 19. novembra . . . .431 God darovanja Marije device, 21. novembra . . . 431 God sv. Cecilije, device in mučenice, 22. novembra . 432 God sv. Klemena, papeža in mučenika, 23. novembra 432 God sv. Katarine, device in mučenice, 25. novembra . 432 God sv. Virgilija, škofa, 27. novembra.433 God prikazanja brezmadežne device Marije pod na¬ slovom „Čudežne svetinje", 27. novembra . . 433 Tretji del. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evan¬ gelistih, predpisana branja in navadne molitve pred pridigo in po pridigi. I. Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih.435 11. Predpisana branja; Poduk o zakramentu svetega zakona.465 Poduk o četrti cerkveni zapovedi . 479 543 Stran Odlok svete kongregacije za oskrbo zakramentov o starosti prvoobhajancev . ..483 Posnetek iz odloka sv. kongregacije za oskrbo zakramentov o starosti prvoobhajancev .... 493 Odlok svete konciljske kongregacije o pogostnem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila . . . 499 Posnetek iz odloka sv. konciljske kongregacije o pogostnem in vsakdanjem prejemanju svetega obhajila.507 Kratek nauk o sveti veri in o krščanskem življenju . 510 Sveta vera. 510 Krščansko življenje.518 III. Molitve pred pridigo in po pridigi. Znamenje sv. Križa. 528 Gospodova molitev.528 Češčenamarija.528 Apostolska vera.528 V čast presveti Trojici.529 Tri božje čednosti.529 Vera.529 Upanje.529 Ljubezen. 530 Kazalo.531 Abecedni imenik praznikov in godov.544 Abecedni imenik praznikov in godov. Stran Sv. Afra in tovarišice, mučenice, 9. avgusta . . . 389 Sv. Agapit, mučenik, 18. avgusta.394 Sv. Agata, devica in mučenica, 5. februarja . . . 318 Sv. Ahacij, mučenik, 22. junija.366 Sv. Ahacij in tovariši, mučeniki, 22. junija . . . 366 Sv. Aleksij, spoznavalec, 17. julija. 376 Sv. Alfonz Marija Liguorij, škof in cerkveni učenik, 2. avgusta.384 Sv. Alojzij Gonzaga, spoznavalec, 21. junija . . . 365 Sv. Ambrozij, škof in cerkveni učenik, 7. decembra . 297 Sv. Ana, mati Marije device, 26. julija.381 Sv. Andrej, apostol, 30. novembra.293 Sv. Angelji varihi.399 Sv. Anton Paduan, spoznavalec, 13. junija .... 363 Sv. Anton, puščavnik, 17. januarja.305 Sv. Anzelm, škof in cerkveni učenik, 21. aprila . . 340 Sv. Apolonija, devica in mučenica, 9. februarja . . 319 Sv. Atanazij, škof in cerkveni učenik, 2. maja . 347 Sv. Avguštin, škof in cerkveni učenik, 28. avgusta 397 Sv. Barbara, devica in mučenica, 4. decembra . . . 295 Sv. Benedikt, opat, 21. marca ....... 334 Sv. Bernard, opat in cerkveni učenik, 20. avgusta 395 Binkoštna nedelja ali praznik prihoda Svetega Duha . 200 Sv. Birgita, vdova, 8. oktobra .'416 Sv. Blaž, škof in mučenik, 3. februarja.317 Sv. Bolfank, škof in spoznavalec, 31. oktobra . . 422 Sv. Bonifacij, škof in mučenik, 5. junija .... 361 Sv. Brikcij, škof in spoznavalec, 13. novembra . . 428 Sv. Cecilija, devica in mučenica, 22. novembra . . 432 Sv. Ciril in Metodij, škofa, 5. julija.374 Sv. Daniel, prerok, 21. julija.379 Sv. Dominik, spoznavalec, 4. avgusta.386 Sv. Donat, škof in mučenik, 7. avgusta.388 Sv. Doroteja, devica in mučenica, 6. februarja . . 318 545 Stran Sv. Družina, Jezus, Marija in Jožef.303 Duše, verne, 2. novembra.425 Sv. Eduard, kralj, spoznavalec, 13. oktobra . . . 417 Sv. Egidij, opat, 1. septembra.403 Sv. Elija, prerok, 20. julija.378 Sv. Elizabeta, kraljica, vdova, 8. julija.375 Sv. Elizabeta, vdova, 19. novembra.431 Vzvel. Ema, vdova, 27. junija 368 Sv. Erazem, škof in mučenik, 2. junija.361 Sv. Fabijan in Sebastijan, mučenika, 20. januarja . . 307 Sv. Filumcna, devica in mučenica, 11. avgusta . . 391 Sv. Filip in Jakob, apostola, 1. maja.346 Sv. Florijan, mučenik, 4. maja ....... 350 Sv. Frančišek Asiški, spoznavalec, 4. oktobra . . 416 Sv. Frančiška Asiškega rane, 17. septembra . . . 408 Sv. Frančišek Ksaverij, spoznavalec, 3. decembra . . 294 Sv. Frančišek Pavlanski, spoznavalec, 2. aprila . 338 Sv. Frančišek Šaleški, škof in cerkveni učenik, 29. ja¬ nuarja . 311 Sv. Gabriel, nadangelj, 24. marca. 335 Sv. Gal, opat, 16. oktobra.418 Sv. Gertruda (Jedert), devica, 15. novembra . . . 430 Sv. Gervazij in Protazij, mučenika, 19. junija . 364 Sv. Gothard, škof in spoznavalec, 5. maja . . . .351 Sv. Gregorij, čudodelnik, škof, 17. novembra . . . 430 Sv. Gregorij Nazijanzenec, škof in cerkveni učenik, 9. maja.353 Sv. Gregorij, papež in cerkveni učenik, 12. marca . 333 Sv. Helena, cesarica, vdova, 18. avgusta .... 393 Sv. Henrik, cesar, spoznavalec, 15. julija .... 376 Sv. Hijacinta, devica, 30. januarja.311 Sv. Ignacij, spoznavalec, 31. julija.383 Sv. Ignacij, škof in mučenik, 1. februarja .... 314 Sv. Izidor, kmet, spoznavalec, 15. maja.355 Sv. Izidor, škof in cerkveni učenik, 4. aprila . . . 339 Sv. Jakob, apostol, 25. julija , , .379 35 546 Stran Sv. Jakob in Filip, apostola, 1. maja.346 Sv. Janez, apostol in evangelist, 27. decembra ... 13 Sv. Janez krstnik, rojstvo, 24. junija.366 Sv. Janez krstnik, obglavljenje, 29. avgusta . . . 397 Sv. Janez Nepomučan, mučenik, 16. maja .... 355 Sv. Janez Zlatoust, škof in cerkveni učenik, 27. januarja 311 Sv. Janez in Pavel, mučenika, 26. junija .... 368 Sv. Jedert, devica, 17. marca.333 Sv. Jernej, apostol, 24. avgusta.395 Sv. Jeronim, duhovnik in cerkveni učenik, 30. sep¬ tembra .414 Jezus Kristus: Ime Jezusovo.302 Izpremenjenje N. G. J. Kr., 6. avgusta . . . 387 Krona, trnjeva N. G. J. Kr..325 Kri, dragocena N. G. J. Kr. 329 in 372 Molitev N. G. J. Kr. na Oljiski gori .... 312 Najdenje sv. Križa, 3. maja.348 Obrezovanje Gospodovo ali novega leta dan, l.jan. 20 Povišanje sv. Križa, 14. septembra .... 406 Rane, petere N. G. J. Kr.328 Razglašenje Gospodovo, ali sv. trije Kralji, 6. ja¬ nuarja .22 Rešnje Telo, presveto.207 Rojstvo Gospodovo ali sv. božični praznik, 25. dec. 7 Spomin trpljenja N. G. J. Kr.313 Srce Jezusovo.360 Sulica in žreblji N. G. J. Kr.326 Tančica N. G. J. Kr.327 Vnebohod Kristusov.196 Vstajenje Gospodovo ali Velikonočna nedelja . 181 Sv. Joahim, oče Marije device.383 Sv. Job, spoznavalec, 9. maja.354 Sv. Jodok, opat in spoznavalec, 17. maja .... 357 Sv. Jožef, ženin Marije device, 19. marca .... 333 „ „ praznik varstva.345 547 Stran Sv. Jurij, mučenik, 23. ali 24. aprila.340 Sv. Just, mučenik, 2. novembra.425 Sv. Kancijan, mučenik, 31. maja.358 Sv. Kancijan in tovariši, mučeniki, 31. maja . . 359 Sv. Karol Boromej, škof, 4. novembra.426 Sv. Katarina Sienska, devica, 30. aprila.344 Sv. Katarina, devica in mučenica, 25. novembra . . 432 Sv. Kazimir, spozna valeč, 4. marca.331 Sv. Klara, devica, 12. avgusta.391 Sv. Kilijan, škof in tovariši, mučeniki, 8. julija . . 375 Sv. Klemen, papež in mučenik, 23. novembra . . • 432 Sv. Koloman, mučenik, 13. oktobra.417 Sv. Konstancij, mučenik, 26. avgusta.397 Sv. Kostancija, devica in mučenica, 19. septembra . 408 Sv. Kozma in Damian, mučenika, 27. septembra . . 411 Sv. Krištof, mučenik, 25. julija.380 Sv. Ksist, papež in mučenik, 6. avgusta .... 388 Sv. Kunigunda, devica in cesarica, 3. marca . . . 331 Sv. Lambert, škof in mučenik, 17. septembra . . . 407 Sv. Lavrencij, levit in mučenik, 10. avgusta . . . 390 Sv. Leon Veliki, papež in cerkveni učenik, 11. aprila. 339 Sv. Leonard, opat, 6. novembra.426 Sv. Leopold, spoznavalec, 15. novembra .... 430 Sv. Lucija, devica in mučenica, 13. decembra . . . 299 Sv. Ludovik, kralj, spoznavalec, 25. avgusta . . . 396 Sv. Ludovik, Tolozanski, škof, 19. avgusta. . . . 394 Sv. Lukež, evangelist, 18. oktobra.418 Sv. Maksimilijan, škof in mučenik, 12. oktobra . . 417 Sv. Marija devica: Brezmadežno spočetje Marije device, 8. decembra 297 Darovanje Marije device, 21. novembra . . .431 Ime Marije device.401 Karmelska Marija devica, 16. julija .... 376 Mati dobrega sveta, 26. aprila.343 Obiskanje Marije device, 2. julija . 373 Očiščevanje Marije device, ali Svečnica, 2. febr. 315 548 Stran Oznanjenje Marije device, 25. marca .... 336 Pomoč kristjanov, 24. maja.357 Pričakovanje poroda Marije device, 18. decembra 299 Prikazanje Device brezmadežne, 11. februarja . 319 Prikazanje brezmadežne device Marije pod na¬ slovom „Čudežne svetinje", 27. novembra. 433 Resnica jetnikov (B.M.V. de Mercede) 24. septembra 411 Rojstvo Marije device, 8. septembra .... 404 Rožni venec Marije device.414 Snežnica, 5. avgusta.386 Srce Marije device.384 Varstvo Marije device.423 Vnebovzetje Marije device, 15. avgusta . . . 392 Zaroka Marije device, 23. januarja .... 308 Žalosti Marije device 330 in 403 Sv. Marija Egipčanka, izpokornica, 3. aprila . . . 338 Sv. Marija Magdalena, izpokornica, 22. julija . . . 379 Sv. Marjeta Kortonska, izpokornica, 26. ali 27. februarja 324 Sv. Marjeta, kraljica, 10. junija.363 Sv. Marjeta, devica in mučenica, 20. julija .... 377 Sv. Marko, evangelist, 25. aprila.341 Sv. Martin, škof, 11. novembra.427 Sv. Matevž, apostol in evangelist, 21. septembra . . 409 Sv. Matija, apostol, 24. ali 25. februarja . 322 Sv. Mavricij, mučenik, 22. septembra.410 Sv. Mavricij in tovariši, mučeniki, 22. septembra . .410 Sv. Mihael, nadangelj, 29. septembra.412 „ „ „ prikazanje, 8, maja . . . . 352 Sv. Mohor, škof in Fortunat diakon, mučenika, 12. julija 375 Sv. Monika, vdova, 4. maja.351 Sv. mučenikov, štirideset, 10. marca.332 Sv. Nedolžni otročiči, 28. decembra.15 Sv. Neža, devica in mučenica, 21. januarja .... 307 Sv. Nikolaj, škof, 6. decembra.295 Sv. Notburga, devica, 25. septembra.411 Obletnica za rajne ..291 549 Stran Obletnica škofove izvolitve ali škofovega posvečenja. 286 Sv. Ožbald, spoznavalec, 5. avgusta.387 Sv. Pankracij, mučenik, 12. maja.354 Sv. Pavel, apostol, izpreobrnjenje, 25. januarja . . 308 „ „ „ spomin, 30. junija.371 Sv. Peter in Pavel, apostola, 29. junija.370 Sv. Petra stolica v Antijohiji, 22. februarja . . . 322 „ „ „ v Rimu, 18. januarja.305 Pogreb.290 Poroka.288 Posvečenje vseh cerkev.416 Sv. Primož, mučenik, 9. junija.362 Sv. Primož in Felicijan, mučenika, 9. junija . . . 363 Sv. Radegunda, kraljica, 14. avgusta.391 Sv. Rafael, nadangelj, 24. oktobra .... . 420 Sv. Rok, spoznavalec, 16. avgusta.393 Sv. Roza Limanska, devica, 30. avgusta .... 399 Sv. Rozalija, devica, 4. septembra.404 Sv. Rupert, škof in spoznavalec, 27. marca . . . 337 Sv. Sebastijan, mučenik, 20. januarja.306 Sv. Sigismund, kralj in mučenik, 11. maja .... 354 Sv. Silvester, papež, 31. decembra.19 Sv. Simon in Juda (Tadej), apostola, 28. oktobra . . 421 Sv. Skolastika, devica, 10. februarja.319 Sv. Stanislaj, škof in mučenik, 7. maja.351 Sv. Stanislaj Kostka, spoznavalec, 13. novembra . . 428 Svetniki, vsi, 1. novembra.423 Sv. Štefan, kralj, spoznavalec, 2. septembra . . . 403 Sv. Štefan, papež in mučenik, 2. avgusta .... 385 Sv. Štefan, prvi mučenik, 26. decembra.12 „ „ najdenje, 3. avgusta.386 Sv. Terezija, devica, 15. oktobra.418 Sv. Tomaž, apostol, 21. decembra.301 Sv. Tomaž, škof in mučenik, 29. decembra ... 16 Sv. Tomaž Akvinski, spoznavalec in cerkveni učenik, 7. marca.331 550 Stran Presveta Trojica.204 Sv. Udalrik, škof in spoznavalec. 4. julija .... 374 Sv. Urban, papež in mučenik, 25. maja.353 Sv. Uršula in tovarišice, device in mučenice, 21. oktobra 419 Sv. Valburga, devica in opatica, 25. ali 26. februarja . 324 Sv. Valentin, škof, 7. januarja.304 Sv. Valentin, škof in mučenik, 14. februarja . . . 320 Sv. Valentin, mučenik. 14. februarja.322 Sv. Venceslaj, kralj in mučenik, 28. septembra . . 412 Verne duše, 2. novembra.425 Sv. Vid, mučenik. 15. junija.364 Sv. Vid, Modest in Krcscencija, mučeniki, 15. junija . 364 Sv. Viktorin, škof in mučenik, 3. novembra . . 426 Sv. Vincencij Fererij, spoznavalec, 5. aprila . . . 339 Sv. Vincencij Pavlan, spoznavalec, 19 julija . . 377 Sv. Vincencij in Anastazij, mučenika, 22. januarja. . 307 Sv. Virgilij, škof, 27. novembra.433 Zahvala, slovesna.287