„Novi Slovenski Štajerc“ izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu. — Naročnina za celo leto 2 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 50 vin; plačuje se naprej. — Posamezna štev 6 v. Oznanila po dogovoru. Denar in reklamacije se pošiljajo na: Upravništvo „Novi Slovenski Stajerc* v Ljubljani. Dopisi pa na: Uredništvo „Novi Slovenski Štajerc“ v Ljubljani.
Rešitev naše pritožbe na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu o poštnih uradih Pristava in Ormož.
Pritožba.
Dne 17. marca letos smo se pritožili na c. kr. poštno ravnateljstvo v sledečih točkah:
1.
Poštni urad Pristova: a) zavrača list »Novi Slov. Štajerc«, ne da bi nevedel za to vzrok. Dokaz priloga
1.	h.) prečrtava na pismih in denarnih pošiljatvah slovenska krajevna imena in jih namešča z nemškimi. Dokaz priloga 2. c.) priloga 3. pravi, da dotični urad ne daje dvojezičnih poštnih tiskovin, d.) neredno dostavlja došle pošiljatve. Slučaj: »Ana Vrečun, posestnica v Roginski gorci«, ki ni prejela položnic, koje ji je poslala mestna hranilnica ljubljanska.
II.
Poštni urad Ormož: a.)ne dostavlja naslovljencem našega lista »Novi Slov. Štajerc«. b.) je obdržal dva uradna pisma mestne hranilnice ljubljanske, in sicer jedno pol leta, drugo poldrugo leto, ne da bi jih dostavil naslovljencu, ali pa vrnil odpošiljateljici. c.) zavlačeval je odgovor na reklamacijo priporočenega pisma mestne hranilnice ljubljanske blizo 3 tedne.
Rešitev
te pritožbe izjavlja c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu s svojim odlokom z dne 16. julija 1907 št. 52913,111 1907 v glavnih točkah sledečo:
Kar se tiče zavrnitve lista na »Andrej Mlinarič v Jerčinemod strani poštnega uradu Pristova, obstoji prestopek ondotnega poštarja seveda vtem, daje zavrnil list, ne da bi navedel za to vzrok in ne, da bi pritisnil zraven poštni pečat. Poštar tudi ni imel povoda lista zavrniti radi tega, ker naslovljenec ne stanuje v Jerči-nem, ampak pri Sv. Vidu, temveč bi mu moral vkljub temu dostaviti list v Št. Vid. Z ozirom na ta pregreška se je proti ondotnemu poštarju kazenski postopalo.
Nadalje se mu je odločno prepovedalo, pristavljati k slovenskim krajevnim imenom nemška imena v slučajih, kjer tega izrecno ne zahtevajo prometni oziri. Tudi se mu je naznanilo, da je prečrtavanje slovenskih krajevnih imen popolnoma nedopustno, ter se mu ob-
jednem naročilo, da mora v bodoče imeti v zalogi dvojezične poštne tiskovine ter z njimi na zahtevo razpolagati.
V zadevi Ane Vrečun ne zadene poštarja nobena krivda, ker so pismo zgubili otroci.
Preiskava proti poštnemu uradu Ormož je dognala, da je bihn naša pritožba utemeljena v vseh točkah, vsled česar se je proti dotični poštarici, ki je na vsem tem kriva, postopalo kazenski z vso strogostjo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je objednem ukrenilo vse potrebno, da se taki prestopki ne bodo več dogajali.
Kaj sledi iz te izjave za vse druge poštne urade?
Kar je veljavno za poštni urad Pristova in ni dovoljeno poštnemu uradu Ormož, velja tudi za vse druge poštne urade in to je:
a.) da poštni urad ne sme zavrniti poštne pošiljatve kakoršnekoli vrste, ki nima naveden vzrok, zakaj naslovljenec tiste ne sprejme. Poštna odredba celo zahteva, da naslovljenec vzrok zavrnitve svojeročno podpiše. Vrb tega mora poštni urad pritisniti na zavrnjeno pošiljatev poštni pečat, b.) da morajo poštni uradi brez zadržka odpošiljati in dostavljati poštne pošiljatve, ki so naslovljene slovenski. Kažnjivo je celo, slovenski naslov ali samo krajevno ime prečrtati ter ga nadomestiti z nemškim, ali nemško krajevno ime pripisati, c.) da mora imeti vsak poštni urad, pod kojega spada prebivalstvo mešane narodnosti, recimo Nemci in Slovenci, dvojezične poštne tiskovine. To se mora zahtevati tudi od vseh trafik, ki prodajajo v takih krajih tudi poštne listine.
In kaj se učimo iz tega mi?
a.) da moramo, ako zavrnemo kako poštno pošiljatev, recimo časopis ali pismo, vedno na ovitku navesti, zakaj istega ne sprejmemo, ter se potem podpisati. b.) kar si naj dobro zapomni tudi naša inteligenca, da ni treba pristavljati slovenskim krajevnim imenom še nemško kakor: Ljubljana (Laibach), Celje (Cilli), Maribor (Marburg), Gradec (Graz), Dunaj (Wien) itd. c.) da zahtevajmo pri vseh poštnih uradih in trafikah vedno le dvojezične, to je nemško-slovenske ali nemško-hrvatske tiskovine, naprimer dopisnice, sprejemnice in druge; nikdar pa ne sprejmimo samo nemške, d.) v vsakem slučaju, v kterem se nam od kteregakoli poštnega urada dela krivica, obrnimo se takoj z dokazi na
Priporočajte, naročajte in širite ,Novi Slov. Štajerc'!
c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu ali na c. kr. trgovinsko ministrstvo na Dunaju ter se ne zadovoljimo samo z žuganjem po časopisih. Rešitev pritožbe pa se naj vsakokrat objavi po listih.
Postopajmo povsod odločno, premišljeno, govorimo manj in delajmo več, in marsiktera krivica bo zginila, o kteri se vleče pritožba po slovenskih časopisih kakor morska kača. Samo pisarjenje in jadikovanje ne koristi nič.
Ta rešitev bodi v spodbujo vsem našim bralcem, ki trpijo najmanjšo škodo pri javnih uradih, da nam pošljejo s pritožbo vedno tudi dokaze; našim narodnim nasprotnikom pa v opomin, da vestno spolnjujejo svoje dolžnosti m ne kratijo slovenskemu prebivalstvu pravic, kajti pomnite dobro: mi pazimo in zasledujemo vsako nepravilno ravnanje brez ozira na osebo in narodnost. Pravico vsem!
Kako je ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane.
To leto je prizadela toča vinogradnikom v Halozah, Slovenskih goricah in drugih spodnještajerskih v nerodnih krajih veliko škode, ki jo bodo na poškodovanem lesu čutili posestniki najmanj še 2—4 leta. Važno je torej vprašanje, kako ravnati s poškodovanimi trtami, da se škoda čim najbolj popravi.
Znani strokovnjak Skalicky daje v »Kmetovalcu« glasilu kranjske kmet. družbe sledeča navodila:
»Če toča pobije, je predvsem treba takoj z galico poškropiti, nato pa kakih 8 do 10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže.
Potem je treba trte dobro pregledati m na naslednji način z ostrim nožem odrezati:
L Vse močno ranjene ali zelo razkosarjene liste je porezati.
2.	Na šparonih ali napnencih je pustiti samo one mladike, ki imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno treba. Najbolje je, če ostanejo nad zadnjim grozdom še trije do štirje listi. Izrasli za-listniki se priščipujejo za prvim ali drugim listom.
3.	One mladike, ki stoje na reznici (palcu ali šcapu) ter imaju dati les za napravo reznic ali šparo-nov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena.
če so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovani del ter gledamo, da ostane na koncu kak zalistnik, ki takoj naprej rase in nado-mestuje trti odbiti vršiček. Ostale zalistnike priščipnemo za drugim listom, ker morajo ti listi namesto odbitih glavnih listov trtni les rediti.
Ce so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes.
Ta očesa poženejo in dajo .tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte.
Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, ki jih rabimo za prihodnje leto.
če pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti dve do tri mladike, ki po navadi poženejo iz starega lesa.
4.	Pri vsem tem delu pa moramo za to skrbeti, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave ter da njih les dobro dozori.
Treba je torej vezati kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za tretjino skrajšati.
Tako piše torej Skalicky.
Pozivljemo bralce, naj si take koristne in poučlji-ve reči shranijo, kajti mi moramo pisati tudi o drugih rečeh in ne moremo vsakemu pismeno odgovoriti. To velja tudi o lovski postavi, ktero bomo še naprej razlagali in o drugih koristnih in potrebnih stvareh.
Prosimo pa posebej potovalne učitelje, vinarske inštruktorje, sploh vse strokovnjake in razumnike naj povsod pomagajo s poukom in dobrim nasvetom. Kdor ne more ali ne zna drugo, naj vsaj opozarja na poučno časopisje.
Ne zanemarjajmo pa posebno nikdar obiska strokovnih poučnih predavanj. Sedaj shaja le tisti, kdor pametno, napredno, času primerno gospodari.
Prejšnji način obdelovanja zemlje, sadjarstva in vinarstva je bil dober za nekdaj, dandanes pa ne velja. Marsikteri kmet noče tega uvideti, zato leze po lastni krivdi še bolj v dolgove, v ktere ga že cesto zakopljejo nezgode in nesreče.
Politični pregled.
Državni zbor na Dunaju. Od 17. junija naprej zboruje novi državni zbor; toda razven nekaterih nujnih predlogov ni storil mnogo. Ravnokar je dovršil prvo branje ali razpravo o državnem proračunu, to se pravi, poslanci so imeli priložnost izraziti svoja načela in svoje zahteve nasproti vladi. Govorilo se je veliko, žalibog tudi marsikaj nepotrebnega, posebno so se odlikovali s svojimi dolgimi in praznimi govori Nemci ter socialni demokrati. O prizadevanju slovenskih poslancev poročamo v posebnem članku. O dr. Ploju in njegovem delovanju za ptujsko-ormoški okraj smo govorili na drugem mestu. Nevarnost za redno delovanje državnega zbora je pretila dolgo od strani Čehov, kajti češki poslanci so zahtevali enakopravnost svojega jezika pri razpravah in predlogih v poslanski zbornici. Njihovi zahtevi se je večinoma ugodilo in s tem so rešili čast in enakopravnost vseh avstrijskih jezikov, kajti njihova pridobitev bo veljala tudi za ostale narode.
Ogrsko. Madžarsko Košutovo ministrstvo je vedno v večjih zadregah. Pred vsem je moralo popustiti v marsikaterih svojih zahtevah nasproti vladarju, izvršilo pa tudi ni glavnih in temeljnih zahtev, katere je stavila madžarska neodvisna stranka. Z zatiranjem drugih narodov, osobito Rumunov, Slovakov in v novejšem času tudi Hrvatov, si je nakopalo ministrstvo močne in vstrajne sovražnike. Zahteva po splošni in enaki volilni pravici postaja vedno splošnejša; tudi ministrstvo jo je sprejelo pri svojem nastopu, a dose-daj še ni začelo niti s predpripravami. Tuhtajo in ugi-
bajo pae, kako bi zabranili in preprečili izvolitev ne-madžarskih poslancev, pa vse zastonj: polovice prebivalcev ogrske krone ne morejo zatajiti in zadušiti njihovih klicev po pravici. Prej ali slej pride za Madžare plačilni dan.
Hrvatsko. Komaj so se Hrvatje znebili s puntom krivičnega in nasilnega bana Hedervaryja in imeli malo časa pravično vlado, že so posegli Madžari vmes ter jim vsilili novega bana, katerega pa noče nihče priznati kot bana. Zgodilo se je to, ker so branili hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru pravico svojega materinega jezika na svoji zemlji, — o tem smo pisali že zadnjič — a to nasilnim Madžarom ni bilo ljubo. Madžari pa so se pri Hrvatih zmotili, ko so mislili, da bodo hrvatske stranke med seboj nesložne, Te so sklenile še trdnejšo zvezo med seboj, Hrvatje in Srbi, ki bivajo na Hrvatskem in v Slavoniji, so se sklenili v močno obrambo proti Madžarom, in tako so za sedaj splavali upi Madžarov po vodi. Ljudstvo na shodih svoje poslance burno pozdravlja in jih poživlja, naj vstrajajo v boju za njegove pravice. Po vsem Hrvatskem so volilni shodi in vse je proti Madžarom.
V Macedoniji na Turškem že dobre štiri leta ni miru. Sedaj je sprožila angleška vlada misel, da bi po opustošenih krajih Macedonije naselili Žide. Toda zmešnjava bi bila potem še večja. Že sedaj so v imenovani deželi razni narodi in razne vere: Bulgari, Srbi, Turki, Skipetari ali Albanci, Rumuni, Grki in Židi v mestih. Največ je Bulgarov, vendar ne pepol-noma polovica vseh prebivalcev. Vsi imenovani narodi zatirajo z umori in ropi drug drugega, a turško vojaštvo, ki bi moralo napraviti red, ropa, divja in razbija najhuje, ker ne dobivajo ne častniki ne prostaki svoje določene plače po pol leta ali pa še več časa.
Najzanimivejše izven Evrope je vedno naraščajoče sovraštvo med Zjedinjenimi državami v Severni Ameriki in Japonci. Japonska je preobljudena in revna, zato se hočejo Japonci naseljevati tudi v Ameriki, toda Amerikanci tega ne pripuščajo. Tudi druge razprtije vladajo med Ameriko in Japonsko. Amerikanci so dobili v vojski proti Španiji pred leti Filipinske otoke blizu Japonskega v Velikem ali Tihem oceanu. Te bi si najraje prilastili tudi Japonci. Vsled tega pošljejo Zjedinjene države celo svoje bojno brodovje v to morje, da bo pripravljeno takoj za boj proti Japoncem, ako bo treba. Vse kaže, da pride do boja med tema dvema državama, in strokovnjaki dvomijo, da bodo imeli Amerikanci več sreče kakor Rusi. Z veliko naglico gradijo tudi povsod nove, večje bojne ladje in spopolnjujejo bojna pristanišča.
Korea je cesarstvo, ki je bilo pred 12 leti še pod vrhovno oblastjo Kitajcev. Pozneje so si hoteli priboriti v Kitajsko-japonski vojski Japonci to deželo, a Rusi, Nemci in Francozi so to preprečili. Vsled tega se se Japonci začeli takoj z vso vstrajnostjo pripravljati na vojsko proti Rusom, ki je bila preteklo leto končana. Vsled te vojske so si Japonci priborili vrhovno nadoblast nad Koreo, čeravno trdijo, da hočejo ohraniti to deželo samostojno. Te dni so z zvijačo in silo odstavili korejskega cesarja, ki se jim je vedno skrivno in tudi javno protivil. Toda Korejanci se
proti Japoncem hudo puntajo, to tem lažje, ker imajo pri Rusih in Kitajcih tiho zaslombo.
Korea je približno devetkrat tako velika kakor dežela Štajerska ter ima okrog 6 milijonov prebivalcev istega plemena kakor so Japonci.
Domače novice.
Ptujski „Štajerc“ se je torej konečno le izdal do skrajnosti. V državnem zboru ga je po naročilu branil vsenemec Malik, a sam je začel braniti izzivajoče vse-nemške, protiavstrijske pesmi kakor je naprimer »Die Wacht am Rhein«. Komu to ne odpre oči, kam da meri ta zaničevanja vmeden list, temu ni pomagati. Kdor hoče s čitanjem in naročevanjem ptujskega »Štajerca« podpirati in širiti prusaštvo, kdor hoče izpodkopavati temelje naši avstrijski državi in posebej še svojemu lastnemu narodu, ta ni vreden, da ga nosi slovenska zemlja.
Shod v Ptuju so imeli večinoma nemški vinogradniki, kteri so trpeli po zadnji toči. Pozvali so poslanca dr. Ploja in — Malika, naj storita potrebno za prizadete. Ptujski meščanje so imeli najbrž tri tedensko zimsko spanje v vročem poletju, da še ne vedo, da je dr. Ploj že davno storil vse, kar je le mogel. Malik seveda je ta čas samo slovenske poslance napadal. Odločno pa povdarjamo, da so večinoma viničarji in kmetski posestniki prizadeti, da si ne morejo pomagati. Tem je treba izdatne pomoči, da ne bodo stradali, ne pa dobrorejenim ptujskim meščanom.
Nova goljufija ponarejalcev vina. Bralcem je znano, da imamo novo postavo proti ponarejanju vina. S to postavo so zaprli sapo onim, ki delajo »vino« s špiritom, barvami, esenci in vodo brez vsacega vinograda kar na stotine hektolitrov. Zaprli pa so sapo tudi onim vinskim trgovcem, ki so od kmetov kupili za sramotno ceno ves vinski pridelek, a potem to naravno vino premešali in pokvarili. Kupčija je bila preveč lepa, zato se ne morejo od nje ločiti. Ker je ponarejanje prepovedano in se silno strogo kaznuje v naših deželah, zatekli so se na Ogersko. Tam postavljajo na meji velike kleti, kjer upajo svojo trgovino nadaljevati s — »švercanjem«. Naši kmetski poslanci, predvsem pa dr. Ploj so opozorili ministerstvo na ta novi način, kako se hočejo ogniti goljufi postavi in upamo, da bo jim vsled paznosti naših poslancev splaval tudi ta up po vodi.
Na realki v Mariboru je bilo letos 11 slovenskih dijakov, v Celovcu pa samo 5. To je za pol milijona štajerskih in koroških Slovencev bore malo, toliko kakor nič. Gimnazijcev imamo štajerski in koroški Slovenci nad 700. Vsaj toliko bi morali imeti tudi realcev, potem bi bilo pravo razmerje. Realka pripravlja v prvi vrsti za tehnične visoke šole, ki nam dajejo inženirje, ravnatelje različnih tovarn itd. Vse te službe dajejo boljši zaslužek nego duhovniški, profesorski ali uradniški stan. Realka traja samo sedem, gimnazija pa osem let, torej jeza eno leto manj stroškov. Posebno pa je dobra nižja realka za tiste, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu in obrtnemu stanu, ker se v realki bolj učijo računstva in risanja namesto starih jezikov, kakor ste
latinščina in grščina. Zavedni slovenski stariši, dajte svoje nadarjene sine tudi na realko študirat. Vaši otroci bodo Vam hvaležni, ko bodo v dobrih inženirskih službah. Pa tudi ljudstvo bo imelo korist, ker bo se s slovenskimi inženirji lažje razumelo kakor z nemškimi.
Rogatec. V Rogaški Slatini je bilo do 15. t. m. 2119 letovičarjev.
Dobrna. Semkaj je prišlo do 20. t. m. 669 letovičarjev. Vreme je bilo zadnji čas neugodno.
Ptujski mestni očetje so si skuhali slabo juho, ko so priporočali in volili za poslanca Malika. Ta mož samo razgraja po poslanski zbornici in povdarja svoje -»nemštvoc, le zadnji teden se je razkoračil in trdil, da širi »ptujski Stajerc« oliko, izobrazbo in ljubezen med Nemci in Slovenci. Take grde laži še nismo kmalu slišali, kakor je bila ta, kajti vsakdo ve, da »ptujski Štajerc« še ni storil druga, kakor grdo, surovo in neotesano zabavljal in obrekoval, podivjal svoje bralce in si pridobil »slavo« najneznacajnejšega lista. Pa kako more biti tudi drugače?! Kaki so uredniki, tak je list, tak pa je tudi zagovornik lista: poslanec Malik. Se pred par mesci je obsojal ptujskega »Štajerca«, sedaj ga brani! No, poslanec dr. Benkovič mu je povedal par poštenih v obraz, zaslužil bi jih »junak« Malik še več. Mi nimamo k temu pripomniti druzega kakor navesti naš domači pregovor: »Gliha vkup štriha«. Sedaj se bodo gg. ptujski mestni očetje najbrž pomirili in poslali svojemu »delavnemu« poslancu zaupnico. Pričakovati je pač od teh modrijanov vsako —----------ne-
umnost.
Utopljenca so našli v Dravi pri Mariboru. Ležal je že ves mesec v vodi in bil že zelo razpadel. Sodijo, da je posestnik Ivan Halleger s Koroškega pri Celovcu.
Umrl je dne 7. julija t. 1. po kratki bolezni v Mariboru vpokojeni nadučitelj Franjo Biiheim, v 64. letu svoje starosti. Rajnki je šel pred dvema letoma v zasluženi pokoj ter je služboval 33 let kot nadučitelj v Kozjem na Sp. Štajerskem. Naj v miru počiva!
Konkurs je napovedal Milan Hočevar trgovec z mešanim blagom v Celju.
Strela je udarila v vinsko klet Martina Vtičara v Humu pri Ormožu, da je pogorela z vinom vred. — V Zaberku pri Šoštanju je udarila strela v hišo Franca Hovnikarja. Pogorela je do tal.
Za opeklinami je umrla SVsletna Marija Goluh pri Sv. Krištofu pri Laškem. Igrala se je vpričo matere z užigalicami ki so se vnele in zažgale njeno obleko.
Umrl je dne 9. julija t. 1. g. Franjo Leskovar, nadučitelj v Novi cerkvi pri Vojniku blizu Celja, po daljši mučni bolezni v 47. letu svoje starosti. Pobrala ga je morilka — tuberkuloza. Mož je bil v narodnem oziru vedno zanesljiv. — Kruta smrt letos neusmiljeno pobira svoje žrtve med slovenskim učiteljstvom na Štajerskem !
Narodna mlačnost — naroden greh. Občinski uradi, župnijski uradi, posebno pa nekteri vodje slovenskih ljudskih šol rabijo in kupujejo razne svoje potrebščine pri nemških spodnještajerskih Nemcih in nemškutarjih, akoravno bi jim ustregli slovenski trgovci,' osobito »Zvezna trgovina v Celju« vse ravno
tako ceno in še bolje. Kaj pomaga pridigati in se pri-duševati z geslom: »Svoji k svojim« ako ga ne uvažu-jejo niti tisti, ki bi bili pred vsem v to dolžni. Zavladati mora pri nas javna poštenost. Brez usmiljenja in brezobzirno začnimo objavljati tiste, ki proti geslu grešijo, brezobzirno pa nastopajmo tudi proti tistim trgovcem, ki bi skušali to naše geslo izrabljati in zlorabljati. Pošten kupec — pošten trgovec, in konec bo spodnještajerski nemškutariji prej, kakor si sami mislimo.
Petrazredna okoliška deška ljudska šola v Celju. V šolskem letu 1906/07 je obiskovalo ta zavod ob začetku 394, a na koncu 355 učencev, ki so bili vsi katoliške vere in slovenske narodnosti. Za višji razred, oziroma oddelek je bilo soosobnih 270 učencev, med temi 72 z odliko, zaostalo jih je 85 in neredovanih je bilo 6.
Vinska trgatev bo letos povsod slaba. Haloze je uničila večinoma toča, Slovenske gorice in Pohorje je v veliki meri pozeblo, ravno tako tudi Dolenjsko na Kranjskem. Iz Nižjeavstrijskega poročajo listi, da bo tam trgatev tudi slaba in bo krila komaj stroške pridelovanja. Na jugu, v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji bo vinska letina povoljna,
C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, ktero smo v zadnji številki prijeli radi nerešitve naših pritožb, je tiste sedaj rešilo. Danes govorimo o glavnih točkah, ki zadevajo poštne urade, kojim tudi pošljemo to številko. Prihodjič bomo odgovorili c. kr. poštnemu ravnateljstvu.
Da se krivične razmere, ki vladajo po naših poštnih uradih, odpravijo, prosimo vsakega, bodisi ktere-koli stranke, da nam blagovoli sporočiti, ako mu je kak slučaj o nerednem in protipostavnem poslovanju kte-regakoli poštnega urada znan, — če mogoče, — z dokazi.
Zlasti prosimo onega gospoda, ki se pritožuje v »Slov. Narodu* z dne 23. julija o postopanju nemške uradnice in poštnega oskrbnika v Ptuju proti njemu, da nam blagovoli iz prijaznosti sporočiti vso zadevo, ako se ni že sam obrnil na višje mesto.
Obračamo se tudi na upravništva vseh slovenskih listov, naj nam gredo v tem na roko in nas obveščajo o takih pritožbah. Začnimo postopati v takih zadevah skupno in složno, le potem bomo mogli odpraviti krivične razmere, ki so nam v škodo in sramoto!
Narodna samostnjnost v šolstvu, Nemški poslanec dr. pl. Oberleithner je dne 22./7. t. 1. v državnem zboru ponovil staro nemško zahtevo: Naj dobijo Čehi, Slovenci in drugi Slovani svoje šole, toda naj si jih sami ustanovijo in vzdržujejo! Naj se šolstvo razdeli in naj vsak narod skrbi za svoje šole! To je prav in lepo in tudi mi se popolnoma strinjamo s tem. Toda predno se preide k delitvi šolstva, naj se obstoječe šole pravilno razdelijo med narode ali pa se naj vsakemu narodu na skupne stroške dajo vse šole, kakoršne imajo Nemci! Nikdar pa ne pripustimo, da bi si vse te šole do najvišjih, ki so se osnovale z našimi davki, prilastili Nemci, mi pa bi si naj sami snovali šole! Zdaj ko Nemci imajo vse potrebne kmetijske, trgovske, obrtne, srednje in visoke šole na skupne državne stroške, torej tudi z našim denarjem, zdaj se morajo vse takšne šole v istem številu, kakor jih imajo Nemci, razme-
roma tudi nam dati na skupne državne stroške, potem si naj vsak narod sam dalje oskrbuje svoje šole, prej pa ne!
Novo slovensko podjetje v Borovljah na Koroškem.
Ljubljanska kreditna banka je kupila v Borovljah pu-škarno Petra AA^erniga in jo znatno poveča. Prepričani smo, da je to dalekosežnega pomena za naše slovenske brate v Korotanu, ako se celo podjetje dobro izpelje. «Tržaški Lloyd« priporoča slovenskemu podjetju ustanovitev orožnega skladišča v Trstu. Kdor pozna razmere na slovenskem jugu, bo temu popolnoma pritrdil. Toda ne samo to, veliko več je treba. Dobri potniki novega podjetja bi morali obiskati vse slovanske trgovce z orožjem na jugu.
Uboj na veselici. V Stari novi vasi pri Ljutomeru je bila 6. oktobra pr. 1. veselica, na kateri je po stari lepi navadi prišlo med fanti do pretepa, v katerem je bil Anton Osterc iz Buncan udarjen s kolom po glavi, da se mu je črepinja ubila in da je umrl vsled tega. Ker se ni dalo dognati, kdo ga je ubil, so bili pred mariborskim sodiščem obsojeni 3 glavni pretepači, in sicer Peter Kokol na 15 mesecev, Alojzij Rozman na 20, Anton Rozman na 1 leto, Jožef Umršič pa na 10 mesecev težke ječe.
Peticije za slov. šole oz. univerzo poslali sta iz Prekmurskega Dedojnci in Gorica. Vse druge so menda vrgle vposlane formulare prošenj v koš. Treba bo še veliko narodnega, probujevalnega dela v teh krajih!
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem so imeli dne 14. julija lepo narodno slavnost. Blagoslovil se je temeljni kamen za novo »Narodno šolo«, ktero zidajo koroški Slovenci iz samih darovanih prispevkov! Čast zavednim Korošcem, posebej pa zaslužnemu tamošnjemu g. župniku Rožunu!
Babjeverstvo. Po raznih krajih, ki jih je poškodovala letos toča, slišijo se spet neverjetno babjeverske pripovedke. Po nekod pravijo, da je bila toča, ker je bila birma, drugod pravijo da zato, ker so prenesli truplo umrlega duhovnika iz župnije v njegov rojstni kraj, zopet tretji trdijo, da so naredili točo duhovniki, študentje ali pa Židje. To so vse same prazne vere» treba je ljudi pač natanko o vremenskih spremembah poučiti!
Zveza med Avstrijo in Italijo do leta 1914 je zagotovljena, torej bo ostala ta čas Avstrija združena z Italijo v trozvezi: Nemčija, Avstrija, Italija. Nefmoremo trditi, da so za naše koristi najboljši prijatelji. Avstrijo potrebuje pač Nemčija in Italija, a Avstrija bi lahko dobila boljše zaveznike.
Žalec. Komaj dve leti je, odkar obstoja »Žalski Sokol« kot samostojno telovadno društvo, a že ima trdno podlago kakor maloktero društvo. To leto meseca avgusta pa razvije tudi svojo zastavo. Že sedaj se pripravljajo Žalčani na to narodno slavnost.
Hinavstvo uganjajo spodnještajerski Nemci in nem-curji, ko po svojem poslancu Markhlu hočejo izpodkopati zaupanje slovenskim poslancem. Gospodje ne mislite, da so slovenski kmetje taki bebci, da bi jih lahko vsak pritepenec za nos potegnil.
Kresove ob godu sv. Cirila in Metoda so zažgali tudi v Gajovcih, Mali vasi, Muretincih in Stojancih. Tudi streljali so in prepevali v teh krajih.
Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov je imela pretekli mesec svoje zborovanje in je sklenila: 1) vrniti brezpogojno vse samonemške tiskovine na slovenski zemlji, 2) pošiljati uradne izkaze na navadnem belem papirju, dokler vlada ne priskrbi slovenskih ali vsaj dvojezičnih tiskovin. Gotovo so to vse hvale vredni sklepi in mi le želimo, da jih vsi duhovniki brez izjeme strogo izvršujejo. Nemški nadutosti in ošabnosti povsod bojkot! Naše nam zajamčene pravice morajo obveljati!
V	Mariboru je umrl odvetnik dr. Ivan Orosel st.. V svoji mladosti je bil odločen narodnjak, njegov sin pa se sramuje slovenskega svojega očeta.
Velika veselica v prid družbi sv. Cirila in Metoda se je zadnjič v Mariboru nepričakovano dobro obnesla. Arse je bilo veselo, živahno in zadovoljno, obisk pa izredno dober. Hvala vsem požrtvovalnim so-trud nikom.
Na Hajdini pri Ptuju smo izredno slovesno obhajali god sv. Cirila in Metoda, kurili kresove, zažigali umetalni ogenj, streljali in prepevali, da se je razlegalo daleč po slovenski naši zemlji tje med ptujske nemškutarje. Slavje je priredilo bralno društvo z drugimi narodnjaki.
Ali je složen nastop res nemogoč? Kdor je pre-čital pazljivo članek »Slov. Gosp.« z dne 4. jul. 1907 v št. 34 na 2. strani pod naslovom: „F skupen klub hočejo . . .«. ta bo gotovo si mislil, da bolj puhlega izgovora, zakaj da ne morejo poslanci S. K. Z. skupno delovati z liberalci, ni mogoče napisati. Povsod in med vsemi narodnostmi širne Avstrije veje duh zbiranja vseh strank k skupnemu nastopu, samo naši slovenski poslanci iz Štajerske — pristaši S. K. Z. s svojimi pristaši iz Kranjske — nočejo take združitve baje, ker se ne morejo hliniti na Dunaju'.? Doma pa se baje smejo spet napadati in raztrgavati liki divje zveri! Toda vprašamo se: Ali je stranka več kakor narod, ali narobe ? Vsak treznomislec človek mi bo potrdil, da je pač narod več. Ar narodnih zadevah napram vladi ter raznim drugim sovražnikom ima molčati in mirovati vse strankarstvo. To si naj zapomnijo gospoda krog S. K. Z. Radi združenja v parlamentu za skupen nastop še ni treba zatajiti programa. Podajte si roke v spravo, gospoda, to Aram kličemo posebno mi mejači. Ne pobijajte se radi »principov«, ampak mislite na resno narodno delo vsi skup. Viribus unitis!	Prekmurski.
Za skupen nastop, skupen klub vseh Jugoslovanov je tudi »Posavska straža . Cepljenje moči koristi samo našim narodnim nasprotnikom, nemškim nacijonalcem, ki v narodnih ozirih nastopajo kot močna vrsta nasproti vladi, če tudi se sicer delijo v razne manjše skupine.
Prav iskreno pozdravljamo to jasno in določeno izraženo mnenje, in pričakujemo, da pri g. dr. Benkoviču ne ostanejo to le prazne besede, ampak bodo sledila jasna, možata dejanja.
Vse, prav vse, najbolj pa žalostno gmotno stanje slovenskega kmetskega stanu zahteva, da so naši poslanci delavni, a ne da kažejo svoje osebne mržnje proti drug drugemu.
V	pojasnilo. Zadnjič je pri poročilu: Dr. Ploj za svoje volilce pomotoma izostalo ime postaje na južni
železnici: Sterntal. Kakor znano, ni tam do sedaj nobene čakalnice in brzovozno blago se tudi ne sprejema. Poslanec dr. Ploj je torej izposloval, da se bo zidala čakalnica na Sterntalu, da ljudem iz Cirkovec, Sv. Lovrenca in iz ptujske gore ne bo treba čakati vlakov v dežju, zimi in snegu na prostem. Spolnjena je torej dolgotrajna želja teh krajev.
Laški in rumunski poslanci v državnem zboru se združijo v skupen klub. Lahi so iz južne Tirolske in iz Primorskega, Rumuni pa so Lahom soroden narod iz Bukovine, t. j. iz nasprotnega konca države in vendar so se našli ter združili na narodni podlagi. Slovenski poslanci pa se ne morejo združiti, čeravno zastopajo isti narod, ki ima v vseh sosednih deželah iste želje in potrebe. Ali še moremo verjeti v dobro voljo poslancev, katerih trma je močnejša nego skupna narodna korist? Odgovorite gg. pri »Slovencu« in »Slov gospodarju«!
Dopisi.
Dopis slovenskega obrtniškega učenca na Spodnještajerskem. Znam, da je izkušeni g. urednik takoj na prvi pogled zapazil, da je to pisala nevešča roka, in to je tudi resnica. To Vam pošilja priprost obrtni vajenec. Obračam se na Vas, da Vas vprašam za svet, kako bi se dalo pomagati mladini, katera se uči tukaj obrti ali trgovine ter gine danzadnevom bolj v brezdno nemčurstva? Pa temu se ni čuditi, ako premislimo neugodnosti in zapreke gojenja narodne zavesti v kakem nemčurskem gnjezdu.
G. mojstri so večinoma vsi zagrizeni Nemci ali nemčurji, torej od teh se ne moremo navzeti dobrih vzgledov. V obrtni šoli je učni jezik edino-le nemški.
V obrtni šoli, katero obiskujejo skoro samo sinovi slovenskih starišev, nabirajo in zapisujejo ude za «Turnverein» ter razlagajo politične reči namesto predpisanih predmetov.
Slovenci ne nastopajo nikjer javno, pač pa Nemci zmiraj in povsod.
Toraj se ni čuditi, ako čuješ abotnega vajenca, da pravi: ich bin ein deutscher Mann in se pogovarja v napol nemškem jeziku.
Mora toraj vsak Slovenec, kateri še količkaj čuti za narod, reči s pesnikom:
Britka žalost me prešine, ko se spomnim domovine itd.
Ako pa postanejo ti učenci enkrat pomočniki, zataje seveda popolnoma svojo narodnost in svoj jezik ter hočejo posnemati v govorici Nemce na Gornjem Štajerskem ter s tem zatajiti popolnoma svoj materni jezik. Toda človek ne zna, bi se smejal ali obžaloval te propalice naroda.
Te žalostne razmere sem premišljeval, bi se li ne dalo temu kaj pomagati. Znabiti napraviti med nami kako tesnejšo zvezo, ali združiti nas v kako za nas dostojno društvo, ali kaj sličnega.
Obrnil sem se torej k Vam z nado, da mi gotovo kaj svetujete, ter nas sirote rešite teme nemčurstva in narodnega propada.
S sladko nado, da mi odgovorite, ostanem zvest
Narodnjak.
Dostavek uredništva: Ta dopis, kakor ga piše mlad, nepokvarjen narodni mladenič, kaže jasno naše nedostatne razmere pri organizaciji nižjih slojev v trgih in mestih, je pa tudi glasna indirektna obtožba brezbrižnosti naših meščanskih slojev. Mlademu rojaku pa polagamo na srce, naj ostane zvest svojemu jeziku, svojemu narodu, a za nasvet naj nam pošlje natančen naslov, in radi mu bomo svetovali.
Iz Slovenskega Štajerja nam piše pristaš: zahtevajmo vsi Slovenci take in iste pravice, kakor nam jih jamči ali § 19. državnega zakona ali c. kr. postave! Ako pa na naši zemlji naši nasprotniki proti nam ravnajo, potem vedno nagovarjajmo in zahtevajmo, da se tudi nam zgodi, kar se že dolgo v postavah trpi, Saj zakon ne velja samo za Nemce, ampak tudi za nas Slovence. Nemci prepovedujejo na slovenski zemlji v mestih in trgih slovenske napise, ki so na slovenski zemlji, in naša ljuba vlada je tako dobra, da vse take krivice z brezbrižnostjo in dovoljenjem dopušča. Zdaj pa le pomnite Slovenci, kaj pravi § 19! Vsi narodi so v Avstriji enaki in vsi bi morali imeti enake pravice, kakor Nemci tako Slovenci in torej bi morali biti dvojezični napisi vsepovsod na Slovenskem ali pa, kakor govori § 19, samoslovenski napisi na slovenski zemlji. Vprašamo širni svet, kje pa na Nemškem najde kak tujec drug napis kakor nemški? Poglejte torej Slovenci, kaki krivični strici so nam ti zagrizeni Nemci! Na Slovenskem imajo Nemci nemške napise: «Verbotener Weg» torej «Prepovedana pot» in še več kaj takega, kar ubogi Slovenec ne razume. Poleg je pisana po nemško še kazen. Ga zasačijo, pa mora plačati ali pa iti v zapor. Tako mora biti za Slovenca. Nam Slovencem se godi malone slabše, kakor se godi ubogi'raji še dandanes na Turškem. Potem pa še več! Nemškutarski uradniki in notarji dopisujejo slovenskemu kmetu samo nemški in to mora seveda ubogi kmet nositi tolmačit. Poleg teh krivičnih Nemcev se godi nam kakor neumni živini, ki mora peljati ako je vprežena, pa ne ve kaj. Slovenec mora tudi plačevati uradnike in davke, potem pa nam dopisujejo v tujem jeziku pisma, da se mi sami ne moremo spoznati. Nemcem naj bi pisal eden v tujem jeziku, torej v slovenskem! Postali bi besni. Torej naši poslanci stopite vendar enkrat v zvezo in slogo in nam odpravite te krivice. Če pa vlada ne bo poslušala vas in nič marala za naše pritožbe, in nas šele pomagala tlačiti dalje naprej, tako da ne bode obveljal § 19. državnega zakona za nas Slovence, tedaj se lahko zgodi, da tudi mi ne bomo spoštovali postave.
Slovenec na Spodnjem Štajerskem.
Dopis iz Poljčan. Prisiljeni smo naznaniti in pokazati slovenski javnosti, koliko lahko škoduje prepirljiv človek. Tukaj pri nas je nastavila slovenska delniška družba za depoziterja nekega g. Iv. Mlakerja. Internacijonalen, kakor zahteva njegov socijaldemokra-tiški program črti seveda vse naše narodno delavne može. Zašel je v klub najhujših naših nasprotnikov Štajercijancev, in ž njimi kuje in snuje vse mogoče stvari, da bi škodoval našim ljudem. Nečuvene laži se trosijo o naših ljudeh, poštenjakih, po ptujskem lažnjivem «Štajercu». To obrekovanje pa vzdržuje po sodbi vseh tukajšnjih prebivalcev človek, ki je nastav-
Ijen od slovenske družbe. Obračamo se torej do slavnega odbora združenih pivovaren, da nam nadomesti tega moža s poštenim narodnim možem, ker sicer si bo družba sama škodovala. Saj so se odločili že trije gg. gostilničarji, da nikakor ne vzamejo več piva od takega prepirljivca. G. Mlaker se je namreč že tekom štirih mesecev zamotal v 5 tožb. Ne razdirajte, kjer nihče noče in ne more več zopet zidati!
Gospodarske vesti.
Poročilo o setvah in žetvah iz prve polovice julija t. 1. Vreme je bilo v drugi polovici junija večinoma suho in vroče, v prvi polovici julija pa so prišle nevihte, v mnogih krajih združene s pogubonosno točo. Ozimine so ostale redke in slabe v steblu, tako da se je bati pomanjkanja slame. Klasje se je dobro razvilo. Pšenica je dobro odcvetela in je njeno stanje dobro, kjer ji ni škodovala rja ali smet. Rž se je nekoliko popravila. Od ječmena je po vseh deželah pričakovati dobre žetve, ravno tako od ovsa. Koruza se dobro razvija in je že povsod drugič okopana. Najboljši pridelek pa obljublja letos krompir. Sočivje raste dobro. Lan je vsjed suše zaostal. Hmelj se popravlja. Na Spodnjem Štajerskem je prost mrčesov, na Srednjem Štajerskem so mu uši škodovale. Na češkem se hmelj večinoma dobro razvija. Lanski hmelj se prodaja v Žatcu še po 70 do 75 K za 50 kg. Na Moravskem in v Galiciji je hmelj na slabšem. Seno se je v ugodnem vremenu popravilo, razim v Galiciji, kjer ga je mnogo segnilo. Največ so ga dobili v alpskih deželah: na Solnograškem, Tirolskem, Koroškem, otajer-skem in Kranjskem; v Istri je suša škodovala. Vinska trta kaže lepo, posebno v Dalmaciji. Slabo trgatev pričakujejo na Nižjem Avstrijskem. Sadja je povsod malo. Končno se še iz Tirolske in iz Bukovine poroča. da je letošnje leto posebno ugodno za čebelarje.
—	To poročilo se še ne ozira na točo, ki je ravno okrog 10. in 15. julija povzročila veliko škode v naših spodnještajerskih krajih.
Poročilo c. kr. poljedelskega ministerstva o setvah na Avstrijskem v prvi polovici junija 1907. Vreme je bilo za razvoj silja ugodno. Naglo vročino prve polovice maja so pregnali deževni in hladnejši dnevi druge polovice maja, dež in naslednji topli dnevi so v začetku junija vplivali dobro. Le v nekaterih krajih so povzročili precejšnjo škodo nevihte in toča
—	žalibog tudi na Spodnjem štajerskem. Splošno pa je pričakovati v celi državi srednje dobre letine. Ozi-mina se je popravila. Posebno pšenica se dobro razvija; slabo kaže le na Spodnjem Štajerskem, severnem Tirolskem in srednjem Geškam. V celoti se pričakuje pšenice trikrat toliko kakor rži, ki je redka, ima kratka stebla in kratko klasje. Vsled neugodnega spomladanskega vremena zaostalo jaro silje si je po vlažnem in toplem vremenu opomoglo. Ječmen, oves, koruza in zlasti krompir z malimi izjemami povsod prav dobro kažejo. O sadju se zdaj še ne more izreči sodba o končni žetvi. Lan je povsod že precej visok, toda od leta do leta se ga manj seje. O hmelju pride natančnejše poročilo prihodnji mesec; sicer pa je vsled vremena tudi zaostal in trpi posebno od bolhačev in listnih uši. Detelja in travniki obljubljajo prav lepo košnjo, zlasti na Kranjskem, Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Vinska trta stoji na Nižje-Avstrijskem in Štajerskem slabo vsled zime in toče, le v toplejših deželah pričakujejo bogato trgatev, najbolj v Dalmaciji. Sadno drevje pa ima letos zelo slabo letino; hrošči in gosenice so objedli listje; le črešenj in hrušek bo še kaj, Na slab razvoj poljskih pridelkov vpliva neugodno tudi pomanjkanje delavcev, ker se delo ne more pravočasno opraviti. Nek nepremagljiv nagon žene krepke
ljudi brez potrebe v tuje kraje za boljšim zaslužkom, toda zaslužka ne dobijo in trpijo bedo v tujini, doma pa ostaja neobdelana rodna zemlja, ki bi jih lahko redila!
Ali imam pravico do svojega roja, ki se vsede na tuj svet. Glede rojev in ubeglih domačih živali velja § 384. občnega drž. zak., ki slove: Domači čebelni roji in druge domače ter ukročene živali niso predmet prostega lova, temveč ima lastnik pravico zasledovati jih na tujem svetu, vendar mora povrniti posestniku tega sveta nastalo škodo. V slučaju, da lastnik matičnega panja 2 dni ne zasleduje roja, ali da je ubegla domača žival 42 dni samaodsebe izostala, jo more na skupnem zemljišču lastnik tega zase vzeti in obdržati.
Banka za male posestnike osnovala se je v Zagrebu in začela takoj s svojim poslovanjem. Kaj pa pri nas na Spodnještajerskem? Ali bi ne bila mogoča banka, kakor je ta ali pa »Südmärkische Volksbank« ?
Razne vesti.
Nevihta je razsajala v ponedeljek popoldne ob Savi pri Litiji. Vihar je bil tolik, da je ruval v nekaterih vaseh drevesa in podiral kozolce. Toče jek sreči padlo le malo.
Toča je pobila v doberniški fari tako zelo, da je škode mnogo nad 100.000 K. Ljudje so vsi obupani.
Nove cekine po 100 kron bomo v kratkem dobili. Tudi 20 kronski bankovci bodo novi, sedajne pa odpravijo, ker jih ponarejalci denarja v velikem številu ponarejajo.
Gledališče je zgorelo v Samkongu na Kitajskem. 500 oseb je zgorelo v plamenu, več 100 jih je pa težko poškodovanih.
Požar na ladji. Na Vltavi pri Kosovicu je nastal požar na tovorni ladji, ki je vozila 250.000 kilogramov sladkorja. Ladja je pogorela docela.
Jugoslovanska korespodenca. (Südslavische Korrespondenz.) Podpisani se je namenil izdajati interese avstrijskih južnih Slovanov zastopajočo korespondenco, namenjeno v prvi vrsti uredništvom čeških, poljskih, rutenskih in nemških časopisov, dalje v svrho informacije političnim pisateljem, poročevalcem in politikom po poklicu. Oba državnozborska kluba južnih Slovanov — imenom enega ljubljanski poslanec Ivan Hribar, imenom drugega predsednik Dr. Ivan Šušteršič — sta mi obljubila, podpirati me v tej nameri po vseh svojih močeh. Korespodenca, ki izhaja vsak dan po enkrat, v potrebi tudi večkrat, prinaša informacijske članke o položaju in poročila o političnih dogodkih s te ali one strani, ako so le ta poročila stvarna in morejo v kateremkoli oziru služiti namenu informacije. \''sakemu poročilu bo pristavljen vir, bodisi oseba, bodisi stranka, od katere izhaja.
Ker so mojo namero slovenski, hrvatski in srbski državni poslanci pozdravili tako prijazno, si dovoljujem naprositi tudi javnost v domovini, da bi me blagohotno podpirala pri izdaji te korespondence, ki je po lastni izjavi gg. poslancev nujno potrebna.
V prvi vrsti se gre za točna, kratka in zanesljiva poročila o dogodkih, ki morejo zanimati tudi širšo javnost. Izdatki za brzojavno poročanje se na željo vrnejo. Pismena pojasnila na razpolago. Nakonjenosti p. n. občinstva se priporoča izdajatelj: F. L. Tuma Dunaj, III/4 Khungasse 23.
Nov parobrod so napravili v arzenalu v Trstu in ga spustili te dni v morje. Ime mu je »Baron Beck«. Dolg je 119 metrov, obsega pa nad 4000 ton (1 tona je lopo kg) ter prevozi v eni uri 12 — 14 morskih milj, to" je približno 23—24 km. Torej primeroma s parobrodi drugih držav ne bo prehiter, pa saj smo v Avstriji z vsem bolj počasni in parobrod ne bi zaslužil imena avstrijskega ministerskega predsednika, ako bi bil »prehiter«.
J\laznani!o.
Naznanja se, da ima posojilnica v Ptuji, ker se bodo prostori snažili, zaprto svojo pisarno v petek dne 16. in v soboto dne 17. avgusta t. 1. za vse stranke.
Ptuj, dne 26. julija 1907.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji,
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Svoji k svojim!
Za vrtne veselice in zabave priporočam vsem slavnim društvom in c. gg. gostilničarjem konfete, lampijone, papirne kače, rakete, pihljače itd.
Vojaška pisarna EMIL KOKSTEIM
Gradec, Stempfergasse 3, daje pojasnila, nasvete, prošnje, vloge, strokovnjaška mnenja itd. v vseh vojaških zadevah
«. » ..n.i Wi
I
TJ ra. •z
■veri-
žico
SamO K 2'50 Vsakdo dobi krasno žepno uro-jamu i\	remont, gloria srebro sistem Ros-
kopf patent ankerica 30 ur natančno idoča, za kar se jamči 2 leti, s pozlač. primerno težko verižico za le K 2‘50 3 komadi z verižicami K 7. Razpošilja po poštnem povzetju tovarniška zaloga švicarskih ur
S. URBACH, Krakov št. 96.
Za obilna naročila se priporočam z velespoštovanjem
J. N. Peteršič,
trgovina s papirjem in galanterijo, Ptuj.
Dopisnice za šaljivo pošto najnovejše.
Vsako ponarejanje kaznivo Postavno zavarovano. Edino pristen je
THIERRYJEV BALZAM
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K S’—.
Thierryjevo centifolijsko --------- mazilo ---------
za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej.
Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in sta-
■■■■"; -v;.- roslavni. -
Naslavlja naj se na
Edio pristni lalzam lekarnarja A. Thierry v Pregradi lekarne .Angela variha'	pri Rogatski Slatini.
A. THIERRY Jal.0?e P° skoro vseh lekarnah.
v	Knjižice s tisoči izvirnih za-
v Pregradi pri Rogaški hvalnih pisem zastonj in pošt-Slatini.	nine ne prosto.






3^

'a

m
Južnoštajerska hranilnica
v Celju Narodni dom
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obre-stovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000. K.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa od dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam, korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti.


•%
i