Celje - skladišče D-Per | Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ « in STEKLARSKE ŠOLE Leto 9 _____________Rogaška Slatina_________December 1981 Vsem delavcem steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter vsem delovnim ljudem želimo delovno uspešno in zdravo leto 1982! Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije steklarne »Boris Kidrič« ter Steklarske šole in uredništvo časopisa »Steklar- / x Preberite! Kakšno bo poslovno leto 1982?__________________2 Večina je »ZA«! 3 Kakšen prostorski razvoj v obdobju 1981-1985?_____4 ... Še bolj izboljšati kakovost izdelkov! 5 Zahvala upokojencev ob petindvajsetem srečanju 7 Predstavljamo vam Kardeljevo in »Tehnokristal« 8 Radna organizacija »Dalmacijakristal« Vrgorac 9 Biti v ospredju našega družbeno-gospodarskega dogajanja! 10 Milan Murko 11 Franc Jankovič in Milorad Kračun 11 Dedek Mraz obiskal najmlajše 12 Letna inventura in pismo dedku Mrazu 13 V novembru 1.352 delavcev 14 V spomin Stanka Pelka 14 Vinko Čoki 14 Franc Verdelj 15 Franjo Halužan 15 Konrad Tepeš 15 Nagradna križanka št. 90 16 Gotovo vas zanima... Kakšno bo poslovno leto 1982? Leto 1982 se izteka. Ostalo je le ša nekaj dni, pa bomo prestopili v novo, 1982. leto... Ponavadi delamo konec leta obračune, kaj smo dosegli v preteklem in ocenjujemo, ali smo z doseženim lahko zadovoljni ali ne. Hkrati pa snujemo nove načrte in cilje, ki jih želimo doseči v naslednjem letu. To pomeni, da je ugotavljanje doseženega ozko povezano z načrtovanjem novih ciljev in nalog. Vse to delamo v osnovnih celicah gospodarjenja, to je v temeljnih organizacijah, v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter na ravneh družbenopolitičnih skupnosti! V letošnjem letu uspešni! Čeprav bodo dokončni poslovni rezultati steklarne »Boris Kidrič« za leto 1981 znani šele februarja prihodnje leto, že lahko na osnovi poznanih' podatkov za letošnje obdobje januar-novem-ber ocenjujemo, ali smo poslovali uspešno in če smo dosegli tiste cilje, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Odgovor na zastavljena vprašanja je pritrdilen, saj smo presegli načrtovane naloge. Posebej pa so ugodni finančni rezultati! Na osnovi podatkov za januar-no-vember 1981 in na osnovi ocene za december letos moramo reči, da bomo oziroma da smo planirani celotni prihodek za letos presegli za približno 10%, dohodek smo presegli za približno 15%, akumulacijo pa smo presegli kar za 60%. Izvozni plan 7,500.000 ZDA dolarjev smo oziroma bomo presegli za 2 ali 3 odstotke, kar je pomemben prispevek k povečevanju izvoza naše republike, ko pretežni del slovenskega gospodarstva ne uresničuje planiranega obsega izvoza. Primerjava vrednostnih kazalcev o našem poslovanju v letu 1981 s poslovanjem v letu 1980 pokaže, da bo letošnji celotni prihodek za kakšnih 42% večji, da bo dohodek večji za približno 40% in da bo akumulacija večja kar za kakšnih 70%! Povprečni mesečni neto ali čisti osebni dohodek na delavca je bil v steklarni lansko leto 7.662 dinarjev, v letošnjem obdobju januar-oktober je bil 9.865 dinarjev, medtem ko je bil letos v oktobru kar 11.500 dinarjev... Po izplačilih osebnih dohodkov za november in za december pa bodo ko-mulativni ali skupni povprečni mesečni neto osebni dohodki taki, da bo povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca za letos presegel 10.000 dinarjev. To pomeni, da bodo v naši steklarni letos naši osebni dohodki za 33% večji od lanskoletnih! Vsi navedeni kazalci kažejo na naše izredno uspešno poslovanje v tem letu. K temu so prispevali pomemben delež nemotena proizvodnja, naša pretežna usmerjenost v izvoz, ki je bil tudi dohodkovno zelo uspešen, ter uspešna prodaja na domačem tržišču. Seveda so to le nekateri dejavniki naše uspešnosti. Ih če dodamo tem še pomembno dejstvo, da je naša steklarna na zunanjih tržiščih poznana kot renomirana ali priznana proizvajalka namiznega stekla, kar je prvi med pogoji za doseganje ugodnih prodajnih cen, potem vemo, kaj je še prispevalo svoj delež k povečanju dohodka... Kakovost našega dela! Izvoz še naprej poglavitna naloga Omenil sem že, da so letošnji poslovni in gospodarski rezultati dobra osnova za načrtovanje naših ciljev za prihodnje leto. Zato smem trditi, da ima steklarna glede na doseženo in glede na svojo gospodarsko moč zelo dobre pozicije ali postavke za doseganje ciljev in uresničevanje nalog v letu 1982. Katere cilje in naloge si postavljamo za prihodnje leto? Kakšne so naše možnosti, da jih dosežemo in katere dejavnike gospodarske politike SR Slovenije ter federacije moramo upoštevati pri načrtovanju naših ciljev in nalog? To so vprašanja, na katera je treba odgovoriti še pred pričetkom novega leta! Temeljne organizacije steklarne so osnovne celice družbenega gospodarstva, ki skupaj z drugimi samoupravnimi organizacijami uresničujejo dogovorjene naloge družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in Jugoslavije. Skladno z družbenim planom za obdobje 1981-1985 se z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije vsako leto določa ključne cilje in naloge ter gmotne okvire, ki jih je treba uresničiti. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1982 določa med drugim tudi naslednje cilje in naloge, pomembne za načrtovanje v naših tozdih: 1. Ključna naloga ekonomske ali gospodarske stabilizacije je izboljšanje plačilnobilančnega in devizno-bilanč-nega položaja SR Slovenije. Poenostavljeno povedano pomeni ta naloga, da moramo povečevati izvoz in zmanjševati uvoz. Pri tem naj bi uvoz pokrili z izvozom 105-odstotno, kar pomeni, da mora naša republika izvoziti za 5% več, kot uvoziti! Pri tem naj bi se izvoz na konvertibilno območje povečal nominalno ali številčno za 18% in realno ali stvarno za 13%, uvoz z njega pa naj bi se povečal le za 2,5%. 2. Obseg industrijske proizvodnje naj bi se povedal le za kakšna 2 odstotka, družbeni proizvod naj bi se povečal za 1,5 odstotka, medtem ko naj bi se investicije ali naložbe zmanjšale v primerjavi z naložbami letos realno ali stvarno za 5%. 3. Realni ali stvarni osebni dohodki naj bi ohranili raven iz leta 1981. Naraščanje osebnih dohodkov bo v prihodnjem letu različno po posafneznih dejavnostih in tozdih, vendar njihovo povečanje v celoti nominalno ali številno ne sme prekoračiti 20 odstotkov. 4. Politika cen bo selektivna ali izbirajoča, cene pa naj bi se v celoti ne povečale za več kot 15%. 5. Na izvoznem področju so predvidene nekatere nove oblike njegovega pospeševanja, kot so: - Temeljne organizacije bodo prevzemale večjo odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti; uresničevanje njihovih izvoznih obveznosti pa se bo spremljalo mesečno. - Samoupravna interesna skupnost za gospodarske odnose s tujino bo pripravila besedilo posebnega sporazuma, po katerem bodo njegove podpisnice združevale sredstva za dodatno spodbujanje izvoza. - Tiste temeljne organizacije, ki izvažajo, bodo v skladu z dogovorom o družbenem usmerjanju dohodka lahko več sredstev namenjale za osebne dohodke. - Temeljne organizacije, ki izvažajo, bodo združevale manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo ter za gospodarsko infrastrukturo. - Prednost pri investicijah ali nalož- bah v osnovna sredstva bodo imele tiste dejavnosti in tisti objekti, katerih najmanj polovica nove dejavnosti ali proizvodnje bo namenjena izvozu. Te nove oblike spodbujanja izvoza in tiste, ki veljajo že letos, so za našo proizvodnjo ugodne, saj več kot polovico vsega narejenega izvažamo! Vse naštete najpomembnejše dejavnike gospodarske politike SR Sloveni-, je, ki bodo veljali v prihodnjem letu in ki bodo vplivali tudi na poslovanje naše steklarne, moramo zato pri pripravljanju in oblikovanju našega gospodarskega načrta za leto 1982 skrbno upoštevati! Ugodna izhodiščna osnova za poslovanje naših tozdov v letu 1982... Če globalno ocenimo vplive omenjenih gospodarskih dejavnikov na poslovanje naših temeljnih organizacij, moramo reči, da so sedaj ugodni družbenoekonomski pogoji za dobro delo in gospodarjenje naših tozdov. Seveda pa moramo tudi sami opraviti precej nalog in opravil, če si želimo, da bo naše delo in poslovanje v letu 1982 uspešno... To velja predvsem za področja, kot so: prodaja izdelkov na tujih tržiščih in na domačem tržišču, oskrba z reprodukcijskim materialom, racionalizacija porabe sredstev, izkoriščenost obstoječih in novih proizvodnih kapacitet ali zmogljivosti, priprava na novo investicijo ali naložbo v Rogaški Slatini, samoupravno organizira-■ nje tozdov Tehnokristal in Dalmacija-kristal int. Nadaljnja stalna prodaja naših izdelkov v ZDA je za leto 1982 zagotovljena. Tako smo se dogovorili z inozemskimi kupci med pogovori v Rogaški Slatini in med obiskom naših predstavnikov v Združenih državah Amerike. Z domačimi kupci bodo sklenjene celoletne prodajne pogodbe za leto 1982 delno še v decembru in v začetku prihodnjega leta. Sedanje povpraševanje po naših izdelkih presega zmožnosti naše prodaje! V naslednjem letu bomo nujno morali racionalizirati ali zmanjšati porabo sredstev, saj so se strpški letos povečali, če jih primerjamo s stroški v letu 1980, za 40 do 50%! Predlog resolucije za leto namreč predvideva rast cen samo za 15%, pa bo zmanjšana rast stroškov, če nam le-ta uspe, zelo ugodno vplivala na dohodek temeljnih organizacij. Zato bomo morali namenjati še posebno skrb varčevanju s surovinami in z materiali! V letu 1982 se bodo povečale stopnje amortizacije, zaradi česar se bo povečala amortizacija, ki bo vplivala na so-razmerno zmanjšanje dohodka. Na dohodek bodo vplivale tudi večje obrestne mere za posojila, ker pa steklarna uporablja posojila za svoj izvoz in’ker se za take namene obrestne mere ne bodo občutno povečale, se zaradi tega dohodek tozdov ne bo vidneje zmanjšal. Vso skrb nameniti povečanju dohodka! Kakor sem že napisal, bodo smeli tozdi, ki izvažajo, namenjati več sredstev za osebne dohodke kot tozdi, ki ne izvažajo. . . Ta oblika spodbujanja je bila v veljavi Že letos, vendar so njeni kriteriji za leto 1982 ugodnejši in omogočajo bolj izdatno naraščanje osebnih dohodkov od njihove rasti letos - seveda ob ustrezni rasti dohodka! Pri oblikovanju gospodarskega načrta je najpomembnejša kategorija do- hodek - njegov obseg ter načini in poti njegovega pridobivanja. Od velikosti dohodka so odvisni osebni dohodki, akumulacija in družbene dajatve. Dejavniki, kot so: povečanje prodajnih cen izdelkov na ameriškem tržišču in na domačem trgu, so poznani, ni pa poznano, kakšna bo politika o dinarje-vem tečaju v primerjavi s tujimi valutami, kakšna bo višina izvoznih stimulacij ali spodbud, kar vse - seveda -lahko bistveno vpliva na dohodek tozdov. Odgovor na vprašanje, kakšno bo poslovno leto 1982, torej ni lahek, ker še ne poznamo vseh gospodarskih pogojev, ki naj bi delovali v prihodnjem letu. Trdimo pa lahko, da je zagotovo-ljerja prodaja naših izdelkov in da je zagotovljena naša oskrba s surovinami in z materiali. To pa sta dva osnovna pogoja za nemoteno delo in proizvodnjo! r------------------------ ) Referendum za pridružitev dalmatinskih steklarjev! Večina je »ZA«! Pred samim tiskanjem te izdaje »Steklarja« smo zvedeli za izid referenduma, ki je bil v sredo, 23. decembra v naši steklarni in na katerem smo odločali o združitvi steklarjev dalmatinskih steklarn Tehnokristal in Dalmacijakristal z našo steklarno. Večina delavcev v vseh tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb se je odločila za združitev! V besedilu lističa, s katerim smo na referendumu rekli svoj »za« ali ■ proti«, se je glasilo: »Delovni organizaciji »Dalmacijakristal« Vrgorac in ■Tehnokristal« Kardeljevo se združita v steklarno »Boris Kidrič« kot temeljni organizaciji združenega dela s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. kot jih imajo že temeljne organizacije, združene v steklarno. Združitev se opravi s 1. januarjem 1981!« Podatki o referendumu, izraženi v številkah in odstotkih, pa so nasled- nji: temeljna samoupravna organizacija ali skupnost Število volilnih upravičencev Odstotki glasov Nevel-»za« »proti« javnih Upravičeno odsotni (%) Osnovna izdelava 423 65,7 21,3 2,4 10,6 Dodelava 169 63,3 27,2 4,7 4,8 Kristal 361 54,3 32,4 0,6 12,7 Dekor Kozje 129 78,3 7,8 - 13,9 Servisne dejavnosti 76 72,4 21,1 - 6.5 Delavska restavracija 19 100,0 - - - Naše staklo Beograd 13 92,3 - - 7,7 Delovna skupnost 176 66,5 22,7 1,1 9,7 V delovni organizaciji »Tehnokristal« Kardeljevo je bilo med 50 delavci za pridružitev 90,0% glasov, proti združitvi je bilo 4,0% glasov pri 6,0% upravičeno odsotnih, medtem ko je bilo v delovni organizaciji »Dalmacijakristal« Vrgorac pri 83 delavcih za pridružitev 88,0% glasov pri 12,0% upravičeno odsotnih glasovih! V____________________________________________________________________J S tem so omogočene razmere za ustvarjanje dohodka, medtem ko je sedaj še nemogoče reči, kolikšen le-ta bo, saj vsi gospodarski pogoji za prihodnje leto še niso poznani. Glede na ukrepe gospodarske stabilizacije ali ustalitve, ki so predvideni za leto 1982, lahko rečem, da bo velikost dohodka odvisna predvsem od količine proizvedenih in uskladiščenih ter prodanih izdelkov ter od čim manjše porabe sredstev, v manjši meri pa bo velikost Izoblikovani dve varianti dohodka odvisna od prodajnih cen za naše izdelke in od povečanja izvoznih spodbud! V letu 4981 se je dohodek steklarne, primerjan z njenim dohodkom v letu 1980, povečal za 40%. Tako velikega povečanja v letu 1982 ne bomo dosegli, zato bosta tudi povečanje osebnih dohodkov in akumulacije manjša kot letos. V letu 1982 bomo uresničili stabilizacijske ukrepe na področju porabe ma- terialnih sredstev, osebne porabe in skupne porabe. Prihodnje leto bomo tudi izpopolnili samoupravno organiziranost steklarne in navezali bolj dohodkovno ter vsebinsko povezavo med sredstvi za osebne dohodke in med dohodkom. Ciljev in nalog nam torej ne manjka. Prizadevati si le moramo vsi skupaj, da jih v celoti uresničimo, pa uspehi ne bodo izostali! mag FRANC SRIMPF Kakšen prostorski razvoj v obdobju 1981-1985? Pred nami so velike naloge, če hočemo uresničiti temelje že 7. sprejetega piana temeljnih organizacij steklarne za obdobje od leta 1981 do leta 1985, o katerih so razpravljali zbori delavcev in ki Posodobitev opreme in objektov smo jih sprejeli na referendumu. servisnih dejavnosti. Osnovne opredelitve na področju naših investicij so, kot ste že seznanjeni, naslednje: 1. Gradnja nove topilniške hale v nadaljevanju hale, kjer sta peč 5 in peč 6, bo omogočila postavitev kadne peči za svinčeno steklo z zmogljivostjo 12 do 15 ton v štiriindvajsetih urah. Z namestitvijo avtomatičnih linij za pihanje oziroma za stiskanje bo mogoča neprestana ali kontinuirana proizvodnja. Hkratna ureditev treh ali štirih ročnih delavnic za delo v dveh izmenah bo dala nova delovna mesta. Vse skupaj pa bo omogočilo bistveno povečati proizvodnjo. Izdelke, ki pri sedanji tehnologiji ne zahtevajo več ročnega dela, bomo proizvajali na sodobnejši način; s tem bomo tudi povečali storilnost, sproščene zmogljivosti v ročnem delu pa bomo preusmerili v izdelavo najbolj zahtevnih izdelkov. Hkrati se s tem ponuja možnost za izboljšanje kakovosti stekla, saj bo tehnologija taljenja stekla drugačna in ker bo kurivo drugačno - plin in električna energija. 2. Gradnja nove brusilnice s polirni- co, katere zmogljivost bo od 250 do 300 brusnih strojev, imela pa bo tudi en avtomat ali dva avtomata za brušenje stekla. Poleg brusilnice so predvideni tudi prostori ter oprema za vse dejavnosti, povezane z brusilnico, kot so: vmesno skladišče, prostor za vri bo vanj e zamaškov, za označevanje, za ve-zalnico tor sanitarno-garderobni objekt itn. 3. Prostorska preselitev grobe obdelave v prostore sedanje brusilnice z uvedbo avtomatiziranega notranjega transporta, s smotrnejšo postavitvijo sedanje opreme za zmanjšanje transportnih poti in nakup novih avtomatičnih strojev Biebuyck ter drugih avtomatov. 4. Novi prostori za skladiščenje gotovih izdelkov kristala in kristalina s sodobno opremo za skladiščenje tar skladišče kartonaže ln posodobitev kartonažne delavnice. 5. V novem objektu so predvideni tudi prostori za komercialo s trgovino in vzorčno sobo. 6. X Novi viri energije, povečanje kapacitet ali zmogljivosti kotlarne, električne energije in drugih energetskih virov. Modernizacija transporta in vlaganje zmesi v obstoječe peči ter v novo • peč. Gradnja novih objektov, razen topilniške hale s pečjo in pripadajoče opreme, je mogoča v dveh variantnih izvedbah: Prva varianta: Preselitev kompletne brusilnice - kislinske polirnice, skladišča za gotove izdelke, komerciale z vzorčno sobo in trgovine čez trži-ški potok. Hala naj bi bila grajena v dveh etapah in imela skupno površino kakšnih 10.000 kvadratnih metrov ter spojena s sedanjimi objekti po veznem traktu ali hodniku v višini delovne etaže. Druga varianta: Nadgraditev sedanje kislinske polirnice, skladišča in delavnice servisnih dejavnosti. Zaradi majhnega obsega teh površin bi morali zgraditi novi objekt v treh etažah. Prednosti in pomanjkljivosti obeh variant ali inačic... Pri prvi varianti ali inačici so slabe lastnosti: 1. Zaradi graditve objekta v širino namesto v višino bi bili njeni stroški večji; 2. Nujno bi morali odkupiti potrebno zemljišče, kar bi pomenilo dodatne stroške; 3. Celotno zemljišče bi morali izdatno nasuti; 4. Cez tržiški potok bi morali zgraditi pomožne prehode. Dobre lastnosti te variante pa so: 1. Zelo ugodne možnosti za tehnično-te- 4 hnološko razmestitev in sodobno vodenje proizvodnje; 2. Nobenih povratnih poti za narejene izdelke; 3. Ugodne možnosti za ureditev notranjega transporta; 4. Nobene ovire za nadaljnje razvijanje in širjenje talilnih kapacitet; 5. Bistveno večje zunanje manipulacijske površine; Pri drugi varianti pa so slabe lastnosti: 1. Pred pričetkom gradnje je nujno zrušiti kompletno skladišče in vse delavnice; 2. Demontirati ali razstaviti je treba sedanje skladišče in šotor, v katerem je uvožena embalaža; 3. Zrušiti ali spremeniti namembnost gasilskega doma; 4. Ni možnosti za razširitev osnovne proizvodnje, to je za gradnjo novih peči; 5. Zaradi premajhnih prostih površin bi brusilnico morali graditi v drugi in tretji etaži, to pa pomeni probleme v zvezi z internim ali notranjim transportom in s povratnimi potmi in z vertikalnim transportom; 6. Zmanjšanje manipulacijskih zunanjih površin. Dobri lastnosti druge variante pa sta: 1. Gradnja v sedanjem tovarniškem prostoru je cenejša; 2. Boljše je mogoče izkoristiti površine zaradi gradnje v višino. Nagibi jemo se k prvi varianti Po analizah dobrih in slabih lastnosti obeh variant ali inačic smo prišli do sklepa, da je bolj smotrna gradnja po prvi varianti, to je prehod čez tržiški potok in to predvsem zaradi naslednjih razlogov: 1. Kompletno gradnjo, ureditev prostorov in končno preselitev iz sedanjih prostorov v nove je mogoče organizirati tako, da sedanjega našega proizvodnega cikla sploh ne bi motili in preki- njali, kar po drugi varianti sploh ni mogoče doseči. 2. Na tak način imamo možnost za nadaljnjo nemoteno gradnjo novih proizvodnih hal in za namestitev novih lončenih ali kadnih peči. Naša dokončna odločitev bo temeljila na izdelanih tehnično-tehnoloških in investicijskih elaboratih, sprejetih na sejah naših organov samoupravljanja in po neposredni odločitvi vseh članov naše delovne organizacije z referendumom. Tak tehnično-tehnolo-ški in investicij sko-ekonomski elaborat ali študija bo do podrobnosti predstavil vse predvidene investicije ali naložbe. Narejen bo, tako predvidevamo, do konca februarja 1982! JOSIP ŽNIDAREC, inž. Pogovori z našimi kupci v ZDA narekujejo... ... Še bolj izboljšati kakovost izdelkov! V časopisu Steklar smo že poročali o prvem krogu ^pogovorov s partnerji z našega največjega inozemskega tržišča - to je iz Združenih držav Amerike. Naj vas spomnim, da smo takrat pisali o količinskih predvidevanjih prodaje v prihodnjem letu, kar bo v veliki meri odvisno od povečanja cen. Le-te smo, namreč, pustili odprte. Najavili smo sicer njihovo povečanje za 6 do 8 odstotkov in se dogovorili, da jih bomo dokončno določili med obiskom naših predstavnikov v novembru v ZDA. Strokovni kolegij steklarne je pred našim potovanjem v ZDA skrbno pretehtal vse možne vplive in odločil, naj zagovarjamo v pogovorih z našimi ameriškimi odjemalci povečanje cen za izvozne izdelke v prihodnjem letu za 7 odstotkov in to s 1. aprilom 1982, kar pomeni v celoletnem merilu prihodnjega leta povečanje za 5,25%. Delavski svet delovne organizacije je bil o nameravanem potovanju zastopnikov steklarne podrobno informiran, zato ga je odobril in 3. novembra letos smo odpotovali čez veliko lužo - v Združene države Amerike in se vrnili 13. novembra... Obiskali smo kupce naših izdelkov v New Yorku in Chicagu, čeprav smo po g prvotnem načrtu predvidevali tudi obisk zahodne obale - mesti Los Angeles in San Francisco. Enostavno zato, ker bi morali potovanje podaljšati za teden dni, pa bi bilo zato občutno dražje, in ker so bili vsi zanimivi nakupovalci tiste dni na skupnem srečanju v New Yorku. Zato smo obisk na Zahodu preložili na naslednje potovanje v ZDA. Srečali smo se z vsemi najpomembnejšimi kupci! V New Yorku smo obiskali: ASSOCIATED DRY GOODS (ADG), THE MAY Co., MACY’S, ALLIED STORES, SIGMA MARKETING, LEONARD SIL VER, ARGENTUM, AMC, GIMBEL’S, SAKS FIFT AVENUE, SUPER DE LUX, CHINA, LJUB- LJANSKA BANKA - predstavništvo Erestrade, Canada, IDG-N. York, Pit-man Dreitzer-Colony, kjer smo bili na vljudnostnem obisku. Z večjimi kupci smo imeli po dva sestanka; enega z nabavnim komitejem, drugega z vsemi nakupovalci. Zato je bil program našega potovanja zelo zgoščen, saj smo imeli nekatere dni tudi po štiri sestanke dnevno in to v različnih delih mesta. V Chicagu smo obiskali: WITTUR Co., EUROMARKET, MARSHALL FIELDS in predstavništvo Gospodarske zbornice Jugoslavije. Naše obiske pri ameriških partnerjih bi lahko po vsebini razdelili na tri področja. Prvo vsebinsko področje bi bila naša prisotnost na tako imenovanih meetingih ali srečanjih (sestankih) nakupovalcev po predhodnem sestanku z nakupovalnimi komiteji in z vodstvom firme. Naši največji partnerji so pripravili, kakor vsako leto, tudi letos predstavitev našega proizvodnega programa v obliki izložbe z ustreznim komentarjem ali razlago predsednikovi nabavnih komitejev. Na takih sestankih obrazložijo vsem nakupoval- cem skupno nabavno in prodajno politiko, politiko propagiranja, dajejo napotke za vidno predstavljanje blaga v trgovinah, se dogovarjajo o kategorijah blaga, ki naj imajo prednost pri nakupu, in informirajo nakupovalce, katero blago je šlo najboljše v prodajo. Prav tako tudi ocenjujejo prodajo v naslednih dveh sezonah - spomladanski in jesenski. Informirajo pa tudi o celotni gospodarski situaciji in predstavijo ukrepe firme za prilagajanje tržnim težnjam ali trendom. Tudi na tržišču ZDA je čutiti nestabilno gospodarsko situacijo! S teh sestankov bi mogli ugotoviti nekaj splošnih značilnosti, ki smo jih zaznali na vseh: prodaja odnosno nihanja v prodaji so bila nepričakovana, celotni posel s steklom pa je bil bolj umirjen od pričakovanj. To velja predvsem za spomladansko in poletno prodajo. Prva polovica jesenske prodaje do konca oktobra pa je bila najslabša v zadnjih petih letih... Obrazložitev za to so različne? Glavni vzrok za zmanjšanje nakupa je v visokih obrestih, ki jh plačujejo banke vlagateljem za gotovino. Dodatni državni ukrep, da za vloge do 2.500 ZDA dolarjev ni treba plačati davka od dobljenih obresti, je še povečal zanimanje za varčevanje. Slaba prodaja pa je tudi posledica splošne politične situacije v svetu z vse več kriznimi območji. Poleg tega ima velik delež tudi državna administracija, ki je s svojo novo davč- no politiko obljubila veliko, naredila pa do sedaj malo. Vse to je povzročilo v celotni osebni porabi previdnost pri nakupovanju in težnjo, da sedaj potrošniki rajši varčujejo, ker predvidevajo nove spremembe na. področju ekonomske politike. Obljubljeno znižanje inflacije se še ni uresničilo, saj je bila‘inflacijska stopnja po neuradnih podatkih letos že 12%, do konca tega leta pa ocenjujejo, da bo dosegla celo 14%. Velik vpliv na celotno sliko o prodaji bo imela božična prodaja, ki se je pričela 23. novembra in ki se konča z iztekom leta. Pravijo, da se v tem obdobju proda kar 35% vseh letnih količin ali-celo več. Kupci so postali previdni, zato... Našim naj večjim kupcem smo dali možnost za nabavo v prvem trimesečju prihodnjega leta še po enakih cenah, kot veljajo letos. Seveda, na njihov velik pritisk in zaradi velike rasti vrednosti dolarja! Dane možnosti pa v celoti niso izkoristili, temveč so se odločili za nakup med 60 do 70 dogovorjenih količin... Že navedeni razlogi so namreč botrovali veliki previdnosti pri nakupih pred koncem marca, saj se med našim obiskom v ZDA božična prodaja še ni pričela. Reakcija na naše povečanje cen ni bila tako silovita, kot smo jo pričakovali, saj je bilo povečanje okvirno že najavljeno med obiskom predstavnikov ameriških kupcev septembra pri Samo še zbrisati jih bo treba, pa bodo nared za prevoz v skladišče... - foto Z. Novak nas v Rogaški Slatini. Seveda pa ne misliti, da je bilo preprosto prepričati o nujnosti, da cene povečamo! Sprejeto je bilo sedemodstotno povečanje cen, vendar pa je o dokončnih posledicah tega še prerano govoriti in to komentirati! Več toqnih podatkov bo na voljo po ponovnih obiskih vseh ameriških partnerjev v februarju prihodnje leto, saj so vsi termini ali datumi zanje že . zasedeni. Predstavitev našega sortimenta je bila na vseh sestankih uspešna in lepa. Pri štirih naših največjih kupcih je naša steklarna njihova največja dobaviteljica. Vsakokrat je bilo poudarjeno: tradicionalno sodelovanje, ekskluzivnost ali izjemnost in zaprtost programov, zahtevano izpolnjevanje rokov za dobave, kontinuiteta ali stalnost kakovosti in podpora Rogaške pri razvoju novih programov. Na vseh sestankih so nas predstavili nakupovalcem, katerim smo morali odgovarjati na vprašanja o našem poslovnem odnosu ter delno tudi razlagati naš nadaljnji razvoj v naslednjih letih. Našo prisotnost so razlagali kot željo obeh partnerjev po čim tesnejšem sodelovanju in kot sestavino aktivne poslovne politike Rogaške do tržišča ZDA. Zato so našo prisotnost ocenili z odobravanjem in poudarili potrebo, naj postane tradicionalna. Poleg enega obiska vodilnih ljudi so predlagali, naj bi bili naši obiski pogostejši in naj bi poleg vodilnih ljudi obiskali njihovo tržišče tudi naši designerji ali oblikovalci. Delo pri rezalnem stroju, kakor ga je zabeležilo oko fotografskega aparata - foto Z. Novak ... bomo morali okrepiti vse oblike za pospeševanje prodaje! Z odobravanjem je bil sprejet sklep naše steklarne naj podpremo akcijo za pospeševanje prodaje zlasti v oddelkih za mladoporočence oziroma za novo-poročence. Ugoden odziv je imel tudi skupni predlog, naj bi police v trgovinah opremljali z znakom naše steklarne in z napisi »FINE CRYSTAL«. Seveda pa pritisk na soudeležbo naše steklarne v propagandi naših izdelkov še narašča. Pojavljajo se nove in nove zahteve, ki jim bomo morali prisluhniti, da obdržimo stalno naraščanje obsega poslovanja z ameriškim tržiščem in da se na njem tudi obdržimo! Z THE MAY Co. bomo v februarju prihodnje leto določili vse podrobnosti za zahtevanje našega blaga na zahodni obali v Los'Angelesu in njegovi okolici. To naj bi spremljala demonstracija brušenja in večja propagandna akcija. Načelno smo že pristali na sodelovanje in če bo uspeh primeren, bomo obseg takih in podobnih aktivnosti še razširili. Rok za postavitev razstave je november 1982. Podobne zahteve so bile izrečene tudi v pogovorih v predstavništvu Ljubljanske banke in v New Yorku, le da se predlagatelji zavzemajo za skupno akcijo več podjetij. Drugo vsebinsko področje je bilo namenjeno partnerjem, ki so bili pred leti močni po prometu, njihovo sedanje poslovanje pa ni tako obsežno, zato je tudi letni promet manjši od prometa pred leti. S takimi partnerji smo poskušali skupaj analizirati vzroke za upad prometa in se dogovoriti za skupno akcijo v prihodnjih letih, katere cilj je ponovno povečanje prometa na nekdanjo raven. V vodstvenih sestavih so nam zagotovili večji obseg prometa, zato bo treba povečati napore za razvitje novih, ustreznih programov za to skupino kupcev. V tretje vsebinsko področje pa spadajo obiski pri novejših kupcih, g katerimi smo šele pričeli sodelovati ali pa zanje šele pripravljamo ponudbe. Splošen vtis po vseh pogovorih s kupci v ZDA ni kdo ve kako rožnat! Umirjenost porabe lahko tudi izdatno vpliva na našo prodajo. Za pravi pesimizem ali malodušje je še prezgodaj, res pa je nekaj: prihodnje leto bo vse prej kot lahko. Zato se bomo morali še bolj kot do sedaj boriti za nadaljnje povečevanje kvalitete ali kakovosti naših izdelkov, za dosledno izpolnjevanje dobavnih rokov in morali bomo zavzeti še bolj ustvarjalen odnos do ameriškega trga ter ga pogosteje obiskati. Podpirati bomo morali tudi vse akcije za pospeševanje prodaje in namenjati precej več sredstev za propagiranje prodaje naših izdelkov. Vse to zahteva od nas konkurenčni boj na ameriškem tržišču, saj pritisk ponudbe konkurence nanj narašča, medtem ko se prodaja umirja. Po opravljenih februarskih pogovorih z ameriškimi kupci bom o njihovih rezultatih spet spregovoril v našem Steklarju! FRANC JANKOVIČ Redek jubilej Zahvala upokojencev ob petindvajsetem srečanju Letos, 29. novembra, ob prazniku dneva republike smo se sestali v steklarni upokojenci, nekdanji delavci tega steklarskega kolektiva. Ze petindvajsetič! To je redek jubilej, na katerega so delavci steklarne »Boris Kidrič« zares lahko ponosni. Malo je kolektivov pri nas, ki že tako dolgom redno skrbijo za svoje nekdanje sodelavce, ki so se upokojili! Prvo srečanje upokojencev je bilo na dan republike 29. novembra 1956. Predlog, naj bi ob tem dnevu pogostili že upokojene sodelavce, je dal delavskemu svetu direktor Djinovski. Bil je sprejet in od takrat naprej smo se vsako leto srečali na ta dan... Poleg informacije o poslovanju steklarne, zakuske z dobrim vinom in glasbe smo bili deželni tudi denarne nagrade, tako da smo zares lahko prepričani, kako kolektiv steklarne svojih nekdanjih sodelavcev ne pozablja. Ob letošnjem jubilejnem srečanju je upokojence pozdravil predsednik sindikalne konference Franc Vehovar. V kratkem nas je tudi seznanil z letošnjimi dosežki steklarskega kolektiva v prizadevanjih za ustalitev gospodarstva, povečanje produktivnosti in za povečanje izvoza. Hkrati pa nam je zaželel kar največ zdravja in osebne sreče v naslednjem letu. Kot sem se zahvalil celotnemu kolektivu steklarne na srečanju ob dnevu republike, tako se tudi s tem sestavkom zahvaljujem vimenu vseh upokojencev ter v svojem imenu za res prijetno doživetje in za vse tisto, kar ste steklarji naredili za nas in za naše prijetno počutje! Iz srca želimo, da bi delovni kolektiv rogaške steklarne še naprej kar najbolj uspešno gospodaril, da bi dosegal čim boljše uspehe v svojih stabilizacijskih prizadevanjih. Že sedanji uspehi kolektiva steklarne »Boris Kidrič« so lahko v ponos vsej naši socialistični družbi in so zagotovilo, da naši delovni ljudje z vso resnostjo bijejo boj za ustalitev gospodarstva, za čvrsto in gospodarsko močno Jugoslavijo, za državo bratstva in enotnosti - samoupravno in neuvrščeno Titovo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Želimo vam, delavke in delavci steklarne »Boris Kidrič«, uspešno in zdravja polno novo leto 1982! RUDI JUGOV AR y 0 4 Oglasili so se naši novi sodelavci iz Kardeljevega! Predstavljamo vam Kardeljevo i »Tehnokristal« Na želju radnih ljudi i gradjana opčine Ploče, grad Ploče promjenio je naziv, 2. veljače 1980. godine, u Kardeljevo, obilježavajuči tako trajno sječanje na istaknutog revolucionara i mislioca samouprav-nog socijalizma druga Edvarda Kardelja. Opčina Kardeljevo prostire se na površini od '169 četvernih kilometara. Prema popisu stanovništva od 31. ožujka 1981. godine u Kardeljevu živi 11.250, a u samom gradu 5.593 Stanovnika. Broj Stanovnika od popisa iz 1971. godine do danas povečan je za oko 1.000 novih Stanovnika, što je rezultat prirodnog i tehničkog priraštaja. Procjenjuje se da u Kardeljevu živi 66 Stanovnika na 1 km2, a što je još uvijek ispod republičkog prosjeka, a to navo-di na zaključak da područje opčine ni-je prenaseljeno. Od ukupnog broj a Stanovnika oko 60% je aktivno; zaposlenih u društvenom sektoru je 5.500, a oko 1.880 Stanovnika živi od poljopri-vrede. Pored Stanovnika čiji je osnovni prihod poljoprivreda, poljoprivre-dom se bavi i veliki dio zaposlenih kao dopunskim zanimanjem. Mada je područje opčine Kardeljevo relativno malo, ipak, obzirom na geografske, prirodne in druge uvjete, mo-žemo ga podijeliti na tri karakteristična dijela. Primorski dio o kojem se stanovniš-tvo uglavnom bavi turizmom i djelat-nostima koje prate razvoj turizma. Neretvanski dio koji se prostire uz deltu rijeke Neretve u kojem je.zahva-ljujuči povoljnom sastavu zemljišta, mogučnostima za natapanje i blagoj klimi razvijena polj opri vredna proizvodnja. Na ovim površinama postižu se i d vije - tri berbe godišnje. Ovo područje ja najgušče naseljeno. Sjeverni-brdoviti dio opčine je naj-nerazvijeniji, to se stanovništvo ovog područja uglavnom iselilo u okolna mjesta nadomak Kardeljeva. Sada, zahvaljuj uči izgradjenim prometnicama od Kardeljeva do Vrgorca zaustavljeno je iseljavanje stanovništva sa ovog područja. U samom gradu Kardelj evu koncentrirana je gotovo sva društvena privre-da, tako da 95% zaposlenih radi u gradu Kardeljevu. Valja istači i to da oko 1/3 zaposlenih u Opčini dolazi iz susjednih opčina iz susjedne SR BiH, pa su dnevne i tje-dne migracije vrlo velike. O 1980. godini u opčini Kardeljevo ostvareno je 1.294,552.000 dinara druš-tvenog proizvoda. U torne društveni sektor učestvuje sa 93% a privatni sa 7%. Največi dio društvenog proizvoda stvara se u oblasti saobračaja 35%, industrije 26%, trgovine, ugostiteljstva i turizma 21%. Preostali dio društvenog proizvoda od 19% ostvaruje se u oblasti gradjevinarstva, poljoprivrede, za-natstva i ostalim granama privredj Ivanja. Na j veča radna organizacija je Luka »Ploče« koja je udružena u SOUR ŽTO Sarajevo. Ima zaposlenih 1.512 radnika i po ostvarenom prometu zau-zima drugo mjesto u Jugoslaviji. Druga po veličini je radna organizacija »Azbest« industrija azbestnih, tekstilnih, frikcionih i brtvenih proizvoda. Kao što iz samog naziva proizilazi ova radna organizacija bavi se proi-zvodnjom azbestnog prediva, azbestne konfekcije, proizvodnjom obloga, koč-nica i kvačila za cestovna, šinska i druga vozila,, te proizvodnjom azbestno izolacionih proizvoda. »Azbest« ima Brusilnica »Tehnokristal« v Kardeljevem uposlenih 834 radnika. Ova radna organizacija je jedna od največih te vrste u Jugoslaviji i jedina te vrste u SR Hrvatskoj. »Kartonplast« je radna organizacija koja se bavi proizvodnjom galanterije i drugih proizvoda od plastične mase. Ima uposlenih 145 radnika. »Pneumatik« je radna organizacija koja se bavi proizvodnjom širokog asortimana pneumatskih in hidraulič-kih proizvoda. Ovi proizvodi nalaze široku primje-nu u industriji, saobračaju, brodograd-nji i drugim djelatnostima. U okviru radne organizacije nalazi se i OOUR »Stolarija«. »Pneumatik« zapošljava oko 70 radnika. »Neretvanski gusar« je radna organizacija koja se bavi eksploatacijom pijeska i šljunka iz korita rijeke Neretve. Zapošljava svega 20 radnika. »Tehnokristal«, naša radna organizacija nastala je izdvajanjem iz radne organizacije »Dalmacijakristal« 1978. godine. Početak rada brušenja stakla na ovom području je uvjetovalo otva-ranje škola za staklobrusače, tako da je oko 50 učenika završilo tu školu, a više od 50% njih je svoje usavršavanje oba-vilo o Stekiarnoj »Boris Kidrič« u Ro-gaškoj Slatini - OOUR »Dekor« u Kozjem, a manji dio učenika u samoj ra- L * v dnoj organizaciji u .Rogaškoj Slatini. Jedan dio učenika usavršavao se u vje-štini brušenja u »Kristalu« Samobor. U sastavu »Tehnokristala« formirana su dva pogona za brušenje i to jedan u Kardeljevo a drugi na Trpnju na poluotoku Pelješac. »Tehnokristal« ima ukupno 47 zaposlenih od čega su 37 brusači. Za sada se posad obavlja u jednoj smjeni što značajno utječe na poslovne rezultate; zato su uporedo sa poslovima oko udruživanja sa Steklar-nom »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine preduzete i pripreme na organiziranju tečaja za osposobljavanje novih ste-klobrusača. Pripreme su pri kraju i očekuje se da če obučavanje početi tokom prosinca mjeseca 1981. godine. Obuka bi trajala šest mjeseci uz anga- žiranje nekog od iskusnijih maj štora iz Steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. Po osposobljavanju radnika otpočela bi rad i druga smjena. Radnici ovog kolektiva vide svoju perspektivo udruživanjem sa Steklar-nom »Boris Kidrič« u prvom redu kroz obezbjedjenost sirovinom i reproma-terijalom, kroz nesmetan plasman svoje robe na domačem tržištu, kao i per-spektivnoj mogučnosti izvoza. Mi oče-kujemo i veču tehnološku pomoč u brušenju i u pripremi bruseva. Kada bi bilo kog radnika upitali šta misli o udruživanju sa Stekfarnom on bi odgovorio da je to i j edini i pravi p ut perspektive ovog kolektiva. U ovakom odgovoru su dublji korijeni, koji poti-ču j oš iz vremena obuke naših radnika u Steklarno j, kao i što mi več više od tri godine brusimo glatko staklo puha-no u Rogaškoj Slatini. Vjerujemo da su radnici »Borisa Kidriča« iz Rogaške Slatine, »Dalmacija-kristala« iz Vrgorca i »Tehnokristala« iz Kardeljeva dobro informisani o eko-nomskoj opravdanosti udruživanja, te da če na referendumu zakazanom za 23. 12. 1981. godine reči svoj »da« i torne umogučiti da ovaj kolektiv krene uspješnijim putem. Očekujuči uspješno okončanje referenduma i ostalih poslova oko udruživanja radni ljudi »Tehnokristala« Kardeljevo žele svim radnim ljudima Steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine sretnu i uspješnu Novu, 1982. go-dinu! Predstavljamo tudi... Radna organizacija »Dalmacijakristal« Vrgorac Osnovana od Strane Skupštine Opčine Vrgorac i Ploče 1974. godine. Sjedi-šte radne organizacije je u Pločama, sadašnjem Kardeljevu, a u svom sastavu ima dvije proizvodne OOUR i to: TVORNICA BRUŠENOG STAKLA Vrgorac BRUSIONA STAKLA Ploče i RZZS. Službeno poštanje u proizvodnjo je 15. juna 1976. godine. Iz sastava radne organizacije »Dalmacijakristal« izdvaja se OOUR BRUSIONA STAKLA Ploče 13. 12. 1977. godine u sa- Brusilnica »Dalmacijakristal« v Vrgorcu mostalnu radnu organizacijo »Tehnokristal« Ploče, a tim izdvajanjem OOUR u Vrgorcu postaje takodjer sa-mostalna radna organizacija bez OOUR. Od samog osnivanja, a posebno od puštanja proizvodnje, bili su prisutni mnogi problemi koji su iz dana u dah nagomilavani. Normalno je bilo i oče-kivat tako stanje, jer se radi o delatno-sti bez ikakve tradicije na ovom področju i neadekvatne stručne službe zbog nedostatka potrebnih kadrova. Proizvodnja je organizirana u jednoj smjeni sa prosječnim iskorištenjem kapaciteta otprilike 40%. Sa 1. decembrom u radnom odnosu je ukupno 85 radnika od čega su tir radnice na poro-diteljskom dopustu, tri brusača na odsluženi u vojnog roka, 53 brusača pri-sutna, ostali su u pogonjskoj ili uprav-noj režiji. Radna organizacija je uglav-nom poslovala sa negativnim poslovnim rezultatom od 30. 9. 1980. godine, od kada postiže pozitivni rezultat u svakom obračunskem razdoblju. Bez obzira na bolje poslovne rezultate u poslednjim obračunskim razdob-ljima, razvojni planovi su zasnivani na dugoročnoj i tjesnoj saradnji sa radni-ma organizacijama zaokrožene tehnologije. Razloge za ovakvo opredeljenje ima više da ih sve ne navodim, a sve je popračeno obostranim interesom i ekonomskem opravdanošču. Želja za njegovanje najviše kvalitete u brušenju kristala prisutna je u svakom momentu, što je uz ostale ekonomske logičnosti usmjerila radnu organizaciju u pravcu steklarne »Boris Kidrič«, gdje su večina radnika bili na proiz-vodnoj praksi. Jedan od prioritetnih zadataka radne organizacije jest bolje iskorištenje več postoječih kapaciteta, čime če se smanjiti (za sada) nepovo-ljan odnos proizvodnih - neproizvodnih radnika, te se istom produktivni-šču ostvarivati veči dohodak po radni- > * Neki pokazatelji poslovanja u razdoblju 1978-1980: (U 000 dinaral)^ Elementi 1978 Godine 1978 1980 Indeksi 1981'78 Ukupan prihod 6.004 9.990 18.171 302 Dohodak 2.970 4.781 8.273 278 Čisti dohodak 1.807 3.518 6.896 381 Dohodak u/UP 30 35 38 126 Dohodak/radnik 32 56 108 373 Zaposlenost 57 63 64 112 ku. Na ovom planu' več su poduzete aktivnosti na osposobljavanju novih 25 radnika' - kristalobrusača. Obuča-vanje če trajati šest mjeseci, poslije čega če se organizirati nove grupe od 35 polaznika. Sjedišče tadne organizacije je u Vr-gorcu odaljenom od Metkoviča 38 km. Kardeljeva 5 km, Makarska 53 km. U svim ovim pravcima modernizirane su saobračajnice magistralnog ranga. Op-čina Vrgorac prostire se na 289 km2, 25 mjesnih zajednica, ukupni broj Stanovnika 8.170 (podaci 1981), od čega u samom mjestu Vrgorac 1.350. Opčina Vrgorac još uvijek ima status poljoprivredno-industrijskog kraja. Zaposlenost je još uvjek mala. Ukupno zaposlenih je 1.420 od čega u privredi 965 što čini 17% od broja Stanovnika. U nedostatku radnih mjesta u privredi Vrgorca, prisutna je migracija Stanovnika u susjedna mjesta (Metköviö, Kardeljevo, Makarska, Split) kao i na privremeni rad u zapa-dnoevropskim zemljama. Po volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK v steklarni Biti v ospredju našega družbeno-gospodarskega dogajanja! Iz splošne ocene o delovanju osnovnih organizacij ZK v steklarni »Boris Kidrič« smo povzeli naslednjo pomembno ugotovitev: »Osnovne organizacije ZK v tozdih steklarne sicer obvladujejo vse samoupravne in druge tokove v procesu uresničevanja socialističnega samoupravljanja, pa vendar ne moremo zamolčati dejstva, da je delo osnovnih organizacij preveč formalno, da je čutiti pasivnost precejšnjega dela članstva, kar vsekakor ustvarja pogoje za negativne vplive. To pa zmanjšuje sposobnost osnovnih organizacij ZK za vodenje politične akcije«. Konec novembra so bile volilne konference Volilne konference v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov steklarne so bile konec novembra. Na njih so obravnavali splošno oceno o delovanju osnovnih organizacij v ste-x klarni, poročila sekretarjev osnovnih organizacij o delovanju v preteklem obdobju, v nekaterih pa so razrešili sekretarje in stara vodstva ter izvolili nove. Iz poročil sekretarjev je razvidno, da se vsi delavci, med njimi tudi člani osnovnih organizacij ZK, še ne zavedajo vloge, ki jim je dana z ustavo in z zakonom o združenem delu. Ne zavedajo se, namreč, svoje osnovne samo-upravljalske pravice in dolžnosti, to je samoupravljati in gospodariti z družbenimi sredstvi ter postati popolni gospodarji celotne družbene reprodukcije. Poudarili so tudi dobre poslovne rezultate ter ugotovili, da se je v zadnjih mesecih družbenoekonomski položaj delavcev izboljšal. Pri tem pa so opozorili, da bo treba temeljiteje oceniti pogoje za delo, ki niso predvsem v osnovni izdelavi pravilno ovrednoteni. Nadalje so že ugotovili, da dohodkovni odnosi med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb še niso razviti do zaželene mere, urejeno pa tudi ni nagrajevanje delavcev v delovni skupnosti skupnih služb... In, tudi to je pomembno: komunisti so se zavzeli za nadaljnje poglabljanje in kakovostno izboljšanje sicer dobro zastavljenih dohodkovnih odnosov. Sekretarji so tudi poudarili, da je bil narejen velik korak v nadaljnjem po-družbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z ustanovitvijo komitejev za to področje. Osnovne organizacije zveze komunistov so dale več pobud za ureditev nekaterih že kar bolečih problemov v zvezi z delovanjem mladinske organizacije, z rekreacijsko dejavnostjo v steklarni ter delovanjem delegatskega sistema. Še posebej so v vseh osnovnih organizacijah opozorili na nedelavnost članov zveze komunistov v tej svoji organizaciji, kar je postalo že prav kronično, čeprav je ravno sedaj, ko so pred komunisti zelo odgovorne naloge zaradi neugodnih gospodarskih razmer in zaradi priprav na kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, to najmanj primerno. Zato vidijo rešitev te slabosti v pospešitvi idejno-politične diferenciacije ali razločitve članstva v osnovnih organizacijah. Ni, namreč, dovolj, če člani le redno prihajajo na seje osnovnih organizacij: Biti morajo tudi v ospredju našega družbenogospodarskega dogajanja! Zelo je bilo poudarjeno tudi, da bo treba nameniti več skrbi družbenopolitičnemu usposabljanju komunistov. Le usposobljeni in z znanjem oboroženi lahko uspešno delujejo med delovnimi ljudmi, v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. In le takšni komunisti lahko uresničujejo vlogo avantgarde ali vodnice delavskega razreda. To je nekaj osnovnih misli izu poročil sekretarjev osnovnih organizacij ZK in iz splošne ocene o delovanju teh organizacij v steklarni »Boris Kidrič«. v 4 * < Več o prihodnjem delovanju teh organizacij pa boste mogli prebrati v naslednjih izdajah našega časopisa »Steklar«, saj sem prepričan, da bo njegovo uredništvo v bodoče dobivalo več prispevkov iz osnovnih organizacij ZK v objavo. In kakšna so vodstva osnovnih organizacij ZK? Naj na koncu tega prikaza o volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK predstavimo še njihova nova vodstva; V vodstvih osnovnih organizacij ZK so sedaj naslednji sodelavci, pri čemer Da bo osnovna organizacija tudi v bodoče uspešna, smo njeno vodenje zaupali novemu sekretarju Milanu Murku, ki se je vselej izkazal kot odličen tovariš, samoupravljalec ter odličen delavec. Milan Murko se je rodil 19. maja 1947 v Podplatu. Izhaja iz osemčlanske kmečke družine in je bil v njej najmlajši sin. Osnovno šolo je obiskoval v Kostrivnici. Bil je vseskozi prav dober so z debelejšimi črkami predstavljeni novoizvoljeni člani: Osnovna organizacija ZK Osnovna izdelava: sekretar Ilija Ivankovič, sekretarjev namestnik Franc Zupanec in referent za idejno-politično usposabljanje Franc Zupanič ter člani sekretariata: Nikola Bursač, Vinko Cuka, Slavko Jagarinec, Jože Kovačič, Josip Mališ in Martin Perkovič ter član aktiva delavcev Vinko Plavčak. Osnovna organizacija ZK Kristal: sekretar Milorad Kračun, sekretarjev namestnik Karli Holešek in referent za idejno-politično usposabljanje Marjana Kahrimanovič ter člani sekretariata: Slavko Čoh, Anton Gorišek, Jože Horvat, Štefanija Justin, Stjepan učenec. Ze v šoli se je izkazal v raznih športnih dejavnostih, predvsem pa je prednjačil z izdelki, ki zahtevajo ročne spretnosti. Odločitev za poklic Milanu ni bila težka. Po strokovni ekskurziji v Steklarski šoli se je odločil za steklgbru-silski poklic. Leta 1962 se je vpisal v Steklarsko šolo in jo leta 1965 uspešno končal. Kot njej štipendist se je po dokončani šoli v njej tudi zaposlil. Krklec in Janez Poš ter član aktiva* delavcev Janez Poš. Osnovna organizacija ZK Delovna skupnost skupnih služb: sekretar Franc Jankovič, sekretarjeva namestnica Biserka Farkaš in referent za idejno-politično usposabljanje Alojz Juhart ter člani sekretariata: Jože Pelko, Mirko Trunkelj, Franc Vehovar in Josip Žnidarec. Osnovna organizacija ZK Servisne dejavnosti: sekretar Jože Verk, sekretarjev namestnik Gvido Vertovšek in referent za idejno-politično usposabljanje Peter Raspotnik ter član sekretariata Vinko Govedič. ZLATKO NOVAK f Z delovnimi navadami in z dobrim delom, kot pravi Milan Murko, mu je poklic v veselje, delo mu nikdar ne dela težav. In hitro je postal med sodelavci cenjen. Kot zaveden samoupravljalec je kmalu postal tudi družbenopolitično ustvarjalen. Bil je že predsednik delavskega sveta, član odbora za medsebojna razmerja, odbora za samoupravno delavsko kontrolo in član organov družbenopolitičnih organizacij. V zvezo komunistov je vstopil leta 1971 in bil že dvakrat član sekretariata osnovne organizacije ZK. Milanu želimo pri opravljanju zahtevne politične naloge veliko uspeha!. DRAGO KORBAR Franc Jankovič Sekretar osnovne organizacije ZK Delovne skupnosti skupnih služb Franc Jankovič se je rodil 14. avgusta 1944 v Tržišču kot sin steklarja. Po Dva nova sekretarja osnovnih organizacij ZK steklarne Franc Jankovič in Milorad Kračun V sestavku »Biti v ospredju našega družbeno-gospodarskega dogajanja« smo predstavili nova vodstva osnovnih organizacij ZK steklarne. V tem sestavku pa predstavljamo sekretarja osnovnih organizacij delovne skupnosti skupnih služb Franca Jankoviča In Kristal Milorada Kračuna! Novi sekretar osnovne organizacije ZK Steklarske šole Milan Murko Volilna konferenca osnovne organizacije ZK Steklarske šole je spet pretehtala delovanje komunistov na šoli. Po poročilu sekretarja Antona Klokočovnika in po preudarni razpravi smo ugotovili, da je bila naša osnovna organizacija uspešna predvsem v utrjevanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja ter bratstva in enotnosti, saj smo osnovna organizacija,v kateri smo zbrani z vseh vetrov Jugoslavije. \ V Steklarski šoli je volilna konferenca izbrala za novega sekretarja osnovne organizacije ZK Milana Murka končani osnovni šoli jo dokončal še ekonomsko srednjo šolo in se leta 1966 zaposlil v steklarni. Sprva je v komerciali delal na domačem trgu, kot temu radi rečemo, pozneje je delal za izvoz, nekaj zadnjih let pa je vodja komercialnega oddelka. Da je Franc Jankovič v svojem delu uspešen, zgovorno kažejo podatki o naraščanju našega izvoza, saj je v to vložil zares mnogo truda! Clan je Franc Jankovič v svojem delu uspešen, zgovorno kažejo podatki o naraščanju našega izvoza, saj je v to vložil zares mnogo truda! Član zveze komunistov je Franci od leta 1970. Vseskozi je družbeno in politično zelo aktiven; bilje član delavske- Novi sekretar osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti skupnih služb Franc Jankovič ga sveta, mnogih komisij in odborov. Sedaj je tudi naš delegat v zboru združenega dela skupščine občine, Prepričani smo, da bo osnovna organizacija ZK v delovni skupnosti skupnih služb pod Jankovičevim vodstvom uspešno delovala. Milorad Kračun Sekretar osnovne organizacije ZK Kristal se je rodil 2. aprila 1951. leta v Zbilju Donjem pri Desiniču. Po končani osnovni šoli se je odločil za ste-klopihalski poklic. Za takšno odločitev, je povedal, so v precejšnji meri pretehtali ugodni pogoji za šolanje ter možnosti za zaposlitev in napredovanje v poklicu. Že iz šolskih klopi poznamo Milora- V tozdu Kristal je novi sekretar osnovne organizacije ZK Milorad Kračun da Kračuna kot znanega in aktivnega družbenopolitičnega delavca. Sedaj je že nekaj let mojster - steklobrusilec, kar pomeni, da je dokaj mlad napredoval na takšno odgovorno delovno mesto. Sedaj je tudi predsednik centralnega delavskega sveta, aktiven pa je bil tudi v preteklih letih, saj je bil že član delavskega sveta tozda in delovne organizacije, član upravnega odbora ter raznih komisij in odborov. Je tudi član uredniškega odbora časopisa »Steklar« in občasni dopisnik, zato upamo, da bo v bodoče v njem zaslediti več njegovih prispevkov. Miloradu želimo pri njegovem bodočem delu mnogo uspehov, saj mu delovnega zanosa in poleta ne primanjkuje! B. N. Tudi letos! Dedek Mraz obiskal najmlajše Kakor je bilo lansko leto, tako je tudi letos odbor za pripravo novoletnega programa krajevne skupnosti storil vse potrebno, da bi najmlajšim občanom pripravili v sodelovanju z organizacijami združenega dela kar se da prijeten in doživet obisk dedka Mraza. ' Nekatere izkušnje, ki si jih je odbor nabral že v pripravi prihoda dedka Mraza lansko leto, so pomagale", da je ob pomoči in sodelovanju delovnih organizacij ter zaradi zavzetosti članov odbora letošnje pravljično mesto v zdraviliškem parku dobilo popolnejšo in lepšo podobo... Pripravljen kulturni program, pred- vsem pa seveda dedek Mraz s spremstvom, pa pravljična hišica Janka in Metke, Muca Copatarica, Pekarna Miš-Maš, trije medvedi itn. so v resnici pričarali najmlajšim delček pravljičnega razpoloženja. Oder pred Zdraviliškim domom je omogočil, da so mogli kljub množičnemu obisku dedka Mraza in vse druge njegove pomočnike videti prav vsi. Otroci so bili še zlasti veseli raznih novoletnih drobnarij, ki so jih lahko za simbolično protivrednost kar sami izbirali v številnih pravljičnih hišicah, v katerih so bile - seveda - tudi pravljične osebe, ki so ponujale razne obeske, sladkarije, preste, krofe in tudi naše kozarčke z vabljivim novoletnim motivom. In tak obisk z vsem veseljem je dedek Mraz priredil kar tri dni zapored, 25., 26. in 27. decembra! Tako je bil zadnji vikend v tem letu izpopolnjen z otroškim veseljem, saj so malčki, ki so že lani obiskali pravljično mesto, željno čakali na letošnji Mrazov obisk. Dedek Mraz pa je obiskal otroke tudi v vrtcih in šolah ter jih obdaril z majhnimi toda uporabnimi darili. V vrtcih je obdaril vse predšolske otro- Argusov sprehod ke, saj so bili na njegov obisk povabljeni tudi tisti, ki v vrtec sicer ne hodijo! Celotno letošnje praznovanje je bilo organizirano tako, da so bila razpoložljiva sredstva kar najbolj racionalno uporabljena, otroci pa so spet doživeli nekaj nepozabnih veselih trenutkov v srečanju s svojim dedkom Mrazom. Trudili se bomo, da bo prihodnji obisk dedka Mraza vsaj tako dobro pripravljen, kot je bil letošnji. Bilo bi, namreč, nedopustno, če bi takšno uspešno akcijo opustili! N. ZAGODA Letna inventura in pismo dedku Mrazu Pa menda ja že spet ni leto naokrog, se bo marsikdo vprašal. Kaj že ni čas, se bo morebiti oglasil drugi... In prav ta različnost nas drži pokonci ter pre-nekaterikrat razveseli, saj smo vendarle ljudje različni - z napakami in z vrlinami! Pa poglejmo, kaj se je zgodilo letos!? Na prenekaterem področju smo se letos držali preizkušenega recepta »Hiti počasi« in se obnašali tako kot polž, ki je sedem dni lezel po palici, prišel na vrh in padel na tla ter izjavil: »Saj sem rekel, da hiteti ne velja!« Po takem načelu pripravljajo pri nas tudi meritve izdelavnih časov za posamezne izdelke. Bati se je le, da takrat, ko bo delo končano, večine artiklov ne bo več v proizvodnji. Nekateri oddelki v skupnih službah se vedejo tako, kakor da še nikdar niso slišali za besedo solidarnost. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da je njihova medsebojna pomoč in da je njihovo sodelovanje tako zelo na psu...? Pa kaj za to! Odveč energije lahko še vedno izrabijo v praznovanju različnih »praznikov.« Ko se človek takole sprehaja po zares vzorno urejenem dvorišču steklarne, vedno in vedno naleti na stare zamaške, ki že lep čas čakajo; verjetno na to, da bi jih kdo odnesel v muzej. In tudi z lepenko ter s kartonsko embalažo gospodarimo tako, da sta vsakomur in povsod pri rokah. Res stabilizacijsko pa so bili obiskani zbori delavcev...! Predvsem popoldanska izmena sploh ne »šmirgla« takih srečanj, naj gre za zaposlene v dodelavi ali v kristalu. No, nič boljši niso tudi tisti, ki skličejo zbor med delovnim časom! Prenekateri med steklarji je pokazal zavidanja vredno skočnost pri preskakovanju ograje. Nekaterim iz delovne skupnosti in iz servisa pa se sploh ne zdi vredno prisostvovati takšnim srečanjem... Najboljše bi res bilo, da zgradimo poseben izhod, ki bi ga uporabljali le takrat, ko bodo zbori, kajti sicer je gneča in lovljenje nepopisno! Da smo dvignili produktivnost, priča podatek, po katerem nekateri predčasno zapuščajo svoja delovna mesta. Zakaj bi le delali poln delovni čas, če pa svoje delo zmorejo opraviti v krajšem času?! Ko takole hodiš skozi obrat in vidiš, kako se ženičke v dodelavi trudijo z vlačenjem nosilk, se ti porodi tudi kakšna zamisel... Kaj, če bi nabavili takšne vlečne živalice, ki bi to delo opravljale lažje? Kakšen »trigelc« več ali manj, to je tako ali tako vseeeno! Nekateri steklarji so pravi ljubitelji čaja in svojih izdelkov, saj radi pijejo čaj iz vedno drugih, novih in lepših izdelkov. Zakaj pa ne, ko so jih vendarle sami naredili! Pa tudi sicer so pota naših izdelkov na njihovih poteh do skladišča različna. Vsi tja res ne pridejo, ker je njihova pot silno zamotana... Zgodi se lahko, na primer, da se pomeša napaka dela z lomom hladilnice, ali pa se prevelik lom nadomesti z uradno odpisanim in razbitim steklom... Tako se pač znajdejo nekateri v dodelavi in kristalu! Tudi v servisnih dejavnostih so pravi mojstri, ko včasih zaračunavajo svoje storitve. So pa pri svojemu delu res temeljiti, saj se držijo načela »Kvaliteta nad vsem!«, pa zato čas pri tem niti ni tako pomemben. Zato marsikoga zaboli glava, ki mora podpisati zaradi močno natenjenih ur kakšen račun. V delavski restavraciji se bodo potrudili, da popoldne ne bo kdaj pa kdaj zmanjkalo malice in da bodo ponudili tudi kakšen prigrizek brez »ajnprena«, pri vsem pa še odpravili nepotrebno gnečo. A je že tako, da je boljše delati popoldne! Nasplošno pa so delavci zadovoljni in velikodušno oproščajo, če kdaj pa kdaj najdejo v hrani tudi kakšen las ali kakšnega črvička v solati. Prejšnji mesec je bil mesec boja proti alkoholizmu... Na tem področju je narejen velik korak naprej pri nas! Ne gre več za frontalni spopad, ampak se je prešlo v gverilo! Obstajajo skrite baze, ki so vedno dobro založene; redni abonenti jih skrivaj obiskujejo, pa imajo potem steklene oči in noge... Toda, kaj za to, saj so vendar v steklarni. Pa še nekaj skromnih želja, ki naj bi jih nam izpolnil dedek Mraz! Če odmislimo kavo, britvice, žarnice, južno sadje in še nekatere malenkosti, si želimo, naj bi nam dedek Mraz izpolnil naslednje želje: - Pošlje nam nam formulo, kako urediti dohodkovne odnose, da bo volk sit in koza cela! Bati se je le, da utegne biti tudi zanj to hudičevo težka naloga. A, kaj za to! Morda se je pa boljše ravnati po tisti mušketirski: » Vsi za enega, eden za vse!« ? - Prinese naj nam nekaj primerkov specialnih očal z dioptrijo »objektivi-tis«, kajti slab vid je res huda nadloga!« ? — Preskrbi naj nam normative za vse režijske delavce; tudi za vse tiste, ki sicer mislijo, da to niso, se pametno smehljajo in podpihujejo plamenčke. - Pošlje naj nam kakšno specialno darilo za disciplinsko komisijo, ki bi ga le-ta vročila še komu drugemu kot odnašalcem, brisalkam in podobno ocenjenim delavcem. - In želimi sij dragi dedek Mraz, da bi nas naši nogometaši na MUNDIA-LU v Španiji razveselili. Naj zaigrajo tako, kot znajo; kot so ničkolikokrat dokazali v tistih najodločnejših trenutkih, ko je šlo za biti ali ne biti. Saj je nogobrc menda še vedno najpomembnejša (po)stranska stvar na svetu. In ker je tudi čakanje novega leta lahko utrudljiva zadeva, vas ne bom več nadlegoval! Pa srečno in veselo 1982! Vaš ARG US Kadrovske zanimivosti V novembru 1.352 delavcev Konec novembra je bilo v naši steklarni v delovnem razmerju 1.352 delavcev in sicer v tozdu Osnovna izdelava 417, v tozdu Dodelava 166, v tozdu Kristal 360, v tozdu Dekor 127, v tozdu Servisne dejavnosti 74, v tozdu Delavska restavracija 19, v tozdu Naše steklo 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 175. Poročila se je V novembru se je poročila Dragica Vinkler - poročena Artič. Na novi življenjski poti ji želimo vse najboljše! ZDENKA SITER Prišli V novembru so prišli: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Ignac Galun, Marijan Mateuš, Jurij Potočnik, Nuhi Ramadani in Drago Stančin in za vlagalca zmesi Daniel Nežmah; v tozd Dodelava za brusilce v grobi brusilnici: Milovan Kovačevič, Anton Kovačič in Ivan Škreblin ter za brisalke stekla: Brigita Kerneža, Milica Klasič in Valerija Šturbej; v tozd Dekor ža vodjo kislinske polirnice Ignac Franko: v tozd Servisne dejavnosti za mazuterja Jožef Zbil; v tozd Naše steklo za računovodkinjo Ratomirka Bogičevič, za knjigovodkinjo Ljiljana Pešut in za prodajalko Zorica Panič; v delovno skupnost skupnih služb'za čuvaja Valent Šinko. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli V novembru so odšli: iz tozda Osnovna izdelava odnašalci: Ivan Škreblin zaradi premestitve v tozd Dodelava, Jožef Majcenovič zaradi odhoda v JLA, Božidar Cerovski zaradi invalidske upokojitve in Zvonko Boršič, Janez Ducman, Slavko Frangež, Stanko Kidrič in Stanislav Pavlovič zaradi izključitve in krogličar Josip Gorišek zaradi odpovedi; iz tozda Dodelava brusilec I v grobi brusilnici Vinko Čoki zaradi redne upokojitve; iz tozda Kristal skupinovodja pri vribovanju zamaškov Franc Oberski zaradi redne upokojitve; iz tozda Servisne dejavnosti šofer I Franc Verdel zaradi redne upokojitve; iz tozda Delavska restavracija pomožna kuharica Valerija Štrubej zaradi premestitve v tozd Dodelava in iz tozda Naše steklo vodja finančnega knjigovodstva Gordana Kobiljac zaradi redne upokojitve. Rodili so se V novembru so se rodili: Martina Čoh - hči Silvestra, Lidija Jug y hči Cecilije, Petra Mikolič - hči Nade, Robert Mramor - sin Helene, Gregor Novak - sin Franca in Leon Zupanc - sin Ane. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa za veseli dogodek iskreno čestitamo! Redno upokojena sodelavca... Vinko Čoki Vinko Čoki se je rodil 21. januarja 1926 v Malem Taboru v številni družini. V steklarni je pričel delati leta 1942 in to pri peči. To delo je opravljal eno leto, nakar je delal v rudniku v Malem Taboru kot krogličar pri pečeh do leta 1953, nakar je delal v grobi brusilnici vse do svoje upokojitve, to je do 13. novembra 1981. Toda že od lanskega oktobra je imel težave po zlomu roke, zato se je upokojil iz bolniškega stale-ža. Kakor drugi delavci v grobi brusilnici je tudi Vinko Čoki z olajšanjem dočakal beneficiranje delovne dobe. Z ženo Pavlo, ki je tudi upokojenka steklarne, je Vinko ustvaril prijeten dom v Tržišču... Sedaj si želi, kakor je povedal, le zdravja. Za drugo pa bo že Krogličar Vinko Čoki iz grobe brusilnice se je novembra letos upokojil... V spomin Stanka Pelka Mislili smo, da se bo Stanko Pelko udeležil srečanja naših upokojencev, pa je ta slovesni dogodek razžalostila trpka novica 6 njegovi smrti. Rodil se je 13. novembra 1924 na Cestah. Stanoval je na Brestovem Upokojil se je 4. decembra 1976 in od takrat delal doma na skromni kmetiji. Največ svojih delovnih let je Stanko Pelko prebil v steklarni kot kurjač plinskega generatorja, dokler ni bil premeščen na drugo delovno mesto, ker mu je plin poškodoval vid. To delo je težko in zahtevno z nadzo- rom vred prepuščeno človeku. Pridobivanje generatorskega plina ni bilo avtomatizirano. Sedaj, ko generator za plin ne obratuje več, so nekateri že pozabili, koliko truda je bilo potrebnega, da je bil nared kvaliteten plin za ogrevanje peči!? V imenu kolektiva delavcev tozda Servisne dejavnosti in v imenu drugih delavcev izrekam iskreno sožalje družini pokojnega Stanka Pelka! Nikdar ne bomo pozabili njegovega truda in njegove požrtvovalno-sti! PETER RASPOTNIK sam poskrbel, saj se dela nikdar ni ustrašil... Vsi člani kolektiva želimo Vinku Co-klu, naj bi se mu želja uresničevala še dolga leta in da bi še dolga leta užival zasluženo pokojnino! Franci Verdelj Franci Verdelj se je rodil 25. septembra 1925 v Zagorju ob Savi. Začel je delati v steklarni v Paračinu leta 1937 in delal tam do leta 1941. V letih 1941 in 1942 je delal v Avstriji, potem je bil prisilno mobiliziran, a že leta 1944 pobegnil k partizanom in bil borec III. prekomorske brigade. V Rogaško je Franci prišel 6. januarja 1946 in se zaposlil kot šofer. To delo je opravljal do 1. decembra letos, ko se je redno upokojil. Z delom v steklarni, pravi upokojeni Franci Verdelj, sem bil zelo zadovoljen. Svojemu poklicu se je posvečal z vsem srcem. Bil je zares zelo zanesljiv in previden voznik, zato je prejel od kolektiva Tovarne avtomobilov Maribor priznanje in značko za 200.000 prevoženih kilometrov brez okvare na vozilu. V kratkem pa mu bo podeljeno posebno priznanje za 400 tisoč prevoženih kilometrov brez okvare! Rad se Franci spominja težkih povojnih let, udarništva, odrekanja in sa-moodpovedovanja, a vendarle zagona, tovarištva in dobre volje! V letu 1953, ko je šlo za Trst, je bilo zanj še posebej naporno, saj takrat nihče ni vpraševal, koliko časa sme trajati delovnik... V letošnjem decembru nas je zaradi upokojitve zapustil šofer Franci Verdelj... Točnost in doslednost sta Francijevi odliki. Po tem so ga vsi poznali. In zagotovo ga bomo pogrešali! Zaželimo mu zdravja in mnogo osebnega zadovoljstva v zasluženem pokoju! B. N. Invalidsko upokojena sodelavca... Franjo Halužan Pred nekaj dnevi se je od sodelavcev poslovil zaradi odhoda v pokoj naš sodelavec iz skladišča gotovih izdelkov Franjo Halužan. Redno delo je Franjo začel pred petintridesetimi leti v rudniku. Ze leta 1951 pa je prišel v steklarno in bil najprej transportni delavec. Po desetih letih takega dela, bilo je leta 1962, pa je prišel v grobo brusilnico, a je po štirih letih dela v njej zaradi bolezni prevzel delo v skladišču in delal tam do svoje upokojitve. Franjo Halužan je bil pri svojem delu marljiv, točen in zato tudi priljubljen med sodelavci. Ob odhodu v zaslužen pokoj želimo svojemu nekdanjemu sodelavcu, da bi zdrav in zadovoljen še dolgo užival jesen svojega življenja! FP Pred nekaj dnevi se je invalidsko upokojil Franjo Halužan iz sk"ladišča gotovih izdelkov. .. Konrad Tepeš Konrad Tepeš se je rodil 23. marca 1932 v vasi Brezna Gora onkraj Sotle. Ze kot petnajstletni deček se je leta 1974 zaposlil v naši steklarni. Takrat, takoj po vojni, so bili hudi časi in izbirati ni bilo kaj. Začel je kot odnašalec - stiskalec pri peči in to delo opravljal eno leto, nakar je postal kro-gličar. To delo je opravljal z vso vnemo do leta 1966, ko je hudo zbolel, bil dva meseca v bolnici, odkoder so ga kot brezupen primer odpustili, saj so mislili, da zanj ni več pomoči. Toda Maček, kakor so mu prijatelji radi rekli, se ni dal, saj je kljub predlogu, naj bi se že takrat invalidsko upokojil, delo nadaljeval. Leta 1973 je dobil družbeno stanovanje, na kar je zelo ponosen. In pravi, če ne bi imel takšnega stanovanja, njega zagotovo ne bi bilo več med nami, kajti njegova bolezen zahteva toploto in udobje... ->Rad bi se zahvalil sodelavcem iz brigade Ludvika Matka za spominsko darilo in tudi kolektivu steklarne, saj me bodo darila spominjala na dobre tovariše!« je povedal upokojeni Konrad. In kaj naj bi želeli nekdanjemu sodelavcu drugega kot kar se da dolgo zdravje, kajti poguma in volje mu tako ali tako ni nikoli zmanjkalo...! F. ZUPANČIČ Bolezen Konradu Tepešu-Mačku, kot mu pravijo prijatelji, ni dopustila, da bi še delal. Zato se je invalidsko upokojil... MESTO V HONDURASU LUŽA, MLAKA REKA PAŠKE DOLINE VLAD« BAB Ii ji SE TIČE EKOLOGIJE OČE OZNAKA ZA SARAJEVO BRISAČA GOZDNI LETNI POSEK TONČKA ČEČ IZGUBA TEŽE RIMSKI CESAR (TITUS) JELENOV GLAS NEGOTOVO HODITI 11297/ IVAN BELE OTOK V KVARNBRJU REKA NA KOROŠKEM ZNAK ZA ALUMINIJ POLMER, RADIUS KROMPIRJEVA KAŠA IRSKA REV. ORGANIZAC. ARMENSKI KNEZ POGODBA, ZVEZA ZVIŠANA NOTA SEŽANSKI SOZD DEL DVOKOLESA TOPI MAŠ ,0 ZA .OBE TALKA TON ČKA.USTRE LJENA MED VOJNO V CELJU TOV.BLBK. APARATOV JUŽ-AMBR. DNINAR NIKOLA iADOJČIC TUJA OZNA KA NAFTNE DRUŽBE ZNAK-+-IN Z ROKO OB LIKOVAN SNEG IGRALKA STUPICA ZMRZNJENA VODA BITKA, SPOPAD EGIPC. BOŽANST. MAX ELSKAMP KARTAŠKI IZRAZ IT.REKA PAD BOŽIDAR LAVRIČ ŠKORENJ (ANGL.) OBČINA 1 8 Za razvedrilo Nagradna križanka št. 90 Med reševalce št. 90 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem pa ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 90«! Pri žrebanju bomo upoštevili le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za naš časopis najpozneje do 15. januarja 1982. Za nagradno križnko št. 89 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Mariji Pelko, drugo nagrado 120 dinarjev Barbari Cikanek in tretjo nagrado 100 dinarjev Sonji Potočnik. Nagrajenkam iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 89 - vodoroavno: PRAZNIK SFRJ, ale, pot, as, Zola, Kajn, JUGOSLAVIJA, N, amater, kmet, oboj, R, B, BA, NO, Vinci, Tisa, sel, ende, koja, koc, Moi, grpa, kol, L, BM, glas, splav, Ali, tak, REPUBLIKA, tasa. UREDNIŠTVO ____________________________l_____________________________________ Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak — Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.