Posamezna številka slane 1 krono. lihaja vsak fetriek in velja s poštnino 7.»d ili v Mariboru & po^JaKtgi • it: ucm m celo lelo 40 K, pot Jeta 20 K, j a četrt leta 10 K. Izven Jugoslavije 50 K. Naročnina se pošlje na uprav-«l«tvo .Slovenskega Gospodarja" ▼ Mariboru, Koroška cesta š!. 5 lis» se dopošllja do odpovedi. Naročnina se plačuje naprej. —:— Tekfon štev. 220. 31- o« -i issT ljudstvu v pooit m ¿mm Poštnina v državi SHS pav$alirani Udje »Katol. tiskovnega društva* dobivajo list brez posebne na- ročnine. — Uredništvo : Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, iivserate i« reklamacije. Cena ir.seretom po dogovoru. Za večkratne oglase prmeren popust Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —:■- Telefon št. 220. — CSB ■MHHO B Pomoč ljudstvu, ki jo v stiski. Kmetsko ljudstvo je vsled dolgo trajne tuše prišlo v težaven in narav tiost njasen gospodarski položaj, — ¿Tratniki so se že skoraj posušili, o save ne bo, krme je bilo malo. In še "iste krme, ki je na razprodajo, so se ¡polotili brezvestni špekulanti, da jo pokupijo in izvozijo iz države. Krom» ¿>ir se je začel sušiti, tudi koruza iu iižoh iNe bo dovolj živil za ljudi, ne trans za živino. Cena živini silno pa-Ida. M tr govini za živino je nastopil za stoj, ker se vsled carine naša živina se more izvažati. Ljudstvo je po mnogih krajih že skoro brez denarja — Kavki pa se brezobzirno iztirjavajo Dolžnost države je, da ljudstvu v stiski pride na pomoč. V imenu naše ljud-sJte ui kmetske stranke se je ooslancc Sr, H o h n j e o dne 1. avgusta obrnil ¡ca vlado z naslednjimi interpelacija -mi: (Interpelacija g. finančnemu ministru. Nad slovenske k»aje, posebno nad ¡¿lov, Siajer., Mežiško dolino in Preu-murjA je prišla velika katastrofa: sv-Sa. Ze nad mesec dni ni skoro nobenega dežja; vse se suši. ne samo travniki, ampak' tudi rastline (pridal* li) na polju. Ljudstvo obupuje. Ne no živeža ne za ljudi, ne za živino. Do ihodkov ne bo imelo ljudstvo, ki živi v jgorej omenjenem teritoriju, prav nobenih. Živino, edini vir dohodkov za le-10 1S21-22, mora ljudstvo prodati fo «trajno nizki ceni, ker ni krme. 2.3 ¡sedaj v sredi poletja se vrši na tisoče zasilnih zakolov živine, ker ni ž;-voža za živino. Ljudstvo na dažel? je ža skorai popolnoma brez denarnih' sredstev. Gmotni položaj našega ljudstva te slabša od. dne do dns, čim bolj pada cena živini in čim manjša je možnost prodati živino. Ta možnost se b, povečala in razkrila, če bo piv rasltl i^voz živine. To pa se v seda-c,lh razmerah' vsled konkureio'. drugih drl a v. ne more zgoditi, ako se izvozna carina za živino popolnoma ne ¡opusti. Oh' prilikah gospodarske k* lust role je tudi že od nekdaj bilo običajno, šla se v kmetskih občinah usia/i iztir-levarijO (Javka ter da se odpišejo davki. Kot narodni poslanik ljudstva na Slov. S*ajerju in sosednjih obmeinih ¡slovenskih krajev se obračam uo Vas, ■¿. linaiični minister, z vprašanjem: 1. Ali hočete dovoliti neomejen in .carine popolnoma prost izvoz vseh vr« t ž.vine v živem in zaklanem stanju? 2. Ali ste voljni z ozirom na skral r.o kritičen in mučen položaj našega ljudstva nemudoma odrediti, da davčne obla bi.i in davčni uradi takoj ustavijo izterjevanje davkov ter da se odpišejo davki? J n t s r p e 1 a o i j a g« poljedelskemu ministru. .Velika suša, ki traja na Slovenskem Stajerju že več kot mesec dni, ,e povzri uia, da so se travniki na. mnogih i,'ajih skoro popolnoma posušili. i\'i 0i,ave, ne živinske paše. Sena pa te bilo splošno le 50% navadne letine. Nasledek temu: Veliko pomanjkanje krnit. Ljudje že sedaj ponekod nimajo živinj kaj pokladati. Posebno hudo so v iou< cziru prizadete Haloze in drugi slovenskoštajerski vinorodni kraji. Vi-ničarji 'n mali posestniki morajo ža sedaj rudi pomanjkanja krme zasilno klati teleta in govedo, Mnogi bodo do zime pokrmili še tisto malo sena, kar ga imajo pripravljenega za zimo. Cene živini močno padajo. Poleg tega pa razni špekulantje za visoke cene po-kupljajo krmo za izvoz iz naše drža -ve. Kakor za govedo, tako bo manj -kala Jvima tudi za svinje. Repe ljudjo splo'' ne morejo sejafi, ker je zemlja vsled fušo za oranje nesposobna. Da se vsaj deloma prepreči velika kata -sirola, ki grozi slovenski živinoreji, j j neobhodno potrebno, da se: 1. dovoli neomejen carine-prost iz • voz vseh vrst živine, v živem in za -klanem stanju; 2. prepove nemudoma izvoz vsoti krmil: sena, slame, otrobov, oljnatih' tropin itd.; o\ razdelijo odvišna krmila naj -bolj poliebnim živinorejcem v naših' krajih. tVpiašam torej g. ministra Ah hoče zastavili vpliv svojega ministrstva, da se dovoli neomejen, carinepro»M izvoz živine in mesa ter da se nemudoma Nabrani izvoz sena, slame in dru gih živinskih krmil? Slično interpelacijo je poslancc g. dr< Uol-Djeo tudi poslal na g. minira Irgoviao. »tično. Kaj hočejo komunisti dati malemu kmetu in kmetskemu delavcu? Temeljna zahteva komunizma glede poljedelstva je, da se vsa posestva, zasebna in javnopravna, vse šume in vse vede. vse rude, vse prirodne sile in vsa poslopja, ves poljedelski inventar (živina, vozovi, vprege, žetve ter shrambe; podružabijo, to je, da postanejo skupna last vseh. Toda vsako posestvo bi naj ostalo jedna poljedelska obratna edinica in tudi veleposestva graščakov bi se naj ne razkosala v mala prsestva in sicer tako, da bi veliko p sestvo obsegalo do. 400 ha, srednje 25 ha in malo 4 ha. Vsako posestvo bi naj ostalo jedna poljedelska obratna jedinica, tTo se pravi, razven graščinskih veleposes-tev bi se druga posestva naj ne delila nanovo, ampak ostala v dosedanji velikosti ter se vsako posestvo samo za se obdelovalo. Obdelovalna sredstva, ktkor lokomobili, traktorji, sploh ; vsa 'dragocenejša orodja in poljedels- j ki stroji bi naj bili sicer skupna last, j a posestva ostanejo za se samostojne j gospodarske jetfinice glede obdelovanja. Sedanje posestnike bi komunistična država ali oblast imenovala za o- j bratne svetovalce, ki bi vodili in nad- i zirali poljedelsko delo ter nosili /a j pravimo obdelovanje odgovornost. Delavci pa bi ostali delavci, samo da oi se njihov gospodar ne imenoval voč kmet, ampak obratni svetovalec, in tu di ta razloček bi bil, da bi kmetu, 0-iiitoia obratnemu svetovalen ne tre-balo več delati, ampak samo nadzira- ti. Kmet bi postal valpet nad malimi kočarji in nad kmetskimi delavci. Kar se na posestvih pridela, bi 3e moralo vse oddafi v skupna skladišča. Tam v skladiščih dobi. vsak, kar mu je za živež treba. Prehrana bi pa iunkclrnirala, kakor pošta. Kar pri -delam, oddam; kar trebam, po to si idem. Najvišji deželni gospodarski svei bi vodil ves gospodarski načrt: koliko in kaj je treba pridelati, komu to kaj in kam je treba pridelke razdeliti. Plač ne bo treba ne za uradnike, ne za delavca, kajti v skladiščih bo dobil vse, kar mu treba. In ako česa? v skladišču ne bo ali ne dovolj, bode moral trpeti pomanjkanje in si stisni« želodec. iT ako izgleda program komunistov za poljedelstvo, Kdor misli, da se da vse to izpeljali in kdor misli, da si s tem ¿irljša. svoje stanje, lahko gre v komu.iiste» A mi mislimo, da je vse to neizpeUva farbarija, kakor se je pokazalo na Ruskem. Naš program os -iane, da je veleposestva treba razdeliti, kor je dovolj zemlje za vse, ki hočejo zemljo obdelovati, da je male ga kmeta treba osvoboditi davkov, d* je njega in kmetskega delavca treba zavai cvati za starost in bolezen in da je delavcu treba zakonito zasigurat« človeka dostojno življenje in mu dali ognjišče. Komunističnega programa, kakor smo ga zgoraj orisali, si nismo morda izmislili, ampak posneli smo ga po kniigi „Agrarna občina", ki ga je izdala berolinska Sovjetska zveza — uiStobund, Rerlin: Die Agrarkommfi-06. j Samostojneži ovajajo slovenskega kmeta. Poljedelski komunizem. CJ volitvah so duhovi tako raz - j dovoljr.csti na ono stran, kjer so ob-Eurkam, da jih večina noče mirno in ljube radikalnejše in večje. Tako se ¡Irezno presojati programe različnih je zgod'lo, da je tudi mnogo naših lju-Strank, ampak da drvi v svoji neza - | di pri zadnjih volitvah volilo komuui- Po Sloveniji gre po vseh okraHli močen glas, ki zahteva revizijo — pregled in popravo ustave. Ta glas je tako jak in tako vsestranski, da so se ga zbaij tisti, ki imajo sedanjo ustavo na svoji vesti. To so pri nas Sloveti« cih demokratje in samostojneži, ki pa niso n;č dragega, kakor liberalna h-lijalke na deželi. Kakor reče Žerjav , tako piikima Pucelj, tako mrmra Mer-molja, tako urekuje Urek iu tako kriči penr.čih se ust Drofenik. Tj liberalno gospodsko-kmetsko družbo je hudo preplašil skoraj eno -dušni luio slovenskega kmetskega ljud stva po reviziji ustave. Ob tej besedi liberalne junake kar spreleti groza . Zato ti Irakarski in kmetski liberalni mnaki kličejo državo na pomoč zoper avtono.Tjiste kot protidržavne ljudi. 1J-godno priliko jim nudi takozvani za -kon o zaščiti države, ki je te dni z mrzlič io naglico bil sprejet v zakona-tajni skupščini v Beogradu.: Ta zakon hoče, ta namen povdac-jajo njegovi tvoritelji z ministrom Pri-bičevičem na čelu, državo zavarovati zoper revolucionarne nakane komunistov, ki hočejo z nasiljem in napadi na najvišje in visoke osebe v državi izvesti prevrat in upostaviti komunistično vlado po ruskem vzorcu. Nikdo ne more oporekati, da ima država pravico obrambe zoper take prevratne na meno in nasilna dejanja, Slične zagone zoper anarhiste iu komuniste ima-,o že Zedinjene države v Ameriki, pojem Švica in Belgija, Takega zakona, kakor se je ustvaril v Beogradu, pa nima še nobena druga država. Njegove posamezne točke sw tako raztegljive, da se morejo uporabiti ne samo zoper 1 omuniste, marveč tudi zoper o-pozioijo sploh. Ako so vladne strani e brezvestne, morejo vse tiste stranke, Zaklad na otoku. iz angleškega prevedel Paulus, (Dalje.) NiOriiii smo torej poverili poveljst-¿t nad moštvom, obdižal pa je šu svoj prejšnji naslov. Gospod TrcUwriey; .si je na svojih pomorskih potovanjih nabral mnogo izkušenj, svetoval je in pomagal in ob lepem vremenu celo prevzel poveljstvo. iT udi naš čolnar jlsrael Ilands* je bil star in izkušen mornar, skrben in ubogljiv, smeli mu smo zaupati skoraj y vsaki zadevi* Tako. smo si pomagali tudi brez izšolanega prvega mornarja. Israel Hands in dolgi Silver sta si bila velika prijatelja in ker že o -tnenjam Silverjevo ime, hočem pripovedovati tudi o njem, o našem ladijskem kuharju. Na ladji je nosil svojo berglo na ¡vrvi privezano krog vratu, da je imel roke kolikor mogoče proste za drugo. Helo, Zanimivo ga je bilo gledati, kako je stil v kuhinji na svoji eni nogi, zjierglc uprto na sod in naslonjen na * Izgovori: „Hflndz." njo, in se vdajal zibajoči se ladji ter s svoiimi rokami gospodaril in kuhal kakor da bi bil na najbolj varnih in mirnih tleh na suhem. Pravi čudež je pa bil, kako je tudi pri hudo razburkanem morju prišel čez krov. Za tako slučaje je imel eno ali dve vrvi potegnjeni iz kuhinje in po krovu, Johnova rčesa so jim pravili. Ob njih si je pomagal iz enega mesta na drugo, včasi e prijel za berglo, pa jo zopet vlekel za seboj na vrvici in nič ni zaostajal, tudi za najhitrejšim človekom ne- Toda mornarji, ki so bili v prejš- i njih letih njegovi tovariši na morju , in ga videli zdravega, so pravili, da ga je piav žalostno gledati tako pohabljenega. „Ni navaden človek, naš John", mi jo rekel Čolnar, „dobro šolo je pač imel v svojih mladih letih in govoriti zna kakor knjiga, če je tceba. In pogumen jel Lev ni nič v primeri z njimi Videl sem ga, kako je pograbil štiri za vrat in udaril z njihovimi glavami skupaj — on sam in neoborožen je bili" Mottvo ga je spoštovalo in ga u-bogajo«: Jmol je nekaj posebnega y i svojsm občevanju in govorjenju z ljudmi in vsakemu je znal storiti kako u-slugo. Do mene je bil neutrudijivo pri jazon in vselej je bil vesel, če som prišel v kuhinjo. Njegova kuhinja je bila snažna in lična kakor biserna škatlica. Red je bil v njej, kuhinjsko posodje, čisto in blesteče, je bilo vsako na svojem mestu, v l otu pa je visela hišica s Sil-verjevo papigo. „Pojdite, Jim", mi je dejal, „pojdite bi:že! Bova se kal pomenila! Nihče m» ni bolj dobrodošel kot vi! Sedite lu-le, da se zmeniva, kaj jo no-vegi I, — Tukaj-le je kapitan Fllnt —• kapitan Mint pravim namreč svoji papigi, veste, po tistem zloglasnem morskem roparju. Torej ta-Ie kapitan — Flint nam prerokuje srečno vožnjo — ali jo kapitan?" l i vsakikrat je papiga odgovorila kričavo in z veliko naglic»: „»'/ati! Zliti! Zlati! Zlati!" dokler ni John ogrnil hišico s svojim žepnim rohoem, „Ta-le ptič", mi je pravil, „je že menda par dvesto let star, Jim!, — Pravijo,, da živijo laki ptiči .večno. — In če je kdo na svetu videl več hudobije, bi moral biti sam vrag! Vozil se je z Lnglandom, velikim, slavnim kapitanom in roparjem. Na Madagaskarju je bil, na Malabarju, v Surinamu in v Portebellu. Bil je poleg, ko so reševali listo znano ponesrečeno ladjo, ki je nosila toliko zlata in srebra. In ni čuda! 53,000 jih je bilo, Jim! — In begvedi, kaj vse je še doživel!. In če ga pogledate, so vam zdi, kot da iii bil včeraj ::lezel iz jajca! Pa ti si vohal smodnik, kapitan, kaj ne?.** „Ne vdaj se, ne vdaj sel" je zakričala papiga. .,Oj, pogumen ptič vam jo to!" jo pravd kuhar in mu ponudil košček 'sladkorja, Jn papiga jo kljuvala po žični mroži svoje hišice in klela, da je bilo strah in groza. „Glejte, kako se zna kregati!" se je saejal John. „Nikar se ne pohuj-šajte. j to, jo pač navaden ptič in klel bi ravno tako, tudi če bi stal svetnik pred fcjim!" Ia spoštljivo se je odkril Dolgi John, da bi bil člo.-ek mislil. — to je najboljši In najpoštenejši mož na celem s^eiu. [Dalje prihodnjič.J ki so v opoziciji proti vladi, progla -siti kot protidržavne. Da so slovenske vladno strani e ¿ako uezvestne in nepoštene, dokazuje pisanje ujiliovili listov. Demokrats-ko glavno glasilo, v Ljubljani izhajajoče „Jutfio", že dalje časa opravlja jjosel nesramnega ovaduha ter klice ¿državno oblast zoper vse opozicijouei-iie stranke, zlasti" zoper našo ljudsKo. stranko in narodne socijalce. Za „Ju-Irom" je na vso sapo prisopihal „Kme-lijski iist", da ne zamudi ugodnega ča sa , ■ X, številki z dne 28, julija diplo -mirani Jamnik Hvali ustavo ter izjavlja, da moramo biti hvaležni vsem o-jiim strankam, ki so delale na to, Da je bila ustava v primerno kratkem Ča-bu sprejeta. Ker pa se poverjenik Jamnik dobro zaveda, da slovensko naše knictsko ljudstvo tem strankam ni prav nič hvaležno, marveč jih skoraj enoglasno obsoja, zato v opravičilo na vaja, da celo Bog ni mogel ustvariti sveta tako, da bi Sili ysi zadovoljni, kako bi naj ljudje ustvarili nekaj, kar bi zadovoljilo vse, Jamnik, duševni v o iditelj f amostojnežev, je menda toliko juodučen, da ve, da sedanja ustava ni zadovoljila nobene stranke razen srbskih radikalov in demokratov, Drugi, ki sq glasovali zanjo, muslimani tor slovenski samostojni, so bili za' to — kupljeni., Ako bi se ustava biia izdelala v sporazumu z zastopniki večine slovenskega in hrvatskega naroda, ¡.»i -eliko bolj zadovoljila Hrvate in Slovence. Dc tega sporazuma pa bo morale riii prej ali slej in plod tega sporaiama bo popravljena ustava, »i to zadovoljila tudi Hrvate in Slovence. „Ametijski list" noče nič slišati o popravi ustave, ker baje nihče za gotovo ne ve, kaj je na ustavi dobrega in kaj slabega. Samostojno glasilo pa tfiaj bo uverjeno, da je Število tistin ljudi, ki ne vedo, da centralizem h! nič dobrega, marveč velika porcija slabega, med Slovenci prav majhno, ier se omejuje na neznatno število sa-ijostojno-vernih' backov. In če „Kmet. list" iisie, ki zahtevajo revizijo ustti -ve, psuje kot budala, ali so slovenski k melje v ogromni veČini ta budala?!! „Kmetijski list" pa gre v svojem sovraštvu do slovenskih krščanskih kmetov še dalje. On piše, da je tisti, ki je pioti ustavi, ki torej zahteva, da se sedanja ustava pregleda in popra--vi v smislu zahtev slovenskega in hrvatskega naroda, da je tisti za ruši-teJje reda, za atentatorje, kakoršni so Komunisti. Slovenski kmet! „Kmetijski Ust" te ovaja beogradski vlaffi, da si somišljenik nušiteljev reda, atentatorjev, komunistov ter kliče na tebe tiste kazni, ki jih* v, pondaljek v Beogradu sklenjeni zakon določa zoper — komuniste. Slovenski kmet, dobro si to zaponki i Kam ms rodijo ...1 [Demokrati, katerim so naši sasio-stojneži ob vsaki priliki prav zvaHo fclužili, krmilarijo našo državo že nad pol le»a, ,V neštefih člankih in članči-čih sruo že opozarjali na krivice, ki so se ravno v dobi demokratsko-samo slojnoga vladanja godile in se še godijo našemu kmetskemu ljudstvu* Poglavja o krivično odmerjeni dohodni -ni, nenavadno visoki trošarini, o visokih' pristojbinah, o zvišanju desetka m zemljiškega davka bodo v zgodovini slovanskega ljudstva zapisana s črnimi črkami. V ostalih državah bivše avstro-ogrske monarhije so se lo tili vodilni možje prepotirebne obnove z misijo, kako bi se dalo revnejšim slojem olajšati težko borbo, ki jih" muči vse življenje. V Avstriji n. pr., koder vlada krščanskc-socijalna stranka v zvezi s socijalnimi demokrati, so se se pni obdačenju ozirali predvsem na potrebe revnega ljudstva. Davčne zakone sc prikrojili tako, da je bil v prvi vrsti^ prizadet vojni dobičkar, nikakor pa reven kmet ali delavec, — Razumljivo je, Ha bo bogatini nekoliko zacvilili pod težo davčnega vijaka, vsekakor pa so se kmalu razmeram prilagodili. Kako pa ]e pri nas? Vse odredbe in navedbe ki so bile dos.aj v "davčnih' oziiili izdano, so ščiGle velikega, in ugcnabljale malega človeka, Koliko milijonov liudskega premoženja so je n. pr. porazgubile ob priliki žigo- sanja, oziroma izmenjave bankovcev! Jn kdo je največ" trpel? Ubogi kmetu"-, ki slučajno ni spoznal pravega 20din, bankovca od potvorjenega ter še mo-pozabil na zadnji dan izmenjave. Ba.;k&, kapitalisti, vojni dobičkar i itd, so se vedno in ob vsaki priliki obvarovali občutne škode, K vsem bremenom in sitnostim, ki nam jih je naložila demokratsko-samo-stojna .vlada v jx>lletni dobi svoje neomejene vladavine, nam je še manjkalo eno — to je omejitev državljansko svobode Doslej si se brez potnih listin lahko nemoteno podal v bližnje mesto, kjer. si imel svoje opravke. Od -slej bo drugače. Kakor znano, so komunist vprizorili na Vidov dan atentat (umorski napad), kateremu naj bi kot žrtev podlegel naš priljubljeni regent Aleksander. Bomba ni zadela ¡11 tisti, kateremu je bila smrt namenjena, je danes — hvala Bogu! — še živ. Kmalu nato so izvršili drug umor, ki je zahteval življenje bivšega ministra Draškoviča. Napadalni poizkusi srbskih komunistov (Slovenci in Hrvati smo na tem nedolžni kajti atentatorji so bili vsi srbske narodnosti) in umor ministra D.raškoyiea, vse to je vlado tako razburilo, da je sklenila takozvani zakon „o zaščiti države", ki naj bi zajezil to boljševiško gibanje. Proti temu bi ne imeii prav ničesar, saj je boljševizem res poguba države in človeške družbe v pravem pomenu besede. Na podlagi tega zakona pa si je notranji minister izmislil naredbo, ki ne bo zadela samo sumljivih boljšev-kov, marveč tudi vse poštenjake po vsej državi. Z ministrom za železnice sta v sporazumu izdala odredbo, ki do loča, „da mora vsak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovališča (:;, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za 1 mesec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati." Ako bo knut tič hotol po opravkih v bližnje mesto, ho rabil od župana izdano izkaznice« S to izkaznico se bo moral v mestu javiti na pristojnem mestu, kjer mu bo do potrdili prihod in odhod. Ni nam še siQ6r znano, da-li bodo zahtevali kolekov ane izkaznice, kakor so nam pa doslej pokazala dejanja vlade, navsezadnje ni izključeno, da bodo revni ljudje plačevali za te izkaznice — še jiolkovino. Kam nas vodijo?! Tako se vprašujemo, ko gledamo početje slovenskih liberalcev in samostojaežev. G. minister, Pucelj je napravil Slovencem zelo slabo uslugo s privoljenjem v lo nazadnjaško in svobodo državljanov o -mejujočo naredbo, Slovenski kmet, delavec in obrtnik, zapomnite si, da slovenska ministra dr. Kukovec in Pucelj niti z mezincem nista ganila v bvrho zaščite toliko izkušanega in trpinčenega ljudstva. De,:.okratsko-samostojno „svobodo ljubje" je prikorakalo v znamenju — potnih legitimacij s % . Piliiicni ogled. Kraljevina SHS: V zakonodajni skupščini so se v dolgotrajnih sejah bavili s takozvanim „zakonom o zaščiti države", ki je v prvi vrsti naperjen proti komunistični stranki, z gotovostjo pa lahko računamo, da ga bodo vladne stranke (demokrati, sa^ moslojni, muslimani in radikalci) u-porabljale tudi v umazanem • in na strankarsko plat zaokroženem boju zoper ostale proti vladne stranke. Nadalje so razveljavili mandate 59 komunističnih voditeljev, kar pa zelo močno diši' po naknadnih volitvah« Mesta komunističnih poslancev si bodo hoteli zasiguraii vladne stranke in je pričakovati ostrih volilnih bori) v raznih delih države. Jugoslovanski klub so s postopanjem vlade, ki na očividen način krši a>tara parlamentarna načela» ne strinja in' je tudi podal primerno izjavo, Zakonodajna skupščina pa ni samo razveljavila mandatov komunističnih poslancev, marveč je osem poslancev, med njimi trboveljskega Korena izročila sodišču. — V Rusiji se širi glad od dne do dne čim dalje. Listi poročajo, da umre v Rusiji dnevno 15-20.000 ljudi od lakote. Strašno lakoto pa spremljajo po njenem pohodu skozi izmučeno boljševiško Rusijo — kolera in druge epidemične bo- leznih Kmetje skrivajo svoje žilne zaloge, da bi jih ne bilo treba izročiti osovraženi sovjetski upravi. — G r š-k a in Turčija sta se po poročilih francokegai lista „Zurnal" baje že v toliko sporazumeli, da boste skupno zaprosili pri vrhovnem svetu za revizijo sevreške mirovne pogodbe, — Irska in Anglija sta se po obširnih posvetovanjih med angleškimi držav-uiki in predsednikom irske republike De Valero, baje znašli na potu prijateljstva, Tt denske novice. t Kupljeni samostojneži. Sarajev-list „Narod" je pisal 23. julija to-le: „Slovenski samostojni kmetje so glasovali za ustavo pod pogodbo, katero malo kdo pozna: svoboden izvoz živine iz Slovenije, tri mesta v pokrajinski vladi, 50 milijonov dinarjev v gotovem in eno poslaniško mesto kjerkoli v inozemstvu", Druge pogoje vidimo .vse Izpolnjene, tudi zadnjega, ker je dr. Košnjak že zavzel poslaniško mesto v Pragi. Javnost zanima tretji pogoj: 200 milijonov kron. Kaj je s tem denarjem? Po poročili! „Naroda" se da sklepati, da je teh 200. milijonov kron bilo klubu samostojnih poslancev postavljeno na razpolago? Kaj je torej s temi 200 milijoni? f Izjava. Vsi duhovniki brežiške dekanije edini! G, državni poslanec 1. Urek govori na svojih shodih brežiškega Hsavja, kakor da bi se nekateri duhovniki teh krajev strinjali z njegovo politiko. Da ne bo ta gospod mogel begati ljudstva in imen raznih duhovnikov" zlorabljati s svoje slrcc -ka,i'.sko-• namene, izjavljajo podpiran 4 da soglasno obsojajo njegovo politiko, i 11 vab>'io dobro ljudstvo, da se' ne d-u premo .'i in naj se oklepa tudi še na prej Kmetske zveze ali Ljudske stranke, ki je edina politična stranka v naših krajih katero vodijo krščanska na čela: Ar tiče: Josip Sribar; Bizoljsko: Rudolf Raktelj, Musi; Brežice Josip Mešiček; Dobova: Anton Pernat, P.tre Andrej; Kapele: Leopold Koleno; Koprivnica: F t, Doberšek; Rišeoa »Ant, Sribar, župnik, F, .Toplak; R^Jiien-burg: Josip Tratnik, župnik, Slaudei Maks, kaplan;j Seynioa:i Iv* Doberšek, Josip Sketa; Sromlje:, Jos. Peč-nak; Videm: Janez Medvešek, Hcuir. Škoro; Zabukovje: Matija Stoklas in Zdole: Al. Soba. t Nesreča samostojnežev v občini .Vosek pri Mariboru. Pri občinskih volitvah i?, maja so slabostojneži v občini .Vosek dobili samo 22 glasov, Slov ljudska stranka pa 63. Smola je smola! Jezili so se vsi, da jim še žganci ui-so dišali. Posebno jezil pa se jo oni, ki hi fcil rad postal župan. In ko s J general šmarjetskih slabostojnsžev kT.uiifl Lipovšek zvedeli za veliko ne srečo uJuhostojnih vernikov, v Vosek« so jim i^omandirali dolg rekurz. Pi ko so pri tem rekurzu slabostojnezem napravili ata Vauda, velik prijatelj podpor -ubogih vdov in sirot. In slabe-srojtii gospodje pri vladi so ugodili re kurzr,. ker so Lipovšek in Mermolja tako vekii, Za dne 7, avgusta je razpisana nova volitev. A glej ga zlom-ka! .Vložena je samo kandidatna lista Slovenske ljudske stranke (Kmetske zveze). Kje so ostali prijatelji sla* orao poročali. t Bratski odseki, sestre OrlioeL V. nedeijo, dne 21. avgusta se vrši v .Trbovljah javna telovadba trboveljskega okrožja. Ali ste že storili svojo dolžnost in prijavili svojo udeležbo? Ce Še tega niste storili, storite nemudoma, da ne bo nobenega nereda na dan prireditve. Pripomagajte s svojo udeležbo, da bo prireditev v Trbovljah res nekaj lepega, vzornega. Izkaznice za polovično vožnjo naročite na naslov: „Orlovski odsek, Trbovlje 2". Torej dne 21. avgusta na svidenje! Bog živil t Velik dekliški tabor se vrši dne 15,- avgusta t. 1, pri podružnični cerkvi Device Marije v Završki župniji, katerega se udeleže Dekliške zveze in Marijine družbe vseh sosednih župnij tudi hrvaških. Spored je ta: Ote '/dO. uri dopoldne cerkveno opravilo. Takoj ua to zborovanje zunaj oerkve. Popoldne ob 2. uri večernice. Pridite v obilnem številu zlasti dekleta in žene! t Dveletnieo osvobojenja Prekmur-ja izpod madžarske sužnosti bodo slavili 13., 14, in 15. avgusta v Dolnji Lendavi, Murski Soboti, Crensovcih iu .Turnišču, Ob priliki te dvoletnice bodo nastopili naši najboljši govorniki, ljubljanski pevski zbor s 100 pevci in domači dijaki bodo igrali krajše igrfe. t Dekanom sta imenovana č. gg. Martin Medved, župnik v Braslovčah in Anton Novak, župnik v Gornjem-gradu, t Nova sv. maša. .V nedeljo, dne .7. t. m., bo daroval na 'finskem v Z -biki frančiškan p. Odilo Hajnšek svojo prvo daritev. t SGOletnica HI. reda. Za praznovanje sedme stoletnice III. reda v Mariboru v dneh od 13. do 16. avgusta je vehiC zanimanje. Izkaznice za polovično vožnjo ipo južni železnici se dobijo v frančiškanskem samostanu v Mariboru in v kapucinskem samostanu v Celjuc Segajte pridno po njih, da bo manifestacija tem večja, Naročajte jih !e po več skupaj! t Umrl je pri Sv. Marjeti 20letni Orel, mladenič Alojzij Kukovec. Vzornega Orlar-mladeniča so pospremili k večnemu počitku domači in šentlenart' ski orlovski odsek. t Viničarski red, ki so ga sporaz amuo sklenili vinogradniki in vihiča-rji na skupnih dolgotrajnih' posveio-^an^h, slabosiojno-kmetijski minister Rucelj ni hotel potrditi. Izgovarja se, ua je ta viničarski red premalo ugu-dea za viničarje, Res poštenjaki so ii slabostojneži! Na deželi hujskajo lunete, češ: „klerikalci" so napravili iak .Viničarski red, da je samo ugoden za viničarje. .V „Kmetijskem listu" pa pravijo ravno narobe. To so ljudje za cirkuS/ Samostojni brez laži ne morejo več živeti, Osnutek za nov viničarski red je sestavil vinarski odsek naše Kmetijske družbe, v. katerem so i-moli ^iavno besedo vinarski strokovnjaki, ki so vroči pristaši Samostojne. Kaj bodo neki rekli na zabavljanje „Kmetijskega lista" samostojneži:i gg. Robič, Petovar, Puklaveo, Zabavnik, Glaser, Znidarič i. dr. ? V enketi so bile zastopane vse stranke. Kakšen Čudežen stvor bodo neki sedaj za viničarje sestavili slabostojni modrijani MermoTja, Pucelj, ,Urek in drugovi — bomo videli. t Klanje živine na kmetih'. V. mnogih občinah si kmotje pomagajo na ta način, da vršijo doma zasilno klanja govedo in telet ter sami prodajajo meso. Na ta način dobi živinorejec za živino več kot mu daje mesar ali pce-kupec, ljudje pa dobijo meso mnogo ceneje kot pri mesarju. Prijateli iz Dravskega polja nam poroča, , da so kmetje v njegovi vasi pomenijo, kedaj bo klal ta, kedaj oni« .Telečje meso pa prodajo kmetje po 12 do 14 K, govei? 4. avgusta 1921. SLOv ENSKi GOSPODAH. 3. stran. jK) 16 in 18 K 1 kg. Treba Je potom občine naznaniti zasilni zakoi okraj . glavarstvu, t Pcžar upepeUl vas Slepček. Dne S. avgusta predpoldne je izbruhnil po- j žan pri nekem posestniku v Slepčeku jgri MoVronogu na Dolenjskem, ki se je s strahovito naglico razširil. V krat kem času je upepelil 10 posestnikom »se, hiše, gospodarska poslopja in tu-Si letošnjo žetev. Pretresljiv je bil pogled na goreča poslopja. Skoda je o-gromna, kajfi prizadeti so bili zavarovani z malenkostnimi svotami. t Utonil je v Pančevu dne 30, p. m. ob M uri zjutraj vojak pogranič-ae trupe Ferdo Grubar, doma iz Tolstega .vrha pri GuŠtanju. Dne 29. je prišel v Pančevo, da se zaveže za triletno službovanje, dne 30. pa je (naj-firže pri kopanju) utonil v reki Temeš. Bodi mu tuja žemljica lahka! t Vremenske nezgode v Franciji, iz Pariza poročajo:Burja in toča, ki sta. 28. pret. m, besneli nad Parizom in Južno Francijo, sta vremenske od-nošaje znatno izpremenili. Toča je napravila po vsej' deželi veliko škodo in je uničila telefonske in brzojavne zve-ae z Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Švico ki i talijo, t Pomorščak 11 krat oženjeu. Pred kazenskim sodiščem v New-iTorku se je zagovarjal komaj 20 letni mornar Hammoud, ker se je v krat kem času uič manj kakor 11 krat o-ženiL V vsakem večjem pristanišču je imel po eno ženo. Sodišče mu je prisodilo dve leti težke ječe. t Kflera v Rusiji. Strašni lakoti v Rusiji se je pridružila še tudi kolega. V Rostovu zahteva ta grozna mo- j rilka vsak dan po 500 človeških žrtev, i . Na kolesu prepotoval celi svet! Švicar Leuret je dne 1, januarja leta 1914 na kolesu zapustil Ženevo, da — prepotuje celi svet/ Prepotoval je na kolesu v sedmih letih Nemčija Rusijo, Sibirijo, Japonsko, Južno. Ameriko in iAnjtife, Kanauo in Združenj držaive v. Severu4 Ameriki, Povprečno je vsak dan prepotoval 30 milj. Na svojem potovanju okoli sveta jo porabil 12 koles. Te flni je srečno dospel v Nizzo, da prejme kot darilo in stavo 1 mili • jfm frankov. t Priporočljiv mizar. Iz Rimskih toplic nam poi očajo: Tukaj se je nastanil nov mizarski mojster Anton Ku-der, ki se je moral vsled nasilja demokratov -pri pivovarni v Laškem preseliti. Novega mizarja našega odločnega somišljenik* toplo priporočamo našim ljudem. Narodno gospodarstvo. g Gorice sicer lepo kažejo, vendar' pa jim deloma že škoduje izredna vročina. Na peščenih zemljah se groz-Se tu in tam pari in v pozno žvep.lanih goricah je žveplo vsled silne vročine požgalo nežuo kožico grozdnih jagod. Tega še doslej ni bilo opaziti nikdar. Dobro bi bilo, ako bi. strokovnjaki preiskali -ta izredni slučaj. Tudi spodnje listje se deloma suši, posebno še ima žveplo na sebi. Upajmo, da ne nastane iz tega večja škoda za naše viuograe, ki obetajo letos dfabro trgatev. V dobrih legah se najde že rdečkast portogizer in tudi pri burgundcu je že kaka mehka jagoda. O kakovosti pa bo končno določil mesec september. g Nem. Avstrija je dne 20. julija L L zvišala uvozno carino na vino na 3900 K za hI. Za vsaki liter vina, Ki se proda v Nemško Avstrijo se bo torej plačevalo 39 nem. avstr, kron ali pc naši valuti približno 8 naših kront JJ.voz vina najbrž tudi ne bo prost, ker se tega branijo nemški vinogradniki hi vinski trgovci, boječ se, da bi Inozemsko blago preplavljalo domači trg. Tudi vlada hoče imeti dovoljenje za uvoz vina v svojih rokah, da za-moro na ta način sklepati ugodne trgovske pogodbe z drugimi državami. Pri sklepanju trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo naj si naša država zasigura kolikor mogočo ugoden vinski uvoz. g Italijanska vlada je s kraljevim ukazom z dne 12, maja 1&21 določila, da morajo nove pokrajine Venecia, ffiridentina (južno Tirolsko) in Venecia Giula, kamor spada tudi naše Goriško in Primorsko, plačati za uvoz vina to grozdja čez staro mejo v Italijo že prej veljavno italijansko carino. Naši slovanski vinogradniki, ki ječe pod 1- talijauskim jarmom, tega odloka ne bodo pozdravljali. g Zganjekuha in viničarji. Samo-stojneži bobnajo v svet razširjeno prosto žganjekuho kot svoj uspeh. Kar je na tem v resnici dobrega, to so dosegli poslanci naše stranke v vstrajnim posredovanjem m z odločnimi svojimi zahtevami. Ko pa so samostojneži vtaknili svoje prste vmes, so celo stvar pokvarili. Njihov uspeh je ta, da se je trošarina na žganje povišala na 80 kron pri litru* V vinorodnih krajih je bila navada, da je posestnik kakišen poiovnjak tropin odstopil viničarju ali svojemu dninarju, da si je napravil iz njih nekaj žganja za domačo rabo. Po velikanskih uspehih samostojnežev to ne ho več mogoče. Kako naj ubogi viničar plača stroške pri kotlu, za kurivo, ki je potrebna za žganjekuho, in povrh še 80 K trošarine pri litru žgan ja? Ali ni' to divoten uspeli od sa:no_ stojnežev osvobojene žganjekuher Vi. ničarji in kmetski delavci, zahvalite se .samostojnežem za veliko dobroto, ki so jo vam skazali. Samostojni so celo svoje srce poklonili krčinarjam m vinskim trgovcem, kako bi še naj imeli kaj srca za vmičarje in deiavca! g Carine prosti izvoz živine. Obil no število živine, pomanjkanje krmo, padanje živinskih cen, zastoj izvoza živine in drugi razlogi so kmeta do-vedli do težavnega, ponekod naravnost obupnega gospodarskega položaja. O teh razmerah je bil obširen razgovor v nedeljo 31. julija na političnem zborovanju v Braslovčah, kjer sta kmetom dajala pojasnila dr. Hoh-njec in Krajnc. Zbrani kmetje so v po sebni resoluciji zahtevali, uaj vlada dovoli carine prosti izvoz živine. g Nekaj o mesnih cenah. Neka gospodarska korporaolja je pred par dnevi naslovila na Zadružno zvezo dopis, v katerem se čudi razmeroma nizkim cenam mesa v Mariboru. V dopisu se omenja, da imajo tamkaj ži-vinozdravnika,, ki ščiti s spretnim določevanju cen za živo težo — mesarje. Ker je razlika med cenami za živo težo in cenami pri razprodaji mesa v tistem kraju n, pr. sledeča: 15—18 K za vole (živa teža) in 10—12 K za krave in teleta, pri razprodaji mesa pa: 22 K (povprečno) za telečje in kravje meso, za volovsko pa 26 K (prednji del) in 28 K (zadnji del se jim dozdevajo tamkajšnje oene mesu v primeri z mariborskimi cenami visoke; Radi tega je omenjeno društvo zaprosilo za informacije, kakšno odmero uporablja mariborsko tržno nadzorstvo pri določevanju cen za prodajo živine. Tržni strokovnjak nam je poslal na vprašanje tozadevno obvestilo, iz katerega posnemamo, da se živinske cene, katere razglašuje mestni veterinami urad v Mariboru, ugotovijo vsak sejmski dan neposredno pri tehtanju. Gene so izvirne (avtentične) ker se vsako stranko vpraša pri tehtanju, komu in za koliko ceno je bila žival prodana. Kar se tiče živinozdravnikov, je res, da nekateri ščitijo mesarje, ker se bojijo zamere in so od njih odvisni. Tudi najpravilnejša odmera čis;tomesne teže še ni merodajna podlaga za ugotovitev mesnih cen, ker si mesar določi mesno cono še-le pri izsekavanju« Vsled? tega nimajo poizkusna klanja tistega uspeha, kakor se je prvotno pri ča kovalo. g Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v. Mariboru dne 29. julija t. 1-, se je pripeljalo 121 ščetin ar jev in ena koza. Čene so bile sledeče: plemenske svinje 1 kg žive teže 20 K, polpitane svinje za zakol 20 E, mladi prašiči 0 8 tednov stari komad od 110 do 300 K, mladi rjiaSifii 3o 3 mesce stari komac od 400 do 500 E, mladi prašiči do po leta stari komad od 600 do 700 K. -Radi tropične vročine ni bilo skoro nič kupcev. g V poročilo Hmelj, društvs ?.a Slovenijo o stanju hmeljskih' nasidov; Zaleo (Savinjska dolina) koncem julij* 1921. Bojazen, Izrečena v našem zadnjem poročilu, se je žalibog uresničila; celi meseo julij smo ostali skoraj b"rez deža in sedaj imamo že ča< U dni tropično vročino, katera sic^i Posedaj ni bistveno ovirala prehod evet-ia v kobule pri golding-hmelju in tvo-ritev cvetja pri poznem hmelju; temu jO pa nujno potrebno, da se zemlja v najkrajšem času temeljito premoči, tcer bi drugače kobule ne dosegle normalno velikosti, ObiraDje golding-hmelja se bod.1 letos vršilo pravočasno in sicer mod 10. in 15, avgustom. Upanje na srednje dobro letino se torej dose-daj ni poslabšalo. t Udom llmelj. društva za Slovenijo! Društveno vodstvo je tudi letos izposlovalo za hmeljske obiralce svojih udov polovično voznino na progah Maribor glavni kolodvor—Zagorje, — ?vfaribor glavni kolodvor—Vuhred-Ma-renberk — Zidanmost—Brežioe, če se izkažejo z legitimacijami Hmeljskega i društva, katere veljajo od dne 1. 8. do ! 30. 9. t. i Vsaka legitimacija velja za poljubno število obiralcev ene skup me n veMa tudi za vožnjo nazaj. Legitimacije morajo imeti tudi pečat in podpis župana one občine, v kateri stanujejo obiralci. Valuta. To besedo slišimo po vojni skoraj vsaki dan in treba je, da se z njo ae-koliko seznanimo, posebno, ker tvcii sedaj naše najvažnejše gospodarsko v. prašanje. od katerega je odvisno dviganje in padanje naših cen. Kaj pomeni beseda „valuta"/:' Va-» luta pomeni toliko kakor, „denar-" kor imamo:, amerikanski, italijanski francoski, nemški, čehoslovaški, angleški denar itd., tako imamo: amtr « kansko, italijansko, čehoslovaška itdj valuto. Ako prideta Nemec ali Italijan kupojtat našo živino, ne mor^ia tukaj plačevati s svojim nemškim ali italic ■anskim denarjem, s svojo valtuo, au> pau: si morata najprej svoj dena-' za menjali pri menjalnici ali kaki banki i a naš jugoslovanski denar. istotako ne morejo naši trgovci v Amei Jii. Italiji ali na Cehosiovaškem In v Nemčiji plačevati naroča?., blago i našim jugoslovanskim denar ji:, a našo valuto, ampak si morajo nag de? nar naprej zamenjati za amerikansko italijansko, čehoslovaško ali nemško valuto Ako trgovci svoj denar r/«eu* ujejo za tuj denar, pravijo, 0& k'op.u« jejo tujo valuto. Denar vsaka država je torej na svetovnem trgu pc^jet, ki se kupuje in prodaja, kakor vsako dnu go blago. In kakor se izpreminjajo cene blapu. tako se izpreminjajo !udi i dobili t'sti meter platna po 3 lire za 3 K. doda na te blažene čase še ni misliti, posebno dokler bodo vladal? pri nas take razmere, kakor sedaj. — Ker na ".t valuta neprenehoma pada, — v zadnjih 14 dneh' je padla za vefi kakon za pol švicarskega iranka -» se bodo cene zopet začelo dvigati. Zdaj pa uiegne kdo vprašati:, kaj j.a je vzrok, da naša valuta tako pa« da? Teh' vzrokov je več, najvažnej:! t,a je menda ta, ker se ]e sprejela i-štava. ki ne zadovoljuje večino slovanskega In hrvatskega naroda. Tujci ^a to i.e verujejo v gospodarska moč naše države in se izogibljejo naSoga denarja. Pravijo, da je to — nezdra;r valuta. Tudi razdiralno delovanje na- ših' samostojnežev med ljudstvom ne u zdravijo, naše valute. g Vrednost denarja Ameriški dolar stane 173/»—175 na5ih kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 19—i;j in pol, za 100 čehoslovaških kron pa 230 naših, za 100 nemških mark 218 do 220 in za 100 laških lir 745—758 jugoslovanskih kron. Dopisi. Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Dne 14, in 15,- avgusta bomo obhajali ¿liristoietnico tukajšnje romarske cerkve, V nerleljo popoldne ob 4. uri bo prva pridiga, zvečer ob 6, uri drugi,, v mraku rimska procesija. Praznik Marijin pa bomo obhajali najsloves nejše Romarji iz celih Slovenskih goric in iz Medžiimirja in Prekmurja, na vedelo svidenje! — Romarji slad-kogorski iz beneoišiLe, negovske, pe-terške in anovske župnije imajo v če-trlek, M. avgusta ob 7. uri zjutraj v tri kraljevski cerkvi sv. mašo, gredo ob 3, uri popoldne preko Ptuja, imajo večernice na Ptujski gori in drugi dan pridigo. Pridružite se še romarji iz ptujske okolice in od drugod! Reiušnlk- Shod SKZ dne 31,- julija je ¡ako dtfcro uspel. Poslanec .Vladimir Pušeniak je razpravljal o polit, položaju in o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Po njegovem govoru so se oglasili k besedi gg. Grogl, Ka -ser in drugi v zadevi davkov, vojaščine, podpor invalidov itd. Splošna želja je. da se pri nas večkrat prire-de shodi. ftortina nad Muto. V. nedeljo, dne 14. t. m. po maši veliko zborovanje obmejnih Slovencev.'Govorijo: poslanec Vladimir Pušenjak in drugi. Dobrna pri Celju. Zanimivosti je vedno ifovolj. Najbolj se zanima ljudstvo, :t&ko je z našo „Požarno bram -do." Načelnik je nekatere stare člane kratkomalo črtal, nove pa sprejel po svoji volji brez glasovanja odbora. Nekatere :6 odklonil, češ, da jjijejo, —■ pripomnim, da je načelnik popolen abstinent — druge, da so bili kaznovani — pripomnim, da načelnik še ni bil nikdar .v letu 1922 kaznovan —, tref-fe, da so političnega mišljenja — pripomnim.. da načelnik tega ni, ker. je že prejadral vse politične stranke —, četrte, da jih ne pozna, dasi so najoolj-ši domači kmetje, — pripomnim, da pa ljudstvo njega že pozna, dasi je sem prišel šele pred par leti. Celoten od -bor je zato v svoji seji dne 24. julija t. 1. sklenil, da s tem dnem odstopi in zahteva isto od načelnika, ker so bili vsi s'-upaj izvoljeni na nepravilno v-poklicanem občnem zboru v novocsr -kovški občini v hiši načelnika. Pravilen občni zbor se mora vršiti v domači občini od vseh članov vsaj do 31. julija. Odbor je to sklenil, pa gredoe pozabil. Načelnik se je pritožil pri g. Jammku, poverjeniku v Ljubljani, da napravi red. Ta čas pa ima poveljnik Zagaien čas in prireja igre za „Pož. brambo." 20% dobi „Požarna branah?* 80% pa Zagažen, „Požarna hramba* izvršuje svoje geslo: „Na pomoč!" — Živela, šuštarijal, St. Janž pri Velenju. V. nedeljo, 7. t, m. po maši shod SKZ. Govori poslanec Vladimir Pušenjak. Pridite!: SlMdkagora. V nedeljo je imel pri nas g. poslanec Pišek političen shod, ki je uspel prav dobro. Povedal nanje, koliko gorja so nam napravili sa mostojm poslanci, koliko smo izgubil z avtonomijo Slovenije. Bog dal, da bi bilo v tako kratkem času konec centralizma, kakor so se kmalu razkrinkali samostojni poslanci s svojo ta*o nesrečno politiko. Ob zaključku shoda je bila soglasno sprejeta primerna resolucija, da jo g. poslanec izroči Ju-goslov. klubu. Nezbiše pri Sv< Emi. Sporoča so nasprotno od sodnijsko dognane strpni, da ni kriv uboja znanega čevljarja kot nasilnega pijanca obdolženi Valentin Horcl, pos. v Nezbišah, kako-' je nekdo poročal. Priznava se, da je obdolženi miren in trezen gospodar In tudi hi bil samostojni agitator, ker se še ni dal pohujšati od samostojnežev in kričačev, kateri sejejo samo nezadovoljnost med ljudstvom in gole laži. Obdolženi je bil zares v preiskovalnem zaporu rn dognano je, da jo popolnoma nedolžen, mogoče se še dožone enkrat pravi kriveo. kili mma IT Vil TA dobro dojnico vza-dVU mem v rejo. Ponudbe na Jan;zi Kajšler, viničarija stolnega župnišča. Krčevina št, Vinifarja «relme Strel Worsoie, trgoreo, Maribor, Gosf. ulioa. 2—3 658 Deklica, da« svojo.Več pove uprava lista. 1—2 557 Trgovina •e 'žče r nakup ali najem. Po-»edb« sprejen?a 1« prij&snosti Iv. Hajnj, Maribor, "Alekiandrova eeBta 45. 2—3 627 Glasovir, F. Angoetin, crgsnist v Smibtia n. Mozisjem. 66S ECrosno moko od 8 K naprej, kavo, sladkor, riž, milo in drugo kupite najceneje pri 549 MILANU JELEHKO, Lajteršperg št. 250, preje Folzl. xxxxxxxxxx Pekarijo, najem Jo£«i Prekopee, Bv. Ilj v Slov. g>ir. 2—2 630 HI H w pekarijo aii oboje ska-JUI1I1, psj gi ičSe r oftjaa, greši tasi ,ra nadmllnaija, ail mlinarja ca pel ali trižetrt assinika. Ponudb« na A, F. Sv. Lovrsee ua Dravskem poiju. Fošmo Isšežti. 6-6 491 Miinurikega Xmoii fs- viiacz raesljtvega eprejme takej J, B6km t Framn. Vca o-skrba doma, plača po dogavorn. 1—» 566 Na debelo 1 Na drobno! OBLEKO. Prlproate is finojis. 'ločno in solidno delo. Dshro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: Alsiziju ¿rbeiter v Maribora Dravska ulica it. 15 (pri »i%tm Biostn). 2—10 681 Posestvo £ Sij Anton Krumpl, Dolgaše pri Maribora it. £9. 630 Malo posestvo se prod». Naslov v npravn. 661 lr a aa^sMA f Gves Jtu©§ Matlfa Olnrs, Maribor, 1—B L» 51» nlica 15. B50 P^AGfiefVA B 'a tuli- «rusestvo nO0i ee mcg0. i de t Dravski dolini žalim kupiti. Ponudbe pod „Več «reže 659" na upravo Ii(«a, 1—9 568 Preda se pSja;dzoč6a orali zemljišča; gozd, vinograd, sadonosnik, njive. Lahko se kuni tudi samo hišo z pekarijo in le nekaj zemlje Natančneje se izve pri Vinc. Zormaa sv. Trojica v Slov. gor, Za pismeni odgovor snamke. 1—2 553 vsako množino TT^Alitfs/» dobro vzgojen s «Jl^JJ.Ct/, primerno šolsko izobrazbo se takoj v mestno mešano trgovino sprejme. Ponudbe pošljejo se naj na uprav-ništvo lista. 1—2 563 Ponudbe na naslov Andrej Osel, Slovenj-graiec. Kupim tudi drva, pitano živino, jabolčnik in vino. 3-4 521 Gospodarska zveza Ctnirale u skupni nakup in prodajo r, z. z 0. z. Ljubijiea» tcd^žolce Celjt, Rgzisspa ulice št. 1, ima ca zalogi špecerijske predmete, kolonialno blago, t se vrste žita, moke i.t.d. Prvovrstno Češko in angleško menrifaktaro, najboljši splitski cemeat, ahH in težki benoin, vsakoTretne poljedelske stroje in železnina. Največja isbira mesnatih kdeikov. Naknp demačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakevstnega lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice Celje. 4—506 Hupim tisaico mrmMno snhih, lepih bukovih drv. Ponndbe z navedbo cane na J ui 1 i j Depnovšek, Mapibox>, 2-3 Meljika cista 41. 540 Stara itltini Trgovci na deželi pozor! Večje otročkih oblet (3 do 13 Ist) naravno»* ii Čj%wlo»aik«r naroienih ee «elo po:eai pwds. Kje por» 1—2 J5J Blago za zastav se dobi v vsaki množini "po znižani^eeoi pri Franiu Haier-Iu» Maribor* Glavni trg 9. izbraBO za kovače, kljnčavničaije, scdaije, vsakovrstno orodje m stroje, dele streje? itd. prodajata : : Brata Arbeiter, Maribor, 2—5 Umjareka ulica 2. 532 Kufsjsia tndi vsako vrsto starega železja, kot stare stroje, litino in odpadke po dnernih cenah. Trgovina jem vred in novi ¡ni gol.iakimi pridelki in £ vino se preda. Nailevv a^tavniltia.__516 Pn^ft« ? Vsakovraisi potjs-flTU/iUS. i aeijgii suoji, ml-tOTBs reba, dospeli cd pirominik Sehoslevaikih t« avitrijikih to-raien. PssebB« prifsrbiiia k HlnpE: vitle, vfskovTsto* ni*-tilsice, žitne distliae mline, trijefje ali žitna odfcirslisiks, el&moTeaaieg, ead&s in grozdne mline, drebilae mlir-e, trav»i5ke i» rjivne brses, faojuiiae Črpalke, voiovedu* cevi, motorja in pesna suoj», po-tinkenc brscpsriinike, dforedes korane sejala« stroje, plečke s» okcpavaaje m otipavanje ter mlečne posnemalaike Oskrbi® bL&pio-rezne noše ter popravilo stroja, Bsjsra to4»o pejMsita. Pottretba ■olivna. Ivaa Htjnj, Muriesr. AlekssTidrsva cette, 45, aaa^raM (1. kolodvora. 9 148 Paromlin v lianižl Pesnica prevzame na mletje i» izmenjavo vsakovrstnega zrsja. Kupi se zrnje s—j p© dnevni ceni. 610 ruštvsea ranila. Strokovna zveza — skupina za Krčenvino-Laj-j tersberg — priredi v nedeljo, dne 7. 8. ob 5 (17) uri v Spk-varski ulici preojtavi »Bog nikomur dolžen ne ostane« in »Nacetovi štruklji«. Bo zelo lepo. pridite! Klor ae verjame, Klobuke, čevlje, obleke, perilo, dekeleBite, potov, košare, torbi te za trg in ruio galast. blago najboljše in aajeemejše pri tvrdki lah, iaribor, Glavni trg 2« a—a » a« Prostovoljna dražba nepremičnin. V zapuščino Marije Komedak iz Cmureba spadajoče posestvo vi. št. 19 kat. obč. Vratna vas bhz« Cmureka obstoječa iz viničarije, kleti in preše večjem gozda in vinograda, njive, travnika in vrta v skupni izmeri 3 ha 38 a 56 m" se bede prodalo prostovoljni javni dražbi v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Vratni vasi (Nori vrhe hiša št. 1). Dražbeni pogoji so na vpogled kupcem v pisarni sod. poverjenika med običajnimi uradnimi uransi Sv. Lenart v Slov. gor. dne 21 julija 1921 ~ Fran Stupiea, r.otar kot sodni poverjenik 555 ftdEiiSiiSi Na podlagi dovolitve kr. okraj, sodišča v Bogate«; z dne 18.7.1921. opr. štv. Nc 93/21. se bo dne 12 avgusta 1.1. od 14. do 17. ure popoldne in po potrebi dne 13. avg. 1.1. ob istem času na javni prostovoh» dr; *bi prodalo na Rogaški Slatini v hiši štv. 107 nekaj pohištva ter za kaka dva vagona koškov in sočkov za razpošiljanje svežega sadja, last g. Franea Lun; trgovca v Miinchenu. — Pod cenilno in obenem izklicno ©«ne se ne bo prodajalo. Najvišji ponudek je takoj plačati v' rok» podpisanega, kupljene predmete odnesti. V Rogatcu, dne 28. julija 1921. Dr. Ivo Sorli m. p . 545 nota*. 548 1-« oziw! Od Herv&t Marije in Horvat Jofrafa, ki sta prodate vojait»;. t Pfcaju novembra 19J0 in jamarja 1931 krompir, potrebuje® ntrjac nataaien iMl*v. Pretim, fi J-. . ¡Št I i. delavskega fconzumtiaga društva v Ljubljani, i gg TBII1T ■■■.■■!! .................................................*J I« —TO—...... .................................... .............»I.....■■■■■■■ ..........................................g lllll«! «I.................—— jtf Glavni grsiilaiRi za Sicv. Šiaimko: Marife^r, Slivensks ulici 15, Studenci» Aleksandrova cesta 17. § m Prodajalne so tudi v krajih: Brtzno ob Dravi, Cr*a, Ljntsaar, Makol», Mažiea, Pri j lame, Preval je, Ruš«, Trbovlje. iS ».v,^— ^ , ------------------- --------,-------------, - --------------_____________Skupno število prodajaln 31. pŠ Vse potrebščine kupujte samo v konzumnih prodajalnah, kjer dobite vedno najboljše in najcenejše blago; pridobivajte nove člane in jih priglasujte v i y prodajalnah! Zadruga sprejema tudi hranilne vloge članov in jih obrestuje po 5%- 543 ^Sj Osolio-a ¥ Laškem 1—3 ©ur se dobi vedno najboljše bkgo po zelo nizki ceni in se priporoča za naknp. m Iz3ajateij In zal,is Kat, tisk, flmBtvo Odgovorni urednik':- Vlado Pušenjak'. ,Tisk Ciriiove tiskarne v Maribora,