Leto XXII 25. decembra 1988 Številka 121217 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Kako prihodnje leto? Končujemo poslovno leto, polno nepredvidenih dogodkov, žal tudi slabih, ki so nas spremljali skozi vse leto. Bili smo priče vseh mogočih kriz, vendar nas najbolj zanima gospodarska, s katero smo se morali boriti skozi vse leto, da bi tako premagali tudi druge krize. Pri Pionirju smo se zavedali težke situacije, ki nas čaka, že ko smo sprejemali plan za leto 1988, tako da nam ni niti bilo potrebno delati rebalansa plana. Pr a vi len pogled že v začetku leta nam je omogočil, da smo realno ocenili težave, ki so bile pred nami, ter si s pravo poslovno politiko, ki smo jo sprejeli v decembru predhodnega leta, zastavili cilje, ki so nam omogočili, da bomo tudi to leto uspešno končali. Velika inflacija, nelikvidnost, slabi pošlo vni rezultati gospodarstva ter velika omejevalna politika vlade so imeli za posledico nadaljnje zmanjšanje investicijske porabe, zlasti še stanovanjske izgradnje. Le pravi pristop našega podjetja kot organizatorja gradenj nam je omogočil, da smo bili, kljub vsem tem težavam, tudi to leto polno zaposleni Izvedli smo nekaj izredno pomembnih gradenj, kot so: kompleksi poslovno-stanovanjske izgradnje v Zagrebu, v Stinici ob Jadranskem morju, v Čateških Toplicah, poslovni center Intertrada v Zagrebu, poslovno-stanovanjski objekti na Reki in v Ribnici Za nas, Dolenjce, je izredno pomembna izgradnja trgovskih centrov v Novem mestu in v Metliki V investicije bomo v tem letu vložili okrog 6 milijard novih dinarjev, zlasti v gradbeno mehanizacijo in opremo obratov. Dokončali smo razvojni center v Novem mestu in načrtujemo gradnjo hale za pranje in vzdrževanje težke gradbene mehanizacije. Izredno pomembna je nabava nove opreme za računalniški center v vrednosti 1,2 milijarde novih dinarjev. Lahko trdim, da smo računalniško najbolje opremljeno in povezano gradbeno podjetje v Sloveniji Kljub vsem težavam bomo tudi v tem letu presegli planirane rezultate, dosegli bomo bruto realizacijo 280 milijard novih dinarjev, dohodek 70 milijard novih dinarjev, kar predstavlja povečanje v primerjavi z lanskim letom z indeksom več kot 250. Skrb za standard našega delavca je bila stalno prisotna; z dvigom osebnih do- hodkov smo skušali slediti dvigu življenjskih stroškov. Iz znanih razlogov smo zaostajali z dvigom osebnih dohodkov, vendar smo s povprečnim osebnim dohodkom v višini 810.000 din, ki smo ga dosegli v mesecu oktobru in predstavlja indeks na lansko leto 266, presegli povprečje osebnih dohodkov slovenskega gradbeništva. Izredno težko nalogo je imela v tem letu komerciala Dobiti dela za preko 300 milijard novih dinarjev na takšnem trgu je pravo herojstvo. Uspeli smo in do konca leta imamo kapacitete polno zaposlene. Vedno bolj se zavedamo, da bodo v prihodnosti kadri morali odigrati najpomembnejšo vlogo. Trajna vzgoja kadrov mora imeti prednost pred stroji; tega se moramo vsi zavedati. Podjetje je imelo v tem letu 405 štipendistov, 76 delavcev se je šolalo ob delu, preko 1500 zaposlenih pa se funkcionalno in dopolnilno usposablja. Kljub veliki nelikvidnosti, ki vlada v državi, je naša interna banka zagotavljala likvidnost podjetja in s tem obdržala zaupanje naših in vestitorjev. Zelo pomembno je, da letos prvič varčujemo v svojem podjetju. Več kot milijardo dinarjev so vloge naših delavcev v interni banki, kar je velik dokaz zaupanja ljudi v podjetje. To je v podjetje, kije z usta vnimi spremembami postalo njihova last. Prepričan sem, da ne bo dolgo, ko bomo postali delničarji našega Pionirja. Ne moremo reči, da smo v inozemstvu v tem letu dosegli velike rezultate, vendar imamo kljub temu tri gradbišča zunaj Jugoslavije, vložili smo veliko truda in sredstev za raziskavo tujega tržišča. Rezultati se kažejo in prepričan sem, da bomo v prihodnjem letu lahko poročali o uspehih, ki jih bomo na tujih trgih dosegli Inozemstvo je naša perspektiva in trajna rešitev za razvoj podjetja, zato nam ne sme biti žal niti časa niti sredstev, ki jih vlagamo v raziskavo tujega trga. Kako prihodnje leto? Mislim, da težje kakor letos skoraj ne more biti. Boriti se moramo vsi, da bo boljše. Zaupati moramo v svoj kolektiv, v naše strokovnjake ter se z vso odločnostjo na svojih delovnih mestih boriti za uspeh. »PIONIREKA « nas uči, da mora jutri vsak na svojem delovnem mestu dati od sebe več, kot je dal da- nes, če hočemo, da bom osledili razvitemu svetu. To je cilj, ki smo si ga zadali Biti najboljši gradbinci i' Jugoslaviji je naloga, za katero se bomo tudi v prihodnjem letu borili Organizirali se bomo v sklad z zakonom o podjetju, za kar v polni meri tečejo strokovne priprave. Postati moramo pravi podjetniki, ki jim je glavni cilj doseči dober poslovni rezultat. Podjetje bomo v čimvečji meri decentralizirali ga nato ponovno skrbno povezali, da bomo še naprej uživali zaupanje investitorjev, »da pri Pionirju, ne samo, kar podpišejo, ampak tudi kar rečejo, v roku in kvalitetno izvršijo«. Razširiti moramo sodelovanje doma in v inozemstvu, ker bomo le tako ob pomanjkanju investicijskih del lahko polno zaposlili vse kapacitete podjetja V leto 1989 gremo trdno odločeni boriti se za nadaljnji napredek in vsestranski razvoj Pionirja Vsem zaposlenim in prijateljem Pionirja želim veliko uspehov v prihodnjem letu! Slavko Guštin SREČNO, ZDRAVO, USPEŠNO NOVO LETO 1989! Uredništvo 2 papEsnffrjinna i " 'i I t f t 1 1 i f i f! • ! L 1 » ) ■t i trrf'irt i irr i rrf f I irm- 1 L i7i n ro o □ nh n n n n f JU iln u u nn UD □ 0 □ n nnnn i X- - rmiH 1 i 1 -rmr i i: ! 1 ^ P - — «fl 1 H IH i c dl ililt l;h filrl i l i 1 — - 1 1 1 1 ' ' I ! * m 1111 i i • inu h CESTNA FASADA Z FAGG TOZD Arhitektura smo podpisali pogodbo za izgradnjo dveh prizdkov obstoječe stavbe v Ljubljani na Cojzovi cesti. Z njo smo prevzeli svetovalni in izvedbeni inženiring pri pripravi tehnične in investicijske dokumentacije, pri zagotavljanju finančnih sredstev ter pri izgradnji. »Hranilna služba s polno paro« VARČUJMO ZA BOLJŠI IN VARNEJŠI JUTRI! Za nami bo enoletno obdobje uvajanja in delovanja hranilne službe INTERNE BANKE GIP PIONIR. Kljub mnogim težavam, ki smo jih imeli pri uvajanju hranilne službe, predvsem kadrovskih in prostorskih, je dejavnost uspešno zaživela in dosegamo ko-ec leta že lepe rezultate. Najboljši pokazatelj uveljavit-v, varčevanja je število varčevalcev', saj seje število varčevalcev od 150 na začetka leta povzpelo na trenutno 4.300, od tega je 1.200 »aktivnih« varčevalcev. V tem let j nam je uspelo skleniti pogodbe za opravljanje pos- lov za Interno banko (dviganje in polaganje gotovine, vpis nalogov v hranilne knjižice Interne banke) s PTT podjetji NOVO MESTO (1.3. 1988), PTT LJUBLJANA (15. 8. 1988) in PTT ZAGREB (1.12.88), tako da imamo varčevalci večjo možnost poslovanja preko hranilnih knjižic Interne banke. Poimenski seznam pošt navajamo v nadaljevanju. Še vedno pa ni možno polagati in dvigati s hranilnih knjižic Interne banke pri poslovnih bankah in poštah SFRJ, ki niso navedene v seznamu. In kako so se gibale obrestne mere za vloge na vpogled v letošnjem letu? MESEC Letna obrestna mera Mesečna-konformna obr. mera JANUAR 70% 4,60% FEBRUAR 46% 3,04% MAREC 99% 5,80% APRIL 111% 6,31% MAJ 115% 6,70% JUNIJ 86% 5,22% JULIJ 895% 21,48% AVGUST 257% 11,38% SEPTEMBER 418,5% 14,44% OKTOBER 458% 15,68% NOVEMBER 743,57% 19,1 % DECEMBER 336,78% 13, 3% Do sedaj so bili izvršeni tudi že trije obračuni in pripisi obresti, in sicer 31. 3., 30. 6. in 30. 9.. Predvsem po zadnjem obračunu 30.9. je ostalo še vedno precej nevpisanih obresti imetnikov hranilnih knjižic iz TOZD MKI. Obresti lahko vpisujete na naslednjih mestih: varčevalci iz DSSS, TKI, DS DS, DS IB in na glavni blagajni IB in TOZD MKI v hranilni službi —- TOZD GS Novo mesto in PB TOZD GS LJUBLJANA TOZD GS KRŠKO TOZD GS ZAGREB TOZD Lesni obrat TOZD TOGREL TOZD METLIKA TOZD Keramika TOZD SARAJEVO - sektor REKA PROSIMO VSE VARČEVALCE, KI ŠE NISO VPISALI OBRESTI, DA OSEBNO ALI PO POŠTI PREDLOŽIJO HRANILNE KNJIŽICE ZA VPIS OBRESTI! Zadnji obračun in pripis obresti bo izvršen 31. 12. 1988, s tem da se bodo obresti lahko vpisovale šele po 15. L 1989. V letošnjem letu se je pojavilo pribižno trideset interesentov, ki bi želeli imeti osebni dohodek v celoti prenešen na hranilno knjižico Interne banke. V primeru, da bi bil zadosten odziv, potem bi pri izplačilu osebnega dohodka za januar v mesecu februarju preko centra za AOP uredili prenose celotnega osebnega dohodka. Zato prosimo vse zainteresirane, da pri blagajniku tozda dvignete obrazec POOBLASTILO za nakazilo sredstev in poleg svojih osebnih podatkov vpišete, če želite prenesti celoten osebni dohodek na hranilno knjižico Interne banke. Izpolnjena pooblastila pošljite sami ali preko blagajnika v hranilno službo. Ponovno vas opozarjamo, da vam temeljne banke ne bodo odobravale potrošniških ali stanovanjskih kreditov, če ne boste imeli osebnega dohodka usmerjenega na tekoči račun ali hranilno knjižico pri temeljni banki. Delavci Pionirja so ponujeno možnost varčevanja sprejeli z velikim zanimanjem, saj je to edinstven način ohranjanja realne na blagajni TOZD Novo mesto na blagajni TOZD Novo mesto na blagajni TOZD Novo mesto na blagajni PDE SUSEDGRAD na blagajni TOZD na blagajni TOZD na blagajni TOZD na blagajni TOZD na blagajni TOZD na blagajni sektor REKA vrednosti tekočih in privarčevanih denarnih sredstev. To zagotavlja predvsem realna obrestna mera, ki jo priznavamo na vaša sredstva. Po dosedanjih pripisih obresti se je vsak varčevalec sam lahko prepričal o prednostih tovrstnega varčevanja. Zneski pripisanih obresti so bili namreč nad pričakovanji varčevalcev. V letošnjem letu bo povprečna letna obrestna mera za hranilne vloge pri Interni banki 231,9% medtem ko je drugod bistveno nižja. Po tej obrestni meri bo varčevalec na 1.000.000 din na začetku leta dobil za 2.319.000.— din obresti. Zbiranje hranilnih vlog se je torej lepo uveljavilo in prinaša obojestransko korist, tako Pionirju kot varčevalcem. Pričakujemo, da bomo v letu 1989 glede na napovedane spremembe zakonodaje ponudili tako našim delavcem kot ostalim zainteresiranim nekatere nove oblike naložb denarja, ki bodo poleg revalorizacije prinašale tudi udeležbo na dohodku oziroma dobičku. No, o tem pa kaj več v eni od prihodnjih številk Pionirja. Ob tej priliki želimo vsem varčevalcem srečno NOVO LETO 1989, delavce Pionirja, ki še ne varčujejo, pa vabimo, da se nam pridružijo v letu 1989. Novo mesto, 9. 12. 1988 Vodja hranilne službe: Tomšič Roman oagisiiMira 3 SEZNAM POŠT, KI OPRAVLJAJO HRANILNO SLUŽBO ZA INTERNO BANKO PIONIR NOVO MESTO I. PTT NOVO MESTO L Adlešiči 2. Artiče 3. Bizeljsko 4. Blanca 5. Boštanj 6. Brestanica 7. Brežice 8. Brusnice 9. Cerkje ob Krki 10. Črnomelj II. Dobova 12. Dolenjske Toplice 13. Dragatuš _ 14. Dvor pri Žužemberku 15. Globoko 16. Gradac v B. krajini 17. Hinje 18. Jesenice na Dol. 19. Kapele 20. Koprivnica pri Br. 21. Kostanjevica na Krki 22. Krmelj 23. Krška vas 24. Krško 25. Leskovec pri Krškem 26. Metlika 27. Mirna 28. Mirna peč 29. Mokronog 30. Novo mesto 31. Otočec ob Krki 32. Pišece 33. Podbočje 34. Raka 35. Semič 36. Senovo 37. Sevnica 38. Stari trg ob Kolpi 39. Stopiče 40. Straža pri N. m. 41. Studenec 42. Suhor 43. Šentjanž 44. Šentjernej 45. Šentrupert 46. Škocjan 47. Šmarješke Toplice 48. Trebnje 49. Tržišče 50. Velika Loka 51. Vinica pri Črnomlju 52. Žužemberk II. PTT LJUBLJANA 1. PRAZAKOVA 61106 2. DOLENJSKA CESTA 61108 3. OB LITIJSKI CESTI 61119 III. PTT ZAGREB 1. ZAPREŠIČ 41211 2. VELIKA GORICA 41410 3. SUSEDGRAD 41090 4. BRANIMIROVA 41000 Slovenski sindikati o osnutku zakona o podjetjih V želji, da bi delavci-bralci glasil in biltenov v združenem delu poznali, kakšna stališča je zavzel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, povzemamo poudarke in pojasnila, ki jih je dal na seji predsedstva RS ZSS o osnutku zakona član predsedstva slovenskih sindikatov Dušan Rebolj, ki je med drugim povedal: »Oglašam se predvsem zaradi tega, da bi dodatno pojasnil naša stališča, in sicer zaradi različnih komentarjev našega posveta. V nekaterih komentarjih je bilo mogoče zaslediti, češ da sindikat vidi edini način uveljavljanja družbenoekonomskega položaja delavca in njegove zaščite le v kolektivnih pogodbah. Vendar so bila naša stališča zasnovana na povsem drugih podlagah. Dali smo vrsto konkretnih predlogov, ki naj bi zagotavljali, da bodo delavci upravljali ne samo s svojim delom — kakor poskuša vpeljati zakon — temveč tudi z družbenim kapitalom in sredstvi. Naši konkretni predlogi so bili naslednji: prvo, pri čemer vztrajamo, je zahteva, da se v zakonu o podjetjih določi tisti minimum jamstev, ki bodo varovala družbenoekonomski položaj delavca kot upravljalca z združenimi sredstvi in z delom. Zato zahtevamo, daje treba v zakonu jasno zapisati, da delavci v podjetju v družbeni lasti odločajo o rezultatih svojega dela. To pomeni, da morajo odločati o sadovih gospodarjenja in da morajo dobiti jasno izražen nadzor nad poslovanjem. Nadalje smo predlagali, da je potrebno razdelati vlogo in pristojnosti delavskega sveta. Pri tem smo izhajali iz tega, daje dovoljeno vse, kar v ustavi ni izrecno prepovedano. To je potrebno zaradi zaščite položaja delavca in hkrati samoupravljanja pri nas — tako da delavski svet sprejema plane, določa poslovno politiko, odloča o rezultatih poslovanja in opravlja nadzor nad njim. Nadalje smo se posebej zavzeli za to, da v zakon vgradimo ustrezne varovalne norme, kot je na primer poprejšnja obravnava vprašanj, ki so odločilna za gmotni in družbeni položaj delavcev oziroma podjetij — ne glede na to, kateri organ sprejema odločitev. Druga varovalna norma je vnaprejšnje obveščanje o zadevah, ki vplivajo na delavčev položaj, in preoblikovanje organa samoupravne delavske kontrole v nadzorni organ nad uresničevanjem zahtev in interesov delavcev. Nadalje smo terjali, daje nujno treba uvesti tajno glasovanje o sprejemu poslovnega poročila in o presoji dela poslovodnih organov. Zavzeli smo se za opredelitev in poudarjeno vlogo in odgovornost izvršilnih teles delavskega sveta — prav tako zaradi zavarovanja samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca. V zvezi z notranjo organiziranostjo podjetja smo predlagali, da je treba odpreti možnost, da lahko delavci v delu podjetja urejajo določene pravice, dolžnosti in odgovornosti s svojimi akti — zaradi okrepitve njihove upravljal-ske vloge. Posebej smo poudarili nujnost povsem konkretne akcije sindikata, ko bo šlo za ustroj statuta — pri čemer naj bi se sindikat zavzemal, da mora statut določiti, o katerih vprašanjih naj delavci odločajo z referendumom ali v drugi obliki osebnega izjavljanja. Letne seje OO zveze sindikatov December je mesec, ko v marsičem za minule mesece pripravljamo obračun. Takšen »obračun« dela v OOZS bomo v prihodnjih dneh pripravili tudi v vsej delovni organizaciji na letnih sejah OOZS. Sedaj je torej čas, da ugotovimo, kje smo želi uspehe in kje želimo od OOŽS še več, zato pozivamo vse člane kolektiva, da sodelujejo, da bo zveza sindikatov zares tisto, kar želimo in za kar jo potrebujemo! ^ n Predvidevamo, da bo tu bitka za uveljavitev načela, da to ni zakonska, ampak statutarna zadeva. Predlagali smo tudi, da se za reševanje posebnih vprašanj za zaščito delavcev odpre možnost kolektivnih pogodb, pri čemer so to naša prva stališča, prvi pogledi. S tem ne zavračamo sistema dogovarjanja, kajti tudi dogovori so svojevrstne pogodbe in mehanizmi za uveljavljanje interesov — s pogojem, da bodo zasnovani drugače, zlasti z vidika udeležencev, obsega in kakovosti, kar naj sindikatu omogoči enakopraven položaj z drugimi udeleženci dogovarjanja. Izhajamo iz izkušenj, ki jih imajo v razvitem svetu, kjer se povsod temeljne garancije dajejo v zakonih, medtem ko je kolektivna pogodba njihova nadaljnja opredelitev, različna po kakovosti, obsegu in ravni. Slabo razumljena naša stališča v komentarjih me prepričujejo, naj v naših stališčih jasno zapišemo, kar mislimo — da brez naštetih minimalnih garancij, ki so povezane z našimi zahtevami glede referendumskega odločanja, glede pristojnosti delavskega sveta in glede odločanja delavcev, ne bo mogoče sprejeti zakona o podjetjih. Z drugimi besedami: temeljno merilo za presojanje zakona v naslednjih inačicah besedila bo, ali so naše zahteve vključene v zakon ali ne. Naj poudarim, da nismo niti za razprodajo samoupravljanja niti za razprodajo položaja delavcev niti za razprodajo vloge sindikata. S tega zornega kota bomo zahtevali, da se kot minimalen obseg garancij opredeli tisto, kar sem naštel. Ne zanima nas torej samo kolektivna pogodba, ampak je — nasprotno — sindikat eden od redkih udeležencev v dosedanjih razpravah ponudil oprijemljive predloge za opredelitev vloge delavca. Kajti če ti predlogi ne bodo sprejeti, bo položaj delavca zožen le na upravljanje z delom, delavec pa bo v mezdnem odnosu. S tem pa se sindikat ne more strinjati!« (Celovito presojo osnutka zakona istega avtorja lahko preberete v prilogi Delavske enotnosti Sindikalni poročevalec št. 6, 18. novembra 1988) r?anr^ifr^nnra 4 Novi proizvodni programi tozda Togrel v letu 1988 Nenehen razvoj novih programov montažnih armiranobetonskih (AB) in prednapetih armiranobetonskih (PAB) konstrukcij v svetu narekuje tovrstno dejavnost tudi v domovini. Tem razvojnim dejavnostim sledita tudi TOZD Togrel in Tehnična služba. Med Toreglom kot izdelovalcem AB in PAB konstrukcij in Tehnično službo — razvojnim oddelkom obstaja že dolgoletno strokovno sodelovanje na področju razvoja montažnih konstrukcij in njihove vpeljave v proizvodnjo. Tako so v razvojnem oddelku v letu 1988 razvili in uspešno vpeljali v proizvodnjo naslednje nove betonske montažne elemente: — PAB dvokapni strešni nosilci razpona 20,0 do 30,0 m To so primarni dvokapni strešni nosilci, ki omogočajo 10-ni nagib strešine. Prečni raster med nosilci je do 12,0 m. Na nosilce lahko položimo težko ali lahko streho. Montaža teh nosilcev poteka z av-todvigali velike nosilnosti. Strešni dvokapni nosilec je bil preizkušen tudi na ZRMK v jubljani. Preizkušena sta bila c a nosilca, eden do porušitve, d. 'gi pa do računske obtežbe. Rt ultati preiskave so bili zelo ugodni. Vse tehnološke faze od zasnove, izdelave, transporta, preiskave in montaže strešnega nosilca so zabeležene na video filmu, ki se nahaja v Tehnični službi. AB strešne »T« gredice razpona 7,2 do 12,0 m »T« gredice predstavljajo sekundarno nosilno strešno konstrukcijo. Uporabljamo jih skupaj s PAB dvokapnim strešnim nosilcem. Tudi »T« gredice so uspešno preizkusili v laboratoriju FAGG v Ljubljani. — Horizontalni fasadni elementi dolžine do 10,0 m To so montažni fasadni sendvič elementi v sestavi: nosilni sloj betona — toplotna izolacija — zaščitni sloj betona. Uporabljamo jih predvsem pri industrijskih objektih. S posebnimi sidri so pritrjeni na stebre. V laboratoriju FAGG v Ljubljani so uspešno preizkusili način pritrjevanja teh elementov na steber. Vse zgoraj naštete AB in PAB montažne elemente so že monti- rali na več objektih. Naj večji med njimi je skladišče Lesnine v Ljubljani. — Delno PAB primer — etažni »L« nosilci Za te nosilce je značilno, da niso polno prednapeti in da se sekundarna etažna konstrukcija skrije v višini primarnih »L« nosilcev. Etažni »L« nosilci prenesejo zelo velike koristne obtežbe v posameznih etažah. Omenjene nosilce so preizkusili na ZRMK v Ljubljani. Rezultati preiskave so zelo ugodni. — Montažni AB paviljon za turistično gradnjo — program YU-SPIT Izdelan je bil izvedbeni projekt in prototip AB paviljona, kije bil razstavljen na sejmu IDEJA 88 v Celju. Montažni AB paviljon je namenjen za pestrejšo turistično ponudbo inje bil izdelan v okviru programa YU-SP1T (jugoslovanski skupni program izvoza turizma) Prav tako je razvojni oddelek za Togrel pripravil niz razvojnih programov: — Navodila za dimenzioniranje protipožarne odpornosti AB in PAB konstrukcij — Ab in PAB montažni element za izdelavo vodohranov, silosov razsutih tovorov in podpornih zidov — Manjši montažni objekti — tipske delavnice, trgovine itd. — Montažni AB vratni okvir montažne hale Togrel — Proga II. za izdelavo PAB elementov — Idejni projekt PAB mostnega nosilca razpona 50 m — most v Novem mestu. Tudi uporaba osebnega računalnika v Togrelu seje zelo razširila. Tako je že vpeljana računalniško vodena proizvodnja, ki obsega celotne kalkulacije in planiranje. Za osebni računalnik Konec septembra je v Novi Gorici potekalo že tradicionalno 9. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu pod naslovom: »MOZNO- imajo izdelane in vpeljane računalniške programe: — statični izračun Togrel montažnih konstrukcij — računalniško konstruiranje projektov montažnih konstrukcij Togrel — risanje armaturnih načrtov V izdelavi je računalniški program za izdelavo delovnih nalogov za posamezne montažne plemente V projekt »PIONIREKA« se je vključil tudi Togrel. Tako je že izdelan prototip montažne garaže, v fazi izdelave pa je prototip rastoče hiše. V Tehnični službi smo pripravili tudi katalog REZERVNI PROGRAM TOGREL, ki obsega izdelke iz betonske galanterije. Pomembnejši izdelki iz rezervne-^ ga programa so: montažni dimnik, omnia plošče, betonske ograje, avtobusno postajališče, kinete, jaški, cvetlična korita, kompostni zaboj, betonski izdelki za kmetijstvo (rešetke, jasli, korita) itd. STI OBVEŠČANJA V POGOJIH GOSPODARSKE KRIZE IN POLITIČNIH PRITISKOV«. Na srečanju smo tudi letos imeli možnost, da smo spregovorili o svojem delu, o težavah in ciljih za nadaljnje delo. Med temami smo obravnavali sistematizacijo del in nalog, vsebinsko zasnovo in uredniško politiko sredstev obveščanja v OZD. Srečanja se je udeležilo tudi več vidnih gostov, med katerimi sta bila najbolj odmevna predsednik Republiške konference SZDL Jože Smole ter predsednik Republiškega sveta ZSS Miha Ravnik, kije v intervjuju za Bilten srečanja povedal: — Kako bo sindikat v bodoče obravnaval področje obveščanja? »Obveščanje je eden od pogojev, da bomo izpeljali prenovo sindikata. Le z dobro obveščenimi delavci se bomo lahko lotili te prenove na kateremkoli področju. Z obveščanjem želimo motivirati ljudi za njihov polni prispevek k spremembam na področju gospodarjenja, odločanja in samoupravljanja, pa tudi k aktivnejšemu delu našega članstva pri uresničevanju vse zahtevnejših nalog.« Armaturni koš krajnega dela dvokapnega PAB nosilca razpona 20,0 — 30,0 m Udovč Stane, dipl. gr. ing. V krizi obveščanje še pomembnejše DSDtslP^ODD^] 5 Torej lahko pričakujemo tudi kaj več kot zgolj deklarativno podporo? »Gotovo. Predvsem moramo materialno okrepiti razmere pri obveščanju v združenem delu, prav sindikat pa bo moral zagotoviti, da ne bomo začeli varčevati najprej z glasili«. Kaj to konkretno pomeni? »To pomeni, da bomo v sindikatih — od občinskih do republiškega vodstva — zagotovili večji prispevek tako iz sredstev članarine kot tudi iz drugih možnih virov. Moramo ustvariti pogoje za širitev, ne pa zmanjševanje aktivnosti pri obveščanju v združenem delu.« Kaj menite o usodi zahtev slovenskih sindikatov glede zakonskih omejitev pri delitvi in skupni porabi? »Tudi v bodoče bodo naše zahteve zelo odločne, seveda pa ni vse v naši moči. Vmes je seveda prostor, v katerem bodo odločali predvsem izvršni svet in delegatska skupščina. Kako bodo reagirali na naše upravičene zahteve, pa bomo kmalu videli. Gre za zakon o omejitvah OD in skupne porabe, ki ga je treba nujno odpraviti.« Kakšen je po vašem mnenju namen novinarskih srečanj? »Doslej sem sodeloval na Rogli in v Portorožu, zato lahko rečem, da so ta srečanja velikega pomena za razvoj novinarstva v združenem delu. Pri tem je interes sindikata velik in želimo še vnaprej sodelovati v polni meri.« Imate povratne informacije o tem, kaj meni članstvo o sedanji vodstveni garnituri slovenskih sindikatov? »Nimam neposrednih povratnih informacij, vendar ocenjujem, da zaslužimo tako kritike kot pohvale. Mnenje članstva je velikokrat kritično iz upravičenih razlogov. Med drugim sem osebno prejel dve pismi, v katerih so me kritizirali.« Tovariš predsednik, kam po končanem mandatu? »Spet nazaj v združeno delo!« Naključje je naneslo, da so prav v času Ravnikovega nastopa na srečanju pred Hotelom DELTA štrajkali šoferji Avtoprometa Nova Gorica — o tem pišemo posebej — zato smo predsedniku ob koncu hočeš-nočeš morali postaviti še vprašanje o obveščanju v novogoriškem združenem delu. Takole ga je ocenil: »Predvsem v Iskri in Meblu so dobro organizirani, to srečanje pa bo zagotovo spodbudilo še ostale delovne organizacije, da namenijo večjo pozornost temu področju.« Zakaj občinski sindikalni sveti izpuščajo skrb za obveščanje v združenem delu? »V programu našega delaje posebno opredeljena točka, kako novinarje oborožiti z znanjem in kako jim bomo lahko tudi pomagali pri njihovem delu.« Stavkovni val v Mariboru je povzročil tudi vrsto vprašanj v zvezi z obveščanjem, ki po mnenju nekaterih ni bilo zadovoljivo? »Sindikat se zavzema za to, da v takšnih primerih ne gre zgolj zbirati podatke o stavkah, udeležencih in podobno, temveč delovnim ljudem prikazati tudi dejansko stanje stvari. Prav tu pa obveščanje igra pomembno vlogo, to pa včasih marsikomu ni preveč všeč.« Kako zaščititi novinarja pri njegovem kritičnem pisanju? Kako postopati takrat, ko novinarjevo pisanje ni po volji vodstvu DO? »Moram priznati, da tudi v tem na sindikatih vedno bolj razmišljamo. Predvsem se to nanaša na zaščito pišočega sindikalnega aktivista. Razmišljanja smo pripeljali že tako daleč, da premišljujemo celo o zakonski zaščiti. Pri tem moramo doseči tudi to, da se informatorji pisanja ne bodo bali.« Kaj menite o pobudah za ustanavljanje posebne vrste sindikatov v Sloveniji? »Če prav razumem vprašanje, gre pri tem za ustanavljanje neodvisnih sindikatov. Ta pobuda ni pravzaprav nič novega, saj sedanji »organizatorji« ne poznajo organizacije sedanjih sindikatov, kije prav takšna, ki jo ponu- jajo oni. Sicer pa imajo vse vrste pobude prostor v sedanjem sindikatu. Naloge so približno enake, kot si jih že mi sami postavljamo. Tako bi bilo veliko bolje, če bi nam pomagali pri boljši organizaciji oz. reorganizaciji sedanjih sindikatov.« Ali obveščanje o osebnih dohodkih zaposlenih razburja članstvo? »Pri tem moramo biti pozorni na to, da ne objavljamo le številk, ampak tudi komentarje o osebnih dohodkih. Osebni dohodki namreč ne morejo in ne smejo biti nikakršna skrivnost. Menim tudi, da takšna objavljenja članstva ne razburjajo. Večje razburjenje nastane takrat, ko neupravičeno primerjajo OD pri sosedu, češ, pri sosedu je toliko, pri nas pa tako malo.« Kaj bo z obveščanjem v sedanji kritični gospodarski situaciji? »Kakršnakoli razmišljanja o ukinjanju obveščanja v združenem delu ne pridejo v poštev. Takšna razmišljanja so popolnoma napačna in vodijo v slepo ulico. Mislim celo, da so delavci velikokrat premalo obveščeni. Sindikati ne pristajajo na kakršnakoli prekinjanja oz. ukinjanja obveščanja. Pri tem delovnim organizacijam ne sme biti žal vloženega denarja, saj se le ta lahko bogato obrestuje.« Bo sindikat kadrovsko usposobljen izpeljati prenovo? »O tem smo se resno pogovarjali. Ukinili bomo mandat za aktiviste, spremenili metode dela, ukinjamo pa že enomesečne politične šole in prehajamo na krajše in akcijsko izobraževanje. Sindikat mora postati tudi nosilec širših tem.« O odgovornosti? »Vsaka stvar mora imeti ime in priimek. To pa pomeni odgovornost predlagatelja, posameznika.« NA GORJUPOVIH DNEVIH TUDI O novinarstvu OZD Izvleček iz poročila predsednika DNS Borisa Berganta o delu DNS 1986/88. Poročilo je bilo podano na Občnem zboru DNS 5.11. 1988 v Radencih. »Od odprtih vprašanj slovenskega in jugoslovanskega novinarstva velja nadalje omeniti vprašanje novinarjev v organizacijah združenega dela ter problematiko razmerja med novinarstvom in ekonomsko propagando. Obe vprašanji sta se v zadnjem obdobju zaostrili. Novinarji v organizacijah združenega dela, ki predstavljajo dobro tretjino našega članstva, upravičeno zahtevajo zaščito stanovskega društva pred samovoljnimi opredelitvami poslovodnih struktur. Tudi glasila OZD lahko opravljajo svojo funkcijo v korist kakovosti samoupravljanja zgolj upoštevajoč resnico in objektivnost. Praksa je ponekod daleč od tega, novinarji v združenem delu pa pretežno odrinjeni v položaj podcenjenega propagandista. Prav je, da kot stanovska organizacija povzdignemo svoj glas in nadaljujemo aktivnosti zoper takšno pojmovanje hinkcije novinarstva v združenem delu.« [F^inr^ifr^nnfrg] 6 SLO in DS Postopki v primeru naravnih in drugih nesreč Na delavskem svetu delovne organizacije je bila dana pobuda, da se objavi članke v glasilu PIONIR kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč, ki nas lahko doletijo na delovnem mestu ali na mestu prebivališča. Za naravne in druge nesreče štejemo nepredvidene dogodke s posledicami, ki nas lahko doletijo v vsakem možnem času. Te so: potres, požar, poplava, eksplozije, snežne ujme, prometne nesreče z nevarnimi snovmi, epidemije itd. POTRES: 1. Kaj so potresi in kako nastajajo? Zemlja je zelo nemiren planet, v njeni notranjosti pa je nakopičena velikanska energija, ki se kaže v naravnih pojavih, predvsem v premikanju celin, le-te pa povzročajo druge pojave, kot so potresi in vulkanski izbruhi. Žarišče potresa nastane v hipo-centru, iz njega pa se širi potresno valovanje na vse strani. Smer, najbližja valovom, je površina zemlje, ‘a pa se imenuje epicenter potresa. Po učinkih potresnega sunka do-1 čarno jakost ali intenziteto s poti snimi stopnjami v obliki lestvic. N. bolj znana je Mercalli — Can-coi i — Siebergona (MCS) lestvica, ki ima 12 stopenj. Stopnje potresa zaznamujemo s seizmografom, s pomočjo katerega pridemo še do naslednjih podatkov: — hipocenter ali žarišče potresa — hipocentrski čas globina hipocentra hipocentrska razdalja epicenter potresa 2. Posamezne stopnje (MCS) lestvice I. stopnja Neopazen potres; zabeležijo ga le seizmografi. II. stopnja Komaj opazen potres; čutijo ga zelo občutljive osebe, zlasti v višjih nadstropjih stanovanjskih ali poslovnih zgradb III. stopnja Šibek potres; občuti ga več ljudi, ki tedaj, ko je potres, mirujejo. IV. stopnja — Zmerni potres; v hišah ga občuti večji del prebivalstva, na prostem samo posamezniki, ljudje se prebujajo iz spanja. Vrata in pohištvo se tresejo. V. stopnja — Močnejši potres; občuti ga veliko ljudi na prostem, prosto-viseči predmeti nihajo, slike na steni in manjši predmeti se prevračajo, posamezniki bežijo iz hiše. VI. stopnja — Močan potres; čutijo ga vsi prebivalci, ki bežijo iz hiš, slike padajo s sten. tudi pohištvo se premika in prevrača. Na zgradbah se pojavijo okvare zidu. VII. stopnja — Zelo močan potres; ljudje bežijo na prosto, starejše hiše se lahko že delno rušijo, rušijo se dimniki, strešna opeka se lomi in pada na tla, na strmih pobočjih nastajajo drče, potres občutijo ljudje v vozilih in gibanju. VIII. stopnja — Rušilen potres; na objektih, ki so zgrajeni po seizmičnih načrtih nastajajo manjše poškodbe, večje na tipskih objektih, močno se rušijo slabo zgrajeni objekti. Rušijo se veliki dimniki, težje pohištvo se premika. Vidne so spremembe pri izvirih, tla razpokajo. IX. stopnja — Delno uničujoč potres; že pri posebno projektiranih objektih nastane precej škode, tipki pa se deloma porušijo. Približno 50% zidanih hiš se precej poškoduje oz. deloma poruši in so neprimerne za bivanje. Površina tal razpoka, podzemne napeljave se lomijo. X. stopnja — Uničujoč potres; pri ljudeh povzroča splošen preplah, močno je poškodovanih 75% stavb, večina se jih poruši. Stare kamnite in zidane hiše se porušijo do temeljev. Na zemlji so opazne nekajcentimetrske razpoke, želež-niški tiri se ukrivijo, rečni bregovi drsijo, gorski masivi se rušijo, nastajajo nova jezera. XI. stopnja — Katastrofalen potres; ostane le malo zgradb, rušijo se mostovi, pojavljajo se velike razpoke na površini tal, nastanejo velike drče. XII. stopnja — Hudo katastrofalen potres vzdrži le malo zgradb, tla povsem spremenijo videz, jezera se zapolnijo, nastanejo slapovi, reke spreminjajo tok, nastanejo poplave, tla postanejo valovita. 3. Potresi v Sloveniji in SFRJ Slovensko ozemlje leži na stičišču različnih geoloških in tektonskih enot, za katere so značilni močni posamezni premiki, rezultati pa so bolj ali manj močni potresni sunki. Prvi potres, za katerega imamo podatke, je bil na našem ozemlju konec 8. stoletja. Od takrat pa do danes jih je bilo zabeleženih že okoli 3300. Slovenija je po seizmološki karti razvrščena na potresna območja 9., 8., 7. in 6. stopnje po MSK. Območja 9. stopnje (MSK) so: tolminsko, idrijsko, ljubljansko in brežiško območje, ki obsega 4,26% površine Slovenije. Območje 8. stopnje po (MSK) so: kranjskogorsko, zahodno-alpsko, ilirsko-bistriško, srednjeposavsko-kozjansko območje, belokranjsko območje, ki obsega 27% slovenskega ozemlja. V zadnjem času smo imeli v Sloveniji dva potresa 1976 in 1977, ki sta povzročila veliko gmotne škode v Posočju, Breginjskem kotu in Tolminskem. Na ozemlju SFRJ pa imamo od leta 1963 v živem spominu naslednje potrese: 26. junija 1963 katastrofalni potres v Skopju, kjer je umrlo 1070 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo več kot 4000. Gmotna škoda je bila neprecenljiva. 25. in 26. oktobra 1969 rušilni potres v Banja Luki, kjer je umrlo več kot 20 ljudi, veliko je bilo poškodovanih. 15. aprila 1979 je doletel potres Črno goro, ki velja za enega izmed najmočnejših, kar jih je bilo v Evropi v tem stoletju. Umrlo je 96 ljudi, poškodovanih je bilo preko 2000. Gmotna škoda je bila velikanska. 18. maja 1980je doletel območje Kopaonika potres, katerega intenziteta je znašala v epicentru 8,5 stopinje po MCS. Po glavnem potresu jih je sledilo še nekaj tisoč manjših. Potres je pojav, iz katerega se čez obdobja s spremljanjem dosti naučimo. Po poenostavljeni statistiki lahko pričakujemo potrese 9. stopnje (tudi Ljubljana) na vsakih 183 let, potrese 8. stopnje na 80 let, potrese 7. stopnje pa že na 38 let. Močnejši potresi prizadenejo predvsem starejše zgradbe na območjih 9. in 8. stopnje. Starejše zgradbe, ki so izdelane iz neobdelanega kamna, iz nežganih sušenih opek ter na njih izvedena delna adaptacija predstavljajo zelo veliko nevarnost pred potresnimi sunki že od 5. stopnje naprej. Potresno vame zgradbe predstavljajo le sodobne statično neoporečne stavbe iz armiranega betona v najrazličnejših izvedbah, ki se odlikujejo z veliko trdnostjo, majhnimi masami in nizkim težiščem. Namen gradnje potresno varnih objektov je obvarovati družbeno imovino in dragocena življenja. Istočasno je treba omeniti tudi drugotne pojave po potresnih učinkih, ki so: požari, poplave in plazovi. 4. Kako omiliti posledice potresov? V naši družbi je bilo na tem področju narejenega veliko več, kot v drugih državah, od samega projektiranja do izgradnje objektov. Metoda gradnje, boljše projektiranje in odpornejša gradiva, zagotavljajo večjo potresno odpornost objektov. S sezmiološkimi, geofizikalnimi in geološkimi metodami so določena merila za potresno ra-jonizacijo površin. Istočasno so te metode dopolnjene s podatki o po-v tresih in njihovi intenzivnosti. Po drugi strani pa nam družba zagotavlja zaščito in reševanje ob potresu z organiziranjem splošnih in specializiranih enot civilne zaščite, ki so ustanovljene na nivoju občine, v KS in OZD. Te enote se v današnjem času formirajo, dopolnjujejo in predvsem usposabljajo. Enote civilne zaščite so se ob naravnih in drugih nesrečah že izkazale s svojo učinkovitostjo kot samostojne formacije ali pa v sodelovanju z zdravstvenimi službami, gasilskimi enotami, milico, JLA itd. Ostaja še nekaj ukrepov, ki bi jih morali vedno izvajati vsi delovni ljudje in občani, saj vemo, da potres ne bo napovedan in da nas lahko doleti v vsakem možnem času, doma ali na delovnem mestu, pozimi ali poleti itd. — Vse gradnje je potrebno graditi potresno varno v skladu z zakonodajo ter pod nadzorstvom gradbenih strokovnjakov. — Težki predmeti, ki se nahajajo v stanovanjih, naj bodo vedno na nižjih mestih. - Električne napeljave morajo biti izvedene po predpisih, da le-te ob potresu ne povzročijo požar. — Dobro je imeti v bližini hiše večjo količino vode (rezervoar, vodnjak) ker potresni sunki pretrgajo oz. onesposobijo vodovode. — Koristno je imeti vedno pri roki: baterijsko svetilko, tranzistor in osebne dokumente. Vedeti je treba, koliko ljudi je v zgradbi, kar je že dostikrat rešilo dragocena človeška življenja. Reševalno opremo moramo imeti pri roki oziroma moramo vedeti, kje se nahaja. — Vedno moramo imeti v rezervi pribor za prvo pomoč. Rezerva hrane je vedno dobrodošla, predvsem v času, ko močan potres začasno povzroči motnje v preskrbi. Enr^irr^infT^i 7 Če se bomo držali navedenih ukrepov, lahko pričakujemo potres mirnejši in bolje pripravljeni, vsak korak v tej smeri pa se nam bo bogato obrestoval. 5. Kaj storiti med potresom? Potres zaznamo, ko se prično tresti tla z bolj ali manj slišnim bobnenjem. Takrat moramo ohraniti mirne živce in hitro odločiti, kaj lahko v naslednjih trenutkih naredimo. Predvsem se moramo zavedati, da nam grozi nevarnost od padajočih predmetov, delov sten, ometa, strešnikov, zato ostanemo v poslopju, če nas tam potres preseneti, ker bi le redko pravočasno pohiteli na prosto brez posledic. Od prvega sunka do naslednjega mine navadno nekaj sekund. Tedaj imamo kratek čas za novo odločitev; ali se skriti pod nosilno pohištvo (miza, podboji vrat), ali po možnosti zapustiti prostore, če smo v bližini zunanjih vrat, če ne pa pri umiku na prostost upoštevati nevarnost stopnic, saj se dostikrat prve porušijo. Ne uporabljamo dvigal, ker obstoja nevarnost, da v tistem trenutku zmanjka električne energije in lahko ostanemo zaprti v njih. Med potresom ne prižigamo ognja, ker grozi nevarnost požara ali eksplozije. Če se v času potresa znajdemo na odprtem prostoru, pomagamo bližnjim poškodovanim (predvsem otrokom in ostarelim), če je mogoče poskrbimo tudi za domače živali ter se oddaljimo od visokih poslopij in električnih daljnovodov. Če nas potres zateče med vožnjo na cesti, takoj ustavimo na primernem kraju, stran od visokih zdradb in križišč, ne na mostu in na kraju, kjer bi ovirali promet. Prednost v prometu imajo intervencijska vozila. 6. Kaj storimo po potresu? Če smo ostali nepoškodovani in smo neovirani, priskočimo na pomoč tistim, ki potrebujejo prvo pomoč. Če smo ostali pod ruševinami, ostanimo mirni ter se skušamo prilagoditi situaciji; varčujemo s svojo energijo ter ob časovnih enakomernih presledkih TRKAMO s trdim predmetom po zidu ali vodovodnih ceveh tako, da tehnično reševalne enote s svojimi napravami lahko slišijo udarce. Po hudem potresu sledijo še kasnejši dokaj močni potresi, ki rušijo že poškodovane objekte. Ti potresi pomenijo umiijanje tal in si sledijo dalj časa, odvisno od jakosti glavnega potresa. V poškodovanih objektih pregledamo naprave, vendar jih ne smemo vklapljati, ker je možno, da so potresni sunki poškodovali napeljave, kot so: vodovod, plinovod in električna napeljava. Vsi sposobni občani, delavci se morajo sami TAKOJ javiti v orga- nizaciji, kjer imajo svoje zadolžitve: štab za civilno zaščito, enote za civilno zaščjto, člani gasilskih organizacij itd. Če občani nimajo zadolžitev, so dolžni sodelovati pri opravljanju posledic potresa. Obveščanje v tem času je izredno pomembno in poteka predvsem preko radijskih postaj ali izdaj lokalnih časopisov. Zavarovanje zasebnega in družbenega premoženja poteka z narodno zaščito, skupno s pripadniki milice. Stanje in varnost objektov ocenjujejo strokovne ekipe po enotni zvezni metodologiji, naša dolžnost pa je, da jim omogočimo njihovo delo ter jim damo vse potrebne podatke. POŽARI: Zaradi možnosti nastanka oz. nevarnosti požarov se vedno skrbi za protipožarne ukrepe, ki se po namenu delijo v dve skupini: — preventivni ukrepi, ki požare onemogočajo oz. lajšajo gašenje — gašenje požarov. PREVENTIVNI UKREPI: 1. Na protipožarne ukrepe mislimo že pri načrtovanju gradenj objektov, tako da med njimi puščamo prostor, ki onemogoča širjenje in prenos požara, omogoča pa dostop gasilskim vozilom in gašenje požara. 2. Gradnja posameznih vodnih bazenov oz. rezervoaijev vode na krajih, kjer le-te pomanjkuje v sušnih obdobjih. 3. Zagotavljanje vodnega in istočasno hidrantnega omrežja v naselju in samih zgradbah. 4. Oskrbeti visoke zgradbe z za- silnimi stopnišči. 5. Očistiti podstrešja, delovne priprave v proizvodnji, skratka ves vnetljivi material na mestih, kjer ni potreben. 6. Pripraviti in vzdrževati je treba vse gasilske pripomočke, ter jih hraniti na vidnih in dostopnih mestih. 7. Posebna ogrožena mesta in prostore opremiti z javljalniki poža- rov ter napravami za samogašenje požarov. 8. Prepoved kajenja in uporaba odprtega plamena v posebno ogroženih objektih, prostorih (lakirnice, proizvodnja lesenih izdelkov, skladišča vnetljivih tekočin, derivatov itd.) 9. Določitev količin vnetljivih surovin v obratnih prostorih. 10. Usposabljati delavce za rokovanje z gasilskimi sredstvi in pripomočki. GAŠENJE POŽAROV Samo gašenje požara je odvisno in speifično za vsak požar posebej. Za vsako možnost požara se izdela protipožarna ocena, ukrepe se preizkuša s praktičnimi vajami, kot je bila velika gasilska vaja na območju objektov TOZD MKI v septembru 1988. Manjši požar lahko pogasimo sami s priročnimi gasilskimi sredstvi, večje požare pa gasijo: gasilska društva, gasilske enote ter enote civilne zaščite. VAŽNEJŠI UKREPI ZA POSAMEZNIKA, KI SE ZNAJDE V POŽARU Vsaka snov zagori, če se segreje do vnetišča ter ima kisik. Gašenje teži k preprečitvi dostopa kisika in ohladitvi predmeta. Glavno gasilsko sredstvo je voda, zatem pesek, zemlja, pena, ogljikov dioksid itd. Med pripomočke za gašenje požarov pa štejemo: gasilske črpalke, metle, aparate, vedro, lestve, osebno opremo gasilcev itd. VAŽNEJŠI UKREPI ZA POSAMEZNIKA, KI SE ZNAJDE V POŽARU — V zaprtem prostoru, kjer seje že nabral dim, se gibljemo kleče ob zidu. — Skozi zadimljeno stopnišče se gibljemo ob zidu, ne ob ograji. — Vrata prostora, kjer je izbruhnil požar, odpiramo previdno zaradi možnosti pritiska ognja v prostor, ki ga odpiramo. Oken ne odpiramo, ker dotok svežega zraka omo- goča širitev ognja in nam otežuje delo. — Če nam ogenj prepreči umik in če ni možnosti za pomoč, se je potrebno odločiti za zapustitev prostora skozi okno, s pomočjo vrvi ali drugih pripomočkov. — V primem, da se nam vname obleka, se zavijemo v odejo oz. podoben kos blaga, se povaljamo po tleh ali odvržemo goreče dele obleke.^ — Če se nam vnamejo lasje, sežemo vanje z rokami in si jih potegnemo navzdol. Tako preprečimo ogenj in preprečimo opekline. — Če grozi nevarnost, da se bodo goreči predmeti zrušili, se umaknemo med podboje vrat ali na drugo varno mesto. PRVA POMOČ Prva pomoč zajema ukrepe in postopke, s katerimi ponesrečenemu ali poškodovanemu človeku na kraju nesreče priskočimo na pomoč. Ta ukrep povezuje tudi vse druge aktivnosti pri reševanju izpod ruševin oz. ob potresu, ob požarih, prometnih nesrečah, delovnih nesrečah, zastrupitvah itd. Namen dajanja prve pomoči je, da poškodovanec ali bolnik lahko čimprej in v najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oz. zdravljenja. V več primerih le hitra in pravilno dana prva pomoč reši življenje poškodovanemu ali nenadoma obolelemu, posebno pri poškdobah z električnim tokom, pri zadušitvah, utopitvah, zastrupitvah, pri večjih ranah s hudimi krvavitvami, pri hudih opeklinah in podobno. Pri poškodbah, ki same po sebi sicer ne ogrožajo življenja, pravilno dana prva pomoč preprečuje mnoge posledice, zmanjšuje morebitno invalidnost in skrajšuje čas zdravljenja. Za zmanjšanje posledic nesreč in za nudenje prve pomoči se v delovni organizaciji usposabljajo delavci po redni službeni poti in preko zadolžitev v civilni zaščiti. Usposabljanje poteka preko odbora Rdečega križa z 20- in 80-umimi tečaji. Kot organizirane oblike civilne zaščite so v delovni organizaciji ustanovljene splošne in specializirane enote, ki so za ukrep dajanja prve pomoči posebno usposobljene in opremljene. Namen objave prispevka je bil na splošno informirati delovne ljudi ob naravnih in drugih nesrečah, katerih si nikoli ne želimo, vendar nam mnogokrat nepričakovano pre- tijo- Postopki enot in pripadnikov civilne zaščite v takih primerih so natančno opredeljeni v posebnih načrtih, z njimi pa je in mora biti seznanjen vsak posameznik, ki nosi v njih določeno funkcijo ali pa je kako drugače zadolžen in odgovoren za izvrševanje posameznih delov načrta ali nalog. 8 G3D[j=!][N]0ra Priznanja za dolgoletno delo V soboto, 26. novembra, je bila v domu JLA v Novem mestu svečana prireditev ob podelitvi priznanj za vse, ki jim je v letu 1988 poteklo 10,20, 25 in 30 let delovne dobe, in za člane kolektiva, ki so se upokojili. Tudi letošnje slavje je združilo mnoge delavce in upokojence, sicer raztresene po gradbiščih širom Slovenije in Jugoslavije. V kratkem programu so sodelovali učenci osnovne šole MILKA—ŠOBAR NATAŠA iz Šmihela, kateri pokrovitelj je naša delovna organizacija, narodno zabavni ansambel Novi prijatelji, humorist Toni Gašperič ter orkester in baletna točka glasbene šole iz Novega mesta. Seveda pa kot vsako leto tudi naš mešani pevski zbor. Zbrane je pozdravil predsednik konference OOS Stane Če-lesnik, slavnostni nagovor pa je imel predsednik PO Slavko Guštin, diplome in nagrade pa je z njim podeljevala predsednica DS delovne organizacije Irena Gos-' tiša — Benčina. 30 let dela so praznovali TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO Dragan Janez Dragan Jože Lenarčič Viljem Luzar Jože Mihalič Franc Novak Avguštin Šime Martina Turk Anton Udovč Jože Košak Anton TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA Gomboc Janez Kujavec Andrej Šarkič Arif TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Bibič Franc Novosel Franc Radojčič Živko Tomažin Valentin TOZD MKI Cvitkovič Stevo Jarc Alojz Šlejkovec Franc Zorko Anton TOZD LESNI OBRAT Draginc Ivan Saje Franc TOZD TKI Oražem Ana DELOVNA SKUPNOST INTERNA BANKA Šuštar Majda DS DS Blatnik Alojzija 25 let dela so praznovali TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO Blažič Viktor Fabjan Rudolf Hlišč Stjepan Kraševec Jože Kumer Janez Mehmedi Redžo Raičevič Zlata Sinanovič Hasan Šašek Janez Šefman Milena Šere Avguštin Vilič Husein Vovko Anton TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA Dergič Džemal Erlah Ljudmila Hodžič Ramo Miškovič Miloš Tomič Drago Zorko Jožef TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Bevc Jože Kerin Jože Rovan Marjan Stergar Jože Škoflanc Viktor TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB Abdič Rifet Cesarec Ivan Stipolšek Vinko ffSDHIlG^Ora 9 TOZD MKI Bajd Andrej Barbič Jožef Bobnar Franc Burgar Andrej Grandovec Jernej Jamnik Jože Potočar Franc Predovič Stanka Smrekar Jože Veselič Alojzij TOZD LESNI OBRAT Hudoklin Alojz Stopar Rado Vidic Jože DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Bajc Marica Drašler Jože Jožef Alojz Kafolj Ivan Strucelj Helena TOZD TKI Kovačič Ana Svetina Alojzija Vire Anton DS DS Ban Jože Turk Antonija 20 let dela so praznovali TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO Božič Duka Colarič Jože Čelesnik Stanislav Čoralič Ferid Džananovič Avdo Judež Franc Kavzlarič Željko Kovačevič Muhamed Novak Anton TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA Dergič Vahid Džordževič Andrija Ljutič Sulejman Hamič Esad Muhič Mesud Mesič Redžep Požek Boris Redžič Jusuf Spiranec Djuro Trnjanin Kemal Veladžič Rašid Vicentič Mitrašim TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Blagojevič Peter Bučar Marija Horvat Josip Horvatin Vekoslav Molan Ivan Novak Franc Novak Ivan Pinterič Milan Postružin Vilim Turk Janez Zakošek Karel TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB Jurač Vjekoslav Nemanjič Vinko Petrovič Gostimir TOZD MKI Križman Alojz Kuhar Valentin Primc Jože Progar Franc Rekanovič Reuf Tratnik Jože TOZD LESNI OBRAT Gorenc Ivan Matko Alojz Vidic Ivan TOZD TOGREL Avšič Janez TOZD PROJEKTIVNI BIRO Malenšek Jože DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Babnik Zvonka Frantar Edvard Frantar Kristina Mazovec Ana Mazovec Majda Svetina Marko TOZD TKI Andoljšek Jakob TOZD TKI LJUBLJANA Brenčič Zmago 10 let dela so praznovali TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO Alijagič Osme Atajič Zuhdija Avdič Alija Bajrič Djulejman Banovič Živko Bečič Asim Berus Anton Bilješkovič Tvrtko Bjelan Džordže Bjelobrk Jožo Bobič Ibrahim Buljubašič Jusuf Čivčič Zdravko Čoralič Saban 10 Despić Vlado Dizdarević Rasim Dobričanin Nedjo Džebič Omer Džedovič Halid Džurič Krstan Džuričjvlilutin Erceg Čedo Grgič Marko Hasanagič Hasan Hodnik Milan Hodžič Suvad Hrastar Alojz Husakovič Ramiz Ibričič Redep Isnjatič Dragomir Imširovič Nijaz Jakupovič Sakib Jenič Jože Kantarevič Husein Keča Vid Kovačevič Svetozar Križevac Redžo Krljanovič Džuradž Kuzmijak Martin Majstorovič Miloš Marenče Jože Mašinovič Saban Miklič Tatjana Mujakič Hašim Petraš Mirko Rahmandvič Derviš Rudman Lovro Ružnič Esad Sefič Jusuf_ Selemagič Šefik Subič Miladin Šabič Ismet Šabič Jusuf Šabič Kemal Šakanovič Mustafa Talič Irfan Tatarevič Sejad Velagič Izet Vidovič Nevenko Zagorc Milan Zrnič Viktor Denič Smail TOZD GRADBENI SEKTOR LJUBLJANA Bajič Dragan Bajramovič Sulejman Baltič Hasan Baltič Rasim Baltič Salih Bečič Hamdija Čepon Karolina Durakovič Ibrahim Jelič Čedomir Kapetanovič Jusuf Kukolič Marjan Mehulič Huse Melkič Hasib Mitrovič Branko Mrkaljevič Muhamed Okič Ferid Salihaj Hasan Salihaj Izer Selimovič Šerif Vukovič Sretko Zrimšek Dušan TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Avguštin Franc Ban Marko Bečirevič Rifat Begič Muhamed Biber Vinko Čolakovič Safet Debeljak Stanislav Dučanovič Zijad Duranovič Džemal Egrlič Hamdija Gočur Gregor Gorenc Majda Grujič Mile Hadipašič Arif Halilovič Hašim Halilovič Muhamed Hasanbegovič Mahmut Hepič Kasim Hlava Franjo Hodžič Hamdija Hodžič Zikret Jakovljevič Nikica Jakupovič Adila Jovanovič Dobrivoje Jusič Mumin Kodrič Jože Kujadin Milan Lukič Ilija Mahmutovič Redžo Midžan Azema Muherina Ajiz Mujakič Fadil Mujakič Šuhra Mujič Šaban Nikolič Ljubomir Nikolič Radi voj Okič Osman Omerovič Abdurahman Omerovič Latif Pajić Derviš Pejič Ostoja Pejič Stojan Pepelar Emin Petrovič Cvijetan Pjekni Ivan Pršič Emsud Relota Ivica Selimi Salih Sivac Refik Sivac Teufik Spasojevič Mile Subašič Ramo Subič Nenad Šepetave Biljana Vasič Milenko Velagič Hajrudin Volčanšek Rajko TOZD GRADBENI SEKTOR ZAGREB Abdič Rebija Barbarič Ivo Basta Mane Bašič Senad Bečič Sulio Durič Abdulah Durič Osman Džukić Boro Dukič Jovan Habibovič Osman Habilovič Velid Hadžič Fikret Hamžič Safet Horvat Franjo Hržica Antun Hukič Jasim Hukič Kasim Ivankovič Andželko Jenkač Djuro Knežević Franjo Knežević Mile Levič Dževad Magdič Marica Markovič Mirko Omerdič Osman Pavlič Stipo Pavlič Adam Pintarič Stjepan Pušac Dušan Relotič Luka Softič Mehmed Sopina Rufolf Šalamun Marijan Šikman Dušan Tepeš Ivan Trumić Salih Tufek Ejub v Vojnikovič Šefik Vukič Janko Vukić Ranko Vukovac Nikola TOZD MKI Anžlin Franc Arabadžič Ante Avbar Karol Banič Antonija Barborič Jane Berlan Franci Boškovič Stojadin Božic Jože Burazer Jočef Drganc Anton Dular Janez Gazvoda Zlata Gričar Ivan Grmaš Rajko Hadžirič Adem Hasanbegovič Mehmed Iskra Jože Ivanuša Alojzija Jakelj Anica Kerezovič Rajko Klemenčič Boris Kranjc Janez Kuhar Stanislav Mervar Igor Mihalič Miran Mujakič Ale Mustafič Hasan Oberstar Ivan Pave Ivan Pavlin Peter Pavšelj Nada Peterlin Drago Pleško Janez Potočnik Anton Prpič Franc Pršlja Ivan Ramič Refik Rodičv Milan Salič Šefik Stojakovič Nedžo Suvajac Radivoje Šmit Jože Štangelj Jože Uhernik Darinka Vidmar Ivan Zarabec Roman Zupan Martina Zibert Franc Zupan Martin TOZD LESNI OBRAT Čečelič Franc Golob Silvo Radjenovič Janko uaotšHMira TOZD TOGREL Dragozet Dragutin Dragozet Peter Jugovič Srečko Mujagič Sijad Skrbinek Franc Povhe Jože Tomažin Jožef Vintar Jože Žarn Jože Živoder Ivan TOZD PROJEKTIVNI BIRO Božič Martin Klemenc Marjana Kuntič-Perič Aleksandra Kupec Jelka Pribanič Željko Pureber Marjan Šarič Dušan Tomazin Peter TOZD PROJEKTIVNI BIRO — LJUBLJANA Končar Dušan Vidmar Karmen Vizjak Franc Vučenovič Milan TOZD TKI Ivekovič Marija Pugelj Irena Radman Jasna Stojanovič Dragi Sketelj Jožko TOZD TKI — ZAGREB Roter Adam DELAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Berger Miroslav Blažič Anica Čampa Igor Glasnovič Veronika Jurak Marija J ursic Marija Koračin Silva Krevs Milena Mrvar Ladislav Pezdirc Vojka Progar Vida Račečič Albert Špelič Helena Štokič Zdenka DELOVNA SKUPNOST INTERNA BANKA Hlača Lidija Hribar Štefka Maletič Zoran Tratar Janislava Vertuš Ljubica TOZD ZA INŽENIRING SARAJEVO Kulo Smaila DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD Badovinac Jožefa Imamovič Ishab Klobučar Zdenka DAVIDOVI,} UŠJO IZ M ELINE SO-t SKENDER VAKUP ?OČTA 79230 D09RATIČI kb. 55 HELINA ,’>r*du*t: Zahval* n* ooziv ** vaša i n*n« avačanoat n da* 26.11. 1995 go^ia«. .Ao'tovant '•rufori i* -or volj«aop- kolaktiva oriaijo »»a vašu pozivnicu «oja J« a« poaabno obradovala kad m« ni«t« Još j»j*i zaboravili, i no «»n »tar 1 t«šio bolaataa , roji *an raco •• /■» da aara naoocrata* v»ć du”« vrlJam«. VaSa ftjeivnlc* ma Ja toliko obradovala čiuimia« da ««a odmah Jači i mladji , žao mi ja 3to aanogu Ori au atova t v i ';o J i *a'oj avačanoati, ali k*o vaš duirogodi š* ji radaik žalim vam onno »rača i uapjah* u daljaam rađa i aaoradcn aaša lijapa firma. A poaabno radaom oaoblju loja ma Još uvjai aija zaboravilo, a po**bno bih pozdravijo odbor z* aaša i vašu avačaaoat. /V>štovaai dračevi i drugarica , aamam aaaga davam »a aahva na pozivu zojaga at« ui foutili da a« Još jedaom aa tam u krugu avog kol toluktiva, aa kojim mi J« žarka Salja, ali Ja aaarataa bolaat učiaila | •voj« ta oaaoogućila moja priauatvo aa aaša avačaaoat, aato Još Jadaom molim govoraika koji bada govorijo aa avačeaoati da a moja iuoa pozdravi *T* oriaataa, kao i oaa moja drugova koji aa kao i Ja aamoćai ori•aa tov a t avačaaoati, aašoj i vašoj . Nadam aa da;ata imat razuma-vaaja prama maai i mojoj bolaeti ta praaijat iakraaa ooadravi od are« avima vama , i avima radaicima aašag kolaktiva, aa bolja i aapjašaija badaćaoat aašag kolaktiva. Tofi Jadaom aaka aam Ja aračaa praaaik, žali vaš radaik FBJO DAVIDOVIČ SA SU1 RUGOM i JOŠ JEDNOM VELIKA HVALA. N,KLINA: 9.11.1918 GOD. fej* V letu 1988 sose upokojili TOZD GS NOVO MESTO: Muc Nikola Martinjak Franc Može Alojz Zgonc Jože Progar Alojz Đorđevič Latislav Starič Franc Bakan Matija Železnik Janez Zarabec Franc Matko Martin Sinanovič Osman Fehratbegovič Esad Tavčar Martina Gole Slavko Hribar Franc Jožef Ivan Ajkič Husein Pavlin Alojz Blažič Viktor Adlešič Anton Perše Jurij Dizdarevič Rasim Hrovat Franc Bačar Franc Huskič Medid Mujič Mehmed Jušič Mujo TOZD GS LJUBLJANA: Hunski Ivan Petrovič Sreten Harbaš Meho Poslek Josip Mitrovič Stanoje Klemenčič Janez Živanič Cvijetan Beriša Sadrija TOZD TKI: Anzeljc Antonija Hren Bogdan Golob Mira Emeršič Jožica TOZD PROJEKTIVNI BIRO: Poderžaj Maijan TOZD GS KRŠKO: Žarn Anton Vidakovič Miloš Kos Franc Molan Ivan Jalšovec Slavko Hervol Miha Štrucl Anton Golobič Jože Kežman Vladimir Postružin Vilim TOZD GS ZAGREB: Bašič Ševal Karabašič Fatima Kneževič Franjo TOZD TOGREL: Bosnar Jože Jelovšek Jože Kodrič Janez TOZD MKI: Petrinčič Ivan Pakar Alojz TOZD LESNI OBRAT: Miklič Franc Miklič Zvone TOZD KERAMIKA IN ZAK. DELA: Grandljič Marija Kazakovič Zora Sinur Jože DSSS: Hosta Alojz Kafolj Ivan Malenšek Franc Malnar Albina DS DS: Blatnik Alojzija 0AA/'f«r 00 st6c IA iimoMji, <*t>izAu,r rnUt Zc-VA* /4,4, 0, rune* »ort,, iTTTei.* jTu se SA i">;f ***•«**»■o i/ 04 /> »o«, ^ehro, »U p1 ** . flko Ql/QC~ ZOmVL-jČ 10 {/C Ć &OOIA/Č C 6 St viOfAfO' / ^S. Ho KOuoD/OCt 12 AlOI/O A'fJŽO /' * 2tL'“ fltouot> „44,„TS 7 X_I so m,- r ^ b Cr k /2 fV 0 M t'7*H fC Ja JO Do<.* ” tC~ J^AUoUfC /j 12 Einr^in^nnf?^ Podeljene so plakete in priznanja delovne organizacije Izobraževanje za razvoj v gradbeni dejavnosti Plaketo s srebrnim znakom Pionirja prejmejo: Miklič Franc — TOZD GS Novo mesto Berkopec Marjan — TOZD GS Novo mesto Plut Peter — TOZD Metlika in 70I/ nplo Bučar Anton — TOZD TKI Hosta Alojz — DSSS Plaketo z bronastim znakom Pionirja prejmejo: Vovko Anton — TOZD GS Novo mesto Nakič Kasim — TOZD GS Ljubljana Mohar Zora — TOZD GS Ljubljana Simonič Alojz — TOZD MKI Gruden Ciril — TOZD MKI Dežman Vinko — TOZD MKI Žnidaršič Andrej — TOZD LO Štirn Danijel — TOZD TKI Filipčič Marjan — DSSS Mazovec Majda — DSSS Srpčič Ivan — TOZD Togrel Pismena priznanja Pionirja prejmejo: TOZD GS NOVO MESTO: Juriševič Danilo Stojičič Drago Raičevič Zlata Lovrenčič Nikola Huskič Ibro Jojič Milan Hodnik Milan Golobič Alojz TOZD GS LJUBLJANA: Požek Boris Smlatič Ferid Hrnič Besim Radej Franc Zajas Marian TOZD TOGREL: Petrovič Vladimir Kodrič Franc Salmič Maksimiljan TOZD Metlika in zak. dela: Klobučar Anton Ribarič Dragutin Brunski Josip TOZD MKI: Jarc Ljubo Jožef Martin Klemenič Drago Hrovat Janez Jeriček Ivan Zupančič Štefan Tratnik Jože Božič Jože Potočar Franc TOZD LO: Matko Alojz Judež Jože Hudoklin Slavko Dragan Alojz TOZD TKI: Rottar Adam Murn Avgust Žnidaršič Franc Tisovec Matjaž Vide Irena DS IB: Hajnič Jožica DSSS: Sofronov Vida Vesel Marija Stojanovič Mira Bračko Martina Oven Alojz Jerman Marija (prispevek k diskusiji) na posvetovanju »UNIVERZA IN GOSPODARSTVO v Postojni, dne 5. in 6. 12. 1988 Pri obravnavanju vprašanja povezanosti visokošolskih izobraževalnih organizacij s svojimi diplomanti, ki so prevzeli različne delovne in samoupravljalske funkcije v združenem delu, je treba upoštevati analogijo med skrbjo industrije nad proizvodi, ki so predani trgu, in skrbjo šole nad diplomanti, ki so predani združenemu delu. V primeru industrijskih proizvodov prevzema funkcijo »skrbništva« po predaji ustrezno organizirana servisna mreža, medtem ko gre v primeru diplomantov za potrebo po ustreznem podiplomskem revitaliziranju in inoviranju strokovnega znanja. Kadri, ki jim je količkaj do lastnega profesionalnega razvoja, so žejni aktualizacije v smislu nenehnega kontakta s spremembami v svoji stroki. Iz navedenega sledi, da »popkovina« med faktulteto in njenimi diplomanti, kadri v funkciji, po diplomi ne sme biti prekinjena, pač pa mora omenjena vez zagotoviti učinkovito napajanje perspektivnih strokovnih in razvojnih kadrov z aktualnimi spremembami v teoriji in praksi tako matične kot njenih strok. Tovrstnih povezav v gradbeništvu, vsaj kar zadeva domicilne poklice, ni čutiti v zadostni meri. Posebna anketa, ki so jo opravili lani na nivoju SZG in IGM Slovenije, je pokazala, da obstaja cela plejada razlogov, ki zavirajo in demotivirajo strokovne kadre pri vključevanju v permanentno izobraževanje ob delu in iz dela. V prvi vrsti se kot nestimulativna razlaga pojavljata neustrezno vrednotenje strokovne izobrazbe in nezavidljiv položaj gradbeništva v naši družbi. Veliko »coklo« v strokovnem razvoju kadrov pa predstavljajo med drugim tudi: — prevelik poudarek na določbe »z delom pridobljene de- lovne sposobnosti«, glede česar je težnja, da se v predstoječi sistemski zakonodaji odpravi, — visoki stroški študija ob delu, ki jih tako OZD kot tudi samoplačniki krijejo z veliko težavo, — neustrezna kadrovska politika v OZD, ki se odraža predvsem v neustreznem razporejanju delavcev na delovna mesta, •— neprilagojenost programov v VTO študentom ob delu, ki so si že pridobili določene delovne izkušnje, — neustrezna organizacija študija na naših visokih šolah, ki se sploh ne ozirajo na možnosti in želje delavcev in njihovih DO, — oddaljenost študijskih centrov od mesta zaposlovanja oziroma terensko delo, ki onemogoča vključevanje v študij itd. Razmeroma skromno kadrovsko zaledje in analogno temu tudi majhen output »rednih« izobraževalnih organizacij v gradbeništvu ne zagotavljata doseganja zastavljenih ciljev v smislu bistveno izboljšane izobrazbe strukture kadra v tej panogi leta 2000. Vpis in diplomanti domicilnih poklicev v gradbeništvu še nadalje bistveno upadajo. Upam si trditi, da leta 2000 povprečni izobrazbeni nivo kadrov v tej panogi ne bo presegel vrednosti agregatnega indeksa 2,5, kar po znani Brekičevi1 lestvici multiplikator-jev stopenj strokovne izobrazbe ustreza IV. stopnji zahtevnosti. Zvišanje omenjenega indeksa še posebej preprečuje nizka pon-derska vrednost nedokončane osnovne šole, v zvezi s katero smo v Pionirju, od koder prihajam, določili sledeče vrednosti: brez šole 0 1 — 3 razreda OŠ 0,25 4 — 7 razredov OŠ 0,69. Namreč kadra z nedokončano OŠ je v gradbeništvu zelo veliko. Bilje primer, daje od 245 kandidatov vpisanih na Ljubljansko 13 GsmiEii^ora FAGG diplomiralo le 28 študentov. Fakulteta se glede tega sklicuje na izredno nizko predznanje kandidatov, ki pridejo iz srednje šole. Osebno menim, sodeč po nekaterih ocenah in mnenjih slušateljev, da je razlog za tako slab uspeh predvsem v razmeroma nizki notranji motivaciji za študij gradbeništva in togosti ter prenatrpanosti študijskih programov. Ravno tako ni razumljiva občutna razlika v načinu izvajanja študijsko-vzgojnih programov med TP Maribor in ljubljansko FAGG, kar med drugim izhaja iz gradiva SZG in IGM Slovenije. Da bi osvetlili problematiko razvoja kadrov v slovenskem gradbeništvu, smo v GIP »Pionir« zasnovali raziskovalno nalogo »Stanje in perspektive profesionalnega in osebnostnega razvoja kadrov v GIP Pionir v primerjavi z ostalimi subjekti gradbeništva Slovenije«. V tej raziskavi bomo preučevali predvsem vzročno-po-sledične povezave med motivacijsko vrednostjo dela in profesionalnim razvojem kadrov, nadalje stopnjo skolarizacije (struktura, učinkovitost in dinamika izobraževalne podfunkcije), učinkovitost kadrovsko-izobraževalne dejavnosti in KIS na področju profesionalnega razvoja kadrov, motivacijsko vrednost PD-DP in pripravništva v gradbeništvu, stopnjo strokovne angažiranosti managerskega, razvojnega in strokovnega kadra itd. Raziskava poteka v 15 DO gradbeništva Slovenije, v soglasju s Splošnim združenjem gradbeništva in IGM Slovenije ter Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Učinkovitost podiplomskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja kadrov mora temeljiti na zadovoljivem ugotavljanju tako globalnih kot diferenciranih izobraževalnih potreb v okviru edukativne podfunkcije DO, potrebe pa se morajo implementirati v vsebine modularnega in interdisciplinarnega podiplomskega, predvsem specialističnega izobraževanja strokovnjakov. Klasičen pojem »poklic vedno bolj izginja, zamenjuje pa ga pojem fleksibilnih-polidisciplinarnih znanj. Recimo, za učinkovito izvajanje marketinške funkcije v gradbeni dejavnosti je še kako potrebna kombinacija — pravno-ekonom-sko komercialnih, gradbeno-ko-mercialnih, gradbeno-pravnih znanj, znanj informatike in podobno. Iz raziskav, ki so bile opravljene na nivoju SZG in IGM Slovenije, izhaja tudi dejstvo, da DO nudijo premalo pomoči študen- tom pri »negradbeniškem visokošolskem študiju. To je treba po mojem mnenju nujno preseči, saj nezavidljiv položaj gradbeništva v zaostreni investicijski politiki teija intenzivnejše prestrukturiranje dela in kadrov. Narava dela v gradbeni dejavnosti zahteva večjo koncentracijo dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja kadrov v zimskih mesecih, ko se odsotnost z dela najlažje pogreša. Za nenehno izboljševanje kvalitete programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja in zaradi potreb po boljšem pregledu nad pravo poplavo najraz-ličnejih tovrstnih programov s strani raznih andragoških in drugih organizacij, kaže med drugim intenzivirati tudi ustrezen informacijski sistem z vidika notranje in zunanje valorizacije izvedenih izobraževalnih oblik v delovnih organizacijah. Ta faza andragoškega ciklusa je v večini primerov v praksi zelo zanemarjena, tudi zaradi najpogosteje premalo definiranih ciljev izobraževanja in zahtev dela ter šibke ekipiranosti kadrovsko-izobraževalnih služb najtežje izvedljiva. Velik problem DO predstavlja priznavanje tako imenovane fiktivne izobrazbe (delavec napreduje na zahtevnejša dela in naloge brez kakršnegakoli izobraževanja). To zelo škodljivo anomalijo z vidika motivacije za profesionalni razvoj kadrov in optimizacije kadrovskih struktur kaže »legalizirati« z zgraditvijo takega andragoškega mehanizma, ki bo usposobljen za verificirano izvajanje izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter preverjanja tudi neformalno pridobljenega znanja in sposobnosti. Kar zadeva prenos pristojnosti PIS na splošna združenja in poslovne skupnosti, pa sem mnenja, da je vprašljiva ekipiranost teh asociacij, čeprav bo to morda še bolj ustrezno mesto usklajevanja tovrstnih interesov uporabnikov in izvajalcev. Z združenimi strokovnimi potencijali iz PIS in SZ oziroma PS bo verjetno možno zagotoviti ustrezno usposobljenost, čeprav so po mnenju nekaterih strokovnjakov te organizacije strokovno nekompetentne za verificirano pripravo raznih programov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. 1 Dr. Jovo Brekič: Kadrovska teorija i praksa, Informator, Zagreb, 1983 (—~ VSEM DELAVKAM IN DELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM, OŽJI IN ŠIRŠI DOMOVINI TER OBČANOM NOVEGA MESTA ŽELIMO SREČNO 1989! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo časopisa »PIONIR« V_________________________J SISTEM — Ali kdaj srečaš svoje upnike? — Nikoli. Jaz se vozim z avtom, oni pa hodijo 14 ran^ir^inra Poletje 1988 v Stinici Navkljub mrzlim dnevom se spomnimo na poletje, na vroče sonce in hladno pivo, na sproščene dopustniške trenutke. Vsi vemo, da naša DO gradi v Stinicah, 40 km od Senja, južneje ob obali oziroma na mestu, kjer sta si otoka Rab in Pag najbližje. Tu se je ta mesec začela gradnja tretje faze turističnega naselja. Leta 1987 je bilo zgrajenih 280 stanovanjskih enot, leta 1988 144, za naslednje leto pa predvidevamo 122 stanovanjskih enot. Enote so garsonjere s površino 25 m2 ali večje z mansardo in s skupno površino 35 m2. Že letošnje poletje, drugo leto odkar je GIP Pionir »zakoličil« prvo hišico, je Stinica zaživela kot pravi turistični center. Za goste, ki so letovali v Stinicah, je bilo dobro poskrbljeno. Samopostrežna trgovina je omogočala nakup raznih živil za prehrano. V snack baru Pionir seje dobilo poleg pijače tudi razne jedi od jutra do polnoči. Poskrbljeno je bilo za slovenske časopise in revije, gosti. predvsem gostje pa so lahko nakupovale v novo odprtem butiku. Žal se ni dalo usposobiti piz-zerije, ki bo drugo leto pomemben lokal. Pri Pionirju vemo, daje treba poskrbeti tudi za zabavo in razvedrilo gostov. Vsak večer se je dalo ob prijetni glasbi zaplesati na terasi glavne piacete v Stinicah. Vsako drugo soboto pa smo gostili znane ansamble, kulturno društvo iz Senja, imeli zabavne igre in tudi izbiranje mišic ni manjka- lo. Povejmo še, da smo razširili plažo z ureditvijo platojev za sončenje. Otroci so lahko čofotali in se učili plavati v bazenu ali pa so se igrali na otroškem igrišču. Za rekreativne in športne aktivnosti je poskrbel tako imenovani Pionir sport, kjer so si gostje lahko sposodili plovila za veslanje in t krepitev rok. Za krepitev nožnih mišic pa je prišlo v poštev vodno kolo. V ponudbi izposojevalnice so bile še jadralne deske in motorni čoln za pet oseb. Za vse pristaše belega športa sta v Stinicah narejena dva igrišča za tenis. Tudi zelene mize za namizni tenis so bile zelo pomembne za mlade in malo manj mlade. Pionir sport je organiziral nekaj regat na jadralni deski, ki so bile zanimive za tekmovalce in gledalce, skratka, gostje, ki so letovali v Stinicah, so našli nekaj zase in bili zadovoljni. Kot rečeno v uvodu, Pionir že gradi naslednjo fazo. Taje v arhitekturnem pogledu še bolj zanimiva. Vsi, ki tako ali drugače skrbimo za dobro počutje stanovalcev in gostov v Stinicah, pa se bomo še bolj potrudili. Nasvidenje v Stinicah! SLAVKO MESOJEDEC 15 [^nr^ir^inrr^ Dolenjci se odločijo: Kupili bomo mamograf! Na pobudo Zdravstvenega centra Dolenjske in nekaterih posameznikov, članov medobčinskega sklada za drage medicinske aparate pri OO RK Novo mesto, že maja meseca ustanovijo poseben odbor zanesenjakov, ki želijo z enkratno akcijo zbrati kar največ denarja za to, najsodobnejšo napravo za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Odločili so se, da napravijo doslej največjo dobrodelno prireditev pod skupnim naslovom DARUJMO ZASE. Akcija seje pričela v petek, 16. septembra, z javnim darovanjem na regionalni radijski postaji STUDIO D. Kar se je to popoldne, zvečer in ponoči dogajalo na radiu, gotovo nima primera med slovenskimi radijskimi postajami. Enajst ur so trije telefoni zvonili nepretrgoma. V uredništvu so prestregli le okoli 1500 klicev darovalcev. Naslednji dan smo se pogovarjali z vodjem avtomatske telefonske centrale v Novem mestu in povedal nam je, da je bilo kar 110.000 neuspešnih pozivov. Resnično, mnogi, ki so želeli darovati, telefonskih številk Studia D tudi po petih urah neprestanega vrtenja številčnice niso uspeli priklicati. Med darovalci je bilo veliko delavcev, ki so bili ta popoldan in noč na svojem delovnem mestu. Mnogi med njimi so denar, zbran med delavci, kar osebno prinesli v prostore radia. Vsota, ki smo jo zbrali na prvem darovanju prek radijskih valov, je presegla 60 milionov din in sojo darovalci prek položnic skorajda v celoti že poravnali. Osrednji del akcije DARUJMO ZASE je bil dan kasneje, 17. septembra, na novomeškem Glavnem trgu, kjer je potekala akcija pod geslom »Nastopamo, da pomagamo«. V dvanajstih urah strnjenega programa je nastopilo trideset prijavljenih ansamblov in glasbenih skupin, nekaj plesnih in drugih skupin ter vrsta tako ali drugače zanimivih posameznikov z Dolenjske, iz Bele krajine in Posavja. Prireditev je bila zagotovo doslej največji in najbogatejši zabavni maraton na Dolenjskem. Kljub deževnem vremenu je privabila na trg več kot 10-tisoč obiskovalcev. Nekateri so vztrajali tudi čez polnoč, saj je bila v nočnih urah na programu tudi vabljiva modna revija, ki so jo z Beti, Novoteksom, in Labodom pripravili dolenjski manekeni, v Programu pa niso manjkali člani Popularne Modre kronike Studia D. Za prireditev smo pripravili srečolov, razdelili 15.000 priponk, ki so veljale tudi kot vstopnica za prireditev, pokroviteljem pa smo »prodali« posamezne sklope 12-urnega programa. Tako je bila zbrana polovica potrebnega denarja za nakup mamografa! Natanko po mesecu dni, odkar je akcija stekla, smo se na Studio D odločili, da pripravimo pogovor o tem, kako bi zbrali preostali denar. Bil je petek, kot pri prvem darovanju, in ob 1. uri je stekla oddaja. Ze takoj v začetku se je oglasil eden od poslušalcev in predlagal, da bi ponovno pripravili darovanje po valovih Studia D. Od takrat naprej, pa do 24. ure na telefonskih številkah radia ni bilo več premora. Ekipo Studia D so poslušalci našli tako rekoč nepripravljeno. Potrebno se je bilo kar najhitreje organizirati, saj so program za ta popoldan darovalci vzeli v svoje roke. Sprejetih je bilo 1440 klicev in novi darovalci (klicali in darovali so tudi izven našega območja) so za mamograf prispevali še 45 milijonov din. V ponedeljek zjutraj so bile položnice že pri darovalcih. Vsak je to pot prejel še eno prazno položnico z željo, da tudi on postane aktivist akcije in najde med sorodniki in znanci novega darovalca. Verjemite ali ne, teh položnic se je do danes vrnilo kar precej, s skupnim zneskom preko 10 milijonov din. Se eno armado darovalcev ne smemo prezreti. To so tisti, ki so sami začutili, da morajo pomagati in so kar osebno ali po položnici poslali denar v sklad za mamograf. Takšnih darovalcev je bilo do danes skoraj 300 in so skupaj prispevali kar 64 milijonov din. Na koncu pa velja malo pokarati delovne organizacije dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, ki so se med darovalci najslabše izkazale, čeprav so za pokroviteljstvo prispevale 17 milijonov din, podarile pa so tudi dobitke za srečolov. To pa ne velja za obrtnike, ki so svojo radodarnost prišteli v svoje stroške. Akcija je potekala brez velikih stroškov. Razen tiskanja priponk, ozvočenja prireditve in še nekaterih manjših izdatkov za akcijo, večjih stroškov ni bilo. Mnoge de- lovne organizacije in posamezniki so se izkazali z brezplačnimi storitvami. Med njimi velja še posebej pohvaliti Dolenjski list in TOZD Grafika, Tiskarno Novo mesto, Studio D, PTT podjetje Novo mesto in še nekatere druge. Zbrani denar smo do predaje vezali v Labodovi interni banki in jih tako »oplemenitili« za 24 milijonov din (Naj živi inflacija). Do danes je prek 20.000 darovalcev zbralo 280 milijonov din. Ob tej zagnanosti dolenjskega človeka lahko upamo, da bo v najkrajšem času zbrana tudi manjkajoča vsota 20 milijonov din. Mamograf je v torek, 8. novembra, že pričel s prvimi pregledi. Poslej bo nova ambulanta za bolezni dojk tudi v novomeškem Zdravstvenem domu in bo odprta vsak torek med 14. in 18. uro ter vsak četrtek od 7. do 13. ure. V imenu odbora: Janez Pavlin Četrto mesto na DŠI — 88 9.12. 1988 so v športni dvorani Marof v Novem mestu svečano podelili nagrade ekipam in posameznikom, ki so bili najboljši na delavskih športnih igrah DŠI-88. Pionirjevi športniki so kljub skromni udeležbi zasedli solidno četrto mesto. REZULTATI: A) Vseekipno točkovanje 1. KRKA Novo mesto moški 602 točk, ženske 339, skupaj 941 točk 2. ISKRA Novo mesto moški 487 točk, ženske 283, skupaj 770 točk 3. IMV Novo mesto moški 484 točk, ženske 162, skupaj 646 točk 4. PIONIR Novo mesto moški 327 točk, ženske 172, skupaj 499 točk 5. ISKRA Šentjernej moški 412 točk, ženske 45, skupaj 457 točk B) Uvrstitve po panogah moški — Smučarski tek 1. Krka Novo mesto 2. Iskra Novo mesto 3. Iskra Šentjernej 6. Pionir Novo mesto — Veleslalom 1. Krka Novo mesto 2. IMV Novo mesto 3. Iskra Novo mesto 22. Pionir Novo mesto — Plavanje 1. Krka Novo mesto 2. IMV Novo mesto 3. Iskra Žužemberk 4. Pionir Novo mesto — Namizni tenis L Krka Novo mesto 2. Novoteks Novo mesto 3. Obrtno združenje 6. Pionir Novo mesto — Odbojka L Novoles Straža 2. SOB Novo mesto 3. IMV Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Vlečenje vrvi 1. Poklicna gasilska enota 2. Krka Novo mesto 3. Iskra Šentjernej 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Pikado 1. IMV Novo mesto 2. Iskra Novo mesto 3. Krka Novo mesto 13. Pionir Novo mesto — Kegljanje 1. Pionir Novo mesto 2. Društvo upokojencev 3. Iskra Novo mesto — Streljanje 1. IMV Novo mesto 2. Krka Novo mesto 3. Iskra Novo mesto 4. Pionir Novo mesto — Šah L IMV Novo mesto 2. Krka Novo mesto 3. Poklicna gasilska enota 7. Pionir Novo mesto — Atletika 1. Iskra Šentjernej 2. UNZ Novo mesto (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje) 3. Iskra Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Košarka 1. IMV Novo mesto 2. Novoles Novo mesto 3. Cestno podjetje 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Mali nogomet 1. Pionir Novo mesto 2. JLA Novo mesto 3. Krka Novo mesto C) Uvrstitve po panogah za ženske — Smučarski tek 1. Krka Novo mesto 2. Društvo upokojencev 3. Iskra Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja -— Veleslalom 1. Krka Novo mesto 2. Iskra Novo mesto 3. Zdravstveni dom 11. Pionir Novo mesto, nastopila je samo ena tekmovalka — Namizni tenis 1. Krka Novo mesto 2. Iskra Novo mesto 3. IMV Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Streljanje 1. Pionir Novo mesto 2. Krka Novo mesto 3. PTT Novo mesto — Kegljanje 1. Iskra Novo mesto 2. Društvo upokojencev 3. Krka Novo mesto 6. Pionir Novo mesto — Pikado 1. Iskra Novo mesto 2. Komunala Novo mesto 3. Krka Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja — Odbojka 1. Krka Novo mesto 2. Pionir Novo mesto 3. SDK Novo mesto — Atletika 1. Iskra Novo mesto 2. Iskra Šentjernej 3. Krka Novo mesto 0. Pionir Novo mesto se ni udeležil tekmovanja D) Posamezno — samo streljanje CLANICE krogov 1. Smiljana Kos Pionir Novo mesto......346 2. Martina Košak Krka Novo mesto.........333 3. Štefka Aš Krka Novo mesto.........333 ČLANI 1. Jože Ribič, Pionir Novo mesto.......360 2. Slobodan Mamojlovič, Novoles.................356 3. Ancelj Anton, IMV Novo mesto..........352 A. B. C. NOVI SODNIŠKI KADRI V SD »PIONIR« Strelski delavci strelske družine PIONIR že dolga leta predstavljajo steber v občinski strelski zvezi Novo mesto na tekmovalnem in strokovnem področju, saj jih je večina vključenih v vse aktivnosti kot sodniki, instruktuiji in tekmovalci. V tem letu so se izpopolnjevali za delo sodnika, in ob tem polagali strokovno zelo zahtevne sodniške izpite za občinske, republiške in zvezne sodnike. SD PIONIR ima z letošnjim letom tako: dva zvezna sodnika: Jožeta Ribiča in Mirana Zupančiča, republiškega sodnika: Staneta Ce-lesnika in dva občinska sodnika: Smiljana Kosa in Antona Klob-čavra. Pridobitev novih sodniških kadrov pomeni veliko, ne samo za SD PIONIR, temveč tudi za občinsko strelsko zvezo, ki lahko sedaj organizira tudi najzahtevnejša tekmovanja in prvenstva (od republiških do zveznih). žira kronika V času od 16. 8. 1988 do 15. 12. 1988 je v tozdih Keramika, LO, TKI, PB, DS DS, DS IB in DSŠS prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: KOT PRIPRAVNIKI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE: TOZD TKI: Renata Rozman — ekonomski tehnik Boris Rodič — dipl. gradb. inženir Bogdan Kralj — gradb. tehnik TOZD LO: Stefan Železnik — lesar šir. profila TOZD Keramika: Vinko Letica — polagalec keramike DS DS: Jožica Pirc — kuharica DS IB: Monika Knez — ekonomski tehnik DSSS: Marjeta Turk — ekonomski tehnik Sanja Sofronov — ekonomski tehnik Mojca Janko — ekonomski tehnik Saša Krašovec — ekonomist Marjeta Dragman — višji knjižničar DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD TKI: Anton Medle — ekonomski tehnik — iz MKI Stanislav Galič — gradb. tehnik TOZD PB: Jože Kocjan — dipl. gr. ing. — iz GS Novo mesto Jure Rihar — dipl. gr. ing. — iz DSSS TOZD Keramika: Hugo Čolnar — gradb. tehnik — iz TOZD PB DS DS: Vaša Radonič — čistilka DSSS: Slavko Mesojedec — gradb. inženir — iz TOZD PB Gordana Bjeloševič — čistilka Mara Kovačevič — čistilka IZ JLA SE JE VRNIL: TOZD LO: Zoran Abazovič — lesni tehnik DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: M r* A REKREACIJA ? 9 ,r' • \ $ y OBVEŠČAMO VAS, DA JE REZERVIRANA TELOVADNICA V GIMNAZIJI, IN SICER OB TORKIH OD-19.00-21.00 (košarka) IN OB ČETRTKIH od 20.00 — 21.00. VABLJENI MOŠKI IN ŽENSKE! TOZD TKI: Marina Vide — ekonomist Milija Jovanovič — dipl. ekonomist TOZD PB: Slavko Mesojedec, gr. inženir — v DSSS TOZD LO: Darko Pandur — dipl .lesarstva DS DS: Ljubica Letica — delavka TOZD Keramika: Franjo Kolar — keramik Ivo Andrič — keramik Husein Bečirevič — keramik DSSS: Jure Rihar — dipl. gr. ing. — v TOZD PB Tatjana Kompan-Jankovič — ekonomist Mojca Velikanje — ekonomski tehnik v Tatjana Gazvoda — ekonomist Branka Vidic — tehnični risar DSSS: Diana Dronjak — profesor glasbe Zora Krašovec — čistilka Polona Žigante — ekonomski tehnik V JLA STA ODŠLA: TOZD LO: Franc Smrke — lesar šir. profila Marko Smrke — lesar UPOKOJILA STA SE: DSSS: Franc Malenšek — inštruktor učencev Albina Malnar — čistilka Anica Bučinel Pionir je glasilo kolektiva GIP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nekladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnica: Štefka ŠEGA (Gradbena operativa Novo mesto). Člani uredniškega odbora: Boris POŽEK, (Gradbena operativa Ljubljana), Rudolf SOPINA (Gradbena operativa Zagreb), Ivan REPEC (Gradbena operativa Krško), Cvetka ŽABKAR (To-grel), Mladen GORŠE (Gradbena operativa Metlika), Tomaž BRAČKO (Keramika in zaključna dela), Darko PANDUR (Lesni obrat), Slavko BAŠELJ (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Marija BAČAR (Projektivni biro), Cvetka CIRNSKI (Interna banka), Anton MIHELIČ (Skupne službe). Miha MAJERLE (DS Družbeni standard). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC No-- vo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.