raziskovalna dejavnost 173 The effects of visual training on reaction time in athletes – systematic literature review Abstract Athletes must be able to respond quickly to the visual stimulus. To improve motor respond to the visual stimulus, various methods including visual training can be used. The aim of this literature review was to analyze studies in which devices for visual reaction time assessment and training were used. A search was conducted using the databases PubMed, Cochrane Library, CINAHL and ScienceDirect. Five studies with control group were included in the review. Altogether four different devices and seven different reaction time measurement protocols have been used. Different types of visual training were performed, in majority in addition to the sport training. In four studies, statistically significant improvement in reaction time was reported after six weeks of visual training. Studies indicated a positive effect of visual training on the reaction time. Whether the skills of visual and motor systems acquired by training influence sport results and decrease injuries needs to be established in future. Keywords: reaction time, visual stimulus, visual stimulus devices, visual training, dynamic sports Izvleček Športniki morajo biti sposobni hitrega odziva na vidni dra- žljaj. Za izboljšanje motoričnega odziva na vidne dražljaje se uporabljajo različne metode, med katerimi zadnje čase izstopa vadba z vidnimi dražljaji. Namen pregleda literature je bil analizirati raziskave, v katerih so uporabili naprave za ocenjevanje reakcijskih časov na vidni dražljaj, in primerjati protokole vadbe z vidnimi dražljaji. Pregledane so bile po- datkovne zbirke PubMed, Cochrane Library, CINAHL in Sci- enceDirect. V pregled smo vključili pet raziskav s kontrolno skupino. Skupno so v vseh raziskavah uporabili štiri različ- ne naprave in sedem ocenjevalnih protokolov za merjenje reakcijskega časa. Izvajali so različne vrste vadb z vidnimi dražljaji, v večini raziskav poleg rednega športnega trenin- ga. V štirih raziskavah se je po šesttedenski vadbi z vidnimi dražljaji statistično značilno izboljšal reakcijski čas. Raziska- ve kažejo pozitiven učinek vadbe z vidnimi dražljaji na iz- boljšanje reakcijskega časa. V prihodnje je treba preučiti, ali se z vadbo pridobljene spretnosti vidnega in motoričnega sistema tudi dejansko izražajo v boljšem športnem rezultatu in manj poškodbah. Ključne besede: reakcijski čas, svetlobni dražljaj, naprave z vidnim dražljajem, vadba z vidnimi dražljaji, dinamični športi Monika Zoroja 1, 2 , Polona Palma 1 , Urška Puh 1 Vpliv vadbe z vidnimi dražljaji na reakcijski čas pri športnikih – sistematični pregled literature 1 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, Ljubljana 2 Zdravstveni dom Ljubljana – Bežigrad, Kržičeva ulica 10, Ljubljana www.fitlighttraining.com 174 „ Uvod Naši možgani namenijo obdelavi vidnih informacij večjo težo kot obdelavi drugih senzoričnih prilivov (Khanal, 2015). Vidni priliv obsega kar 85 do 90 % informacij, ki jih športnik prejme med tekmo (Khanal, 2015). Stavek »oko vodi gibanje telesa«, ki ga je izrekel nogometni trener Blanton Collier, dobro opiše pomen vida (Erickson, 2018). V športih z žogo in loparjem je po- treben hiter odziv brez zavestne kognitivne obdelave (Hülsdünker et al., 2018). Ta pro- ces je zgrajen kompleksno in zahteva do- bre vidno-motorične spretnosti, med kate- re uvrščamo tudi koordinacijo oko – roka ali oko – noga in reakcijski čas na vidni dražljaj (Khanal, 2015). Reakcijski čas je definiran kot čas, ki prete- če od začetnega stika z nekim dražljajem do začetnega odziva organizma (Merri- am-Webster, 2019), oziroma obdobje od začetka dražljaja do začetka motoričnega odgovora (Schwarb in Memmert, 2012). Enostavni reakcijski čas je definiran kot čas, potreben za odziv kot odgovor na en pričakovani dražljaj, ki je lahko vidni ali slu- šni. Izbirni reakcijski čas predstavlja odzivni čas, potreben pri več zaporednih dražlja- jih (Wilkerson et al., 2016). Reakcijski čas je smiselno razdeliti na dve komponenti: 1. premotorični čas je centralna komponen- ta, ki poteka od pojava dražljaja do začetka mišičnega odziva (obdelava informacij in pretvorba v signal za mišično kontrakcijo); 2. motorični čas je periferna komponenta (od mišične aktivacije do izvedbe dejan- skega giba) (Fischman, 1984). Dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas, so ekstrinzič- ni (vezani na vrsto dražljaja) in intrinzični: splošna telesna pripravljenost, utrudljivost, motivacija, telesni del za odgovor in dolži- na senzoričnih vlaken, tip aksonov, število sinaps, predhodno ogrevanje, starost, spol, jemanje škodljivih substanc (Guyton in Hall, 2011). Reakcijski časi na vidni dražljaj z roko so krajši kot s stopalom (Montes-Mico et al., 2000). Športniki, ki se ukvarjajo z dinamičnimi senzorično in motorično zahtevnimi športi, imajo krajši reakcijski čas in hitrejše prevaja- nje dražljaja po vidnih vlaknih v primerjavi z nešportniki (Zwierko et al., 2010). Sharma in sodelavci (2015) so pri športnikih izmerili za 11 ms krajši reakcijski čas na vidni dra- žljaj kot pri nešportnikih, kar kaže na to, da ukvarjanje s športom vpliva na reakcijski čas. Podobne rezultate v primerjalni razi- skavi med igralci namiznega tenisa in neš- portniki so dobili tudi Bhabhor in sodelavci (2013). Hülsdünker in sodelavci (2016) so pri igralcih badmintona potrdili hitrejše vidno- -motorične transformacije dražljaja. Balkó in sodelavci (2017) so ugotovili, da lahko s športno specifično vadbo, ki se močno približa realnim situacijam, pozitivno vpli- vamo na enostavni reakcijski čas in izbirni reakcijski čas sabljačev. Za izboljšanje delovanja vidnega sistema in sposobnosti motoričnega odziva na vi- dne dražljaje se predvsem med vrhunskimi športniki uporablja t. i. vadba z vidnimi dra- žljaji, ki mora biti usmerjena v spretnosti, značilne za posamezen šport (Appelbaum in Erickson, 2018; Erickson, 2018). Pri vadbi z vidnimi dražljaji izvajamo zahtevnejše vaje vidnega zaznavanja in vidno-motorične naloge z namenom izboljšanja vida, hitrej- šega motoričnega odzivanja na senzorične dražljaje, hitrejšega in natančnejšega giba- nja ter posledično izboljšanja športnih re- zultatov in potencialno zmanjšanja možno- sti poškodb (Erickson, 2007). Izvaja se lahko vadba reakcije oko – roka z uporabo dvodi- menzionalnega zaslona ali večjega števila brezžično povezanih individualnih svetlob- nih točk ter tudi vadba reakcije oko – noga za športe, ki temeljijo na tovrstnih reakcijah (Erickson, 2018). Za izvajanje vadbe z vidni- mi dražljaji se lahko uporabljajo naprave, sestavljene iz zaslona in različnega števila prižigajočih se točk oz. luči, ki predstavlja- jo vidne dražljaje (Appelbaum in Erickson, 2018). Navadno so to računalniško podprti sistemi, s katerimi se lahko izvede meri- tve reakcijskih časov ali pa izvaja vadbene programe (Erickson, 2018). Poleg tega se v vadbo z vidnimi dražljaji vključujejo različ- ne vaje, ki jih lahko izvajamo na napravah z vidnimi dražljaji ali s pripomočki za izbolj- šanje statične in dinamične ostrine vida, globinskega zaznavanja, očesnih gibov, perifernega vida in očesne akomodacije. Za še večji napredek se pri vadbi pogosto uporabljajo stroboskopska očala (Schwab in Memmert, 2012; Appelbaum et al., 2016). Namen tega pregleda literature je bil pre- poznati vrste reakcijskih časov, ki jih meri- mo z uporabo naprav z vidnimi dražljaji, in ugotoviti, kakšen vpliv ima vadba z vidnimi dražljaji na reakcijske čase športnikov. „ Metode Pregledali smo literaturo v angleškem in italijanskem jeziku v podatkovnih zbirkah PubMed, Cochrane Library, CINAHL in Sci- enceDirect. Uporabljene ključne besede samostojno ali v kombinaciji so bile: reac- tion time, response time, visual stimulus, light stimulus, visual reaction time, mea- surement, training, exercise, visual training, visual therapy, athletes, sport, tempo di re- azione in stimolo visivo. Pregledane so bile raziskave do maja 2019. Vključili smo razi- skave s kontrolno skupino, z opisanim pro- gramom vadbe za izboljšanje reakcijskih časov in meritvami reakcijskih časov pred vadbo z vidnimi dražljaji in po njej pri špor- Tabela 1 Značilnosti preiskovancev v pregledanih raziskavah Raziskava Šport Število preisko- vancev Spol preiskovan- cev Starost (leta) Appelbaum et al., 2016 Softball N: 25 R: 15 K: 10 Ženski 19–22 19,96 ± 1,46 Balasaheb et al., 2008 Kriket N: 30 R: 10 K: 10 P: 10 Moški 16–25 Paul et al., 2011 Namizni tenis N: 45 R: 15 K: 15 P: 15 Moški in ženski 18–28 Schwab in Mem- mert, 2012 Hokej na travi N: 34 R: 22 K: 12 Moški 12–16 R: 14,3 K: 13,9 Vurmaz in Bingul, 2018 Nogomet N: 20 R: 10 K: 10 Moški R: 18,50 ± 0,52 K: 18,6 ± 0,51 Opomba. N – število vseh preiskovancev, R – raziskovalna skupina, P – placebo skupina, K – kontrolna skupina. raziskovalna dejavnost 175 tnikih, starih do 30 let. Izključili smo razi- skave, starejše od leta 2000, ter raziskave, v katerih so za ocenjevanje reakcijskih časov uporabljali druge računalniške programe. „ Rezultati Vključitvenim merilom je od skupno 329 najdenih zadetkov ustrezalo pet raziskav, objavljenih med letoma 2008 in 2018. V raziskavah ocenjujejo reakcijske čase špor- tnikov z napravami z vidnimi dražljaji. Po- stopek iskanja je predstavljen na Sliki 1 z diagramom poteka PRISMA (Moher et al., 2009). V štirih vključenih raziskavah (Appelbaum et al., 2016; Balasaheb et al., 2008; Paul et al., 2011; Schwab in Memmert, 2012) so ugota- vljali učinkovitost vadbe z vidnimi dražljaji z merjenjem reakcijskega časa z zgornjim udom in v eni raziskavi (Vurmaz in Bingul, 2018) s spodnjim udom. Vse raziskave so vključevale raziskovalno in kontrolno sku- pino, v dveh raziskavah so vključili še pla- cebo skupino (Balasaheb et al., 2008; Paul et al., 201 1). Preiskovanci v pregledanih razi- skavah so bili igralci softballa, kriketa, nami- znega tenisa, hokeja na travi in nogometa. Preiskovanci niso imeli težav z vidom, razen dveh preiskovancev v raziskavi Schwab in Memmert (2012), ki sta nosila očala za ko- rekcijo ametropije. Podrobnejše značilnosti preiskovancev so predstavljene v Tabeli 1. V raziskovalnih skupinah so izvajali različne vrste vadb z vidnimi dražljaji, namenjene iz- boljšanju reakcijskih časov. V raziskavi Sch- wab in Memmert (2012) so se odločili samo za vadbo z vidnimi dražljaji, medtem ko so v vseh preostalih raziskavah vadbo z vidnimi dražljaji izvajali poleg rednega športnega treninga. Vadbeni programi za izboljšanje reakcijskih časov so trajali od 6 (Balasaheb et al., 2008) do 11 tednov (Appelbaum et al., 2016). Vsi vadbeni programi so se izvajali dvakrat ali trikrat na teden v različnih ča- sovnih obsegih, in sicer od 5 (Appelbaum et al., 2016) do 45 minut (Paul et al., 2011; Schwab in Memmert, 2012) na dan. V raz- iskavi Appelbaum in sodelavci (2016) je vadba z vidnimi dražljaji vključevala osem vaj. Tri vaje (koordinacija oko – roka, pojdi/ počakaj, globinska zaznava) so se izvajale neposredno z napravo Nike sensory station (Nike inc., Beaverton, ZDA), medtem ko so pri vseh drugih vajah uporabljali dodatne pripomočke. Vadba z vidnimi dražljaji v raziskavi Schwab in Memmert (2012) je bila sestavljena iz petih vadbenih postaj, zasno- vanih po programu DynamicEye® Sport- sVision training, kjer uporabljajo različne pripomočke. Balasaheb in sodelavci (2008) so v vadbo z vidnimi dražljaji vključili vaje z nihajočo žogo (Marsden ball), vadbo re- akcijskih spretnosti, vaje za izboljšanje glo- binske zaznave, vaje s palico za žongliranje in vaje s svetlobnimi krogi. Paul in sodelavci (2011) so vadbo z vidnimi dražljaji izvajali z uporabo različnih pripomočkov in naprav. Za izboljšanje vidnih zaznav so uporabi- li vaje z nihajočo žogo (Marsden ball), za vadbo globinskega zaznavanja so upora- bili elektronsko napravo Howard-Dolman (DP-129, Medicaid system, Indija), izbolj- šanje reakcijskega in motoričnega časa so vadili na napravi Reaction timer (MOΨART, Lafayette, ZDA), za izboljšanje koordinacije oko – roka pa so uporabili Vienna testing system (Schuhfried, Avstrija). Vadbo z vidni- mi dražljaji so v raziskavi Vurmaz in Bingul (2018) izvajali z napravo Light-trainer (Light trainer visuo-motor devices company, Tur- čija), v katero so vključili vaje okretnosti in hitrosti ter reakcijske vaje. Značilnosti in tra- janje vadbenih programov so podrobneje predstavljeni v Tabeli 2. V pregledanih raziskavah so enostavni re- akcijski čas ali izbirni reakcijski čas ocenje- vali s štirimi napravami z vidnimi dražljaji. Pri ocenjevanju enostavnega reakcijskega Zadetki, najdeni s pregledom podatkovnih baz: - PubMed (n = 86) - Cochrane Library (n = 192) - CINAHL (n = 28) - ScienceDirect (n = 23) Zadetki po odstranjenih duplikatih (n = 297) Grobo pregledani zadetki (letnica objave, naslov in izvleček) (n = 297) Izključeni zadetki (n = 262) Članki, ki vključujejo naprave z vidnim dražljajem (n = 20) Članki, ki ustrezajo merilom (n = 11) Pregledani članki (n = 11) Vključeni članki v analizo (n = 5) Izključeni članki, ker ni vadbe reakcijskih časov (n = 9) Izključeni članki zaradi pomanjkljivih podatkov (značilnosti preiskovancev, vadbenega programa in protokola ocenjevanja) (n = 6) Članki, objavljeni v polnem besedilu (n = 35) Izključeni članki, ker ne vključujejo naprav z vidnim dražljajem (n = 15) Najdene raziskave Površinski pregled Dostopnost Vklju čenost Slika 1. Diagram poteka PRISMA (Moher et al., 2009) 176 časa ali izbirnega reakcijskega časa z napra- vo MOΨART (Lafayette Instrument, ZDA) so ocenjevali še motorični čas, saj naprava omogoča ocenjevanje v istem programu. Ocenjevanje reakcijskega časa z napravo MOΨART je potekalo sede. Gre za enostav- no zasnovano ploščo s svetlobnimi gumbi, ki so jo postavili na mizo pred preiskovan- ca. Enostavni reakcijski čas so v raziskavi Balasaheb in sodelavci (2008) ocenjevali z dvigom prsta ali pritiskom na začetni gumb ob pojavu svetlobnega dražljaja. Motorični čas so v tem primeru ocenjevali z odmikom prsta z začetnega gumba do pritiska drugega gumba, ko je ta zasvetil. Paul in sodelavci (2011) so izbirni reakcijski čas ocenjevali tako, da je preiskovanec dr- žal prste na več gumbih ter je ob pojavu svetlobnega dražljaja čim hitreje spustil ali pritisnil svetleči gumb. Motorični čas pa so ocenili tako, da je preiskovanec držal prst na začetnem gumbu ter se je čim prej do- taknil enega izmed osmih gumbov, ki je zasvetil. V raziskavi Appelbaum in sodelavci (2016) je preiskovanec stal pred zaslonom, pri čemer se je pri ocenjevanju reakcijskega časa z napravo Nike sensory station z domi- nantno roko odzival na spremembo barve svetlobnega obroča, izrisanega na zaslonu. Schwab in Memmert (2012) sta izbirni reak- cijski čas ocenjevala z napravo Dynavision D2 (Dynavision Int LLC, ZDA) tako, da je preiskovanec stal pred zaslonom in se je moral dotakniti enega izmed štirih gum- bov, ki je v danem trenutku zasvetil. V razi- skavi Vurmaz in Bingul (2018) so ocenjevali reakcijski čas s spodnjim udom z napravo Light trainer tako, da so pred preiskovanca na tla postavili 3 svetlobne gumbe, pri če- mer se je moral preiskovanec z nogo čim hitreje dotakniti tistega, ki je zasvetil. V Ta- beli 3 so prikazane uporabljene naprave, ocenjevana vrsta reakcijskega časa in vpliv vadbe z vidnimi dražljaji na reakcijski čas. „ Razprava Za ocenjevanje reakcijskega časa je na trgu na voljo mnogo različnih naprav. Avtorji so v pregledanih raziskavah za ocenjevanje reakcijskega časa uporabili naprave Nike sensory station (Appelbaum et al., 2016), MOΨART (Balasaheb et al., 2008; Paul et al., 2011), Dynavison D2 (Schwab in Memmert, 2012) in Light trainer (Vurmaz in Bingul, 2018). Nekatere naprave so pri ocenjevanju precej omejene in težko ocenimo reakcij- ski čas pri vseh športih. Na primer, naprava MOΨART omogoča zgolj oceno enostav- nega reakcijskega časa in izbirnega reakcij- skega čas v kombinaciji z motoričnim ča- som z zgornjim udom, kar ni najprimerneje za športe, pri katerih se primarno uporablja spodnje ude. V tem primeru je najprimer- nejša uporaba naprav, kot je Light trainer, ki omogoča postavitev samostojnih brezžič- nih svetlobnih točk na tla in s tem ocenitev reakcijskih časov spodnjih udov. Poleg tega je pomembna tudi zanesljivost naprave. V raziskavi Wells in sodelavci (2014) so na populaciji zdravih rekreativnih športnikov ugotavljali zanesljivost naprave Dynavison D2 za ocenjevanje izbirnega reakcijskega časa na vidni dražljaj. Poročali so o visoki zanesljivosti (ICC 2,1 = 0,84). Raziskav o zane- sljivosti drugih naprav za ocenjevanje reak- cijskih časov nismo zasledili. V vseh raziskavah so med prvo in končno meritvijo reakcijskega časa izvajali eno iz- med različic vadbe z vidnimi dražljaji. Av- torji vseh raziskav, vključenih v pregled li- terature, navajajo pozitivne učinke vadbe z vidnimi dražljaji na reakcijski čas športnikov. Statistično značilno se je izboljšal reakcijski čas po vadbi z vidnimi dražljaji v primerjavi s kontrolno skupino v štirih raziskavah (Ba- lasaheb et al., 2008; Paul et al., 201 1; Schwab in Memmert, 2012; Vurmaz in Bingul, 2018). Eden izmed možnih razlogov za manjše izboljšanje reakcijskega časa v raziskavi Appelbauma in sodelavcev (2016) je morda zasnova vadbenega programa. Kljub temu, da je vadbeni program trajal 11 tednov, se je izvajal le dvakrat na teden po 5 do 10 mi- nut, s čimer so glede na preostale vključe- ne raziskave dosegli do trikrat krajši skupni čas vadbe. Preiskovanci v tej raziskavi so tako izvedli le 220 minut vadbe, medtem ko so preiskovanci v raziskavi Paula in so- delavcev (2011) skupno dosegli 1080 minut vadbe. Reakcijski čas se je statistično značil- no izboljšal po najmanj 540 minutah vad- be (Balasaheb et al., 2008). Poleg izboljšanja reakcijskega časa Balasaheb in sodelavci (2008) ter Paul in sodelavci (2011) navajajo statistično značilne razlike v motoričnem času raziskovalne skupine. Balasaheb in so- delavci (2008) so meritve motoričnega časa izvajali z levim in desnim zgornjim udom in dobili statistično značilne razlike za desni zgornji ud tudi v kontrolni skupini (p < 0,05) ter statistično značilne razlike za oba zgor- nja uda v placebo skupini (p < 0,05). Pozitiv- ne rezultate kontrolne in placebo skupine v navedeni raziskavi pripisujejo rednemu tre- Tabela 2 Značilnosti in trajanje vadbe z vidnimi dražljaji v pregledanih raziskavah Raziskava Trajanje V VD Frekvenca VVD Trajanje VVD – dnevno Vadbeni program Appelbaum et al., 2016 11 te dn ov 2-krat na teden 5–10 min R: VVD in TPŠ K: TPŠ Balasaheb et al., 2008 6 tednov 3-krat na teden 30 min R: VVD in TPŠ K: TPŠ Placebo: TPŠ ter gledanje tekem po TV in branje revij Paul et al., 2011 8 tednov 3-krat na teden 45 min R: VVD in TPŠ K: TPŠ P: TPŠ ter gledanje tekem po TV in branje revij Schwab in Memmert, 2012 6 tednov 3-krat na teden 45 min R: DynamicEye SportsVision Training K: n. p. Vurmaz in Bingul, 2018 8 tednov 3-krat na teden 20–25 min R: vadba okretnosti in hitrosti z vidnimi dražljaji z na- pravo Light Trainer ter TPŠ K: TPŠ Opomba. R – raziskovalna skupina, K – kontrolna skupina, P – placebo skupina, VVD – vadba z vidnimi dražljaji, TPŠ – trening posameznega športa, n. p. – ni podatka. raziskovalna dejavnost 177 ningu kriketa, ki so ga izvajale raziskovalna, kontrolna in placebo skupina. Najboljše rezultate so dosegli v raziskavi Schwaba in Memmerta (2012), kjer so izbir- ni reakcijski čas izboljšali za kar 240,9 ms. To izboljšanje izrazito odstopa od drugih dveh raziskav, v katerih so dosegli izboljšanje iz- birnega reakcijskega časa za 0,007 ms (Paul et al., 2011) oziroma 60 ms (Vurmaz in Bin- gula, 2018). Napredek bi lahko bil posledica seznanjenosti z napravo Dynavison D2, saj so preiskovanci med vadbenim progra- mom vadbo izvajali z omenjeno napravo, ali pa dejanskega izboljšanja vidnih funk- cij. Hkrati pa avtorja raziskave navajata, da je bilo ocenjevanje zasnovano drugače in zato težko primerljivo s samo vadbo. Kljub temu kaže poudariti opazen napredek v skrajšanju reakcijskega časa v raziskovalni skupini še šest tednov po končanem vad- benem programu, kar kaže na dejansko iz- boljšanje vidnih funkcij, ne samo na sezna- njenost z napravo. V omenjeni raziskavi so uporabili napravo, kjer preiskovanec za me- ritev reakcijskega časa stoji in izvaja večje premike z zgornjim udom, da bi se dotaknil ustrezne svetleče točke. S tem vplivamo na različne dejavnike, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju reakcijskega časa, kot sta koor- dinacija in motorika. Na drugi strani je bil pri napravah MOΨART (Paul et al., 2011) in Light trainer (Vurmaz in Bingul, 2018) za meritev reakcijskega časa potreben premik zgolj distalnega dela zgornjega ali spodnje- ga uda. Hkrati pa se je treba zavedati, da je izboljšanje reakcijskega časa od prvotnega stanja možno le za 10 do 15 % (Balkó et al., 2017). Izboljšanje reakcijskega časa po več- tedenskem vadbenem programu navajajo tudi avtorji drugih raziskavah (Balkó et al., 2017; Erickson, 2018; Koppelaar et al., 2019). „ Zaključek Dosedanje raziskave kažejo boljše rezul- tate reakcijskih časov pri športnikih, ki izvajajo vadbo z vidnimi dražljaji, zato je priporočljivo vključevanje vadbe z vidnimi dražljaji v standardni trening. Z napravami za izvajanje vadbe z vidnimi dražljaji lahko izmerimo enostavni in izbirni reakcijski čas Tabela 3 Ocenjevanje reakcijskih časov in vpliv vadbe z vidnimi dražljaji na reakcijski čas v pregledanih raziskavah Raziskava Uporabljena naprava za merjenje RČ Merjena vrsta RČ RČ pred vadbo RČ po vadbi Stat. znač. (pred – po vadbi) Appelbaum et al., 2016 Nike Sensory Station ERČ R: 460 ± 31,5 ms K: n. p. R: 454 ± 28,7 ms K: n. p. R: p = 0,29 K: n. p. Balasaheb et al., 2008 MOΨART ERČ R (ERČ): d: 0,242 ± 0,025 s l: 0,226 ± 0,017 s K (ERČ): d: 0,250 ± 0,019 s l: 0,232 ± 0,017 s P (ERČ): d: 0,250 ± 0,024 s l: 0,224 ± 0,023 s R (ERČ): d: 0,230 ± 0,021 s l: 0,217 ± 0,016 s K (ERČ): d: 0,245 ± 0,020 s l: 0,230 ± 0,017 s P (ERČ): d: 0,244 ± 0,23 s l: 0,222 ± 0,23 s R (ERČ): d, l: p < 0,01* K (ERČ): d, l: p > 0,05 P (ERČ): d, l: p > 0,05 MČ R (MČ): d: 0,175 ± 0,023 s l: 0,195 ± 0,029 s K (MČ): d: 0,184 ± 0,018 s l: 0,189 ± 0,018 s P (MČ): d: 0,186 ± 0,036 s l: 0,186 ± 0,019 s R (MČ): d: 0,166 ± 0,022 s l: 0,186 ± 0,026 s K (MČ): d: 0,183 ± 0,018 s l: 0,189 ± 0,019 s P (MČ): d: 0,184 ± 0,035 s l: 0,184 ± 0,019 s R (MČ): d, l: p < 0,01* K (MČ): d: p < 0,05* l: p > 0,05 P (MČ): d, l: p < 0,05* Paul et al., 2011 MOΨART IRČ R (IRČ): 0,227 ± 0,009 ms K (IRČ): 0,230 ± 0,009 ms P (IRČ): 0,231 ± 0,012 ms R (IRČ): 0,220 ± 0,01 ms K (IRČ): 0,229 ± 0,008 ms P (IRČ): 0,229 ± 0,011 ms R (IRČ): p < 0,001* K (IRČ): p > 0,05 P (IRČ): p > 0,05 MČ R (MČ): 0,187 ± 0,017 ms K (MČ): 0,188 ± 0,018 ms P (MČ): 0,189 ± 0,021 ms R (MČ): 0,169 ± 0,017 ms K (MČ): 0,187 ± 0,017 ms P (MČ): 0,187 ± 0,022 ms R (MČ): p < 0,001* K (MČ): p > 0,05 P (MČ): p > 0,05 Schwab in Mem- mert, 2012 Dynavision D2 IRČ R: 0,8368 ± 0,12461 s K: 0,8036 ± 0,12233 s R: 0,5959 ± 0,05844 s K: 0,8009 ± 0,28176 s R: p < 0,001* K: p = 0,139 Vurmaz in Bingul, 2018 Light Trainer IRČ R: 0,43 ± 0,06 s K: 0,42 ± 0,29 s R: 0,37 ± 0,06 s K: 0,42 ± 0,29 s R: p = 0,004* K: p = 0,368 Opomba. R – raziskovalna skupina; K – kontrolna skupina; P – placebo skupina; ERČ – enostavni reakcijski čas; IRČ – izbirni reakcijski čas; MČ – motorični čas; l – leva; d – desna; * – statistično značilen rezultat. 178 ter motorični čas. Na podlagi raziskav, vklju- čenih v pregled literature, smo ugotovili, da statistično značilno izboljšanje reakcijskega časa dosežemo že po 540 minutah vadbe z vidnimi dražljaji, ki se izvaja vsaj šest te- dnov trikrat na teden, in sicer s poudarkom na spretnostih, ki jih posamezni šport zah- teva. Za oblikovanje priporočil pri izvajanju vadbe z vidnimi dražljaji je potrebnih več raziskav na reprezentativnih vzorcih z jasno določenimi vadbenimi parametri ter dolo- čitev okvirnega načina ocenjevanja reakcij- skih časov z napravami z vidnimi dražljaji. „ Literatura 1. Appelbaum, L. G., Lu, Y., Khanna, R. in Det- wiler, K. R. (2016). The effects of sports vision training on sensorimotor abilities in collegi- ate softball athletes. Athl Train Sports Health Care, 8(4): 154–163. 2. Appelbaum, L. G. in Erickson, G. (2018). Sports vision training: A review of the state- -of-the-art in digital training techniques. Int Rev Sport Exerc Psychol, 11(1): 160–189. doi: 10.1080/1750984X.2016.1266376 3. Balasaheb, T., Maman, P. in Sandhu, J. S. (2008). The impact of visual skills training program on batting performance in cricke- ters. Serb J Sports Sci, 2(1): 17–23. 4. Balkó, Š., Rous, M., Balkó, I., Hnízdil, J. in Bo- rysiuk, Z. (2017). Influence of a 9-week trai- ning intervention on the reaction time of fencers aged 15 to 18 years. Phys Activ Rev, 5: 146–154. doi: 10.16926/par.2017.05.19 5. Bhabhor, M. K., Vidja, K., Bhanderi, P., Dodhia, S., Kathrotia, R. in Joshi, V. (2013). A compa- rative study of visual reaction time in table tennis players and healthy controls. Indian J Physiol Pharmacol, 57(4): 439–442. 6. Erickson, G. (2007). Sports vision: Vision care for the enhancement of sports performance. St. Louis: Butterworth-Heinemann Elsevier. 7. Erickson, G. B. (2018). Optimizing visual per- formance for sport. Adv Ophthalmol Optom, 3(1): 1–19. doi: 10.1016/j.yaoo.2018.05.001 8. Fischman, M. G. (1984). Programming time as a function of number of move- ment parts and changes in movement direction. J Mot Behav, 16(4): 405–423. doi: 10.1080/00222895.1984.10735329 9. Guyton, A. C. in Hall, P. E. (2011). Textbook of medical physiology. 12 th ed. Philadelphia: Sa- unders Elsevier. 10. Hülsdünker, T., Strüder, H. K. in Mierau, A. (2016). Neural correlates of expert visuo- motor performance in badminton players. Med Sci Sports Exerc, 48(11): 2125–2134. doi: 10.1249/MSS.0000000000001010 11. Hülsdünker, T., Strüder, H. K. in Mierau, A. (2018). The athletes’ visuomotor system – Cortical processes contributing to faster visuomotor reactions. Eur J Sport Sci, 18(7): 955–64. doi: 10.1080/17461391.2018.1468484 12. Khanal, S. (2015). Impact of visual skills trai- ning on sports performance: Current and future perspectives. Adv Ophthalmol Vis Syst, 2(1): 00032. doi: 10.15406/aovs.2015.02.00032 13. Koppelaar, H., Kordestani Moghadam, P., Khan, K., Kouhkani, S., Segers, G. in Van War- merdam, M. (2019). Reaction time improve- ments by neural bistability. Behav Sci, 9(3): 28. doi: 10.3390/bs9030028 14. Merriam-Webster.com (2019). Reaction time. Pridobljeno s https://www.merriam-web- ster.com/medical/reaction%20time <7. 5. 2019> 15. Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J. in Altman D. G. (2009). PRISMA group: Preferred repor- ting items for systematic reviews and meta- -analyses: the PRISMA statement. Ann Intern Med, 151: 264–269. 16. Montes-Mico, R., Bueno, I., Candel, J. in Pons, A. M. (2000). Eye-hand and eye-foot visual reaction times of young soccer players. Op- tometry, 71(12): 775–780. 17. Paul, M., Biswas, S. K. in Sandhu, J. S. (2011). Role of sports vision and eye hand coordina- tion training in performance of table tennis players. Braz J Biomotricity, 5(2): 106–16. 18. Schwab, S. in Memmert, D. (2012). The im- pact of a sports vison training program in youth field hockey players. J Sports Sci Med, 11(4): 624. 19. Sharma, V. K., Subramanian, S. K., Arunacha- lam, V., Radhakrishnan, K., Ramamurthy, S. in Ravindran, B. S. (2015). Auditory and visual reaction times in school going adolescents: effect of structured and unstructured physi- cal training-a randomized control trial. Int J adolesc Med Health, 29(4). doi: 10.1515/ija- mh-2015-0060 20. Vurmaz, M. O. in Bingul, B. M. (2018). Investi- gating the effect of light reaction exercises on agility – quickness and reaction time of the U-20 football players. J Educ Train Stud, 6(11a): 121–126. 21. Wells, A. J., Hoffman, J. R., Beyer, K. S. in sod. (2014). Reliability of the dynavision™ d2 for assessing reaction time performance. J Sports Sci Med, 13(1): 145–150. 22. Wilkerson, G. B., Simpson, K. A. in Clark, R. A. (2016). Assessment and training of visuomo- tor reaction time for football injury preventi- on. J Sport Rehabil, 26(1): 26–34. doi: 10.1123/ jsr.2015-0068 23. Zwierko, T., Osinski, W., Libunski, W., Czepita, D. in Florkiewicz, B. (2010). Speed of visual sensorimotor processes and conductivity of visual pathway in volleyball players. J Hum Kinet, 23: 21–27. doi: 10.2478/v10078-010- 0003-8 dr. Polona Palma, prof. šp. vzg., dipl. fiziot. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta polona.palma@zf.uni-lj.si