Naročnina: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.-—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Kegistro Nacional de la Propiedad Intelectual No, 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 17 DE JULIO (JUNIJA) DE 1937 Núm. (Štev.) 28 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Sramežljivi Slovenci Mnogo je v naši joloniji takili ljudi, ki so presneto čudni. Čeprav živimo v deželi, kjer nikomur ni treba skrivati »svojega porekla in svojega jezika, se vendar najdejo med nami takšni, ki se jim zdi, kakor da imajo izviren greh na sebi, če so Slovenci in Jugoslovani, pa se radi tega pred tujci izdajajo za "austríacos", "triestinos" in za vse mogoče, 'e za ono ne, kar so. In najbolj smešno ali pa najbolj čudno je, da je Med njimi veliko takih, ki so morali svoj dom zapustiti baš zato, ker so preveč razkazovali, da so Sloven-ei, v časih in krajih, ko je bil to zadosten greh za vpis v črne bultve in za opravke s policijo. Tu, v tujini, se jih je lotila nekala brezbrižnost, nekaka malodušnost in nesigurnost, kakor da so jim zmanjkala tla pod nogami, ko ne stoje več na rodni grudi. Če imaš s takšnim izseljencem posla in ga izprašuješ, zakaj ga v nobene društvo ni, zakaj na slovenske Prireditve ne hodi, zakaj svojih ot- Japonci nameravajo zavojevati nov del Kitajske Radi nekih krvavih spopadov ob reki Jungting- pošilja japonska vlada ojačenja na Kitajsko — Militari-stični krogi v Tokiju ne prikrivajo namena, da si osvojijo še en del kitajske zemlje — Val narodnega navdušenja na Kitajskem Komaj se je ruskim in japonskim diplomatom posrečilo ublažiti nevarno napetost, ki je bila nastala v odnošajih med obema državama zaradi znanih incidentov ob reki Amur že so nastali na Daljnem vzhodu novi zapletijaji. Ob reki Jungting so prejšnji teden japonske čete razkazovale svojo moč na manevrih, ki so se v hipu spremenili v pravo bitko z 29. zborom kitajske vojske. S kitajske strani je pri Vangpingsinu neki kitajski vojak baje sprožil strel ki je zadostoval, da je Japoncem zavrela kri. Tokijski militaristični krogi, ki jih roke menda zmerom sr-be, so incident primerno napihnili in v par dneh ustvarili tak položaj, da izgleda nova kitajsko-japonska vojna skoro neizogibna. Tokijska vlada pošilja na Kitajsko nove čete, letala, tanke, municijo in vojne la- 1-0 k v slovensko šolo ne pošilja, se d je in 3.000.000 japonskih rezervi-začne izmotavati na vse mogoče stov je bilo opozorjenih, da morajo načine, j biti vsak hip pripravljeni na vpo- "Eh, kaj bi! Sedaj smo v tujini ^ klic pod orožje, 'n Slovenci smo tako majhen narod! j Kitajci ne drže rok križem, mar-Saj nas na vsem svetu niti toliko Več so tudi sami začeli zbirati svoje n', kolikor je v samem Buenos Ai- gete ob Rumeni reki ter imajo se-resu prebivalcev!" daj pod orožjem baje že 52.000 iz- Je že res, prijatelj, da nas ni to- vežbanih vojakov-veteranov, ki se liko kakor Kitajcev, ampak števi-. lahko takoj spopadejo z japonskimi to tudi ni vse. Našemu narodu se četami. Prav nič ni treba sramovati svoje Iz Tokija prihajajo vesti, ki zago-Preteklosti, marveč se mora celo tavljajo, da Japonci sedaj ne bodo vsak, ki količkaj pozna njegovo zgo- odnehali, če nankinška vlada zlepa doviuo, čuditi, kako je sploh mogel ne pristane na njihovo zahtevo, da vzdržati skozi stoletja ter se olira- se bogati severni pokrajini Hopej niti kot narod v tako izpostavlje- jn čahar popolnoma ločita od Ki-»em kotu Evrope, kjer so kar trije tajsje ter da se ali priključita Man-»arodi, Nemci, Italijani in Madžari, £ukvu, ali pa da se iz njiju ustvari Stegovali roke po njegovi zemlji. 1H)va država, ki bi bila seveda po-Zgodovina nam pove primere mno- polnoma pod vplivom Japonske. večjih, številčno večjih, narodov, Ta novi pohlep p0 njihovi zem-svoje bitnosti v mnogo lažjih o- je jzzvai pri Kitajcih veliko ro-koliščinah niso mogli ohraniti, mar- ti0]jubno reakcijo. Od vseh strani *eč s0 se raznarodili in vtopili ,v pohajajo nankinški vladi nasveti, drugih ljudstvih. In nismo se ohra- naj njkar ne kloni pred novimi zalili samo fizično. Ustvarili smo si kvarni japonskega imperializma. Li-tudi lastno in visoko stoječo kultu- ^g^ smeri pihajo ljudstvu na katere se nam ni treba sramo- srcc; naj Se osokoli in naj Japonce mijo "do poslednje kapljice kitajske krvi" in sporazumeli so se celo s komunisti, s katerimi so še pred nedavnim bojevali, za skupen nastop proti vpadniku. Kitajsci se zavedajo, da se bo Japoncem zbudil le še večji apetit, če bodo sedaj pristali na njihove zahteve ter da bo potem prej ali slej Kitajska izgubila tudi še pokrajine Šantung, Šansi in Suidžuan, ki štejejo skupno svojih 150.000.000 prebivalcev. Rusija, Anglija, Združene države Severne Amerike in druge dežele, ki imajo na Kitajskem svoje interese, pazljivo sledijo razvoju položaja in nekatere vlade so že opozorile Kitajsko in Japonsko, da želijo, naj sedanji spor mirno poravna, ker bi oborožen spopad na Daljnem vzhodu mogel sprožiti svetovno 'vojno. Kakšno pomoč, vsaj posredno, smejo pa Kitajsci pričakovati menda samo od Rusov, ki so baje že obljubili, da bodo v slučaju vojne med Kitajsko in Japonsko previdno, a vztrajno vodili "politiko ozmejnih incidentov", ki bi Japonce prisilila, da vzdržujejo znatno vojno silo vzdolž rusko-mandžurske meje. Ostale države so pa že za časa okupacije Mandžurije pokazale, da jim sicer zavojevanje Kitajske po Japoncih ni baš všeč, vendar pa da niso pripravljene storiti nič konkretnejšega z namenom, da bi to zavojevanje dejanski preprečile. Vkljub rodoljubnemu navdušenju in razboritosti, ki vlada sedaj na Kitajskem, je že sedaj skoro verjetno, da bodo končno Japonci spet naredili tako, kakor se jim bo izljubilo. S svojo disciplinirano, izvežbano in moderno opremljeno .vojsko bodo pač vsilili svojo voljo Kitajcem, kakor so jo tedaj, ko so okupirali Man džurijo in Jehol, in kakor so svojo voljo vsilili na pr. tudi Italijani Abe sincem, dasi je ves svet protestiral in sankcije uganjal. Vladna ofenziva pri Madridu vati niti pri njenem vzporejanju s k«ltui ■ami velikih narodov, ki imajo mnogo večjo preteklost nego mi. "To je že res", ti bo sramežljivi Stovenec priznal, če le «i preveč tl'mast in le svojo naprej goni, ko Je že enkrat zinil. "Ampak" ,bo u-«ovarjal, "kaj bi tu, v tujini! Malo ila* je, reveži smo, od prvega do zadnjega, in že zato ne bo iz nas, k°t skupnosti nikoli nič prida." Res je, da smo revni, da nimamo v svoji koloniji milijonarjev, ali pa Vsaj bogatih trgovcev, industrijal-tíev itd.: vpoštevati pa moramo, da H1no kot kolonija še zelo mladi in ^a smo prišli sem v času, ko je kri-Za že pritiskala ali pa je bila vsaj Pred durmi. In kriza ni nikomur P°niagala na noge, marveč je celo Marsikomu, ki je že krepko stal, °šibelu kolena. Vkljub krizi pa so S1 Prav mnogi naši ljudje z velikim Požrtvovanjem in jekleno voljo pobili «voje hišice in so danes pod la«tu0 streho. Ljudje, ki so kot po-samezuiki v tako težkih prilikah to ^egli, so zmožni tudi kot celota Ustvariti marsikaj in mnogo več. požene s Kitajskega. Nankinški nacionalisti, katere vodi čankajšek, so prisegli, da bodo branili kitajsjo ze- Tudi v tem pogledu ni merodajno število, marveč skupno hotenje in vztrajnost, ki našim ljudem ne manjka. Čemu torej tarnati in že v naprej zapisati vse naše izseljeni-štvo v Argentini prerani smrti? Seveda, če se bo vsak drugi izmikal z izgovori, podobnimi onim, ki sem jih zgoraj navedel, bodo prizadevanja onih, ki tudi na skupen blagor naše skupnosti mislijo, težje izvedljiva, ker se bo naše število zmanjšalo na polovico. Jaz skromno mislim, da bi morala ue samo naša društva, marveč tudi vsi razsodni posamezniki v naši koloniji pobijati ob vsaki priliki ono brezbrižnost ali malodušnost, ki je v mnogih naših ljudeh, pa bi se s tem sama ugladi-la pot do udejstvitve marsikatere izmed onih idej, ki so bile v naši koloniji že sprožene, a so vedno o-stale v načrtih. P. P. Vladna vojska, ki je doslej branila Madrid, je prejšnji teden prešla v ofenzivo na treh krajih: neposredno južno od Madrida ter na oddaljenejših točkah levega in desnega krila oblegajoče Francove vojske. Ofenziva v smeri proti Brune-teju, ki je prišla za revolucionarce menda povsem nepričakovano, je imela, kakor izgleda, uspeh ter se je Miajinim četam posrečilo potisniti vstaše znatno nazaj. Po poročilih z enega in drugega tabora — da so si ta poročila trajno v nasprotju, tega pač ni treba še posebej omenjati — bi izgledalo, da ofenziva na južnem krilu, t.j. pri Aranjuezu, ni imela takšnega uspeha, marveč se je revo-lucionarcem posrečilo vzdržati naval. Vojaški strokovnjaki, ki pišejo komentarje o španski državljanski vojski, si sami niso preveč na jasnem, kakšne namene je imel general Miaja s svojo sedanjo ofenzivo. Domnevajo, da je nameraval s pritiskom od severa in juga odrezati oblegovalce pred Madridom ter s tem osvoboditi mesto nadležnega sosedstva revolucionarne vojske, na jasnem pa si le niso in tudi o končnem uspehu ofenzive ni mogoče še izreči nobene sigurne sodbe. Vsi pa soglašajo c menju, da je ofenziva drzna poteza branilcev Madrida, ki bi pomenila hud udarec za Franco-vo vojsko, če bi uspela v namenih, ki se ji pripisujejo. Angleški zunanji minister Eden je medtem izdelal nov načrt, kako ohraniti sedanji dogovor o nevme-šavanju v španske zadeve. Načrt proučujejo sedaj prizadete vlade in je njegova usoda še negotova. Iz Francije so se umaknili nevtralni opazovalci, ki so nadzirali francosko-špansko mejo, vendar pa meja ni odprta, marveč jo stražijo Francozi sami. DROBNE VESTI VZdruženih državah je za časa letošnjega državnega praznika črez 400 oseb izgubilo življenje radi prometnih nezgod. Amelijo Earhart, znano severno ameriško letalko, do sedaj še nist našli, dasi jo išče nič manj kot 6Í letal sredi Tihega oceana, kjer je baje morala pristati. Polkovnik Toro, predsednik boli vijske republike je odstopil. Za začasnega predsednika je bil postavljen polkovnik German Busch, ki je tudi že sestavil novo vlado. Svobodo nam kratijo... Ko je argentinski zdravstveni institut objavil statistiko, koliko moških je spolno okuženih, so mnogi pošteni rodoljubi pričeli misliti, kakšna bo na podlagi teh žalostnih u-gotovitev bodoča generacija? Ni bilo težko uganiti, da od bolnega drevesa ne more priti zdrav sad. Napravili so tedaj potrebne korake: vlada je dala zapreti vse javne hiše in vsi moški, če se hočejo poročiti, so podvrženi zdravniški preiskavi. Svoj čas smo že napisali o bue-nosajreški prostitucji nekaj člankov in smo prepričani, da so našli pri Slovencih razumevanje in vpošteva-nje. Vendar ne bo odveč, če spregovorimo o tem vprašanju še par besed. "Svobodo hočemo", je geslo ne samo argentinske mladine, marveč po vsem svetu. Argentinske oblasti in, kot nam je znano, tudi jugoslovanske, severnoameriške, nemške in druge, pa so bile prisiljene vzeti mladini seksualno svobodo, da ji ohranijo zdravje. Ali ni to dovolj žalosten dokaz, da mladnia še ni zrela za svobodno življenje in bi se sama sebe končala, če bi se ji ne omejila svoboda? To je znamenje, da nam manjka izobrazbe in razuma ; ne znamo razločevati med onim, kar je prav, in onim, kar je napak. Za zdravo pamet je nerazumljive kako morejo moški tako nevarne odnošaje vzdrževati z ženskami ip jih celo javno zagovarjati. Kot so razni kriminalci nevarni človeški družbi, tako so ji nevarne tudi vla-čuge. In bi zato ne bila predvsem dolžnost oblasti, marveč vsakega pametnega človeka, da pahne od sebe kar mu je škodljivo. Razuzdanost je bila brez mej in narava se je sama maščevala ter zahtevala žrtve, katerih število je bilo tudi v Argentini naravnost vznemirjujoče. Tu imamo ponoven dokaz, da kjer lahko vsak počenja kar hoče, vedno podleže 'večina špekulativnim namenom posameznikov. Trgovci z belim mesom so svobodno nastavljali pasti in mladina se je svobodno, nihče je ni silil, lovila vanje... Špekulanti so na račun' nevedne mladina bogateli, brez da bi jih pekla vest, če je ista radi njih brez-vestnosti polnila bolnišnice in propadala. Če bi bila mladina razumna in razsodna, kot se rada ponaša, bi ne bila potrebna intervencije oblasti . NADŠKOF JEGLIČ UMRL Ljubljanski nadškof vladika Jeglič je preminul 10. t, m. v Ljubljani. Tako javljajo brzojavne vesti. Pogreb se je vršil 12. julija ob ogromni udeležbi ljudstva; 5(1000 o-seb je baje spremljalo nadškofa na njegovi zadnji poti, med njimi tudi notranji minister dr. Korošec, ki je imel nagrobni govor. Podrobnejših poročil še nimamo. Gotovo je, da so teh žalostnih razmer veliko krive nepoštene socialna razmere, a te se ne bodo same od sebe izboljšale. Stremeti moramo vsi za tem, moški in ženske, da ustvarimo boljšo in razumnejšo človeško družbo, v 'kateri bomo vsi našli več sreče, nego doslej. J. K. General Franco je poskušal potom svojih agentov dobiti posojilo v Angliji in Franciji, pa so mu fi-' nančniki. ,v obeh slučajih odklonili pomoč. Obletnico smrti Joaeja Ca^va So- teia, voditelja stranke "Renovación Española", ki je bil ponoči, kakor znano, izvabljen iz svoje hiše in od udarne policije v Madridu umorjen, so v torek obhajali na vsem ozemlju, zasedenem po Francu. Ves javni promet je bil ustavljen v počastitev njegovega spomina. Anglija in Rusija ter Anglija in N^^&ja bodo v ponedeljek podpi- deve, pred maršalom Hindenburgom sale poseben dogovor o pomorskem [pa celó predsednik republike. oboroževanju. V Nowawesi pri Berlinu je v 6&- trtek umrl dr. Walter Simons, star 75 let. Pokojni Simons je bil važna osbenost v Nemčiji: bil je notranji minister, minister za zunanje za- Argentinske vesti VOLITVE BODO 5. SEPTEMBRA Prvi dekret o razpisu prihodnjih predsedniških volitev je že izšel. Nanaša se na volitve v glavnem mestu republike in določa, da se bodo vršile v nedeljo 5. septembra. Volilni upravičenci v Buenos Airesu bodo izbrali 68 volilnih mož, ki bodo potem skupno z volilnimi možmi iz pokrajin izbrali bodočega predsednika in podpredsednika republike. Volilna kampanja je že sedaj, ko nas še 50 dni loči od volitev, precej živahna. Vse stranke, tudi takšne, ki ne bodo nastopile samostojno, marveč samo podpirajo to ali ono listo, si na vse načine prizadevajo pridobiti kar največ pristašev. Zidovi so že sedaj polni plakatov in celo na pločnikih in cestnem tlaku 1vidiš naslikana imena kandidatov. Dr. Alvear je že spet na propagandnem potovanju in za njim sta krenila tudi kandidata, concordan-ce Ortiz in Castillo. Mnogo zanimanja vzbujajo v zadnjem času vesti, ki zatrjujejo, da so nastala v radikalski stranki resna nesporazumljenja, ki utegnejo zelo oslabit njen položaj. BOJ PROTI KOBILICAM Po starem pravilu, ki pravi, da moraš sovražnika dobro poznati, če se hočeš uspešno proti njemu boriti, se oblasti pripravljajo, da začnejo nov boj proti kobilicam, ki so za argentinsko poljedelstvo prava šiba božja, saj narede vsako leto o-gromiie milijone škode. V kratkem bo začel poslovati poseben zavod, katerega naloga bo proučevati v vseh podrobnostih življenje kobilic in iskati vsa mogoča sredstva, ki morejo njihovemu življenju škodovati. Za vzdrževanje tega zavoda so oblasti zaenkrat določile 40.000 pesov. ARGENTINSKI MED Argentinsko čebelarsko društvo je izročilo v torek ameriškemu glavnemu konzulu vzorce medu, ki bodo razstavljeni na mednarodni razsta-•vi v washingtonu, oktobra meseca. Društvo polaga na to razstavo veliko važnost ter pričakuje, da bodo ti vzorci utrli pot veliki množini argentinskega medu v Združene države. TOVORNI PARNIK ZADEL V POTNIŠKI PARNIK "SOUTHERN PRINCE" V sredo popoldne, ko se je nahajal angleški potniški parnik "Southern Prince" že med Montevideom in Buenos Airesom, na poti proti tukajšnjemu pristanišču, se je zaletel vanj angleški .tovorni parnik "Elstree Grange". Pri tem je zado-bil pslednji le male poškodbe, talco, da je mogel nadaljevati vožnjo proti Montevideu, dočim pa "Southern Prince", ni mogel dalje, ker je voda drla v notranjost in so bili pokvarjeni tudi stroji; moral je klicati na pomoč. Prihiteli sta takoj na kraj nesreče ladji "Golondrina" in "Bou-chard" ter sta do polnoči srečno prepeljali vse potnike in korespondenco v tukajšnje pristanišče. VAŽNO OBVESTILO Nekateri naši mladeniči na Primorskem so se prostovoljno javili za v Abesinijo, oblasti pa jih pošljejo tudi drugam, n. pr. v Španijo, na vsak način pa morajo pogodbi zadostiti ali v Abesiniji ali v Španiji, zato so imeli nekateri sitnosti, ki so jim tukaj kupili prosto vožnjo za Argentino, pogodba pa jih je vezala drugam. POSETI IN VTISI Preteklo nedeljo je organiziral naš znani rojak in naročnik S. L. Franc Kurinčič "asado" v ul. Ga-ray 3912, kjer ima pod svojom vodstvom vinarno od "Superiore". Na "asado" je bilo povabljenih več njegovih intimnih prijateljev in tudi iz daljne Cordobe je prišel Jože Kurinčič. v živahnem razgovoru smo marsikatero rekli o naših izseljenskih vprašanjih. Ker je bila otroška prireditev v Villa Devoto, sem si čutil dolžnost pogledati tudi tja. Prireditve nisem videl, pač pa sva se porazgovorila s tajnikom društva glede lista, naših društev in slovenske šole. V ponedeljek sem posetil nañega zastopnika za V. Devoto černiča ter sem mimogrede obiskal ali srečal še nekatere naše rojake. Še poprej pa sem se sestal z odbornikom društva "Iskre" iz Cordobe, ki se je mudil po opravkih v Buenos Airesu. V sredo sem bil vabljen v Saave-dro, kjer so tamošnji naseljenci pred kratkim ustanovili društvo "Ivan Cankar". Povsod, kjerkoli sem bil med našimi rojaki in sem se z nijmi razgo-varjal, sem našel med njimi veliko upanja in veselja do dela in napredka. Dobil pa sem vtis, da vsi naši rojaki še ne rozumejo, da ne bomo nikoli nič večjega in pozitivnejšega dosegli ,če ne bomo poizkušali našega dela organizirati in osredotočiti. K temu lahko največ in v glavnem pripomore naše skupno glasilo "Slovenski list". To mnenje sem tudi odkrito povsod povedal in sem dobil vtis, da se bodo polagoma začele jačiti vrste onih, ki razumejo potrebo sloge in načrtnega skupnega delovanja. * Imamo namen sklicati v kratkem na sestanek in pomenek vsa tista društva, ki so doslej pokazala voljo za skupnost. J. K. DOMAČE VESTI v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Nikar se ne jezite in ne zgubljajte časa Kupite takoj najboljšo petrolejsko peB "Calorifix" že večkrat preizkušana moderna trajna in menevarna "Calorifix" Veliki model $ 40.— Mali model „ 27.— Dobi&té jih povsod, kakor tudi pri glavnem uvozniku BELGRANO 460 U. T. 33 Avenida 4232-5206 ARETZ y Cia. TEŽKA NESREČA NA DELU V ulici Venezuela štev. 1135-1145 se je dogodila v ponedeljek popoldne težka nesreča. Štiri delavce, med njimi jugoslovanskega izseljenca Joakima Pavloviča, starega 30 let ter stanujočega v ul. Colón štev. 4, na Avellanedi, in delovodjo Basiglija je zasula debela plast zemlje. Njihovi tovariši so brž prihiteli ponesrečencem na pomoč, da jih odkopi jejo, in pomagat so prišli tudi gasilci. Po napornem delu se je posrečilo vse štiri delavce napol žive, dočim so delovodjo Basiglija našli mrtvega. POZOR Vsi, ki prejemate list in nimate poravnane naročnine, bodite pripravljeni, ker vas bo te dni obiskal naš inkasant. ZGODNJA SMRT NAŠEGA ROJAKA Prejšnji četrtek je v bolnišnici Teodoro Alvarez umrl naš rojak Lojze Bunc iz Škrbine na Krasu, star šele 40 let. Bolehal je na želodcu. Zapušča tu žalostno ženo Ado z dvema malima otročičema, od katerih ima Lavra 6 let, Marija pa komaj 3 mesece. Dalje zapušča tu še brata Maksa in več sorodnikov, v Evropi pa brate: Jožefa, Viktorja iu Srečka ter setre Ludoviko, Albino in Rozo. Hudo prizadeti ženi, bratom in sestram izrekamo naše najiskrenej-še sožalje. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! POMOČ NAŠI ROJAKINJI Za rojakinjo Metodo Žbogar o kateri sm opred kratkim poročali, da se nahaja težko bolna 'v bolnišnici v Gordobi, in o njenem možu, ki je tudi pred kratkim umrl, so nabrali rojaki iz Prvačine, na sestanku, ki so ga imeli v soboto v restavraciji "Evropa", 29 pesov. Darovali so naslednji po $ 1.—: Batič Stanko, Mozetič Anton, Gregorič Januar, Gregorič Albert, Furlani Marjan, Vodopives Josip, Sulič Anton, Saksida. Alojz, Zorn Ermin, Slovenskim priseljencem v Braziliji Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Rojaki! Pretežna večina nas je tukaj, ki smo bili prisiljeni zapustiti naše domove, kateri so bili zasedeni po italijanskih oblastih; zaprli so naše fióle, sežigali slovenske knjige, našo mladino so učili, da naj sovraži slovenski narod in materinski jezik in v te svrlie so se posluževali vseh najbrutalnejših sredstev. Našega kmeta so gospodarsko popolnoma uničili potom ogromnih davkov, naklad in raznih prisiljenih posojil, katere jim nikdar ne bodo vrnili. Vse te in podobne razmere so nas prisilile, da se danes nahajamo v tujini. Naselili smo se tukaj ter si že mnogi ustanovili svoj lastni dom sirom tega velemesta, kjer se po-malem zgubljamo med ostalimi narodi, tako, da nas širša javnost niti ne pozna kot Slovence, temveč nas imajo za Madžare, Litvance itd. Naši otroci v največ slučajih obiskujejo samo braziljanske šole tako, da slovenskega jezika sploh poznali ne bodo. Marsikateri starši si želijo, da' bi njihovi potomci imeli priliko obskovati sloven. šolo, kjer bi se lahko naučili čitati in pisati, spozna'ti zgodovino svojih prednikov, da bi v slučaju preobrata v Mavric Stanko, Gregorič Cvetko, Stanič Josip, Gregorič Lojze, Batič Lojze, Sulič Alojz, Matko Jakob, Ška^'|ibot Martin, Birsa Franc, Šemole Alojz, šemole Josip, Sulič Zofija, Krpan Franc, Sulič Pavlina in Furlan Anton. Tri pese sta darovala Gregorič Franc in Ludo-vilc, dva pesa, pa Mozetič Afra. Skupaj je torej bilo nabranih 29 pesov. Zbrali so naši rojaki iz Prvačine, da so skupno obhajali 12 obletnico dohoda v Argentino. Zbranih je bilo črez 50 moških in žensk. Tu so obujali spomine od doma ter si pri-povedali tukajšnje doživljaje. Peli so tudi domače pesmi in se ob zvokih naše godbe vrteli prav do jutranje ure. Prvačkovec. naši stari domovini, kamor bi se morda povrnili, vsaj razumeli svoj lastni materinski jezik in da jim ne bo domovina svojih staršev tako tuja. In v slučaju, da bo ta naša mladina prisiljena zapustiti svoje starše ter odpotovati v oddaljene kraje, mogoče odslužiti vojaščino, za delom ali se celo preseliti v druge države, kjer se bo treba posluževati pisave, kako se 'bo razuniejL otrok s svojimi starši če ne bo znal čitati in pisati slovenskega jezika? Slovenski starši, ste že na to kdaj pomislili? Vam ne bo težko, ko prejmete pismo Vašega otroka v jeziku, ki Vam je popolnoma tuj? In nasprotno, ko prejme otrok Vaše pismo, katero ne bo znal prečitati, ali mu ne bo težko pri srcu, da ima starše, s katerimi se ne razume? Ne bo tičal morda ravno v tem vzrok, da se bo lastni otrok odtujil staršem in oni njemu? Za preprečitev gori omenjenega zla, je Slovensko Kulturno Društvo "ORNUS", po inicijativi nekaterih slovenskih staršev, na svojem skupnem sestanku, razmotrivalo o slovenskem pouku in prišlo do zaključka, tla se zaenkrat prične z nedeljskim popoldanskim poukom. Da se ta pouk čini prej prične, ki je je popolnoma brezplačen in prost vsake druge obveznosti, je omenjeno društvo že pričelo z vpisovanjem, ki se vrši v društveni sobi vsako nedeljo popoldne od dveh naprej. Zato Slov. Kult. Društvo "Ornus" kliče vse slovenske starše, ki čutijo potrebo tega slovenskega, pouka za našo mladino, naj vpišejo svoje otroke, da se z poukom čim prej prične. Sao Paulo, Julija 1937. Odbor. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNlč DORREGO 1583, — Bs. Aires tUS&M VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI JALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje lia podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpulii, mozoljiki. Izpadanje las. Ultravlotetnl žarld. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPÓLNA~BIBl£ÓST7~mtra~regenoracija po prof. Oicarelliju. SIVeNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-ikem načinu. PLJUČA: Kaíelj, Šibka pljuia. ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, tei- ka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, TTSESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 6.— na teden. NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi 8PEOCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Ločenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM RED" ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z na®i dokaz, da boste tudi Vi Vo" streženi kakor želite in zaslužit* NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO S0CURSAL BUENOS AIRES Centrala: BME. MITRE 234 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA (Postrestafl DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V M0NTEV1DEU Odmevi obiska dr. I Cankarja — Dve lepo uspeli prireditvi šaji med organizacijami so se izboljšali. Odno- Montevideo, dne 5. julija 1937. ¡ članov. Dne 27. junija je imelo v lastnih novih prostorih, za Vidov-dan. zelo lepo prireditev, katere so se udeležili, proti dosedanji navadi, v zna'k vzajemnosti, številni člani vseh naših jugoslovanskih organizacij. Dnevu primeren nagovor je imel novi gospod predsednik, ki so mu vsi navzoči burno ploskali. "Bratstvo iseljenika Jugoslavije" je pa imelo v soboto, dne 3. julija, v lepih prostorih društva "Centro Gallego", v vsakem oziru nad vse uspelo prireditev z zelo bogatim sporedom. Pozdravni govor je imel resni in agilni gospod predsednik Nikola Stipaničic. Močni društveni moški zbor je pel prav dobro osem naših s'kladeb, društveni dile-tanti pa so se postavili z Ivakice-vo tridejanko "Pouzdani sastanek". Vmes 4 deklamacije; največ aplavza je seveda žel mali K. Kis. Me prav majhni prostori so bili natlačeni zelo dobro razpoloženega občinstva, med katerimi so bili v lepi skupnosti pripadniki raznih naših skupin in naših društev. Tudi. Slovenci smo bili zastopani v precej- Bivanje gospoda poslanika med nami je bilo naši koloniji v izredno pobudo. Njegovi razgovori z raznimi predstavniki naših jugoslovanskih organizacij bodo imeli prav gotovo svoj najlepši odmev v bodočem našem delovanju, in to se je tudi že pokazalo. Na večer pred njegovim odhodom iz Montevidea so bili njegovi gostje po dva zastopnika vseh jugoslovanskih društev, ki so poslala tudi na njegov sprejemni večer svoje zastopnike, to je: za "Zajednico", njen sedanji častni predsednik Alagič, predsednik inž. Žuvič in odbornik Bar-lekovic; za "Bratstvo", predsednik Stipaničic in tajnik Ljutkič; za ra-dio-uro, Koprič in Marinovič; za "Slovenski krožek", predsednik Fi-gel in odbornik Cvetrožnik; za "Prekmursko društvo" pa brata Franc in Ivan Seruga. Gb odhodu je našega gospoda ministra spremila večja skupina naših zastopnikov in mu še dolgo mahala v slovo, ko se je parnik oddaljil od brega. Sodba vseh je bila. IZ SAAVEDRE Slovensko kulturno in podporno društvo "Ivan Calnkar" ho priredilo dne 25. julija svojo prvo prireditev v ulici Alsina 2832. Na programu so razne pevske točke in burka v dveh dejanjih "Trije ptički". da si še noben jugoslovanski pred- šnjem številu. •ktavnik ni v tako kratkem času ni pridobil src vseh, ki so imeli priložnost govoriti z njim in .-dišati ga na različnih sestankih in prireditvah, kakor gospod minister dr. Iizidor Cankar. Upamo, da nas bo še obiskal, da dvigne med nami s svojo ljubeznvo in hkratu odločno besedo, voljo in veselje za vzajemno delo za naš narod in ljubezen do naše máteme govorice. "Jugoslavenska zajednica" je imela v nedeljo 20. junija občni zbor, na katerem je njen dolgoletni predsednik g.. Mihajlo Alagič odstopil. Hvaležno društvo ga je imenovalo za. častnega predsednika. Novi predsednik g. inž. Žuvič je bil N°glasno izvoljen. Društvo je v zadnjem času pridobilo precej novih {Velika modema krojačnica * HERMINIO BIDINOST Ex cortador de el Jokey ! Ce hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Airea Iz povedanega smemo sklepati, da je napočila tudi za našo jugoslovansko kolonijo v mestu Montevidea nova doba lepega in složnega dela. "Slovenski krožek" je odpovedal premajhne prostore, v katerih je bilo prej društvo "Ivan cankar". in je najel celo hišo v ulici Minas štev. 2166, na lepem trgu, ki ga prav sedaj urejajo, pred palačo državnega zbora (Palacio Legislativo). Prav marljivo se pripravljajo člani na prireditev, o kateri ste že v prejšnji številki slišali. Da se bodo člani radi zbirali v teh novi prostorih in da se čimbolj omeji zahajanje naših moških v razne "boliče" je odbor že kupil biljard. V prejšnjem poročilu je tiskarski škrat dejal, da so Pre'kmurci Z NEDELJSKE PRIREDITVE V V. DEVOTO Preteklo nedeljo je društvo napravilo prav lepo domačo prireditev. Vkljub mrzlemu vremenu se je bilo zbralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo programu in obenem tudi pokazalo, da zna ceniti trud in požrtvovalnost članov. Po mojem mnenju bi se pevski zbor bolje odrezal, če bi nastopil z lažjimi skladbami. Zelo lepo pa so bili podani od malčkov "Trije snubci". Gotovo je bilo mnogo truda, preden so se pripravili mladi dečki in dekilce za nastop, vendar je bil trud z lepim uspehom zadovoljivo poplačan. Vse priznanje za lepo uspelo prireditev gre podjetnemu režiserju in pevovodji. Za našo bodočnost je važno, da se mladina, že koj v začetku navaja v našo slovensko kulturo, ker ona je nje nadaljnja no-siteljica. Po končanem kratkem sporedu se je vršila prosta zabava s plesom. J. Ž. povečini naseljeni v okraju Cerro, To ni prav. Živijo skoraj vsi v starem mestu, v okraju "Centro". Gospod inž. Žuvič propagira lepo misel, da moramo v kratkih letih imeti v tem mestu svoj "Jugoslovanski dom". Tako je! Delajmo vsi na to in da bo v tem domu naša šola, ki bo našo mladino vzgajala v ljubezni do našega jezika, naše kulture in naše lepe jugoslovanske domovine ! Dopisnik. Iz Rosaría OBLETNICA SDD. TRIGLAV Društveni odbor obvešča tem potom vse člane in članice ter prijatelje društva, da se bo dne 25. t.m. obhajala sedma obletnica ustanovitve društva. V proslavitev tega, za nas, rosa-rijske Slovence, zgodovinskega dne, se dramatični odsek pridno pripravlja; podal nam" bo šaloigro "Laži-zdravni'ka" v dveh dejanjih in eno otroško igro, "Los sordos",, v kaste-ljanskem jeziku. Oboje bo režiral Franc Kastelic. Prireditev se bo vršila v ul. I9 de Mayo 1159 ob 4. uri popoldne. Odbor vljudno vabi vse rojake in rojakinje, da se udeležijo te prireditve. Bodite točni, ker bomo s programom točno začeli. Rojaki in rojakinje! Podprite naše društvo s tem, da se našemit vabilu odzovete. Društvo pa bo tudi v bodoče, kot doslej, nudilo vso moralno in materialno pomoč vsem potrebnim, 'kolikor bo moglo. Kdorkoli naših rojakov je prišel v nesrečo, se je obrnil za prvo pomoč na društvo in jo je tudi vedno dobil; vendar bi lahko mnogo izdatneje pomagali, če bi se vsi rojaki tudi takrat spomnili društva, ko niso v potrebi. Ker bo v našo skupno korist, smo prepričani, da boste dne 25. t.m. vsi prihiteli na proslavo naše sedme obletnice. To priliko izrabimo, da pošljemo v znak solidarnosti pozdrave Vsem jugoslovanskim organizacijam v Južni Ameriki ter pozivamo na složno delovanje vsa društva. Josip Sigulin, tajnik EXPRESO "GORIZIA" JUTRI . .Vsi Člani in člamice Slovenskega prosvetnega društva I. ter vsi oni, ki ste sodelovali pri zadnji prireditvi, ste vabljeni na čajanko s plesom ob 4. uri pop. v društvenih prostorih Gral. César Díaz 1857. PRIHODNJA TABOROVA PRIREDITEV V needljo 8. avgusta bo Tahor spravil na oder Niccodemijevo igro v'treh dejanjih "Učiteljica", ki je na slovenskem odru v Buenos Airesu še nismo imeli prilike videti, dočim njenega avtorja tudi naše občinstvo že pozna, saj je lani imelo priliko videti njegov "Scampo-lo", ki je vsem tako ugajal, da ga je društvo moralo ponavljati., Tudi "UČITELJICA", ganljiva zgodba) nezakonske matere, ki po težkih življenSkih preizkušnjah najde svojo hčerkico, o kateri je mislila, da je ni več med Sivimi, bo gotovo vsem ugajala. Opozarjamo cenj. rojake na to igro^ sedaj, podrobnosti pa bomo še prinesli v prihodnjih številkah našega Usta. U. FRANC LOJK Calle VUliAROEL 1476 T. 54 Darwin 5172 in 2094 Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorljein, kateri so nuliaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIKRB-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pl.lnčali, obL Mili jotrali, žal(xU*i, žlčevju Itd. Za bolnike lz notranjosti Imamo Rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 Banco; G e rmanico DE LA AMERICA DEL SUQ,' v* L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Slika s 'prireditve jugo&l. šolskega društva na, Dock Sudu: Milenka Kodelova, učenka slovenske šole, v vlogi "Ciganske sirote",! ki je za svoj lep nastop in krasno petje, žela obilo pohvale. LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. aveoer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. IZKUŠENA BABICA AHA CHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Ravvson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 V. T. Mayo 8182 Reklamna c