360
Množina poljskih pridelkov je odvisna od množine redilnih snovi v zemlji.
Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino- in sadjerejski šoli
na Slapu.
Naslov tega članka je eden izmed najimenitnejših zakonov novejše agrikulturne kemije.
S spoznanjem tega važnega zakona odprle so se nove poti umetnemu gnoju, kar se bode pa še veliko bolj storilo, ko bode znanje tega zakona med poljedelce prodrlo. Predno se pa nadalje o njega važnosti izrazim, hočem ga nekoliko razjasniti s sledečim izgledom.
Navadni, sredni pridelek zimske pšenice na enem hektaru njive je 1848 kilogramov zrnja in 2700 kilogramov slame, toraj vsega skupaj 4548 kilogramov. Vso tvarino, iz katere sedaj obstoji pšenični pridelek , vzela jo je rastlina večidel le iz njive, toraj je tudi njiva za toliko one tvarine revnejša. Izvzemši nerudninske in nekatere manj imenitne rudninske snovi, obstoji teh 1848 kilogramov pšenice in 2700 kilogramov pšenične slame iz l'73/4 kilogr. kalija, 8V3 kilogr. apna, 6% kilogr. magnezije in 20'/2 kilogr. fosforove kisline.
Da smo zamogli toraj ta pridelek doseči, treba je bilo, da je v zemlji bila zgoraj omenjena množina kalija, apna, magnezije in fosforove kisline, in sicer v takošni podobi, kakor jo rastlina za hrano rabiti zamore.
Kaj bi se pa zgodilo. ako bi ene teh snovi nekoliko manjkalo? Kaj druzega, kakor to, da bi se pridelek v tolikošni meri zmanjšal, kolikor ene ali druge redilne snovi primanjkuje. Ce je, na priliko, v zemlji desetkrat toliko kalija, apna, magnezije, kakor ]e potreba, fosfor o ve ki sline pa na primer za eno Četrtinko manj, kakor bi je pšenica za zgoraj omenjeni letni pridelek potrebovala, potem se bode tudi letni pridelek brez ozira na one snovi, katerih se več v zemlji nahaja, vendar za cel6 četrtinko skrčil.
Vkljub temu, da naravna sostava zemlje skrbi za pravo razmero med redilnimi tvarinami, in da se redilne snovi, katere se s žetvijo iz njive vzamejo, zopet z gnojem povrnejo, vendar dostikrat nastane slučaj , da ene ali druge snovi zmanjka.
Naj navedem le dva imenitnejša slučaja.
Mislimo si gospodarski način, ki je navaden na Ljubljanskem, Sorskem in Kranjskem polji. Pri gospodarstvu v teh krajih se vsled prodaje žita iz njiv veliko več fosforove kisline izvozi, kakor pa z gnojem dovažva. Ta gnoj se nareja iz rastlin, v katerih je le malo fosforove kisline, toraj je tudi gnoj na tej redilni snovi   revnejši.    V   teku  več  let   se   ta  pri-
manjkljej precej čuti, in ubogi kmetic vkljub vsemu gnojenju ne more slabim letinam v oko priti, ker vzroka ne vć, zakaj zemlja peša, in le slabemu vremenu pripisuje slabeji pridelek.
Drugi, tudi navadno gospodarsko imenitni slučaj je Vipavska vinorej a. V tej dolini je vinoreja čez 600 let stara, vinogradom se pa do zadnjih 30 let prav nič ni gnojilo. Ce se tedaj pomisli, koliko so vinogradi dali grozdja, odpadkov pri režnji, odmrlih trt in listja za steljo in krmo , pa niso nič nazaj dobili , potem se lahko ugane, koliko redilnih snovi, med temi posebno kalija, se je iz vinogradov vzelo. Vipavski zemlji uže vsled njene narave sami na sebi primanjkuje kalija, zato Vipavci toliko časa ne bodo imeli stalno dobrih letin (se ve da, brez ozira na vremenske nezg de), dokler ne pričnć resno misliti na nadomestenje izgubljenega kalija z imenitnim kalijevem gnojem. Samo hlevski gnoj ne more tega učiniti, kajti on se prepočasi razkroj uje, ima za tako vtrujeno zemljo premalo kalija, pa tudi čas in množina njegove porabe sta manj ali več omejena.
Iz navedenih slučajev je tedaj razvidna potreba in imenitnost umetnih gnojilnih pripomočkov, o katerih hočem prihodnjič več govoriti.
Konečno naj še nekaj omenim. Reklo bi se mi lahko, da kmet ne more vedeti, kaj da njegovi zemlji manjka in kako naj bi on to nadomestil. Resničen je ta ugovor, — zato naj pa gospodarji sami na to gledajo, da vsaj iz vsake vasi enega fanta v kako kmetijsko šolo pošljejo, umnega kmetijstva se učit. Kranjci imajo v Slapenski šoli dobro in sposobno gospodarsko učilišče, deloma vsaj tudi za poljedelstev in živinorejo. Vrh tega bil bi pa tudi čas, da bi se na Slapenski šoli jako potrebna gospodarsko-kemijska po-skuševalna postaja osnovala.