tirji Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov! UpravnIStvo»Zarje*4 v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.-7. zvečer._______________________________:: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniSke rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste Posamezna številka O vinarjev. Štev. 113. V Ljubljani, v sredo dne 18. oktobra 1911. Leto I. Karteli. Kapital ima tendenco, da se koncentrira. To je neizogibno. Zakaj kapital je sila in vsaka sila stremi po povečanju. Zdrnžuje se kapital v kompanijskih pofljetjih, v delniških družbah v bankah, v kartelih, v trustih. Kakor se drevesu ne more zabraniti, da dela veje in vejice in listje in cvetje ter da razširja korenine v širino in globočino pa izsesava vedno več zemlje, tako se naravni nagoni kapitala ne dajo spraviti s sveta. Drevesu se lahko porežejo in upognejo veje; tudi izrastki kapitalizma se dajo včasi nekoliko porezati. Ali rasti bo drevo nehalo le tedaj, če ga posečete; vrba in bezeg celo šele tedaj, če izrujete vse korenine. Tako more biti tudi konec kapitalističnega izsesava nja le tedaj, če se radikalno uniči in zatare ves kapitalizem. Od avstrijske vlade ne pričakuje nihče, da bi odpravila kapitalistični sistem. Ona je služabnica kapitalistične države in popolnoma nemogoče je, da bi opravljala socialistično delo. Toda ona je vendar nastavljenka ustavne države, v kateri ima ljudstvo vsled splošne volilne pravice nekaj besede, pa bi imela služiti ljudstvu in njegovim potrebam. V državi v kateri so mase že precej zavedne, vlada lahko kapitalizem, ne more pa biti absoluten Organizirani delavci skrbe sami zato, da se mu nekoliko porežejo kremplji, s svojimi strokovnimi organizacijami in (strokovnimi boji, s svojimi zadrugami in s svojim političnim vplivom ga silijo, da oddaja vsaj nekoliko svojega profita tistim, iz katerih ga je izsesal. Tega dejanskega položaja bi se morala zavedati tudi vlada. Ce njeno delovanje ne, more biti socialistično, bi vendar moralo biti socialno politično. Nihče ne pričakuje od nje revolucionarne politike, lahko pa se zahteva re-formativna. V poglavje socialne politike spada tudi boj zoper knrtele. Še večkrat bo treba nagla-šati, da ne gre za enostavno uničenje kartelov. Te moči nima nobena vlada v kapitalistični družbi. Beseda „kartel“ se lahko prepove; združevanje podjetniškega kapitala se ne da preprečiti. Ali lahko se odpravijo nekateri posebno Škodljivi učinki kartelov: država ima sredstva, da lahko prepreči prebogato gnojenje kapitalistične njive, ima škarje, da lahko postriže prekošate veje kapitalističnega drevja. Oautscheva vlada tudi zato nima smisla. Na seji klubskih načelnikov pred otvoritvijo državnega zbora je ministrski predsednik pač naglašal. da je za draginjo merodajno tudi važno, doslej baje še nedotaknjeno vprašanje prekupovalstva, oziroma kupčevalskega posredovanja. Zato bi bilo pričakovati, da bi njegova vlada posvetila svojo pozornost kartelom in tistim predlogom, ki metijo na to, da se kartelnemu oderuštvu napravijo meje. Ali baronu Gautschu niso take reči nič po volji. Ni čudno. Med avstrijskimi vladami in karteli so zveze, ki vežejo vladam roke. Skoraj pri vseh kartelih so udeležene banke. Nekateri karteli so bili celo ustanovljeni od velikih bank. Kje pa je tista avstrijska .iada, ki bi se hotela zameriti bančnemu kapitalu? To bi lahko riskiralo ministrstvo, ki bi bilo od njih neodvisno, ali tako ministrstvo bi moralo stati v vsakem oziru strogo na zakonitem in parlamentarnem stališču, ne pa da išče izza hrbta državnega zbora pomoči pri bankah in najema pri njih ali pa z njihovim posredovanjem posojila, ki jih parlament ni dovolil. Ko se je izvršila glasovita aneksija in je baron Bienerth potreboval denarja za oboroževanje, pa ni bilo nobenega parlamentarnega sklepa, ki bi mu bil dovolil posojilo, so mu banke pomagale iz zadrege. Ko je vsled ženi-alne Aehrenthalove politike morala Avstrija plačati Turčiji 55 milionov kron odškodnine, so poskočile banke. Ko si je letos finančni minister izposodil 75 milionov na podlagi paragrafa 14., so bile banke njegove pomočnicet Tako se podajajo avstrijske vlade druga za drugo v nezakonito odvisnost od bančnega kapitala. In zato ne morejo nastopati proti interesom finančnega kapitala, pa se vsled tega tudi ne morejo dotikati kartelov. Tako je razumljivo, da je država sama pospeševala ustanovitev nekaterih kartelov, n. pr. petrolejskega in dočim ni vlada porabila niti trohice svoje moči proti kartelom je porabila vso svojo moč proti takim podjetnikom, ki se niso hoteli pridružiti kartelom. Kar predlagajo socialni demokratje za omejitev kartelskega oderuštva, ima skleniti državni zbor. Tu bo večina morala pokazati, ali ji je več za interese prebivalstva ali za na-ustavne finančne potrebe vlade. Baron Gautsch pa bo moral pokazati, če se smatra za ustavnega načelnika avstrijske vlade ali za ministrskega predsednika po §514. British Socialist Party. London, sredi oktobra. Tudi na kontinentu bodo znali socialisti gotovo ceniti važnost dogodka, ki pomeni za delavsko politiko na Angleškem začetek novega življenja. V Manchestru so se zbrali zastopniki raznovrstnih struj angleškega socializma in so sklenili ustanovitev enotne socialistične stranke. Veliko delo, ki so ga navdušeni propagatorji socializma v Veliki Britaniji že večkrat poizkušali, ki pa se je doslej vsakokrat razbilo ob zaprekah malenkostnih nasprotij večinoma v nazorih o taktiki, je sedaj dovršeno. In zdaj šele postane angleški socializem tisti politični faktor, ki bi bil moral biti že davno po starosti angleškega delavskega gibauja in po moči angleških strokovnih iu gospodarskih organizacij. Bilo je naravnost abnormalno, da socialisti ravno na Angleškem niso mogli priti do prave politične veljave. Že v predmarksističnih časih je poganjala socialistična ideja v tej deželi lepe cvetove, če tudi na utopističuih gredah. Marks sam je tukaj preživel velik del svojega življenja in opravil velik kos svojega epohalnega dela. Mnogo drugih socialističnih znanstvenikov in propagandistov iz vseh krajev Evrope je tukaj nahajalo svoje pribežališče in svojo delavnico. Prva internacionala je tukaj imela svoj sedež. Socialistična ideja je našla odtod svojo pot v mnoge kolonije in je v nekaterih ustvarila mogočne, vplivne organizacije. Angleška strokovna organizacija je dolgo veljala na vsem kontinentu za vzor. Ali do krepke socialistične stranke v lastni deželi le ni moglo priti. Med različnimi vzroki, ki so ovirali to stremljenje, je vsekakor tudi takozvani angleški konservatizem. Oe se govori o socializmu, bi bilo misliti, da je to absurdno protislovje, pa je vendar le nekaj specifično angleškega. Socializem v tej deželi ni bil pravzaprav nikdar golo posnemanje. Socialistične teorije so tukaj rastle na lastnih tleh. Njih propagatorji so pogostoma delali popolnoma neodvisno drug od drugega. Ni Čuda, da je naloga, ki so si jo nadeli, pogostoma presegala njih moči. Zanimanje enega je prezrlo to, pozornosti drugega je ušlo ono; tako so posamezniki prihajali do sklepov, ki so se v glavnih potezah vjemali, v raznovrstnih detajlih pa razhajali. Nastajale so lokalno ali pa personalno ločene šole in struje, ki so imele pogostoma nekaj, človek bi dejal, konfesionalnega na sebi in 8 prav konfesionalno trmo so podržavale ločitev, gledajoče s paznejšim očesom detajne razlike kakor principielno soglašanje. Štirikrat so se izjalovili poizkusi združitve. Zdaj se je posrečil. Ni dvoma, da so zadnji veliki delavski boji mnogo pripomogli. Velike stavke mornarjev, lučnih delavcev in železničarjev so pokazale delavcem, da so velika bojna sila. Z njihovim nastopom v tem mezduem gibanju, z njihovim uspehom pri vladi in pri podjetnikih je pa silno konstrasti-ralo pomanjkanje rednega političnega vpliva. Na tisoče delavcev se je tiste dni resno vpraševalo, kako bi bilo lahko marsikaj drugače, če bi mogli na političnem polju redno razvijati tako moč kakor tedaj v stavki. Politično nasprotje med delavstvom in buržvazijo jim ni bilo še nikdar tako očitno. Tako so se pripravila tla za zedinjenje in uspeh je bil konferenci pravzaprav že naprej zajamčen. Sešlo se je 218 delegatov, ki 80 zastopali skoraj vse socialistične organizacije Ve- like Britanije. Indipendent Labour Party in družba Fabijevcev sicer nista bili oficielno zastopani. Vendar je od I. L. P. prišlo 41 članov, ki so zastopali 18 njenih organizacij in vsi so zagovarjali združitev. Zanimiva debata, ki seje razvila na konferenci, se je končala s tem, da je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Konferenca socialističnih organizacij meni, da prihajajo razlike mišljenja in različna tak-ktika, ki je doslej označevala razne sekcije britskega socialističnega gibanja, od okolnosti, ki so bile lastne začetnim štadijem gibanja; prepričana je, da je čas za ustanovitev združene socialistične stranke zdaj dozorel, in delegati zavezujejo svoje organizacije, da sodelujejo pri združitvi svojih moči na sledeči podlagi: Socialistična stranka je politični izraz delavskega gibanja, ki stremi v najtesnejšem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami po socializiranju proizvajalnih in izmenjevalnih sredstev, to se pravi po izpremenitvi kapitalistične družbe v kolektivistično ali komunistično. Po svojih ciljih, svojih idealih in sredstvih, ki jih rabi, ni socialistična stranka reformistična, temveč revolucionarna, ter je mnenja, da se more gospodarska svoboda in enakost le tako doseči, da se dobojuje razredni boj do konca in da se tako za vselej odpravijo razredna nasprotja. Delegati na tej konferenci volijo zato odbor desetih članov, da izdela v zmislu te izjave strankin štatut; po en izvod tega štatuta se dopošlje vsaki tukaj zastopani organizaciji, ki se vse zavežejo, da opuste po ratifikaciji štatuta svojo eksistenco kot deželna organizacija in se združijo z zedinjeno socialistično stranko.“ Sprejetje te resolucije je povzročilo velikansko navdušenje, ki je bilo za ^hladnokrvne* Angleže posebno značilno. Zedinjena stranka se bo imenovala British Socialist Party. V dveh dneh je bilo to veliko pripravljalno delo izvršeno. Kar imajo posamezne organizacije opraviti, bo gotovo kmalu storjeno. Konferenca sama je podala toliko garancij za popoln uspeh, da se že danes lahko pravi: Zedinjena angleška socialistična stranka živi! NOVICE. * ftospftska zbornica ima prihodnjo sejo v soboto, 21. t. m. ob 1. popoldne. Na dnevnem redu je prvo čitanje vladnih predlog o rabi razmnoževalnih aparatov, o zvišanju rubežni prostih dohodkov ter zakon o epidemijah. * Uničevanje živil. Zadnjo nedeljo je bilo v Pragi pod predsedstvom kneza Schwar-zenberga izredno glavno zborovanje industrijskega društva za špirit. Zborovanja se je ude- MAKSIM GOKKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Ali naj se zmerom tepemo ? . . . Dobro vemo — bogastvo je kakor sipa, mirno ne leži, dokler živi, se razteka na vse strani, zopet si ugrabi vso zemljo . . . Ne, zakaj pa? — Ne jezi se! — mu je dejala mati šaljivo. Nikolaj je zamišljeno vzkliknil: — Oe bi le hitro poslali tja letak o Ri-binovi aretaciji! Ignacij je napel ušesa. Danes se razgovorim ž njim! — je dejala mati. Ali je letak že gotov? — je vprašal Ignacij. — Da. — Dajte, da jih odnesem tja ! — je predlagal fant z blestečimi očmi. — kaj in kako ... le dajte! Mati se je potihoma zasmejala, ne da bi ga pogledala. — Ampak ti si vendar utrujen in bojiš se, in dejal si, da ne pojdeš nikdar več tja ... Ignacij si je pogladil s široko dlanjo kodrave lase na glavi in je rekel mirno: — Utrujen sem, pa si odpočijem . . . Bojim se seveda tudil ... Do krvi bijejo človeka, kakor pravite sami . . . nikomur ni do udarcev ... A po noči se že priplazim . . . Le dajte ... še nocoj se podam na pot . . . Umolknil je, premislil in namrščil obrvi. — V gozdu se skrijem in obvestim svoje ljudi: pojdite, vzemite si! To je — najboljše . . . Če raznašaš sam, pa te vjamejo, je škoda za letake . . . oprezno je treba delati, nič jih ni preveč . . . — Ali kaj pa s tvojim strahom ! je znova pripomnila mati z veselim nasmehom. Veselila jo je iskrenost kodravega, krepkega fanta, zveneča iz vsake njegove besede, in njegov odkriti obraz. — Strah je strah, a delo je pa delo! — je odgovoril. — Kaj sev mi smejete? Ali se vi nič ne bojite? . . . Oe je treba, mora človek v ogenj . . . taka je stvar ! . . . — Eb, otrok moj! — je nehote vzkliknila mati, prevzeta od ranosti. Fant se je zasmejal zmedeno. Ali sem še celo otrok! Nikolaj, ki je ves čas dobrodušno, z mežikajočimi očmi ogledoval fanta, je izprego-voril: — Vi ne pojdete tja! — Kaj pa naj delam? Kam pa? — je vprašal Ignacij nemirno. — Namesto vas pojde kdo drug, a vi mu podrobno razložite, kaj ip kako. Kaj ne? — Dobro! — je dejal Ignacij nezadovoljno. h — A vam preskrbimo dobro izkaznico in vas napravimo za logarja . . . Mladenič je urno vzravnal glavo in vprašal vznemirjeno: — A če pridejo kmetje po drva, ali kaj podobnega ... kaj pa potem? Ali naj jih uklenem? To se mi ne poda . . . Mati se je zasmejala in Nikolaj tudi; to je fanta zmedlo in užalostilo. — Ne vznemirjajte se! — ga je potolažil Nikolaj. — Kmetov ne bodete lovili . . . verjemite mi . . . — Potem je stvar drugačna! — je zamomljal Ignacij potolaženo, zaupljivo in se nasmejal Nikolaju. — Veselje imam tudi za tovarno, tam, pravijo, so pametni ljudje . . . V njem, v njegovih širokih prsih je ves čas gorel neenakomeren ogenj, ki še ni zaupal svoji lastni sili. Jarko je bliskal v njegovih očeh in odseval iz notranjosti, pa nenadoma ugašal, pokrit z dimom nerazumljivega nemira in neubranosti. Mati je vstala izza mize in dejala zamišljeno zroč skozi okno: — Eh, življenje . . . petkrat na dan se nasmeješ, petkrat se razjočeš . . . Lepo! Ali si končal Ignacij? Pojdi spat . . . — Nečem . . . — Pojdi, pojdi . . . — Pa ste strogi! No pa pojdem . . Hvala vam za pogostitev ... za prijaznost... Ko je legel na materino postelj, je mrmral : — Sedaj bo vse dišalo po|katranu . . Eh! Ali ni škoda . . . Neče se mi spati. . . Ampak dobri ljudje . . . Nerazumljivo . . . kakor da bi bil človek stotisoč vrst od vasi . . . Kako je posegel vmes, ko sem vprašal po sredini ... A na sredi so ljudje, ki ližejo roke ... tem, ki nas bijejo v obraz . . . zlodeji . . . Naenkrat je glasno zasmrčal in zaspal z visoko privzdignjenimi trepalnicami in z napol odprtimi usti . . . XXI. Pozno zvečer je sedel v majhni izbi pod zemljo nasproti Vjesovščikovu in mu dejal z zamolklim glasom in namrščenimi očmi: — Na srednje okno štirikrat . . . — Štirikrat? — je Nikolaj v skrbeh ponovil. — Najprvo trikrat, tako . . .> In z upognjenim prstom je udaril po mizi: — Enkrat, dvakrat, trikrat. Potem še enkrat. — Bazumem. — Odpre vam rdečelas kmetič in vas vpraša: po babico? Recite mu: da, od tovarnarja 1 Drugega nič, bo že razumeli Sedela sta in vtikala vkup glave, oba krepka in postavna, in se razgovarjala s pritajenim glasom. A mati je zložila roke na prsi, stala poleg mize in opazovala. Vse to skrivnostno trkanje, dogovorjena vprašanja in odgovori, vse to ji je zbujalo notranji smeh in mislila si je: — Otroci so še . . . ___________________________(DaUt) Ježilo 300 izdelovalcev špirita. Predsednik I. Bauer je poročal o letošnjem slabem pridelku krompirja, zaradi česar se nahaja špi-ritna industrija v jako „mučnem položaju". Zato se je obrnil odsek na finančno ministrstvo, naj dovoli, da bi se izdeloval špirit še iz drugih redilnih snovi in ne samo iz krompirja. Odgovor finančnega ministrstva je povoljen. Govornik je predlagal, da bi se delal špirit tudi iz riža in koruze. Poslali so na finančno ministrstvo brzojav, da bi se dovolili ugodni železniški tarifi za riž in koruzo, ki se uporablja za špirit. V času splošne draginje hočejo torej izdelovalci žganja uničevati tako važna živila kakor riž in koruzo ter jih s p r e m i n j a t i v strup! In vlada jim gfe pri tem početju, ki bo draginjo še povečalo, seveda na roko! * Tat kožuhovine pod ključem. V Berlinu so aretirali tata kožuhov in njega prijateljico, ki sta ukradla štolo iz soboljevine, vredno 300 mark. Policiji nista hotela povedati nobenih podatkov o sebi, vendar pa je policija kmalu izsledila, da je aretiranec že večkrat kaznovani tat Alojzij Lerch, 311. stari ključavničar iz Ducbcova na Češkem. Lerch je izvršil že več tatvin, svojo zadnjo kazen je presedel na Švedskem, kjer je vlomil v blagajno in odnesel 85.000 mark. Lerch trdi, da je prišel iz Bosne; nekaj časa je bil v Berlinu, kjer se je seznanil s svojo prijateljico, o kateri se je izkazalo, daje zborna pevka Berta Weichmannova. Živela sta samo od tatvine. Tajila sta, da bi bila ukradla štolo; ko pa je policija preiskala njiju stanovanje, je našla ukradeno štolo. * Bombni atentat na telefonsko postajo. Neznan storilec je pognal z bombo v zrak izolirano telefonsko postajo, ki veže Pariz z nekim sosednjim mestom. Razstrelba se je zgodila z velikim pokom. Našli so puščico iz pločevine, napolnjeno s črnim smodnikom. Netilo je še tlelo. Bazstrelba je raztrgala streho telefonske bakine, vrgla vrata iz tečajev in jih zagnala 15 metrov daleč ; vse telefonske žice so potrgane in zveze prekinjene. O storilcu ni nobenega sledu. * Proces proti sleparskima bankirjema. V Moskvi se je začel proces zaradi goljufije proti ravnateljema velike moskovske banke. Obdolženca sta namreč v družbi s tretjim ravnateljem banke, ki je med tem umrl, uporabljala denar banke za svoje kupčije. Ponesrečene kupčije sta zvalila na račun banke, s posrečenimi kupčijami pa sta se sama okoristila. Na ta način sta ogoljufala banko v teku tega leta za več kakor milion rubljev. — Aretacija pri predavanju. V Baku je bilo predavanje o pisatelju Čehovu, ki se ga je udeležilo 40 oseb. Policija je aretirala vse udeležnike s predavateljem vred. * Vrelec v Ustju. Poročali smo že, da se je odkril pri vrtanju na ozemlju tvornice Wolfram vrelec s 30 stopinjami Celz. Vrelec se je kemično preiskal in je preiskava dognala, da dima zdravilnih snovi. * Mož v ženski obleki. Policijsko predsedstvo v Berolinu je dovolilo trgovcu Jožetu Meissanerju iz Muhldorfa, da sme nositi žensko obleko. Meissaner, ki je star 48 let, je bil dolgo vrsto let cerkovnik, pozneje trapist, zdaj pa je trgovec. Od rane mladosti je čutil v sebi nepremagljivo nagnjenje, da bi nosil žensko obleko. To nagnjenje je v njem tako močno vkoreninjeno, da je ves potrt in nesrečen, ako mora nositi možko obleko, tako da ga navdajajo samomorilne misli. Kakor hitro pa je v ženski obleki, ga minejo mučne in otožne misli, čuti se zadovoljnega in srečnega. Ker je nosil žensko obleko, je bil Meissauer večkrat pred sodiščem, toda bil je vedno oproščen. Meissauer pa je hotel dobiti oblastveno dovoljenje, da bi lahko neovirano in za vedno nosil žensko obleko. V ta namen se je obrnil na odvetnika Seltena v Berlinu, ki naj bi mu izposloval, da bi lahko mirno in nemoteno živel kot ženska. Imenovani odvetnik je predložil policijskemu ravnateljstvu obširna zdravniška izpričevala in policijsko ravnateljstvo je odredilo, da sme Meissauer nositi žensko obleko. Ljubljana in Kranjsko. — Preko moči. Z gospodi od ljubljanskega državnega pravdništva smo imeli že doslej zelo slabe skušnje, ko smo jih opazovali pri njih vsakdanjem rokodelstvu: vsevprek konfiscirajo in vsiljivo razodevajo svoje v mrtvih paragrafih okorele duše, ki jih moderno spoznanje ni obsenčilo. Kakor čujemo, je držav-nega pravdniks namestnik g. Neuperger te dni nekoliko ekstemporiral in se podal na polje, ki leži onstran njegovega metjeja in onstran njegovega — spoznanja. Na deželnem sodišču obstajajo tedenski pravniški tečaji za praktikante in avskultante. Te tečaje je v pondeljek s kazenskopravnimi ekspektoracijami otvoril g. Neuperger, ki se je v predavanju povzpel do malo okusa in več nevednosti razodevajoče trditve, »da socialna demokracija nima pravice do imena socialne stranke", ker se briga zgolj za delavske interese in ker je to njeno enostransko zastopanje delavskih interesov škod' ljivo drugim slojem." Vzlic vratolomnemu zaključku ne nameravamo prirediti socialnega točaja za državnopravdniške namestnike, pač pa svetujemo g. Neupergerju prav od srca: naj pokrije rajši svojo luč z mernikom, da ne bo svetila predaleč . . . — Dr. Šušteršič, ki dela v parlamentu šahovske poteze, je hotel včeraj zopet nekoga potegniti, pa je pri tem precej potegnil samega sebe. Že zadnji teden so socialni demokratje jriporočali, da naj se predloga o regulaciji iradniških plač odkaže proračunskemu odseku 3rez prvega čitanja, zato da se pospeši rešitev te zadeve kakor je le mogoče. Umevno je, da niso bile socialnim demokratom pri srcu zahteve uradnikov tretjega ali četrtega razreda, ali nižjih slojih uradnikov, poduraduikov in uslužbencev je regulacija zaradi draginje tako nujna, da so mnoge kategorije že grozile s pasivno rezistenco, če se jim ne pomaga. Ali klerikalci so takrat glasovali proti skrajšanemu postopanju in včeraj se je sam geuera* issimus Šušteršič oglasil za besedo. Pri tem pa je prišel Šušteršič v izolacijo, ki pa nikakor ni bila „splendid“. Vsi govorniki so se namreč odpovedali besedi in v tej osamljenosti je postala Sfišteršičeva nerodnost še posebno nerodna. Poveljnik slovenskih klerikalcev je hotel biti zopet enkrat »demokratičen", pa je govoril o potrebah nižjih kategorij na tak način, kakor da bi bil on edini človek v zbornici, ki misli na te sloje. Posebno imenitna pa je bila njegova zahteva, da naj se reducira število uradnikov. Klerikalni vodja je nekaj slišal in morda kaj čital o kompliciranosti avstrijske uprave, pa zdaj misli, da uradniki lenobo pasejo. Klerikalna stranka, ki je zadnje čase začela jako pridno loviti uradnike, si bo s tem že pridobila njih hvaležnost. Kako »preobiluo" je število osobja, se najbolje vidi, če se kje par dni dela po predpisih. Naenkrat obtiči v takem slučaju vsa mašinerija. To je za Šušteršiča morda dokaz, da nimajo ljudje v državni službi kaj delati. Jako prijazni nazori! — Dva javna ženska shoda priredi ta teden ženska podružnica „ Vzajemnosti" in sicer v četrtek, 19. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Podobniku v Novem Vodmatu (Zeleni jami), v petek, 20. t. m. ob 8. zvečer pa v gostilni Reberšaka »pri Anžoku" v Spodnji Šiški. Delavkam in delavskim ženam iz teh krajev priporočamo, da se udeleže teh shodov v obilnem številu. — Falotje, barabe, šnfti, to so najnovejša imena, s katerimi počaščajo voditelji jugoslovanskih železničarjev svoje člane. Ker pa vsak jezik teh ljubeznivih imen ne more izrekati, zato se je menda upeljala na ljubljanski postaji državne železnice govorniška šola. Ta vtisk so vsaj dobili neprizadeti pa-santi, ki so šli v nedeljo dopoldne mimo imenovanega kolodvora. V govorništvu se je ta čas ravno uril g. Dežman, poduk pa mu je dajal gošp. Slatnar sam, kateremu je sekundiral adjutant D r i n o v c. Da je goje nec dobre glave, bi mu lahko vsi poslušalci potrdili, in se nadejamo, da mu zasluženo plačilo De izostane. — Umrli so t Ljubljani: Adela Miil-ler, žena kramarja, 41 let. — Cirila Metoda Kocmur, hči tajnika okrajne bolniške blagajne, tri mesece. — Karel Šerc, zasebnik, 42 let. — Jeanetta Schott, državne železnice ekspedi-jenta žena, 67 let. — Ivana Kuhar, bančnega tajnika žena, 63 let. — Marija Kocjez, obč. uboga, 73 let. — Marija Kuštrin, žena zidarja, 29 let. — Simon Baic, občinski ubožec, 69 let. — Elizabeta Pižem, mestnega delavca hči, 4 dni. — Štefanija Rovtar, delovodje hči, 22 let. — Franja Oštir, delavka tobačne tovarne, 20 let. — Fran Prestopavec, prosjak, 51 let. — Helena Šterlekar, bivša dekla, 60 let. — Alojzija Logar, tovarniškega delavca žena, 52 let. — Kinematograf ,,Idoal“. Spored za torek 17., sredo 18, in četrtek 19. oktobra: Pogled na Vezuv. (Prekrasen naraven posnetek zadnjega izbruha tega ognjenika.) Eooch Arden (Idila v 2 dejanjih po znameniti pesmi Tenny-sona Prekrasna slika za izobražence. Film je dolg 700 metrov.) Uporni soprog. (Jako ko mično.) V soboto 21., nedeljo 22., pondeljek 28. Zigomar. Znamenita detektivna zgodba. — Mošt so pili iz sodov. Na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški stoje za vinske trgovce sodi z moštom. Ze 14 dni je izpuhteval iz sodov mošt, ne da bi zasledili storilce. Dne 11. t. m. pa je zasačil železniški uslužbenec več mladih fantov, ko so ravno srkali s slamico mošt iz sodov. Fantje so zbežali, vendar pa jih je uslužbenec spoznal. — Na Jesenice, Savo in Javornik! Dne 21. t. m. zvečer bo na Savi pri Jelenu javen ljudski shod z dnevnim redom: »Delovanje državnega zbora, dr a ginja in pomen zadružništva v sedanji dobi". Začetek shoda ob 8. zvečer. Prosi se, da se agitira za kar najobil nejšo udeležbo. — Pred shodom ob 7. seja delegatov in tnamestnikov obeh prodajalen pri »Jelenu". — Ilirska Bistrica. Nedeljski shod, ki ga je sklicala naša stranka preteklo nedeljo popoldne na željo bistriških delavcev, je poka zal, da se bistriški zavedni delavci hočejo že vendar enkrat otresti kuratele raznih mogotcev. Sicer niso prišli na shod vsi naši pristaši, ker se pač še marsikateri po nepotrebnem boji gosposke komande, vendar pa se je shod prav dobro obnesel. Sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane je govoril vsem zbranim prav iz srca; njegova izvajauja so poslušalci opetovano navdušeno odobravali. Sodr. dr. T o m š i č je v kratkih besedah delavstvo pozval, da naj se zaveda važnosti bližnjih občinskih volitev in si izvojuje v tržkem odboru svoje zastopstvo. Dokler se delavstvo samo ne bo z Iružilo in s tem samo pomagalo, m pričakovati zboljšanja sedanjih razmer. Shoda se je udeležilo nekaj liberalcev, katerim pa vinjeni Uršič pač ni delal časti in so se ga sramovali. S svojim nesramnim nastopom je hotel zmanjšati pomen in uspeh shoda, vendar se mu to ni posrečilo. Odhajajoče ljubljanske sodruge je pa delavstvo živahuo pozdravljalo z željo, da Bistrico še večkrat posetijo Upamo, da se nam bistriškim delavcem ta želja izpolni, da onim par liberalnim razgrajačem pokažemo, da nas ni pred njimi strah; pridružiti se hočemo potom organizacije drugemu slovenskemu delavstvu, ki se združuje pod zastavo delavske socialno demokratične stranke. — Bukovica pri Ilirski Bistrici. Na reški parui opekarni vladajo že prav neznosne razmere. Uprava opekarne nastavlja same take uradnike^ ki delavstvo priganjajo na delo kot živina, če kak uradnik malo bolje postopa z delavstvom, ga kmalu odpuste. Najhujši priganjač v tovarni je pa Nonisch. Delavci morajo delati, kakor on piska — in sicer v pravem pomenu piska; ima namreč piščalko vedno v ustih in ž ujo v zobeh neprestano rohni nad delavci. Zdaj postane ta možic »ravnatelj" tovarne. Oe že taki ljudje postajajo ravnatelji, ni čuda, da je tehnično vodstvo tovarne tako na kautu. Sicer pa nas to nič ne briga; biiga nas le to, če se bi obrtno nadzorništvo nič ne zmenilo za žalostne zdravstvene razmere v tovarni, za delavni čas delavstva itd. Delavni red ima tovarna le na papirju, pa se ne ravna po Djem. Najhujše pa je, da plačujejo delavci sami celotni prispevek za bolniško blagajno, katerega jim pa povrh tovarna še veliko više zaračuna nego bolniški blagajni v resnici plačuje. To je naravnost goljufivo pritrgavauje delavskega zaslužka, za kar se motaio pristojne oblasti pobrigati. Teh madjarskih izko-riščevaluih navad mora biti enkrat konec in oblastva morajo poseči v to gnezdo, pa ne tako kakor doslej, ko so v enakih slučajih delavce zapodili in se postavili na stran tpga izkoriščajočega podjetja. Potem ničuda, da noče tu delati noben domač delavec. Želimo tudi, da se ne bi privadila teh madjarskih manir novoustanovljena koseška parna opekarna. — Če se kmalu razmere ne izpremene, bomo še kaj več povedali. — Nesreča vsled avtomobila. Iz Metlike nam pišejo: V soboto dne 14. t. m. se je vračal neki Belokranjec s svojo družino iz Amerike na svoj dom v Primostek pri Metliki. Srečno je prišel preko morja in po železnici do Novega mesta Od tukaj se je odpeljal s svojo družino in prtljago na lojterskem vozičku čez Gorjauce v Belokrajiuo. Malo pred svojim domom pa ga je doletela nezgoda, ki bi bila lahko stala njega in njegovo družino življenje. Ko se je pripeljal v klanec BoČka pri Metliki, jim pridrvi nasproti neki avtomobil. Ker v Bečki ravno sedaj državno cesto prelagajo, je vozni tir tam tako ozek. da se še dva voza komaj drug drugemu izogibljeta. Voznik se je pravilno umaknil na levo stran, kolikor se je le mogel, avtomobil je pa dirjal ter je splašil konja, ki je zvrnil voz in zdirjal raz cesto na polje. Vsi Amerikanci so popadali na cesto. Pri tem se je poškodoval Amerikanec na roki, voznik in Amerikančeva žena na glavi; otroci se niso nič poškodovali, samo jokali so na vse pretege. Tudi voz se je nekaj polomil. Avtomobil je bil menda last kranjskega dežel nega odbora, ker se je videlo v njem smehljajoči obraz gospoda deželnega odbornika dr. Evgena Lampeta. Priporočali bi gospodom avtomobilistom, da na naših cestah previdno vozijo in da se tudi ustavijo, če vidijo, da je žival plašna, ne pa da naprej drvijo in se ustavijo šele takrat, kadar je voz že prevrnjen in konj pod cesto. Nam je namreč naše življenje in zdravje več vredno, kakor gospodom avtomobilistom njih zabava ob hitri vožnji. Mi pa od avtomobila nimamo drugega kakor prah, smrad in ropot. Dobro bi bilo, da bi se gospod finančni minister spomnil pri iskanju novih davčnih virov tudi ua avtomobile, ki bi jim naložil lahko precej visok in gotovo opra vičen davek. — Briljantni damski prstan s štirimi kamni se je izgubil v torek zjutraj okolu 10. ure na poti Vodnikov trg, Šolski drevored do Msyerjeve trgovine. Pošteni najditelj se vljudno prosi, naj ga odda g. Sladoviču, črkostavcu »Učit. tiskarne", kjer dobi primerno nagrado. Javen shod ljubljanske krojaške podružnice. V soboto dne 17. t. m. je imela podružnica krojačev v Ljubljani dobro obiskan javen shod. Na dnevnem redu je bilo: Delavstvo in draginja, ter zadnji celovški kongres delodajalcev. K dnevnemu redu je poročal sodr. K a h-e r z Dunaja, ki je opisal, kako je nastala draginja. Razmere so se predrugačile. Z mezdnim gibanjem so se dosezali plačilni poboljški, a podraževalci življenskih potrebščin so vse pridobitve uničili s tem, da so cene zviševali. 3rirejali so se shodi, sklepale resolucije, vlagali predlogi v zbornicah, a pravega izboljšanja le ni. Zaraditega morajo pričeti strokovne organizacije povsem drugačno taktiko: Zahtevati morajo toliko, da se res nadomesti, kar vzame draginja in sklepati ne smejo dolgotrajne pogodbe večletni tarifi, ki izročajo dra-ginjskim oderuhom konsumente na milost in nemilost Prej so bili mezdni boji navadno kratki, rer so bili delodajalci neorganizirani, a priča-covati smemo, da ne bo več tako. Mezdne )oje, sklepanje tarifov, posredovanje stavkokazov in kredit firmam, ki so v mezdnem gi-janju, oskrbuje dandanes centralni urad delodajalske organizacije. Mezdni boji bodo torej . rovsem drugačni, in tudi hujši, dolgotrajnejši, bodo pa vendar sigurno uspešni, ako imamo močno organizacijo Naša naloga je dalje, da vzgojujemo svoje tovariše in delavce sploh v razredno zavedne delavce. K«j je razredna zavednost? Dva tabora imamo: delavce iu delodajalce. Delavčeva dol-žuost je, da proda svojo delovno moč, kolikor drago more. Učil se je, potoval, denar žrtvoval za svojo izobrazbo, torej bi grešil nad sabo nad tovariši in svojo družino, če bi ne izkušal to, kar ima, prodati drago. Enako pa tudi delodajalec skuša kupiti delovno moč čim ceneje. Očividna je torej razlika, očividna meja med obema razredoma, in zavest te razlike imenujemo razredno zavest. Naglašati je treba, da mi ne vzgajamo k razredoerau sovraštvu, kakor je trdil neki gospod na ministrskem sedežu, ker je razredno sovraštvo nesmiselno. K razrednemu sovraštvu tirajo delavstvo podraževalci življenskih potrebščin, k razrednemu sovraštvu zbujajo tisti, ki trde, da ni draginje, marveč da je delavstvo le požrešno, ki povzročajo, da družinske matere od lakote omagujejo na cesti, ki mečejo siromake iz stanovanj na cesto, bogastvo in luksutam, tu siromaštvo, dalje oni, ki vodijo organiziranega delavca drugače, navideznega inteligenta pa zopet dru-dače, dalje tudi oni, ki so proti izboljšanju delavskih življenskih razmer. Mi ne maramo sovraštva, mi hočemo ie razredno zavednost, da bomo znali braniti svoje pravice do življenja. K razrednemu sovraštvu zbuja tudi brezmejno protežiranje delodajalcev potom zakonov. Vsa zakonodaja se suče okolo varstva delodajalcev. Zakoni, pa poglejmo kateregakoli, čuvajo le producente, ne pa tudi konzumentov, delavcev. Koliko zaprek so delali konzumnim društvom, koliko predpravic dajo zakoni posameznim industrijskim skupinam podjetnikov, a delavec je brezpraven; še omejiti hočejo njegove pravice. Socialni boji bodo torej večji in hujši Prav nič ne vemo, kako nas prime naš nasprotnik, zaraditega moramo biti pripravljeni, spoznavati moramo nasprotnika. Skrbeti moramo tudi zato, da se napravijo zakoni, ki bodo v varstvo konzumentov. Z močno organizacijo bomo dosegli vse kar potrebujemo, da se razmere predrugačijo, da ne bo treba več takega boja s to izkoriščevalno družbo. Vsi torej v organizacijo! Sam sebi in tovarišem škoduje, kdor ni član organizacije! Jako sovražno stališče proti delavstvu je zavzel tudi kongres delodajalcev v Celovcu Da, kar proti vsem delavskim zahtevam; celo proti socialnemu zavarovanju! V slovenščini je kratko poročal isto sodr. Mlinar. Načelnik sodrug Brozovič je povabil tovariše, da se do zadnjega organizirajo, ker nas pač izkušnja uči, kaj pomeni organizacija. Poročal je dalje, da bo imela* organizacija tudi letos strokovni tečaj, ki ga naj člani pridno obiskujejo, Odbor obenem poroča, da se naj tisti takoj vpišejo, ki hočejo obiskovati tečaj, ker se zahteva od vsakega obiskovalca vsaj desettedensko članstvo. Tovariš K a h 1 e r vabi še enkrat na pristop k organizaciji. Organizacija daje tudi strokovno izobrazbo, podaja inteligentnost članom, ter s tem pospešuje napredovanje v boju. Tovariši naj čitajo delavsko časopisje, da se vzgojimo za boj in končno odpravimo krivice. 8. V. Sajovic (blagajnik) sporoča, da se vplačuje vsak dan pri njem. Ob nedeljah pa v društvenem lokalu med 9. in 11. uro dopoldne. S Brozovič zaključi na to shod. Štajersko. — Trbovlje. Štajerski klerikalci postajajo polagoma vredni ubenci svojih ljubljanskih učiteljev. Po vzoru ljubljanskega »Slovenca" tudi štajerske posestrime brizgajo smrdljivo gnojnico po deželi. »Slovenski Gospodar", »Straža" itd. so gnojišča, na katere odkladajo posamezne duševne reve odpadke skisanih možganov. Napredovanje organizacije in veselo gibanje med rudarji v Trbovljah povzroča trboveljskemu Zupanu in njegovi maloštevilni klerikalni gardi — sodeč po čenčariji v »Slovenskem Gospo- H. Suttner, Ljubljana Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. ■......— Pripravna birmanska darila. ===== Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. ■■ Ceniki zastonj in poštnine prosto. fiarju" od 5. oktobra — zelo težke ure in resno se bojimo, da se ne bi polotil te usmiljenja vredne klike nazadnje obup zaradi izgubljenega Izraela. Dopisuuče, ki čveka uekaj 0 panoramah in cirkuzih, bi imelo biti vsaj toliko pošteno, da bi prizualo, da v Lokah sploh ni dobiti posestnikom panoram itd. dru-zega prostora, nadalje bi moral dvomljivi moralist priznati, da uprava „Delavskega doma" nikoli ni vabila in ne vabi nikogar, naj bi postavljal svoj šotor na njeno dvorišče. Nasprotno dovoljuje uprava to samo na izrecno prošnjo dotičuih glumačev; to pa le dokazuje, da imajo socialisti nekaj več usmiljenja z ubogimi ljudmi kakor pa trboveljski bratje v Kristu. Sicer pa v če se ajmojhtarji jeze, je to vedno znamenje, da se nahajamo na pravi poti. Značilno pa je, da kliče klerikalni mazač na pomoč županstvo, ki naj bi prepovedalo raznim igralcem vstop v Trbovlje, dasi dobro ve, da rudarji v Trbovljah niso imeli doslej absolutuo nobenega razvedrila. Klerikalna korifeja niti tega ne privošči rudarjem, da bi si semtertja ogledali kako nedolžno panoramo ali igro. S tem le dokazuje, da je veren sluga premogovnih magnatov, ki stoje tudi na stališču, da ima delavec le pravico težko delati in druzega nič. Če pa govori o zapravljanju, tedaj mu lahko povemo, da bi bil marsikateri rudar že prihranil marši-kako kronico, Če ne bi neki klerikalni kolovodja jemal od rudarjev kur, vino, plečet itd., kar mu morajo dajati, ako nečejo, da se jim odvzame rudniško stanovanje. Toliko za enkrat kot odgovor na podlo obrekovanje. Kdor ima na glavi maslo, naj ne hodi na solnce. — Mlluski katnen se Je razletel. V mlinu brežiške graščine je z velikim ropotom počil mlinski kamen. Uničene so tudi stope. Posamezne kose mlinekega kamna in stop je zagnalo s tako silo v zrak, da so pretrgali streho. Sreča, da ob nezgodi ni bil nihče v mlinu. Slutijo, da je zlobna roka iz maščeva- nja nasula pod mlinski kamen razstreliva. — Obesil se Je na Humu blizu Ormoža na neki slivi posestnika Baumana Marko Neu-mtiller, sedaj doma v Središču. Pokojnik je bil včasi pisarniški uradnik pri notarjema Detičku v Celju in Svobodi v Konjicah. Zadnji ča3 se je pečal s fotografiranjem. Zapustil je dva ne-pieskrbljena otroka. * Zaradi bede v smrt. Iz Brucka ob Muri poročajo: Dne 16. t. m. se je ustrelil z revolverjem delavec v papirnici M ti 1 1 e r. Miiller je oče štirih otrok in je izvršil samomor iz obupa, ker ni mogel več preživljati svoje rodbine. Njegova mezda je znašala 2 K 60 vinarjev na dan; zadnjo soboto pa mu je njegov mojster Strablek brez povoda zmanjšal mezdo na 2 K 20 vin. Mallerja je to tako razjezi o, da se je z mojstrom najprej sprl in nato dejansko spopadel. Drugi dan so mu odpovedali delo in stanovanje. To je MUllerja pognalo v smrt vsled obupa. I® ljubosumnosti zadavljen. Iz Lipnice poročajo: Hlapec Karol Benhart je na predvečer svoje poroke z neko delavko iz Upniške predilnice popival s svojim tekmecem po Lipnici. Bila sta najboljše volje in sta se navidezno popolnoma razumela. Kako pa so se začudili ljudje, ko so našli v pondeljek Ren-harta mrtvega na travniku. Renhart je imel zuake, ki so pričali, da ga je njegov „prijatelj “ naj pre je davil, nato pa ga je udarit s trdim predmetom po glavi. Zločinca so baje že prijeli. — Ponarejeval nica štampilj v graški jetnišnici. Neko okr. sodišče na Kranjskem je našlo pri enem izmed jetnikov dokumente, ki so bili sicer pravilno in zadostno oskrbljeni 8 pečati in uradnimi insignijami, a ti pečati so se izkazali za ponarejene. Jetnik je izdal ponarejevalca, kaznjenca graške jetnišnice Jožefa Schafferja, pri katerem so res našli celo | vrsto klišejev za pečate in preprostih orodij za izdelovanje štampilj Schaffer je na jako preprost način izdelal štampilje najrazličnejših • • ,v,-^vatriji. Med poukom v jetnišnici si je priskrbel tablico in v to tablico je včrtaval kaznjenec posamezne črte in znamenja tako spretno, da nihče ni mogel dvomiti o pristnosti pečatov. Grb ni bil za vsak kraj prav, ampak je Schaffer občinam prisodil zdaj zmaja, zdaj orla ali kaj drugega. Za štampilje je imel Schaffer natančen tarif; preprosta štampilja je veljala hleb kruha, komplicirana pa dva hleba. Te štampilje je za navedeno ceno prodajal svojim tovarišem v jetnišnici. Trst — Predavanje. V petek, 20. t. m. priredi društvo .Ljudski oder" drugo predavanje v tekoči sezoni. Prevzel je predavanje sodrug Etbin Kristan, ki bo govoril o T r i p o- 1 i t a n i j i. Ker je predmet jako aktualen, se sme pričakovati obilna udeležba. Predavanje bo v veliki dvorani .Delavskega doma" in se začne ob pol 9. zvečer. — Rybareva bojazen. Na shodu, ki so ga imeli narodni železničarji pretečeni teden, na katerem je bila polovica socialistov, je govoril poleg nekaterih korenjakov, ki menjavajo svoje prepričanje hitreje kakor snažen človek perilo, tudi dr. Rybar. V svojem poročilu o stanju železničarskih zahtev v parlamentu je dejal, da se ne ve, če bodo tudi socialni demokratje glasovali za zahteve železničarjev. Dr. Rybaf, ki je sam le slab plagijat socialističnih brošuric, bi sedaj rad pokazal svetu, da se je v Šušteršičevera klubu naučil tudi klerikalne morale. Ampak nekatere neumnosti bi si dr. Rybar lahko prihranil za shode, kjer so navzoči samo njegovi backi. Pametnim delavcem bi lahko prihranil žalitve. Zakaj tako govoriti, pomeni smatrati poslušalce za ovce, pa ne za ljudi. — Samomor na pokopališču. Na grobu svoje zaročenke V. Ferjančičeve, ki je umrla pred tremi meseci, se je v pondeljek ustrelil 3lletni njeu zaročenec, učitelj godbe Tulo P o 11 i. Polli je postal po smrti Ferjančičeve melanholik in se je hotel že opetovano usmrtiti. Ustrelil se je s samokresom v usta in bležal na mestu mrtev. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Bilo bi preveč, če bi kdo trdil, da je Rudolf Straussova komedija .Zlata skleda" jako globokoum.no delo. Pač pa ja jako posrečena satira iz zelo znanega političnega življenja; nekatere figure so naravnost iz dobro znane politične stranke prestavljene na oder .republike Luzitanije", ležeče nekod ob Donavi, kjer se razvija mitos .Boga Pobasaj". Kakor je vsaka stvar žalostna v socialnem življenju, tako je vesela na odru, zlasti ker je Straussu poslužila spretna tehnika. Uspeh mora doseči komedija, če se dobro igra, povsod. Zakaj .Zlate sklede" znajo izurjeni koristolovci izvohati povsod, kjer cvete kapitalistična kultura. Luzitanija je jako velika dežela. . . . Igralo se je na ljubljanskem odru prav dobro. Pred vsem bi biio omeniti gdčno. Š e-t f i I o v o , ki je svojim dosedanjim dobrim vlogam pridružila še eno. Igrala je ženo, ki služi interesom svojega moža s svojo lepoto pri vseh korifejah stranke, tako naravno, da je postala figura, ki gradi s svojo .moralo" lestvice za kariero svojega ljubljenega soproga, skoraj simpatična. Visoko se je dvignila v drugem dejanju, ko telefonira njen ljubimec minister po njenega moža. Nehote se je