Letnik L Junij 2012 Cena: 3,75 EUR. ’ '1 * | sr h < 1 n r co Leteče krilo fugee 4 Simulacije elektronskih vezij v programu Yenka Model kolesnega rovokopača »Nacionalka« na različne načine Izkorisfife 20 % naročniškega popusfa! IZ1 Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) cejo-f-no ponudbo knjig si oglejfe na LoUiU.-f-ZS.Si ali obiščife našo maloprodajno -f-rgovino «a naslovu Lepi pof 6, tooo Ljubljana. KAZALO REPORTAŽA 2 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (3. DEL) 8 LIVNO - MODELARSKI RAJ 10 PREDSTAVITEV TEHNIŠKIH DEJAVNOSTI NA OŠ NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD 25 PRED MLADINSKIM SVETOVNIM PRVENSTVOM V LETALSKEM MODELARSTVU NA KAMNIŠKO-MENGEŠKEM POLJU MODELARSTVO 15 »NACIONALKA« NA RAZLIČNE NAČINE 18 DELTA DRSALEC PRILOGA 12 LETEČE KRILO FUGEE 32 MODEL KOLESNEGA ROVOKOPAČA MAKETARSTVO _ 20 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - LOCKHEED PV-I VENTURA 22 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (2. DEL) ELEKTRONIKA 26 ČASOVNIK ZA ELEKTRONSKO VŽIGANJE ZGORNJIH STOPENJ MODELARSKIH RAKET (4. DEL) 30 SIMULACIJE ELEKTRONSKIH VEZIJ V PROGRAMU YENKA LETNO KAZALO 36 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2011-2012 ZA SPRETNE ROKE 38 PISAN NAKIT IZ OVITE ŽICE Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 II, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 15,00 €, celoletna naročnina pa 30,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. Naklada: 3.700 izvodov Izid publikacije je finan prijavna agencija za knjigo Republike Slovenijeiznasl&va razpisa za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Leteče krilo fugee je RV letalski model, primeren za v nahrbtnik, in ga lahko vedno nosimo s seboj. Foto: Matej Ogrinec junij 2012 | I REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (3. del) MITJA MARUŠKO Foto: Jože Čuden Eduard Ugledna nemška maketarska revija Mo- delFan je češko podjetje Eduard letos na¬ gradila s posebno nagrado za inovativnost v maketarski industriji ter podelila še dve le¬ tni nagradi za serijo maket MiGa-21 v merilu I : 48 in serijo makete F6F hellcata v merilu I : 72. V najbolj priljubljenem merilu I : 48 so že začele izhajati makete nemškega lovca mes- serschmitt Bf-IO9E, kar je logična posledica uspešne serije v merilu I : 32. Na voljo je Bf I09E-I (8261), na police pa prihajata še Bf I09E-3 (8262) in Bf I09E-4 (8263). Pred¬ hodnica vseh pa je razkošna izdaja v seriji »Royal Class« z dvema maketama in ozna¬ kami za vse izvedenke (E-l, 3, 4, 7) tega lovca (R0007). Tej izdaji je priložena še ma¬ keta instrumentalne plošče v merilu I : 4 in aluminijasti termo lonček s serijsko številko izdelka. Družini ameriških mornariških lov¬ cev se pridružuje še pozna izvedenka F6F-5 hellcat (8224). V še obsežnejši družini ma¬ ket nemških lovcev Fw-l90 sta dva novinca, dnevni lovec Fw-l90 A-7 (8172) in nočni lovec Fw-l90 A-8 (8187). Z izborom novih nalepk bo spet na voljo lysander Mk.lll (8290). V po- Bf 109 E-l je zdaj na voljo tudi v merilu I : 48. Gre za odlično pomanjšavo predhodne makete v merilu I : 32. Kraljevska izdaja je omejena serija odlično oprem¬ ljenih maket. Dvema kompletoma sestavnih delov za katero koli izvedenko Bf 109 E-l/3/4/7 v merilu I : 48 je priloženih še veliko dodatkov. Nova različica nemškega lovca FVV-I90A-7 v me¬ rilu I : 48 sebni izdaji bodo na voljo le oznake za indijske MiGe-21 (1170). V seriji preprostejših sestavljank »Wee- kend«, ki prinaša le osnovne plastične dele in oznake za eno letalo, se bodo v letu 2012 vrstile makete Bf-IO9E-I (84164), Bf 110 C/D (84145), Bf-IIOE (84144), fokker Dr.l (8491), Fw-l90 F-8 (841II), hellcat Mk.l/ll (84134), 1-16 tip 10 (8469), MiG-2lbis (84131), MiG-2IMF (84125), MiG-2ISMT (84129), nieuport Ni-17 (8432) in roland C.II (8445). V merilu I : 72 bodo na voljo češki lovec avia B-534 III. serija (7107), nieuport Ni.23 (7417), nočni lovec F6F-5N hellcat (7079) in še ena izvedenka L-39 ZO albatrosa (7416). Najbolj obetavna je serija nemških dvomo¬ tornih lovcev Bf-110, ki se obetajo v izveden¬ kah E (7083), G-2 (7085) in G-4 (7086). V katalogu pa se že tretje leto pojavljata make¬ ti MiGa-15 (7056) in MiGa-l5bis (7057). V več kot odlični seriji maket v merilu I : 144 je že na voljo serija makete sovjetske¬ ga lovca MiG-21 v izvedenki bis (4427), MF (4425) in SMT (4426). V vsaki škatli sta dve maketi in kopica oznak. Za te odlične make¬ te so na voljo še ločeni kompleti kovinskih dodatkov. Brassin je serija dopolnilnih kompletov iz poliuretanskih in kovinskih delov. Večina Nieuport Ni.23 je pozna različica odličnega fran¬ coskega lovca iz prve svetovne vojne v merilu I : 72. Še en ponatis dobre makete češkega šolskega le¬ tala L-39 ZO albatros v merilu I : 72 z zanimivimi oznakami Nočni lovec ameriških letalonosilk F6F-5N hellcat v merilu I : 72 programa te serije je namenjena Eduardovim maketam. Za MiGa-21 v merilu I : 48 so na voljo pilotska kabina MF - zgodnja izvedenka (648035), MF - pozna izvedenka (648036), SMT (648038) in bis (648050) ter jaški za po¬ dvozje (648049), bomba IAB-500 (648047), kolesa (648026), izpuhi MF/SMT (648027), izpuhi bis (648051), pilotski sedeži za KM-IM (648030) in KM-I (648031). Za sovjetske lov¬ ce je na voljo bogata serija oborožitve: raket¬ ni nosilci UB-16 in UB-32 (648025), B-8MI (6480419), B-8MI z vozičkom (648046), ra¬ kete zrak-zrak RS.2US/AA-I alkali (648040), alkali z vozičkom (648045), R-27R/RI/ AA-10 alamo-A (648043) in R-27T/TI/ AA-10 ala- mo-B (648048). Za serijo hellcatov si la¬ hko omislite odličen motor pratt & whitney R-2800-10 v merilu I : 48 (648056). Novo serijo Bf-109 v merilu I : 48 bodo pospremili kolesa (648058), motor za Bf- I09E (648059) in strojnice MG 17 (648060). Družino maket ameriških raket zrak-zrak sidevvinder AIM-9B (648028), AIM-9M/L (648029) bo dopolnila še raketa AIM-7E sparrovv (648062). RS Models Nekdanji proizvajalec poliuretanskih ma¬ ket se je v celoti posvetil le še klasičnim pla¬ stičnim maketam. V katalogu 2012-2013 naj¬ demo zanimiv izbor francoskih, italijanskih in japonskih letal. Serijo odličnih maket nemške¬ ga bombnika dornier Do 17 bodo dopolnile makete dornier Do 17 E z nemškimi, špan¬ skimi in ameriškimi oznakami (RSM9207I), dornier Do 17 F z nemškimi, španskimi in hrvaškimi (NDH) oznakami (RSM92072) in dornier Do 17 P z nemškimi oznakami, tudi z balkanskega bojišča (RSM92I08). Pred¬ hodni ločeni izdaji nemškega helikopterja flettner 282 sta zdaj združeni v eno škatlo z obema izvedenkama B-O/B-2 (RSM92II0). Nove oznake se obetajo tudi aradu 65 v iz¬ vedbi vlečnega letala (SM92I09). Iz japon¬ skega arzenala prihajata kavvasaki Ki-61-ll kai hien, serijska različica s kapljasto kabino (RSM92I04), prototip (RSM92I05) in Ki-100 hien (RSM92I2I). Med neuresničene projekte spadajo tudi tachikavva Ki-106 (RSM92I03), lesena izvedba lovca nakajima Ki-84 hayate in italijanski lovec reggiane 2005 z namišljenimi oznakami (RSM92I06). Med maketami čeških Japonski lovec kavvasaki Ki-100 je bil doslej zane¬ marjen med maketami v merilu I : 72. 2 | junij 2012 REPORTAŽA Znano češkoslovaško akrobatsko in šolsko letalo avia ba.122 bo na voljo s slikovitimi oznakami če¬ škoslovaških predvojnih akrobatskih pilotov. konstruktorjev najdemo še eno izdajo zlina XII (RSM92I07) in avie Ba.122 (RSM92082). Niz maket francoskega lovca morane saulnier M.S.406 dopolnjujejo izdaje z ozna¬ kami vichijske Francije, Finske in Nemčije (RSM92II4), z oznakami francoskih asov iz leta 1940 (RSM92II8), oznakami Franci¬ je, Hrvaške (NDH) in švicarske izvedenke D-3800 (RSM92I19) ter M.S.4I0 s finskimi in francoskimi oznakami (RSM92I24). Iz družine maket lovca devvoitine D.520 je tudi škatla z oznakami zračnih sil t. i. svobodne Francije (RSM92I0I) ter škatla s francoskimi in ame¬ riškimi oznakami (RSM92II3). Payen Pa 22/2 predstavlja zanimiv francoski projekt z dvoj¬ nimi krili (RSM92II2). Morane saulnier MS-410 je imel močnejšo oboro¬ žitev od svojega predhodnika. Nova izdaja makete ponuja zanimiv izbor finskih letalskih asov. Francoski koncept in nemške oznake eksperimen¬ talnega letala payen Pa.22, ki je končalo v ruševi¬ nah po bombniškem napadu v letu 1944. Izjemno zaželena je serija maket britan¬ skega dvomotornega letala airspeed AS.6 envoy z motorji cheetah in oznakami Španije, Nemčije in Velike Britanije (RSM92095), AS.6 envoy z motorjem castor in oznakami Finske, Češkoslovaške, Nemčije in NDH (RSF192098) ter še en envoy z oznakami Velike Britanije, Japonske in Španije (RSM92I02). Še en zani¬ miv izbor predstavljata maketi britanskega šolskega letala miles magister (RSM92II7) in njegova šolska bombniška izvedenka miles magister »Maggie Bomber« (RSM92I20). Airspeed envoy s civilnimi britanskimi, novoze¬ landskimi in japonskimi oznakami ter oznakami španskih nacionalističnih letalskih sil. AS.6E envoy z motorjem castor in finskimi, češko¬ slovaškimi, nemškimi in hrvaškimi oznakami Šolsko letalo miles magister s pestrim izborom oznak Lockheed P-38 lightning je bil v merilu I : 72 že ničkolikokrat upodobljen, vendar smo pogrešali zgodnje izvedenke. RS Models zdaj ponujajo enega od prvih prototipov, iz¬ delanih za britansko vojno letalstvo, P-38E/F z ameriškimi, avstralskimi in francoskimi oznakami (RSM92II6), izvidniški F-4/F-4A (RSM92II5), F-5 (RSM92I23) in P-38H light¬ ning (RSM92I25). Med prototipi zasledimo še mornariško različico airacobre airbonita (RSM92I00) in XP-79 flying ram (RSM92111). Maketa curtissa BFC-2 je logična posledica več predhodnih izdaj njegove kopenske izve¬ denke hawk II (RSM92I22). Po maketah RS Models je treba poseči kar hitro, saj kmalu poidejo. Lockheed P-38 H z oznakami letal s tihomorskega bojišča P-38F lightning z oznakami s sredozemskega bo¬ jišča Ameriški medvojni mornariški lovec curtiss BFC-2 bo na voljo s slikovitimi oznakami z ameriških le¬ talonosilk. AZ Models AZ Models je izjemno hitro rastoči pro¬ izvajalec plastičnih maket. V zadnjem letu so se pri proizvajalcu Legato, ki je lastnik blagov¬ ne znamke AZ Models, Admiral in še drugih, odločili povsem opustiti trgovino z drugimi maketarskimi potrebščinami in se posvetili izključno proizvodnji letalskih maket. Njihov program napovedi obsega prek 100 novosti. Mnoge od novosti AZ Models so skoraj muhe enodnevnice, saj so izjemno hitro razprodane. V seriji maket civilnih letal v merilu I : 144 so med novostmi napovedane makete ATR-72 (14405), fokker F.VIIa (14407), fokker F.VIIa (14408), tupoljev Tu-134 z oznakami Malev in LOT (14411). Obeta se tudi maketa iljušina 11-18, menda tudi z jugoslovanskimi oznakami (14417). Serija maket v merilu I : 32 že dve leti ni ugledala novosti, med katerimi so najavljene arado Ar-96B (AZ320I), avia C-2 (AZ3202), lavočkin La-5F (AZ32O3) in La-5FN (AZ3204). V eni od treh izdaj 11-18 v merilu I : 144 bodo na voljo tudi oznake za jugoslovansko predsedniško letalo. Med novimi maketami v merilu I : 48 najdemo japonski Ki-15 »babs« (AZ48I2), C5M »babs« (AZ48I4), češkoslovaški letov S-16 (AZ4824), latvijsko in turško izvedenko letov S-I6T.L (AZ4825), finski V.L.myrsky II (AZ4826) in s povojnimi oznakami (AZ4827), nizozemski fokker G.l (AZ4828), letečo bom¬ bo kugisho »ohka« model 11 (AZ4830), švi- junij 2012 | 3 REPORTAŽA carski pilatus PC-9 (AZ484I), kyushu QIWI lorna (AZ4842), T-28A trojan (AZ4843), T-28D trojan (AZ4844), kavvasaki Ki-48 II otsu lilly (AZ4845), Ki-48 II otsu kai w/l-GO-l (AZ4846), supermarine spitfire PR.MK.XI (AZ4847), heinkel He-70 »Luftwaffe« (AZ4850), He-70 »španska državljanska voj¬ na« (AZ485I), madžarski He-170 (AZ4852), havvker demon Mk.l (AZ4853), havvker hart Mk.l (AZ4854), havvker audax Mk.l (AZ4855), saab J-29F »tunnan« z avstrijskimi oznakami (AZ4856), morane saulnier MS.406 z oznakami bitke za Francijo 1940 (AZ4857) in švicarski morane D-3801 (AZ4858). V programu maket v merilu I : 72 je še nekaj starih obljub in kopica novosti: breda 65 A-80 s strojnično kupolo (AZ7234), spitfi¬ re Mk.Vc (AZ7235), seafire Mk.HC (AZ7236), havvker osprey (AZ7239), V.L.myrsky II (AZ724I), aero A-304 s češkoslovaškimi in bolgarskimi oznakami (AZ7244), caproni AP-I (AZ7245), cantZ-1018 leone (AZ7246), aero A-304 »luftvvaffe« (AZ725I), fokker C.X s španskimi oznakami (AZ7252), zgodnja različica P-47B thunderbolt (AZ7270), spitfi¬ re Mk.XVI (AZ7304), tachikavva Ki-54C »hic- kory« (AZ73I0). Ki-54D »hickory« (AZ73II), vickers vildebeest Mk.lll (AZ73I4), fiat Cr.32 (AZ73I5), fiat Cr.32bis (AZ73I6), aero L-159 alca (AZ73I7), aero L-159B.TI alca (AZ73I8), beli P-39D airacobra (AZ7337), P-400 aira- cobra (AZ7338), P-39F airacobra (AZ7343), havvker tempest F-6 z oznakami čezmorskih eskadrilj (AZ7344), havvker tempest F-6 (AZ7345), cessna C-150 (AZ7348), piper J-3 (AZ7349), airacobra Mk.l RAF (AZ7354), soko J-22 orao (AZ7355), soko NJ-22 orao (AZ7356), cessna C-180 (AZ7357), cessna C-185 (AZ7358), mitsubishi Ki-30 ann s po¬ sebnimi oznakami (AZ7360), cessna U-17 (AZ736I), airspeed oxford Mk.l (AZ7362), oxford Mk.ll (AZ7363), kavvasaki Ki-102a »randy« (AZ7364), Ki-IO2b (AZ7365), cur- tiss 0-52 »ovvl« (AZ7366), mitsubishi Ki-30 ann s kitajskega bojišča (AZ7367), D.H.82A tiger moth (AZ7368), DHC chipmunk T. 10 (AZ7369), shipmunk T.20 »tuje zračne sile« (AZ7370), chipmunk T.30 (AZ737I), chipmunk T.IO s civilnimi oznakami in ozna¬ kami madžarskega letalstva (AZ7372), mora¬ ne saulnir type H (AZ7373), morane saulnir type G (AZ7374), pfalz E.l (AZ7375), spit¬ fire Mk.VII (AZ7377), spitfire Mk.VIII RAF (AZ7378), spitfire Mk.VIII »mediteransko bojišče« (AZ7379), spitfire Mk.VIII »RAAF« (AZ7380), havvker hurricane Mk.IV z jugoslo¬ vanskimi in avstralskimi oznakami (AZ7389). Obeta se tudi poseben ponatis L-200A/D morave, serije spitfire Mk.XIV in japonskega reakcijskega lovca kikka - prva dva prototipa (AZ7386), serijska izvedenka z japonskimi in ameriškimi oznakami (AZ7387) in namišljeni nočni lovec (AZ7288). Očitno bodo pri AZ Models uporabili nekatere stare kalupe pro¬ izvajalca Pavla in jih obudili k življenju z novim izborom nalepk. V najmanjši seriji izidejo mraz M-IE sokol na plovcih (AZCZI3), zlin 326Aacrobat master (AZCZI6), zlin 526A acrobat (AZCZI7), zlin Z-43 (AZCZI8), zlin Z-I43L (AZCZI9), zlin Z-50L (AZCZ20), Gd-3 minimoa (AZCZ22), zlin Z-326M (AZCZ25), helikopter HC-3 (AZCZ26), aero A-II (AZCZ27), aero A-12 (AZCZ28), letov Š-218 (AZCZ3I), letov Ponatis dobre makete francoskega bombnika bre- guet bre.l4A2 z novimi francoskimi in poljskimi oznakami v merilu I : 72 Š-2 1 8A (AZCZ32), beli 427 (AZCZ33) in mraz M-IC sokol »VVorld Record« (AZCZ38). V seriji mornariških letal »Admiral« se obetajo: supermarine seafire LF MK.III (ADM7206) in douglas TBD-I devastator (ADM72I0). Nova serija hitro sestavljivih maket prinaša kopico izvedenk havvker hurricane Mk.HC: z ozna¬ kami severno afriškega bojišča (AZML72I2), nočni lovci (AZML72I3), RAF (AZML72I5) in povojne oznake (AZML72I6). V seriji »Silver« bodo ponatisnili francoski breguet Bre-I4AI (AZMS7206) in Bre-I4B2 (AZMS7027). AZUR-MPM-Special Hobby Znana češka trojica blagovnih znamk tudi v letu 2012 obeta kopico novosti ob dolgem seznamu že znanih namer iz prejšnjih let. Serija Azur je tesno povezana s fran- cosko-latinsko letalsko zgodovino. V meri¬ lu I : 32 so najavljene makete žirokopterja cierva/leo C.30 (AZUR3262) in francoski lo¬ vec bloch MB.152 C.l z vichijskimi oznakami (AZUR3294). V merilu I : 48 pa v seznamu najdemo blacburn skua Mk.ll (AZUR4846), bloch 174 (AZUR4878) in bloch 175 (AZUR4879). V merilu I : 72 sledijo še make¬ te devvoitine D.270 (AZUR7226), breguet 19 z motorjem hispano-suiza l2Hb (AZUR7248), cierva C-19 (AZUR7250), potez 25 (AZUR7263), caproni Ca.310 (AZUR7265), dassault super mystere B2 (AZUR7270), HA-III2M.IL buchon (AZUR727I), bloch 174 (AZUR7272), amiot 354 (AZUR7273), bloch 152 (AZUR7274), morane saulnier MS.4I0 finskih letalskih sil (AZUR7275), latecoere 298 (AZUR7277), bloch 174 (AZUR7278), bloch 175 (AZUR7279), loire I30M (AZUR7280), bloch 175 (AZUR728I), potez 633 (AZUR7282), vautour IIN (AZUR72I00) in poljski PZL 24A/G v turški službi (AZUR72I02). V tesni navezi z Azurovimi izdajami nasto¬ pa tudi lastniško sicer ločena znamka AZUR- FRROM, ki v merilu I : 72 najavlja vickers vildbeest Mk.IV z oznakami španske republike (FR0I8) in vickers Vincent (FR0I9). Serijo MPM bo obogatilo le malo no¬ vosti v merilu I : 48: gloster gladiator (MPM48055), vvia B.534 III.serija s kaplja¬ sto kabino (MPM48057), breda Ba 88B lin¬ če (MPM48059), beli AH-IG huey cobra (MPM4806I), heinkel He-177 A-5 z zavezni¬ škimi oznakami zaplenjenih letal (MPM48062) in D.H.sea vixen FAW.I (MPM48064). V merilu I : 72 pa prihajajo naslednje novosti: vickers vvelligton Mk.X (MPM72I00), havvker fury (MPM72533) in gloster meteor Mk.8 »Prone Version« (MPM72569). Zdaj je francoski lovec bloch MB I52C.I v merilu I : 32 dosegljiv tudi s slikovitimi oznakami kolabo- racionističnih letalskih sil vichyske Francije. Zadnja izvedenka francoskega jurišnega bombnika breguet Br.695 AB.2 z oznakami vichyskega letal¬ stva v merilu I : 72 Serija Special Hobby je najbogatejša po objavljenih novostih. V merilu I : 32 načrtujejo makete P-51 mustang Mk.l (SPH32005), han- sa brandenburg C.l serije 369 (SPH32007), albatros D.lll (SPH32008), jakovljev Jak-3 (SPH320II), P-5IA mustang (SPH320I2), A-36A apache (SPH320I4), fiat G.55 I. serije (SPH32020), mačehi MC.200 v zgodnji izvedbi (SPH3202I), roland Cl.ll vvalfish (SPH32024), morane saulnier D-3801 (SPH32035), mo¬ rane saulnier MS 410 s finskimi oznaka¬ mi (SPH32036), T-2 buckeye (SPH32037), V-173 flying pancake (SPH3204I), fiat G.50 (SPH32044), heinkel He I00D (SPH32045), F-80 shooting star (SPH32048) in T-33 T-bird (SPH32050). Seafire F.Mk.XV v merilu I : 48 je na voljo v dveh izdajah, prvi z oznakami britanskega pomorskega letalstva na Tihem oceanu v letu 1945 in ... ... druga izdaja z oznakami francoskih mornariških seafirejev F.Mk.15. 4 | junij 2012 REPORTAŽA V merilu I : 48 seznam novosti in obljub sestavljajo DFS 230A/Bf 109 mistel (SPH480I6), DH.82 tiger moth (SPH48025), hansa brandenburg C.l serije 369 (SPH48034), republic F-84F thunderstreak (SPH48035), schreck FBA (SPH48039), obnovljeni fai- rey firefly Mk.IV/V (SPH4804I), fokker D.lll (SPH48042), aviatik berg D.l (SPH48043), lloyd C.V serije 82 (SPH48044), bristol beau- fort Mk.VII (SPH48048), fairey battle Mk.l (SPH48056), mil Mi-I »hi tech« (SPH48072), dornier Do-24 T (SPH48076), airspeed AS.51 horsa (SPH48083), roc Mk.ll TT (SPH48092), klemm KI 35D (SPH48I0I), brevvster model 339E buffalo Mk.l (SPH48I06), spitfire Mk.XII (SPH48I07), brevvster model 339C/D buf¬ falo z nizozemskim oznakami (SPH48I08), heinkel He II5B (SPH48II0), fairey fulmar Mk.l/ll »hi-tech« (SPH48I20), V-173 proto¬ tip »flying pancake« (SPH48I2I), F-86K sa- bre dog (SPH48I23), fokker D.XXI z dvema maketama finskih letal (SPH48I24), seafire F.MK.I5 »Aeronavale Service« (SPH48I25), F-86K »Armee de lAir & Bundesluftvvaffe« (SPH48I26), fairey firefly Mk.l »Home Fleet« (SPH48I27), seafire Mk.lll »D-Day Eyes« (SPH48I28), T-2 buckeye v kamuflažnih she¬ mah (SPH48I29), fairey firefly Mk.7/8 »proti- podmorniške izvedenke« (SPH48I30), fairey firefly Mk.l »Pacific Fleet« (SPH48I31), FE-8 (SPH48I32) in T-33 T-bird (SPH48I33). Zanimivo britansko šolsko letalo balliol T.2 v me¬ rilu I : 72 v barvah kopenskega kraljevega letalstva Predvojni ameriški dvosedežni lovec grumman FF-I v merilu I : 72 Lahko šolsko reakcijsko letalo, ki je nastalo za po¬ trebe ameriške mornarice, je letelo tudi s civilnimi oznakami. Maketa izide v merilu I. : 72. Vickers vildebeest bo doživel upodobitev vseh svo¬ jih izvedenk in španska licenčna različica ČASA tip 245 s plovci je med zanimivejšimi v merilu I : 72. Nabor maket v merilu I : 72 se poveču¬ je najhitreje, tudi na račun na sejmu še ne- predstavljenih novosti. Trenutno se na se¬ znamu novosti nahajajo: P-47N thunderbolt (SPH72032), L-l s plovci (SPH72062), beli AH-IG huey cobra (SPH72076), hansa bran¬ denburg C.l serije 369 (SPH7209I), douglas A-26C invader (SPH72092), douglas B-18 bolo »zgodnja izvedenka« (SPH72095), vautour HA (SPH72096), seafire Mk.XV (SPH72097), spitfire Mk.47 (SPH72099), regianne Re 2000 s katapultom (SPH72I02), havvker hart (SPH72I07), reggiane Re 2001 (SPH72I08), S.43/S.43B baby Clipper (SPH72114), lloyd C.V serije 82 (SPH72I22), spitfire Mk.22 (SPH72I27), spitfire Mk.17 (SPH72I29), fol- land gnat Mk.l (SPH72I37), messerschmitt Me 209V-I/V-4 (SPH72I38), L-I9/O-I bird dog (SPH72I39), vvestland lysander Mk.l (SPH72I42), letov Š-328 (SPH72I45), aero L-29 delfin (SPH72I47), blohm & voss BV 141 (SPH72I48), seafire Mk.ll (SPH72I50), IAR 80 (SPH72I5I), fairey albacore Mk.l (SPH72I52), fairey battle Mk.l (SPH72I53), short sunder- land (SPH72I62), AD-5 skyraider (SPH72I64), FJ-2 fury (SPH72I65), PV-2D harpoon (SPH72I74), martlet Mk.l (SPH72208), mart- let Mk.IV (SPH722I0), TT-I pingo »civilian« (SPH72220), messerschmitt Me 209V-4 (SPH7222I), spitfire Mk.2l (SPH72227), B-I8A bolo (SPH72228), seafire Mk.45 (SPH72229), B-I8B bolo (SPH72230), sea¬ fire Mk.46 (SPH7223I), grumman FF-I »fifu« (SPH72232), spitfire Mk.24 (SPH72233), boul- ton paul balliol T.2 (SPH72234), J-9/EP-I06 kot švedski lovec (SPH72235), boulton paul sea balliol T.2I (SPH72236), seversky P-35A »branilec Filipinov« (SPH72237), CC&F go- blin Mk.l (SPH72238), fokker D.XXI »FR-167 z uvlačljivim podvozje (SPH72239), fairey ful¬ mar Mk.l z oznakami zajetih letal (SPH72240), španski vickers vildbeest s plovci (SPH7224I), jakovljev Jak-23 flora (SPH72242), vickers type 286 vildbeest Mk.IV (SPH72243) in saab A-2IR, jurišna izvedenka (SPH72246). Academy Južnokorejski proizvajalec Academy se vsako leto izkaže s številčno skromnejšim, toda skrbno izbranim programom novosti. Trg malih maket v merilu I : 144 terja vedno večjo kakovost in nova serija Academyinih maket prinaša prav to s štirimi novostmi: boeing F-22 raptor (ACI260I), lockheed martin F-35 lightning II (ACI2602), eurofigh- tertyphoon (ACI2603) in saabJAS-39 gripen (AC12604). Uspešno rastoča zbirka velikih maket v merilu I : 32 bo bogatejša za F-I6F z oznaka¬ mi letalskih sil Združenih arabskih emiratov (AC 12106), F/A-I8A plus (ACI2I07) in korej¬ ski KF-I6D fighting falcon (ACI2I08). Med maketami oklepne tehnike najdemo novo izdajo nemškega tanka tiger v pozni različici (ACI32I4), sturmtiger (ACI32I6), izraelski tank merkava magach 6B batah (AC 13220), Ml 151 (AC 13225), king tiger (AC 13229), jagdpanzer 38(t) hetzer v pozni izvedbi (AC 13230) in tovornjak MAN 8x8 (AC 13414). Oklepljena različica ameriškega hummerja Ml 151 v merilu I : 35 Med maketami ladij v merilu I : 350 bomo lahko posegli po HMS VVarspite iz leta 1942 (ACM 105) in U.S.S. Oliver Hazard Perry FFG-7 (ACI4I06), obe dobro opremljeni s kovinskimi dodatki. V najbolj priljubljenem letalskem meri¬ lu I : 48 se bo zbirka dopolnila z maketami northrop F-5E tiger II (AC 1 2214), P-40C to- mahavvk z oznakami asov severnoafriškega bojišča (AC 12229), korejskega šolskega letala T-50 (AC12231), F-4B phantom II (ACI2232), F-I5C/D aggressor eagle (AC 12233), curtiss P-36A/P-36C mohavvk Mk.IV »Pearl Harbor« (AC 12238) in TBM-3 avenger »USS Bunker Hill« (ACI2285). Korejski šolski reaktivec T-50 v merilu I : 48 V seriji letalskih maket I : 72 se sicer obeta nekaj ponatisov in predelav, pa tudi po¬ vsem novih upodobitev. Med novostmi zasle¬ dimo: mc doneli F-4B phantom II (ACI242I), PBY-5A catalina (ACI2430), super etendard (AC 12431), F/A-I8C hornet »Chippy Ho« (AC 12432), B-I7G z oznakami 15. letalske armade v posebni izdaji (AC 12436), F-I6C »thunderbird« (AC 13429) in v zadnjem času junij 2012 | 5 REPORTAŽA priljubljene dvojne izdaje P-5ID »red tail« & Me-262A-la (ACI3435). P-51 mustang v merilu I : 72 z oznakami s severno¬ italijanskega bojišča v letu 1945 bo na voljo skupaj z Me 262A-lb. sws Zoukei Mura je v nekaj letih s svojo prepo¬ znavno kakovostno ponudbo in oblikovanjem maket v merilu I : 32 postal ikona plastične¬ ga maketarstva 21. stoletja. Le redko kdo si lahko privošči neposredne prednaročniške akcije za svoje makete, ki so odlično detajlira- nje v notranjosti, hkrati pa jih na trg pospre¬ mijo tudi s številnimi dodatki med oborožitvi¬ jo, posadkami in drugo opremo. Na trg pravkar prihaja P-5ID mustang z več kot 280 sestavnimi deli v merilu I : 32. Izdatno oblikovana notranjost makete P-5ID mu¬ stang v merilu I : 32 In še zunanjost P-51D mustanga He 219 uhu bo v merilu I : 32 velika zanimiva ma¬ keta. V jeseni pa se nam poleg Revellove izdaje obeta še nočni lovec heinkel He-219 uhu. Notranjost He 219 uhu bo kar klicala h gradnji dio- ram z opuščenimi in razgaljenimi ostanki letal po nemških letališčih v letu 1945. MiniArt Ukrajinsko podjetje MiniArt je s svo¬ jo ponudbo plastičnih maket oklepnih vozil, vojaštva in zgradb v merilu I : 35 ter gradiv za diorame temeljito pretreslo trg. Med no¬ vostmi v letu 2012 najdemo sovjetski trak¬ torski vlačilec topov YA-I2 (35052), skupino samohodnega topa (35058), Su-76 »Ukrajina 1944« (35059), Su-76M pozno izvedenko s posadko (35063), sovjetsko pehoto na tanku (35066), nemške vojake divizije Totenkopf Harkov 1943 (35075), sovjetsko topniško po¬ sadko s topom v premiku (35081), nemško bojno skupino Peiper, Ardeni 1944 (35084), padalce ameriške 101. divizije v Norman¬ diji 1944 (35089), sovjetske lovce na mine (35091), nemški štabni avto MB I70V (35103) in v kabrioletni izvedbi (35107), britanski tank Valentine Mk.lX (35104), Valentine Mk.XI/OP »2 v I« (351II), Valentine Mk.VIII (35114), Valentine Mk.l s posadko (35116), Valenti¬ ne Mk.X (35119), sovjetski protitankovski top 45 mm T model 1937 s konjsko vprego (35120), Valentine Mk.6 v kanadski izvedbi (35123), tovornjak GAZ-AA (351249, sovjet¬ ski top 45 mm model 1942 s posadko (35125), ameriško tankovsko posadko (35126), japon¬ sko tankovsko posadko (35128), tovornjak GAZ-MM model 1941 (35130), nemško tan¬ kovsko posadko iz Normandije 1944 (35132), tovornjak GAZ-AA model 1943 (35134), ameriško tankovsko posadka v bližnjem boju (35135), tovornjak GAZ-AAA model 1940 (35136), skupino sovjetskih vojakov, ki po¬ tiskajo vozilo (35137), sovjetski top 76 mm (35138), topniški traktor Ya-I2, pozno izve¬ denko (35140), nemško tankovsko posadko afriškega korpusa (35141), Su-76M, posebno izdajo (35143), francoske civiliste (35144) in gosenice za T-70M (35148). Britanski vojaki na tanku v merilu I : 35 Su-76(r) z nemško posadko Sovjetski tovornjak gaz AAA v merilu I : 35 s se¬ stavnimi deli za motor in detajliranim podvozjem V seriji zelo uporabnih zgradb za diorame med novostmi zasledimo železniško postajo (72015), industrijsko poslopje (72021), delav¬ nico (72022), skladišče (72023), vaško hišo (72024) in železniško enonadstropno čuvaj¬ nico (72025). ICM V merilu I : 144 bodo pri ICM pripravili še zadnjo izvedenko sovjetskega nadzvočne¬ ga konkurenta concordu Tu-I44D (14402). V istem merilu načrtujejo tudi maketo nemške podmornice tipa IXC (SOH). Med ladijskimi maketami je v pripravi v merilu I : 350 bri¬ tanski rušilec HMS Cossack 1940 (ICMS008). Tupoljev Tu-144 v merilu I : 144 bo na voljo v osnovni izvedenki in pozni izvedbi »D«. ICM v merilu I : 35 zasipava trg z zanimi¬ vim izborom nemških tovornjakov in drugih kolesnih vozil, v programu pa je ostalo še ne¬ kaj novih upodobitev tankov. Seznam najav¬ ljenih novosti obsega britanska tanka comet (35091) in cromvvell (35171), nemško teren¬ sko vozilo le. gl.einheits-pkvv (kfz.2) z radiem (35222), tovornjak krupp L3HI63 kfz.72 z radijsko postajo (35462), tovornjak hen- schel 33DI kfz.72 s komunikacijsko opremo (35467), nemške štabne avtomobile kapitan saloon (35475), kadett K38 saloon (35478), LI500A (kfz.70) (35525), tip 320 (WI42) saloon (35537), sovjetsko topniško konjsko vprego 1942—45 (35482), sovjetski avtomo- 6 | junij 2012 REPORTAŽA bil vojaških pomembnežev packard tvvelve, model 1936 s figurami (35535), figure Stalina in komandantov (35613), skupino sovjetskih vojakov 1939-1942 (35621) in skupino sovjet¬ skih partizanov (35631). Seznam novih letalskih maket prina¬ ša sovjetski lovec lagg-3 serije 35 s finskimi oznakami (48092), polikarpov 1-153 (48095), polikarpov 1-16 tip 24 (48097) in serijo nem¬ ških lovcev messerschmitt Bf I09F-I (48101), Bf I09G-2 (48111), Bf I09G-6 (48112), Bf I09G-I4 (48113), Bf I09G-2 G. Ralla (48114), Bf-IO9G-5 G. Barkhorna (48115), Bf I09G-I4 E. Hartmanna (48116), Bf I09K-4 (48131), curtiss vvarhavvk P-40F-I (48171), C-45Fexpeditor(48181),Fw I89A-I (48221)in Fw I89A-2 (48222). Zaradi konkurenčnih po¬ nudb drugih proizvajalcev, kar nekaj od nave¬ denih projektov ne bo uresničenih. V merilu I : 48 se pripravlja še maketa štabnega avtomo¬ bila opel admiral (48201) in betonske letališke plošče za ruska letališča tipa PAG-14 (48231). V merilu I : 72 se lahko nadejamo poli- karpova 1-153 (72074), henschela Hs 123 A-l (72211), polikarpova U-2/Po-2 VS nočni bombnik (72241), U-2/Po-2 VS v običajni iz¬ vedbi (72242) in dornierja Do-l7Z (72291). Serija figur bo dopolnjena z nemškim afriškim korpusom (72401) in skupino japonskih ar¬ madnih pilotov in mehanikov (72402). Zvezda Ruski proizvajalec Zvezda vztrajno dopol¬ njuje svoj program in nekatere kalupe deli s proizvajalci kot je Revell. Za naraščajoči trg figur za strateške igre v merilu I : 100 pri Zvezdi pripravljajo maketo nemškega tanka češkoslovaškega izvora 38(t); (6130), stur- meschutz III ausf.B (6155), panzer III metalec plamenov (6162), britanski tank matilda Mk.l (6171) in britanski tovornjak matador (6175). V merilu I : 144 bodo na voljo letalske makete havvker hurricane Mk.l (6173), v merilu I : 200 pa junkersJu-52 (6139) in sovjetski Li-2 (6140). Klasično floto potniških letal dopolnjuje tupo- Ijev Tu-134 (7007) in boeing B 747-8 »inter- continental« (7010). Med ladijskimi maketami najdemo le novo francosko fregato Acheron (9034) in filmskega junaka Black Pearl (9037) Nov Zvezdin boeing B 747-8 »intercontinental« v merilu I : 144 upodablja zadnjo izvedenko tega kla¬ sičnega velikana. Novosti med maketami oklepne tehnike in vozil so britanski protitankovski top Mk-I (3518), tovornjak ZIS 5B (3529), oklepna tran¬ sporterja BMP-I (3553) in BTR-80A (3587), sd.Kfz.251/1 susf. B stuka zu fuss (3625), nem¬ ški motor R-12 z voznikom (3632), sovjetski motor M-72 (3639), sovjetska pehota v Berli¬ nu 1945 (3645), tiger I ausf.E (3646) in sovjet¬ ski motor M-71 z ekipo čistilcev min (3651). Med letalskimi maketami v merilu I : 48 najdemo sovjetski jurišni bombnik Su-2 (4805) in lovca messerschmitt Bf-IO9F-4 (4806), v merilu I : 72 pa še mil Mi-24A hind (7273), tupoljev TB-7 (7291), suhoj Su-27SM (7295), messerschmitt Bf-IO9F-2 (7302) in Fw 190 A-4 (7304). Seznam maket tankov in vojaštva, ki se uporabljajo tudi v strateških igrah je naj¬ bolj obsežen. Med novostmi v merilu I : 72 so panther Ausf.D (5010), IS-2 Stalin (5011), sovjetski inženirci (6008), nemški inženir- ci (6010), sovjetski padalci (6138), nemško medicinsko osebje (6143), sovjetski top 76 mm s posadko (6145), sovjetski protiletal¬ ski top s posadko (6148), sovjetsko medicin¬ sko osebje (6152), nemški gorski lovci (6154), nemški top 75 mm s posadko (6156), oklepni avto sd.Kfz.222 (6157), sovjetska konjenica (6161), britanska pehota (6166), britansko mitralješko gnezdo 1939-42 (6167), britanski minomet s posadko 1939-42 (6168), britan¬ ski top QF 2-pdr s posadko (6169), nemška pehota 1939—43 (6178), sovjetska pehota (6179), nemške elitne enote 1939-43 (6180), sovjetska civilna milica iz leta 1941 (6181), sovjetski protiletalski top 37 mm s tovornja¬ kom ZIS-42 (6189) ter nemški top 20 mm flak 38 na tovornjaku opel blitz (6190). ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENI|E ZOTKINI tabori v letošnjem poletju Raziskovali bomo kobilice in se odpravili na nočni lov za metulji. Opazovali bomo netopirje, raziskovali nočno nebo ali pa spozna¬ vali zdravilna zelišča, kamnine, minerale in fosile. Sestavili bomo robotka, modelirali letala ali pa izdelali noro aplikacijo za telefon. Izvedli bomo kemijske poskuse, za katere v šoli zmanjka časa, nadgradili računalniško znanje ali pa naredili avtomatsko vre¬ mensko postajo. Vse to in še več na letošnjih ZOTKINIH taborih. Prideš tudi ti? http://tabori.zotks.si Poletna šola elektronike in robotike, Rabac, Hrvaška, od 24. 6. do 30. 6. 2012 (osnovno- in srednješolci, od 12 do 17 let); največ 30 udeležencev. Poletna šola modelarstva, Smučarska koča pod Uršljo goro, od 24. 6. do 30. 6. 2012 (osnovnošolci, od 10 do 14 let); največ 20 udeležencev (vključenih je tudi do 5 dedkov in babic). Poletna šola lončarstva in ekologije, OŠ Puconci, od 26. 6. do 29. 6. 2012 (osnovno- in srednješolci, od 11 do 15 let); največ 25 udeležencev. Poletna šola kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in ke¬ mijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, od 26. 6. do 29. 6. 2012 (srednješolci, od 15 do 18 let); največ 16 udeležen¬ cev. Mednarodni etnološki mladinski raziskovalni tabor Šalovci 2012, OŠ Šalovci, od 26. 6. do 29. 6. 2012 (osnovnošolci, od 10 do 14 let) največ 15 udeležencev. Poletna šola modelarstva, OŠ III Murska Sobota, od 2. 7. do 6. 7. 2012 (osnovnošolci, od 12 do 14 let); največ 15 udeležen¬ cev. Ekološki mladinski raziskovalni tabor Polžek 2012, OŠ III Murska Sobota, od 2. 7. do 6. 7. 2012 (osnovnošolci, od 8 do 13 let); največ 20 udeležencev. Biološki mladinski raziskovalni tabor Erzelj 2012, vas Erzelj v Občini Vipava, od 2. 7. do 7. 7. 2012 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let); največ 24 udeležencev. Astronomski mladinski raziskovalni tabor Evropa 2012, Astronomski observatorij Javornik, Pirnatova koča Javornik, Črni vrh nad Idrijo, od 14. 7. do 21. 7. 2012 (srednješolci in študentje, od 15 do 26 let); največ 20 udeležencev. Poletni tabor inovativnih tehnologij, Fakulteta za elektroteh¬ niko Univerze v Ljubljani, Ljubljana, od 19. 8. do 24. 8. 2012 (osnovnošolci, od 7. do 9. razreda, in srednješolci, od 1. do 3. letnika). Poletna šola računalništva, CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju, od 19. 8. do 25. 8. 2012 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let); največ 24 udeležencev. Astronomski mladinski raziskovalni tabor Krnica 2012, OŠ Gornji Petrovci, od 20. 8. do 24. 8. 2012 (srednješolci in štu¬ dentje, od 14. leta dalje); največ 20 udeležencev. Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor Rogla 2012, Mladinsko prenočišče Jelka, Rogla, od 25. 8. do 31. 8. 2012 (srednješolci in študentje, od 14. leta dalje); največ 24 udeležen¬ cev. Poletna šola logike, Dijaški dom Koper/Fakulteta za matema¬ tiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper, od 26. 8. do 1. 9. 2012 (osnovno- in srednješolci, od 12 do 18 let); največ 24 udeležencev. junij 2012 | 7 REPORTAŽA Pred dvema letoma smo se s prijatelji odločali, kam se podati na modelarski do¬ pust. Spomnil sem se na Livno v Bosni in Her¬ cegovini in na znano Livansko polje. Že kot mlad modelar sem poslušal zgodbe starej¬ ših kolegov o odličnih pogojih za letenje z mo¬ deli na Livanskem polju. V meni je že dolga leta tlela želja, da ga vidim tudi sam in preiz¬ kusim tamkajšnje letalne pogoje. Livansko polje je med letalci že več kot petdeset let znano predvsem po odličnih ter¬ mičnih pogojih. V šestdesetih letih prejšnje¬ ga stoletja so na tem območju organizirali poletne jadralske tabore, kjer so raziskovali tako termično jadranje kot tudi jadranje na valovih. Ta dejavnost je potem zamrla vse do ustanovitve Aerokluba Livno kot modelar¬ skega kluba leta 1984. Aeroklub je organiziral vrsto republiških in državnih prvenstev kot tudi evropsko in svetovno prvenstvo (1985) s prosto letečimi modeli (FIA, FIB, FIC). Le¬ talska dejavnost je bila prekinjena z začetkom vojne na Balkanu, kateri se je Livno uspešno izognilo. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je aeroklub znova zaživel. Na kraju, kjer so se odvijali jadralni tabori, so zgradili nov hangar in začeli urejati vso potrebno le¬ tališko infrastrukturo. Od kod tako izjemni vremenski pogoji? Tu se v pomladnih in poletnih mesecih ustvari posebna (livanska) termika. Klima je sredo- zemsko-gorska, kar omogoča odlične vre¬ menske pogoje. Poletja so stabilna tudi zaradi bližine morja (50 km). Livansko polje je dolgo 50 km, široko največ 15 km in leži na nadmor¬ ski višini okoli 750 m. Gre za tipično kraško polje, ki je obkroženo z vrhovi nadmorske vi¬ šine med 1500 in 2000 m. To vse skupaj tvori nekakšen kotel, v katerem se zrak segreva, pri čemer nastaja odlična termika. Ker sta pozna pomlad in zgodnje poletje primerna za termično jadranje, se nas je junija tja odpravilo devet modelarjev, ki nas druži aerozaprega. S seboj smo vzeli nekaj vlečnih modelov v merilu I : 4-1 : 3 (piper super cab, bellanca decathlon, hektor, pilatus turbo por- ter) in več kot 10 jadralnih modelov v merilu I : 4-1 : 3 (DG 1000, DG 600, ventus 2c, ven- tus 2ax, discus 2b, Ka6, pilatus B4 ...). Seveda pri tem ne smemo pozabiti še vse mogoče dodatne opreme. Domačini so nas zelo lepo sprejeli in nam zagotovili vrhunske pogoje za letenje v aero- zapregi. Zagotovili so nam hangar, kjer smo hranili modele, delavnico, spalnico z desetimi ležišči, jedilnico s kuhinjo, bar, biljardno sobo in mini kopalnico. Hkrati s tem so nam po¬ nudili tudi odlično balkansko kuhinjo, ki se je veselimo vsako leto. Tako je Livno, zara¬ di odličnih jadralnih pogojev, gostoljubnosti domačinov in kulinaričnih užitkov postalo kraj za naš tradicionalni modelarski oddih. Ob hangarju oziroma v njegovi neposredni bližini je mogoče tudi kampiranje in name¬ stitev avtodomov. Letališče je lepo urejeno, vzdrževano in je na izvrstni lokaciji, saj je dobesedno sredi polja in brez kakršnih koli ovir za letenje. Mir in tišina sta tam nepoj¬ mljiva. Uporabljamo eno izmed letaliških stez, ki je v bližini hangarja. Letalskega prometa je malo in je v bistvu samo jadralni, tako, da je zračni prostor prost in ni ovir za modelarsko dejavnost. Leteti je mogoče praktično ves dan, od ranih ur, ko lahko uživate v popolnem miru in porajanju novega dne, prek dneva, ko se razbohoti termika, in do večera, ko se vse skupaj umiri in uživate v večerni termiki. Ob stabilnih vremenskih pogojih ni močnega vetra, ki bi razbijal termiko, zato je mogo¬ če jadranje na zelo majhnih višinah oziroma pobiranje skoraj s tal in nato doseganje višin prek 1000 m. Ker je letališče zelo prostrano in brez ovir, si lahko privoščite jadranje tudi z večjimi modeli na majhnih višinah kjer koli na letališču. Pri tem vam ni treba skrbeti za pristanek. Termika je močna, dviganja nad 3 m/s niso redka in dosežejo tudi prek 7 m/s, kar model dobesedno odnese v višave. Zani- 8 | junij 2012 REPORTAŽA 1. Športno letališče Brda pri Livnem (Foto: Aeroklub Livno) 2. Jutranji pogled proti Dinari v čudovito mirnem jutru, ki obeta lep dan. (Foto: Uroš Šoštarič) 3. Modelarski tabor in priprave na nov letalni dan (Foto: Uroš Šoštarič) 4. Štart aerozaprege: Matej Rozman z ventusom 2ax (6 m) in Andrej Jesenik s piper super cu- bom (I : 3); (Foto: Uroš Šoštarič) 5. Zanimivo popoldansko dogajanje. Termika »dela« in pomaga vleku aerozaprege v višave. (Foto: Uroš Murkovič) 6. Pilot Uroš Šoštarič z ventus 2c I : 3,33 med pristajanjem. (Foto: Uroš Murkovič) 7. Jadranje v večerni termiki. Aleš Pučnik in Uroš Šoštarič vsak s svojim DG lOOOs (5 m). Ob 20.20 je bila dosežena višina 969 m. (Foto: Arhiv Aerozaprege.si) 8. Skupinska slika odprave 2011 (Foto: Uroš Murkovič) miva je tudi večerna termika, ko po zahodu sonca dviganja delujejo nad 400 m in gredo prek 1000 m. Krasno letenje v mirnem ozra¬ čju, termiki in trenutek ko je model na višini še obsijan s soncem, ustvarijo nepozabne ob¬ čutke. V spomladanskem in zgodnjem polet¬ nem času se redno pojavljajo kumulonimbusi, ki omogočajo svojevrstno jadranje in nato bežanje v zavetje hangarja. Mesto Livno je središče regije in je od le¬ tališča oddaljeno 10 km. To je staro mesto na obrobju polja in ob izviru reke, ki ponuja vse potrebno za prijetno bivanje, kot tudi obilo zabave in dobre balkanske kuhinje. Cestna povezava je odlična, saj je avtocesta Zagreb- Split oddaljena le 50 km. Več o letališču in Aeroklubu Livno lahko izveste na njihovi spletni strani http://www. aeroklub.livno.org, o naših odpravah pa na www.aerozaprega.si. Za vsa morebitna vpra¬ šanja sem dosegljiv na info@aerozaprega.si. junij 2012 | 9 REPORTAŽA Predstavitev tehniških dejavnosti na OS Neznanih talcev Dravograd Na osnovni šoli v Dravogradu že sedem¬ najst let poučuje tehniko in tehnologijo uči¬ teljica Marija Cehner, ki uspešno vodi učence tudi pri interesnih dejavnostih na tehnično- naravoslovnem področju. Zadnja leta pouču¬ je še fiziko in tudi tu ji idej in dela ne zmanjka. Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) ji je za njeno predano delo z mladimi na po¬ dročju modelarstva podelila srebrno prizna¬ nje. Med obiskom na šoli nam je predstavila dogajanje pri interesnih dejavnostih ter do¬ sežke svojih učencev. Kako dolgo že ustvarjate z mladimi v tehni¬ čnih dejavnostih? Letos teče že triintrideseto leto, odkar smo z učenci z ravenske Prežihove OS zače¬ li izdelovati prve modele raket in drsalcev. V šolski knjižnici sem poiskala stare izvode re¬ vije TIM (takrat še v formatu A5) ter Ljudske tehnike in skupaj smo kar iz papirja, kartona in lepenke naredili modele, ki smo jih spr¬ va imeli le za okras na polici v šoli in doma. Nato pa smo izdelali že prve tekmovalne ra¬ kete premera 20 mm ter dolžine 21 cm in z njimi nastopili na prvi tekmi v okolici Kranja. Pošteno nas je zmočilo v visoki travi, a ni¬ smo obupali. Naslednja leta so imeli v Klubu mladih tehnikov več sekcij: raketno, raketo- plansko, ladijsko in letalsko modelarstvo, za AR.G in elektroniko. V šolski zadrugi je zelo pridno ustvarjal in izdeloval izdelke za proda¬ jo proizvodno-tehnični krožek. Na industrij¬ skih Ravnah na Koroškem je bilo takrat veliko posluha za tehnične dejavnosti, saj smo imeli tudi dva mentorja iz železarne. Od leta 1995 ustvarjam z mladimi na OŠ v Dravogradu. Kakšne tehnične dejavnosti imate na šoli? Na začetku sem poučevala le tehniko in sem našla več časa za razvoj mladih mode¬ larjev. V reviji TIM, to imam že več let na¬ ročeno tudi sama, saj se v knjižnicah kakšen načrt včasih izgubi, redno spremljam novosti na področju modelarstva. Po načrtih v revi¬ ji z učenci izdelujemo tudi druge modele in ne samo tekmovalnih. Med modelarji se je zmeraj našel tudi takšen, ki je konstrukcijo modela zasukal po svoje in prišel do dobre rešitve. vztrajnosti, natančnosti; na tekmah se učijo premagovati nepričakovane ovire, se prilaga¬ jati novim situacijam, poiskati hitre rešitve. In seveda, naučijo se doživljati zmago in poraz. Kaj vam glavno vodilo pri delu z mla¬ dimi? Le malo ljudi je v Sloveniji, ki se za¬ vedajo, kako zelo pomembno je tudi delo z rokami. Šele takrat, ko se otrok nauči rokovanja z orodji, spozna teh¬ nologije obdelave osnovnih materialov, bo lahko ustvarjalen in bo znal sam iska¬ ti poti do praktičnih novih znanj. Pri mo- delarjenju jih učim 10 | junij 2012 REPORTAŽA In kaj se dogaja pri fiziki? Zadnja leta po¬ učujem tudi fiziko in časa za tehniko je manj, zato sem se osredotočila le na dve panogi - raket¬ no modelarstvo in elastomobile. Vmes pa pride še kakšna raziskovalna naloga in projekti. Učenca iz devetega razreda sta osvojila zlato prizna¬ nje za mlade razisko¬ valce z nalogo Model Teslovega transfor¬ Za moje odrasle modelarje me ni strah, da ne bi znali in mogli preživeti svoje družine. Kje tekmujete z vašimi modelarji? Raketni, avtomobilski, letalski in ladijski modelarji so vrsto let tekmovali na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih in tudi na državnih tekmovanjih so dosegali uvrstitve pri vrhu ali pa celo zmagovali. Zelo uspešni smo bili na tekmovanju z elastomobili, saj imamo državni prvakinji. Tekmovalki sta dokazali, da smo tudi punce lahko uspešne na tehničnem področju. Pred leti sem na Ravnah pomagala orga¬ nizirati državno tekmovanje mladih tehnikov, na šoli v Dravogradu smo leta 2003 gostili približno dvesto tekmovalcev in mentorjev iz Koroške regije, saj so učenci na regijskem srečanju mladih tehnikov tekmovali kar v 14 panogah. 1. Lansko državno tekmovanje mladih tehnikov 2. Na šolskih tekmovanjih je običajno tekmovalo čez dvajset raketarjev. 3. Številna ekipa čolnarjev na šolskem tekmova¬ nju leta 2004 4. Po zraku so leteli raketoplani, rakete in letala. 5. Zadovoljna »šoferja« po regijski tekmi 6. Zmagovalki in tretjeuvrščeni na državnem tekmovanju elastomobilov 7. Projekt pri fiziki: Naše Osončje 8. Rok je bil najboljši v robotiki. 9. Učenca sta izdelala model Teslovega transfor¬ matorja po svojem načrtu. matorja malo drugače. Pri dodatnem pouku fizike smo z učen¬ ci preračunali razdalje in velikosti v našem vesolju ter izdelali pomanjšan model našega osončja. Uspešno smo se predstavili na med¬ narodnem simpoziju na Bledu. Zadnja leta naši učenci redno osvajajo zla¬ ta in srebrna priznanja pri fiziki; pot do takih uspehov je odličen učenec ter potrpežljivo in dobro delo mentorja. Kako pa je na področju robotike in pri raču¬ nalništvu? Elektrika in robotika sta me že od nekdaj zanimali in na SSC v Velenju sem se leta 2008 tudi sama prvič srečala s samogradnjo robot¬ ka. Naslednja leta sem pripravljala in navduše¬ vala še mlade na šoli za sestavljanje robotov iz gradnikov sestavljanke Lego Technic ter grad¬ njo robotkov iz komletov KIT. Seveda smo robote vztrajno programirali in jih pripravljali za naloge, s katerimi se srečujemo na tekmo¬ vanjih. Dr. Uranova je k sodelovanju v slo¬ vensko reprezentanco povabila tudi učenca z naše šole, ki je skupaj z mladimi iz drugih šol nastopil na svetovnem tekmovanju v Gradcu v Avstriji. Zadnji dve leti tečaje robotike vodi mladi računalničar. Preprosto se je nabralo preveč tekmo¬ vanj. Eno leto sem imela svoje učence kar na petih različnih državnih tekmovanjih, ki so prej seveda sodelovali še na šolskih in regij¬ skih tekmovanjih. Pri modelarstvu ni dovolj modela samo iz¬ delati in ga postaviti na razstavo. Treba ga je preizkusiti, ga tudi popraviti in z njim trenirati, če hočeš doseči vrhunski rezultat. In dokler mi je tako delo v veselje, vem, da tako znanje še lahko prenašam na mlade generacije. junij 2012 | I I PRILOGA Leteče krilo fugee 0 modelu težo tudi bolj obre¬ menjujemo krilo, ki se lahko v zraku celo zlomi, če z njim preveč divjamo. Model ima profil PW5I z zvitjem 1°, ki nakazuje, da se lahko z njim preizkusimo tudi v dinamičnemu jadranju (dynamic soaring). Več o DS-letenju kdaj drugič. Zaradi želje po visokih hitrosti sem leteče krilo zgradil kar se da močno, a še vedno dovolj lahko za letenje v šibkem vetru. Takšen polno obtežen model lahko celo pre¬ seže hitrost 140 km/h. Trup Tehnika izdelave trupa »lost foam« gre nekako takole. Na primeren kos stirodura prekopiramo stranico trupa. Režemo s segre¬ to uporovno žico. Če je kos stirodura dovolj tanek, da ustreza debelini trupa, lahko upo¬ rabimo tudi modelarski nož (slika I). Enako storimo tudi s tlorisno obliko. Po sredini tru¬ pa narišemo še srednjico, ki nam bo služila za preverjanje točnosti razreza. Trup na gro¬ bo obrusimo z brusilnim papirjem zrnatosti 40. Ko smo z obliko zadovoljni, opravimo še zadnje brušenje stirodura, tokrat z brusilnim papirjem zrnatosti 320. Prah, ki je ostal od brušenja, odstranimo s sesalnikom. Trup nato prelepimo z lepilnim trakom širine I cm. Če se nam je med oblikovanjem zvil, ga lahko zdaj z lepilnim trakom naravnamo nazaj v predvi¬ deno obliko (slika 2). Zdaj si naredimo šablono za razrez ste¬ klene tkanine, ki jo bomo laminirali na trup. Trup položimo na časopisni papir in okoli tru¬ pa narišemo črto. S škarjami obrežemo obli¬ ko I cm stran od črte. Tako dobimo kroj za Prebujanje rastlinstva, žvrgolenje ptičev in vse toplejši dnevi nas vabijo na pohodniške izlete. Ko sem začel osvajati vrhove v domači okolici, sem ob tem kmalu ugotovil, da potre¬ bujem primeren letalski model za v nahrbt¬ nik, ki ga lahko vedno nosim s seboj. Dolge travnate površine, stalni veter in občudovanje ptic, ki se igrajo v termičnih stebrih, so idejo le še podkrepili. Glede oblike modela nisem veliko premišljeval, odločil sem se za leteče krilo, ki je zelo kompaktno in nima veliko sestavnih delov. Poleg vsega je tudi oprema zelo enostavna: dva servomehanizma, spre¬ jemnik in sprejemniški paket akumulatorjev. Pri gradnji krila sem uporabil tehniko send¬ vič, za izdelavo trupa pa tehniko »lost foam«. Čeprav je konstrukcija modela na prvi pogled preprosta, pa gradnja ni primerna za popolne začetnike. Hkrati je zahtevna, a vseeno dovolj enostavna in primerna za prvi model, nare¬ jen iz kompozitnih materialov. Če je modelar pred tem izdelal že nekaj lesenih modelov in ima ob sebi nekoga, ki podobne tehnike obvlada, s tem ne bi smel imeti težav. Za izdelavo modela boste potrebovali: epoksidno smolo, stekleno tkanino s površin¬ sko maso 25 g/m 2 ali 50 g/m 2 , ločilno sred¬ stvo, karbonske rovinge, karbonsko tkanino (če je na voljo), vakuumsko črpalko (kompre¬ sor iz odsluženega hladilnika), vakuumirno folijo (dobi se jo v cvetličarnah) ali vivak (ple- ksi oz. akrilno steklo). , MATEJ OGRINEC Model meri prek krila 110 cm. Za lažji transport sem krilo zasnoval deljivo, saj le tako neovirano hribolazim. Kdor hoče, lahko krilo naredi tudi v enem kosu, saj se s tem gradnja zelo poenostavi. Samogradnja ponu¬ ja modelarju več možnosti izbire pri izdelavi modela. Tu mislim predvsem na uporabljene materiale in trdnost modela. Moj cilj je bil izdelati model, ki brez balasta dobro jadra ob vetru 3 m/s, saj takšne vremenske razmere zasledimo skoraj vsak dan. Če je veter mo¬ čnejši, je treba model obtežiti, da ima dovolj kose tkanine, ki se bodo na zgornji in spodnji strani trupa prekrivali na šivu. Na model na¬ nesemo sloj ločilnega sredstva. Sam sem v ta namen uporabil tekoči vosek za laminiranje. Z lepilom v pršilki pritrdimo karbonske rovinge (pramene iz ogljikovih vlaken) 1600 tex (dol¬ žinska masa v gramih na 1000 m) na mesta, označena na načrtu, kot tudi ojačitev nosu (slika 3). Nato na enak način z lepilom v pr¬ šilki pritrdimo na trup še karbonsko tkanino za stranice (en sloj 200-gramske tkanine), pri čemer pazimo, da ne nanesemo preveč lepila, uporabimo tudi več plasti lahke steklene tka¬ nine (slika 4). Trup premažemo z epoksidno smolo in ga vstavimo v vakuumsko vrečo (sli¬ ka 5). Ko se smola strdi, površino po potrebi obrusimo in pokitamo z dvokomponentnim poliestrskim kitom. Izrežemo kabino in v trup nalijemo aceton, da stopi stirodur. Le¬ pilni trak enostavno odstranimo s palico, ki jo potisnemo skozi rep modela. Trup nato pobarvamo z akrilno barvo v pršilki (slika 6). Da se kabina ne premika, z energije za letenje proti vetru. Bolj kot ga ob¬ težimo, več hitrosti pridobimo. Toda z večjo saj se tkanina z njim prepoji in pozneje tež¬ ko vpija epoksidno smolo. Za stranice lahko notranje strani na vsako stran laminiramo po dva sloja tkanine. Čez laminat položimo trši 12 | junij 2012 PRILOGA polivinil in med stranice natlačimo mehko peno, ki bo laminat pritisnila na stranico. Na svoje mesto namestimo pokrov kabine, pre¬ mazane z ločilcem, in vse skupaj pustimo, da se strdi. Na koncu le še obrežemo odvečni laminat, da dobimo rob pokrova (slika 7). Rep izdelamo iz 3-mm deprona, ki ga z obeh strani laminiramo s stekleno tkanino. Robo¬ ve prej okrepimo s karbonskim rovingom. Krilo Za krilo lahko uporabimo stiropor ali sti- rodur. Sredice odrežemo ročno z uporovno žico ob uporabi šablon ali jih naročimo pri komu, ki ima CNC-rezalno napravo. V prime¬ ru, da ne boste naredili deljivega krila, sredice zlepite z lepilom UHU por. Če nameravamo model uporabljati za bolj sproščeno rekrea¬ tivno letenje, pomožne stojine ne izdelamo iz balze, ampak karbonske pasice laminiramo ne¬ posredno v utor v sredici. Če pa želimo imeti zelo močan model (kot je prikazan na slikah), odrežemo sprednji del sredice krila. Spodnji polovici odvzamemo še 4 mm za debelino bal¬ ze. Stojina je izrezana tako, da letnice v lesu stojijo pokončno. Ko jo namestimo na spred¬ nji del krila, mora biti zgoraj in spodaj ožja za I mm (slika 8). Med obe razrezani polovici sredic jo prilepimo z lepilom UHU por. Tisti, ki stojine ne bodo izdelovali, naj v sredico vti¬ snejo okoli 12 mm širok utor za karbonske ro- vinge. Sredico zaščitimo z maskirnim trakom, da je ne zamažemo s smolo, in v utor položimo dva prepojena rovinga. Čez mokre pasice po¬ ložimo tanko folijo in krilo stisnemo med ne¬ gativne dele, ki so ostali od rezanja sredic, da dobi pravilno obliko. Ko se smola strdi, enako storimo še na spodnji strani krila. Neravnine zbrusimo, kjer so vdolbine, pa jih zapolnimo z lahkim gips kitom. Zakrilca izrežemo, kjer je to prikazano načrtu, in na mestu pregiba vlepimo 10 mm široko balzovo letvico. Znova zaščitimo sredico, da je ne poškodujemo med brušenjem, in odstranimo odvečni material (slika 9). Na korena krilnih polovic prilepimo rebra in izvrtamo luknjo za nožnico bajoneta. Na drugi polovici krila namesto nožnice vle¬ pimo bajonet, s čimer se izognemo temu, da bi ga pozabili doma. Zadaj v sredico vlepimo karbonsko palico premera 3 mm. V sredico zdaj vstavimo še žice za servomehanizem in krilo je pripravljeno na laminacijo. Folijo za vakuumiranje premažemo z ločilnim sredstvom. Če nočemo, da se sko¬ zi vidi steklena tkanina, folije pobarvamo z akrilno barvo v pršilki (slika 10). Stekleno tkanino (25 g/m 2 ) prepajamo s smolo na foliji. Na mesto pregiba položimo abrajzo (peel- ply) in čeznjo laminiramo še eno plast ste¬ klene tkanine. Okrepimo tudi mesto, kjer bo junij 2012 | 13 PRILOGA pritrjen servomehanizem. Laminat položimo na sredico in vse skupaj potisnemo v vakuu- mirno vrečo, iz katere izsesamo zrak, pri čemer se laminat pritisne na sredico. Ko se smola strdi, odrežemo I mm sprednjega roba sredice. Folijo pustimo na sredici in v utor namestimo dva karbonska rovinga. Postopek laminacije ponovimo še na spodnji strani kri¬ la. Krilo obrusimo in izrežemo krmilne po¬ vršine. Spodaj zarežemo skozi balzovo letvi¬ co, kot je prikazano na načrtu, in pazimo, da ne poškodujemo abrajze. Laminat na zgornji strani brusimo, dokler ne dosežemo ustrezne pregibnosti (slika 11). Zaključna dela in letenje Krilo pritrdimo na trup z vijaki M4. V ta namen v krilo izvrtamo luknje premera 4 mm, jih nato povečamo s svedrom premera 7 mm in vrtanje končamo s svedrom premera 10 mm. Luknje na eni strani zapremo z lepil¬ nim trakom, z druge strani pa jih zapolnimo z mešanico epoksija in mikrobalonskega polnila (ali bombaža). Nato znova naredimo izvrtine za vijake. Tako se nam vijak ne bo vtisnil v sre¬ dico, ko ga bomo močneje zategnili oz. nam ne bo poškodoval krila med letenjem in pri¬ stajanjem. Servomehanizme postavimo bolj proti sredini krilnih površin. Sam sem vgradil majhne servomehanizme s kovinskimi zobniki (Vigor 8,0 g, 1,4 kg/cm). Hode krmilnih povr¬ šin nastavimo 8-10 mm od nevtralne lege. Za sprejemniški paket sem uporabil štiri celice Ni-Mh 350 mAh. Težišče nastavimo tako, da v nos namestimo nekaj gramov svinca. Model fugee se v zraku vede podobno kot vsako dru¬ go leteče krilo žagi, le s to razliko, da je hitrej - * ši. Kompozitno krilo je zelo trdno in se po¬ zneje poškoduje kot drugi stiroporni modeli. Pobočja hribov in vzpetin so fugeejev dom. Z letenjem na pobočnem vzgornjiku lahko začnemo, ko piha s hitrostjo okoli 2 do 3 me¬ tre na sekundo. Smer in hitrost vetra lahko preverimo na spletni strani vvvvvv.bogvetra. com. Termična dviganja model nakaže tako, da »dvigne« rep in obenem leti na enaki viši¬ ni. Takrat nežno povlečemo višinsko krmilo nase in model spustimo v naglo kroženje. Ko dosežemo dovolj višine, ga usmerimo v strmi let, da pridobimo hitrost. Model izvaja večino osnovnih akrobacij, ki so mogoče s pobočnim modelom: negativni in pozitivni lupingi, valj¬ čki, premeti prek krila, hrbtno letenje in še bi lahko našteval. Za dodatne informacije v zvezi s tovrstnimi modeli lahko obiščete modelar¬ ski spletni portal www.modelarji.com. 14 | junij 2012 MODELARSTVO »Nacionalka« na različne načine JOŽE in MIHA ČUDEN V letošnjem letniku Tima so se zvrstili že trije prispevki na temo izdelave dveh osnov¬ nih komponent raketnega modela - trupa in glave. V prvem je bil opisan primer izdelave trupa iz epoksidnega laminata in steklene tkanine z merami za model nacionalne kate¬ gorije raket s padalom, v naslednjih dveh pa so bili predstavljeni uveljavljeni načini izdela¬ ve glav za različne raketne modele. Vsi trije prispevki so na nek način povezani in že z uvodnim nakazujejo, na kateri vrsti modela je poudarek. Logični zaključek niza, ki tokrat sledi, je načrt z napotki za izdelavo modela rakete s padalom S3-nacional, ki kljub di¬ menzijam, predpisanim z nacionalnim mode¬ larskim pravilnikom, pušča graditelju proste roke tako pri izbiri gradiv kot pri izvedbi konstrukcije. Čeprav omenjena kategorija ne sodi med tiste, ki jih predvideva športni pravilnik za raketne modele Mednarodne aeronavtične zveze (FAI), pa je med modelarji, še posebno najmlajšimi, katerim je v prvi vrsti namenjena, zelo priljubljena. Za osvežitev spomina povej¬ mo, da se v tej panogi tekmuje z modeli, ki ne smejo biti krajši od 500 mm in morajo imeti najmanjši premer trupa 50 mm na celotni raz¬ dalji, ki predstavlja 75 % dolžine telesa z gla¬ vo vred. Za ostalo veljajo določila športnega pravilnika FAI za kategorijo 53 - trajanje leta raket s padalom. Kategorija S3B-nacional je že dolgo vr¬ sto let ena od temeljnih tekmovalnih panog na modelarskih tekmovanjih osnovnošolcev. Povejmo še to, da se za pogon tovrstnih mo¬ delov lahko uporabljajo le motorji standard¬ nega premera 18 mm s totalnim impulzom od 2,51-5,00 Ns. Modeli so precej enostavni za izdelavo, razmeroma veliki in za najmlajše zato tudi atraktivni. Izdelati jih je mogoče iz najrazličnejših gradiv, kar je predpogoj za raz¬ širjenost te panoge. Pred leti so s tovrstnim modeli potekala tudi tekmovanja za člane, s to razliko, da so uporabljali motorje s totalnim impulzom le do 2,50 Ns. Ker so ti motorji za polovico šib¬ kejši, višine leta pa nižje, je bila v tem primeru zelo pomembna čim manjša teža modela in s tem povezana izbira ustreznih materialov. Pri modelih na B-motor razlike v materialih niso tako izrazite in odločilne. Kljub temu pa so možnosti tekmovalca, ki je pri izbiri gradiv preudarnejši in večjo pozornosti posveti kon¬ strukciji in aerodinamiki modela, da doseže boljši rezultat, bistveno večje. Načrt modela in risbe, ki jih predstav¬ ljamo, so zgolj osnovno vodilo graditelju, različne izvedbe in načini izdelave trupa pa na¬ vedene kot predlog. Enako velja tudi za posto¬ pek izdelave glave. Odločitev je tako odvisna od sposobnosti in izkušenj posameznika kot tudi od tehnoloških možnosti za izdelavo po¬ sameznih sklopov modela. Pri tem bo seveda zelo pomembna vloga učitelja oziroma men¬ torja, ki bo mladim modelarjem svetoval glede gradnje in jim pomagal pri zahtevnejših tehno¬ loških postopkih oziroma pri izdelavi kalupov za serijsko izdelavo delov modela (slika I). Modeli, ki bodo izdelani na osnovi pred¬ log v tem prispevku, se bodo zato med seboj lahko zelo razlikovali po obliki, uporabljenih gradivih in načinu izdelave, saj bo vsak mo¬ delar posamezne dele izdelal nekoliko po svoje. Kljub temu pa bodo na koncu vsi mo¬ deli ustrezali določilom športnega pravilnika. Komu bo kombinacija gradiv in izvedba najbo¬ lje uspela, pa se bo v veliki meri pokazalo na tekmovanju. Tu moramo seveda upoštevati še vremenske razmere na tekmi, taktične zami¬ sli in zanesljivost delovanja vseh sklopov ter predvsem brezhiben in čim višji let modela. Izdelava modela Kako izdelamo trup rakete s tehniko lami- niranja iz ELSV smo podrobno opisali v prvem prispevku. Seveda pa se lahko odločimo tudi za katerega od klasičnih načinov izdelave tru¬ pov iz papirja, na primer iz risalnega papirja (šeleshamerja), ki ga vzporedno navijemo na kalup. Za to potrebujemo vsaj 600 mm dolgo aluminijasto ali plastično cev z zunanjim pre¬ merom 50 mm, ki jo najprej s finim vodnobru- silnim papirjem gladko vodno obrusimo, nato obrišemo do suhega in zloščimo. Odmerimo kos risalnega papirja dolžine 410 mm in širine 162 mm (kolikor znaša obseg cevi, povečan za presežek, ki je potreben, da ga lahko zlepimo v cev). Oba vzdolžna robova po vsej dolžini obrusimo, da cev na stiku ne bo predebela. Zunanjo stran papirja rahlo navlažimo, da se lepše usloči, list ovijemo okoli kalupa in počakamo, da se v tem položaju posuši. Pred lepljenjem na cev spiralno navijemo ožji trak tankega zaščitnega papirja (peki papir), ki bo preprečeval, da bi se trup prilepil na kalup. Trak naj bo na obeh straneh z lepilnim trakom prilepljen na kalup, segati pa mora prek skraj¬ nih robov trupa. Na linijo lepljenja prilepimo ozek trak dvostranskega lepilnega traku, na katerega nato vzporedno z osjo kalupa polo¬ žimo eno vzdolžno stranico risalnega papirja. Oba vzdolžna robova na tanko premažemo s kontaktnim lepilom UHU-greenit, počaka¬ mo nekaj minut in trdno pritisnemo drugega prek drugega. Stik suho prebrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem in ga premažemo z gostim modelarskim kitom. Suhega še enkrat prebrusimo in nato celoten trup prelakiramo z redkim brezbarvnim akrilnim lakom (ali ni- trolakom, če ga še imamo). Ko se posuši, po¬ stopek ponovimo, da dobimo gladko površi¬ no. S tem je trup narejen in zaščitni trak lahko na obeh straneh odlepimo ter trup previdno povlečemo s kalupa. Z notranje strani odstra¬ nimo zaščitni papir in dvostranski lepilni trak. Na enak način na kalupu s premerom 18 mm navijemo tudi cev nosilca motorja, ki pa je ni treba površinsko obdelati. Poleg opisanega načina lahko trup na ka¬ lupu izdelamo tudi s kaširanjem iz rjavega le¬ pilnega traku, ki ga spiralno navijemo v 3-5 slojih, in sicer na način, ki je podoben kot pri izdelavi glav po tem postopku (sliki 2 in 3). Če se odločimo za zožitev telesa na spod¬ njem delu ali t. i. ladijski rep, to najpreproste¬ je naredimo iz papirja, čeprav stožčasta obli¬ ka zanj ni ravno najbolj primerna; vsekakor pa je aerodinamika modela boljša, kot če je trup Start modela rakete kategorije S3B-nacional, ki so ga izdelali učenci OS Brinje iz Grosuplja pod men¬ torstvom učitelja Iva Doviča. spodaj ravno odrezan. Pri tolikšnem premeru ima model z ladijskim repom bistveno manjši upor. Plašč zožanega dela izrežemo iz risal¬ nega papirja, prej pa ga moramo izračunati in natančno narisati (risba I). Uporabimo znani obrazec za središčni kot kolobarja: 180. d, l80.d 2 a =-=- R| R; Ko smo izračunali središčni kot, narišemo plašč in dodamo še nekaj milimetrov, da ga lahko zlepimo. Pred tem preverimo, ali se rob na širši strani ladijskega repa natančno prile¬ ga trupu. Površino obdelamo enako, kot smo obdelali trup, vendar je bolje, če jo kitamo in lakiramo pozneje, ko je rep že prilepljen na trup in je stik med njima obrušen. Aerodinamično ugodnejši je ladijski rep eliptične oblike, ki ga izdelamo na pozitivnem kalupu ali v dvodelnem negativnem kalupu na enak način kot glavo (slika 5). Vse tri sestavne dele povezuje centrirni obroč iz 2-3 mm debele lahke balze. Najprej z modelarskim lepilom UHU-hart ali s pet¬ minutnim epoksidnim lepilom vlepimo obroč do polovice debeline balze v ladijski rep, nato cev nosilca motorja potisnemo skozi obroč do dna ladijskega repa in jo na tem mestu Risba I. junij 2012 | 15 MODELARSTVO prilepimo. Spodnji rob te¬ lesa namažemo z lepilom in ga spojimo z ladijskim re¬ pom. Enak obroč iz balze vtepi¬ mo v trup tudi na razdalji kakih 200 mm od zgornjega roba. Ta distančni obroč ima nalogo, da za¬ držuje padalo v položaju za izmetava- nje, hkrati pa zagotavlja trupu ustrezno trdnost in okroglo obliko. Stabilizatorje izrežemo iz srednje trde balze debeline 1,5 do 2 mm, po merah, ki so odvisne od tega, ali bo model imel ladijski rep ali ne in kakšne oblike bo. Najprej jim po¬ ravnamo robove, da so vsi enaki, nato vsakega posebej zbrusimo v obliko simetričnega profila, ki je najdebelejši na prvi tretjini. Brusimo najprej s sred¬ nje grobim in nato še s finim vodnobrusilnim papirjem. Stabilizatorje vsaj trikrat premažemo z razredčenim mo¬ delarskim kitom. Nato narišemo na trup in ladijski rep, če ga model ima, na vsakih 120 stopinj oznake, kamor sta¬ bilizatorje prilepimo z modelarskim lepilom UHU hart ali s sekundnim lepilom. Stik na obeh straneh vsakega stabilizatorja še dodatno okrepimo s tankim nanosom lepila. Glavo izdelamo na enega od načinov, opisanih v prejšnjih dveh številkah Tima. Trup in glavo povežemo med seboj z močnejšo, pri¬ bližno meter dolgo kevlarsko vrvico ali s tanko opleteno elastiko, ki obenem deluje kot blažilnik. En konec prilepimo v glavo, druge¬ ga pa na notranjo steno telesa kakih 50 mm globoko, da ne ovira vsadila glave pri vstavljanju v model. Pri tem si lahko pomagamo s papirnatim pritrdilom navezave, skozi izreze katerega povleče¬ mo izbrano navezavo in vse skupaj prilepimo v notranjost trupa. V laminiran trup ga vlepimo na obrušeno površino s petminutnim epoksidnim lepilom, v papirnatega pa lahko z belim lepilom za les ali modelarskim lepilom UHU hart. Če bomo model lansirali s paličaste rampe, na model prilepimo še dve vodili. V ta namen uporabimo papirnati ali laminirani cevčici ali pa vodili oblikujemo iz 0,4 mm debele jeklene žice. Vodili morata biti nekoliko večjega premera od lansirne rampe, da ne zavirata modela pri štartu. Rampa za lansiranje modela naj ne bo krajša od enega metra, premer lansirne palice pa je običajno med 5-10 mm. Model pristaja s padalom. Njegova velikost ni predpisana, ven¬ dar naj v premeru ne bo manjše od 500 mm, kar zadošča za pre¬ izkus modela. Na tekmovanjih pa je premer padala glede na vre¬ menske razmere običajno med 700 in 1000 mm, včasih tudi več. Najprimernejše gradivo za izdelavo padala je 3-5 mikronov debela metalizirana folija mylar ali čim tanjša polietilenska folija. Padalo 16 | junij 2012 200 100 MODELARSTVO O CM 018,5 6a 6b Sestavni deli: izrežemo v obliki I2- ali 16-kotnika, na kate¬ rega oglišča z lepilnim trakom prilepimo tan¬ ke bombažne niti dolžine l,2 premera padala. Zloženo padalo, ki ga pred startom vstavimo v trup modela, zaščitimo pred vročimi plini odbojnega polnjenja v motorju z zajetnim kosmom vate, ki ga potisnemo v trup vse do balzovega obroča, vlepljenega v notranjost trupa. Motor zaščitimo pred izmetavanjem z ovoji selotejpa ali z žičnim varovalom (slika 4). 1 - glava 2 - vsadilo glave 3 - trup 4 - cev nosilca motorja 5 - repni konus 6, 6a, 6b - centrirni obroč 7 - distančni obroč 8 - stabilizator 9 — navezava 10 - pritrdilo navezave 11 — vodilo junij 20I2 | I7 MODELARSTVO Delta drsalec I). Na ROMAN LOŽAR za sti- termo Pred vami je načrt enostavnega prosto- letečega letalca - drsalca za najmlajše, nare¬ jenega iz barvastega deprona oziroma ob¬ lepljenega s folijo. To novo gradivo smo podrobneje predstavili v prejšnjih številkah Tima. Iz njega smo naredili že nekaj modelov in ga bomo uporabili tudi zdaj. Delta oblika krila je v našem primeru dobrodošla, saj se težišče modela premakne bolj nazaj in nam ga ni treba v nosu dodatno obteževati s svincem. Za izdelavo potrebuje¬ mo samo osnovno orodje: skalpel ali mode¬ larski nož in ščipalko za obešanje perila. Od materiala pa depron debeline 3 in 6 mm ter ustrezno lepilo. Lahko izbiramo med nasled¬ njimi lepili, s katerimi je mogoče lepiti pena¬ sta gradiva: mitopur, sekundno lepilo ropor, UHU por, belo lepilo za les ali lepilo v pištoli za toplotno lepljenje. Najprej izrežemo vse dele (slika levo in desno površino sprednje ojačitve tru¬ pa nanesemo nekaj kapljic izbranega lepila (slika 2) in stisnemo skupaj (slika 3). Lepilo nanesemo še na trup (slika 4) in vstavimo krilo (slika 5). Delta drsalec je pripravljen za let (slika 6). Ker je model majhen in preprost, ga lahko, če lepila nimamo pri roki, izdelamo tudi brez lepljenja. Tedaj dele izrežemo tako, da se sestavni deli na spojih tesno stikajo in se samo staknejo med seboj (slika 7). Rezanje s skalpelom v tem primeru zahteva malo več spretnosti. Smerna stabilizatorja sta dva in ju nataknemo, kot kaže slika 8. Tudi trup je narejen iz dveh delov (slika 9). Ker lahko iz¬ biramo med različnimi barvami deprona, pre¬ kritega s folijo, je kombinacij veliko in si vsak izbere najljubšo (slike na strani 19). Model dobro leti iz roke in s sošolci ter prijatelji la¬ hko priredite tekmovanje »Komu bo letel naj¬ dlje«. Želim vam veliko veselja pri sestavljanju in spuščanju. Komur pa se ne da izrezovati deprona, lahko sestavne dele modela za samo en evro naroči na naslovu info@rckino.com in na www.rckino.com. 18 | junij 2012 MODELARSTVO junij 2012 | 19 Depron 6 mm, 2 kosa MAKETARSTVO Lockheed PV-I ventura (Revell I : 48, kat. št. 04662, M I : 48) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Ventura je bila predzadnje v družini tovrstnih dvomotornih le¬ tal družbe Lockheed. Po manjšem potniškem modelu 10 z imenom Electra so razvili podobno, a malo večje potniško letalo model 14 super electra, ki naj bi konkuriralo Douglasovemu DC-3, a v tem ni bilo uspešno, ker je bilo premajhno. Iz njega so izpeljali zelo podoben model 18 lodestar, iz tega pa pozneje na željo britanskega letalstva patruljni bombnik, ki so ga Britanci poimenovali hudson, v ameriškem armadnem letalstvu (USAAF) pa je dobil oznako A-29. Hudson je sicer uspe¬ šno zamenjal starejša pa¬ truljna letala pri Coastal Command, torej tisti veji letalstva, ki je bila pri¬ stojna za patruljiranje nad morjem, a se je sčasoma pokazalo, da bi bilo v ta na¬ men potrebno podobno, toda zmogljivejše letalo. Na željo RAF je potem divizija Vega družbe Lock¬ heed razvila podobno, a malo večje letalo s podaljšanim in zadaj nekoliko razširjenim tru¬ pom in precej močnejšimi motorji. Konfiguracija je ostala enaka: srednjekrilnik z dvema zvezdastima motorjema in dvojnim repom. Nos, pilotska kabina in krila so ostali zelo podobni kot pri hudso- nu, povečan pa je bil bombni jašek in okrepljeno podvozje. Novo letalo je dobilo ime ventura pri Britancih oziroma PV-1 pri ameriški mornarici, pri USAAF pa B-34 lexington. Slednji so bili zelo malo¬ številni, saj so šla skoraj vsa ameriška letala k mornarici. Kratica PV je bila tipična za ameriško mornarico, prva črka namreč označuje namembnost letala (Patrol), druga pa proizvajalca (Vega). Britanci so sprva nameravali svoje venture uporabljati za dnev¬ ne napade na cilje v Evropi, a je se pokazalo, da enako kot druga podobna letala za ta namen niso uporabne. Tako so jih tudi v RAF, še bolj pa v drugih letalstvih Commonwealtha, zlasti v novozeland¬ skem, prav uspešno uporabljali za patruljiranje nad morjem. Predhodnik venture je bil malce manjši hudson. Ameriška bombniška različica z zastekljenim nosom Zgodnji PV-I z dvobarvno kamuflažo v letu. Ta letala so imela kokarde na zadnjem delu trupa in na nosu. Zgodnji PV-I z zastekljenim nosom že ima radar v konici nosu. Zgodnji ameriški PV-I so imeli še zastekljen nos s stranskimi okni, poznejša letala tega tipa pa ne več. PV-I so imeli radar v ko¬ nici nosu, prekrit z večinoma belim plastičnim pokrovom. Zgoraj v nosu so imeli par strojnic kalibra 12,7 mm, lahko pa so vgradili tudi še tri prav take strojnice spodaj v nosu, kjer je bilo sicer ravno ste¬ klo. Za obrambo pred sovražnimi lovci so imeli še vrtljivo kupolo z dvema težkima strojnicama na hrbtu in dvojno lahko strojnico (7,62 mm) v zastekljenem strelskem položaju na trebuhu. Letalo sta poganjala dva osemnajstvaljna zvezdasta motorja pratt & whitney double wasp z dobrimi 2000 KM, ki sta bila precej bližje trupu kot pri podobnih letalih. Ker je bil s tem omejen pre¬ mer propelerjev, so uporabili širše liste. Zaradi močnih motorjev je bil PV-I hitro letalo z največjo hitrostjo nekaj nad 500 km/h, zaradi velike hitrosti in dobre oborožitve pa je bil trd oreh za japonske lovce. Prikazana različica z dodatnimi strojnicami pod nosom je imela spredaj skupno pet težkih strojnic, kar je zadoščalo za napa¬ de na manjše ladje. PV-I je lahko nosil en torpedo ali pa šest bomb v jašku v trupu. Ventura je imela skoraj enaka krila kot malo manjši in lažji pred¬ hodnik hudson, zato je potrebovala precej dolgo vzletno stezo. To so popravili pri nasledniku, imenovanem PV-2 harpoon, ki je imel povečana krila in repne površine ter je bil zadnje letalo iz omenjene družine Lockheedovih dvomotorcev. Ameriški B-34 brez kupole 20 | junij 2012 MAKETARSTVO Maketa Revellova maketa PV-I je prva za širšo javnost primerna plasti¬ čna maketa tega letala v merilu I : 48, izdali pa so jo letos spomladi v sodelovanju s povezano ameriško družbo Monogram. V prostorni škatli so štirje odlitki v svetlo sivi plastiki ter prozorni deli. Notra¬ njost pilotske kabine je dovolj dobro detajlirana, res pa je, da se v njej razen »delovnega mesta« obeh pilotov tudi ne vidi kaj veliko. Sestavljanje trupa uspe brez težav, paziti je treba samo na polkro¬ žno prozorno kupolo, namenjeno za navigacijo po zvezdah, ki pride med obe polovici trupa. Na tistem mestu je trup pred sestavljanjem priporočljivo pobarvati z ustrezno barvo, saj bi bilo na koncu zelo težko barvati tako, da te kupole ne bi popackali. Med obe polovici trupa nalepimo še nosilec, ki pozneje olajša nameščanje oziroma lepljenje kril. Tudi sestavljanje kril in repnih površin je povsem neproblema¬ tično. Pri gondolah motorjev je treba paziti, da je izpuh obakrat na zunanji strani. Motorja sta dovolj dobro detajlirana, malo pa moti, da so hladilne lopute za motorjem v zaprtem položaju in zato niso opazne. Zato je najbolje, če jih poudarimo s temnejšo barvo. Propelerja nista točna oziroma bi bila pravilna za eno od civilnih izpeljank; to je nekoliko nenavadno, saj na prvi strani navodil, kjer je kratek opis letala, preberemo točno navedbo, da je imelo pose¬ bne propelerje s širokimi listi. Če bombni jašek zapremo, bo nekaj manjših težav z lepljenjem štiridelnih vrat. Zato je bržkone bolje, če jih prikažemo v odprtem stanju. Na voljo so štiri manjše in dve večji bombi, med nalepkami pa najdemo tudi napise za bombe. Venture so pogosto letele s po enim dodatnim rezervoarjem pod vsakim krilom in seveda sta na voljo v škatli, pa tudi z njunim nameščanjem ni nobenih težav. V škatli so samo deli za zaprt nos brez stranskih stekel. Verjet¬ no bodo kdaj izdali tudi zgodnjo različico z drugačnim nosom. Na odlitkih je namreč še en odvečen sedež, ki ga za PV-I z zaprtim nosom ne potrebujemo. Na spodnjo stran nosu lahko prilepimo tri strojnice ali ravno steklo. Konica nosu je tudi prozorna, a jo je pri večini letal treba pobarvati, saj je šlo za plastičen pokrov radarja, ki je bil večinoma bel, včasih pa tudi pobarvan z eno od obeh modrih barv. Nos od strani deluje realistično, od zgoraj pa se zdi malo preveč koničast. Lepljenje vrtljive kupole je zelo preprosto, ker jo sestavimo skupaj s sedlu podobnim kosom hrbta, ki ga potem prilepimo na že sestavljen trup. Tudi s prozornim delom na trebuhu in dvocevno strojnico ni težav. Malo bolj občutljivo pa je lepljenje vrat prosto¬ rov za podvozje, kjer potrebujemo nekaj več časa in potrpljenja. Okvir zasteklitve pilotske kabine je na srečo zelo preprost, tako da ne bo toliko zoprnega maskiranja. Venture so imele različne kamuflažne sheme. Britanske, ki so sprva imele višjo britansko kupolo na hrbtu, so imele običajno bombniško kamuflažo RAF, se pravi dvobarvno zeleno-rjavo shemo na zgornjih površinah in bokih, zgodnji ameriški PV-I so bili zgoraj srednje sivomodri, spodaj bledo sivi, pozneje pa so dobili tribarvno tihomorsko shemo z belimi spodnjimi površinami, srednje modrimi boki in temno modrimi zgornjimi površinami. Tisti PV-I, ki so leteli nad Atlantikom, so bili podobno kot druga ameriška letala na tem bojišču pobarvani spodaj in na bokih belo, zgoraj pa sivo. Venture so uporabljali tudi v drugih letalstvih, zlasti Novozelandci, in to že med vojno, po vojni pa tudi Južnoafričani in Brazilci. Revell ponuja nalepke za dve letali s poznejšo tihomorsko ka¬ muflažo. Bolj mamljivo je letalo z naslikano svetlozeleno hobotnico na hrbtu okoli kupole, ki je jeseni leta 1944 letelo z otoka Tinian v Marianskem otočju. Na tržišču so sicer tudi dodatne nalepke, najzanimivejše ponujata Zotz in Xtradecal. Pri Zotz je nalepka z napisom »Hevvego« in tremi majhnimi ljudskimi figurami (za letalo s hobotnico) boljša kot pri Revellu. Te nalepke sem uporabil tudi na svoji maketi, a sem doživel neprijetno presenečenje pri hobotnici: Zotzova hobotnica je namreč enodelna in se na ukrivljenih povr¬ šinah kupole ne uleže lepo na trup, tako da nekaj površine ostane nepokrite. Podobno težavo sicer žal doživimo tudi pri Revellovi dvodelni hobotnici. V Revellovih navodilih sicer svetujejo, naj se po¬ vršina okoli kupole prej pobarva. Problem sicer ne bi bil tako hud, če bi se dalo namešati ustrezno barvo. Zal pa to ne gre, ker bi za to svetlo zeleno barvo potrebovali snežno belo ter najčistejšo modro in rumeno. Takih barv sicer ni težko doseči z dobrim tiskalnikom, maketarske barve pa so vse vsaj rahlo sivkaste, zato se bo nameša- na barva vsaj od blizu opazno razlikovala od nalepke. Ker je razlika v barvi Zotzove in Revellove nalepke manjša, sem potem uporabil še kose Revellove nalepke. Rezultat ni optimalen, a je boljši kot z namešano barvo. Najbolje bi sicer bilo kupiti dve maketi (ali mor¬ da dokupiti še ene Revellove nalepke, če je to mogoče). Revellove nalepke so sicer dobre in z malo mehčalca lepo ležejo na površino. Nova Revellova PV-I Ventura je kakovostna maketa zanimivega letala in je razmeroma preprosta za sestavljanje, tako da jo pripo¬ ročam vsem, ki imajo vsaj nekaj izkušenj z gradnjo plastičnih maket. junij 2012 | 21 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (2. del) VOJKO TRAVNER Velikost in oblika makete Maketa odseka, ki jo bomo gradili, meri 150 x 74 cm, kar pomeni, da bo tloris pravo¬ kotne oblike. Ker naj bi bila zasnovana precej razkošno, sem se odločil za gradnjo večnivoj- ske proge. Zaradi hitrega pregleda osnovnih para¬ metrov makete si po ameriškem vzorcu pripravimo tako imenovani telegrafski opis makete. To tabelo imenujemo tudi metrika makete. Na njej so navedeni ameriški izrazi za vse opise, sezname, tabele in dnevnike z razlogom, da si jih čim lažje zapomnimo. Razmerje in vrsta makete V naravi proga, ki jo bomo modelirali, po¬ teka od severovzhoda proti jugozahodu. Pri¬ kazali bomo dva odcepa, južni in severni ter dva industrijska tira, vsakega s svojimi obrati. Na skrajnih koncih bodo tiri za sestavljanje in razstavljanje vlakov. Izbrano razmerje je N, torej bo maketa izdelana v merilu I : 160. Na osnovi naštetih dejstev so nastale prve risbe in po več poskusnih se je izostri¬ la končna shema, ki bo osnova za natančno načrtovanje makete. Seveda so pri tem mo¬ goča in dopustna tudi nekatera odstopanja: dolžine stranskih industrijskih prog, razda¬ lje med posameznimi točkami in objekti itd. Med načrtovanjem in ob upoštevanju oblike makete sem prišel do zaključka, da bo glavna proga delno pokrita, na nevidnem delu proge je namreč izveden odcep (South Jct.) proti Chattanoogi. Na risbi I je prikazana ročno narisana idejna shema makete. Maketa je v osnovi razdeljena na štiri enote: 1. Chattanooga (premikalna postaja), 2. Cleveland (mesto) in obrat ADM, 3. Bovvater Mili (papirnica), 4. Calhoun (tirna kaseta). Natančneje to pomeni naslednje: Nivo 0,0: - potrebujemo tire za sestavo vlakov in vsaj eden bo v mestu Chattanooga. Nivo 15,6: - mesto Cleveland, z železniško postajo; - industrijski tir obrata ADM; - South Jct. (južni priključek proge iz smeri Chattanooga), ker je tudi stičišče ovala Cleveland-South Jct.-Cleveland; - North Jct. (severni odcep proge proti Knoxvillu). Nivo 20,8: - proga se dviguje v smeri proti papirnici in prvič prečka reko Hivvassee. Metrika makete: Nivo 26,0: - proga teče ob reki in skozi predore ter z mogočnim mostom drugič prečka reko Hivvassee in njeno široko porečje. Nivo 33,3: - proga prispe do kraja Charleston, kjer je odcep do papirnice Bovvater Mili; - en del proge nadaljuje mimo papirnice proti kraju Calhoun, kjer je drugi tir za sestavljanje vlakov - ta je izvlečni, torej »kaseta«. Nivoji so podani v cm, merjeno nad osnovnim nivojem 0,0. Nosilna konstrukcija Za osnovno nosilno ploskev uporabimo bukovo vezano ploščo debeline 12 mm. Drugi nivoji so iz 6 mm debele topolove vezane plo¬ šče. Povezovalni pasovi so prav tako topolovi, debeli 6 mm. Imena na maketi: Reka Mesto Ceste in ulice Industrijska območja Premikalna postaja Železniška družba Okrožje Oddelek Hivvassee River Cleveland glavne in stranske, mestne ulice AMD Milling Co., Bovvater Mili Calhoun (tirna kaseta), Chattanooga Southern Railway -SOU (SR) centralne linijske proge Knoxville S takšno tabelo je v Ameriki opremljena prav vsaka maketa in bralcu ali obiskovalcu pove vse, kar mora vedeti o maketi. 22 | junij 2012 MAKETARSTVO Da je konstrukcija makete dovolj trdna, so med nivoji podporni stebri iz smrekovih letev s presekom 25 x 20 mm. Podporni stebri med nivojema 0,0 in 15,6 so visoki 15 cm, med dru¬ gimi nivoji pa so visoki med 4,6 in 32,6 cm. Glavna nosilna plošča (nivo 0,0) je pritrje¬ na na aluminijast okvir kvadratnega profila 20 x 20 mm. Ta pa je s šarnirji povezan z nosilnim ogrodjem celotne makete, ki je pritrjeno na steno. Maketa se lahko zasuče okoli vrtišča in tako umakne ob steno, ko ni v uporabi. Dokumentarno gradivo Pri načrtovanju in gradnji makete so mi bile v pomoč knjige, revije, atlasi, sheme in načrti (nekaj od teh jih je bilo narisanih samo¬ stojno). Za pravilno postavitev objektov ter oblikovanje pokrajine sem uporabil tudi foto¬ grafije, ki sem jih posnel v Tennesseeju. Pro¬ učevanje knjig in revij ter načrtovanje makete mi je vzelo približno tri mesece. Treba je bilo povečati tlorise proge in načrte posameznih odsekov, izluščiti tisto, kar je res potrebno, in prostorsko omejiti pokrajino okoli proge, ki bo modelirana; to območje naj bi v povprečju segalo vsaj 30 m na vsako stran proge. Osnovno pravilo: Na načrt tlorisa makete vedno najprej narišemo glavno progo in šele nato postaje, odcepe stranskih prog in drugo. Naprave in objekti Naredimo spisek vseh naprav in objektov, ki bodo na naši maketi. V to so vštete vse zgradbe in vsi funkcionalni objekti. Podrobne¬ je si izpišimo podatke samo tistih, ki jih bomo modelirali, vse drugo je izguba časa. Sam v ta namen pripravim posebne tabele, ki zajemajo vse objekte na maketi. Tirna situacija Izbrani odsek proge, ki ga bomo mode¬ lirali, sem kopiral iz knjige in na osnovi tega narisal osnutek tirne situacije, ki bo vodilo za podrobnejši, v predvidenem merilu (N) nari¬ san načrt. Tirni material Ko imamo načrt tirne situacije narisan v merilu I : 160, lahko iz njega razberemo, katere in koliko tirov potrebujemo. Izbral sem tirnice ameriškega izdelovalca Atlas, in sicer s kodo 80. Ti tiri so dovolj visoki, da pri nasipnem materialu ne bo težav z iztirja¬ njem vlakov. Kretnice proizvajalca Atlas so vse z odklonom # 4. Na koncu slepih tirov so nameščeni ameriški odbojniki - Bumping Post (glej sliko 2), ki so popolnoma drugačne konstrukcije od teh, ki jih poznamo pri nas, saj ameriški vagoni in lokomotive ne uporab¬ ljajo odbojnikov ali »puferjev«, kot jih upo¬ rabljamo v Evropi. Nekateri slepi tiri imajo t. i. »coklo« na obeh tirnicah, ali pa je na tire prečno pritrjen lesen prag ali dva. Detajliranje To poglavje zahteva največ časa. V tej fazi je že treba razločevati med natančnim načr¬ tom in približno risbo ali shemo. Ob tem naj pripomnim, da detajliranje poteka od začetka do konca gradnje makete in ne, kot pogosto vlada zmotno mišljenje, tedaj, ko je maketa premostitev višinskih Dolžine vagonov so podane z enoto foot oz. čevelj (I ft je 30,48 cm). Seveda so dolžine navede¬ ne za prave vagone. Modeli so ustrezno merilu tudi dolžin¬ sko pomanjšani in ob nakupu zanje veljajo njihove normalne di¬ menzije. Veliko časa za¬ hteva risanje nosil¬ nih ploskev. Maketa je zgrajena v treh nivojih, kar pomeni, da je treba progo preudarno speljati z enega na drug nivo. Proga ne sme biti prestrma in polmer zavojev mora omo¬ gočati nemoteno vo¬ žnjo daljših lokomo¬ tiv in vagonov. Za razlik sem uporabil že končana. Pri načrtovanju korakov gradnje makete razdelimo proces detajliranja na zaporedne operacije, ki si logično sledijo: - izdelava načrta, - številčno označevanje ali kodiranje, - izdelava ali sestavljanje, - barvna shema in staranje, - postavitev ali lokacija objekta, - električne povezave s krmilnim sistemom, - preizkus delovanja (kjer je to treba). Načrtovanje Vse, kar počnemo na maketi, naj bo skrb¬ no načrtovano. Osnovno vodilo je točno na¬ risan tloris makete v merilu I : 5, seveda za vsak nivo posebej, in vsebuje vse vidne in ne¬ vidne objekte, ki so tudi številčno označeni. V ta namen pripravimo ustrezne tabele, iz kate¬ rih je mogoče razbrati vse, kar potrebujemo pri izdelavi, postavitvi ali električni povezavi. Načrt makete vsebuje več listov velikosti Al in A4. Na koncu naredimo še nekatere po¬ pravke, ki so nastali med izdelavo načrta in prebiranjem knjig. Posebno pozornost posvetimo medse¬ bojni razdalji vzporednih prog ter krivinskim razdaljam od pobočja in od drugih objektov. Ameriški vlaki so daljši od evropskih, tako v celoti kot posamezni sklopi vlaka (lokomoti¬ ve, vagoni). Temu so prilagojene tudi vse naj¬ manjše dimenzije medsebojnih razmerij proge in objektov ob njej, višine tunelskih portalov in kretnice z malimi odkloni # 6 ali # 4. Nače¬ loma veljajo minimalni polmeri tirnih zavojev. Mere so navedene v palcih (I "je 25,4 mm). V tabeli so priporočeni polmeri tirnih za¬ vojev za najbolj razširjena sistema malih že¬ leznic (HO in N). pasove iz vezane plošče, ki so natančno prila¬ gojene posameznemu tirnemu zavoju. Številčno označevanje Vsak objekt, stavba, vozilo ali pomembna točka na maketi ima svojo številčno oznako - kodo. Kode so razdeljene v skupine in tako že z odčitavanjem številčne kombinacije na opisni tabeli vemo, kam spada. Številčna koda hkrati pomeni tudi številko lista, na katerem so podroben načrt objekta, opis itd. Izdelava ali sestavljanje Najlažje je posamezne zgradbe ali druge objekte, ki bodo na maketi, zgraditi s po¬ močjo sestavljank. Včasih to ni mogoče, ker tistega, kar modeliramo, ni mogoče kupiti. V tem primeru si pomagamo s skicami, fo¬ tografijami in izmerami na terenu, po kate¬ rih doma narišemo podroben načrt in nato zgradimo želeni objekt. Tudi tu velja, da nesmemo hiteti. Kadar v nekaj nismo po¬ vsem prepričani, si objekt še enkrat dobro oglejmo, znova naredimo skice ter načrt in rezultat ne bo izostal. V maketarstvu, kjer posnemamo originale, ne delamo ničesar na pamet. Barvna shema Nekatere barve so nam bolj všeč kot dru¬ ge. To nas ne sme zavesti, saj izdelujemo po¬ snetek originala in kakršne so barve v naravi, takšne morajo biti tudi na maketi. Izberemo kakovostne oljne ali še bolje akrilne barve, ki se mešajo z vodo, pastelne zemeljske barve, ki jih lahko tudi strgamo. Barvamo lahko s čo¬ piči ali z zračno pršilko. Posebna pozornost junij 2012 | 23 MAKETARSTVO vagon z novimi oznakami SR, ki so zelo dobro vidne. Name¬ noma pa so ohranjene še zelo obledele stare oznake želez¬ niške družbe C&O. Zanimiva je primerjava obeh vagonov (sli¬ ka 4d). Na predelanem in do¬ polnjenem vagonu so zamenja¬ ne tudi standardne priključne spojke vrste rapido, kakršne uporabljamo v Evropi, predelan model pa ima magnetni spojki na obeh straneh. V naravi objektom zob časa ne prizanaša in to je vidno prav povsod: na strehah, zidovih, oknih, mostnih nosilcih, tunel¬ velja reklamnim in drugim nalepkam, ki mo¬ rajo biti izdelane v merilu in imajo vsaka svoj namen: predstavljajo oznake na tirnih vozilih, na stavbah, oglasnih tablah itd. Na sliki 3 so prikazane pastelne barve, ki jih strgamo z nožem in so primerne za stara¬ nje kakršnih koli modelov. Kakšen je originalen model vagona brez sprememb, prikazuje slika 4a. Na sliki 4b je že obarvan in postaran vagon, na sliki 4c pa skih portalih, kolesih vagonov in tirnicah, ki so ob straneh polni rje ... Samo s tehniko staranja si lahko pomagamo, da končni videz objekta približamo originalnemu (slika 5). Postavitev Kje bo stal določen objekt ali zgradba, lahko razberemo že iz podrobnega načrta, ki smo ga pred tem pripravili. Ko je posamezni izdelek končan, izmerimo njegove dimenzije, jih vnesemo v za to pripravljeno tabelo in zanj rezerviramo točno določen prostor na ma¬ keti. Če objekt potrebuje še električno pove¬ zavo, tudi to upoštevamo pri načrtovanju in mu poleg kode na načrt pripišemo še številko električnega priključka. Tako bo iskanje pravih vodnikov in njihovo povezovanje mnogo lažje, ko bomo prišli do te stopnje gradnje makete. Rastlinje okrog objektov naj stoji tam, kjer mora. Za bolj oddaljeno okolico pa na¬ tančnost ni več tako pomembna, niti število dreves in grmov. Vsi objekti, ki smo jih se¬ stavili ali izdelali sami, so v merilu I : 160. Ko pa jih postavimo na podlago in poleg njih še drevje, bodo naši izdelki najpogosteje videti ogromni. Vendar ni tako. V trgovinah večino¬ ma kupujemo cenejše rastlinje, ki je nekak¬ šen kompromis med ceno, videzom in kako¬ vostjo. Po navadi so takšna drevesa smešno pritlikava, kot da jim primanjkuje vode. Ne pokvarimo videza makete s takšnim cenenim zelenjem. Kupimo nekaj primerkov vrhunsko izdelanih dreves in jih po teh vzorcih sami iz¬ delajmo enake. Podoba in učinek makete bo¬ sta na zavidljivi ravni. V naslednji številki pa nekaj besed o krmi¬ ljenju makete in voznem parku. C »A ni nobenega stikala, da bi se propeler vrtel v nasprotno smer?« 24 | junij 2012 REPORTAŽA Pred mladinskim svetovnim prvenstvom v letalskem modelarstvu na Kamniško-Mengeškem polju ROMAN LOŽAR Znova se nam obeta prireditev na najvi¬ šji ravni v modelarstvu na naših tleh, in sicer svetovno prvenstvo za mladince v treh ka¬ tegorijah prostoletečih jadralnih modelov. Poleg uspešno izpeljanih štirih čolnarskih prvenstev v Velenju bo to zdaj že drugo te¬ kmovanje na ravnici med Kamnikom in Meng¬ šem. Leta 1996 je tu potekalo svetovno pr¬ venstvo z raketnimi modeli, prav tako pod okriljem Letalske zveze Slovenije in v orga¬ nizaciji ARK Vladimir M. Komatov. Nekaj kvadratnih kilometrov velika ravnica, ki jo je skozi tisočletja izoblikovala reka Kamniška Bistrica, je eden od najboljših poligonov pri nas za organizacijo tekmovanj v letalskem in raketnem modelarstvu sploh. Tu se že od osa¬ mosvojitve naprej letno odvije nekaj velikih modelarskih prireditev. Pomen organizacije takih tekmovanj je veliko širši. Modelarstvo je kot tehniški šport eden od najzahtevnejših in najkompleksnejših, ker od tekmovalca zahte¬ va, da model skonstruira, zgradi in z njim tudi uspešno nastopi. Pravi modelar je v eni osebi tekmovalec, načrtovalec, izdelovalec, pozna¬ valec materialov, elektronik, vremenoslovec in še bi lahko naštevali. Tako veliko znanja se ne pridobi v nekaj letih, zato so za doseganje vrhunskih rezultatov potrebna desetletja tr¬ dega dela, ki je seveda povezano z odrekanji in tudi velikimi finančnimi sredstvi. Društvu pilotov Elisa iz Novega mesta, ki bo pod okriljem LZS organiziralo letošnje prvenstvo, so priskočili na pomoč še Društvo modelarjev veteranov Ljubljana, ARK V. M. Komarov, RŠD Start Murska Sobota, FF sek¬ cija ALC Lesce in Modelarski klub Kamnik. Tokrat bomo gostili mladince s celega sveta, ki se bodo med 27. julijem in 2. avgu¬ stom 2012 pomerili v treh kategorijah, ki jih s kraticami imenujemo FIA, B in P. Prav je, da vseh 21 držav naštejemo, saj se nam po obsegu prijav obeta največje mladinsko sve¬ tovno prvenstvo letalskih modelarjev do zdaj. Sodelovale naj bi naslednje države: Nemčija, Romunija, Slovaška, Francija, Slovenija, Srbi¬ ja, Bolgarija, Poljska, Češka, Izrael, Švedska, Ukrajina, ZDA, Hrvaška, Rusija, Južna Kore¬ ja, Bosna in Hercegovina, Litva, Latvija, Ma¬ džarska in Mongolija. Na dokončno potrditev prijav čakamo samo še pri zadnjih petih re¬ prezentancah s seznama. Ker marsikomu oznake iz letalske latov¬ ščine ne povedo veliko, naj vam jih na kratko razložim. Krovna svetovna letalska organiza¬ cija s sedežem v Lozani v Švici se imenuje FAI. Vse letalsko-modelarske kategorije se začno s črko F in prostoleteči modeli imajo številko I. To pomeni, da jih tekmovalec spusti iz roke ali z vrvice. Nato sami letijo naprej in mo¬ delar nanje nima več vpliva. Kako to naredi in kdaj, je čar tega športa. Najti ravno pravi termični vzgornjik, ki bo model še dodatno dvignil, pa je vrhunec za vsakega nastopajo¬ čega. Tekmovanje je razdeljeno na turnuse. V vsakem lahko tekmovalec doseže maksimalen čas. Od tam naprej se ure ustavijo. Najboljši, ki imajo zaradi tega pravila enak čas, pridejo v t. i. fly-off. Tu se nato po navadi že v po¬ znopopoldanskem času pomerijo v dodatnih letih. Maksimalni čas se daljša, tako da ga je vedno težje doseči. Morda je videti enostav¬ no, a ni tako. Model popularne A-dvojke ali FIA v rokah mlade tekmovalke Po navadi so prvi štarti na tekmi že ob deveti uri zjutraj, tekmovanje pa lahko traja tudi do 10 ur. Tekmovalec pri tem preteče in prehodi kar nekaj kilometrov, da najde svoj model in se vrne na štartno mesto. To pa v poletni vročini ni mačji kašelj. Prvi dan je na sporedu disciplina FIA ali popularno A-dvojke. Modeli imajo nekaj več kot dva metra razpetine, masa je omejena na 410 g. Model se spusti s 50 m dolge vrvice, ki jo vleče tekmovalec. Naslednji dan so na vrsti gumenjaki - FIB. To so nekoliko manjši modeli, ki se jih spusti iz roke, in s pomočjo gume, ki vrti velik propeler, dosežejo višino leta približno 80 m. Masa gume je omejena na 30 g. Zadnji dan je na sporedu zelo zani¬ miva in hrupna kategorija vzpenjavcev ali FIP. Prostoleteči model, katerega razpetina je omejena na 1,5 m, poganja motorček z notra- Priprava na start vzpenjavca v kategoriji FIP njim zgorevanjem s prostornino I cm 3 . Model poleti navpično. Ko se po 7 sekundah motor ustavi, model začne krožiti. Čas se vedno šte¬ je od takrat, ko model zapusti tekmovalčevo roko ali vrvico FIA, pa do takrat, ko model pristane, zadene ob kakšno oviro ali se izgubi z vida. Zato morajo sodniki uporabljati tudi daljnoglede, da v dolgih dodatnih poletih še lahko sledijo modelu. Tekmovalni poligon bo tako urejen, da si bodo lahko tekmovanje ogledali tudi morebitni obiskovalci. Zato vlju¬ dno vabljeni na Kamniško-Mengeško polje od zadnje nedelje v juliju naprej. Več o prvenstvu si lahko preberete tudi na: www.lzs-zveza.si, www.rckino.com in www.fai.org. Model gumenjaka FIB pred startom ■■■■■■■■■■■ junij 2012 | 25 ELEKTRONIKA Časovnik za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket (4. del) JERNEJ BOHM V času dela na projektu časovnika za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket sem z urednikom revije kritično obdelal vrsto zanimivih idej, pripomb in tudi pomislekov. Dozorel je sklep, da se lotim izdelave novega univerzalnega časovnika, ki se bo lahko upo¬ rabljal tudi za vklop determalizatorja pri raketoplanih (kategorija S4) ali pri raketah s padalom (kategorija 53) in ne samo za aktiviranje zgor¬ njih stopenj raket, kjer so zadrževalni časi zelo kratki. Po možnosti naj bi bilo mogoče uporabiti isti časovnik tudi za aktiviranje cenejših, torej električno zahtevnejših trenutnih električnih vžigalnikov (TEV). Časovnik tipa 2 (9 x 25 x 9 mm z baterijo 3,1 g) TEV izdeluje mnogo proizvajalcev, predvsem za različne piroteh¬ nične učinke v gledališčih, v filmskih studiih, na zabavnih prireditvah itd. In odkrili so jih raketni modelarji. Pri nas je najbolj znana pro¬ izvajalka tovrstnih izdelkov češka firma Meta Pyro iz Brna. V svojih ponudbah jo navaja kar nekaj evropskih trgovcev. V primerjavi s ka¬ kšnim angleškim vžigalnikom so cenovno sprejemljivejši. Glede cene in z dovolj solidno kakovostjo (predpostavljam) izstopajo Kitajci, vendar v količinah nad 1000 kosov. Cehi ponujajo dve skupini izdelkov: nizko- in srednjeomske. Prvi so manj elektrostatično občutljivi, torej varnejši, a za aktiviranje po¬ trebujejo več energije. Ob vžigu se pri obeh izvedbah pokaže barvni plamenček (barvo lahko izbiramo) ali svetlobni blisk, podprt z dimom, sliši pa se tudi zmeren pok ali prasket, natančno to, kar si pač radi zamislijo gledališki in filmski režiserji. Toplota, ki se pri tem sprosti, povsem zadostuje za štartanje modelarskega raketnega motorja. Ker je vžig električen, lahko zelo natančno, skoraj na milisekundo natan¬ čno poženemo običajen modelarski raketni motor. Vžigalniki imajo aktivno konico še dodatno zaščiteno s plastičnim tulcem, kar povečuje varnost med transportom in skladiščenjem, in usmerijo curek plame¬ na. Sklepam, da varnostna problematika postane večja, ko je na kupu večje število TEV. Primeren vžigalnik lahko izdelamo tudi sami, saj je na spletu dovolj informacij (glej npr. www.pyrouniverse.com/show/fu- sing/igniters.htm). Naj na kratko povzamem problematiko aktiviranja raketnih mo¬ torjev. Nosilna stopnja dvigne model le do določene višine. Se višje ga potisne večstopenjska raketa. Pogonski motor praviloma dogori že po nekaj sekundah. Proizvajalci zagotovijo, da deluje točno določen čas, kar močno poenostavi procesiranje vžiga motorja druge pogonske stopnje. Tako zadostuje že enostavna časovna meritev: npr. 3,5 sekun¬ de po tem, ko se model odlepi od tal. Tudi to zaznavanje začetka izstre¬ litve je prav tako enostavno in zanesljivo, kot naročeno za modelarstvo. Npr. raketo »privežemo« na izstrelitveno rampo. Vrvica je na model seveda zelo rahlo pripeta. Pravzaprav je pritrjena le na preprosto pre¬ vezo (kratkostičnik), ki se sname z vzletajoče rakete. S tem prekine električni tokokrog, ki sproži zakasnitveni časovnik. Ta po določenem času ustvari električni impulz za vžig TEV druge stopnje. Uporaba časovnika. Pri avtonomnem delovanju zvezo z računalnikom nado¬ mestimo s kratkostičnikom. Zgradba TEV Pri večini TEV je osnova žarilna nitka podobna kot pri klasični žar¬ nici, le da je tu krajša in kompaktnejša, dolga kak milimeter ali dva. Nanjo se nanese gorljivo snov iz kompozitnih materialov, smol, črnega smodnika ipd. V določenih odmerkih so dodane še snovi za poudar¬ janje omenjenih učinkov. Nitka je iz zlitine Ni-Cr oziroma iz ceka- sa (zmes železa, kroma in niklja), kot smo nekoč slikovito imenovali žico za električne grelnike. Z električnim tokom jo segrejemo (prek 2000 °C) skoraj v trenutku, v nekaj milisekundah ali še prej. Dosežena temperatura zadostuje za vžig pirosnovi. Pri tem se hipno sprosti pre¬ cej več energije, kot jo odda žareča nitka v nekaj milisekundah. Ker s segrevanjem nitke namenoma močno pretiravamo, ker želimo doseči čim višjo temperaturo za zanesljiv in hiter vžig kemičnega nanosa, nit¬ ka celo izpari in s tem prekine električni tokokrog, kar ni nič narobe, saj je vžigalnik z aktiviranjem nalogo praktično opravil. Pomembno je, da se vžig zgodi hitro ob čim manjši porabi električne energije (slednje je še posebno želeno v modelarstvu). 1 m _ <-o.oos i.oog/ _ run Aktiviranje TEV. Kondenzator Cl se izprazni prek TEV v dobri milisekundi. V tehničnih podatkih za v projektu uporabljeni TEV (z oznako EMP-NO-P) zasledimo med drugim naslednje: - temperaturno območje uporabe: -20 + +40 °C, - omska upornost: 1,5 + 1,7 £2, - neodzivnost do (zajamčeno): 0,8 mJ/£2, oz. 0,18 A, - vžig pri (zajamčeno); 2,5 mj/£2, kar pomeni: - vžigni tokovni impulz: I A (trajanje 4 ms) oz. 3 A (trajanje I ms). Kar I A velik tokovni impulz, še manj 3 A, običajne baterije ne zmorejo. Podobno velja tudi za sekundarne člene, ki bi bili še pri¬ merni za vgradnjo v model. Mala gumbna baterija z oznako SR.626 (ali 377), ki jo bomo kljub vsemu uporabili, zmore zgolj 40 mA kratko- stičnega toka, čeprav ima približno 170 mj energijskega potenciala. Pomagali si bomo s podobnim trikom kot v primeru časovnika tipa I (glej TIM 7/2012). Potrebno energijo za vžig TEV bomo najprej - raz¬ meroma počasi - pretočili v (električni) kondenzator in jo od tod v 26 | junij 2012 ELEKTRONIKA danem trenutku hipno porabili za vžig TEV. Toda ni dober prav vsak kondenzator, čeprav ima pravšnjo kapaciteto. Le redki imajo namreč dovolj majhno notranjo impedanco (upornost), ki dovoljuje zelo velike praznilne tokove. O tem več malo pozneje. Zasnova novega časovnika Časovnik tipa 2 je v osnovi podoben objavljenemu nekaj številk na¬ zaj. Razlikuje se po tem, da ima baterijo, kar omogoča skoraj poljubne čase zakasnitve TEV. Namenoma je čas omejen na 6,5 minute, še dalj¬ še zakasnitve bi namreč zamotale mikrokrmilniško obravnavo (podalj¬ šati bi morali vse števnike v programu). Za še daljše čase tudi ni prave potrebe. Ker je treba žarilno nitko TEV močno segreti v nekaj kratkih milisekundah, potrebno energijo »pretočimo« kot pri predhodniku v kondenzator z veliko kapacitivnostjo, le da je tokrat ne bomo »toči¬ li« od zunaj, temveč iz uporabljene baterije. Novega časovnika ne bo mogoče več nastaviti s pomočjo tipk na samem časovniku, temveč le z zunanjo enoto, kar hkrati ponuja nekaj zanimivih možnosti uporabe. Ostalo ostane nespremenjeno. Podrobnosti sledijo. Še prej navedimo enačbo, s katero določimo energijo, shranjeno v električnem kondenzatorju: E = (C U 2 )/2 .... E [J], C [F], U [V]. Torej v kondenzator s kapacitivnostjo 1000 pF in ob bateriji 2 x SR626 (3,0 V) shranimo približno energijo 4,5 mj, kar zadostuje za vžig TEV za najneugodnejši zgornji primer. Realen izračun, ki je potrjen z več meritvami, dovoljuje Cl = 470 pF oziroma 680 pF, da se izognemo kakšnemu presenečenju robne serije. Elektronska shema časovnika Tudi elektronska shema novega časovnika je prav zaradi mikrokr- milnika (Ul) preprosta, bistvo je skrito v programski opremi in te ni tako malo. Napajanje dobi čip Ul prek diode Dl. Ta loči mikroproce¬ sorsko napajanje od baterijskega. Slednja se v trenutku aktiviranja TEV (Rl) izredno hitro sesede praktično do nič. Ul medtem črpa energijo iz kondenzatorja C2. V nasprotnem primeru bi mikrokrmilnik nehal delovati, ko bi napetost na Cl padla pod 2 V, posledično bi se zaprl tranzistor Tl, kar bi prekinilo tokokrog prek TEV. Tako bi izkoristili le del razpoložljive energije. Razpoložljivost bi morali obvezno pove¬ čati, kar pomeni, da bi morali vgraditi kondenzator Cl z višjo kapaci¬ tivnostjo. Večja vrednost se pozna predvsem pri velikosti časovnika. Mikrokrmilnik prek priključka U1/2 vzdržuje komunikacijo z zunanjo upravljano enoto ter hkrati zaznava prisotnost kratkostičnika (Sl) ozi¬ roma zunanje enote. V primeru prekinitve, torej ob štartu rakete, Ul s točno določeno zakasnitvijo odpre MOSFET-tranzistor Tl. Prek Rl (TEV) steče tok, ki TEV aktivira. Pri izbiri tranzistorja moramo biti previdni. Imeti mora sprejemljivo majhno prehodno upornost emitor- kolektor (Rs on ) in seveda dovoljevati hitre in spodobne tokovne obre¬ menitve. Vsak miliom pač odnese del energije za vžig TEV. Zgodba je podobna kot pri izbiri kondenzatorja Cl. Tu sem pri izboru ESR (Equivalent Series Resistance, nadomestna serijska upornost) postavil omejitev na 0,02 Q, podobno torej kot za prehodno upornost izkrmi- Ijenega tranzistorja Tl. Nekaj centov več odtehta MOSFET-tranzistor, ki omogoča zgolj napetostno krmiljenje. Več »toka« za TEV je rdeča nit projekta. Po priporočilih (nekaterih) proizvajalcev smemo baterijo SR626 obremeniti z največ 10 mA (a le za nekaj desetink sekunde), vendar moramo pri tako veliki obremenitvi računati z drastičnim padcem ka¬ pacitete baterije. »Normalna« trajna obremenitev srebro-oksidnih ba¬ terij je do 50 pA. Kljub temu pri tej realizaciji časovnika ne omejujemo polnilnega toka Cl po aktiviranju TEV, enako ne ob vstavljanju baterij. Obremenitev na polno je kratkotrajna in »redka«. Površna ocena ob taki uporabi ne kaže na bistveno zmanjšanje kapacitete. Deklarirana kapaciteta se giblje med 20 in 30 mAh, odvisno od proizvajalca. Algoritem obravnave PIC-priključkov izvaja programska oprema. Za uporabnika časovnika utegne biti dolgočasna in nezanimiva, saj za¬ hteva dobro računalniško znanje, zato se z njo tu ne bomo ukvarjali. Izdelava časovnika Izvedbeno tiskano vezje (TIV) je dvostransko. Edini prevezavi po¬ vezujeta obe strani (napajanje). Eno stran v celoti zasedata bateriji. Za¬ radi majhnih dimenzij je treba pri izdelavi nekaj več spretnosti. V tem trenutku industrijska izvedba TIV ni dosegljiva, obstaja pa precejšnja verjetnost zanjo. V tem primeru jih bo mogoče nabaviti prek uredni¬ štva ali spletne Stranj www.faro.si. Čeprav komponent ni veliko, so zbrane z več vetrov. Če vir ni naveden v seznamu komponent, je kom¬ ponenta dosegljiva v naših trgovinah z elektronskimi komponentami. Tako je tudi z ostalimi, le da trgovina potrebuje kak dan, da naročilo izpelje. Treba je navesti kataloško številko EU-dobavitelja. Priključki mikrokrmilnika PICI2F683 (SOIC-8) Priključki tranzistorja DMN3404L-7 (SOT23) O izdelavi tiskanega vezja je bilo na teh straneh napisanega že veliko. Mnoge napotke najdemo na internetu. Tokrat je le nekaj po¬ sebnosti, ki jih velja posebej omeniti. Ploščico tiskanega vezja po jed¬ kanju dobro speremo pod tekočo vodo in nato previdno obrežemo. S svedrom premera 0,5 mm jo prevrtamo na mestih obeh povezav baterijske strani s komponentno. Zatem vezje še enkrat očistimo, tokrat z vodnobrusilnim papirjem (zrnatosti 600), posušimo in nato na baterijsko stran nanesemo talilo oziroma plastifikator iz pršilke. Ves bakreni vzorec prevlečemo z resnično tankim slojem spajke, da preprečimo poznejšo neprijetno kontaktno oksidacijo. Pripraviti mo¬ ramo »teren« za bateriji. Čeprav spajka tudi oksidira, spoja z baterijo Priključka tantalskega kondenzatorja Cl (Vishay, ohišje E) vseeno ne prekine (kar za ba¬ krov oksid ne drži). Po nanosu plasti spajke celotno stran oči¬ stimo z alkoholom in šele nato prispajkamo ohišji za bateriji (korporacije Vishay). Pri tem pazimo na prevezavi, da ne na¬ pravimo kakšnega nenadejane¬ ga stika. Zanju uporabimo kar žičko iz običajnega mehkega (fleksibilnega) vodnika, ki ga uporabljamo za elektroinštala- cijske inštalacije. Tudi na komponentno stran najprej nanesemo talilo za očiščenje bakrenih površin pred spajkanjem. Komponente nameščamo, torej spajkamo, po lastnem preudarku. Pomembno je, da si ne zapremo do¬ stopa do mesta spajkanja. Za uspešno delo potrebujemo spajkalnik s tanko konico (ki jo moramo neprestano čistiti na vlažni krpi), primer¬ no tanko žično spajko s talilom ter mirno roko. Zelo uporabna je tudi samostoječa lupa. Pri nameščanju komponent na TIV si pomagamo s priročno samozapiralno pinceto, t. i. tretjo roko. Vedno najprej po¬ skusno prispajkamo le en priključek, da lahko neuspešno namestitev enostavno popravimo in šele, ko smo z njo zadovoljni, prispajkamo preostale priključke. Pri tem jih ne pregrevamo. S posameznim kon¬ taktom se smemo ukvarjati tri do štiri sekunde. Če nam ne uspe, spaj¬ kalnik odmaknemo, počakamo, da se priključek ohladi, nato pa po¬ stopek bolj zbrano ponovimo. Na spajkalno mesto istočasno tiščimo spajkalnik in spajko. Temperatura spajkalnika je odvisna od spajke, to junij 2012 | 27 ELEKTRONIKA pa imamo zagotovo že določeno. Spajka mora lepo obliti kontakt in ne sme biti na pogled krhka. Kontakta KI odlomimo od nizke ženske kontaktne letvice. Drob¬ no povezovalno ohišje previdno zdrobimo in obema kontaktoma od- ščipnemo spajkalni trn. Na TIV prispajkamo preostali kontakt tako, da sega le dober milimeter čez rob (glej sliko). Nameščanje bo bistveno enostavnejše, če oba kontakta prej nataknemo na pripadajočo moško letvico. Iz prav takšne letvice bomo pozneje izdelali priključke TEV. Tiskano vezje, komponentna stran Tiskano vezje, baterijska stran PIC I2F683 mora biti sprogramiran se pred namestitvijo na TIV. Zgolj za osebno rabo je dosegljiv prek uredništva revije. Pri nameščanju komponent moramo biti nadvse skrbni. Napa¬ čna vstavitev jih lahko celo električno uniči in še nadvse težko jih je odstraniti s TIV, brez drage opreme seveda. Kar precej denarja je tre¬ Razporeditev na komponentni stra¬ ni TIV ba vložiti tudi v opremo za so¬ dobno (profesionalno) izdelavo tiskanih vezij. Tak izdelek je na pogled brez dvoma lepši, a po¬ trpežljivemu modelarju zado¬ stuje običajen spajkalnik (majhne moči). R ? R > Stran z baterijama SR626 Stran s komponentami Testiranje časovnika Čeprav je skrbno izdelano vezje pripravljeno za takojšnjo uporabo, pred prvo vstavitvijo baterij vseeno znova preverimo kakovost izde¬ lave in pravilno namestitev (orientacijo) komponent na TIV. Pozorni moramo biti tudi pri vstavljanju baterij. Pozitivni pol baterije se mora ujemati z oznako plus (+) na ohišju nosilca baterije. To poudarjam zato, ker vezje ni zaščiteno pred napačno polariteto napajanja. In prav preverjanje napetosti vstavljenih baterij naj bo prvi test. Pri povsem svežih baterijah pri sobni temperaturi (~ 20 °C) izmerimo na konden¬ zatorju Cl okoli 3,1 V. Če ni tako, smo ga nekje hudo polomili. Za nadaljnje testiranje potrebujemo računalnik in program FARO, ki je opi¬ san v predzadnji številki le¬ tošnjega letnika revije (TIM 9/2012). Na njegovo upora¬ bo se bomo v naslednjih vr¬ sticah večkrat sklicevali. Računalnik in časovnik povežemo s kabelskim vme¬ snikom, ki je prav tako opi¬ san v omenjeni literaturi. Vendar za testiranje to še ni dovolj, potrebu¬ jemo še prilagojevalnik (adapter) med časovnikovim konektorjem K2 in zunanjim priključkom modela (2-kontaktna moška letvica). Torej natančno tak spoj, kot ga bomo morali izvesti tudi v modelu. Sicer nič posebnega: kabelski konektor (Distelec 11-68-75 s pripadajočima kontaktoma) povežemo s kontaktoma, ki ju odlomimo od (običajne) 20-kontaktne moške letvice. Pri priklapljanju na ta »zunanji« konektor lahko kaj hitro pogreši¬ mo (50 % verjetnost), zato takoj po spojitvi preverimo komunikacijo med časovnikom in računalnikom. Uporabimo gumb BLOCK ali funk¬ cijsko tipko F5. Pri pravilno priključenem časovniku se bo v INFO- polju izpisalo »BLOCKED« (blokirano), pri napačno spojenih konek- torjih pa »Check connection« (preveri spojitev). Izvedba povezave je prepuščena modelarju, saj jo je treba prilagoditi modelu. V nadaljevanju že lahko preverimo vpis zakasnitve v časovnik. Poljubno vred¬ nost nastavimo z drsnikom in nato uporabimo gumb VVRITE (vpis). Vpis računal¬ nik potrdi z VVrite OK (po tem, ko mu potrditev spo¬ roči časovnik). Imamo tudi možnost dodatnega prever¬ janja - z gumbom READ (beri). Prebrana zakasnitev je seveda popol¬ noma enaka maloprej vpisani. Pri testiranju vžiga TEV si vsaj na začetku pomagamo s simulator¬ jem (glej TIM8/20I2). Najprej preverimo vžig brez zakasnitve. Po kliku na gumb FIRE (vžig) računalnik zahteva izrecno potrditev (ali preklic). Po potrditvi se takoj prižge LED-dioda simulatorja. Sveti dobro se¬ kundo. Časovnik nato samodejno preide v stanje minimalne porabe. Vžig računalnik potrdi z izpisom Fire! (vžig). Če bi namesto simulatorja uporabili TEV, bi se ta seveda aktiviral. Zadrževalni vžig, ki ga bomo uporabili pri večstopenjskih modelih in raketoplanih, omogočimo z gumbom GO-GO (začni) ali računalni¬ kovo funkcijsko tipko F6. Tudi to stanje, skladno s potrjevanjem uka¬ zov, računalnik potrdi v INFO-polju. Medtem časovnik že nenehno nadzira komunikacijsko linijo. V trenutku, ko izvlečemo prilagojevalni konektor, štarta odštevanje zakasnitve. Izpis STARTED! opozori na uspeli »start«. Ko se zakasnitev izteče, časovnik prižge svetlečo diodo simulatorja (visoko na nebu pa aktivira TEV). Ob izklopu LED-diode časovnik preide v stanje mirovanja. Za preprečitev aktiviranja zadostu¬ je, da znova vzpostavimo komunikacijo oziroma nataknemo prilagoje¬ valnik ter uporabimo gumb BLOCK (oziroma F5). Na avtonomno delovanje časovnika preklopimo z gumbom AUTO. Uspešen preklop potrdi INFO-izpis Autonomous. Stanje in vrednost zakasnitve lahko preverimo (tudi) z gumbom READ. Po uspešnem pre¬ klopu snamemo komunikacijski vmesnik s prilagojevalnika in ga nado¬ mestimo s kratkostičnim konektorjem. In končno nam ostane le še to, da preverimo zakasnitev pri avto¬ nomnem delovanju. Sneti je treba le kratkostičnik in počakati, da za¬ sveti svetleča dioda simulatorja. Za konec preverimo tudi samo aktiviranje TEV. Simulator namreč še zdaleč ne »obremeni« Cl tako kot vžigalnik. Velikost Cl mora biti prilagojena TEV, v nasprotnem primeru kondenzator ne shrani dovolj energije in do vžiga ne bo prišlo. Izvedbeni primer časovnika je prire¬ jen za češke TEV z oznako EMP-NO-P. Po končanem testiranju iz časovnika izvlečemo bateriji in ju skrb¬ no shranimo. Zgolj za informacijo navajam tokovno porabo časovnika: 150 pA in 80 pA v stanju mirovanja. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti testiranja vezja. Omenil sem le tiste, ki se neposredno nanašajo na današnjo nalogo (za več glej TIM 9/2012). Nekaj besed moramo nameniti še točnosti časovnika. Njegova ponovljivost je odvisna od karakteristik oscilatorja mikrokrmilnika. Microchip zagotavlja ponovljivost znotraj +/-I % v celotnem območju delovanja (industrijska izvedba od -40 do +85 °C). Absolutna natan¬ čnost zakasnitve je domena programske opreme in se informativno giblje znotraj 5 %. Torej, pri I sekundi ali I minuti (ki se izpiše v polju Delay) se časovnik vedno enako »zmoti«. Če z meritvijo ugotovimo, da se časovnik aktivira po 59,0 s namesto po 60,0 s, drsnik zakasnitve zapeljemo do 61,0 s. Razmerje poprave velja za celotno območje zaka¬ snitve od 1,0 s do 6,5 minute. Uporaba časovnika z zunanjo enoto TEV pripravimo za namestitev v model. Njegova priključka skraj¬ šamo na potrebno dolžino in ju prispajkamo na v prispevku večkrat omenjeni dvokontaktni konektor (KI). Pripravimo toliko kompletov, kot načrtujemo štartov, morda celo kakšnega več. Predpostavljam, da z namestitvijo 2,4 g težkega časovnika v raketo ne bo večjih nevše¬ čnosti. Bolje bo zavarovan, če ga vstavimo v 30 mm dolgo plastično cev z notranjim premerom 0 10 mm. Povsem je ustrezen kakšen osta¬ nek toge termoplastične cevi za elektroinštalacije. Adapter, ki smo ga omenili, speljemo od časovnika do mesta namestitve konektorja za komunikacijsko povezavo z zunanjim svetom, tj. računalnikom ali kratkostičnikom. Običajno modelarji ta konektorski spoj namestijo v kako šobo, ki jih na maketah ne manjka. Na zunanji konektor priključimo kabelski vmesnik oziroma računal¬ nik. Od trenutka priključitve je časovnik v modelu pod nadzorom. Za¬ kasnitev mu lahko popravimo celo le nekaj trenutkov pred izstrelitvijo. Vmesniški kabel moramo trdno pritrditi na podlago, da ga raketa ne bo ponesla v višave. Zagotoviti moramo, da se gladko sname s pri¬ ključka na modelu. Ob nastavitvi zakasnitve to ustrezno opremimo z opombami, saj jih računalnik shrani skupaj s parametri časovnika za poznejšo obdelavo. Aktiviranje TEV omogočimo (z gumbom GO-GO ali funkcijsko tipko F6) neposredno pred štartom rakete, čeprav čas ni omejen. V 28 | junij 2012 ELEKTRONIKA Program javi napačno priključitev (enako, če časovnika ne povežemo z raču¬ nalnikom) kot komunikacijski problem. Treba je le obrniti priključek (konek- tor) na raketi. primeru nenadejane odložitve izstrelitve kliknemo gumb BLOCK ali zgolj pritisnemo na funkcijsko tipko F5. Uporaba časovnika brez zunanje enote Tak način uporabe časovnika je za modelarja verjetno bolj spre¬ jemljiv, še posebno pri raketoplanih in raketnih modelih kategorije S3. Tu so zakasnitve aktiviranja (npr. determalizatorja) bistveno daljše in zaradi varnosti k potrebni vrednosti zakasnitve zlahka prištejemo ne¬ kaj sekund. Z delovanjem časovnika se moramo najprej dobro seznaniti že v domači delavnici, prav tako tudi nastaviti zakasnitev in jo preveriti s simulatorjem. Bateriji vstavimo v časovnik že v delavnici, da se izogne¬ mo filigranskemu vstavljanju na poligonu. Neposredno pred štartom rakete priključimo kratkostični konektor. TEV in časovnik z vstavlje¬ nima baterijama smo že pred tem namestili v model. Vse nadaljevanje se nato odvije avtomatsko, treba je le sneti kratkostični konektor z modela (ali se sam sname ob štartu rakete). Pri raketoplanu lahko aktiviranje TEV preprečimo še ves čas držanja modela v roki. Treba je le znova natakniti kratkostičnik. V Ce časovnika ne uspe aktivirati TEV To se bo zgodilo, če za aktiviranje TEV potrebujemo (teoretično) več kot 3,1 rn| energije. V tem primeru moramo ustrezno povečati kapacitivnost kondenzatorja Cl. Pravo vrednost določimo s posku¬ som. V dobro oporo bo enačba, zapisana v uvodu. Če v trgovini (glej npr. Farnell.com) ne najdemo pravega (po kapacitivnosti in dimen¬ zijah), lahko na obstoječi Cl prispajkamo še »dodatek«. Pravilneje bi bilo izdelati novo tiskanino. Določeno omejitev predstavlja tudi MOSFET-tranzistor, a izbrani dovoljuje impulzne tokove do 30 A. In kako naprej V pripravi je tudi že majhna avtonomna zunanja enota, ki bo na¬ domestila računalnik. To bom opisal v naslednjem letniku Tima. Napo¬ vedal pa sem tudi že določene izboljšave in poenostavitve na časovni¬ ku tipa I. Seznam komponent BI baterija 3 V (2 x SR626), ohišje*/Keystone 2998 Cl 680 pF/4V (tantal)*/Farnell 156-5109 C 2 100 p F/4 V (tantal)* Dl BI30LAVV-7-F* (SOD123)/Farnell 185-8617 KI priključek,glej besedilo K2 mikro konektor*/Distelec I 1-68-61 Rl TEV, EMP-NO-R Meta Brno a. s. (www.metabrno.cz) R2 100 kfi* (velikost 0806) Sl računalnik (PC) ali kratkostičnik (glej besedilo) Tl DMN3404L-7* (SOT23)/Farnell 185-8601 Ul PIC12F683 (SOIC-8)* /Farnell 157-9578 * element za površinsko montažo TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Cena mape je 4,17 € Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. junij 2012 | 29 ELEKTRONIKA Preprosti projekti iz elektronike GORAZD SANTEJ Simulacije elektronskih vezij v programu Yenka Ko se lotimo izdelave vezij, je dobro imeti tudi program za simulacijo elektronskih ve¬ zij. Lahko si predstavljamo, da je v primeru, ko je vezje zahtevnejše ali ko želimo preiz¬ kusiti različne možnosti nekega vezja, njihovo sestavljanje zamudno. Takšen program nam zato olajša delo in optimizira čas, ki ga imamo na razpolago. Zahteve, ki smo si jih zastavili pri iskanju programa, so bile naslednje. Želeli smo brezplačen program, ki ima malo ali no¬ benih omejitev pri uporabi. Poleg tega mora biti uporabniku prijazen in imeti možnost vsaj delne analize vezja. Yenka je v osnovi plačljiv program, ki nam poleg simulacij elektronskih vezij omogoča npr. tudi ustvarjanje 3D-matematičnih mo¬ delov, demonstracije naravoslovnih posku¬ sov v virtualnem laboratoriju in upravljanje 3D-animacij s preprostimi ukazi. Na srečo proizvajalec Crocodil Clips nudi posamezni¬ ku možnost brezplačne uporabe za delo na domu v neprofitne namene. Brezplačno licen¬ co je mogoče dobiti kot udeleženec izobra- Slika 2. Izbira predmeta in izdelka in vstavimo kom¬ ponento Voltmeter. V mapi Electronics Components izbe¬ remo mapo Passive Components in pre¬ nesemo komponen¬ to Resistor. V isti osnovni mapi najde¬ mo mapo Inputs, v njej mapo Sensors, kjer izberemo LDR with lamp in ga prenesemo na de¬ lovno površino. Se¬ stavljeno vezje z neosvetljenim foto- uporom si lahko ogledamo na sliki 4, z delno osvetljenim fotouporom pa na sliki 5. ževanja (učenec, dijak, študent), učitelj ali kot drug uporabnik. Vse informacije z možnostjo prenosa programa in namestitve dobite na spletni strani http://www.yenka.com/. Electronics chanae Lab Equipment Electronic Components X Slika 3. Izbira elementov po mapah Osnovne nastavitve in začetek dela v programu Yenka Ko se program naloži, se odpre okno, kjer moramo za brezplačno uporabo klikniti ikono »l'm at home« (slika I). Sledi okno, v katerem si izberemo pred¬ met Technology, nato označimo Electronics (slika 2) in potrdimo izbiro. Za začetek dela odpremo nov list (angl. new). Na levi strani imamo v oknu (slika 3) po mapah zložene elektronske in druge komponente, ki jih za uporabo pre¬ prosto povlečemo (angl, drag and drop) na delovno površino. I PICs Prssentation Primeri uporabe Pri prvem primeru si bomo pogledali po¬ stopek sestavljanja vezja na delovni površini, pozneje postopka ne bomo več opisovali. Na¬ nizali bomo le nekaj primerov uporabe. I. primer: Želimo narediti delilnik napetosti z upo¬ rom in fotouporom. Merili bi tudi napetost na fotouporu. Izberemo mapo Lab Equipment, odpremo Power Supplies in znotraj mape iz¬ beremo komponen¬ to Voltage rail ter jo prenesemo na delovno površino. Napajanje 9 V spre¬ menimo v 5 V tako, da kliknemo na šte¬ vilko 9 in vpišemo na njeno mesto 5. Tako smo spreme¬ nili napajalno nape¬ tost. Enako lahko npr. spreminjamo tudi vrednosti upo¬ rov. V isti mapi naj¬ demo tudi Zero volt rail. V mapi Lab Equipment izberemo mapo Measurement Slika I. Zaslonska slika, kjer kliknemo na ikono »l'm at home«. Slika 4. Zaslonska slika vezja, ko je fotoupor neosvetljen. Slika 5. Zaslonska slika vezja, ko je fotoupor delno osvetljen. 2. primer: Sestavili bomo komparator (primerjalnik) napetosti, kot indikator bomo na izhodu ve¬ zali svetlečo diodo. Analiziramo ga s pomočjo grafa, na katerem sledimo naslednjim nape¬ tostim - na invertirajočem vhodu, neinver- tirajočem vhodu in na izhodu komparatorja napetosti. Tako lahko vidimo, pri katerih na¬ petostih se zgodi preklop iz spodnjega nasi¬ čenja v zgornje in obratno. Na sliki 6 lahko vidimo spreminjanje napetosti na potencio¬ metru. Pri tem opazujemo svetlečo diodo in grafa, ki merita napetost na izhodu in vhodu komparatorja, na katerega je vezan potencio¬ meter. Opaziti je, da svetleča dioda sveti le takrat (spodnji graf), ko je na potenciometru 5 V (zgornji graf), saj je napetost na neosvet¬ ljenem fotouporu nekaj manj kot 5 V (srednji graf), kar lahko razberemo na sliki 6. 30 | junij 2012 ELEKTRONIKA Slika 6. Vezje z analizo z grafi, ko smo spreminjali napetost na potenciometru. Slika 7. Vezje z analizo z grafi, ko smo spreminjali osvetljenost na fotouporu. Na sliki 7 lahko zasledimo spreminjanje osvetljenosti fotoupora. Pri delu je treba opazovati izhod in vhod komparatorja na¬ petosti, na katerega je vezan delilnik nape¬ tosti. Potenciometer naj bo nekje na sredini. Opaziti je, da se preklop med spodnjim in zgornjim nasičenjem komparatorja napetosti zgodi nekje okoli napetosti 2,5 V (napetost na potenciometru). 3. primer: V zbirki komponent je tudi elektromotor. Na sliki 8 je predstavljen preprost primer krmiljenja z dvema menjalnima stikaloma. Simulacija vrtenja vključuje tako prikaz smeri vrtenja kot tudi zamik ustavitve motorja zara¬ di vztrajnosti, potem ko stikalo preklopimo. Slika 8. Zaslonska slika krmiljenja elektromotorja Odločitev za program Yenka Uporaba programa Yenka je skoraj intui¬ tivna, saj se uporabnik zelo hitro privadi na delo. Široka paleta komponent nam omogo¬ ča simuliranje velikega števila elektronskih vezij, tako s področja analogne, digitalne in programabilne elektronike. Poleg že omenje¬ nih prednosti, brezplačne domače uporabe v neprofitne namene in možnosti analiziranja vezja, nam je program na razpolago brez ča¬ sovne omejitve in omejene funkcionalnosti. Odločitev glede uporabe programa je na vsa¬ kem posamezniku, vendar opisane prednosti govorijo v prid njegovi izbiri. Želim vam veliko užitkov v raziskovanju programa in ob njegovi uporabi. junij 2012 | 31 PRILOGA Model kolesnega rovokopača TONE PAVLOVČIČ in MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Tone Pavlovčič svoje prispevke objavlja že od prve številke Tima, ki je izšla septembra 1962. V 50 letih se jih je nabralo zares veliko. Pregledni načrti njegovih izvirnih modelov vseh vrst-od plovil, letal in najrazličnejših vozil do preprostih okrasnih in uporabnih izdelkov ter igrač so zelo priljubljeni. Najbrž ni modelarja, ki si svojih prvih izkušenj ni nabiral prav z grad¬ njo izdelkov po Pavlovčičevih načrtih. Ker je starejše letnike Tima danes skoraj nemogoče dobiti (še celo hišni arhiv Tehni¬ ške založbe Slovenije ni popoln), pa tudi sicer so se priloge z načrti pri večkratnem kopira¬ nju zaradi slabe kakovosti papirja rade hitro uničile, so nekateri posebno zanimivi načrti praktično izgubljeni. Da bi jih rešili pred po¬ zabo, smo se odločili, da v letošnji zadnji šte¬ vilki Tima vnovič objavimo načrt za izdelavo rovokopača, ki je bil objavljen že septembra 1970, in sicer pod naslovom Avtobager B-035 »Litostroj« (slika 2). Nastal je po tovarniškem gradivu oz. pravem gradbenem stroju (sli¬ ka 3), kakršne so takrat izdelovali v znameniti ljubljanski tovarni, od katere je danes ostalo le še nekaj manjših oddelkov. Tone Pavlovčič je v uvodu k opisu izdelave zapisal, da ta avto¬ bager ... z majhnimi spremembami zmore vse: lahko naklada, lahko koplje, z dodatnim kavljem pa lahko tudi dviga. V tovarni Litostroj so mislili na vse: na gradbenike, na rudarje, na večje tovar¬ ne, kjer z lahkoto nalaga in dviga manjše tovore, zelo prikladen je tudi za kopanje kanalov, v kate¬ re nato polagajo električne ali telefonske kable. Vsi vzvodi za upravljanje so ob sedežu v kabini in z vsemi opravlja delo en sam človek. Če pogledate sestavno risbo, ki je v na¬ ravni velikosti objavljena na prilogi na sredini revije, boste opazili, da se današnji stroji te vrste po štirih desetletjih na zunaj skorajda niso spremenili; imajo le večja in bolj zaoblje¬ na okna kabine ter nekoliko širša kolesa (sli¬ ka 4). Seveda pa se sodobnejše izvedbe po- 32 | junij 2012 PRILOGA 6 našajo z močnejšimi motorji, izpopolnjeno hidravliko, elektronskimi sklopi in nenazadnje tudi z večjim udobjem za upravljavca stroja. Prvotni načrt, ki ga je avtor narisal s tu¬ šem, je bil za potrebe poobjave na novo nari¬ san v AutoCAD-u; obenem so bile odpravlje- *•*'>*• Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 91 33 ne drobne netočnosti pri nekaterih sestavnih delih. Izdelek je kot nalašč za začetnike, saj ima razmeroma malo elementov, kot gradivo pa je namenoma uporabljena 4 mm debela ve¬ zana plošča, ki jo je lažje žagati in brusiti, kar je za mlade modelarje z manj izkušnjami zelo pomembno. Gradivo Za izdelavo modela boste potrebovali 4 mm debelo vezano ploščo iz katere koli vrste lesa, 20 cm dolg kos žice ali bukove paličice s premerom 3 mm ter nekaj vijakov, matic in podložk, katerih mere so navedene v kosovnici. Za lepljenje lesenih delov je najbolj primerno običajno mizarsko belo polivinil- acetatno lepilo, prav pa bo prišlo tudi nekaj kapljic sekundnega lepila. Narejen izdelek lahko polakirate s kakršnim koli brezbarvnim lakom za les, za barvanje pa uporabite hitro sušeče akrilne barve. Orodje in pripomočki Pripravite si škarje, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP, ki ga prodajajo v nekaterih papirnicah DZS), ročno (ali električno) rezlja- čo, podložno mizico, fino rašpo, grob in fin brusilni papir, vrtalnik (po možnosti z navpi¬ čnim stojalom), svedre za les 0 3, 4 in S mm, manjši izvijač, koničaste kombinirane klešče, žago za železo, pilo, nekaj modelarskih spon in čopič. Izdelava Ustrezno velik kos 4 mm debele vezane plošče najprej na obeh straneh obrusite, da bo popolnoma gladek. S škarjami razrežite dve fotokopiji načrta in obrise sestavnih de¬ lov razporedite po lesu, pri čemer upoštevaj¬ te smer letnic in potrebno število sestavnih delov, ki je navedeno v kosovnici. Nato kose papirja na hrbtni strani na tanko namažite z odstranljivim lepilom ter jih pritisnite na ve¬ zano ploščo (slika 5). Ko ste izžagali vse dele (slika 6), jih obru¬ sili in izvrtali luknje, poskusno sestavite mo¬ del, da se prepričate, ali se utori med seboj tesno prilegajo. Morebitna odstopanja popra¬ vite z manjšo pilo in brusilnim papirjem. Najprej zlepite stranici kabine (2) in stre¬ ho kabine (5), nato pa še zadnjo in sprednjo junij 2012 | 33 PRILOGA steno kabine (3, 4); (slika 7). Med sušenjem lepila iz delov 6, 7 in 8 sestavite ohišje motorja (slika 8). Vse štrleče dele obdelajte s pilo. Ka¬ bino in pokrov motorja, ki jima s finim brusilnim papirjem enakomerno posnamete vse robove, nalepite na osnovno ploščo (I). Ne pozabite tudi na utežno ploščo (18); (slika 9). Podvozje je sestavljeno iz delov 20, 21 in 22. Tudi temu, ko se lepilo posuši, zgladite vse robove. Na osnovno ploščo (I) s spodnje strani nalepite vrtljivi ležaj iz dveh delov (19); (slika 10). Da bodo vse tri luknje točno druga nad drugo, skoznje potisnite vijak (23) in vse skupaj dobro stisnite. ( SPLETNA MODELARSKA TRGOVINA Spodnji del ročice (10) zalepite med dva srednja dela (II) tako, kot je prikazano na sestavni risbi. Na označenih mestih lahko izvrtate luknjice s premerom I mm in vanje potisnete na ustrezno dolžino skrajšane že¬ bljičke (slika 11). Sledi izdelava zajemalke. Najprej med stranici (14) nalepite nosilno steno (15) in nazobčani spodnji del (16). Polkrožno obli¬ kovano dno zajemalke (17) lahko naredite iz kartona ali furnirja (slika 12), pa seveda tudi iz plastike ali tanke pločevine. Ker ima obliko navadnega pravokotnika z merami 80 x 39, na načrtu ni posebej narisano. Pri njegovem lepljenju ne varčujte z lepilom, sicer vam bo med poznejšim posnemanjem robov s fino pilo in brusilnim papirjem vse skupaj razpa¬ dlo. Zlepek med sušenjem lepila dobro pre¬ vežite z elastikami. Ko obrusite vse robove, v utora na zgornjem delu nalepite dva nosilca zajemalke (13). Vsako od štirih koles sesta¬ vljajo trije med seboj zlepljeni krožni ele¬ menti (25) iz 4-mm vezane plošče, kdor pa ima električno rezljačo, lahko kolesa izžaga iz 10-12 mm debele vezane plošče. Če pri ža¬ ganju niste bili dovolj natančni, kolesom do popolnoma okrogle oblike pomagajte s pilo in finim brusilnim papirjem. Morebitne špranje pred barvanjem mo¬ dela zakitajte z gosto mešanico finega lesnega prahu in laka. Gradbeni stroji so po navadi rumeno-oranžne barve, kabina je največkrat bela, kolesa pa seveda črna. Izdelek lahko pu¬ stite tudi v naravni barvi lesa; v tem primeru ga samo polakirajte. Po barvanju oz. lakiranju vse podsklope sestavite v celoto. Najprej z vijaki in maticami spojite dele ročice z zajemalko (10 in II ter 12) ter jih vstavite med nosilca (9) ob kabini (slika 13). Vijakov ne zategnite preveč, sicer deli ne bodo gibljivi. Da se matice sčasoma ne bi razrahljale, jih lahko utrdite s kapljico 14 34 | junij 2012 PRILOGA 15 sekundnega lepila. Nato sestavite podvo¬ zje. Če ste osi koles (24) naredili iz žice, jih h kolesom nalepite z epoksidnim lepilom. Med stranici podvozja (21) in kolesa (25) lahko vstavite tanke kovinske podložke, ki bodo omogočale bolj gladko obračanje koles (slika 14). Na koncu skozi luknji v osnovni plo¬ šči (I) in plošči podvozja (20) potisnite vijak (23) ter ga spodaj zategnite z matico. S tem je izdelek narejen (slike I, 15 in 16). 16 Ker je model rovokopača namenjen za¬ četnikom, so namenoma izpuščene podro¬ bnosti, kot so sedež, instrumentna plošča z volanom in ročicami za upravljanje ipd. Spretnejši modelarji poleg naštetega lahko poskrbijo tudi za »zasteklitev« kabine s ko¬ ščki tankega akrilnega stekla, hidravlično na¬ peljavo itd. Če se komu zdi izdelek premajhen, naj obrise sestavnih delov s fotokopirnim strojem poveča za 20 % in model izdela iz 5 mm de¬ bele vezane plošče. Ob tem je seveda treba ustrezno povečati tudi mere osi koles (24) na debelino 4 mm in dolžino 115 mm, za os vrtlji¬ vega ležaja (23) uporabiti vijak M 6 x 25 mm in za gibljive osi ročic (26) vijake M 4 * 20 mm. in uživaj! o Računalniške novice! Sprosti se gsm: 041 393 830 gsm: 040 222 911 tel.: 01 620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si Naroči se na 21 številk revije Računalniške novice za samo 33,50 €, obenem dobiš še Philips blazino z zvočniki za svoj prenosnik! Akcija velja do 30. 09. 2012 oz. do razprodaje zalog! Naročite zdaj Računalniške Ohovice www.raounalniske-novice.com Z Notesniki.si inJU I »4’1111 ■ junij 2012 | 35 LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2011/2012 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Dirke z avtomobilskimi modeli slot 5/22 Dirke z avtomobilskimi modeli slot v minuli sezoni 8/7 Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Mair Cup Slovenija 6/8 Model kolesnega rovokopača 10/32 (priloga) Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Test Nincovega slot dirkalnika ferrari F50 5/24 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Vlečko - preprost model vlačilca 2/34 (priloga) Zbiranje modelčkov Matchbox 6/19 Elektronika, elektrotehnika in robotika Časovnik za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket 7/28, 8/26,9/33, 10/26 Lokator železne armature 1/33 Merilnik vrtljajev 5/30 Model alarma 8/28 Pozicijske luči za model letala 3/28 Pripomoček za kopiranje 4/26 Solarni dirkalni robot 4/22 Utripajoče luči 6/38 Zvočne jaslice 4/30 Zogozvočnik 8/30 Simulacije elektronskih vezij v programu Yenka 10/30 Izdelek za dom Gnezdilnica za sinice 8/32 (priloga) Jaslice 4/33 (priloga) Obnova starega mopeda 3/30 Ptičja krmilnica iz masivnega lesa 5/34 Raglja 7/36 Stensko božično drevesce 4/36 Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Dvojamborna jadrnica v steklenici 3/23 Istrski barkin 1/30, 2/32, 3/20, 4/9, 5/16, 6/16, 7/18 Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Model motornega gliserja 8/10 (priloga), 9/14 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 RV-model jadrnice z elektromotorjem 1/23 (priloga), 2/8, 3/9 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, baloni, zmaji Aerozaprega v Sloveniji 8/18 Akrobatsko letenje v dvorani z radijsko vodenimi modeli letal 2/14 Akrobatsko letenje z RV-modeli letal - kategorija F3A 9/17 Delta drsalec 10/18 EPA kombat model brevvster F2A 5/6 (priloga) Evropsko mladinsko prvenstvo s prosto letečimi modeli 1/2 F5J - nova kategorija FAI 5/10 Fokker DR I - Rdeči baron 3/4 (priloga) Jugoslovanski spitfire 4/4 (priloga) Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Leonardov natečaj - Tekmovanje z modeli Leonardovega padala 3/13, 4/17, 6/7 Leteče krilo fugee 10/12 (priloga) Leteče krilo yago 01 2/18 Libis 17 7/10 (priloga) Livno - modelarski raj 10/8 LRP upstream F-1400 5/13 Maketa letala spitfire Mk V, »Slovenec« 9/10 (priloga) Pred mladinskim svetovnim prvenstvom v letalskem modelarstvu na Kamniško-mengeškem polju 10/7 Model padala po zamisli Leonarda da Vincija 4/16 Model slovenskega jadralnega letala libis 17 7/12 Papirno letalce sprinter 6/6 »Partizanski« spitfire in Marij Semolič 1/14 Picnic 4/18 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Pozicijske luči za model letala 3/28 Razstava »Letalstvo v modelih« 3/2 Razstavljivi škatlasti zmaj 1/26 Schleicher Ka 8b 6/10 (priloga), 7/15 (priloga) Standbox - transportno stojalo za letalske modele 3/16 Supermarine spitfire Mk V 9/8 (priloga) Tekmuj s peno in ne popeni! 9/6 Timovo tekmovanje z modeli toplozračnih balonov 1/6 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Zmaj pterozaver 6/13 3. Timovo nagradno tekmovanje s papirnatimi letalci 3/13, 6/7 3. Timovo nagradno tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli Leonardovega padala 8/8 8. evropsko prvenstvo RV-jadralnih modelov kategorije F3J 5/2 23. Alpski pokal letečih RV-maket 2/5 Male železnice Gradnja železniške makete Southern Railway 9/30, 10/22 Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Model lokomotive SŽ 541 -104 Mammut 4/14 Novosti iz sveta modelnih železnic in opreme 7/2 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Model da Vincijeve zamisli žage na vodni pogon 3/36 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Plastično maketarstvo BAe havvk T.IA 6/24 Boeing B-I7G flying fortress 8/24 Focke-vvulf Fw I90D-I l/D-13, Dual combo 3/18 Handley page halifax B Mk.l/ll, GR II 7/24 Henkel He HIP 5/26 JunkersJu 88A-4 8/22 Lahko kolesno oklepljeno vozilo M 1 114 HMMVVV Hummer/Humvee 1/10 (priloga) LKOV M1114 hummer - maketorama 2/25 Lockheed PV-I ventura 10/20 London Bus 7/26 Model letala B 747-400 iz papirja 6/26 Modelarski zaboj z delovno površino 6/28 Nemška podmornica tipa Vllc/41 1/28 Oklepno transportno bojno vozilo GTK boxer 9/28 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Raketenjagdpanzer jaguar I 6/22 Škatla za sušenje sveže pobarvanih delov maket 5/28 Torpedni čoln PT 167 2/30 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Vesoljska ladja vostok 4/12 Radijsko vodenje Elektro pogon proti metanolu 2/22 Izkušnje z akumulatorji Li-po in predstavitev akumulatorjev Billowy Povver 8/20 Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Merilnik vrtljajev 5/30 Raketno modelarstvo in maketarstvo Časovnik za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket 7/28, 8/26, 9/33, 10/26 Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev - Slovenci petkrat na zmagovalnih stopničkah 2/2 Honest John MGR-I 3/14 (priloga) Izdelava valjastih trupov iz ELSV z laminiranjem 5/20 Koledar modelarskih prireditev za leto 2012 7/32 Način izdelave glav za raketne modele 8/14, 9/24 Nike apache - ameriška sondažna raketa 2/11 (priloga) Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 36 | junij 2012 LETNO KAZALO Raketa 53 nacional 10/15 Raketoplan z zložljivim krilom 1/18 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 2. Astronavtski dan v Lesah 4/2 33. pokal Ljubljane 6/2 Reportaža Aerozaprega v Sloveniji 8/18 Akrobatsko letenje v dvorani z radijsko vodenimi modeli letal 2/14 Dirke z avtomobilskimi modeli slot v minuli sezoni 8/7 Evropsko mladinsko prvenstvo s prosto letečimi modeli 1/2 Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev - Slovenci petkrat na zmagovalnih stopničkah 2/2 Frenk Svetina in RV-modeli letal slovenskih konstruktorjev 7/6 Gee-bee R-2 iz deprona 7/7 Livno — modelarski raj 10/8 Mair Cup Slovenija 6/8 Pred mladinskim svetovnim prvenstvom v letalskem modelarstvu na Kamniško-mengeškem polju 10/25 Novosti iz sveta modelnih železnic in opreme 7/2 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 8/2, 9/2, 10/2 Predstavitev tehničnih dejavnosti na OŠ Neznanih talcev Dravograd 10/10 Predstavitev tehniškega izobraževanja na OŠ Bojana Ilicha v Mariboru 1/8 Priznanje »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« za leto 2010 reviji TIM 5/5 Razstava »Letalstvo v modelih« 3/2 Tekmuj s peno in ne popeni! 9/6 Timovo tekmovanje z modeli toplozračnih balonov 1/6 2. Astronavtski dan v Lesah 4/2 3. Timovo nagradno tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli Leonardovega padala 8/8 8. evropsko prvenstvo RV-jadralnih modelov kategorije F3J 5/2 23. Alpski pokal letečih RV-maket 2/5 33. pokal Ljubljane 6/2 Timov portret Tomaž Starin 1/4 Timova priloga EPA kombat model brevvster F2A -TIM 5 Fokker DR I - Rdeči baron - TIM 3 Gnezdilnica za sinice - TIM 8 Honest john MGR-I - TIM 3 Jaslice - TIM 4 Jugoslovanski spitfire - TIM 4 Lahko kolesno oklepljeno vozilo Ml 114 HMMWV Hummer/Humvee - TIM I Leteče krilo fugee - TIM 10 Libis 17-TIM 7 Maketa letala spitfire Mk V, »Slovenec« - TIM 9 Model kolesnega rovokopača - TIM 10 Model motornega gliserja - TIM 8 Nike apache - ameriška sondažna raketa - TIM 2 Ptičja krmilnica iz masivnega lesa -TIM 5 RV-model jadrnice z elektromotorjem (I. del)-TIM I Schleicher Ka8b-TIM 6, TIM 7 Vlečko - preprost model vlačilca - TIM 2 Timov test Izkušnje z akumulatorji Li-po in predstavitev akumulatorjev Billowy Povver 8/20 LRP upstream F-1400 5/13 Model da Vincijeve zamisli žage na vodni pogon 3/36 Test Nincovega slot dirkalnika ferrari F50 5/24 Večnamensko lepilo Beli-Zell 8/38 Za spretne roke Cvetovi na vazi ali na travniku 8/34 Morska sestavljanka 6/35 Mozaika A in B 6/30 Okraski iz satenastih trakov 8/36 Rezbarstvo - izdelava reliefa iz lipovega lesa 9/36 Ročno predenje z vretenom 6/32 Senčnik in sence 2/36 Senčnik iz kokonov za baterijsko namizno lučko 1/36 Snežna krogla 5/38 Stojalo za šivanke 3/38 Pisan nakit iz ovite žice 10/38 Poletna šola FRI za dijake in študente Ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) bo letos že šestič zapored v času šolskih počitnic izvedla brezplačne delavnice Poletne šole FRI. Delavnice Poletne šole FRI so namenjene srednje¬ šolcem in študentom, ki želijo izpopolniti in nadgraditi svoje znanje s področja računalništva, informatike in razvoja aplikacij. Dijaki imajo priložnost pridobiti informacije o fakulteti in študiju iz prve roke, štu¬ denti pa lahko svoje znanje dodatno razširijo. Programe pripravljajo in izvajajo raziskovalci s FRI. Dosedanje delavnice so bile med dijaki in študenti zelo dobro sprejete, saj Poletna šola FRI dijakom omogoča delo zanimivih stvari iz sveta ra¬ čunalništva, s čimer spoznajo na zabaven način tudi študijsko vsebino na FRI. Na ta način se lažje in pod manjšim pritiskom odločijo, na kateri fakulteti bodo nadaljevali izobraževanje. Študentom pa delavnice nudijo vpogled v svet računalništva na višjem nivoju, kjer imajo možnost reševa¬ ti zahtevnejše projekte. Na FRI smo pripravili devet delavnic Poletne šole FRI, pet delavnic za di¬ jake in štiri za študente. Za dijake (2.-6. julij): - Multimedija: osnove digitalne fotografije in napredna obdelava foto¬ grafij ter video produkcija, izdelava lastnega DVD-ja, obisk profesional¬ nega produkcijskega studia; - Arduino - moj prvi mikroprocesor: osnove miniaturnega računalnika, imenovanega mikroprocesor, izdelava mobilnega robota; - Programiranje v višji prestavi (oziroma Priprave na tekmovanje IOI): spoznavanje trikov, novih metod reševanja problemov in algoritmične¬ ga razmišljanja; šola je še posebej namenjena dijakom, ki odhajajo na računalniško olimpijado IOI ali CEOI; - Pingvini na 42 stopinjah (oziroma Linux): napredna uporaba opera¬ cijskega sistema Linux z njegovo ukazno lupino v stilu filma The Ma- trix. Tekom šole bomo vzpostavili zmogljiv spletni strežnik in naredili preprosto spletno stran; - Mrežni Kung-Fu: osnove računalniških omrežij: dijaki bodo najprej sami naredili mrežne kable, potem se bodo pa naučili, kako zasnovati računalniško omrežje in kako se zavarovati pred napadom. Za študente: - Futurama računalniških vezij (2.-6. julij), izdelava svojega sistema na čipu in program zanj; - Šola za milijon dolarjev (21.-28. julij): udeležba na enem od odprtih računalniških izzivov, od študentov se pričakuje odlično znanje progra¬ miranja (Python, C), osnove iz matematike in strojnega učenja, delav¬ nica pa poteka v Fari ob Kolpi, kjer bo poskrbljeno za hrano in nočitev; - Kako naredimo svoj Facebook (9.-13. julij), celoten cikel razvoja mo¬ derne spletne aplikacije z uporabo najboljših praks in orodij in izdelava poenostavljene kopije družabnega omrežja Facebook; - Android (9.-13. julij): izdelava napredne aplikacije ali igre za mobilno napravo v operacijskem sistemu Android. Vse delavnice na Poletni šoli FRI so v celoti brezplačne, razen delavni¬ ce Šola za milijon dolarjev, kjer je potrebna kotizacija v višini 50,00 €, saj se delavnica odvija zunaj Ljubljane. FRI sprejema prijave do 11. 6. 2012 na naslov Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za Poletno šolo FRI«. Več informacij o Poletni šoli FRI: Na spletu www.fri.uni-lj.si/poletnasola, na elektronskem naslovu pr@ fri.uni-lj.si, na telefonski številki 01/47 68 790 ali na Facebook strani www.facebook.com/psfri. junij 2012 I 37 7_k SPRETNE ROKE Pisan nakit iz ovite žice ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Nina Čuden Poleti se običajno oblačimo bolj razgiba¬ no in barvito. Tudi poletni nakit je bolj pisan. Če ga izdelate sami, zanj uporabite pisane ma¬ teriale: kovinske žice v srebrni, zlati, bronasti ali kakšni drugi kovinski barvi. Ker je izbor kovinskih barv žic v hobijskih trgovinah obi¬ čajno omejen, lahko barvno paleto žic razširi¬ te tako, da jih ovijete s tekstilnimi trakovi ali prejo. Trakove in prejo kupite v želeni barvi, poiščete med ostanki ali pa jih, če so neza¬ nimivih barv, prebarvate z barvili za tekstil. Tako pripravljeno ovito žico poljubno zvijete v nakit pisanih barv in fantazijskih oblik. Potrebujete kovinsko žico debeline I ali 1,2 mm in raznovrstne klešče; najnujnejše so okrogle in ščipalne (slika I). Poleg tega potre¬ bujete še raznobarvne tekstilne trakove širi¬ ne približno 3-5 mm, volneno prejo za plete¬ nje, pilo za kovino ali brusilni papir ter lepilo. Slika I. Potrebščine za izdelavo nakita iz ovite žice Konec žice pred ovijanjem s trakom ali prejo pobrusite z brusilnim papirjem ali pilo za kovino (slika 2). Na konec žice nanesite tanko plast lepila (slika 3). Plosko prilepite ko¬ nec traku, počakajte, da se posuši, in začnite ovijati žico (sliki 4 in 5). Vsakih nekaj centi¬ metrov na golo žico nanesite kapljico lepila za utrditev položaja traku. Razmažite ga vzdolž žice, počakajte, da se lepilo nekoliko posuši in nadaljujte ovijanje. Ovijte približno 20 cm žice. Konec traku utrdite z lepilom. Slika 2. Brušenje začetka žice pred ovijanjem s tra¬ kom ali prejo Slika 3. Nanašanje lepila na konec žice Slika 4. Lepljenje konca tekstilnega traku na žico pred začetkom ovijanja Slika 5. Ovijanje žice s tekstilnim trakom Namesto tekstilnega traku lahko upo¬ rabite tudi prejo za pletenje. Najprimernej¬ ša je volnena ali iz mešanice volne in akrila, ki je mehka, voluminozna in rahlo elastična. Takšna preja se najlepše ovija. Če vam eno¬ barven svilen trak in enobarvna preja nista všeč, ju lahko obarvate z barvili za tekstil. Uporabite raznobarvne raztopine barvil, ki jih na posamezne odseke traku ali preje nana¬ šate s čopičem, da dobite prelivajoč se barvni učinek, lahko pa uporabite tudi flomastre za barvanje tekstila. Barvila utrdite skladno z na¬ vodili. Običajno zadošča likanje ali parjenje. Zamislite si obliko nakita in narišite ski¬ co. Po skici začnite zvijati žico z okroglimi kleščami (slika 6). Če je treba, zvitke plosko poravnajte s ploščatimi kleščami. Pri zvijanju obroča prstana si pomagajte z naprstnikom ali palico s premerom, ki ustreza debelini prsta. Slika 6. Zvijanje ovite žice v fantazijsko obliko Nakit je lahko zvit enovito iz enega kosa žice (sliki 7 in 9) ali pa sestavljen iz več ele¬ mentov, ki so med seboj povezani (slika 8). Slika 7. Prstan z neenakomernim vijugastim vzor¬ cem Slika 8. Prstan v obliki metulja Slika 9. Prstan v obliki kače Izdelate lahko prstane, broške, lasne sponke, uhane, ogrlice ... Pustite svoji domi¬ šljiji prosto pot. 38 | junij 2012 OGLASI NAGRAPNO VPRAŠANJE! Kateri sejem rabljene modelarske opreme po vrsti je 26. mala 2012 organizirala spletna trgovina www.modelar.si? Odgovor lafičo poiščete na njihovi spletni in facebook strani ali oglasnem sporočilu v prejšnji številči revije TIM. Med vsemi pravilni odgovori bomo izžrebali srečneža, či bo prejel radusčo voden model avtomobila BMW X6, či ga podarja www.modelar.si . Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podathe, izrežite in oddajte v nabiralnih, facebooč.com/REVDATIM IZl Tehniška založba Slovenije junij 20I2 | 39 ~La nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli veliko pravilnik odgovorov. Kubanska osmica je figura pri akrobatskem letenju. Nagrado - mi/ilti primež Dremel prejme: DOMEN PRELOŽNIK (Dramlje) Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: 'Ime in priimek: 'Naslov in fiišna številka: ‘Poštna št. in kraj: 'E-pošta: *Tel: ‘Podpis: ‘Podat®, označeni z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, Tchnišha založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podat®, Sodelujočim pri nagradnih Igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih podathov, S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo vaše ime, priimeh in hraj bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št, 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) IZI Tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Knjigo NEPOJASNJENO naročam: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hrani v svoji evi¬ denci ter vas redno obvešča o najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana Tehniška založba Slovenije www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) 40 j junij 2012 1. Maketo sovjetskega lovca MIG-I7F angolskega vojaškega letalstva, s katero je sodeloval na lanskem DP v plastičnem maketarstvu, je izdelal Mariborčan Primož Krasna. 2. Klemen Terčon je pred kratkim dokončal model letala extra 330 z razpetino 2,2 m iz sestavljanke. Model je izdelan iz vezane plošče ter bal¬ ze, opremljen pa je s kar sedmimi digitalnimi servomehanizmi, motorjem 50 cm 3 ter povver box elektroniko. Model ima za seboj že nekaj uspešnih poletov. 3. Gregor Kervina z Multiplexovim modelom easy star, ki ga poganja elek¬ tromotor speed 400, krmiljen pa je po smeri in višini. Model je opremljen s kamero, ki omogoča kakovostne videoposnetke. Gregor je s svojim mo¬ delom nedavno letal okoli višnjanskega observatorija v Istri, nedaleč od Poreča, kjer veliko pozornost posvečajo znanstvenemu delu nadarjenih mladih posameznikov in naprednim raziskavam v astronomiji. 4. Še en privlačen model avtomobilskega starodobnika iz delavnice Du¬ šana Markiča. Avtor je za predlogo uporabil načrt, objavljen v reviji TIM. 5. Dragonova maketa izvidniškega oklepnega avtomobila BRDM-2 v bar¬ vah vojaške policije Hrvaške vojske je izdelek vsestranskega maketarja Zdravka Lenca iz Zagreba. Foto; A. Kogovšek, B. Grgič, D. Markič in K, Terčon -O V OBJEKTIVU NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2011/2012 vložim mapa zn REVIJO TIM Vložna mapa vam bo gotovo dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšemu iskanju zelenih člankov iz starejših letnikov. V eno mapo lahko vložite celoten letnik revij. Uporabno! ri/novi načrti V naši spletni knjigarni VJwvj.tzs.si/ e -knjigarna lahko izbirate med bogato zalogo Timovih načrtov v merilu 1:1 za gradnjo modelov in maket. V zbirki so načrti najuspešnejših in najbolj priljubljenih modelov, objavljenih v reviji TIM. narocila@tzs.si www.tzs.si Tehniška založba Slovenije f /revijatim MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) 130 60 Trup in šablone krila so narisani v merilu 1 : 1. Težišče modela je 40 mm za prvim robom krila. Ojačitev mesta pritrditve servomehanizma Dodatna plast tkanine zgoraj in spodaj Karbonski roving 1600 tex okoli ležišča krila Ojačitev nosu FUGEE RV-jadralno leteče krilo 550 Vzdolžna ojačitev trupa karbonski roving 1600 tex Trak abrajze za pregib krmilne površine. Lahko laminiramo brez nje in pregib pozneje naredimo z 2 cm širokim lepilnim trakom. Razpetima kril: 1100 mm Masa: približno 350 g Gradiva: stirodur, balza in kompoziti Krilo je narisano v merilu 1 : 2. Risal: Matej Ogrinec Merilo: 1 : 1 in 1 : 2 (polovica krila) 105 Model kolesnega rovokopača Merilo: 1 : 1 Konstruiral: Tone Pavlovčič Risal: Matej Pavlič KOSOVNICA