LrST ZA telesno KULTURO VOLE T LJUBLJANA, 30. maja 1966 - Cena 80 par (80 starih dinarjev) | 21 Leto XXI . M«, M,, Illlttlll« .""“'“""i ODSLEJ POLET DRU6AČE .1 _i j_» i« nn-Tin ViliitV* ofoitv Številka POLETA, ki jo imate v rokah, je zadnja, ki je izšla v taki obliki. Polet odslej ne bo več informativni tednik, ki je poročal o športnih dogodkih v Sloveniji, Jugoslaviji in vsem svetu, marveč bo s 1. julijem postal štirinajstdnevnik, ki bo na svojih straneh razpravljal o strokovnih in aktualnih vprašanjih telesne kulture, o mednarodnem športnem dogajanju, lahko boste našli tudi mnogo prevodov strokovnih prispevkov tujih av- torjev, poleg tega pa boste lahko zasledili tudi komentarje domačih športnih dogodkov, ki jih bodo napisali najbolj znani športni strokovnjaki, trenerji, znani športniki in najboljši slovenski športni novinarji. Ko boste čez mesec dni prejeli v roke nov list, se . boste lahko odločili ali -vam je všeč; če vam bo, boste še naprej posegali po njem, potem pa vas že sedaj prosimo, da uredništvu pošljete predloge za čim boljšo in pestrejšo vsebino. Marsikdo se danes seveda sprašuje, zakaj v Sloveniji nimamo več specializiranega športnega informativnega lista! Odgovorov je več — osnovno pa je seveda to, da list ni mogel uspešno konkurirati z drugimi, popolnejšimi sredstvi obveščanja. Znano je, da so vsi dnevni listi v zadnjem času močno povečali obseg svojih športnih rubrik, prijatelji športnih dogodkov vedno s pozornostjo spremljajo poročila in reportaže o športnih dogodkih pri radijskih sprejemnikih, večino več je seveda tudi takih, ki športno dogajanje spremljajo takorekoč neposredno — pri televizijskih zaslonih. Vsa ta sredstva obveščanja imajo mnogo boljše tehnične ter organizacijske možnosti, kot jih je imel športni tednik POLET. Teleprinterji, telefoto, potovanja posebnih poročevalcev na ogled športnih dogodkov, vsega tega POLET zaradi izredno skromnih finančnih možnosti ni mogel tvegati, kar je seveda našlo tudi posledice pri urejanju lista. V zadnjem času je bil osnovni cilj uredništva čimbolj varčevati, pri tem pa so se vrstili številni poskusi uredništva in Zveze za telesno kulturo, da bi POLET vključili v eno od založniških podjetij. Vsi ti poskusi niso rodili uspeha, ker je bilo finančno breme tudi za velika podjetja preveliko. Sodimo, da je list za telesno kulturo POLET kljub stalnim finančnim težavam mnogo prispeval k popularizaciji telesne kulture v Sloveniji in da je bil vseh 20 let nosilec naprednih, modernih teženj v telesni kulturi. Na straneh Poleta so se zvrstili mnogi slovenski športni stroko-vnjaki, mnogi trenerji in športniki. Naša dolžnost je, da se vsem sodelavcem, vsem prijateljem lista, še posebno pa vsem bralcem zahvalimo za sodelovanje. Uredništvo POLET 74. rojstni dan je v imenu jugoslovanskih narodov izročil štafetno palico S toplimi pozdravi in željami maršalu Titu letalski podporočnik Mirko Anžel XX. DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU JUBILEJ PRED LJUBLJANA, 29. maja. Jugoslovanski namiznoteniški igralci in igralke so se tokrat zadnjič v letošnji sezoni zbrali za zelenimi mizami. Mala dvorana v hali Tivoli je bila tri dni prizorišče jubilejnega XX. državnega prvenstva v namiznem tenisu, število tekmovalcev se je povzpelo na blizu 200. Organizator se je potrudil in mu je v veliki meri uspelo, da se je tekmovanje odvijalo brez napak, škoda le, da so bile tribune skoraj popolnoma prazne. — Ali v Ljubljani sploh ni več zanimanja za ta šport? Pri Olimpiji so namreč organizatorji v veliki meri prevzeli prvenstvo prav zaradi ljubljanskega občinstva. Doživel pa so bridko šolo in pravijo, da kaj takega zlepa ne bodo več napravili. In gledalci so zamudili marsikaj. Tako borbenega in dobrega prvenstva že dolgo nismo videli. Prvi dan, v petek, so odigrali discipline dvojic, pri čemer so igralci iz naše republike le uspeli. Ni bilo dvoma, da bosta Vec-ko in Korpa med moškimi dvojicami prva. Zato pa smo pričakovali uspeh nove ženske dvojice Pirc — Krajzelj, ki naj bi zamenjala bivši tandem Pirc — Zrimec. Pa smo se zmotili. Novosadska dvojica Stojšič — Ječmenica je bila premočan nasprotnik in igralki iz Vojvodine sta si pripeli že drugo zvezdico. — Neuspeh sta povsem ublažili Kraljeva in Martinčeva, ki sta pri mladinkah v dvojicah že v polfinalu odpravili favo ritinji Reslerjevo in škrbče-vo (Mladost — Zagreb) v finalu pa gladko odpravili Jeseničanki Krajzljevo in Sedejevo, tako da sta prvi dve mesti ostali v Sloveniji. Zato pa smo pri mladincih v dvojicah povsem na tleh. Zmagala sta tekmovalca iz Duge Rese, Anton Stipančič in Raj-čevič. Res prave borbe pa so se razvnele v soboto z igrami Nadaljevanje na 11. strani IZBIRNE TEKME NAJBOLJŠIH TELOVADCEV Cerar, Anic, Brodnik ZAGREB, 29. maja — Danes je bil v Zagrebu končan dvodnevni izbirni turnir naših najboljših telovadcev za sestavo reprezentance, ki nas bo zastopala v srečanju z Ukrajino, 4. in 5. junija v Skopju. Obenem je bila to tudi izbirna tekma za svetovno prvenstvo v Dorthmumdu. Vrstni red po obveznih in poljubnih vajah je naslednji: 1. Cerar 115.00, 2. Anič 110.55, 3. Brodnik 110.50, 4. Kersnič 110.30, 5. Kiissel 107.45, 6. Šrot 107.25, 7. Lopičič 107.10, 8. Rafajlovič 106.70, 9. Kralj 93.85. Prvih šest reprezentantov bo nastopilo v srečanju z Ukrajino, prvih osem pa bo odpotovalo v Dorthmund. Tekmovalec čalija je odstopil od nadaljnjega tekmovanja zaradi poškodbe. Posamezno — obvezno: konj — Cerar 9,65, Anič 9.05, Brodnik 9.05, Kersnič 9.05, krogi: Cerar 9.40, Šrot 9.30, Brodnik 9.10, preskok: Cerar 9.50, Anič 9.40, Rafajlovič in Kersnič 9.20, bradlja: Cerar 9.45, Anič 9.15, Brodnik 9.10, drog: Cerar 9.70, Kiissel 9.50, Brodnik 9.45, parter: Cerar 9.50, Brodnik 9.35, Kersnič 9.30. Poljubno — konj: Cerar 9.75, Kersnič 9.40, Anič 9.20, krogi: Šrot 9.50, Cerar 9.40, Kersnič 9.25, preskok: Cerar 9.55, Kersnič 9.50, Anič bradlja: Cerar 9.80, Kiissel 9.45, Rafajlovič 9.35, drog: Cerar 9.75, Kussel 9.60, Brodnik 9.50, parter: Cerar 9.55, Anič 9.50, Kersnič 9.35. Kandidati za srečanje z Bolgarijo Š^EZNA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA SLOVAN NAČRTNO ZBIRA TOČKE Drugi poraz Beograda — Zadar v Beogradu premagal Radničkega — Olimpija igra danes zvečer 2 Borcem v čačku — V Sredo, 1. junija ob 20. uri v Hali Tivoli Olimpija : Željezničar — V soboto zvečer v dvorani v Topniški ulici Slovan : Crvena zvezda ^ ^bljana, 29. maja. — za - je prvo kolo letoš-®8a tekmovanja v zvezni SgSk* iigj_ Tudi drugo kolo tj Je zavrtelo skoraj v celo-i6’ f'ak° da že lahko ocenju-! odlike in tudi slabosti. letošnjih udeležencev. Sodeč po teh rezultatih, ki jih imamo na voljo, lahko trdimo, da bo to prvenstvo verjetno eno najbolj dramatičnih v zgodovini jugoslovanske koša ke. To so sicer naše uvod- ne misli, ki jih bomo v ča prvenstva dopolnjevali od nedelje do nedelje. SLOVAN : IVANGRAD 94:63 (39:25) Slovan ima srečo z žre- bom. Košarkarji iz Most se dobro zavedajo, v kakšni situaciji so danes in kaj vse jih čaka do konca prvenstva. Srečno naključje jim je na začetku prvenstva navrglo takšne nasprotnike, da so si že do danes nabrali lepo zalogo košev in štiri dragocene točke. Res da sta bila nasprotnika začetnika, prejšnjo nedeljo Borac iz Čačka, tokrat pa Ivangrad iz Cme gore, toda gre za tekmovalno moralo, ki ob takšnih priložnostih porase in vliva polno mero samozavesti. In to je največ vredno! Nadaljevanje na 6. strani BEOGRAD, 29. maja. — Selektorska komisija Nogometne zveze Jugoslavije je določila kandidae za tekmo z re-reprezentanco Bolgarije, ki bo na sporedu 1. junija zvečer na stadionu JLA. V Beogradu. V poštev pridejo naslednji kandidati: Pante- lič, Cuzzi, Jevtič, Gugljeta, Vasovič, Sekereš, Samard-jič, Hasanagič, Brzic, Skob-lar, Vukoje, Lamza, Bečejac, Zambata, Mušovič, Moj-sov, Santrač. Razen tega je komisija upoštevala še šoškiča, Durkoviča, Jusufija in šekularca, katerim bo to poslovilna tekma V reprezentanci pred odhodom v tujino. | SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK - SLOVENSKI ŠPORTNI MOZAIK - OBDRAVSKI ŠPORTNI RAZGOVORI JOTI" ŠTAJERCI NA TRNIH MARIBOR, bo koncu maja — Ne oziraje se na to, da je tole pisanje najbrž zadnji obdravski pel-mel v Poletu z obdravsko problemsko osjo, bom vrstice žrtvoval nogometu. V zadnjih tednih se je vijoličasti termometer spet segrel in to do tiste višine, ki vzdrami končno tudi športnega komentatorja. Mimo da-našjega obračuna s Segesto bode v oči predvsem bilanca uspehov v dobrem tednu: 4:0 proti Čeliku, 2:1 proti Lokomotivi in končno 1:0 proti Sarajevu, prvoligašu. Kanček prijetnega je v teh številkah. Enako seveda v besedah trenerja Vladimirja šimuniča, ko pravi: — Našli smo končno ogrodje sveže, homogene in zanesene enajsterice, ki igra z ognjem, morda manj privlačno za oko, manj atraktivno kot svojčas, toda strogo Zavedajoč se cilja v obliki štirioglatega vratarjevega svetišča na nasprotni strani igrišča. Prijetno je ob tem tudi spo- znanje, da sta se v tej novi celoti, če lahko tako rečem, dokaj dobro plasirala dva nadarjena nogometaša, ki sta zrasla na Štajerskem (vsaj nogometno) — Košak in Klančnik in da gre levji delež, vsaj kar zadeva napadalno linijo, tudi njima. Jesen naj bi z vrnitvijo Amejčiča in Kranjca udarnost obdravskega drugo-ligaša le še dopolnila, obetajo pa se tudi mlade okrepitve v obrambi (vratar na primer). gomet. In jaz? Zatrdno vem, da nisem. Vsaj takšen občutek imam. Občutek brez bolečin. Prav zdajle, ko se je kolegom odprlo, moram njihove uspehe pozdravljati kot gledalec in to, verjemite, ni prijetno za nekoga, ki mu je žoga vsaj v zdajšnjem položaju, kruh. Pletikosič bo spoznan za zdravega, to je prepričanje, ki ga razodene vsakomur. In težko je pomišljati na karkoli drugega. PLETIKOSIČ: DA ALI NE? SIMPATIJE KIDRIČEVEMU Simpatični Splitčan je primer klasičnega branilca, nogometno inteligenten v obrambi in enako spreten, ko gre za protinapade, z žogo domač in prijateljski, če je izraz pravilen; v moštvu pa ga ni več zaslediti. Vmes je obolelost na srcu. — Vodijo me od zdravnika do zdravnika, — pravi, — medtem pa nekateri pristavljajo, da sem izgubljen za no- Zdi se neverjetno, toda v Mariboru je procentualno veliko več navijačev Aluminija iz Kidričevega kot pa katerega od mariborskih moštev v SNL. Vse simpatije so na njegovi strani in zdaj, ko se bo dokončno odločilo o njegovi promociji v republiški ligi, je veliko Mariborčanov prav navijaško na trnih. Kako to? Jasno in glasno ugotavljajo Mariborčani, da v obdravski metropoli ne bi bilo umestno forsirati še drugo enajsterico v II. zvezno ligo z motivacijo finančne narave. Težko si zamišljamo izdaten rezervoar sredstev za financiranje dveh, ko pa jih še za enega tolikokrat zmanjka. — V Kidričevem pa imajo denar, — pravijo. — Tovarna, predvsem pa ljubezen do nogometa ... In tako steče beseda o fantih z Dravskega polja, predvsem pa o »namišljenem« (za nogomet) nikdar usahljivem vodnjaku sredstev, če se izrazim v malce tuji prispodobi; tuji za zdajšnji postreformski nogometni položaj v t. i. polprofesionalnih klubih. Toliko o nogometno nastrojenih ambicijah obdravskih ljubiteljev tega šporia in o ljudeh, ki nikoli ne najdejo zaključka, ko steče beseda o kralju športov. Vsaj »toti« Štajerci ne. FRANČEK JAUK OB KONCU PRIMORSKEGA NOGOMETNEGA TOLMIN ZASLUŽENO PRVAK Po trinajstih kolih v primorski nogometni ligi so se v nedeljo najboljše primorske enajsterice razšle s sledečimi rezultati: Pivka : Vipava 3:1, Adria : Jadran 3:2 in Piran : Tolmin 1:4. Najzanimivejši srečanji zadnjega kola sta bili odigrani v Mimu in Piranu. Rezultata teh srečanj sta namreč odlo-; čala o končnem prvaku letošnjega prvenstva, v katerem se vse do konca ni vedelo kdo bo prvi. Kandidata za prvo mesto: Tolmin in Jadran iz Dekanov sta morala v goste k moštvom, ki sta se potegovali za uvrstitev takoj pod vrhom. Prav zato je šlo za za- nimive »spopade«, ki bi jih do neke mere lahko imenovali tudi »derbije« prvenstva. Žilavi in borbeni Tolminci so tudi to zadnjo nalogo dostojno opravili in se z visoko zmago vrnili v Tolmin. To pa jim je istočasno navrglo tudi povsem zasluženo prvo mesto na prvenstveni lestvici, z vsega dvema izgubljenima sreča-njima. Jadran je prav v zadnjem kolu zapravil vse možnosti in je tako z dvema točkama manj in mnogo slabšo razliko v golih zasedel drugo mesto. Preseneča solidna uvrstitev igralcev iz Mirna,. saj se je tako mirenska Adria uvrstila na odlično tretje mesto, predvsem po zaslugi so- lidne igre v zadnjem delu prvenstva. Veliko razočaranje pa so svojim ljubiteljem nogometa pripravili enajsterici iz Vipave in Postojne, ki sta se presenetljivo slabo uvrstili. Ob koncu naj omenimo še zanimivost, da je moštvo Pivke prav v zadnjem kolu prvenstva osvojilo prvi dve točki. Tolmin 13 11 0 2 61:19 22 Jadran 13 10 0 3 43:15 20 Adria 13 8 1 4 33:24 17 Piran 13 6 2 5 20:20 14 Postojna 13 4 1 8 24:33 9 Vipava 13 4 1 8 34:47 9 Pivka 13 1 0 12 14:68 2 SPOrt oprema^AiuBUANA LJUBLJANA — VIŽMARJE 1 Telefoni: 51-884, 51-098, 51450 Tekoči račun: NB Ljubljana 5041-1-528 ima v svojem proizvodnem programu: — kvalitetno telovadno orodje, — opremo za letna in otroška igrišča, — rekvizite za lahko in težko atletiko, — razno rekreacijsko in camp opremo. ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE! Velika telovadnica telesnokulturnega doma v Kočevju Nova Gorica Košarka: V okviru novogoriške lige so dosedaj odigrali tri nepopolna kola. V zadnjih dveh koli so bili doseženi sledeči rezultati: II. kolo: Salonit : Meblo 50:49, Dornberk : Šempas 88:43 in III. kolo: Meblo : Dornberk 71:32 ter Šempas : Renče 42:48. Meblo 3 2 0 1 160:115 4 Salonit 2 2 0 0 127:102 4 Renče 2 10 1 81:82 2 Dornberk 3 1 0 2 173:191 2 Šempas 2 0 0 2 85:136 0 ATLETIKA: V organizaciji AK »Gorica« je bilo področno prvenstvo Primorske za atletski pokal Slovenije za starejše mladince. Na prireditvi je nastopilo okoli 50 mladih atletov iz Tolmina in Nove Gorice. Z doseženimi rezultati smo lahko vseskozi zadovoljni, zaskrbljujoča pa je udeležba, saj izgleda, da je na Primorskem — razen Nove Gorice, ki z leta v leto postaja solidnejši atletski center v naši republiki — za to zvrst športa vse manj zanimanja. S svojimi rezultati so navdušili Orel (nov osebni rekord v troskoku), Žorž, Novak in pa Slokar, ki je po daljšem presledku ponovno nastopil. Od mlajših pa je omeniti: Beguša, CijanainGa-šperšičevo. Boljši rezultati: Mladinci: 100 m: Medvešček 11.8, 110 m zapreke: Orel 16.1, 1500 m: zapreke: Beguš 4:49,4, daljina: Žorž 676, višina: Novak 185, troskok Orel 13.85, kopje: Slokar 54.86. Mladinke: 100 m: Gorkič 14.0, 400 m: Gašperšič 66.7, 80 m zapreke: Varl 14.3 in daljina ista 441 centimetrov. Občinska nogometna liga Lendava V 3. kolu občinske nogometne lige Lendava so se posamezna srečanja končala takole: Nafta B : Benica 9:1, Petišovci : Dolga vas 3:1, čentiba : Dolina 9:1 in Pince : Lakoš 2:1. Centiba Pince Nafta B Dolga vas Petišovci Benica Dolina Lakoš 3300 15:3 3 2 1 0 6:2 3 2 0 1 18:7 3 11 1 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 0 0 3 7:6 5:9 3:13 2 7:18 2 4:7 0 Pomurska košarkarska liga V 6. kolu pomurske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Sobota I : Puconci 64:20 Radenci : ESS II 85:51, Enotnost : ESS I 48:96, Rakičan : Sobota II 111:35. P. Sobota I. 6 6 0 426:144 12 ESS I. 6 5 1 389:238 9 Rakičan 5 4 1 317:284 8 Radenci 6 3 3 398:296 6 ESS II. 6 2 4 268:337 4 Enotnost 6 1 5 209:350 2 P. Sobota II. 6 1 5 157:394 2 Puconci 5 1 4 145:266 1 Ponnrska nogometna liga V 18. kolo pomurske nogometne lige so bili zabeleženi tile rezultati: Brazda : Tišina 15:1, Dokležov-je : Turnišče 0:2, Vrelec : Radgona 0:1, Puconci : Tehnostroj 1:2, Bakovci : Beltinci 0:3, Bogojina : Veržej 1:4. Tehnostroj 18 15 1 2 55:27 31 Radgona 18 15 0 3 61:29 30 Turnišče 18 12 2 4 67:34 26 Beltinci 18 11 3 4 73:30 25 Bakovci 18 8 3 7 44:39 19 Brazda 18 7 3 8 62:50 17 Dokležovje 18 6 4 8 44:44 16 Veržej 18 6 3 9 76:50 15 Puconci 18 7 1 10 42:49 15 Vrelec 18 3 3 12 36:93 9 Bogojina 18 3 1 14 26:78 7 Tišina 18 2 2 14 30:84 6 POMURSKA ROKOMETNA LIGA V 17. kolu pomurske rokometne lige za člane so bilj doseženi tile rezultati: Mladinec : Sobota 18:20, Krog : Enotnost 5:0, Beltinci : Radgona 17:16 in Radenci : ESš 18:23. Lendava je bila prosta. ESŠ P. Sobota Krog Radgona Lendava Radenci Mladinec Beltinci Enotnost 15 13 1 15 12 0 12 8 0 13 7 0 13 6 1 13 14 14 15 1 295:213 27 3 319:220 24 4 245:192 16 6 219:213 6 220:208 7 212:224 9 200:243 3 0 11 191:239 1 0 14 110:259 6 0 5 0 Škofja Loka (PP) Košarka — V gorenjski košarkarski ligi so v prvem kolu člani igrali takole: Radovljica : Sora 47:46, Jesenice : Triglav 31:48, Loka 54 : Suha (Šk. Loka) 42:54, Trhle veje (Kr) so bile proste. Rezultati drugega kola: Jesenice : Sora 38:46, Triglav : Loka 54 58:50, Suha : Trhle veje 42:34, Radovljica je bila prosta. Vodi Triglav pred Suho. Sledijo Sora in Radovljica itd. Rezultati lige članic — 1. kolo: Škofja Loka : Trata 19:15, Gimnazija Škofja Loka : Žiri 8:33,' Jesenice so bile proste. Drugo kolo: Trata : Žiri 20:16, Jesenice : Gimnazija 64:13, Škofja Loka je bila prosta. Vrstni red: Jesenice, Žiri, Škofja Loka, Trata itd. Pionirska liga — I. kolo: Trata (šk. Loka) : Žiri 34:38, Triglav : Škofja Loka 31:25. Braslovče (TT) Odbojka — V prvenstveni . odbojkarski tekmi II. republiške lige je TVD Partizan Braslovče doma premagal Šempeter s 3:0. Ljubljana (LM) Košarka — Komisija za košarko pri ObZTK Ljub-Ijana-Bežigrad že drugo leto vodi medobčinsko tekmovanje v košarki. Letošnje tekmovanje poteka v petih ligah: tekmujejo mladinci, mladinke, pionirji in člani. Med člani vodi na lestvici Ježica s šestimi točkami, slede: Trnovo B 4, Slovan B 4, Stadion B 2, Komet 0, Dedvode 0, Vrhnika B 0 točk. Pri mladincih vodi Olimpija s šestimi točkami. Slede: Ježica 4, Slovan 2, Domžale 2, Zelena jama 2, Ilirija 0 in Stadion 0 točk. Pri mladinkah pa je razvrstitev naslednja: Ježica A 6, Litija 4, Slovan 4, Olimpija 2, Vrhnika 2, Ježica B 0 točk. Žalec (KJ) ATLETIKA: V počastitev dneva mladosti je ObčZTK Žalec organizirala občinsko prvenstvo v atletiki. Nastopilo je okrog 200 pionirjev in pionirk iz vseh razvitih osnovnih šol, vsega 14 ekip. ehnični rezultati — pionirji, 60 m: Praprotnik (Vransko) 8,1, 600 m: Vozlič (Tabor) 1:43,8, 300 m: Praprotnik (Vransko) 42,0, višina: Ritlop (Braslovče) 145, daljina: Mikuž (Žalec) 5,25, met žogice: Urankar (Prebold) 74.38 in 4x50 m Žalec 26,7. Vrstni red: 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Griže, 4. Vransko, 5. Braslovče, 6. Polzela in 7. Tabor. Pionirke — 60 m: Markovič (Ž) 8,8, 600 m: Ribaršek (Vr) 1:54,9, višina: Jeran (Vr) 125, daljina: Koštomao (ža) 430, met žogice: Dolšak (Br) 43,70, met krogle: Speglič (Pr) 10,72 in 4x50 m: Žalec 28,7. Vrstni red ekip: 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Braslovče, 4. Vransko, 5. Griže, 6. abor, 7. P®1 (TT) Košarka) — V prv#1 stveni košarkarski tekmi $ slovenske republiške lige 'f KK Žalec doma premagal ^ tijo z rezultatom 56:46 (23:26) Celje (KJ) — NOGOMET: Rezilih XV. kola CNP — l. razred: klar : Žalec 3:1 (1:1), Rogatec,' Šmartno 3:3 (1:0), Zreče : Voji^ 3:3 (1:2), tekma je bila prekinjj na v 84. minuti, Brežice : Polž«1’ 1:2 (0:1). Tekma Senovo : Na^ je ni bila odigrana. Steklar Žalec Rogatec Zreče Senovo Vojnik Polzela Šmartno Brežice Nazarje II. razred: 3:0, (2:0), (2:0), šalek 15 12 0 15 11 0 9 1 8 1 7 2 6 2 4 1 3 2 3 1 2 1 Gotovi j e Ljubno : 2 Štore 3:2 (2:1), 2 85:17 ? 4 73:31 J 5 49:30 { 5 50:39 4 50:39 6 38:41 tj 10 24:54 10 34:69 11 28:59 11 24:77 : Vran Laško . OLUi c 0.4 \4.±i, ven konkurence, Ponikva : Ki'š’ 2:9 (1:3) in Šentjur : Sevnica 2’ (2:1). Gotovlje 14 10 2 Ljubno 13 11 0 Krško 14 9 2 Sevnica štore Laško Vransko Šentjur Ponikva VII. kolo 15 14 14 15 14 _ _ ______ 15 0 2 12 18:88 občinske sindikat- 8 2 7 2 5 2 4 3 4 1 2 79:20 f 2 45:19 } 3 64:30 ? 5 46:45 5 36:22 7 30:41 8 32:41 9 24:55 V -LA. aUALM***— . lige: Tkanina-Galanterija : Cestj* podjetje 6:1, LIK Savinja : čavničar 4:0, Klima : Merks UNZ : Železarna štore 2:5, IFA. Zlatama 0:2 in EMO : Libela ' V vodstvu sta še EMO in železi' na štore brez izgubljene točke.^ ROKOMET: Rezultati medobči15, skega ženskega prventsva: Celj«. Šoštanj 9:1, Petrovče : Vele™,, 8:7, Šoštanj • Velenje 5:1 in ^ Ije : Petrovče 11:2. Po prvi polovici tekmovanja vrstni red naslednji: 1. Celje, .j Petrovče, 3. šeštanj in 4. Veleflr II. slovenska liga — vzhod: ^ štanj : štore 31:16 (13:4). TELESNA VGOJA: Osrednja reditev v počastitev dneva mla^ sti v Celju je bila otvoritev noj ga športnega parka z javnim J; lovadnim nastopom na osnovni v. li Fran Vrunč. Polnih šest let? mlade roke spreminjale 4 ha vir j a v športne in vrtne površij šole, nad 100 tisoč prostovoU1^ delovnih ur je bilo vloženih v delo, da so zrasle atletske najjj: ve, asfaltna igrišča za odboji košarko in rokomet ter čudo^ šolsko okolje. Nad tisoč otrok je vbadalo z delom, izreden je tudi prispevek celjskih delov*^ kolektivov m posameznikov, j, imenu učencev, ki so največ P., spevali s prostovoljnim delom * sti teh objektov, je izročil svOy mu namenu vse objekte učenec razreda Stanko Brglez. J V dveumem telovadno-športnj/ programu, v katerem je nasteK lo nad 500 pionirjev in piomj, smo bili priča kvalitetnim sto^ vam smotrne telesne vzgoje . prvega do zaključnega osm^l razreda. Tudi atletski program •; bil pester in zanimiv. V teku V 60 m je zmagal Poček s f: štafeti 5x50 m 8. razred s 35,*»J skoku v višino Vivod z 2,03, ^ bejeva s 153 cm, na teku 100°. pa Važič z 2:27,2 pred ŽuntarJ^ .2:27,4, Kovačem in. Cervanomj rokometni tekmi ŽRK Ceije • ^ prezentanci celjske podzveze zmagali Celjani Občni zbor občinski zveze za telesno kulturo Lendava Na letnem občnem zboru ske ZTK Lendava, na katerem^ je zbralo le 30 ljudi, so zelo ^ tično ocenili položaj telesne ^ ture v občini, zlasti pa grajali JJ, razumevanje merodajnih foruflj Občnega zbora se namreč ni -o ležil niti en predstavnik od nih povabljenih občinskih onarjev. Na občnem zboru^ ; o*®' določen napredek, kar zlasti Jr- ugotovili, da so kljub števj™j: težavam v zadnjem času dojjj določen napredek, kar zlasti Jr ■ za nekatere športne dejavnost^ prihodom novih učiteljev tel^ vzgoje na osnovne šole pa so ^ živela tudi šolska športna dru^l Kljub izboljšanju strokovnega ^ dra pa predstavljajo naj večji blem finančna sredstva, ki 90 skopo odmerjena in s katerimv mogoče razvijati telesne kult^ Prizadevni športni delavci v U davski občini se sicer zelo tfLji jo. da bi bilo športno živlJ^j; razgibano ali da bi vsaj obdJy na sedanjem nivoju, vprašanj«^ je, če jim bo to uspelo, v merodajni ne bodo spremenil1 i melapac INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU ATLETIKA Ml JE POVRNILA ZDRAVJE RAZGOVOR Z DRAGOM ŽUNTARJEM V atletiki ni polovičarstva. Vsaka panoga oziroma atletska disciplina terja ne s^mo popolne koncentracije, temveč veliko mero prizadevanja, nepopustljive vztrajnosti in veliko samoodpoved. Ne gre za povprečne atletske rezultate oziroma atlete, ki jim je katerakoli pestrih atletskih disciplin le v razvedrilo ali samo kot dopolnilni šport. V mislih imamo tekmovalca, atleta, ki stremi za vrhunskimi rezultati in ki želi v mednarodni areni doseči velike dosežke. Med mnogimi jugoslovanskimi atleti je pravzaprav malo onih, ki so se v celoti predali atletiki. Med one, ki jim pomeni ta športna disciplina notranje zadovoljstvo, še več, celo zdravje, je prav gotovo Drago Žuntar, o katerem teče danes beseda. . . . . , Naš znani atletski funkcionar in sodelavec iz Celja Karel Jug si je izbral Draga Žuntarja za današnji intervju tedna. Pogovor je bil več kot zanimiv in Vse, kar je Žuntar povedal našemu sodelavcu, posredujemo tudi vam, dragi bralci. US toladi Žuntar ni po naključju postal odličen atlet, saj trenira vsak dan po 4 ure. skupino v teku na 3000 m pred Vazicem m J. Kovačem. Na našem posnetku vodi Drago Žuntar, 21 letni atlet ^D Kladivarja iz Celja, je v Začetku letošnje sezon« pre gnetli športno javnost z od-‘lenimi dosežki. Po uspešnih Nastopih na krosih je na atletskem mitingu »ALPE-AD-«U« v Ljubljani dosegel na “000 m pomembno zmago svojimi društvenimi tek-Jheci s kvalitetnim rezulta-leih. Ti uspehi niso naključ-ie. Pač pa rezultat trdega večletnega dela na atletski stezi j*i gozdnih poteh ter travni-riii. kjer je prelil potoke zno-Jk in pretekel na stotine km. Db lepem sončnem vreme-t*u. ko je imel za seboj »ob- ok« dnevnega treninga, nad Pretečenih km, sva se po-kovarjala v parku na atlet-urn stadionu Borisa Kidri-9eliu 0 njegovi mladosti, L pogledih na šport in "Obletnih mladih. Sicer pa j^kj spregovori mladi atlet SPOMINI NA OTROŠKA LETA? Sem med redkimi sloven skimi otroki, ki so bili rojeni v zaporih. Mati je bila aktivistka že v 1. 1941, partizanska kurirka in borka od 1. 1942 v Gornji Savinjski dolini, kjer so jo Nemci ujeli 1. 1944. Tako sem zagledal luč sveta 7. 10. 1944 v zaporu v Gradcu na Avstrijskem. Res nekaj nenavadnega, grenkega in težkega za mojo mater, pa morda tudi za pričetek mojega življenja. Kot dojenčka so me prenesli v Arjo vas pri Petrovčah, kjer sem obiskoval nižje razrede osnovne šole, višje pa v Žalcu. Izučil sem se za črkoslikarja v Celju, kjer sem dokončal tudi vajensko šolo.« PRVI STIKI Z ATLETIKO Kot šestošolec sem po naključju nastopil na žalski šoli v krosu, kjer sem zamenjal obolelega sošolca. Dosegel sem častno tretje mesto brez velikega naprezanja za prvenstvo šole. Tekmovanje, ki me je zagrabilo, pa je bilo pred 5-timi leti, ko sem bil še učenec šolskega centra Borisa Kidriča v Celju in sem zastopal zavod na okrajnem prvenstvu šol II. stopnje. V teku na 1.000 m sem zmagal z 2:43.0. Da, bilo je to v letu 1961. ko sem še v krosu za prvenstvo SFRJ pri mladincih na 3.000 m dosegel 2. mesto. . IN POT V KLADIVARJA? V društvo me je pripelja bivši odlični jugoslovanski atlet in trener Kladivarja tov. Matija Hanc, s katerim sva skupaj trenirala polna 3 leta, z njegovim odhodom pa me zadnji 2 leti trenira tov. Štajner Valter. Tako sem atlet 5 let, od tega pa šele 3 leta resno treniram. KAKŠNA JE TO J A VADBA? Če hočeš biti dober atlet na srednje in dolge proge je treba trdo delati! V zimskem obdobju treniram 6 x tedensko, od tega kar štirikrat, celo dvakrat dnevno. Obrok vadbe pa zajema od 16 do 30 pretečenih km . . . V tekmovalnem oz. letnem obdobju treniram 5 x tedensko, od tega trikrat dvakrat dnevno, obrok teka pa se zmanjša na približno 15 km. No, vmes so še tekmovanja! še bolj podrobno bi rad opisal svoj »atletski« dan: zjutraj ob 6.30 imam doma po travnikih in gozdovih pri Arji vasi dopoldanski trening, kjer za ogrevanje z gimnastiko vred porabim dobro uro, pri tem pa pretečem 5.000 m. popoldanska vadba na stadionu v Celju pa sedaj obsega cca 6 km lahkotnega teka z vajami za ogrevanje, nato na stezi 10 tekov po 400 m (čas za 400 m — 63 sek.), za zaključek pa še 1/2 ure lahkega teka za iztek in umirjenje, kar zopet znese približno 5 km. Celoten popoldanski trening z zaključnim kopanjem traja pri bližno 3 ure. Atletika me dnevno »okupira« polne 4 ure. IN NAJBOLJŠI REZULTATI V TEKIH? 100 m — 12.3 (1. 1963), 400 m — 52.5, 800 m — 1:54.6, 1.000 m — 2:27.0, 1.500 m — 3:45.5 (1. 1965). 2.000 m — 5:22 0 (1. 1963 — še mladinski rekord SFRJ), 3.000 m — 8:07.4 (1. 1966) in 5.000 m — 14:05.4. KATERE DISCIPLINE TI LEŽIJO? Odkrito moram priznati, da se še nisem odloči’ P' specializira! za to ali ono progo. Notranje čutim, da bom dolgoprogaš. Trenutno mi najbolj ugaja proga na 3.000 m. Za tekača na dolge proge se moram odločiti že zaradi tega, ker nisem hiter Teki na srednje proge zahtevajo hitrega atleta. S tempom ne moreš uničiti tekmecev na srednjih progah ... KAJ MENIŠ O TAKTIKI PRI TEKIH? Taktika pri tekih na srednjih in dolgih progah ima izredno važno vlogo, večkrat je celo odločujoča. Ne soglašam pa s tisto taktiko, ki se je poslužujejo nekateri trenerji, da bi njihovi tekači dosegli izredne storitve. »Zajčkov«, ki te vlečejo, no- čem! To vendar ni športno, ni fair! Takšni teki odvračajo ljubitelje atletike iz stadionov. Sem za medsebojno pomoč tekačev, tovariško pomaganje, zmaga pa naj tisti, ki je trenutno boljši, najboljši. V kolikor čutim, da je tek počasen, da se taktizira na finiš, potegnem na čelo skupine in običajno vodim teke. Nisem prijatelj počasnih tekov, vselej želim po svojih sposobnostih dose či tudi rezultat. Večkrat krojijo taktiko že novinarji pred samim pomembnim tekmovanjem, ko želijo iz atletike napraviti reklamo. Zato smo tudi priča nekaterim izpadom. Novinarji včasih pretiravajo, povzdigujejo in predvidevajo že pred samim tekom zmagovalce- rekorder-k vari jo samo tekmovanje, je, včasih nemogoče stvari — pa s tem marsikdaj po-Prav je, da športnikom večamo moralo, ne zahtevajmo pa od njih nemogočih storitev. Atletika ne sme postati cirkus .. . KAJ MENIŠ O ATLETIKI? Nisem športni fanatik. Atletiko jemljem kot razvedrilo, sicer resno, ne pa kot edino resno opravilo. V njo nisem niti zaljubljen niti z njo poročen. Sicer pa priporočilo vsem mladim — atletika, predvsem pa tek, je vir zdravja in utrjevanja. Bil sem vsa leta slaboten fantič, atletika pa me je povsem spremenila. Povrnila in utrdila mi je zdravje, največji zaklad vsakega človeka. Od človeka zahteva ta aktivnost strogi, vendar zdrav življenjski režim, ki ti preide v navado. Vrhunskemu atletu pomni ta aktivnost pot v svet, kjer »čita« iz odprte knjige, dviguje svetovna obzorja in izobrazbo, skratka — spravi človeka na povsem drugi tir. .. žal opažam, da pri nas trenutno ni perspektiv za kvalitetno rast atletike. Ce ne bo zaledja, če ne bo širine, odpade tudi vsaka možnost selekcije. Menim, da na šolah premalo posvečajo pozornosti atletiki, pa čeprav imajo povsod vsaj minimalne pogoje za to zvrst telesne kulture. Naši učite-' ji telesne kulture premalo delajo na tem področju v Sloveniji in Jugoslaviji. Edina možnost, da bi jugoslovansko atletiko spravili na višjo stopnjo, je v naprednih učnih programih in predanem atletskem delu na šolah. Peščica atletskih klubov v državi ne more rešiti tega prob’ema. KAJ PA PROBLEM MLADIH? ko so se stvari spremenile, je bilo že vse prepozno. Ali ni bilo nekaj podobnega tudi z Vipotnikom? Zakaj je sredi največjih uspehov prenehal s športom?! — Nisem poklican, da govorim o teh stvareh, želim povedati le svojo misel, ker ste načeli vprašanje mladih. MORDA BI ŠE NAČEL KAKŠNO MISEL Razen atletike še rad smučam, plavam, igram nogomet in namizni tenis. Vse te aktivnosti gojim v aktivu ZM v Arji vasi, kjer nas je okrog 40 takšnih športnikov. Vsa ta aktivnost nam je v rekreacijo. V tej vasici smo imeli celo svoj atletski klub, organizirana tekmovanja v tekih, skokih in metih, kjer nisem bil med najboljšimi. Tako je to pri nas. Koliko dobrih in nadarjenih mladih športnikov gre v »pozabo«, ker nimamo pravega sistema v telesni kulturi, organizacijskih prijemov in morda še kaj, da bi iz podeželja aktivirali našo mladino. Osebno sem zadovoljen, da sem ostal zvest atletiki, športu, kjer te nihče ne more opehariti, kjer lahko meriš svoje moči in sposobnosti na pošten način in okusiš tudi rezultate svojega znanja. Zato sem na tekmovanjih tudi povsem miren in zbran. Takšno počutje je pomembno tudi v vsakdanjem človekovem življenju. KAJ PRIČAKUJEŠ OD LETOŠNJIH NASTOPOV Ne dajem rad napovedi o dosežkih. Imam zelo dobre pogoje za vadbo, zadovoljen sem s trenerjem, počutim se zdravega in sposobnega, pa ni vrag, da bom tudi napredoval. Upam, da bom v teku na 5.000 m, če ne prej, pa vsaj na Balkanskih igrah letos v Sarajevu dosegel čas pod 14 minut. O drugih ambicijah ne bom govoril. Cas bo prinesel svoje. Žal mi je, da pri nas vidimo le eno plat strokovnega dela — le delo atleta s trenerjem, ni pa tu sodelovanja s športnim zdravnikom. Vrhunski šport bi moral biti tesno stjo kot je to drugod v svetu. Ce bi pri nas obstajalo to sodelovanje, bi lahko bila naša vadba še bolj dognana, dosežki na tekmovanjih pa morda tudi boljši. Mislim, da se mladina preveč zapira v lokale in pre-malo udejstvuje z zdravim razvedrilom. Kje so vzroki — ne vem! Prav bi bilo, če bi jih merodajne družbene organizacije proučile in usmerile mlade poleg vrste drugih koristnih aktivnosti tudi na športno področje. Tudi sam se rad zabavam, plešem, poleg domačega dela in naporne atletske vadbe pa še vselej najdem čas za branje, obiskovanje gledališča, ogled vseh filmov v Celju in Žalcu. Osebno sem prepričan, da se mladi ljudje danes težko uveljavijo! Starejši jih ne pustijo blizu ... Sam sem to že večkrat .okusil, morda prav grenko, ko sem se odločal za poklic, ki me je izredno veselil, pa mi niso od-Kladivar imel dva izredno prli tistih »vrat«. Pa poglej-mlada in nadarjena tekača mo na atletiko: pred leti je na srednje proge Naraksa In Štajnerja Martina. Vselej so jih pri vrhu odrivali, da se nista mogla uveljaviti, dokler sama nista izgubila elana in zaupanja vase. Potem, Dan se je nagibal zatonu, žuntar pa je postal že vznemirjen. Njegovi tekmeci Cer-van, Važič in Kovač so še požirali km na atletski stezi. Pogovoriti se je bilo treba še o bližnjem nastopu ob otvoritvi šolskega stadiona na osnovni šoli Franc Vrunč v Celju, o odhodu na mednarodni miting v Sarajevo in podobno. Pot do Arje vasi pa je tudi še dolga nad 6 km. Ali lahko odidem? Saj imate že kar precej napisanega! Ali naj še govorim, da imam le 62 kg, da sem visok 174 cm, da spim povprečno po 8 ur dnevno, dane kadim, tu in tam popijem čašo vina, le kot zdravilo, da sam ne vem — kolikokrat sem nastopil v državni reprezentanci, da je bila moja najuspešnejša sezona v 1. 1963, ko nisem okusil poraza v meddržavnih srečanjih z Italijo, Francijo, Grčijo, Romunijo in Poljsko kot mladinec, da cenim kot svoj najboljši dosežek čas na 1.500 m ...! Res — lahko noč in nasvidenje jutri na teku 1.000 m na proslavi Dneva mladosti pionirjev hudinjska osnovne šole. KAREL JUG NOGOMETNA PANORAMA - NOGOMETNA PANORAMA - NOGOMETNA PANORAMA - NOGOMETNA RVA TEKMA 19. JUNIJA OB 17« Čeprav je do konca državnega prvenstva v nogometu še nekaj kol, se pri Olimpiji že pripravljajo za nastop v tekmovanju za Inter pokal. Zdaj je znan že datum prve tekme in bo Olimpija igrala prvo srečanje 19. junija ob 17. uri v Ljubljani na Centralnem stadionu z moštvom Sansa iz Rostocka (NDR). Ker bo to nedeljo na spore- Mlada reprezentanca Slovenije v Ludvvigshafnu V četrtek je odpotovala iz Ljubljane mlada reprezentanca Slovenije na nogometni turnir prijateljstva v Ludwig-shafen, ki bo od 27. do 31. maja. Na turnirju sodelujejo razen Slovenije še Koroška, Julijska Krajina in Jugozahodna Nemčija. Turnir je že tradicionalen in je bil lam na sporedu v Trstu. Tam je zmagala Koroška, pred Slovenijo. Prihodnje leto pa bo v Ljubljani. V reprezentanci Slovenije so naslednji igralci: Aljančič (Olimpija), Conradi (Olimp), Goleč (Olimpija), Hribernik (Triglav), Kocijančič (Slavija) Kompen (Celje), Kotar (Svoboda), Kožar (Triglav), Oblak (Olimpija), Petan (Rudar Trb.), Rant (Triglav), Slanič (Svoboda), Škufca (Olimpija), Škulj (Olimpija), Šubic (Olimpija). Trener reprezentance je Edo Hočevar, vodja potovanja Kosi iz Maribora, kot spremljevalca pa sta potovala člana IO NZS Obersnel in Rugelj. Porodila o tekmah I. in II. zvezne nogometne lige berite na 6. in 7. str. du zadnje kolo državnega prvenstva, Olimpija bi morala igrati srečanje z Vojvodino, bo ta tekma v četrtek, 16. junija ob 16.30 uri. Vodstvo Vojvodine je že pristalo na spremenjen datum srečanja. TEŽAVE Z DOPUSTI Ker se bo tekmovanje za Inter pokal precej zavleklo, bo imel trener Elsner precej težav z dopusti. Prav zaradi tega je že napravil spored dopustov, tako da bosta na vsaki tekmi odsotna po dva ali trije igralci in bo moštvo lahko vedno nastopilo v dobri postavi. Seveda pa bo trener Elsner skušal vključiti tudi nekatere mlade igralce kot so Popivoda, Goleč in Oblak. Slednja dva sta pred dnevi podpisala štiriletno pogodbo z Olimpijo. Znano je, da je Popivoda podobno pogodbo podpisal že lani. KAKO BO JESENI? Kaže, da bo moštvo za nadaljevanje prvenstva jeseni precej spremenjeno, že zdaj je zanesljivo, da bodo v JLA odšli Žabjek, Kokot in Som-bolac. Dvema igralcema poteče pogodba, to sta Corn in Srbu, vendar ju bosta verjetno podaljšala, Jovičevič pa se še ni odločil. Kaže pa, da bo tudi on še naprej igral za barve Olimpije. Pri Olimpiji smo tudi izvedeli, da za nadaljevanje jesenskega dela prvenstva ne nameravajo iskati nobenih okrepitev. Računajo, da se bo jeseni vrnil iz JLA Kapi-djič, ki bo zamenjal Kokota in če bo ostal v obrambi Jovičevič, potem v moštvu ne bo posebnih težav. V napadu pa bodo vključili mlajše igralce. Že tekmovanje za Inter pokal bo prva preizkušnja za mlade igralce, in če jo bodo uspešno prestali, bodo nekateri lahko že jeseni stalni člani prvega moštva. V SREDO OLIMPIJA V TRBOVLJAH V počastitev občinskega praznika bo prvo moštvo Olimpije v sredo, 1. junija gostovalo v Trbovljah in odigralo srečanje z domačim Rudarjem. Srbuju poteče pogodba, vendar kaže, da jo daljšal... SLOVAN NA POTI NK KRIM? Škulj bo jeseni zamenjal Žabjeka, ki bo moral v JLA. Ko je pred tedni vodstvo nogometnega kluba Slovan sklenilo, da bo izstopilo iz II. zvezne lige zaradi finančnih težav, so bili vsi prepričani, da bo ta nekdaj znani nogometni klub spet zaživel in da je bil vzrok v životarjenju le zaradi prevelikih finančnih stroškov v profesionalnem tekmovanju. Zdaj, ko Slovan že precej časa ne tekmuje v II. zvezni ligi in so profesionalni igralci že zapustili Ljubljano, pa je stanje v klubu več kot žalostno. Podpredsednik kluba Vane Avsec nam je med drugim povedal, da vlada v klubu pravo mrtvilo, saj ni funkcionarjev in ne igralcev, ni ogretih ljudi, ki bi bili pripravljeni delati in spraviti nogometni klub na noge. Trener Pišek sicer še vedno trenira mladince, čeprav že dalj časa ni dobil osebnih dohodkov, trener Oplotnik, ki trenira pionirje je obupal, oskrbnik prav tako že dolgo časa ni dobil niti dinarja, ni denarja niti za pranje perila itd., itd. Ne gre torej le za izdatke, ki jih je terjal profesionalni nogometni klub, ampak v Mostah ne kažejo razumeva- nja niti za skromni nogometni klub, v katerem bi lahko našlo razvedrilo več sto mladih ljubiteljev nogometa. P* jim to zaradi sredstev, ki j# ni in ni, ni mogoče. Če gredo mladinci na tekmo in jim morajo člani dajati denar, potem je jasno, ^ kakšnj situaciji se danes nahaja nogometni klub Slovan, če mu sploh lahko še tako rečemo. Še prav dobro nam je * spominu nogometni klu® Krim, ki je moral pred leti po podobni poti, čeprav njegove ambicije niso bile taksne, vse pa kaže, da tudi Slovan ni več daleč od popoln® likvidacije. Menimo, da 50 tudi politični forumi dolžn* reči svojo besedo o tem problemu in ga rešiti, saj se bomo čez nekaj mesecev z®' man spraševali, kam zahaj9 naša mladina, danes pa im®' mo priložnost, da jo obdrži' mo na nogometnem igrišča* kjer bi zanesljivo našla mnogo več koristnega. Časa za ukrepanje je m®' lo... Industrija metalnih polizdelkov - IMPOL Slovenska Bistrica proizvaja: pločevino, trakove, rondele in ronde-lice, palice, cevi in profile, žico, varilno žico in pletene elektrovodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh standardnih aluminijastih zlitin. FINALE ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Beograd: Dinamo 6:2 (4:1) V letošnjem tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal je nastopilo 2263 nogometnih moštev iz vse države. V zaključnem srečanju, ki je bilo med tednom pred 35.000 gledalci, je Beograd premagal Dinamo z rezultatom 6:2 (4:1). Dinamo: Škorič, Cvek, Lončarič, Gračanin, Ramljak, Puljčan, Pavič, Gucmirtl, Zambata, Lamza, Kiš. Beograd: Djorjevič, Milovanovič, Grujič, Vukašinovič, Krivokuča, Gugleta, Samar-djič, Dakič, Santrač, Skoblar, Banovič. Strelci: Skoblar v 4. in 43. minuti, Santrač v 17. in 36., Samardjičv 63. in 86. za Beograd ter Kiš v 29. in Lamza v 87. minuti za Dinamo. Po zaključku tekme je odposlanec predsednika Tita, predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo Selmo Ha-šimbegovid izročil pokal kapetanu zmagovitega moštva Sfcoblarju. Do zdaj so pokal osvojila naslednja moštva: Crvena zvezda šestkrat, Partizan in Dinamo po trikrat in Vardar enkrat. V finalu: Slovenija: Makedonija Letos prvič tekmujej0 tudi republiške amaterske reprezentance za naslof državnega prvaka. Že Pr vič je prišlo do veliki*1 presenečenj. Tako je v polfinalu Slovenija premagala Hrvatsko, Makedonija pa Srbijo. 1. junija bo finale teg® tekmovanja v Beograd0 kot predtekma meddrža*' ne tekme Jugoslavija : Bolgarija. . SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA - SVETOVNA IN EVROPSKA PRVENSTVA V OKTOBRU V HT FESTIVAL EVROPSKE KOŠARKE PARADA EVROPSKE KOŠARKE Na festivalu bodo sodelovali: Simmenthal, reprezentanca Evrope, Olimpija in verjetno Zadar ali Beograd — V času turnirja vrsta strokovnih predavanj in sestavkov Že mesece krožijo avtentične vesti o velikem košarkarskem dogodku, ki bo oktobra v Ljubljani. Košarka je naša popularna in priljubljena športna panoga, ki una prav zdaj še posebno specifično vrednost. S tem, da smo postali svetovni prvaki in da danes demonstriramo moderno igro pod koši, se je zanimanje za jugoslovanske košarkarje stopnjevalo do zavidanja vredne ravni. Vsaka mednarodna prireditev bo odslej dalje imela še večji pomen, še večji propagandni učinek in bo sodila v okvir najeminentnejših športnih prireditev v naši državi. Oktober bo za našo košarko spet velikega pomena. V košarkarski turnir, ki nosi Ht bo 3 dnj mednarodni naslov Festival evropske košarke. Ponosni smo na odločitev FIBA, ki je poverila organizacijo letošnjega festivala Jugoslaviji, Ljubljani. Prva oblika tega festivala je bila pred dvema letoma v Madridu, ko je bilo srečanje med evropsko reprezentanco in madridskim Realom. Lani je ta prireditev našla določnejšo obliko in sicer na Poljskem v Krakovu. Letos pa že lahko govorimo o pravem košarkarskem festivalu, o Paradi evropske košarke, saj bomo videli najboljše košarkarje iz vse Evrope. Znani francoski košarkarski strokovnjak in pedagog Busnel, bo sedem dni pred začetkom turnirja pripeljal v Ljubljano najboljšo evropsko moštvo, ki ga bodo sestavljali najboljši igralci prvakov Posameznih evropskih držav. Na prvenstvu bo tudi sode- loval italijanski državni prvak, ki je osvojil letos naslov evropskega prvaka. Razen teh dveh elitnih peterk, bo tekmovala še Olimpija in po vsej verjetnosti Zadar, naš letošnji državni prvak. Govora je o tem, da bi nastopil Beograd, vendar menimo, da bi bilo bolje, če bi nastopal Zadar, kajti Beograd je v letošnji sezoni kvalitetno slabši, če pa že Jugoslavija pošlje v boj svoje najboljše moči, potem naj merodajni določijo ekipo, ki lahko pokaže največ. V tem času, ko bo ta elitna prireditev, pa namerava Košarkarska zveza Slovenije organizirati teden košarke v Sloveniji. Sodelovali bi najmlajši po vsej naši republiki, v finale pa bi se uvrstili najboljši in v HT odigrali zadnje odločilne tekme. Ta po-■ buda KZS zasluži vse priznanje, saj vemo, da lahko le tako velika prireditev siuži kot učinkovito sredstvo pri nadaljnji popularizaciji košarke pri nas. Festival evropske košarke pa nam bo prinesel še druge oblike košarkarske zanimivosti. V Ljubljano bodo dopotovah mnogi člani Mednarodne košarkarske federacije, sodniki in tudi trenerji. Zato bo v tem času več strokovnih predavanj, zanimivih košarkarskih srečanj in prijateljskih dogovorov, ki ponavadi rodijo zares odlične rezultate. Ko nam je predsednik Strokovnega sveta PRI KZJ inž. Boris Kristančič z zanosom govoril o tem velikem košarkarskem dogodku, je med drugim poudaril, da bodo ljubitelji košarke vide- li zares moderno in atraktivno igro pod koši. Svojo trditev je utemeljeval s tem, da bodo peterke razbremenjene vsake odgovornosti in psihičnega pritiska, kar je največkrat posledica velikih tekmovanj, ko gre za točke oziroma takšne ali podobne mednarodne zveneče naslove. Igralci ne bodo zapirali igre, temveč bodo pokazali zares vrhunsko košarko. To pa je tudi izrednega pomena, kajti le takšna košarka je atrak- tivna, vabljiva in navdušujoča in lahko zadovolji tudi najzahtevnejšega gledalca. Da bi prireditev čim bolje uspela, je treba pravočasno začeti s propagandno akcijo. Prav te dni bodo organizatorji zvedeli za točen datum prireditve. Menijo, da bo ta turnir 14., 15. in 16. oktobra. Težave bodo le z italijanskim prvakom Simmenthalom, ki želi v tem času nastopiti v Mehiki in preizkusiti klimo, ki bo odločilnega pomena v času prihodnjih olimpijskih iger. Ker pa hočejo organizatorji popolno moštvo Sim-menthala, so prav zdaj v dogovoru z upravo kluba, ta- ko da bi končno le našli tiste dneve, ki bodo ustrezali gostom iz Italije in seveda tudi organizatorjem. Po zatrdilu odgovornih košarkarskih funkcionarjev, bo festival evropske košarke odločilnega pomena za presojo naših zmogljivosti in sposobnosti za bodočo svetovno prvenstvo 1970. Košarkarski delavci ne bodo štedili truda pri tem delu in bodo skušali v celoti zadovoljiti goste iz tujine in že v oktobru prejeti legitimacijo, ki jim bo odprla pot pri odločilnih pogovorih o končnem sklepu glede svetovnega prvenstva 1970. leta. LJUBLJANA <■^1 1111 ""l Jmrnmmm mmmmmJ Immmmmhn! I II u—U 1—1 Hala Tivoli bo v oktobru prizorišče atraktivne igre pod koši. Ljubljana s ht kandidira za ep v umetnostnem drsanju i96? ODLOČITEV 6. JUNIJA V DAVOSU •mamo vse pogoje, da organiziramo prihodnje leto evropsko prvenstvo v uiietnostnem drsanju — To tekmovanje bi gotovo navrglo večji finančni učinek —, Organizatorji ne bi potrebovali nobenih dotacij tip?ala T*voli je v času svetovnega Prvenstva v hokeju na ledu doka-*a svojo upravičenost obstoja, n funkeionalnost in tudi svojo dh j-no vrednost. Vsaka velika nrl,re,*ltev’ z,asti kot je svetovno I i/r^tvo, prinaša ne samo mestu rnH - ana ali morda HT medna-om ugled, temveč splošno jugo-vansko veljavo. bj* Prejšnji številki Poleta smo v o tem, kaj bomo letos videli šelf^K ni ^vorani v Tivoliju. Vi-kovo i eotovo festival evropske rke v oktobru. Toda, vsi tisti, kakor koli v stiku s tem da 'h1* !e.Pira objektom in ki želijo, v nra biI° *ivIjenje v tej dvorani fce Pomenu besede non-stop, mtshjo in sklepajo o tem, kaj vse bi lahko imeli v HT tudi v prihodnjih letih. Zadnja konferenca Zveze drsalnih in kotalkarskih športov Jugoslavije je tudi razpravljala o bodočem evropskem umetnostnem drsanju leta 1967. Znano je, da je Oslo odpovedalo organizacijo za prihodnje leto, zato je mesto prosto. Slišali pa smo tudi, da je zelo malo kandidatov, ki bi bili pripravljeni sprejeti to kandidaturo. Naši športni funkcionarji so sklenili, da bodo 6. junija v Davosu kandidirali za organizacijo tega spektakularnega tekmovanja za 1967 ali za eno izmed naslednjih let. V ta namen so se že pogovarjali pred nedavnim v Bratislavi, kjer je bilo letos tovrstno tekmo- vanje, da bi zvedeli čim več zanimivosti o takšnem prvenstvu in da bi s pomočjo izloišenj v Bratislavi lažje teklo delo v Ljubljani, če bi Mednarodna drsalna organizacija — ISU — dodelila oziroma poverila organizacijo našim ljudem že za leto 1967. Umetnostno drsanje je tista športna panoga, zlasti, če je na najvišji ravni, ki ima v sebi polno mero spektakularne atraktivnosti in je zato tudi priljubljena pri mladih in starih obojega spola. Ljublajna bi z organizacijo tega prvenstva spet doživela novo obliko turistične privlačnosti. V Bratislavi je bilo čez 300 udeležencev, od tega 110 drsalcev. Pr- venstva se je udeležilo nad 400 novinarjev, bilo je pet televizijskih prenosov, snemala pa je tudi ameriška TV za ZDA in Kanado. Za izračunavanje rezultatov so imeli elektronski stroj. Organizator mora plačati tekmovalcem, častnim gostom in sodnikom stanovanje in hrano. Preskrbeti mora tudi nagrade, razen tega pa so seveda edini pomembni stroški pri sami organizaciji. Po predvidenem proračunu bi to prvenstvo lahko navrglo okoli 220 milijonov SD, stroškov pa bi bilo le okoli 190 milijonov SD. Vedeti namreč moramo, da je HT dograjena, tehnično opremljena in da zato ne bo potrebnih kakšnih posebnih stroškov kot jih je bilo v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Po vsem tem kaže, da bi organizatorji lahko pripravili EP v umetnostnem drsanju brez dotacij! Ta prireditev bi imela izreden pomen za nadaljnji razvoj našega turizma. Začeti bi morali s pravočasno propagando doma in v zamejstvu, turistične organizacije pa bi morale biti močno zainteresirane in pripravljene iztržiti kaj več kot je bilo to v času »Hokej 66«. S tem, da bi imeli to veliko prireditev, ki nam bi tudi lahko navrgla lepe denarce, bi lahko pomagali predvsem umetnostnemu drsanju, ki ima pri nas trdne temelje, pa je iz različnih vzrokov v zadnjih letih močno stagniralo. EP 1967 v Ljublajni bi nam torej lahko prineslo vsestranske koristi, če nam bo Mednarodna federacija dodelila to prireditev, smo lahko samo veseli in ponosni. V primeru uspešne kandidature moramo takoj po 6. juniju začeti s smotrnimi pripravami, vsak na svojem področju, saj bi šlo konec koncev spet za naš ugled in za ponovno športno-turistično afirmacijo. PRED II. SVETOVNIM PRVENSTVOM V VESLANJU Prvi nastop prvi uspehi v Vichyju Te dni so se naši najboljši veslači vrnili s prve mednarodne preizkušnje. Nastopili so na mednarodni regati v Vichyju v Franciji. Naši reprezentanti so v Francijo odpotovali s štirimi čolni: četverec s krmarjem, dvojec brez krmarja, skifist Tr-laja in osmerec. Kaže, da so priprave naših reprezentantov dobre. O tem so se naši strokovnjaki laliko prepričali seveda samo v predtekmovanjih. Vse štiri posadke so prišle na cilj prve. Ker pa je bilo v času finala hudo neurje, je to odpadlo in je bilo na sporedu le tekmovanje osmercev. Naš osmerec je prišel na cilj s precejšnjo prednostjo, vendar ga je sodnik na cilju diskvalificiral. Vendar je prišlo do nesporazuma. Zaradi valov so nekoliko spremenili proge in člani našega osmerca so prosili sodnika, če bi lahko veslali bolj ob obali, čeprav so bili tam valovi višji. Sodnik je pokimal in naši veslači so bili prepričani, da se s tem strinja. Na cilju pa je sodnik dejal, da je bil prepričan, da je naš čoln že pred tekmo odstopil, in ga je diskvilificiral. Ko so vso zadevo pojasnili, je bilo očitno, da je šlo za nesporazum in je sodniška komisija sodnika tudi kaznovala. Tekma, čeprav ni bila zaključena, je pokazala, da so naši veslači dobro pripravljeni in na bližnjih mednarodnih preizkušnjah lahko računamo še na dobre uvrstitve. £ Organizacijski komite pripravlja že drugo številko Biltena, v kateri bodo informacije za tuje tekmovalce, funkcionarje in novinarje, razen tega pa bo več fotografij naših turističnih krajev. Predstavniki organizacijskega komiteja so imeli te dni tiskovno konferenco v Frankfurtu, kjer so zbranim novinarjem posredovali novice o pripravah za svetovno prvenstvo, razen tega pa so odgovarjali na vprašanja novinarjev. £ Prvo permanentno vstopnico za II. svetovno prvenstvo je organizacijski komite poslal Monici Beerli iz Luzerna. SLOVAN NAČRTNO ZBIRA TOČKE Nadalievanje s 1. strani Trener Siovana Wallas je danes prav gotovo zadovoljen. Po drugem kolu ima v žepu štiri dragocene točke, preizkusil je vse svoje moči in že sestavil okostje tiste peterke. ki bo imela odločujočo besedo v nadaljevanju prvenstva. Tekma z Ivangradom je bi- vena zvezda s srečno roko odnesla pomembno zmago. Cevena zvezda je vodila za 11 točk, vendar je Beograd v nadaljevanju izenačil in šele po dramatičnem zaključku je moštvo C. zvezde z eno samo točko odneslo veliko zmago. Crvena zvezda: Milutinovič RADNICKI : ZADAR 56:67 (26:34) BEOGRAD, 29. maja. — Zadar je bil ves čas v vodstvu in je že vodil z 20 točkami razlike. Radničkd je igral precej slabo, taktično popolnoma zgrešeno. Najboljši je bil Cosič, ki je dosegel za Zadar kar 25 točk. Radnički: čermak 5, Ražnja-tovič 22, Prelevič 2, Gajič 16, Kreačič 9, Vidič 2. Zadar: Stipkovič 2, Valčič 18, B. Marcelič 9, Djerdja 9, Čo-sič 25, Anič 4. la po svoje zanimiva in tudi dokaj kvalitetna. Gostje kar niso hoteli prepustiti toka igre tako kot so si želeli igralci Slovana. Samozavestno so jurišali na koš nasprotnika in rem in tja tudi pokazali nekaj lepih tehničnih fines. Ves čas prvega dela je potekal v nekakšni negotovosti. Slovan se ni mogel odlepiti od nasprotnika, čeprav je poskušal z vsemi mogočimi variantami in čeprav so igralci, zlasti oni boljši, skušali za vsako ceno spraviti novinca na kolena. Odlična gosta Bukumira in Nedič sta povzročala velike skrbi obrambi Slovana in trener Wallas res ni vedel, kako naj ukroti oba »vročekrvneža«. Šele v nadaljevanju, ko je vstopil v igro Vavpetič, se je položaj bistveno spremenil. Ivangrad se je nenadoma znašel v hudih škripcih in vse, karkoli so poskušali simpatični gostje, jim ni šlo več izpod rok. Prav očitno je bilo, kako se je njihovo kolo nagnilo navzdol in se bliskovito bližalo porazu. K temu je veliko pripomogel tudi izvrstni Sa-maluk, ki je eden tistih košarkarjev, ki zna v odločilnem trenutku spremeniti potek dogodkov. Igra Slovana je postala vse bolj dinamična in obenem tudi učinkovita. Ko so gostje uvideli, da je njihova usoda zapečatena, se niso več branili tako srčno in zato nič čudnega, če je Slovan odnesel visoko zmago. Slovan si je torej v tekmi z Borcem in še bolj z Ivangradom povečal zalogo košev, kar bo za hude dni, za hujše preizkušnje izrednega pomena . .. Slovan: Alič, Židanek 16, Weibl 18, Samaluk 13, Stražar 26, Vavpetič 4, Fabjan, 7, Smolčič, Strehovec, Sušnik, Logar 6, Sok 9. Ivangrad: Bukumira 30, Popovič 4, Nedič 15, Sekulič 8, Musič 4, Djurišič, Vukotič 2. Sodnika: P. Kavčič iz Ljubljane in Prelogovič iz Bjelo-vara; gledalcev okoli 1000. M. L. ŽELEZNIČAR : SPLIT 56:53 (32:30) KARLOVAC, 29. maja. — Vsi napori, da bi Split v drugem delu izenačil rezultat so bili brezuspešni zaradi slabe taktike tako v obrambi kot v napadu. Železničar: Kasun 11, Kola-kovič 10, Dokman 13, Starče-vič 4, Kiseljak 18. Split: Skansi 17, Prug 14, Tvrdič Z. 7, Tvrdič R. 15. C. ZVEZDA : BEOGRAD 61:60 (56:56, 50:50, 38:27) BEOGRAD, 29. maja. — Šele po dveh podaljških je Cr- 8, Poljak 4, Cvetkovič 29, Dragojlovič Pavlovič 10. Beograd: Gordič 9, Maroje-vič 15, Grubor 12, Rajkovič 11, Pazmanj 2, Ivačkovič 11. Sodnika: Protič in Radovič iz Beograda, gledalcev okoli 200. ČLANICE Slovan 2 2 0 176:115 4 Zadar 2 2 0 139:116 4 C. zvezda 2 2 0 145:138 4 Lokomotiva 1 1 0 75:52 2 Olimpdja 1 1 0 92:75 2 Partizan 1 1 0 85:72 2 željezničar 2 1 1 116:115 2 Beograd 2 0 2 132:146 0 Radnički 2 0 2 134:149 0 Split 2 0 2 128:148 o Borac 1 0 1 52:82 0 Ivangrad 2 0 2 115:169 0 Radniški ali Crvena zvezda V središču pozornosti današnjega VI. kola ženske zvezne košarkarske lige je vsekakor srečanje beograjskih tekmecev, igralk Rad-ničkega in Crvene zvezde. To sta edini še neporaženi ekipi lige in zmagovalec dvoboja si bo priboril naslov spomladanskega prvaka. Žal v času poročanja rezultata še nismo prejeli, ker je bila tekma na sporedu šele danes zvečer. V ostalih srečanjih današnjega kola ni prišlo do presenečenj in so v vseh štirih tekmah zmagali favoriti. Omeniti velja le visoke zmage favoritov in pomembno zmago igralk Olimpije nad Vojvodino iz Novega Sada. S tem so se Ljubljančanke uvrstile ria peto mesto na lestvici. OLIMPIJA : VOJVODINA 69:56 (33:31) LJUBLJANA, 29. maja — Srečanje je bilo za Ljubljančanke izredno pomembno, saj je izid tekme neposredno odločal o vrstnem redu v sredini lestvice. Hkrati pa je bila to tudi ena najlepših tekem članic v zveznem merilu, kar smo jih lahko videli v zadnjem času v dvorani Olimpije v Topniški ulici. V prvem delu je bila igra povsem enakovredna. Gostje so presenetile s točnimi meti od daleč in s hitrimi prodori pod koš. To je Ljubljančanke precej zbegalo in nikakor niso našle pravega orožja, da bi uredile svojo obrambo in preprečile gostjam zaporedne zadetke. Lah- ZVEZNA ROKOMETNA LIGA Bosna (S): Rudar 6:5 (4:3) ko zapišemo, da so bile v tem delu igralke iz Novega Sada boljše moštvo in bi z malo več pazljivosti lahko zaključile prvi del igre tudi v svojo korist. V nadaljevanju pa je . prišlo do preobrata. Z boljšo igro v obrambi so Ljubljančanke onemogočile razpoložene gostje in s hitrimi protinapadi dosegle že do 10. minute igre prednost 10 točk, kar jim je končno zadostovalo tudi za pomembno zmago. Uspeli Olimpije bi lahko bil še večji, vendar Ljubljančanke zaradi poškodbe Mrakove svojo prednost v višini niso mogle povsem izkoristiti. Zato pa so se izkazale z izredno borbenostjo in so za zmago zaslužne . prav vse igralke. Pred okoli 400 gledalci sta tekmo sodila Markotič iz Zagreba in Rus iz Kranja. Olimpija: Šiftar 4, Derma-stia 6, Mrak - 23, Mihelič 12, Bremec 20, Modrijan 4. Vojvodina: Grbič 5, Veger M. 16, Veger T. 4, Radman 2, Tot 2, Buzgo 2, Petrovič 2, Juhas 12. TREŠNJEVKA : M. BOSNA 80:40 (35:18) PARTIZAN ; VOŽDOVAČKI 70:52 (27:27) M. KRAJIŠNIK : SPLIT 37:63 (14:28) Radnički 5 5 0 340:271 10 C. zvezda 5 5 0 275:223 10 TreSnjevka 6 5 1 384:267 10 Partizan 6 3 3 349:314 6 Olimpija 6 3 3 385:382 6 Ml. Bosna 6 3 3 316:361 6 Splet 6 2 4 316:334 4 Vojvodina 6 2 4 334:355 4 Voždovački 6 1 5 272:344 2 M. Krajišnik 6 0 6 250:375 0 Visoko, 29. maja — V okviru zvezne rokometne lige sta se danes srečala Bosna in Rudar. Tekma je bila odigrana v Visokem, zato ker je stadion Sarajevčanov suspendiran. Domačini so dobro pričeli, vendar so jim igralci Rudarja v obeh polčasih nudili močan odpor, Mariborski boksarji v Trbovljah MARIBOR, 29. maja. Po besedah bivšega boksarja Emila žurmana, ki sedaj vadi boksarje Maribora, je ta šport v Mariboru spet zaživel Že ta torek bodo Mariborčani gostovali v Trbovljah, prihodnjo soboto pa bodo sprejeli v goste ekipo Banjaluke. Vsi so dobro pripravljeni, pred kratkim pa se je vrnil iz JLA tudi nadarjeni Žerjav, ki se je sedaj preimenoval v Kranjca, na veliko željo svojih rojencev. V kadru prve ekipe bodo predvsem: Tovornik, Gačnik, Založnik, črno-polti študent Malaza, žerjav-Kranjc, Poprask, Mileč, Bre-šar in Budja. Edina luknja, če lahko tako rečemo, je pol-težka kategorija, za katero še Emil žurman vedno ni našel primernega borca. F. J. Medveščak Partizan (Bj) Zagreb C. zvezda Borac železničar Partizan (Bg) Bosna (V) Dinamo Ml. Bosna Crvenka Rudar Bosna (S) Rabotnički 23 16 5 15 4 15 2 14 1 11 2 11 2 9 4 9 3 9 3 10 0 8 2 8 1 5 3 2 0 2 394:244 37 4 383:292 34 6 368:278 32 8 315:297 29 10 364:344 24 10 305:308 24 9 312:310 22 11 293:294 21 9 296:310 21 13 295:307 20 13 344:380 18 14 312:346 17 13 260:310 13 20 278:436 4 Vojvodina: Radnički (N) 1:1 (0:0) RIJEk: NOVI SAD, 29. maja — To je bila ena najlepših tekem v spomladanskem delu prvenstva na novosadskem stadionu. Vojvodina je bila mnogo boljše moštvo, toda ni zmagala. Osnovni vzrok tempo in situacija pred vrati Radničkega je bila vse težja. Prišlo je do nekaj ostrih startov in sodnik Varaždinec je v 70. min. izključil Radd-vojeviča. Vojvodina je izenačila v 83. min., ko je Niko- je bilo težko igrišče, saj je lič izkoristil nezanesljivega pred začetkom tekme deže- Kneževiča, ki je izpustil žo-valo. Že takoj v začetku so go in jo potisnil v mrežo. imeli domačini več ugodnih voivodina- Pantelič Ne priložnosti in gostje so bili ... ',0JV”<,lna\. IC>. ^e' neprestano v porejeni vlogi. stlc^.tV,ucl“\ Selieres: pršele v drugem polčasu je Nakohc, Takač, Savič, Ra- prišlo do spremembe rezul- dosav’ TrivIC- Puslbrk- RIJEKA: Jantoljak 7, Mil* (Jhgoša 6, Bmjac 7, Davčič 6, Vrankovič 6, Pet!1’ °Ursač 7, Gulin 6, Radulj 6 (Perčič 6), Vukoje "• OLIMPIJA: Žabjek 5, Sc# • Jovičevič 6, Kule-novič 7, šoškid 8, Kokot 7, P1 t Ceh 7, Zagorc 6, Mladenovič 7, Com 7. STRELEC: autogol vratar? v 84. min. za Ri-jeko. , SODNIK: Ilič ter stransKf^ in Katulič, vsi iz Zagreba. GLEDALCEV: 5.000. tata. V protinapadu je Radnički najprej dosegel gol, in sicer z autogolom nespretnega Vučinioa. ^Ijub temu pa je Vojvodina še diktirala j. golu je ostalo še ..... JC v«t oc uu uusii- konca tekme novski, Milenkovič, Holcer, pija danes s Kantride vrnila # J Olimpije so krenili Radnički: Kneževič, Jova- RIJEKA, 29. maja — Vse je že kazalo, da se bo Olim- Nikblič, Jocič, Ilijevski, An- z zasluženo osvojeno točko, djelkovič, Radivojevič, Jan- Prišla pa je nesrečna 84. mi-kbvič, Jeremič. nuta. V enem napadov Rijeke Cena kompleta z mrežami je 230.000 din + 12 % zvez. davka dobava: fco železniška postaja kupca Nova nogometna vrata Prtstk s ta ti rt •t tmrtkaritt um Leolittt SpcrT Oprema UUBLJANA - VIŽMAIUE < OLIMPIJA 1:0 (0:0) Zagreb: Vardar 3:2 (3:1) da bi popravili, ) ^avil nesrečni vra-t1 J igralci Rijeke so s ^ borih, obrambni išj *ogo pošiljali da-1* in na ta način ji '“držati doseženi re-4 minutah pa je 0‘kljub temu le imeli ' Ugodni priložnosti, 'i ® bih napadalci sila i JU nervozni in na-P Jkija Žabjeka ni bi-1« "Soče popraviti. ijkVlH MINUTAH r«tNA AKCIJA OLIMPIJE fh • V' ii j'hipije, Ul L™ aKciju, n-i p» Jk> izkoristili. V pr-# je Olimpija po-K* J® nevarnih akcij, K* nekje na sredini if J10 podal Kokotu, ta ji .v kazenski prostor, PV. sredo do Zagorca, udarcem stre-If/ttho vratnice. vendar so v protinapadu Uevarno akcijo, ki ZAGREB, 29. maja — Zagreb je osvojil dve dragoceni točki. To je bila tekma _____,_____,_________, * dveh različnih polčasov. V Vaba, Draolč, Azinovič. prvem delu je bil Zagreb boljši nasprotnik in je v prvih dvajsetih minutah vodil že 3:0. Kazalo je, da bodo gostje pretrpeli težak poraz. Igralci Zagreba so zadovoljni z visokim vodstvom naglo popustili in gostom je uspelo rezultat znižati na 2:3. V zanimivi tekmi so bili najboljši Bubanj, Klobučar in Mojsov. Zagreb: Harar (Mišič), Ga-lekovič, Meštrovič, Fulgozi, Ilič, Suša, Klobučar, Bubanj, Vardar: Atanasovski (Miloše vski), Drobac, Georgi jev, Kovačevski, Dojčinovski, Popovski (Lakič), Caršavski, Mojsov, Sokolovič, Živadino-vič, Spasovski. Strelci: Klobučar v 10., Bubanj v 12. in 20. min. za Zagreb, ter Sokolovič v 23. in Mojsov v 52. min. za Vardar. je nekdo od napadalcev lah- ,ie ceh s pri- ---- ~— —l Ul ostro streljal, c j v bila žoga lahek i^V^sljivega vratarja je tudi Rijeka lepih priloino-sft j? začetku tekme so domačini od-/ v svojo korist. no »podal« žogo proti vratarju Žabjeku, ta jo je najprej ujel in ko je že kazalo, da je ostala v njegovih rokah, se mu je izmuznila iz rok in se skotalila v mrežo. Domačim so nata način prišli zelo poceni do gbla in do dveh točk. Trešnjevka Majevo 1:1 ZAGREB, 29. maja. — No- Bilič, Biš- Rad^čki (B): Crv. zvezda 2:2 (1:1) bemo moštvo na današnji tek- Garov, Kasumo- mi ni imelo kaj izgubiti. Obe y Bradač, KVh°: Muftič (Sirčo) mostič, Jesenkovič, .Vujovič, Blaževič, BEOGRAD, 29. maja — Dež in spolzko igrišče sta napravila igro nezanimivo, vendar je bila ostra. Obe moštvi sta igrali slabo, predvsem Cr. zvezda. Pri Cr. zve-zid je bil dober Krivokuča, ki je odlično branil. Razen njega sta igrala dobro Ko-stič in Bekič, pri Radničkem je bil najboljši Djukič. Cr. zvezda: Krivokuča, A. Stojanovič, Jevtič, škrbič. čop, Bekič, Aleksič, Ostojič, Miloševič (Klenkovski), Ko-stič, Djajič. Radnički: Korač, Rogič, Ivetič, Zlatič, Golubovič, Djukič, Glavinič, Milošev (Ilič), Samardjič, Cabrinovič, Ognjanovič. Strelci: Ostojič v 38. in Ko-stič v 90. ter škrbič (autogol v 23.) in Djukič v 63. min. (enajstmetrovka). Gledalcev 1500. kaj izgubiti, moštvu sta prav zaradi tega igrah odprto in borbeno, vendar je bila igra slaba in nezanimiva. Sarajevo je prišlo v vodstvo že v drugi minuti igre. V 12- min, je sodnik Jakše dosodil 11-metrovko v korist I -O Likovič, Pavlica. Muso vic Prlja- Trešnjevke. Brnčič je streljal, Garov (autol) v vendar je vratar Muftič strel J-j C Sarajevo ter Gašič ubranil. V drugem delu je c ™ rr'—>= ■ - imela Trešnjevka več od igre in v 56- min. je Gašič rezultat izenačil. Vratar Žabjek je prvič resneje posredoval v 13. min. ko je Vukoje s kota poslal polvisoko žogo pred vrata, kjer je Žabjek s padom pod noge razčistil nevarno situacijo. PREPOČASNI OBRAMBNI IGRALCI OLIMPIJE Igra se je nekaj časa odvijala na sredini igrišča in imeli smo občutek, da so obrambni igralca Olimpije prepočasni in so premalo hitro prehajali od svojega kazenskega prostora do napadalcev. V 34. min. je imel Zagorc lepo priložnost. Žogo je dobil od Mladenoviča, vendar je srednjemu napadalcu Olimpije spodrsnilo in priložnost je šla po vodi. Nekaj minut pozneje je Kokot streljal s približno 30 m, žoga se je odbila od zidu do Frančeškina, ta je ponovno streljal in vratar Jantoljak je žogo ubranil na sami gotovi črti. Tudi vratar Žabjek je moral nekajkrat resneje posredovati. Med drugim so domačini v prvem delu streljali sedem kotov, ki pa so ostali neizkoriščeni. Vsi napadi Rijeke so šli po levem krilu, kjer je bil dobro razpoloženi Vukoje. V DRUGEM DELU IGRA HITREJŠA IN ZANIMIVEJŠA V drugem delu so domačini spet pričeli z napadi in spet je moral vratar Žabjek nekajkrat resneje posredovati. Med drugim je Rijeka streljala tudi tri kote. V 51. min. je Ceh idealno podal Mladenoviču, ki je z žogo stekel v kazenski prostor, lepo streljal, toda žoga je zletela mimo vratnice v out. V drugem delu je bil tempo hitrejši, igra pa zanimivejša. Domačini so streljali tudi od daleč in to predvsem Vukoje, Petrovič in Bursač. V 68. min. je spet Kokot streljal iz 30 m, toda žoga se je tudi tokrat le odbila od zidu. V 76. MINUTI PRILOŽNOST ZA ZAGORCA Mladenovič je v 76. min. lepo podal Zagorcu, ki je v sprintu stekel v kazenski prostor in z glavo streljal, toda žoga je zletela tik mimo vratnice. To je bila ena najlepših priložnosti Olimpije na današnji tekmi, že v naslednji minuti se je Zagorc spet sam znašel pred Janto-Ijakom, vendar je bil vratar Rijeke hitrejši. V tem delu je bila Olimpija boljše moštvo, obramba gostov je zaigrala bolje in hitreje in ko je vse kazalo, da se bo Olimpija vrnila s točko v Ljubljano, je prišla nesrečna 84. minuta ... NEZASLUŽEN PORAZ Poraz Olimpije je nezaslužen. Igralci so skoraj dosled- • PRVA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA no izpolnili taktične zamisli trenerja Elsnerja in bi točko povsem zaslužili, če ne bd vratar Žabjek napravil usodne napake. Igralci so se borili in startali na prvo žogo. Trener Elsner meni, da je današnji poraz popolnoma nezaslužen in da je bila Olimpija v drugem delu boljši nasprotnik. P ž. o čemer priča tudi zelo tesen rezultat v polčasu in ob koncu tekme. Bolj realen bi bil neodločen rezultat. Partizan (Bgd) : Borac 9:13 (5:6) Rabotnički : Dinamo 22:13 (11:4) Zagreb : Medveščak 9:13 (1:5) Partizan (Bj) : Crvena zvezda 22:15 (9:8) Crvenka : Ml. Bosna 15:8 (9:4) Železničar : Bosna (V) 9:7 Partizan: Beograd 0:2 (0:0) BEOGRAD, 29. maja — je Banovič dosegel gol in po Pred 8000 gledalci se je prvi tem se je Partizan trudil, da del končal brez gotov, igra bi rezultat vsaj izenačil. Obje bila enakovredna, vendar ramba Beograda pa je bila je bil Beograd aktivnejše na mestu. Celo več, v 79. moštvo, nevarnejše pred min. je Milutinovič rezultat vrata Velik handicap za zrna- celo povišal na 2:0. govalce tekmovanja za jugo- Parižan: šoškič (čurkovič), slovanski nogometni pokal Jusufi, Davidovič, Bečejac. je bila poškodba Skoblarja, Mihajlovič, Vasovič, Bajič, V drugem delu je bila igra Miladinovič, Kovačevič, Ha-zanimivejša in lepša, čeprav sanagič, Pirmajer, Petrovič, je bilo igrišče spolzko, ker Beograd: Djordjevič, Milo-ni prenehalo deževati. Igra vanovič, Grujič, Vukašin, je bila hitra in polna eno- Krivokuča, Milutinovič, Sa- Velež: Hajdini (1:1) MOSTAR, 29. maja — Velež $Č^esJiid d_°segel z je zabeležil še en uspeh in je "A. e'e^- P O IŠ T Izdaja Založniški svet Cole! *'J1 ^ “dboi - Glavni in odgovorni urednJi NT^ljani J.nSj‘1 ne stavnih akcij. Beograd je bil boljše moštvo, tako da je imel čurkovič, ki je v drugem delu zamenjal šoškiča, polne roke dela, V 62; min. mardjič, Dakič, Santrač, Sko-blar (Mitič), Banovič. Strelca: Banovič v 62. in Milutinovič v 79. min. za Beograd. Ubaja <3200 starinarjev ’ vračamo. Tiska Tiskarna CP i,.. .~.,r enkrat tedensko — Letna j:.: stam> .1- rih dinarjev), polletna 16 ^^ — Uredništvo in uprava ulis ?*ii ,1,‘lla Tivoli, sobe številka: 83. 84. — Čekovni račun 5041-603-96 ril: - 314-840. 315-522 315-134 Turnir UEFA Italija - SZ zmagovalca iNaiac ^ l0’ Ivk°vič. } ' ^adunovič — Ti. Danes so se v Beogradu končale letošnje tekme mladinskih reprezentanc Evrope. Presenečenje turnirja sta vse-kaikor pripravili reprezentanci SZ in Italije, ki sta se uvrstili v finale. Jugoslavija se je zadovoljila pač s tretjim mestom z zmago nad Španijo- JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA 2:0 (0:0) BEOGRAD, 29. maja. — Stadion JLA, 2500 gledalcev. Sodnik Crawford (Ang). Že v uvodnem delu igre so domači reprezentantje izpustili ugodno priliko, da zatresejo mrežo španskega vratarja More- Sodnik Gravrford je v 12- min. dosodil enajsterec, ki pa ga Dakič na uspel realizirati. Igra je kmalu postala dinamična, vendar brez za ključnih strelov z obeh stra ni. V 60- min. drugega polča sa je Ačimovič spretno izko ristll podano žogo ter neub ranljivo streljal v levi kot Pred koncem tekme je rezul tat povišal še igralec Olimpi je Popivoda. Naši reprezentanti so v srečanju s SZ igrali tako kot vsi vemo- Svojo teresnko premoč so pač izkoristili do meje enajsterca, manjkal je le zaključni stel, tega pa so izvedb reprezentanti Sovjetske zveze. Tako se Jugoslavija ni uvrstila v finale- V finalu sta se pomerili SZ in Italija ter se razšli neodločeno. Obe ekipi sta zmagovalca letošnjega XIX. turnirja UEFA. Velika športna napoved 1. željezničar — Dinamo — 2. Velež — Hajduk I 3. Rijeka — Olimpija 1 4. Trešnjevka — Sarajevo 0 5. Sloga — Spartak 2 6. Proleter — Bačka 1 7. Sutjeska — Priština 1 9. Radnički — Voždovački 2 8. Srem Borac (C) 1 10. Lovčen — Budučnost 1 11. Stoboda (TU) — Pobeda 1 12. Borac (BI) — Split 1 Mala športna napoved 1. željezničar — Dinamo — 2. Velež — Hajduk 1 3. Rijeka — Olimpija 1 4. Trešnjevka — Sarajevo 0 5. Šibenik — Čelik 2 6. Bosna — Borovo 0 7. Istra — Zadar 1 8. Leotar — Slavonija 1 9. Trepča — Bor 1 Zvezna rokoborska liga Maribor — Mladi Radnik (Karlovac) 15.5:6 Rezultati: mušja — Kranjc : Pinc 2.5:0; bantam — Kerenčič : Matan 0:3 tuš; peresno-lahka — Šauteri ; Rajič 3:0 tuš; lahka — Kamer : Butje-šinovič 3:0 tuš; welter — He-vir : Papa 2:0; srednja — Maraš ; Galovič 2:0; poltežka _ Bezjak brez nasprotnika 3:0; težka — Ramot ; Benkovič 0:3 tuš. Srečanje je sodil Beden Janez iz Zagreba, prihodnjo nedeljo pa bodo Mariborčani gostovali v Gospiču, kjer so že tradicionalno prikazane lepe borbe. P- L EMBALAŽA IN AVTOOPREMA Trešnjevko. Jakše iz Ljublja-Sdedalci. MARIBOR: SEGESTA 5:0 (0:0) _______, Dji- je bila dinamic- dmjPč, Glavovič I, Mu- na in borbena in gostje so že Matovič nj šeštič, v 2. min. dosegh prvi gol- toto Domačini so izenačili v 1L J f-Vukčevič, Cuzzi, min. na nenavaden način, ko ‘iskovič k-d je vratar Vukčevič degažiral [A^evnjak Nadoveza žogo, je le ta udarila v glavo ^ ^erič t..,.. ’ Veleževega srednjega napadalca in se nenadoma znašla v mreži Hajudka. V drugem MARIBOR: Vabič 7, Simeunovič 6, Grubišič 7, Sizgo-reo 7, Tolič 5, Sopič 5, Košak 6, Klančnik 7, Markovič 6, Prosen 9, Binkovski 6. SEGESTA: Manojlovič 6, Bobič5, Boronja 5, Bušič 5, Nemec 5, Perkovič 6, Pavetič 5, Deržaj 5, Hercek 5, Živ-kovic 5, Pavletič 6. SODNIK: Košak iz Rijeke. STRELCI: Prosen v 49., 53. in 56. minuti in Markovič v 60. ter Košak v 84. minuti. Vreme sončno, teren dober za igro. • DRUGA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA r^iuiiiu “MlUIIIIUUiiii ttiBiMMuaiiimiiuiiiig MARIBOR, 29. maja. Čudovito nedeljsko popoldne je marsikoga odvrnilo, da bi obiskal Ljudski vrt. Po tem, kar smo videli v prvem polčasu v Ljudskem vrtu, lahko rečemo, da nam ni treba biti žal. Igrah so (oboji) zelo me. dto, brez ognja in veselja do zadetkov. Vijoličasti so se sicer naprezali, da bi nekako prišli do vodečega zadetka, vendar pri tem niso imeli sreče, žoga jih ni ubogala in vratar Segeste je ustavil na- pade domačih napadalcev. Tudi obramba Segeste je bila solidna, z dragimi besedami, domačini so prihajali le do 16-m prostora, tam pa je nevarnost odklanjala gostujoča obramba ali pa so bili mariborski napadalci pri streljanju nespretni. V ekipi gostov ni bilo odličnega igralca šprajca, saj je kaznovan s prepovedjo igranja na eni tekmi- Prav go-frvtm Vil bil m i ara,!ec velika V 8. minuti je Klančnik izvedel lep prodor po sredini igrišča in vsakdo je pričakoval, da bo žogo usmeril proti levi, podal pa je proti Markoviču na desno, ta pa jo je zamudil in se znašel z žogo na črti, ki označuje kot, tako da je bil njegov strel nenevaren. žoga je odletela čez vratnico. V tem obdobju je bilo takšnih spodrsljajev še več, še najboljši pa je bil Klančnik, šepala so zlasti krila, ki so igrala bolj statično, neprodor-no. V 20. minuti so imeli gostje priložnost. Po izmenjavi je do žoge prišel Deržaj in jo s 6 metrov poslal k vratom, vratar Vabič pa je bil na mestu in branil. To pa je bilo v glavnem vse, kar smo videli razburljivega v prvem polčasu. V dragem polčasu se je izkazalo, da je lahko tistim, ki srečanja niso obiskali, žal. Domačini so se razigrali, junak pa je bil Prosen, ki je otvoril serijo gotov. V 49. minuti po Sopičevi podaji. Igral ie zares idealno in že štiri minute pozneje je bilo 2:0. Tokrat mu je pri tem pomagal Markovič, ki je podal uporabno žogo pred vrata Ljudje se niso mogli načuditi nenadnemu preobratu in že je bito 3:0. Spet je bil Prosen tisti, ki je izkoristil lepo podajo Markoviča. Slednji se je vpisal med strelce točno štiri minute pozneje, ko se je odtočil za strel nizko po tleh z 18 metrov z leve strani. Vratar Segeste Manojlovič je bil nemočen, vsem pa je bito jasno, da je s tem tekma odtočena. V tem so igrah kot za šalo. Lahko bi zabeležili tudi dvoštevilčni rezultat, vendar se pri tem niso preveč trudili in so igrali bolj za občinstvo. Pripomnili bi, da so vijoličasti poslušali v polčasu nasvete tehničnega vodstva in zaigrali resneje ter zlahka odpravili sicer trdega nasprotnika. Najzanimiveje pri tem pa je to, da je junak te tekme Tomislav Prosen, po rodu iz Siska, da je svojo kariero pričel pri Segesti. F. JAUK I. ZVEZNA LIGA LESTVICA Vojvodina 27 15 9 3 42:23 39 Velež 26 12 7 7 35:27 31 OFK Beogr. 27 10 10 7 53:40 30 Rijeka 27 12 4 10 38:35 30 Dinamo 26 11 7 8 40:29 29 Cr. zvezda 27 10 7 10 48:46 27 Partizan 27 10 7 10 41:41 27 Olimpija 27 10 6 11 40:39 26 Radnički (N) 27 8 9 10 38:31 25 Vardar 27 11 3 13 42:38 25 Sarajevo 27 9 7 11 36:42 25 Hajduk 27 10 8 9 38:32 23 Zagreb 27 8 6 13 35:53 22 Radnički (B) 27 6 9 12 28:51 21 Željezničar 25 9 7 9 27:28 19 Trešnjevka 27 6 6 15 34:60 13 V NASLEDNJEM KOLU: NIŠ — Radnički : Velež BEOGRAD — Beograd : Vojvodina BEOGRAD — Crvena zvezda : Partizan LJUBLJANA — Olimpija : Radnički (B) SKOPJE — Vardar : Rijeka SARAJEVO — Sarajevo : Zagreb ZAGREB — Dinamo : Trešnjevka SPLIT — Hajduk : željezničar ZVEZNA LIGA-ZAHOD LESTVICA 57:23 42 59:24 41 69:27 40 63:40 36 46:41 34 44:27 34 44:36 30 41:37 30 41:54 27 48:34 26 29:40 26 35:45 24 45:49 22 36:43 22 37:78 21 29:46 21 25:52 16 REZULTATI Stoboda : Famos 2:0 (1:0) Šibenik : Čelik 1:2 (1:0) Maribor : Segesta 5:0 (0:0) Bosna : Borovo 1:1 (0:1) Istra : Zadar 4:2 (2:1) Leotar : Slavonija 1:0 (0:0) Varteks : Rudar 0:0 Borac : Split 2:0 (0:0) Čelik Stoboda Borovo Lokomotiva Šibenik Maribor Slavonija Istra Segesta Famos Leotar Bosna Borac Varteks Zadar Rudar Split 28 18 6 4 28 17 7 4 29 16 8 5 28 16 4 8 29 15 4 10 28 14 6 8 29 10 10 9 28 12 6 10 29 12 3 14 28 10 6 12 28 9 8 11 28 8 8 12 28 9 5 14 28 10 3 15 29 8 5 16 29 6 9 14 28 3 10 14 V NASLEDNJEM KOLU: HRASNICA — Famos : Borac SPLIT — Split : Varteks KAKANJ — Rudar : Leotar OSIJEK — Slavonija : Istra ZADAR — Zadar : Bosna BOROVO — Borovo : Maribor ZAGREB — Lokomotiva : Šibenik ZENICA — Čelik : Stoboda ZVEZNA LIGA-VZHOD LESTVICA Proleter 29 13 10 6 53:36 36 Sutjeska 29 13 9 7 59:37 35 Trepča 29 12 9 8 51:44 33 Radnički 29 13 7 9 49:46 33 Pobeda 29 13 7 9 49:47 33 Bor 29 13 7 9 41:32 33 Železničar 29 11 8 10 44:41 30 Spartak 29 12 6 11 44:42 30 Voždovački 29 12 6 11 30:48 30 Lovčen 29 11 7 11 40:58 29 Priština 29 9 10 10 43:42 28 Budučnost 29 10 8 11 36:35 28 Stoboda 29 8 12 9 34:30 28 Bačka 29 8 9 12 36:42 25 Borac 29 7 11 11 24:31 25 Srem 29 8 7 14 35:61 23 Sloga 29 7 11 11 32:38 21 Novi Sad 29 7 5 17 39:67 19 REZULTATI Sloga : Spartak 1:4 (0:1) Proleter : Bačka 3:0 (2:0) Sutjeska : Priština 5:1 (2:0) Srem : Borac 3:0 (0:0) Radnički : Voždovački 0:1 (0:0) Železničar : Novi Sad 1:1 (1:0) Lovčen : Bor 5:2 (2:1) Stoboda : Pobeda 2:0 (1:0) OLIMPIJSKI ORGANIZATORJI 1972 SE ŽE PRIPRAVLJAJO Komaj dober mesec je minil odkar je mednarodni olimpijski komite zaupal izvedbo letnih olimpijskih iger leta 1962 Miinchnu, pa se je že pričelo trdo delo bodočih organizatorjev. Sicer je treba reči, da se je to delo pričelo pravzaprav že v trenutku ko so pričeli misliti na olimpijsko kandidaturo, sedaj pa gre za posel, ki ima prav določen cilj: čim boljšo organizacijo iger 1972. Nacionalni olimpijski komite ZR Nemčije je nedavno razpravljal in sklepal o bodočem delu olimpijskih organizatorjev. Imenovali so skupino, ki bo pripravila vse potrebno za ustanovni sestanek organizacijskega komiteja, ki naj bi bil 3. julija. Znano je že, da bo predsednik komiteja Willi Daume, predsednik olimpijskega komiteja ZRN, podpredesdniki pa notranji minister zvezne vlade Lučke, minister za kulturo v bavarski vladi dr. Hu-ber in župan Miinchna dr. Vogel. Videti je, da bo pri pripravah na igre imela po- membno vlogo delitev nalog in potrebnih sredstev na vse prizadete — zvezno republiko, Bavarsko, mesto Miin-chen in športne organizacije na čelu z olimpijskim komitejem. Govorili so tudi o tem, da bo organizacijski komite edini partner s strani ZR Nemčije v vseh razgovorih z mednarodnim olimpijskim komitejem o vprašanjih miin-chenske olimpijade. Komite si bo seveda pridržal pravico odločanja tudi pri olimpijskih gradnjah, razen pri onih, ki bodo sicer služile olimpijskim igram, vendar so izven čisto športnega programa) podzemeljska železnica, ceste, študentovsko mesto itd.). Predsednik Daume je med ostalim izjavil: »Imam občutek, da bo širša javnost šele počasi prišla do spoznanja, kaj pravzaprav pomeni dobiti v izvedbo olimpijske igre. Za nemški šport bo to pomenilo velik napredek v širino in kvaliteto.« Olimpijski komite ZRN je razpravljal tudi o stroških za igre 1968 in ugotovil, da bodo stroški za igre v Ciu-dad Mexico več kot milijardo v našem denarju, za zimske igre v Grenoblu pa približno 125 milijonov v našem denarju. Te vsote pa ne upoštevajo stroškov za priprave na olimpijske igre 1938. Govorili so tudi o tekmovalnih pogojih v Ciudad Mexi-co in ugotovili, da si strokovnjaki za sedaj še niso povsem edini, bodo letošnja predolimpijska tekmovanja izkoristili za znanstvena raziskovanja, ki naj bi dokončno odgovorila na še nejasna vprašanja aklimatizacije in druga. 15 vrhunskih športnikov se bo 14 dni pripravljalo v visokoležečem francoskem športnem središču Pont Romeu v Pirenejih, 10 dni pred tekmovanjem pa bodo leteli v Mehiko, medtem ko se bo druga skupina 15 vrhunskih športnikov tri tednepr ipravljala v Mehiki. S primerjavo pripravljenosti športnikov ene in druge skupine menijo dobiti vse odgovore o najbolj primernem načinu priprav na olimpijske igre 1968. Tommie Smith, svetovni rekorder na ;i(l() m in 220 y na ravni progi z 19.5 sekunde, postaja eden največjih tekačev vseh časov; nedavno je pretekel 100 m v 10.1, 100 y v 9.3 (z vetrom 9.2) in 400 m v 45.4. OD TEDNA • atletika Peking — Kitajski skakalec v višino Ni Chih-chin je dosegel drugi najboljši rezultat na svetu vseh časov z 226 cm, kar je samo dva centimetra manj od svetovnega rekorda Brumla (SZ). Moskva — Dober rezultat v skoku v višino je dosegel tudi Skvorcov (SZ) — 219 cm, kar je drugi letošnji izid na svetu. • tenis Barcelona — V finalu mednarodnega turnirja je Brazilec Koch premagal Jugoslovana Pi-lida s 6:3, 6:2, 3:6 in 7:5. V igri dvojic je bila prva . . . • nogomet Dunaj — Reprezentanca Avstrije je premagala moštvo Irske z 1:0. Bruselj — Enajsterica Sov«-. jetske zveze je odpravila mr št vo Belgije z 1:0. DO TEDNA TV (TELESNA VZGOJA) S POMOČJO TV (TELEVIZIJE) Pred tremi leti se je v neki stockholmski bolniški sobi porodila ideja o telesnovznojnem pro-svetljevanju ljudstva s pomočjo televizije. Televizijska oddaja »Treniraj s televizijo« je medtem že postala ena najbolj priljubljenih oddaj švedske, saj jo gleda povprečno 65 odst. vseh televizijskih gledalcev. Treniraj s televizijo — to je švedska oblika borbe proti pomanjkljivemu gibanju sodobnega človeka. Iniciator te oddaje je novinar Bernt Bernholm, ki je bil tisti bolnik, ki si je med svojo boleznijo izmislil serijo oddaj o telesni kulturi na malem zaslonu. Eden od programskih vodij švedske televizije, Gert Elmstrom, pravi, da ni videti do kdaj bo na sporedu ta oddaja, ki je bila do-'Mej ena najbolj priljubljenih tele-/vizijskih oddaj na švedskem. Omenjeni TV delavec je tudi sam avtor ene še bolj priljubljenih in tradicionalnih oddaj. Njegova serija »Prav sedajle«, ki je namenjena v zabavo lovcem in ribičem, torej ogromnemu odstotku vseh Švedov, je namreč na sporedu že skoraj 7 let! Skupino, ki v studiu oziroma na prostem izvaja športni spored oddaje »Treniraj s televizijo« sestavlja 15 moških in žensk, ki so športniki le iz zabave, ne pa tekmovalci. Samo oba vodnika v oddaji predstavljajo, vsi ostali pa so in bodo ostali anonimni. Kot »okvir« oddaji služita priljubljena napovedovalka Gun Hagglund in znani športni reporter Bengt Be-drup. Priljubljeni športniki so včasih gostje te oddaje in neposredno svetujejo vsem, ki oddajo gledajo in ob -njej sami trenirajo. Oddaja je razdeljena v cikle po 20 oddaj, ki jih posredujejo v enem televizijskem programskem obdobju — pol leta. Oddaje so dolge po pol ure in prinašajo stopnjevanje posameznih obremenitev, tako da dejansko dobro služijo izboljšanju telesne zmogljivosti. Oddaja je vesela, vseskozi zabavna in začinjena s sodobnimi ritmi zabavne glasbe, predvsem električniim kitarami. Skupina, ki jo sestavljajo navadni državljani, odlično »igra« in res tako sproščeno in veselo opravlja predpisani program, da kar vleče k posnemanju. Pravijo, da cele družine, od najstarejših do najmlajših, sodelujejo, zroč na svoj televizijski sprejemnik. Vrednost te televizijske telesne vzgoje ali bolje rečeno gimnastike, ki sestavlja večji del sporeda, ocenjuje »izumitelj« Bernholm takole: »V pol leta sodelovanja pri tej televizijski oddaji se je kondicija mojih televizijskih športnikov povečala od 25 do 50 odst. Ustrezen napredek beležijo pri delovanju srca in krvnem obtoku nasploh.« Uspeha te oddaje se ne veselijo le švedski zdravniki, ampak tudi švedska državna športna zveza, ki si je od začetka televizijske serije oddaj pridobila nič manj kot 100 tisoč novih članov. Prve poskuse posnemanja te oddaje beležijo nedavno v Franciji in na Japonskem. SMUČARJI PRED PORTILLOM Mednarodna smučarska zveza je objavila jakostne lestvice za smučarje in smučarke, ki bodo veljale do svetovnega prvenstva v Portiilu, za prihodnjo sezono pa jih bodo izpopolnili seveda še z rezultati s svetovnega prvenstva. Za določitev teh jakostnih lestvic so uporabili rezultate 60 tekmovanj v alpskem smučanju. Vrh lestvic v posameznih panogah je naslednji: Moški — smuk: 1. Lacroix (Francija), L. Leitner (ZRN), Messner (Avstr), Minsch (Švica), Sodat (Avstr) in Schranz (Avstr) 0 točk, 7. Nenning (Avstr) 0 točk, 8. Bruggmann (Švica) 1.23, 9. Killy (Francija) 1.83, 10. Favre (Švica) 3.06; slalom: 1. Arpin (Franc), Killy (Franc), Mel.uiond (Francija), Nindl (Avstr), Perillat (Franc) in Schranz (Avstr) 0 točk, 7. Digruber (Avstr) 0.24, 8. Kidd (ZDA) 0.52, 9. Nenning (Avstr) 0.83, 10. Grahn (Šved) 1.16; veleslalom: 1. Bruggmann (Švica), Favre (Švica), Killy (Franc), Lacroix (Franc) in Mauduit (Franc) 0 točk, 6. Pe- rillat (Franc) 0.28, 7. Tisch-hauser (Švica) 0.42, 8. Schranz (Avstr) 1.15, 9. Bleiner (Avstr) 2.48, 10. Kidd (ZDA) 2.50; ženske — smuk: 1. Haas (Avstr), Hecher (Avstr) in Schinegger (Avstr) 0 točk, 4. M. Goitschel (Franc) 0.26, 5. Famose (Franc) 0.27, 6. E. Zimmermann (Avstr) 2.71, 7. Obrecht (Švica) 3.67, 8. De-metz (Italija) 4.94, 9. Mir (Franc) 7.21, 10. Shelhvorth (ZDA) 7.33; slalom: 1. M. Goitschel (Franc), C. Goitschel (Franc), Greene (Kanada), Hecher (Avstrija) in Saubert (ZDA) 0 točk, 6. Famose (Franc) 2.87, 7. Bochatay (Švica) 5.00, 8. Seiwald (Avstr) 5.15, 9. Allen (ZDA) 5.71, 10. Terraillon (Franc) 5.85; veleslalom: 1. M. Goitschel (Franc), Greene (Kanada) in T. Obrecht (Švica) 0 točk, 4. Bochatay (Franc) 0.40, 5. Allen (ZDA) in Hecher (Avstr) 2.50, 7. Saubert (ZDA) 2.89, 8. E. Zimmermann (Avstr) 3.00, 9. C. Goitschel (Franc) 4.49, 10. Haas (Avstr) 6.00. iiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiira ,i,ii,,iiii,i,i,iiii,iiii* ........ 0D URUGVAJA DO... ITALIJA Predstavljamo še predzadnjega finalista letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu, reprezentanco Italije, ki ima prav tako kot Brazilija in Urugvaj, tokrat priložnost osvojiti zlati Rimetov pokal v trajno last. Nogometaši Italije so sodelovali na vseh prvenstvih razen na prvem. Oba velika uspeha — osvojitev naslova svetovnega prvaka pa so beležili pred drugo svetovno vojno. 1934 so bili organizatorji prvenstva in so prišli v končno tekmovanje brez kvalifikacij. V osmini finala so izločili ZDA s 7:1, v četrtfinalu Španijo šele po dveh tekmah (1:1 in 1:0), v polfinalu Avstrijo z 1:0 in v borbi za 1. mesto ČSR 2:1. Kot branilci naslova so imeli tudi 1938 neposreden vstop v končni del tekmovanja. Tokrat so po vrsti igrali takole: osmina finala — Norveška 2:1, četrtfinale — Francija 3:1, polfinale — Brazilija 2:1 in finale Madžarska 4:2. PO VOJNI — SLABŠE 1950 so prišli kot prvaki zopet v Brazilijo zopet brez kvalifikacij, pa tudi brez dovolj močnega moštva. Izgubili so proti Švedski z 2:3 in premagali Paragvaj z 2:0, kar ni zadostovalo za uvrstitev v finalno skupino. 1954 so se prebili v končno tekmovanje preko dveh zmag proti Egiptu z 2:1 In 5:1. V osmini finala pa zopet ni šlo. Belgijo so sicer odpravili s 4:1, zato pa izgubili s Švico z 1:2, kar je pomenilo še eno tekmo z istim nasprotnikom ter poraz z 1:4. 1958 je bil končni izkupiček še slabši. Konec je bil namreč že v kvalifikacijah, kjer je v skupini zmagala Severna Irska pred Italijo in Portugalsko. 1962 je morala Italija izločiti le Izrael, da se je uvrstila v glavno tekmovanje. V Čilu pa zmaga nad Švico 3:0 in remi proti ZRN 0:0 ob porazu proti Čilu z 0:2 ni zadostovalo za več. kot tretje mesto in izpad iz tekmovanja. TUDI TOKRAT — S TEŽAVAMI Za letošnje prvenstvo so morali Italijani skozi sito kvalifikacij, ki bi bilo tudi kmalu pretesno. Proti Poljski so igrali 0:0 in 6:1, proti Finski 2:0 in 6:1, proti škotski pa 0:1 in 3:0. Italijani ali »azzurri« kot jih imenujejo zaradi majic ažurno modre barve, igrajo mimo tega v belih hlačkah in modrih dokolenkah. V Italiji igra približno pol milijona registriranih igralcev v okoli 3700 klubih, od tega 38 profesionalnih in 162 polprofesionalnih. 40 KANDIDATOV Tehnični direktor italijanske reprezentance Edmondo Fabbri je te dni objavil svojo štiridesetorico širšega izbora kandidatov za potovanje v Anglijo. Med izbranimi so naslednji igralci: vratarji — Negri, Albertorsi, Sarti in Anzolin, branilci —- Pirovano, Gori, Leoncini, Poletti, Rosato, Bur-gnich, Facchetti, Ardizzon in Vitali, krilci — Fogli, Janich, Tumburuis, Bianchi, Salvadore, Bercellino, Castano, Bedin in Trapattoni, napadalci — Perani, Bulgarelli, Pascutti, Micelli, De Paoli, DeSisti, Meroni, Guameri, Domenghini, Mazzola, Corso, Barison, D’Amato, Rivera, Lodetti, Rizzo, Riva in Juliano. NAJPREJ ČETRTFINALE, POTEM . . . Razdelitev v skupine je Italijane kar zadovoljila. Menijo, da bi lahko mnogo slabše naleteli. Računajo, da čile in’ DLR Koreja ne bi smela biti nepremagljiva nasprotnika srečanje z enajsterico Sovjetske zveze pa bo brez favorita. Na ta način bi naj azzurri prišli v četrtfinalno tekmovanje in tudi s tem še ni konec njihovih javnih ali skritih želja. Vsekakor je res, da je v zadnjih letih igrala italijanska reprezentanca mnogo boljše kot v preteklih letih in da ima Fabbri na voljo velik izbor dobrih igralcev. Če bo šlo torej vse po sreči, naj bi Italijani celo sodili v ožji krog favoritov osmega svetovnega prvenstva. Razpored igranja italijanske reprezentance v Angliji je naslednji: 13. julija proti Čilu v Sunderlandu, 16. julija proti Sovjetski zvezi na istem igrišču in 19. julija proti DLR Koreji v Middlebroughu. llHII« DVE AKTUALNI TEMI TEDNA V kopici problemov v našem vrhunskem športu, ki se je v zadnjem času znašel med drugim tudi v hudi gmotni stiski, smo danes izbrali dva problema, ki sta vredna javne PUbl[Otsotdnikih je bilo že nič koliko prelitega črnila. Zanje vemo kakšno nalogo imajo česa se tudi lahko v okviru pravil poslužujejo. V neposredni preteklosti, ko se je začela polna tekmovalna sezona, pa opažamo vrsto nepravilnosti, o katerih bi morale sodmske organizacije resno razmišljati. Povej, sodnik, kakšna je tvoja dolžnost in kakšne naj bodo tvoiG vrline17 Druga tema tedna pa je namenjena gledalcem. Toliko tekmovanj, kot jih je danes, pa tako malo gledalcev na naših igriščih, to nam da marsikaj misliti ... PRAZNE TRIBUNE Razen nogometa in košarke danes skoraj ni športne panoge, ki bi uživala naklonjenost gledalcev — Kje iskati vzroke pasivnega spremljanja športnih tekmovanj? SODNIŠKE ORGANIZACIJE NAJ PREGLEDAJO SVOJE VRSTE SODNIK, ALI VES, KAKŠNA JE TVOJA DOLŽNOST? Nova prvenstva in nove »sodniške smeri« — Na igrišče naj stopi le vsestransko pripravljen sodnik — Prejšnja nedelja v znamenju sodniških prekrškov Za sodnike imamo ponava-di vselej soglasno opravičilo: sodnik je avtoriteta in zato zasluži popolno spoštovanje in poslušnost! Takšno opravičilo pa je seveda le enostransko, večkrat brez tehtne presoje in ocene po končanem sojenju. Zgodi se, da sodnik skrivi tekmo, celo športno prireditev in s tem določeno kroji rezultat in žal usodepolno razvrstitev na prvenstveni lestvici. Seveda takšne napake, s tako da-lekosežnimi posledicami pa zaslužijo ne samo strokovno, ampak javno oceno in sodbo. če je sodnikova presoja takšna, da omalovažuje ali celo ne upošteva določenega pravila, gotovo zasluži kazen z vsemi posledicami. Že po tekmi Olimpija : : Split smo zapisali, da sta bila košarkarska sodnika predmet splošnega nezadovoljstva igralcev in gledalcev. Z eno besedo, nista bila kos svoji nalogi in zato smo tudi zapisali, da bi morali merodajni pri KZJ že na začetku košarkarskega prvenstva upoštevati predloge igralcev in klubskih vodstev pri določanju sodnikov. Prav košarka in nogomet sta igri, kjer najlaže opazimo napake sodnikov, pa čeprav gre pri teh igrah za takoimenovano avtoritativno sodnikovo presojo. Tu ima sodnik skoraj popolno moč, kjer lahko z dvem, trem potezam kratkomalo »uniči tistega tekmeca, ki mu ni pri srcu Biti sodnik pomeni, imeti veliko moralno odgovornost brez kvarnega subjektivizma, ki nas lahko v velikih primerih spravi na stran pota. Prejšnjo nedeljo, je bilo tudi na igriščih SNL več razburljivih dogodkov, ki so jim botrovali prav slabi ali popustljivi sodniki. Sodnik, ki ne zna v kali zatreti medsebojnega obračunavanja, ki zna posredovati in kaznovati nešportne izpade le tako, da krivce nenehno zapisuje v beležnico, nj sodnik, vsaj takšen ne, ki bi mu lahko vsestransko zaupali! Ko opazujemo presojo nekaterih naših sodnikov na tem ali onem igrišču, pri tej ali oni športni panogi, si ne moremo znebiti občutka, da ti arbitri do neke mere poznajo pravila, niso pa kos naglo se spreminjajočim akcijam, dogodkom »ad hoc«, zato tudi ne morejo nositi legitimacije vrednega sodnika. Sodnik je avtoriteta, človek s polno odgovornostjo in z vsemi razpoložljivimi pooblastili. Dolžnost sodnika je velika. Menimo, da ni vsak človek sposoben opravljati te naloge in zato bi morale naše športne organizacije dobro pretehtati, ne samo tako, da nekdo opravi izpit oziroma, da zna odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, temveč tudi tako, da ima še ostale vrline, ki jih spoštujejo gledalci in tekmovalci. M. LIPAR Vedno pišemo in razpravljamo o tem, kako bi šport čimbolj približali čim širšemu krogu ljubiteljev te ali one športne panoge. Večkrat tudi ugotovimo, da smo v nekaterih panogah dobro uspeli, številčni podatki govore o tem, da je danes v Sloveniji dokaj veliko število mladih ljudi, ki se ukvarjajo z rokometom, s košarko, z odbojko, s plavanjem, z atletiko in s smučanjem. V vseh teh športnih panogah prirejajo najrazličnejša tekmovanja. Tekmovanja so seveda različnih vrst, od ligaških, pa do turnirskih, športniki se srečujejo vsak teden, seveda če njihova blagajna vsaj delno zmore izdatke za potne stroške, nekaj pa ponekod (vedno več) dodajajo iz svojih žepov. Toda to ni tisto o čemer naj danes teče beseda . .. Zanimiva je ugotovitev, da imajo športne prireditve vedno manj in manj gledalcev. Iz tega lahko tudi logično zaključujemo, da je zanimanje za to ali ono športno panogo vedno manjše, kajti najprej je treba športno panogo spoznati, videti, potem H B SUPERMARKET PASAŽA NA AJDOVŠČINI ČAMP OPREMA: • šotori, zložljive postelje, stoli, mizice... • blazine, spiane vreče, bencinski gorilniki Sodniška naloga je težka. Vsak ji prav gotovo ni kos. POLET-ŠTMAJSTDNEVNIK I Zveza za telesno kulturo Slovenije je te dni sprejela sklep, da bo prenehal izhajati list za telesno kulturo »Polet« kot tednik. Sklep o prenehanju izhajanja tednika »Polet« v sedanji obliki je bil sprejet po dolgotrajnih poskusih in trudu delovnega kolektiva lista, izdajateljskega sveta in Zveze za telesno kulturo Slovenije najti ustreznejšo fizionomijo in finančno osnovo. Spremembo fizionomijc lista »Polet« je narekovalo predvsem sedanje stanje na področju obveščanja s področja telesne kulture v SR Sloveniji. širok razmah radia, televizije in dnevnega ter drugega tiska, ki iz leta v leto posvečajo več pozornosti telesni kulturi, je vplival na stalno zmanjšanje zanimanja in na- klade tednika »Polet«, ki ni imel možnosti biti tako ažuren, obsežen in včasih tudi kakovostno na ustrezni višini. Čeprav je bil »Polet« najdražji tovrstni list v državi, se je njegovo materialno stanje poslabšalo tako, da ustanovitelj — Zveza za telesno kulturo Slovenije, tudi ni več sposobna zagotoviti nadaljnje izhajanje lista »Polet« kot tednika, ker bi to v preveliki meri prizadelo republiške strokovne organizacije, ki dobivajo družbeno podporo preko finančnega načrta Zveze za telesno kulturo Slovenije. Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije je ocenil, da ne more več zagotoviti nadaljnjega izhajanja tednika »Polet«. Istočasno pa je ugotovil, da slovenska telesna kul- tura na sedanji stopnji razvoja in ob bodočih nalogah nujno potrebuje ustrezno specializirano publikacijo. Ta bi morala zapolniti vrzeli, ki so nastajale ne glede na obstoj tednika »Poleta« in revije »Telesna kultura«, ki nista mogla, večinoma iz objektivnih razlogov, v celoti odgovoriti na vsa aktualna, družbena in strokovna vprašanja slovenske telesne kulture. Zato je bilo ob prenehanju izhajanja tednika »Polet« in revije »Telesna kultura« sklenjeno, da je potrebno storiti vse, da se zagotovi izdajanje lista »Polet« kot štirinajstdnevnika za družbena in .strokovna vprašanja telesne kulture, ki naj bi v največji možni meri zadostil že omenjenim zahtevam naših teles- nokultumih organizacij in delavcev ter vseh, ki si želijo podrobnega spremljanja vseh vrst dogajanja s širokega področja telesne kulture. Sekretariat izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije bo predlagal izvršnemu odboru, da bi list »Polet«_ z novo vsebino in obliko izšel že 1. julija, tako da bi praktično ne prekinjali dvajsetletnega spremljanja telesnokul-turnega življenja s specializirano publikacijo. Vrzel v aktualnem obveščanju, ki nastaja zaradi nove vsebine lista »Polet«, pa bo skušalo izpopolniti tudi »Delo«, katerega izdajateljski svet je sklenil, da bo naš osrednji dnevnik z junijem ob ponedeljkih povečal prostor, namenjen športu. Čeprav s prenehanjem izhajanja lista »Polet« in revije »Telesna kultura« ne bo prekinjena stalnost izhajanja slovenske telesnokulturne publikacije, se želi Zveza za telesno kulturo zahvaliti vsem sodelavcem obeh publikacij, vsem zvestim naročnikom in bralcem ter vsem, ki so eni ali drugi publikaciji kakorkoli pomagali. Ob tej priložnosti vabimo k sodelovanju pri štirinajstdnevniku »Polet« vse sedanje sodelavce, prav tako naročnike in bralce, kakor tudi vse telesnokulturne organizacije in njihove člane ter vse, ki jim je telesna kultura pri srcu. ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE I I I I I I I I I I 1 pa se šele lahko človek aktivno udejstvuje. Ugotovitev, da športne prireditve nimajo gledalcev, bi bila seveda brez osnove, če bi si šli ogledat nogometno tekmo med Olimpijo in kakim drugim zveznim ligašem, ali med košarkarji Olimpije in kakim dobrim nasprotnikom zvezne košarkarske lige. Drži namreč, da gledalci v dokaj velikem številu obiskujejo prireditve, predvsem nogometne in košarkarske, če jim nudijo dovolj kvalitetnega užitka. To velja v dokajšnji meri tudi za hokej na ledu. Gledalci si dokaj radi ogledajo tudi velike mednarodne prireditve v smučanju, kar predvsem velja za smučarske skoke in polete, potem pa je kaj kmalu konec tistih prireditev, ki vzbujajo veliko zanimanje pri športnem občinstvu. Vse ostalo športno življenje poteka skoraj brez gledalcev, pred praznimi tribunami. Lahko navedemo vrsto primerov. Eden teh je gotovo atletski miting Alpe-Adria, kjer so nastopali najboljši slovenski atleti z velikim mednarodnim ugledom, poleg njih pa še atleti iz Italije in Avstrije. Tribune so bile prazne .. . Nič boljše ni, če se sestanejo npr. odbojkarske ekipe, pa čeprav gre za zvezno konkurenco. Gledalci so redki, čeprav po navadi ni treba plačati niti beliča vstopnine. Ali nedavni primer z nekega boksarskega tekmovanja. Prodali so eno samo vstopnico ...! Na prste lahko seštejemo tudi gledalce na tekmovanjih v plavanju, tenisu, namiznem tenisu, rokometu ... Iz polpretekle zgodovine vemo, da je bilo na tekmah slovenske nogometne lige tudi po tisoč ali več gledalcev. Sedaj vedno, kot po pravilu, poročajo o nekaj sto gledalcih, pa. še ta podatek je po na :-a pretiran. Še celo Slovar: <1 je tekmoval v II. zvezni nogometni ligi, je imel na tribunah po približno 300 gledalcev. Najbrž nam ne more biti vseeno, če športna tekmovanja potekajo takorekoč ilegalno, če se zanje nihče ne zanima, če ekipe mladih fantov in deklet nimajo navijačev, nimajo tistih, ki bi jih bodrili. Zgodi se celo nasprotno — prijatelji se smejejo in jim svetujejo, naj si »izberejo kaj bolj pametnega, kot je šport. . .« Tudi med mladimi ljudmi je slišati mnenja, da se s športom ne izplača ukvarjati, če za to dejavnost ne dobiš nekih materialnih koristi. Sedaj, ko so tudi potovanja skrčena, je po mnenju mnogih, vse skupaj še manj zanimivo. Ali se bolj izplača sobotne večere ali nedeljske poldneve preživeti ob plesu, zabavi, kozarčku ... O tem bi lahko naredili zanimivo anketo in morda bi bili neprijetno presenečeni! To je zapis brez zaključka, morda samo opozorilo, da je treba o tistih, ki gledajo športne prireditve, o tistih, ki športu dajejo popularnost, razmisliti nekaj več. Najbrž res ni dovolj, če imamo anonimna športna tekmovanja, anonimne športnike, če ugotavljamo, da so gledalci navdušeni samo še za prireditve profesionalnega žanra ...?! 30. maia 1966 R E PUB LISK A ODBOJKA BRANIK — HOČE : LJUBLJANA 1:3 (8:15, 15:13, 13:15, 10:15) MARIBOR, 29. maja — Odbojkarji iz Maribora so bili za spoznanje bolj uigrani, višek pa je srečanje doseglo v tretjem setu, ko so domačini dolgo vodili, kljub temu pa so ga izgubili. To bi lahko bila prelomnica, ki bi prinesla izkupiček Mariborčanom, toda Ljubljančani so znali v kritičnih trenutkih urediti svoje vrste in v četrtem setu dosegli tudi končno zmago. Branik-Hoče: V. in M. Primec, M. Primec (mlajši), Bezjak, Mlaker, Sotler, Zidar, Dolinšek, Divjak, Kovač. Ljubljana: Obersnel, Jedre-tič, štrucelj, Nučič, Andol-šak, Naglič, Baggia, Breščak. Sodil je Moran iz Maribora pred 200 gledalci. NOVOTEKS : KAMNIK 3:2 (15:9, 10:15, 9:15, 15:'!, 15:8) Novo mesto, 29. maja. — Končno so Novomeščani zabeležili v letošnjem prvenstvu prvo zmago, že v prvem nizu so domačini zaigrali izredno razigrano ter niz odločili v svojo korist. V drugem in tretjem nizu so gostje bili tehnično boljši v okolju in so oba niza dobili. V četrtem nizu so se domačini ponovno zbrali in so zmagali z močno razliko. Posebej sta se odlikovala Potrč in Kusič, ki sta tudi v petem nizu pokazala svoje znanje. Novoteks: Potrč, Koprivnik, Kusič, Goleš, Aš, Lapajne, Primc, Bergar. Kamnik: Zule, Debeljak, škrlec, Vidic, Podjet, Škorjanc, Koncilja. Pred 100 gledalci je dobro sodil Brajnik iz Ljubljane. Medobčinsko prvenstvo v rokometu Sedem občinskih prvakov, pionirjev in pionirk iz celjskega področja se je pomerilo med seboj za naslov medobčinskega prvaka v Celju. Oba naslova sta tokrat odšla na podeželje, kar priča o kvaliteti rasti te igre na širšem celjskem področju. Vrstni red — pionirji: I. Osnovna Šoštanj, I, Osnovna Celje, Radeče, Šentjur, Žalec, Gornji Grad, Rog. Slatina; pionirke — Vransko, Laško, III. Osnovna Celje, Rog. Slatina, Šentjur, Rečica ob Savinji, Osnovna šola Gustava Šiliha, Velenje. Na tekmovanju je nastopilo 154 pionirjev in pionirk. KOLO Nova Gorica: Mura 2:2 (1:1) REPUBLIŠKI ROKOMET Ženske SLOVAN : KRANJ 9:10 (7:1) Ljubljana, 29. maja — Kljub vodstvu Slovana v prvem polčasu 7:1, so Kranjčanke razliko nadoknadile in predvsem po zaslugi nezanesljive vratarke domačink tudi zmagale. Tekma je bila le prestižnega pomena, temu primemo pa so igrale predvsem domačinke, ki s takšno igro res niso mogle zmagati. Vse gole za Kranj sta dosegli Lip-hardova in veteranka Kol-manova. Pri Slovanu je igrala vsa ekipa povprečno. Piran : Selca lž:3 (6:0) Piran Branik Kranj Olimpija Slovan Brežice Koper Selca Ajdovščina NOVA GORICA, 29. maja — Začetek današnje tekme je bil nezanimiv, igra mlačna in nekoristna, čakati je bilo treba vse do 20 minute, ko se je naposled domačinom odprlo. Ožja obramba gostov je oklevala, tako da je žogo dobil prisebni Uršič, ki je po lepem solo prodoru prvič prisilil vratarja gostov k predaji. Dogodki na igrišču so se za tem bistveno spremenili in igra se je razživela. Gostje pri tem niso počivali in so tako štiri minute pozneje po nenadnem prodoru po Maučecu izenačili. V zadnjih 15 minutah se je igra pretežno odvijala v prostoru gostov. Domači napadalci so imeli vrsto lepih priložnosti, bili pa so nespretni v zaključnih akcijah in tako do spremembe rezultata ni prišlo. Prva minute drugega dela igre so pripadale gostom in domači vratar je imel dovolj dela. V 58. minuti so domačini nenadoma napadli in po solo prodoru Uršiča nepričakovano povečali na 2:1. To pa ni iztirilo prizadevnih gostov, ki so še vnaprej obdržali iniciativo v svojih ro- 16 14 0 2 144:88 28 14 12 1 1 136:91 25 15 8 1 6 108:125 17 14 8 1 5 127:110 17 15 6 1 8 131:118 13 14 5 27 114:117 12 14 4 0 10 117:142 8 15 3 0 12 100:139 6 15 3 0 11 78:141 6 da je res odlična ekipa, vendar le v primeru, če nastopi uigrana postava. Prva postava je zaigrala odlično v obrambi, prav tako tudi v napadu vse do rezultata 15:2. Tedaj so vstopile v igro prve menjave in harmonije je bilo konec. V nadaljevanju je bila igra Slovana zopet takšna kot na zadnjih tekmah. Kranj s takšno postavo res nima kaj iskati v republiški ligi, vendar se na žalost (poleg Ajdovščine, ki je zadnja), takšne ekipe še Tržič in Branik. Najboljšo igro je prikazal Slovanov igralec Golja,, pohvaliti velja še vratarja Sokliča, pri Kranju pa Janeza Arha. Slovan: Soklič, Ferdežan 1, Ve-selj 12, Orehek 4, Šturm 3, Kos 2, Golja 8, Pirc 6, Germ 2, Artnak in uajuuijsr uumacm na Ignscu. Pajk. Res škoda, da ga trener ni pustil igrati ves prvi del spomladanskega prvenstva, če- kah. Njihova prizadevanja so bila končno v 61. minuti kronana z uspehom. Miloševič je lepo zaposlil Tkalčeca, ta pa je iz razdalje 16 m izredno streljal v sam levi zgodnji kot mimo vratarja Nove Gorice. Tudi v naslednjih minutah so se dogodki odvijali v prid gostov. Šele proti koncu so domačini uredili svoje vrste in z vrsto napadov skušali nadoknaditi zamujeno. Bilo pa je prepozno in sodnikov žvižg je napravil konec temu dokaj zanimivemu srečanju. Nova Gorica: Leban (Žižmond), šušmelj, Hlede Fon, Jug, Pribič, Vogrič, Černič, Uršič, Furlan (Lincinder) Mura'. Baučar, Sečko, Tkal-čee, Horvat I., Pušarič, Horvat II., šarotar, Koblencar, Glažar, Maučec, Miloševič. Strelci: Uršič v 20. in 58. minuti za Novo Gorico, Maučec v 24. in Tkalčec v 61. minuti za goste. Sodnik: Zorc iz Ljubljane. Gledalcev okoli 500. V predtekmi so mladinci iz Nove Gorice premagali Muro z rezultatom 3:1 (1:1). la in v 78. minuti je vratar gostov startal na visoko žogo nekaj metrov iz vrat. Vendar Kavalič je bil hitrejši in zanesljivi gol je moral nekdo od ljubljanskih igralcev rešiti z roko. Velike priložnosti pa ni izkoristil Ivankovič, ko je zastreljal dosojeno 11-me-trovko. Popolnoma ista situacija se je ponovila samo dve minuti pozneje. Zopet je nekdo od branilcev branil z roko, le da je tokrat 11-metrov-ko streljal Škerjanec in rezultat izenačil. Do konca so Ko-perčani še napadali, vendar niso imeli sreče. Rezultat je realen, dvomljiv je le gol, ki ga je dal v 33. minuti Sip-čič iz offsida. Sodnik Polkan je bil dober. Gledalcev 300. Koper; Horjak, Triskovič, Klecin, Horlanič, Milič, Guban, Petrič, Škerjanc, Kavalič, Ivankovič, Vižintin. Ljubljana: Delja, Pepara, šoštar, Rotar, Mroštnik, Dolenc, češarič, Sipčič, Daneu, Djaferovič, Likar. Strelci: za Koper v 43. Ivankovič iz 11-metrovke, v 51. Petrič, v 60. Vižintin, v 80. Škerjanc iz ll-metrovke, za Ljubljano pa v 18. in 53. Djaferovič, v 33. in 40. minuti Sipčič. Rudar (V); Celje 3:0 (2:0) Aluminij Celje Triglav Ljubljana Rudar (T) železničar N. Gorica Mura Branik Rudar (V) Kladivar Kope r 21 15 3 3 62:21 33 21 13 1 7 58:24 27 20 12 3 5 43:26 27 21 10 5 6 34:29 25 21 10 3 8 39:37 23 21 11 1 9 35:45 23 21 8 4 9 31:34 20 21 5 6 10 41:46 16 20 7 4 9 34:52 16 21 6 3 12 34:52 15 21 5 3 13 31:49 13 21 3 6 12 34:58 12 Koper: Ljubljana 4:4 (1:3) Koper, 29. maja — V prvem delu igre so bili igralci Ljubljane boljši. Nenehno so napadali vrata domačinov in zasluge, da ni bilo več zadetkov v njihovo korist, ima 17-letni vratar Horjak, ki je bil danes, čeprav poškodovan, poleg Triskoviča in Petriča najboljši domačin na igrišču. Kranj: Zavrl, Gros 2, Arh 3, Ankete 4, Krampelj 4, 2un, Bašar 2, šifrer 1, Černigoj. Pred 100 gledalci je sodil Levstik iz Maribora z manjšimi napakami. Ajdovščina : Branik 35:20 (12:6) Slovan : Kranj 28:16 (15:3) Piran : Celje 12:10 (8:5) Moški SLOVAN : KRANJ 38:16 LJUBLJANA, 29. maja — Slo-van je po dolgem času pokazal, Celje Piran Slovan Slovenj G. Brežice a Ormož Kranj Tržič Branik Ajdovščina 17 15 17 14 16 9 1 284:153 31 2 287:201 29 5 256:259 20 6 238:229 19 7 272:281 17 2 8 279:270 14 1 11 331:250 11 2 10 210:245 10 2 11 155:212 10 1 14 119:353 3 prav je zelo mlad, je za razred boljši od Vogiča, za katerega vemo, da je bil na mnogih tekmah edini krivec porazov. To napako bo Koper plačal z izpadom iz SNL. Dokaj visok rezultat v korist gostov v polčasu pa Koper-čanov ni zmedel. In takoj v prvih minutah drugega dela igre so prikazali, da si kljub vsemu prizadevajo dobiti obe prepotrebni točki, že v 51. minuti je Petrič zmanjšal razliko na 3:2, vendar je dve minuti pozneje odlični Djaferovič potresel mrežo domačinov. Od 53. minute, ko je padel zadnji gol za goste, se je igra razvijala skoraj izključno pred vrati Ljubljančanov. Domačini so neprestano ostro napadali in v 60. minuti je Vižintin ukanil dobrega De-Ijo. Dramatična borba pred vrati gostov se je nadaljeva- S N L Branik: Triglav-preloženo Aluminij: Rudar (T) 5:0 I POSEBNA OBVESTILA I POSEBNO OBVESTILO BRALCEM Z današnjo številko preneha list za telesno kulturo POLET izhajati kot tednik iz razlogov, ki jih navajamo v uvodnem sporočilu. Bralcem sporočamo, da bo predvidoma s 1. julijem pričel POLET izhajati kot štirinajstdnevnik, katerega vsebina bo močno spremenjena in bo temeljila na strokovnih prispevkih, aktualnem obravnavanju najrazličnejših problemov telesne kulture in komentarjih. V tem listu bodo sodelovali naši najboljši telesnokulturni strokovnjaki, trenerji in tudi najkvalitetnejši športniki s svojimi prispevki, štirinajstdnevnik POLET boste lahko našli pri vseh prodajalcih časopisov v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Uredništvo Poleta OBVESTILO STALNIM NAROČNIKOM List Polet je danes zadnjikrat izšel kot tednik in bo od 1. julija dalje izhajal kot štirinajstdnevnik. Njegova vsebina bo posvečena komentarjem, strokovnim in aktualnim prispevkom. Naročnike prosimo, da si skrbno ogledajo novo številko Poleta, ki jo bodo prejeli po pošti in se potem odločijo, če bodo še v naprej ostali bralci POLETA. Bralcem sporočamo, da naročnina, ki so jo vplačali za POLET, velja tudi za naprej. Če bi kateri od naročnikov POLETA ne želel postati naročnik novega štirinajstdnevnika, naj to sporoči upravi lista po prejemu prve številke. Zaradi spremenjenega načina finančnega poslovanja pa prosimo vse naročnike, ki naročnine še niso poravnali, da za 5 mesecev (1300 Sdin) takoj pošljejo naročnino po položnici na upravo Poleta, Ljubljana, Hala Tivoli, Celovška 25, žiro račun 5041-608-96. Uprava Poleta OBVESTILO PRODAJALCEM IN TRAFIKAM Vse kolporterje, trafike in druge prodajalce našega Usta vljudno prosimo, da zaradi prehoda na nov Ust — štirinajstdnevnik in zaradi novega načina finančnega poslovanja takoj poravnajo vse svoje obveznosti pri Upravi Poleta, Ljubljana, Celovška 25. Sporočamo, da je številka, ki je izšla danes, dne 30. maja 1966, zadnja številka tednika POLET in ga odslej ne boste več prejemali v prodajo. Glede prodaje novega štirinajstdnevnika POLET, ki bo začel izhajati s 1. julijem, se boste dogovorili z upravo novega Usta. Uprava Poleta POSEBNO OBVESTILO Vse telesnokulturne organizacije obveščamo, da ima uprava Poleta še vedno na zalogi lepe in kvalitetne diplome in priznanja za najrazličnejše športne panoge. Poleg tega je na zalogi tudi knjiga »Mali športni leksikon« z načrti za vse športne objekte. Vse te diplome in knjige lahke še naprej dobite v upravi Poleta, Ljubljana, Celovška 25, Hala Tivoli. Uprava Poleta OBVESTILO SODELAVCEM Vse sodelavce in dopisnike športnega tednika POLET obveščamo, da tednik z današnjo števUko preneha izhajati. Zaradi tega prosimo, da prenehate pošiljati vse dopise in poročila med tednom, prav tako pa tudi ob nedeljah. Uredništvo novega štirinajstdnevnika vas bo obvestilo o nadaljnjem sodelovanju. Vse sodelavce prosimo, da v 10 dneh pošljejo izjave, če nimajo žiro računa, da bi jim lahko poslali honorarje. Uredništvo Poleta Wllll!!illlll!l!UMIIII«l!l!Mllllilllllli!llllllllilllllllM!i!!illliM^ CELJE: Štancer, Mišelin, Reberšak, Letner, Marjanovič, Marcius, Hribernik,. Dvornik, Artelj, Regner, Holmec. Sodnik: Jovovič iz Ljubljane, gledalcev 300. RUDAR (V): Devic, Tomšič, Rednak, Kuret, Koren, Sitar, Vodeb, Topčič, Bizjak, (Maj-dak) Gojevič, Vladisavljevič. Kladivar Železničar 5:0 (1:0) CELJE, 29. maja. Pred zaključkom tekmovanja SNL, je Kladivar svojim redkim ljubiteljem pripravil veliko presenečenje. Kar petkrat so napadalci Kladivarja zadeli v črno, ne da hi pri tem do pustili nasprotniku vsaj do šego častnega zadetka. Zrna ga Kladivarja je povsem za služena in rezultat poletne igre mladih napadalcev. Do golov so prišli na dokaj lahek način, saj nihče od obrambnih igralcev železničarja ni pričakoval tolikšne spretnosti od mladega Jelena, ki je kar trikrat potresel nasprotnikovo mrežo. Tudi Železničar je s protinapadi večkrat nevarno oblegal Kladi-varjeva vrata, vendar mu ni uspelo premagati danes odličnega vratarja Gobca. V prvem polčasu je prišel Kladivar v vodstvo že v 7. minuti. Perc je lepo podal na sredi: no igrišča mlademu Jelenu in ta je z ostrim strelom zadel mrežo. V drugem polčasu so v zadnjih 25 minutah igre padli kar štirje goli. V 65. minuti je obramba Železničarja zrušila Dobrajca in Vodeb je najstrožjo kazen realiziral na 2:0. V 70. minuti je Jelen pobegnil po levem krilu, preigral vratarja in že je bilo 3:0. Prav na podoben način je dve minuti pozneje isti igralec preigral obrambo in spet z leve strani dosegel četrti zadetek. Končni rezultat pa je v 78. minuti dosegel krilni igralec Kladivarja ške-delj s prostega strela. Železničar se je trudil, da bi do segel vsaj častni gol, vendar so mu vsa prizadevanja spodletela. V Celju je med ljubitelji nogometa precejšnja nervoza, kajti vsi bi želeli, da bi Kladivar le ostal še član SNL. Kljub današnji izdatni zmagi, pa so njegove možnosti minimalne. Kladivar: Gobec, Stropnik, Vodeb, škedelj, Štajcer, Perpar, Perc, Cigoj, Babič (Dobrajc), Kokotec, Jelen. Železničar: Kitak, Breznik I, Perše, Kreač, Rupnik, Gobec, Muhič, Malek (šunder), Šoštarič, Breznik II, Golner. Tekmo je dobro sodil LU-kežič iz Ljubljane. Mladinci — Kladivar : Železničar 1:0 (1:0). K. JUG OTVORITVENI PLAVALNI MITING V KRŠKEM MANIFESTACIJA MNOŽIČNOSTI PRVENSTVO SLOVENIJE V JADRALNEM LETALSTVU Vreme nagaja KRŠKO, 29. maja. V počastitev Dneva mladosti je PK Celulozar iz Krškega organiziral plavalni miting z udeležbo 12 jugoslovanskih klubov s skoraj 200 plavalcev in plavalkami. Kakšnih pomembnejših rezultatov tekmovalci niso dosegli, pač pa so nadvse zadovoljili pionirji, saj jih je nastopilo največ. Plavalna zveza Slovenije je namenila najboljši plavalki in plavalcu na tem mitingu spominska darila. Ti darili sta si zaslužila Beograjčanka Jovanovičeva in Ljubljančan Vrbovšek. Rezultati — mlajši pionirji 50 m prsno (15) — 1. Salvec (Tr) 42.0, 2. Martinčič (Ml) 43.4, 3. Hromatko (Ml) 43.4; 50 m hrbtno (11) — 1. Pevišič (Ml) 41.5, 2. Kramberger T. (II) 42.8, 3. Ivančič (Nep) 45.0; 50 m delfin (7) — Slavec (Tr) 41.7, 2. Gajšek (Nep- tun) 44.7, 3. Kraljič (Tr) 46.1; 50 m crawl (27) 1. Kokol j (ml) 32.9, Poljanec (Cel) 36.7, 3. Tilinger (Nept) 37.2; ml. pionirke —40 m prsno (19) 1. Halužan (Prim) 41.0, 2. Zu-ani (Prim) 42.0, 3. Lončar (Ml) 46.0; 50 m hrbtno (14) — 1. Radetič (Prim) 37.4, 2. Špo- Ijarič (CZ Bgd) 42.4, 3. Dro-lič (Tr) 42.5; 50 m delfin (5) — 1. Radetič (Prim) 42.0, 2. Halužan (Prim) 42.2, 3. Ko-stič (CZ Bgd) 47.4; 50 m crawl (19) — 1. Zuani (Prim) 33.6, 2. Dominik (Prim) 39.0, 3. Lončarič (Ml) 39.1; — starejši pionirji — 100 m erami (23) 1. Potočnik (Cel) 1:09.4, 2. Gelb (Cel) 1:11.2, Čargo (Cel) 1:11.8; 200 m erami (5) 1. Car (Prim) 2:36.3, 2. Čargo (Cel) 2:39.3, 3. Žiberna (Cel) 2:47.0; 100 m prsno (10) 1. Milarič (Ml) 1:30.8, 2. Krivograd (Fuž) 1:36.1, 3. Drnovšek (Ru) 1:36.8; 100 m hrbtno (9) 1. Kraljič (Prim) 1:19.7, 2. Ristič (CZ Bgd) 1:24.4, 3. Levstik (Prim) 1:24.9; 1000 m delfin — 1. Kus tič (Prim) 1:16.8, 2. Breznikar (Fuž) 1:21.9, 3. Milovanovič (Tr) 1:34.5; starejše pionirke — 100 m erami (8) 1. Kramberger (II) 1:20.6, 2. Kosijer (CZ Bgd) 1:24.3, 3. Loridon (CZ Bgd) 1:26.2; 200 m erami — Alsirevič (Ml) 3:04.2, 2. Zu- pančič (Ru) 3:11.4, 3. Ahačič (Ru) 3:19.3; 100 m prsno — (7) 1. Kostič (CZ Bgd) 1:32.6, 2. Funduk (II) 1:32.9, 3. Pleše (Ml) 1:34.6; 100 m hrbtno (4) 1. Gosak (Ru) 1:29.4, 2. Najmanj (Ml) 1:32.4, 3. Ahačič (Ru) 1:37.2; 100 m delfin (5) — 1. Vimik (Tr) 1:38.0, 2. Šmid (Tr) 1:42.0, 3. Zupančič (Ru) 1:45.1; člani — moški 100 m erami (18) 1. Kičovič (CZ Bgd) 1:00.3, 2. Danev (Lj) 1:02.1, 3. Petrinovič (Ml) 1:03.6; 200 m erami (15) 1. Kičovič (CZ Bgd) 2:15.0, 2. Bu-terin (Ml) 2:26.2, 2. Bizjak (Cel) 2:27.2; 100 m prsno (12) 1. Todorič (CZ Bgd) 1:15.3, 2. Sajdl (EŠB) 1:16.9, 3. Ogrin (Lj) 1:19.0; 100 m hrbtno (8) 1. Vrbovšek (Lj) 1:05.1, 2. Danev (Lj) 1:10.2, 3. Marin (H) 1:16.5; 100 m delfin (4) Vlahovič (Ml) 1:05.9, 2. Preskar (Cel) 1:28.2, 3. Praper (Fuž) 1:29.4; ženske 100 m erami (7) 1. Drugovič (Cel) 1:19.6, 2. Ši-ler (Tr) 1:20.5, 3. Vanič (II) 1:23.0; 200 erami 1. Pogačič (Ml) 2:45.7; 1000 m prsno (10) 1. Jovanovič (Part. Bgd) 1:29.8, 2. čumin (Ml) 1:33.4, 3. Kerker (Ml) 1:34.7; 100 m hrbtno (10) 1. Volfard (Ml) 1:23.7, 2. Šile (Tr) 1:30.4, 3. Vanjič (II) 1:32.3; 100 m delfin (6) 1. Kumer (Ml) 1:29.7, 2. Vesel (II) 1:41.1, 3. Kraji-šič (Ml) 1:52.5; 4x100 m mešano moški — 1. Ljubljana 4:44.2, Mladost 5.03.8, 3. Fu-žinar 5:17.9; 4x100 m mešano ženske — 1. Mladost 5:45.0, 2. Ilirija 6:15.2. MOŠKANJCI, 29. maja. Na letališču Aero-kluba Ptuj je zbranih že nekaj dni 10 tekmovalcev iz Celja, Ljubljane, Lesc, Ptuja, Maribora in Murske Sobote, ki se bore na V. republiškem prvenstvu v jadralnem letalstvu. Na startu ni dveh zelo znanih jadralcev in sicer: Ptujčana Korparja in Ljubljančana Križnarja, ker sta si že oba priborila svoji mesti za nastop na državnem prvenstvu. Konkurenca pa zaradi tega ni nič slabša, saj so moči izenačene in predvsem mlade. Doslej je tekmovalcem močno nagajalo vreme, nevihte v ozračju in slaba termika, meteorologi pa jih tolažijo, češ, vsak dan pričakujte izboljšanje. V kolikor bo do izboljšanja res prišlo, potem bo prvenstvo zaključeno v soboto z izvedbo vseh predvidenih tekmovalnih disciplin, vključno s preletom v trikotu, ki zahteva najboljše pogoje. JUBILEJ PRED PRAZNIMI TRIBUNAMI Nadaljevanje s 1. strani posameznikov. Med mladinci se je med štiri najboljše uvrstil iz naše republike le Kla-višar, med mladinkami pa ži-rovnikova iz Kranja. Med člani sjno bili priče lepim borbam. Vecko se je moral precej potruditi, da je odpravil Rotha, zato pa je Kern. ki se je uvrstil med osem najboljših, napravil veliko presenečenje. Čeprav že dalj časa ni redno treniral, je z borbeno in lepo igro odpravil Biliča- Pri članicah smo lahko zadovoljni, saj so se tri tekmovalke uvrstile med osem najboljših: Pirčeva, Žerovnikova ih Pavličeva. Prav v tej dis-taplifir šo bile borbe najhujše. Kar polovica iger se je končala z rezultatom 3:2. Vse najboljše, razen Pirčeve in Stojšičeve pa so mladinke- Sobotni večerni spored je prinesel maloštevilnim gledalcem obilo kvalitetnih iger. Že mladinci so v finalu pokazali da ne zaostajajo dosti za starejšimi vrstniki. Klevišarju ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, saj je bil Stepančič, ki lani ni nastopii, premočen. Ječmenica je med mladinkami osvojila prvo mesto prav s težavo. V nadaljevanju je Stepančič Pripravil precejšnje presenečenje, ko je v borbi za vstop v med štiri najboljši pri članih odpravil z lahko in s preprosto igro Markoviča. S tem mu je dal vedeti, da- je čas zamenjave v reprezentanci že prišel. Drugo presenečenje pa je napravil Cordaš in izločil lanskega prvaka Šurbeka. Vecko in Korpa nista imela težkega dela. Med članicami je bil boj precej zagrizen. Po odstopu nosilke skupine Reslerjeve, je prišlo v teste skupini do končnega obračuna med Slovenkama Zerovnikovo in Pavličevo- V dolgotrajni in izenačeni borbi je imela Pavličeva boljše živce in več sreče ter se je s Pirčevo, Ječmenico in Srbčevo, uvrstila med štiri najboljše. Danes dopoldne je bila na sporedu še zadnja disciplina — mešane dvojice- Že tako skromna udeležba šestnajst - dvojic se je skrčila in kaže, ' da je večina rt^e spaia ali pa odšla domov- V finalu sta Šurbek in Stojšičeva premagala Vecka in Pirčevo z rezultatom 3:1. ’ j-reStor REZULTATI dvojice člani — polfinale: Roth-Čordaš : Markovič-šur-bek 3:1, Vecko-Korpa : Pppov-Karakaševič 3:0; finale: Vecko-Korpa : Roth-Cordaš 3:1; članice polfinale: Ječmenica-Stojšič : Pirc-Krajzelj 3:0, Duganič-Kovačič : Miročevič-Veljič 3:2; finale: Ječmenica-Stojšič : Duganič-Kovačič 3:0; mladinci finale: Stipančič- R&jčevič : Uštoviič-Curovič 2:0; mladinke — finale: Mar-tinec-Kralj : Krajzelj-Sedej 2:0; mešane dvojice — polfinale: Curbek-Stojšič : Roth-Resler 3:1, Vecko-Pirc : Bilič- šrbec 3:1; finale: Šurbek- Stojšič : Pirc-Vecko 3:1. Tolažilno — člani finale: Roth : Kvesič 2:0; mladinci: Čurovac : Vukmanič 2:0. Mladinci posamezno — finale: Cordaš : Klevišar 1:2, Karakaševič : Stepančič 0:2, Cordaš : Karakaševič 2:1, Stepančič : Klevišar 2:0, Stepančič : Cordaš 2:1, Klevišar : Karakaševič 2:0. Vrstni red: 1. Stipančič, 2. Klevišar, 3. Cordaš, 4. Karakaševič, 5. Uštovič, 6. šoš, 7. Tripkovič, 8. Obradovič. Mladinke posamezno — finale: Duganič : Žerovnik 2:0, Ječmenica : Resler 2:1, Duganič : Ječmenica 0:2, Resler : Žerovnik 2:0, Ječmenica : Že-rovnik 2U, Resler : Duganič 2:1. Vrstni red: 1. Ječmenica, 2. Resler, 3. Duganič, 4. žerovnik, 5. Šerbec, 6. Pavlič, 7. Kovačič, 8. Krajzelj. Zaključni boji na letošnjem prvenstvu so nudili gledalcem svojevrsten užitek. Resda Cordaš ni bil povsem odrasel za 4 najboljše. Zato pa so ostali trije igralci prikazali tak namizni tenis, kot si ga lahko le želimo. Pri tem sta zapustila najboljši vtis Stipančič in Korpa, ki sta v zadnji partiji reševala vprašanje prvaka. Na koncu si je zvezdico pripel Korpa. -t Pri članicah Pirčeva ni bila tako premočna kot prva leta, čeprav je prepričljivo premgala Jec-menico, pa se ji je v srečanju s štirinajstletno Srbčevo zataknilo in je komaj zmagala v petem nizu 21:19. Kljub temu je tokrat osvojila že peti naslov državne prvakinje. Rezultati — posamezno — moški; finale: Stipančič : Vecko 3:2, Korpa : Cordaš 3:1, Korpa : Vecko 3:1, Stipančič : Cordaš 3:0, Vecko : Cordaš 3:0, Stipančič : Korpa 0:3. Vrstni red: 1, Korpa, 2. Stipančič, 3. Vecko, 4. Cordaš. 5. šurbek, G. Gazič, 7. Markovič, 8. Kern. Zenske: Pirc : Pavlič 3:0, Ječmenica : Srbeč 3:0, Pirc : Ječmenica 3:1, Srbeč : Pavlič 3:0, Pirc : Srbeč 3:2, Ječmenica : Pavlič 3:1. Vrstni red: 1. Pirc, 2. Ječmenica, 3. Srbeč, 4. Pavlič, 5. Stojšič, 6. Duganič, 7. Kovačič, 8. žerovnik. V prvem hitrostnem preletu od Ptuja do Murske Sobote je zmagal Ptujčan Cestnik, v včerajšnjem od Ptuja do Celja pa Šoštarič iz Lesc. Danes tekmujejo na relaciji Ptuj—Zagreb, rezultati pa bodo znani pozno zvečer. Generalna razvrstitev pa je trenutno takšna: 1. Adam (Mrb) 1727, 2. Šoštarič (Lesce) 1667, 3. Kočevar (Cel) 1536, 4. Stopar (Lj) 1305, 5. Vecko in Korpa pri moških dvojicah nista imela konkurence Seražin (Lesce) 1212, 6. Bo-tolin (Ptuj) 1000, Žakelj (Lj) 554, 9. Horvatič (M. S.) 152 in 10. Taler (Lj) 0. F. J. Judoisti iz Varšave v Mariboru Maribor, 29. maja — Jutri, v ponedeljek bodo gostovali ob 20. uri v dvorani ob Ruški cesti judoiste Lotnika iz Varšave in se pomerili z ekipo Maribora. Varšavski judoiste so lansko leto gostili Mariborčane, tako da jim slednji to pot vračajo gostoljubje. športni odnosi med njimi so bili vedno na višku, kar je redkost pri judo klubih drugod. F. J. Občinska atletska 'i ja občine Moste V četrtem kolu atletske lige občine Moste Polje so dosegli p onii-ji in pionirke, nekatere zares dobre rezultate, ki kažejo, c'.a bo postala atletika v nekaj letih ::ares kvalitetna športna panoga a tem področju, čeprav v pionir ;ih disciplinah ne vodijo državnih rekordov, so dosegli nekaj rezultatov, ki so najboljši v Jugoslaviji. Darinka Velikovrh iz šole Kette-Mum je stara 13 let, njeni rezultati v skoku v daljino 444, 455 in 470 Marija Peterlin iz Polja je v finalu tekla na 60 m 8.2. Joža Dolar iz šole Kette-Mum je pretekel 400 m v času 59.4. ženska štafeta Polja pa je tekla na progi 4 krat 60 m 33.5. Rezultati — pionirji — 60 m: Stembal (Polje) 7.3, višina: Kovič (Jarše) 115, daljina: VVestner (K-M) 5.00, krogla: Godec (Jarše) 12.31, 400 m: Dolar (K-M) 59.4, štafeta 4 krat 60 m: Polje 30.7, pionirke — 60 m: Peterlin (Polje) 8.2, višina: Dimnik (Polje) 133, daljina: Velikovrh (K-M) 470, krogla: Robič (Vida Pregare) 9.90, 300 m: Vranešič (Jarše, 48.0, štafeta 4 krat 60: Polje 33.5. SIMULTANKA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI Škofja Loka, 29. maj. Parma je odigral simulti na 30 deskah. V štirih i igre je 26 partij dobil, tr miziral in eno izgubil. Dobil je Longar Ludvik iz škofje Loke. Remizirali pa so: Petrovski dr. Stane, Starman in Dobravtič. Košarkarski turnir v Škofji Loki Škofja Loka, 29. maja — V počastitev pobratenja mest Škofja Loka in Medicina — (Italija) so na turnirju v košarki nastopili: Sora, Medicina (Italija) in Triglav iz Kranja. Pokal je ostal domačinom,, ki so zaigrali zalo dobro. Gostje iz Italije so jim bili enakovreden nasprotnik. Rezultati: Sora : Medicina 59:52 ( 30:30), Sora : Triglav 65:33 (24:18), Medicina : Triglav 60:46. R E P u BUŠK A K OŠARKA Člani Maribor 66 : Ljubljana 80:63 (43:29) MARIBOR, 29. maja. Srečanje v Ljudskem vrtu je bilo zelo zanimivo, predvsem zaradi izrednega Kaplja, ki je edini od gostov aial v gotovih trenutkih zaustavljati nadarjeno, homogeno in ko-Barkarsko dobro uglašeno peterko Maribor 66. Fantje so igrali za-r®s učinkovito in v prvem polčasu odločili tekmo. Zlasti Ogrizeku in *%^staherju je šlo vse po maslu, fc°t pravimo. Drugi pa so primerno sekundirali. Zmaga je nedvomno^ zaslužena In pomeni še nekaj yeč: novo priznanje trenerju Djor-jeviču. MARIBOR 66: Ogrizek 21, Rosta-her 16, Bergoč 12, Globačnik 10, Janežič 9, Fink 8, Brumen 2, Kline 1, šilih, Globačnik 10, Janežič 8. Fink 8, Brumen 2, Kline 1, Šilih, Košar, Varl, Daneu. LJUBLJANA: Kapelj 20, Kočar J4, Peršin 12, Jelačin 11, Grželj 4, Mdoševič 2, Žorž in čorga. Pred 400 gledalci sta srečanje vodila Pur iz Žalca in Turk iz Lju-mjane. F. j. RUDAR : ILIRIJA 69:77 (31:35) TRBOVLJE, 29. maja. Košarkar- ji domačega Rudarja so v VII. kolu doživeli prvi poraz na domačem igrišču. Povsem zasluženo jih je premagalo moštvo ljubljanske Ilirije. Sicer je bilo srečanje precej enakovredno in so si gostje zmago zagotovili prav v odločilnih zadnjih petih minutah igre. Ljubljančani so s hitrimi protinapadi zbegali obrambo domačinov, ki je bila proti nepričakovanim in hitrim akcijam igralcev Ilirije povsem brez moči. Pred okoli 300 gledalci sta tekmo sodila Brumen iz Domžal in Lešnik iz Maribora. RUDAR: Otopal 10. Sušnik 15, Zibert, Perpar 23, Deželak 21, Pintar, Lavrič, Bola, Virt, Vizovišek, Vidergar, Vengust. ILIRIJA: Bajc 8, Senčar T. 9, Kogovšek 14, Gagelj 20, Prosen, Naveršnik 1, Polanec 18, Lavran-čak, Murko 5, Šetina, Pleško 2. ELEKTRA : MARIBOR 68:65 (29:26) ŠOŠTANJ, 29. maja. Vse kaže, da so Mariborčani prebredli trenutno krizo in končno uigrali ekipo tudi brez kaznovanega Hropeta. Včeraj so se namreč predstavili kot povsem enakovreden tekmec domači Elektri. Z nekoliko več športne sreče bi si lahko tudi priborili prvo zmago v gosteh. Domača Elektra je bila sicer boljši tekmec, vendar so Šoštanjčani v zadnjih minutah povsem popustili in Mariborčanom je v finišu uspelo znižati razliko od 12 na le tri točke. Zapisati še velja, da je Elektra nastopila brez Zupančiča, ki je tokrat le kot trener vodil ekipo. V zadnjih kolih so mu namreč sodniki dosodili tri tehnične napake, zaradi česar igralec po propozicijah TK ne sme nastopiti na eni tekmi. Ni pa rešeno vprašanje, ali lahko tak igralec kljub temu vodi ekipo kot trener in prav zaradi tega je Maribor najavil protest na registracijo tekme v smislu 25. člena disciplinskega pravilnika KZJ. Pred okoli 500 gledalci sta sodila Remic M. in Hojs iz Ljubljane. ELEKTRA: Natek 11, Jerič 12, Naraločnik 2, Kafol j 3, Lukman 20, Videmšek, Cerar, Perhaj 13, De Costa 4, Tajnik, Moškon 3, Skom-šek. MARIBOR: Kralj 27, Kotarac 2, Delakorda 12, Benet 4, Fric 6, Mandelj 2, Požar 8, Kuntu 4, Lovše, Jagodnik, Ules. LESONIT : TRNOVO 87:58 (42:26) ILIRSKA BISTRICA, 29. maja. Po zadnjih uspehih igralcev Trnovega smo pričakovali, da bodo v gosteh tudi Lesonitu trd oreh. Domačini pa so presenetili z izredno igro in visoko premagali Ljubljanskega tekmeca. Junak srečanja je bil visoki Potočnik, ki je bil najboljši igralec na igrišču in pobudnik vseh akcij Lesonita. Premoč domačinov je bila očitna predvsem v drugem delu igre, ko so do 12. minute dosegli prednost 76:38. Vse je že kazalo, da bodo Ljubljančani doživeli katastrofalen poraz, a jim je nato v zadnjih minutah uspelo ublažiti prednost domačinov. Pred okoli 800 gledalci sta sodila Camplin in Bud j a iz Ljubljane. LESONIT: Antonič 2, Lenarčič 18, Grl j 21, Koren, Potočnik 33, štemberger 6, Žiberna, Žbogar, Šuštar 7, Kandare, Klanšček. TRNOVO: Lokar 10, Ahčan, Muhič 8, Račič 21, Crnek 9, Vavpetič 6, Malavašič, Kozak 4, Omahen, Albreht. TRIGLAV : JESENICE 64:75 (24:30) KRANJ, 29. maja. Gorenjski derbi republiške lige se je končal z zasluženo zmago tehnično boljših Jeseničanov. Odlikovali se je predvsem Jeseničar Senčar, ki je bil pobudnik vseh akcij gostov. Domačini so se sicer močno trudili, vendar niso bili kos razpoloženim strelcem v moštvu gostov. Pred okoli 150 gledalci sta sodila inž. Prihoda in Vertelj iz Ljubljane. TRIGLAV: Piskernik 2, Čadež 18, Mlakar 4, Klavora 19, Klaučič 3, Zupančič 15, Dežman 2, Palovš* nik 1, Žnidar. JESENICE: Čampa, Bunderle, Vauhnik 19, Brlisk, Rogelj, Jeraj 25, Dragojevič 2, Koren 18, Senčar 11, Katnik. Jesenice 7 6 1 480:429 12 Maribor 66 7 5 2 453:398 10 Elektra 7 5 2 419:374 10 Ilirija 7 5 2 464:435 10 Lesonit 7 3 4 439:426 6 Ljubljana 7 3 4 430:442 6 Rudar 7 3 4 425:440 6 Trnovo 7 3 4 378:409 6 Maribor 7 2 5 438:445 4 Triglav 7 0 7 385:513 0 II. liga - vzhod LITIJA : ZAGORJE 48:65 (21:32) Na igrišču ob Savi je bila zasavska derbi tekma. Gostje iz Zagorja so bili ves čas boljši in so zasluženo zmagali. Za Litijo sta bila uspešna Skubic 22 in Leopold 16, pri gostih pa Kranjc 24 in Stvarnik 17. Pred 100 gledalci sta sodila Jeraj iz Trbovelj in Turk iz Celja. CELJE : DRAVA 70:44 (39:18) Kljub relativno visoki zmagi, so Celjani danes prikazali dokaj slabo igro. Očitno so podcenjevali nasprotnika, ki je še pravi začetnik v igri pod koši. Pred 100 gledalci sta sodila Zule in Holzinger. Koše so dosegli za Celje: Zorko 4. šušter 6, Božič 7, Leskovšek 4, Panšer 4, Petrovič 6, Šeligo 16, Zupančič 12, Stanovnik 9, Ivančič 2; za Dravo pa: Stronik 15, Lučič 4, Kovač 10, Krašovec 2, Cafuta 6, Petrovič 2. II. liga - zahod NOVO MESTO : SORA 43:64 (19:32) Članice Tanašnje kolo v konkurenci članic je minilo v znamenju gorenjskega derbija, s srečanjem med Jesenicami in Triglavom iz Kranja. Po enakovredni igri v prvem delu so v nadaljevanju zasluženo zmagale Kranjčanke. Tudi v Medvodah se je tekma zaključila z zmago gostinj, saj so igralke Maribora 66 zasluženo premagale Medvode po boljši igri v drugem delu. Tretja tekma Slovan : Ilirija pa je na sporedu šele danes zvečer in rezultata v času poročanja še nismo prejeli. MEDVODE : MARIBOR 66 46:57 (26:18) JESENICE : TRIGLAV 43:66 (25:25) Slovan 3 3 0 177:111 6 Maribor 66 3 3 0 153:108 6 Triglav 3 2 1 159:116 4 Jesenice 4 1 3 169:200 2 Ježica 3 1 2 119:169 2 Medvode 3 0 3 117:162 0 Ilirija 1 0 1 21:49 0 »Z NAŽEGA MEDNARODNEGA FOTO AR H IVA POROČENI PELE, MOHAMEDANEC C LAV IN LEPA BUENO NA FOTOGRAFIJAH mrnsm mmmmmMmMmmmMm mmMmmmmMmmmm Nagrajena fotografija. Za najboljšo so jo izbrali poljski fotorepoitiina razstavi športne fotografije. Splošna ocena je, da je fotografija tehnično uspela, poleg tega pa prikazuje vso gracioznost ženske telesne kulture. Morda dokaz več, da je telesna kultura za ženske zelo koristna. Pele je navdušen nad »zakonskim jarmom« in vsakomur rad pokaže poročni prstan. Tudi fotoreporterji niso imeli težav... Sicer pa še vedno velja, da je Pele najboljši med najboljšimi, da je glavni adut brazilske nogometne re-orezentance na svetovnem prvenstvu v Angliji. Ena najboljših teniških igralk na svetu Bueno iz Brazilije, se zvija od bolečin. Krč v nogi — s tem pa tudi poraz proti njeni največji nasprotnici Avstralki Smith. Cassius Clay v najnovejši izdaji. Sprejeli so ga med »mohamedanske brate« in dobil je novo ime Mohamed Ali. INDUPLATI Svobodno življenje v naravi vam omogoči le taborjenje v Induplati šotoru Sodobna izdelava, velika | izbira in različne cene gle- | de na velikost šotora. Na- | gradite sebe in svoje otro- | ke z nakupom šotora, izde- | lek tovarna INDUPLATI v Jaršah. 1