GEOLOŠKE RAZMERE V OKOLICI KOLAŠINA V ZVEZI S PROJEKTIRANIMI HIDROENERGETSKIMI OBJEKTI NA TARI IN MORAČI
Marko Breznik in Ljubo Žlebnik
Z geološko karto v prilogi
UVOD
Črna gora ima med vsemi republikami najugodnejše pogoje za izrabo
vodne energije, ki pa so jo doslej izkoriščali le v neznatni meri. Posebno
ugodne so razmere na reki Tari in Morači. Tara teče v svojem zgornjem
toku na nadmorski višini okrog 900 m in se približa pri Kolašinu reki
Morači na razdaljo 10 km. Morača teče na višini 230 m. Velika višinska
razlika obeh rek na kratki razdalji nudi izredno ugodne pogoje za zgra-
ditev hidrocentrale. Iz akumulacijskega bazena, ki bi nastal z zajezitvijo
Tare pri Kolašinu, bi odtekala voda po 9,2 km dolgem rovu do vodnega
zbiralnika in od tod po tlačnem rovu do strojnice. Padec bi bil 680 m,
srednji letni pretok pa 21 m3/sek.
V	okviru izdelave osnovne energetske rešitve Tare in Morače smo
leta 1954 pregledno geološko raziskali dolino Tare od izliva do Bakoviča
klisure in dolino Morače od izliva potoka Slatine do vasi Bioče pri Tito-
gradu. Razen tega smo geološko raziskali tudi ozemlje med Kolašinom in
dolino Zgornje Morače.
V	letu 1956 smo ponovno podrobno kartirali ozemlje med Kolašinom
in Zgornjo Moračo, predvsem zaradi tega, da bi pojasnili nekatere strati-
grafske in tektonske probleme, ki so ostali še nerešeni. To nam ni v celoti
uspelo, ker je območje, ki smo ga raziskali, premajhno. Ko bo geološko
raziskano vse obširno ozemlje med Bjelasico, Komovi in dolino reke
Morače, bomo dobili jasno stratigrafsko in tektonsko sliko.
Uspelo nam je dokazati, da peščenjaki in skrilavci v dolini Morače
med Slatino in vasjo Vočje, ter peščenjaki in skrilavci v dolini Pčinje ne
pripadajo paleozoiku, kamor so jih prištevali do sedaj, ampak zgornji
kredi. Sive ploščaste lapornate apnence v dolini Tare ter med spodnjim
tokom Pčinje in Zenjskim potokom smo uvrstili v zgornjo kredo, čeprav
tega nismo mogli s fosili dokazati. Vprašanje stratigrafske pripadnosti teh
skladov bo rešeno šele takrat, ko bo raziskano celotno območje med
zgornjim tokom Tare in Moračo.
146
V opisu stratigrafskih in tektonskih razmer smo se omejili predvsem
na ozemlje v okolici Kolašina. Geološke razmere v zgornjem toku Tare so
podrobneje opisane v inženirsko geološkem delu prispevka in sicer za
vsako pregrado posebej.
PREGLED DOSEDANJEGA DELA
Prve jasnejše geološke podatke o kartiranem ozemlju je podal
E. T i e t z e (1884), ki je leta 1881 prepotoval Crno goro. Vse ozemlje pod
apnenčevo ploščo Vuči j a je uvrstil v paleozoik. Omenja tudi prodornine,
ki zavzemajo precejšnji obseg. Baldacci (1889), ki je nekoliko kasneje
geološko kartiral Crno goro, ni dognal nič novega.
Vinassa deRegny (1903) je uvrstil skrilavce in peščenjake pod
gorskim masivom Vučije v permokarbon oziroma permotriado. Na svoji
geološki karti je zarisal eruptiv ob izlivu Slatine v Moračo, vendar v pre-
tirano velikem obsegu.
C v i j i č (1899) je opredelil durmitorske skrilavce in peščenjake, ki
so razširjeni tudi na našem ozemlju, v kredni fliš.
Leta 1937 so kartirali na območju lista Kolašin geologi S i m i č,
Pavlo vić, Cubrilovič in Jovanovič. Glinaste skrilavce, pe-
ščenjake in apnence v okolici Kolašina so uvrstili v mlajši paleozoik. La-
po rne apnence in laporje v dolini Tare južno od Kolašina so označili kot
paleozojske, vendar niso izključili možnosti, da so mlajši. Peščenjake, la-
porje in glinaste skrilavce z vložki apnenca v območju zgornjega toka Tare
so uvrstili v kredni fliš.
Pro tic, Cubrilovič, Mikinčič in Jovanovič (1940) so
uvrstili flišne sedimente južno od Sinjajevine v zgornjo kredo.
Na Mikinčičevi geološki karti Jugoslavije v merilu 1:500.000
(1953) poteka meja med paleozoikom in krednim flišem od Manastira
Moračkega do izliva potoka Žurena v Taro. Meja je v resnici veliko se-
verne je, kar smo ugotovili že pri prvem kartiranju (1954). Tudi B e š i -
če va geološka karta severozahodne Crne gore v merilu 1:200.000 (1953)
se ne ujema z resničnim stanjem na našem ozemlju.
B e š i č (1933—1953) je doslej največ prispeval k razjasnitvi geoloških
razmer v Crni gori. Našega ozemlja ni podrobno raziskoval; kljub temu
je dokazal, da pripadajo masivni apnenci, ki sestavljajo gorski greben
Vučije in Gradište, srednji triadi. Mejo med paleozoikom in krednim fli-
šem v dolini Morače je potegnil nekoliko severneje kot Mikinčič,
ob izlivu reke Slatine v Moračo. Apnence, ki so vloženi med skrilavce
severno od Manastira Moračkega, je pravilno uvrstil v kredo, medtem ko
jih je imel Mikinčič za triadne. Skrilavce in peščenjake v dolini
Pčinje je uvrstil v paleozoik.
147
STRATIGRAFIA
Permokarbon
Najstarejši skladi, ki so zastopani na našem ozemlju, spadajo v mlajši
paleozoik. Razširjeni so predvsem v dolini Tare okoli Kolašina, okoli pre-
laza Crkvine in na južnih pobočjih Vučija ter Gradišta. Zaradi tektonsko
zelo porušenega terena ni mogoče podati preglednega zaporedja plasti.
Najbolj so razširjeni črni glinasti skrilavci, črni trdi peščeni glinasti
skrilavci in temni kremenovi peščenjaki s sljudo. Peščenjaki so vloženi
med skrilavce v obliki leč in tankih, pa tudi debelih plasti. V zgornjem
delu permokarbonskih plasti prevladuje kremenov konglomerat. Sedi-
menti so podobni našim javorniškim skladom. Fosilnih ostankov je zelo
malo. V temnem apnencu, ki je ponekod vložen med skrilavci, se dobe
ostanki krinoidov, koral in redko fuzulinid.
Približno 1 km južno od Peja (kota 1359 m) leži na permokarbonskih
skrilavcih in peščenjakih svetel apnenec in dolomit, v katerem smo našli
številne psevdoschwagerine. Le-te dokazujejo, da so apnenci in dolomiti
spodnjepermske starosti. Skrilavci in peščenjaki, ki leže v talnini, so vse-
kakor starejši od spodnjega perma.
Posebnost v permokarbonskih skladih so eruptivi. Le-ti pripadajo
spilitu. Imajo obliko konkordantnih pol in leč, ki so vložene med skrilavci
in peščenjaki. Sledov kontaktne metamorfoze ni opaziti, iz česar sklepamo,
da so eruptivi enako stari kot kamenine, v katere so vključeni. Največ
eruptivov je v območju Zutega in Streličkega Krša v bližini Kolašina.
Triada
Spodnjetriadni skladi so razkriti samo na severnem in južnem po-
bočju Peja ter na južnem pobočju Vučija. Zastopan je temen, le redko
rjavkast plastovit apnenec z bogato favno. Zelo številni so polži Naticella
costata Münster, ki dokazujejo, da pripada apnenec zgornjemu wer-
fenu. Spodnji werfen ni razvit.
Srednja triada je razvita v dveh faciesih. V enem prevladujejo ma-
sivni apnenci, v drugem pa ploščasti apnenci z roženci. Drugi facies za-
vzema mnogo večje ozemlje kot prvi. Zastopan je na Peju, na grebenih
gorskih masivov Gradište in Vuči j e ter leži večinoma na zgornjewerfen-
skih apnencih. Njihovo srednjetriadno starost sta dokazala Bešič in Ču-
brilovič. Apnenci z roženci so razširjeni na levem bregu Tare pri Kola-
šinu, v največji meri pa vzhodno od Tare, že izven kartiranega ozemlja.
Podobni so sedimentom znane »dijabaz-rožnačke serije« v Srbiji. Leže
večinoma na krem eno vem porfiritu. Le-ta je močno razširjen v dolini
Tare pri Kolašinu in v dolini Morače ob izlivu Slatine, predvsem pa na
Bjelasici, vzhodno od doline reke Tare.
Zaradi lažjega pregleda bomo navedli zaporedje plasti v grapi Zenj-
skega potoka pri Kolašinu. V spodnjem delu so zastopani sivi plastoviti
apnenci in laporni skrilavci, ki leže konkordatno na tufih kremenovega
keratofirja. Na apnencih leže tankoplastoviti rdečkasti in zeleni roženci,
148
ki so pokriti s svetlosivimi, belimi in rožnatimi kristalastimi plastovitimi
apnenci z roženci. Više sledi debela serija ploščastih silificiranih apnencev
in temnih skrilavcev, katerih starost ni z gotovostjo določena.
Zelo podobne kamenine so razširjene na Bjelasici in na Ključu, kjer
leže prav tako na eruptivih. V rožnato obarvanem apnencu, ki je vložen
v silificiranih skrilavcih in brečastih apnencih z roženci, smo našli na
Troglavu v masivu Bjelasice bogato favno brahiopodov, ki še ni v celoti
obdelana. Zastopane so naslednje vrste: S pirig er a trigonella S eh lo th.,
Terebratula bukowskii B i 11 n e r, Aulacothyris turgidula B i 11 n e r.
Brahiopodi so značilni za srednji del anizične stopnje (rekoarski apnenci).
Zaradi tega domnevamo, da pripadajo ploščasti apnenci z roženci v dolini
Tare prav tako srednjemu anizu. Drug zaključek, ki sledi iz tega, je, da so
eruptivi starejši od srednjega aniza, kajti apnenci z roženci niso nikjer
predrti z eruptivi, niti ni opaziti kontaktne metamorfoze.
Kreda
Pretežni del zgornjekrednih skladov na našem ozemlju pripada flišu,
ki smo ga razdelili v spodnji in zgornji del. Vmes leže več kot 100 m
debeli skladi sivega brečastega apnenca. Pripominjamo, da velja ta raz-
delitev le za naše ozemlje. Za širše fllšno območje pa verjetno ni primerna.
V	bazalnem delu spodnjih flišnih plasti prevladujejo temni laporni
apnenci in temni glinasti skrilavci z debelimi plastmi brečastega apnenca.
Više slede sivkasti glinasti in laporni skrilavci s tankimi in debelimi
plastmi sivega zrnatega in brečastega apnenca.
V	brečastem apnencu, ki je vložen med skrilavci južno od izliva Sla-
tine v Moračo, smo našli slabo ohranjene odlomke polža Nerinea in
ostanke radiolitov.
Skladi, ki pripadajo spodnjemu delu fliša, so razkriti predvsem na
levem bregu Morače in deloma tudi v dolini potoka Blace. Ob izlivu reke
Slatine leže neposredno na triadnem kremenovem keratofirju, ki po petro-
grafskem sestavu ustreza eruptivom na Bjelasici. Zaradi poznejšega ter-
malnega delovanja so skrilavci in apnenci v bližini eruptiva silificirani in
impregnirani z železnimi minerali. Med skrilavci smo ponekod opazili
v neposredni bližini eruptiva vložke tufskega peščenjaka. Odlomki rudi-
stov in polžev iz rodu Nerinea, ki smo jih našli v brečastem apnencu ob
izlivu Slatine, nesporno dokazujejo, da so sedimenti zgornjekredne starosti.
Na sedimentili spodnjega dela fliša leži siv brečast apnenec, ki prehaja
ponekod v apnen konglomerat. Apnenec se dviga v obliki strme stene nad
dolino Morače in se razprostira od reke Slatine pod Dubravico in pod
grebenom Imelo do vasi Seoce nad potokom Blaco, kjer ob prelomu izgine.
Fosili so v apnencu izredno redki. V dolini reke Slatine srno našli od-
lomke rudistov.
Na apnencu leže skladi zgornjega dela fliša. Sestavljeni so iz temnih
glinastih skrilavcev, kremenovih apnenih peščenjakov s si judo in peščenih
skrilavcev. Poleg peščenjakov so razširjeni tudi silificirani zrnati apnenci
in brečasti apnenci. Kamenine so lepo plastovite. Plasti so debele od 1 cm
do 1 m. Južno od Vrujice smo našli v brečastem apnencu, ki je vložen
149
med skrilavci, odlomke polžev, hidrozojev in koral. Severno od mosta
preko Pčinje pod prelazom Crkvine smo našli v enakem apnencu dobro
ohranjene fragmente rudistov in koral. V brečastem apnencu v dolini
Pčinje in Koštanice so pogostni odlomki rož en cev in porfiritskih tufov.
Razen makrofosilov so v brečastem apnencu tudi številne foramini-
fere. Povečini so slabo ohranjene. Apnenec z grebena Vrujice vsebuje
orbitoide in orbitoline. V temnem lapornem apnencu severozahodno od
»popove kuče« v Blaci so zastopane tekstularije in miliolide.
Zelo pogostne kamenine v zgornjem delu fliša so drobnozrnati pe-
ščeni skrilavci. Pogosto vsebujejo rastlinske ostanke, kot na primer v do-
lini Bistrice severno od Peja, na južnem pobočju Vrujice in v dolini
Pčinje ter Slatine.
Podali bomo zaporedje skladov, ki sestavljajo zgornji del fliša. Ne-
posredno nad brečastim apnencem prevladujejo glinasti in laporni skri-
lavci z redkimi plastmi krem eno vih apnenih peščenjakov. Plasti so
nagnjene proti vzhodu in severovzhodu; zato prevladujejo v zahodnem
delu ozemlja, ki ga sestavljajo sedimenti zgornjega dela fliša, skrilavci.
Skrilavci sestavljajo greben Dubravico, grebene zahodno od vasi beo ce in
greben Imelo.
Više slede kremenovi apneni peščenjaki s sljudo, peščeni skrilavci jn
glinasti ter laporni skrilavci. Redkejše so plasti zrnatega apnenca. Skri-
lavci se iverasto kroje in se v tem razlikujejo od paleozojskih skrilavcev.
Sedimenti tega dela fliša so razširjeni na Vrujici, na grebenu Stupe,
v dolini Bistrice severno od Peja in v dolini Pčinje.
Lepo so razgaljeni sedimenti zgornjega dela fliša na desnem bregu
Morače. Profil od vasi Osredci do Skorega Vrga je najbolj popoln, zato
ga bomo na kratko popisali. V spodnjem delu, do izohipse 650 m, pre-
vladuje temnosiv glinast in lapornat skrilavec s plastmi sivega zrnatega
apnenca. Nato slede do izohipse 850 m sivkastozeleni apneni kremenovi
peščenjaki s sljudo in temnosivi glinasti in laporni skrilavci z vložki bre-
častega apnenca. Od izohipse 850 m do 1250 m sestavljajo pobočje v spod-
njem delu temni, v zgornjem pa zelenkasti in vijoličasti glinasti skrilavci
z vložki brečastega apnenca. Na izohipsi 1000 m so zastopani sivi ploščasti
silificirani apnenci.
Na skrilavcih leži na višini 1250 m brečast apnenec, ki je debel
50 m, nad njim pa debeloplastovit zrnat apnenec s številnimi odlomki
lupin radiolitov. Na višini 1400 m se na pobočju Skorega Vrga pojavijo
sivi, zelenkasti in rdečkasti ploščasti apnenci in lapornati skrilavci z ro-
ženci. Skladi so zelo podobni »scaglii« na Apeninskem polotoku. V plo-
ščastih apnencih so zelo pogostne foraminifere, predvsem gümbeline in
globigerine.
Na geološki karti smo iz zgornjekrednih kamenin posebej ločili sedi-
mente, ki sestoje iz sivkastozelenih ploščastih silificiranih apnencev, tem-
nih glinastih in lapornih skrilavcev in redkeje zelenih apnenih kreme-
novih peščenjakov. Razširjeni so na levem bregu Pčinje pri Crkvinah in
ob spodnjem toku Pčinje, Očibe ter v zgornjem delu Zenjskega potoka
pri Kolašinu, kjer leže neposredno na triadi. Nadalje so zastopani južno
150
od Crkvin, na Vrujici, v bližini izliva potoka Korita v Bistrico ter končno
tudi na levem in desnem bregu Tare jugovzhodno od Kolašina. Od tod
se razprostira dokaj širok pas teh kamenin po dolini Tare še južno od
Mateševa (izven naše geološke karte). Značilno je, da so zastopani prav
ob narivnem robu premokarbona na kredo. Prišteli smo jih v zgornjo
kredo. Naša opredelitev se naslanja na položaj skladov, ki povečini leže
konkordantno na flišnih peščenjakih in skrilavcih, katerih kredna starost
je s fosili dokazana. Najtehtnejši dokaz za kredno starost teh skladov
so ru disti, ki smo jih našli v okolici Mateševa.
Izjema so sivkastozeleni ploščasti silificirani apnenci in laporni skri-
lavci med spodnjim tokom Pčinje, Očibo in Ženjskim potokom. Tu leže
sivi ploščasti apnenci in skrilavci neposredno na triadnih svetlih in rožna-
tih apnencih in tufih brez vidne diskordance. Zaradi tega med temi sedi-
menti nismo mogli potegniti točne meje. Morda pripadajo tudi sivi plo-
ščasti apnenci in skrilavci triadi, vendar pripominjamo, da leže v dolini
reke Morače zgornjekredni sedimenti neposredno na triadnem kreme-
novem keratofirju.
Kvartar
Pleistocenu pripadajo na našem ozemlju konglomeratne terase na
obeh straneh reke Morače. Najvišja konglomeratna terasa na levem bregu
leži južno od Koštanice 200 m nad današnjo gladino reke. Ta terasa je
morda nastala že v pliocenu.
Melišča, ki so zelo razširjena na južnih pobočjih gorskih masivov
Gradište, Vučije in Pej, so delno pleistocenska, delno pa holocenska. Prod,
ki prekriva dolino Tare, Pčinje in Očibe, so nasule reke v holocenu.
TEKTONIKA
Celotno ozemlje, ki smo ga kartirali, pripada Dinaridom. Po starejših
avtorjih so Dinari di sestavljeni iz več velikih narivnih plošč, ki si slede
od jugozahoda proti severovzhodu. Narivni robovi potekajo v smeri
severoz ah od—j ugovzho d.
V	novejšem času je B e š i č (1948) razvil teorijo, da to niso narivne
plošče, ampak luske in polegle gube, katerih teme je nekoliko narinjeno
na sosednjo enoto. Tektonske meje med luskami naj bi bile strme. Od
Jadranskega morja proti notranjosti si slede štiri luske: Staročmogorska,
Kučka, Durmitorska in Plevaljska luska.
Naše ozemlje je tektonsko zelo komplicirano, ker se prav tod stikata
Kučka in Durmitorska luska. Pripominjamo, da je na našem ozemlju rob
Durmitorske luske ponekod več kilometrov daleč narinjen na sosednjo
enoto. Dislokacija, ki deli obe enoti, poteka od izvira reke Slatine do Ko-
lašina, Ob njej so v zahodnem delu narinjeni na kredni fliš triadni
apnenci, v vzhodnem pa permokarbonski skrilavci.
V	skrajnem zahodnem delu ozemlja poteka narivni rob Durmitorske
luske skoraj v smeri vzhod—zahod. Nad izvirom reke Slatine se obrne
v smer sever—jug in obdrži to smer do Peja. Zgornjekredni skladi, ki leže
151
pod triadnim apnencem, so povečini nagnjeni proti severovzhodu ali proti
vzhodu, vendar so močno lokalno nagubani. Ozemlje, ki ga sestavlja
zgornja kreda, je razkosano po številnih prelomih na več delov. Največji
je prelom, ki poteka po dolini reke Morače v smeri sever—jug. Ob tem
prelomu se je ozemlje na desnem bregu pogreznilo; tod ni sedimentov
spodnjega dela fliša. ki so razširjeni le na levem bregu. Debeli apneni
vložek, ki loči spodnji del fliša od zgornjega, se ne nadaljuje z levega
brega reke na desni breg v isti višini. Na levem bregu sega apnenec do
kote 700 m, na desnem pa do kote 400 m. Skok ob prelomu je pri-
bližno 300 m.
Razen tega preloma je še nekaj večjih prelomov v dolini potoka Blace
in Koštanice. Prelom, ki poteka po dolini potoka Blace, se cepi vzhodno
od zaselka Seoce v več vej. Vse ozemlje vzhodno in jugovzhodno od
preloma je bilo pogreznjeno. Zaradi tega se apnena stena na desnem
bregu potoka Blace ne nadaljuje na levi breg. Ker je debelina apnenca
okrog 200 m, je zaradi tega skok preloma najmanj tako velik.
Ozemlje med jugovzhodnim in skrajnim zahodnim odcepom tega pre-
loma je bilo dvignjeno najmanj za 200 m, ker se pojavi tod apnena stena
200 m više, kot je na desnem bregu potoka Blace.
Večji prelom poteka po grapi potoka Koštanice. Apneni vložki na
levem bregu so bili zaradi dislokacije odsekani in se ne nadaljujejo na
desni breg.
Med Pejem in prelazom Crkvine je narivni rob luske pomaknjen
daleč proti jugu. Paleozojski in triadni sedimenti Peja, Dubovin in Crkvin
predstavljajo pokrov, ki leži na zgornjekrednem flišu. V zgornjem toku
Bistrice je bil pokrov erodiran, zaradi česar so bili razkriti zgornje-
kredni skladi.
V	osrednjem delu ozemlja med prelazom Crkvine in dolino reke Tare
poteka narivni rob Durmitorske luske v smeri vzhod—zahod, le v vzhod-
nem delu je rahlo ukrivljen proti severovzhodu. Zgornjekredni skladi, na
katere so narinjeni paleozojski sedimenti, so nagnjeni povečini proti
severu ali severovzhodu.
V	vzhodnem delu naše karte je tektonika izredno zapletena. Narivni
rob, ki poteka v zahodnem delu pretežno v smeri zahod—vzhod, se v do-
lini Tare zasuče v smer sever—jug. S smerjo narivnega roba se tod ujema
tudi smer skladov. Z vzhodne strani so južno od Kolašina narinjeni na fliš
v dolini Tare paleozojski skladi. Ostanek nekdaj enotnega paleozojskega
pokrova predstavljata dve osamljeni krpi južno od izliva Pčinje v Taro.
Zaradi velikega eruptivnega masiva Bjelasice, ki je imel v dobi intenziv-
nih guban j vlogo stabilne mase, se je narivni rob Durmitorske luske
v dolini Tare pretrgal in zasukal v smer sever—jug. Iz istega vzroka so
bili paleozojski skladi, ki sestavljajo vznožje Bjelasice in Ključa, porinjeni
več kilometrov daleč proti zahodu in jugu na flišne sedimente.
Vzhodno od Kolašina poteka rob luske zopet v normalni smeri severo-
zahod—jugovzhod do doline reke Drske, ki se pri Mateševu izliva v Taro
(izven naše geološke karte).
152
OPIS POSAMEZNIH OBJEKTOV
V	geološkem uvodu smo se omejili na opis stratigrafskih in tektonskih
razmer ozemlja, na katerem bodo zgrajeni objekti glavne stopnje
Tara—Morača pri Kolašinu. V inženirsko geološkem delu prispevka pa
bomo podrobneje obdelali profile, primerne za gradnjo dolinskih pregrad
na Tari in Plašnici. Razen tega bomo v tem delu opisali geološke raz-
mere v trasi dovodnega rova in na območju strojnice glavne stopnje
Tara—Morača.
Pregrade
Profil »Han Garančić-« (pregrada Opasnica) je 300 m niže od sotočja
Veruše in Opasnice, kjer šele dobi reka Tara svoje ime. Ozemlje sestavlja
kredni fliš. Zastopani so pretežno glinasti skrilavci s plastmi peščenjaka.
Plasti so nagnjene proti severovzhodu, to je proti desnemu bregu. Levi
breg je delno pokrit s preperino in je položno nagnjen, desni pa je znatno
strme j ši, kar je posledica vpada plasti. Dno doline, ki je široko okrog
50 m, je pokrito z aluvialnim nanosom. Njegovo debelino cenimo na
10-15 m.
Profil »Bučev Potok« je 150 m niže od izliva Bučevega potoka. Do-
lina Tare je vrezana v krednem flišu, v katerem prevladujejo lapornati
skrilavci in peščenjaki. Plasti fliša, ki so razgaljene in le delno pokrite
s tanko plastjo preperine, so nagnjene proti severu, v smeri rečnega toka.
V višini 50 m nad reko je vanje vložena 10 m debela plast jedrnatega
in deloma brečastega apnenca. Drug vložek enakega apnenca, debel 80 m,
nastopa na levem bregu Tare okrog 100 m nizvodno od profila. Dno
doline, široko okoli 100 m, je zasuto s prodom, katerega debelina je ce-
njena na 15 do 20 m.
Profil »Pajkov Vir« nad vasjo Pajkov Vir. Tudi ta profil je v krednem
flišu, v katerem nastopajo laporji in laporasti apnenci, v manjši meri
pa tudi skrilave gline, glinasti skrilavci in peščenjaki. Zelo značilni so
1 do 10 m debeli konkordantni skladi apnenca v medsebojni razdalji
30 do 40 m, ki zaradi odpornosti proti denudaciji štrlijo kot plošče iz fliša.
Te plasti vpadajo proti severu, v smeri rečnega toka. V samem profilu
so vložki apnenca najbolj poudarjeni. Na levem boku je vložena v običajni
flišni seriji 25 m debela plast apnenca, ki pada proti severovzhodu in
izgine v smeri toka v dnu doline. Temu vložku ustreza na desni strani
dolinski bok, ki je skoraj ves iz močno propustnega apnenca. Dno doline,
široko 70 m, je pokrito s prodom, debelim okoli 15 m. Pod prodom pred-
videvamo v dnu profila zopet lapornate skrilavce.
V	profilih Han Garančić, Bučev Potok in Pajkov Vir je možno zgra-
diti zemeljske pregrade. Sondažna dela doslej niso bila izvedena; zato
ni mogoče odločiti, ali je dopustna gradnja betonskih pregrad. Verjetno
bo gradnja betonskih pregrad možna zaradi njihove majhne višine. Te-
žave bo povzročal neugoden vpad plasti in njihova skrilavost, večje stroške
pa izkop naplavine.
153
Vododržnost vseh profilov je dobra, računajoč z izvedbo tesnilnih
membran skozi naplavino pri zemeljskih pregradah in z injekcijsko zaveso
skozi apnence v profilu Pajkov Vir. Akumulacijski bazeni v navedenih
profilih so v flišu, ki je kot celota nepropusten, ker so apnenčevi vložki
prostorsko omejeni in vloženi v nepropustne kamenine. Površinska pre-
perina, ki delno pokriva boke doline, je sedaj stabilna, v primeru poto-
pitve pa moramo računati s posameznimi plazovi.
Profil »Crna Poljana« — pregrada Crna Poljana leži okrog 2 km nizvod-
no od Mateševa, kjer prečni greben zoži dolino Tare na širino 110 m.
Dolina je iz zgornjekrednih temnosivih, tankoplastovitih laporastih apnen-
cev, ki vsebujejo manjše vložke temnih glinastih skrilavcev in sivih
apnencev.
Sestav golice v profilu na robu ceste pri brvi preko Tare je naslednji:
20 cm lapornat skrilavec, debelina skrili 3 mm,
80 cm apnen lapor, neplastovit,
10 cm glinast skrilavec,
40 cm siv apnenec s školjkastim lomom,
50 cm ploščast laporast apnenec, debelina plošč 5 cm,
10 cm glinast skrilavec,
10 cm skrilav laporast apnenec,
15 cm siv apnenec s školjkastim lomom.
Vpadi plasti se spreminjajo, vendar je njihova generalna smer jasno
izražena proti severovzhodu. Na desnem bregu Tare je vpad plasti strm,
45° do 70°, na levem pa položnejši, 30°—40°, in le izjemoma več.
Na desnem bregu Tare, na ovinku ceste Mateševo—Kolašin, so lokalno
plasti antiklinalno vzbočene. Na več mestih opazujemo, da se skrilavost ne
sklada s plastovitostjo. Na tem mestu vpada skrilavost proti severo-
severovzhodu pod kotom okoli 40°, plasti pa vpadajo mnogo bolj strmo,
60°—90°, povečini proti severovzhodu.
Na levem bregu je nekaj površinske preperine, ki doseže ob strugi
debelino 8 m, više na pobočju pa je tanjša. Dno doline je zasuto s prodom.
Da bi raziskali debelino naplavine, smo izvrtali 5 strojnih vrtin in
izmerili 2 geoelektrična profila. Z vrtanjem smo dognali, da je debelina
naplavine med 9,7 in 24,5 m.
Pogoji vodopropustnosti so dobri. Meritve vodopropustnosti v kame-
nini pod naplavino v koritu reke so pokazale v apnencih v vrtini M-l
in M-2 vodne izgube med 4L in 10 L, v vrtinah M-3, M-4 in M-5, kjer
prevladujejo lapornati apnenci in skrilavci, pa med 1 L in 2 L (1L =
= 1 Lugeon = izguba 11 vode na 1 m vrtine v času 1 minute pri pritisku
10 atm.) Na grebenu Crna Poljana je bila izvrtana vrtina M-6. Vodo-
propustnost je do globine 35 m med 6,0 L in 10,9 L, od globine 35 m do
100 m pa med 0,2 L in 3,7 L.
Naplavino v koritu reke je treba zatesniti s tesnilno membrano ali pa
jo izkopati. V krednih sedimentih v grebenu Crna Poljana je potrebna
injekcijska zavesa, pri kateri lahko računamo z zmerno porabo injek-
cijske snovi.
154
Fundacijski pogoji so ugodni za gradnjo zemeljske pregrade. Za
gradnjo betonske pregrade, visoke 100 m, so fundacijski pogoji ugodni na
desnem bregu in v koritu reke, kjer pa bi bilo treba izkopati naplavino.
Levi breg je pokrit s preperino. Na tem bregu smo izkopali dva rova in
več zasek, da bi ugotovili fundacijske pogoje za gradnjo betonske pre-
grade. Prvi rov, izkopan v smeri N 77° W, je v bližini starega mostu.
Plasti sestavljajo lapornati apnenci z žilicami kalcita in glinasti lapornati
skrilavci. Do globine 10 m je cona razpadlih glinastih lapornatih skri-
lavcev. V tem delu rova so samo posamezna mesta sveže kamenine.
V	odseku od 9 m do 13 m prevladuje sveža kamenina nad razpadlo. Druga
polovica rova je iz lapornatih apnencev, ki imajo vložke lapornatih in
glinastih lapornatih skrilavcev. Vpad plasti je neugoden: 30° do 40° s po-
bočja proti strugi. V rovu je mnogo tektonskih in krojitvenih razpok,
ki so povečini zapolnjene z glino ali z glino pomešano z zdrobljeno ka-
menino. Razpoke vpadajo povečini proti pobočju.
Drugi rov je v bližini pokopališča in ima smer N 20° E. Površinski
razpadli sloj je debel 3 m. V rovu so lapornati apnenci in glinasti lapornati
skrilavci. Kamenina je kompaktna in čvrsta. Plasti vpadajo v smeri reč-
nega toka pod kotom 60°. Tektonske razpoke so večinoma vzporedne z vpa-
dom plasti.
Ni še rešeno vprašanje, ali je možna gradnja betonske pregrade v pro-
filu prvega rova. Zaradi neugodnega vpada plasti bi bilo levo pobočje med
gradnjo nestabilno. Potreben bi bil velik izkop zaradi globokega prepere-
lega površinskega sloja in zato, da bi se povečala varnost pregrade
proti zdrsu.
V profilu drugega rova je verjetno možna gradnja betonske pregrade.
Kamenina je v tem rovu sveža in kompaktna. Plasti padajo v smeri toka
vode, kar je v splošnem neugodno; zaradi strmega vpada plasti, 50° do
60°, pa tak vpad plasti ni neugoden.
Akumulacijski bazen leži v zgornjekrednih lapornatih apnencih
z vložki glinastih in lapornatih skrilavcev, v silificiranih apnencih, skri-
lavih glinah, glinastih skrilavcih in peščenjakih s polarni apnencev.
Apnenci so prostorsko ozko omejeni in vključeni v nepropustne kamenine,
zaradi česar je akumulacijski bazen nepropusten. Bregovi bazena so delno
pokriti s preperino, ki je sestavljena iz razpadlih laporastih apnencev, gli-
nastih skrilavcev, peščenjakov in apnencev. Ta preperina, ki je običajno
debela 1 do 5 m, ponekod do 15 m, ne kaže znakov aktivnih plazov.
V	akumulacijskem bazenu se bodo stabilnostni pogoji brežin zaradi zmanj-
šanja kohezije v mokri hribini in strujnega pritiska ob praznitvi ba-
zena poslabšali; zato moramo pričakovati posamezne premike brežin.
Profil »Žuti Krš «. Dolina Tare, ki je pri Kolašinu široka 700 m, se
800 m nad mestom zoži. Med grebenom Zutega Krša na levem boku doline
Tare in Barutano s Streličkim Kršom na desnem boku, kjer je aluvialna
ravnica Tare široka 280 m, je predvidena gradnja 60 m visoke pregrade
Žuti Krš.
Ne desnem boku, v okolici Barutane, prevladujejo glinasti skrilavci
nad finozrnatimi peščenjaki; na pobočju proti zahodu, to je proti pregradi,
155
pa je manjša leča sivega apnenca. Na vznožju Streličkega Krša je večje
telo spilita, v bližini pa apnenčeva breča s tufskim vezivom.
Hribina je pokrita s preperino in je zato možno meriti vpad plasti
samo na nekaterih mestih. Severno od Barutane, na pobočju proti dolini
Svinjače, vpadajo glinasti skrilavci položno (15°—20°) proti severu. Tudi
v rovu Strelički Krš padajo plasti večinoma položno proti severu.
Za ugotovitev sestava in debeline površinske preperine smo izkopali
več zasek. Preperina je na pobočjih povprečno debela 1—2 m, na terasah
pa do 3 m. Pod preperino je 0,50—1 m debela plast močno preperele osnov-
ne kamenine. Preperino sestavljajo peščena glina z drobci skrilavcev in
peščenjakov, razpadli skrilavci in peščenjaki s plastmi gline in redko
razpadel spilit z glino. Preperina je, razen na nekaj mestih, dobro osušena
in stabilna. V akumulacijskem bazenu pa bo pod vplivom vode na strme j -
ših pobočjih plazovita. V potoku, ki omejuje Strelički Krš z juga, je v raz-
padlih glinastih skrilavcih manjši plaz, globok 3 m in s površino 30 m2.
Laboratorijske preiskave so pokazale, da je možno uporabiti površin-
ske preperinske gline za tesnilno jedro zemeljske pregrade. Največ pre-
perinskih glin je na pobočju 150 m južno od Barutane.
Da bi ugotovili lastnosti osnovne kamenine, smo izkopali 40 m dolg
rov in izvrtali 3 vrtine. V rovu nastopajo peščeni glinasti skrilavci z vložki
gline, grafitni glinasti skrilavci, ki imajo mnogo glinastih vložkov in so
posebno močno prepereli, ter leče sljudnatih kremenovih peščenjakov.
V vsem rovu je kamenina nagubana in lokalno zmečkana. Ves rov je bil
podgrajen; po kategorizaciji v Gradbenih normah spada v kategorijo
težkih tunelov. Dotok vode v rov je bil majhen; hribino lahko smatramo
kot celoto za malo propustno ali celo nepropustno.
Karakterističen geološki profil nam pokaže vrtina K-l, ki je bila
situirana med Streličkim Kršom in Barutano na koti 980 m:
0,00— 0,80 m	rjava peščena glina s kosi peščenjaka,
0,80— 2,60 m	zelenkastorjava glina z drobci glinastih skrilavcev,
2,60— 8,40 m	sivi glinasti skrilavci,
8,40—12,00 m	rjavkastosivi peščeni sljudnati skrilavci — porušeni; v pod-
rejeni količini porozen limonitiziran peščenjak,
12,00—15,30 m	siva preperinska glina z drobci glinastih skrilavcev,
15,30—17,15 m	sivi glinasti skrilavci, delno razmehčani,
17,15—20,00 m	siv drobnozrnat glinast peščenjak,
20,00—23,35 m	črni grafitni glinasti skrilavci,
23,35—25,00 m	sivi glinasti skrilavci — porušeni,
25,00—32,10 m	sivi peščeni sljudnati glinasti skrilavci,
32,10—34,25 m	sivi peščeni glinasti skrilavci,
34,25—37,00 m	črni grafitni glinasti skrilavci,
37,00-37,20 m	siv peščenjak,
37,20—40,10 m	črni glinasti skrilavci — razmehčani,
156
40,10—42,30 m siv sljudnat drobnozrnat kremenov peščenjak,
42,30—43,40 m sivi glinasti skrilavci,
43,40—48,90 m sivi peščeni glinasti skrilavci,
48,90—50,00 m siv kremenov peščenjak.
Kakor je razvidno iz profila, je sestava plasti heterogena; prevladu-
jejo glinasti skrilavci nad peščenjaki.
Meritve vodopropustnosti v gornjih delih vrtine niso uspele, ker
obturator v tektonsko zdrobljeni kamenini ni tesnil. Od 29,80 m globlje
pa so se izgube vode v vrtini postopno zmanjševale, kakor je razvidno
iz 1. tabele.
1. tabela
Od 40 m globlje je kamenina v vrtini praktično nepropustna. Gladina
vode v vrtini je po končanem vrtanju nihala med 12 in 15 m ped površino.
Aluvialna ravnina v dolini Tare je široka v profilu Žuti Krš 280 m.
Za ugotovitev globine naplavin smo izvedli 12 sondažnih vrtin, globokih
10 do 35 m. Poleg tega je bilo izvršeno geoelektrično sondiranje. Globina
naplavine, ki jo sestavlja prod s peskom in posameznimi samicami, je
22 m do 25 m.
V	vrtini K2, 50 m od vznožja Streličkega Krša, je do globine 23,50 m
prod, pod njim do 24,1 m preperel peščenjak in do 29,3 m glinasti skri-
lavci, delno prepereli v glino. Do dna vrtine v globini 35,00 m nastopa trd
kremenov peščenjak z redkimi vložki glinastih skrilavcev, debelimi do
25 cm. Izgube vode v odseku med 29 in 35 m so bile 0,82 l/m/min in
2,66 l/m/min pri pritisku 5, oziroma 10 atmosfer.
V	vrtini K.,, na desnem bregu Tare, 130 m od vznožja Z uteg a Krša,
nastopa do globine 22,30 m prod, ki je na dnu pomešan z glino. Sledijo
glinasti skrilavci, ki se menjavajo s temnimi apnenci, pod njimi pa so
delno razmehčani glinasti skrilavci.
Vodopropustnost smo merili pri pritisku 5 in 10 atm. Pri pritisku
10 atm se je vodopropustnost močno povečala, po končanem preizkusu pa
se je voda iz vrtine izlivala. Iz tega sklepamo, da je pri pritisku 10 atm
voda privzdignila zgornje plasti.
V	2. tabeli je prikazana vodopropustnost pri pritisku 5 in 10 atm,
količina porabljene vode med preizkusom in količina vode, ki se je vrnila
iz vrtine, izražena v litrih in procentih.
157
2. tabela
Kratka analiza pritiskov tal v območju vrtine, katere poenostavljeni
geološki profil je podan spodaj, nam pojasni vzroke in značaj sprememb
v tleh ob meritvah vodopropustnosti.
Poenostavljeni profil vrtine K;j:
0,00— 3,00 m prod nad gladino vode (prostorninska teža y J,
3,00-22,00 m prod v vodi (y2),
22,00-35,00 m glinasti skrilavci (ys).
Računamo z naslednjimi ocenjenimi prostorninskimi težami:
уг = 1,8 t/m3,
y2 = 1,1 t/m3,
y g - 2,8 t/m3.
Obtežba na 1 m2 v globini 25 m.
P - 3,0 X 1,8 + 19,0 X 1,1 + 3,0 X 2,8 = 34,7 t/m2
ali 3,47 kg/cm2.
Ta pritisk imenujemo geološki pritisk.
Pri preiskavah vodopropustnosti je bil v globini 25 m pritisk vode
7,5 in 13,5 atm z upoštevanjem hidrostatičnega pritiska vodnega stebra.
Pri 7,5 atm vodni pritisk še ni privzdignil hribine kljub temu, da ie bil
večji od geološkega pritiska v tej globini, kar tolmačimo s tem, da se vodni
pritisk še ni razširil na dovolj veliko ploskev, da bi obvladal poleg geolo-
škega pritiska še robne vplive.
Pri pritisku 12,5 atm si je voda utrla pot po horizontalni leziki in
privzdignila vrhnje plasti. Po končanem preizkusu vodopropustnosti so
napetosti v vodi, ki so bile enake geološkemu pritisku hribine v tej
globini (3,5 kg/cm2), premagale hidrostatični pritisk (2,5 kg/cm2), zaradi
česar se je voda iz globine vrnila na površino.
Na levem boku se bo pregrada naslanjala na rebro med Očibo in
Brinjskim potokom, ki se imenuje Žuti Krš. Petrografski sestav tega rebra
je zelo različen. Pri mostu preko Tare je leča spilita, v katerem je več
sistemov krojitvenih in tektonskih razpok. Proti eroziji pa je spilit toliko
odpornejši od glinastih skrilavcev, da se je zaradi njega na tem mestu
dolina zožila. Za spilitom je rebro sestavljeno pretežno iz glinastih skri-
lavcev, filitov, drobnozrnatih peščenjakov in sivih apnencev. Vse te ka-
158
menine so mlajše paleozojske starosti. Plasti vpadajo proti jugozahodu in
severozahodu.
Tudi na tem bregu je bilo izkopanih več zasek za raziskavo površinske
preperine. Debelina preperine, ki je po svojem sestavu peščena glina
z drobci skrilavcev, je 0,5 m do 1,5 m in le redko do 2,5 m. Preperina je
osušena in stabilna. V akumulacijskem bazenu bo pod vplivom vode
nagnjena k plazenju. Na severovzhodnem robu rebra je ob cesti manjši
usad površine 20 m2. Jasnih sledov fosilnih plazov ni. Morda je le po-
ložno rebro v smeri proti Brinjskemu potoku ostanek fosilnega plazu.
Na Žutem Kršu smo izvrtali 4 strojne vrtine in izkopali 40 m dolg
rov. V vrtini K4, ki ima ustje na koti 970 m, prevladujejo temnosivi
glinasti skrilavci nad plastmi, v katerih se menjavajo glinasti skrilavci
s temnosivimi apnenci.
Rezultati preizkusa vodopropustnosti so podani v 3. tabeli:
3. tabela
Globina	Vodopropustnost 1/m/min
m	5 atm	10 atm
8,5-—15,0	3,69	7,19
15,0—20,0	0,20	8,95
20,0—25,0	0,80	8,20
25,0—30,0	0,00	0,12
Veliko povečanje vodopropustnosti pri zvišanju pritiska od 5 na 10 atm
v globinah med 15 in 25 m kaže, da so se plasti pri pritisku 10 atm dvig-
nile. Iz globine 20 do 25 m se je po preizkusu vrnilo na površino 50 °/o vode.
V	vrtini K. na koti 995 m se menjavajo glinasti skrilavci, peščeni
glinasti skrilavci in kremenov peščenjak. Vodopropustnost je okoli
5 1/m/min. Po končanih preizkusih se je voda vračala iz vrtine.
V	vrtini K8 prevladujejo glinasti skrilavci nad peščenjaki. Vodo-
propustnost je med 1,62 in 8,65 1/m/min pri 7,5 atm.
V	rovu je več glinastih skrilavcev kakor peščenih glinastih skrilav-
cev in kremenovih peščenjakov. Kremenovi peščenjaki in spilit nastopajo
v obliki plasti in v obliki leč. Kamenina je tudi v tem rovu tektonsko
močno nagubana in zdrobljena. Rov je bil podgrajen po vsej dolžini.
Rova na obeh bregovih ustrezata po jugoslovanskih gradbenih nor-
mah srednje težkemu do težkemu tunelu.
Modul deformabilnosti hribine, ki je bil merjen v obeh rovih s tlač-
nimi blazinami, je okoli 5000 kg/cm2.
V	profilu Žuti Krš je možno zgraditi zemeljsko pregrado višine 65 m
kakor predvideva projekt. Izgradnja težnostne betonske pregrade ni
možna zaradi slabih fundacijskih pogojev na bokih.
V	profilu je treba zatesniti predvsem aluvialne naplavino, ki je
debela 20 do 25 m. To je možno doseči na več načinov, in sicer s tesnilno
membrano, z injekcijsko zaveso, s tesnilno preprogo ali z izkopom
159
naplavine tako globoko, da bi bilo tesnilno jedro pregrade temeljeno ne-
posredno na paleozojskih kameninah. Za tesnitev paleozojskih kamenin
na bokih je potrebna plitva injekcijska zavesa.
Akumulacijski bazen Žuti Krš leži v paleozojskih glinastih skrilav-
cih in kremenovih peščenjakih, triadnih ploščastih apnencih z roženci
in v zgornjekrednih glinastih in lapornatih skrilavcih ter v ploščastih
silificiranih in lapornatih apnencih. Akumulacijski bazen je popolnoma
vododržen.
Bregovi bazena so pokriti z 1—10 m debelo plastjo preperine. Po
potopitvi moramo računati z delno nestabilnostjo preperine.
Prodnata naplavina v dolini Tare zadovoljuje vse potrebe po grad-
benem materialu za gradnjo nasipa. Z materialom za vododržno jedro
zemeljske pregrade je teže. Nahajališča jezerske gline so v dolini Plaš-
nice, preperinskega glinastega materiala pa v dolini Tare in Pčinje.
Profil »Plašnica«. Plašnica je močan pritok Tare, ki se izliva vanjo
3,5 km navzdol od profila Žuti Krš. Zaradi energetske izrabe reke Plaš-
nice je na njej predvidena 10 m visoka pregrada za izravnalni bazen, iz
katerega bi bilo možno prečrpavanje Plašnice v bazen pregrade Zuti
Krš. V profilu pregrade, ki je izbran 50 m navzdol od starega cestnega
mostu čez Plašnico, sta oba boka doline zgrajena iz morenskega ma-
teriala. Na desnem bregu struge Plašnice, ki je 15 m globoko zarezana
v čelno moreno, izstopajo na več mestih paleozojski kremenovi peščenjaki
z vložki glinastih skrilavcev. V dnu struge je nekaj rečnega nanosa, na
levem bregu pa je morena, delno prekrita s fluvioglacialnim prodom.
Z vrtanji so tudi na levem bregu pod moreno ugotovili paleozojske sedi-
mente v globini 15 m.
Fundacija nizke pregrade tu ne bi delala težav, posebno če upošte-
vamo še geološko predobremenitev terena po morenah. Vododržnost je
možno doseči z zgraditvijo betonske diafragme ali injekcijske zavese do
paleozojskih sedimentov, katere je delno tudi treba zatesniti z injicira-
njem, ker je bila v njih ugotovljena na levem bregu dokaj velika vodo-
propustnost.
Na levem bregu smo v moreni izvedli poizkusno injekcijsko polje.
Injiciranje z bentonitno-glineno-cementno suspenzijo je dobro uspelo.
Podrobnejši podatki o tem injiciranju so objavljeni v posebnem članku
(Breznik, 1958).
Akumulacijski bazen Plašnica bi bil v glacialnih in fluviaglacialnih
sedimentih, ki se medsebojno menjavajo in so dokaj propustni. Popolna
nepropustnost bazena je težko dosegljiva. Ekonomski razlogi bodo podali
razmerje med vodnimi izgubami, ki bodo dopuščene in med obsegom
še rentabilnih tesnilnih del.
Profil »Klisura Bakovići«. Pod izlivom Plašnice vstopa Tara v ozko
dolino, v kateri je profil klisura Bakoviči.
Morfološke in geološke razmere dopuščajo gradnjo 120 m visoke
pregrade v sredini soteske. Pri tej pregradi bi imel akumulacijski bazen
prostornino 1,5 milijarde m3, toda potopljen bi bil velik del doline Plaš-
nice in celotno mesto Kolašin.
160
V času naših geoloških raziskovanj projektna naloga ni dovoljevala
potopitve doline Plašnice zaradi začete gradnje jadranske železnice in
potopitve mesta Kolašin kot gospodarskega, kulturnega in upravnega
središča okraja. Zato tudi nismo podrobneje raziskovali soteske Bakovići.
Profil v razpokanih in skraselih apnencih v začetku soteske, ki je
morfološko ugoden in bi dopuščal gradnjo ca. 70 m visoke pregrade brez
potopitve Kolašina, je geološko neugoden zaradi dragih tesnilnih del.
Dovodni rov Tara—Morača
Dovodni rov glavne stopnje energetskega sistema Tara—Morača, dolg
preko 9 km, bo sekal razvodje med Jadranskim in Črnim morjem ter
mejo dveh velikih tektonskih enot. Zaradi njegovega pomena smo ga
posebej obdelali; pobočnih dovodnih rovov za druge stopnje pa ne bomo
podrobneje opisovali.
Vtok v dovodni rov je predviden na vzhodnem pobočju Loma na
koti 940 m v bližini mostu preko Očibe. Dalje bo potekal rov pod Lomom,
na levi strani dna doline Pčinje do Žiraškega potoka, kjer bo delovni
jašek. Od tu se bo rov nadaljeval do delovnega okna pod koto 1078 na
Dubravici ter pod rebrom Dubravice do vodnega zbiralnika, od katerega
se bo spuščal podzemski tlačni jašek do strojnice pri Vinici v dolini
Morače.
Po drugi varianti bi potekal dovodni rov od delovnega jaška pri
Ziraškem potoku do Vrujice, kjer bi bil vodni zbiralnik; od tod bi se
spuščal tlačni cevovod po površini do strojnice v dolini Koštanice. Druge
variante nismo posebej obdelali, ker so geološke razmere podobne kot
pri prvi varianti, razen tega pa je bila v projektu sprejeta prva varianta.
Rov je razdeljen na odseke glede na stratigrafsko pripadnost, petro-
grafsko sestavo in tektonsko porušenost plasti. Težavnost tehnične iz-
vedbe, ki je odvisna od inženirsko geoloških lastnosti kamenin, je podana
za posamezne odseke v kategorijah po jugoslovanskih gradbenih normah
(GN 206).
I. Varianta trase rova
Odsek 0,00-0,3 km
Vtočni objekt in prvi del rova sta v spilitu, v katerem so tektonske
razpoke, ki so zapolnjene z glino. V drugem delu tega odseka bo rov
v paleozojskih skrilavcih, na koncu tega odseka pa je tektonski kontakt
s krednimi ploščastimi apnenci. Po gradbenih normah je rov v spilitu
lahek, v paleozojskih skrilavcih težek do srednje težek, v tektonski liniji
pa težek do zelo težek.
Odsek 0,3-2,3 km
Po petrografskem sestavu so zgornjekredni sedimenti v tem odseku
ploščasti silificirani apnenci, glinasti in lapornati skrilavci in redko
apneni kremenovi peščenjaki. V dolini Pčinje je bil v km ca. 1,1 izkopan
rov Pčinja I v kompaktnih ploščastih apnencih, peščenih apnencih in
glinastih skrilavcih. Gradnja rova v tem odseku bo lahka do srednje
težka.
Geologija 6 — 11
161
Odsek 2,3-5,4 km
Zgornjekredni flišni sedimenti v tem odseku so kremenovi apneni
peščenjaki, peščeni skrilavci s sljudo in glinasti ter glinasti lapornati skri-
lavci. V km 3,6 je bil izkopan rov Pčinja II v plastovitih kremenovih
apnenih peščenjakih s sljudo in redkeje v peščenih skrilavcih. Med
plastmi peščenjakov so tanke plasti glinastih skrilavcev. V km 4,7 je bil
v enakih sedimentih izkopan sondažni jašek. Gradnja rova v tem odseku
bo lahka in srednje težka, samo ob tektonskih linijah bo lahko v kraj-
ših odsekih težka.
Odsek 5,4-7,0 km
V	tem delu je gradnja rova najbolj problematična. Na površini
trase rova so paleozojski sedimenti, kremenovi peščenjaki s sljudo in
glinasti skrilavci ter redko kremenovi konglomerati in plastoviti apnenci.
Ker so te paleozojske kamenine narinjene preko zgornjekrednega fliša
in debelina paleozojskega pokrova še ni ugotovljena, bo potekal rov
v paleozojskih ali zgornjekrednih sedimentih ali, kar bi bilo najslabše,
v kontaktni zoni med njima.
V	km 5,52 trase rova je bil izkopan rov Bistrica v paleozojskih
plastovitih apnencih, med katerimi nastopajo tanki sloji glinastih gra-
fitnih skrilavcev. Rov Bistrica je lahke kategorije. V km 7,32 pa je bil
izkopan rov Pej; njegovo ustje je bilo v zgornjekrednem flišu globlje pa
je šel skozi narivno cono med flišem in paleozoikom. V flišnih apnenih
kremenovih peščenjakih s sljudo in močno nagubanih glinastih laporna-
tih skrilavcih je rov po GN težak do srednje težak. V kontaktni coni so
bili flišni sedimenti v dolžini 10—15 m popolnoma zmečkami in spreme-
njeni v lahko gnetljivo glinasto maso. Zemeljski pritiski so lomili leseno
oporje. Ta odsek rova lahko označimo po GN za zelo težak. Na koncu
rova smo prišli v črne paleozojske glinaste skrilavce, ki ležijo na flišnih
sedimentih. Značilno je, da so paleozojski sedimenti ob kontaktni ploskvi
manj poškodovani kakor flišni. Kontaktna ploskev pada na koncu rova
pod kotom 20° proti jugovzhodu.
Gradnja dovodnega rova bo srednje težka in težka v flišnih ali
paleozojskih sedimentih ter zelo težka v narivni coni. S sondažnimi
vrtinami je treba ugotoviti globino in položaj narivne cone. Ce bi se
pokazalo, da poteka sedanja trasa rova v dolgih odsekih po narivni coni,
bi bila potrebna sprememba trase ali nadmorske višine dovodnega rova.
Odsek 7,0-9,2 km
Teren je zgrajen iz zgornjekrednih glinastih skrilavcev, glinastih
lapornatih skrilavcev in apnenih kremenovih peščenih skrilavcev s
sljudo. Redki so apneni kremenovi peščenjaki in brečasti apnenci.
V	teh sedimentih je bil izkopan rov Dubravica v km 8,72 trase do-
vodnega rova. Po gradbenih normah je bila gradnja rova lahka in delno
srednje težka.
Gradnja dovodnega rova in vodnega zbiralnika, ki je predviden na
koncu odseka, bo lahka do srednje težka.
162
Tlačni jašek in strojnica
Gornji del tlačnega jaška, od vodnega zbiralnika na koti 900 m do
kote 730 m, bi bil v zgornjekrednih flišnih glinastih in glinastih lapor-
natih skrilavcih z redkimi vložki peščenjakov in peščenih skrilavcev.
Lastnosti kamenine ustrezajo lahkemu do srednje težkemu rovu.
Od kote 730 m do 500 m bi ležal tlačni jašek v zgornjekrednem bre-
častem apnencu. Lastnosti kamenine ustrezajo lahkemu rovu.
Spodnji del tlačnega jaška od kote 500 m do podzemske strojnice pri
Vinici bi bil v zgornjekrednih ploščastih silificiranih apnencih, glinastih
in lapornatih skrilavcih in ploščastih lapornatih apnencih. Te plasti se
menjavajo, so pa po podatkih sondažnih vrtin in rova v Vinici trdne
in kompaktne. Lastnosti kamenine ustrezajo lahkemu do srednje tež-
kemu rovu, kamenina bo tudi lahko prevzela del pritiskov vode.
Težavnost gradnje strojnice bo odvisna od mikrotektonskih razmer.
Pričakujemo, da bo gradnja srednje težka.
GEOLOGIC CONDITIONS FOR THE ERECTING OF HYDROELECTRIC
POWER PLANTS ON THE TARA AND MORAČA RIVERS
Geologic mapping of the area between the Tara river valley from
its source to the Kolašin town and the Upper Morača river was made
in 1954—1956 for the first design of the hydroelectric power plant
Tara—Morača. The area is situated in the central part of Crna Gora,
about 70 km. N of Titograd town.
We succeded in solving some stratigraphie and tectonic problems un-
solved until then. We proved that the sandstones and shales in the
Morača river valley between the Slatina source and the Morača mo-
nastery as well as those in the Pčinja river valley are Cretaceous. They
do not belong to the Paleozoic as it has been supposed before.
We have classified the gray platy marly limestones in the Tara river
valley as well as those between the lower Pčinja river and the Zenjski
Potok brook almost completely in the Upper Cretaceous.
We stated that the Upper Tara river valley has impervious accumu-
lation basins and is therefore geologically suitable for the erecting of
water dams and hydroelectric power plants.
Stratigraphy
The oldest strata in this area belong to the Upper Paleozoic. They
extend mainly over the Tara river valley around the Kolašin town and
over the southern slope of the Mount Vuči je. These beds mainly consist
of black clayey shales, black sandy clayey shales, and dark quartz mica
sandstones. In the upper part of these strata conglomerate is the
prevailing rock. All these sediments greatly resemble the Javornik
beds in Slovenia. In the dark limestone intercalated in the black shales
numerous remains of crinoids, corals, and fusulinids are found.
163
Above the clastic sediments the light gray Lower Permian limestone
with numerous Pseudoschwagerinae in some places is preserved.
A pecularity in the Upper Paleozoic strata are intercalations and
thicker beds of spilite.
The Lower Triassic strata are exposed only on the northern and
southern slope of Mount Pej and on the southern slope of Mount Vučije.
The dark platy limestone with numerous snails belonging to the species
Naticella costata Münster is found in them. They indicate that the
limestone belongs to the Upper Werfenian.
The Middle Triassic shows two facies. In the first one the massive
limestone is prevailing while in the second one the platy limestone with
hornstone is the dominant rock. The massive limestone outcrops on
Mount Pej and on the Gradište and Vučije mountain crests. Their Middle
Triassic age has been proved by B e š i ć (1953) and Cubrilovič.
The limestone with hornstone extends mainly E of the Tara river,
but at Kolašin town it is also found on the left (i. e. western) bank of
the river. The sediments are similar to the diabase-hornstone series in
Serbia. They lie mainly conformably to the underlain quartz porphyrite
which is largely extended on Mount Bjelasica, E of the Tara river valley,
and to a minor part in the Tara river valley at Kolašin town as well as
in the Morača river valley at the junction of the Mora ča and Slatina
rivers.
In the hornstone limestone on Mount Bjelasica numerous fossils of
brachiopods Spirigera trigonella S c h 1 o t h., Terebratula bukowskii
B i 11 n e r and Aulacothyris turgidula B i 11 n e r, characteristic for the
Middle Anisic stage (recoaro limestone), are represented.
The prevailing part of the Upper Cretaceous strata of this area
belongs to flysch. We have divided it into two parts, a lower and an upper
one, vhich are separated by a more than 100 m. thick layer of gray brec-
ciated limestone. This division is not valid for the whole area of the
Cretaceous flysch, but only for the mapped area.
The lower part of the flysch consists of clayey marly shales inter-
calated by grey silicified grainy limestone and dark marly limestone.
In some places intercalations of hornstone are found. In the brecciated
limestone, intercalated in the shales S from the junction of Slatina and
Morača rivers, fragments of radiolites and nerineas have been found.
The lower flysch beds are exposed mainly on the left Morača river
bank and partly in the Blaca brook valley. At the Slatina junction they
lie immediately on Triassic quartz keratophyre.
The sediments of the lower flysch are overlain by grey brecciated
limestone which in some places grades into limestone conglomerate. It
extends in the form of a steep wall from the Slatina river below Mounts
Dubravica and Imela up to the Seoce hamlet above the Blaca brook.
The brecciated limestone is overlain by the upper flysch which is
composed of dark clayey shales, calcareous quartz-mica sandstone, and
sandy shales. There are also some beds of silicified grainy limestone and
brecciated limestone. These sediments cover the greater part of the area
164
between the Tara river at Kolašin town and the Upper Morača river.
Similar beds are found in the Upper Tara river region between its
source and the Zurem brook junction. In the brecciated limestone inter-
calated in the shales S of Vrujice village we have found fragments of
snails, hydrozoa, and corals. N of Crkvine pass we have found well
preserved fragments of rudists and corals. The brecciated limestone on
the left bank of the river Tara up-stream from the Mateševo dam
section there is a large finding place of fairly well preserved fragments
of rudists. P 1 e n i č a r has determined a specimen of Sauimgesia cf.
sharpei (Bayle) Douvillé. This fossil is typical for the grade between
the Cenomanian and the Turonian stages. As the rudists had subse-
quently been redeposi ted, the strata in which they are embodied must
be somewhat younger.
Besides macrofossils the brecciated limestone also contains numerous
foraminifera, e. g. orbitoids and orbitolinae (the limestone on the Vrujica
crest), and textularias and miliolids (the dark marly limestone near
Blaca hamlet).
The sediments composed of grayish green platy silicified limestone,
dark clayey and marly shales and, to a minor extent, of green calcareous
quartz sandstone, belong to the Upper Cretaceous, but in the map they
have been shown separately in greenish blue colour. They are to be
found mainly in the Tara river valley in the vicinity of Mateševo and are
completely unfossiliferous. On the base of their stratigraphie position
(they lie conformably on the Cretaceous flysch) we have classified them
in the Upper Cretaceous.
As an exception to the sediments dealt with above the grayish green
platy silicified limestone and marly shales in the Tara river valley and
in the area between the lower Pčinja, Očiba and Zen j ski Potok streams
lie immediately on the Triassic strata. They could be of Triassic age, yet
we must point out that the Upper Cretaceous flysch sediments in the
Morača river valley lie immediately on the Triassic quartz keratophyre.
Conglomerate terraces on either side of Morača river belong to
Pleistocene. The gravel filling the Tara. Pčinja, and Očiba river valleys
has been deposited in Holocene.
Tectonics
According to its tectonic structure the mapped area belongs to Dina-
rids. Two tectonic units are joining there, the Kučka and the Durmitor
schuppen, the last one being in the massif of the Mount Pej for many
kilometers thrust over the first one. The dislocation line between them
runs in the northern part of the area from the Slatina river source up to
Kolašin town. Along this line in the western part of the area the Triassic
limestone and in its eastern part the Upper Paleozoic shales are thrust
over the Cretaceous flysch.
In the Tara river valley the overthrust front is interrupted by the
great eruptive rock massif of Mount Bjelasica which in the times of
intensive tectonic movements represented a firm and stable mass.
165
Eastward of Kolašin town the schuppen edge again shows its normal
Binarie trend.
The main longitudinal Dinaric dislocation is for several times crossed
by transverse Dinaric faults, which are particularly expressive in the
flysch area.
Geologic conditions for engineering
In the part of the Tara river valley which is covered by flysch,
there are three suitable dam sections: the Han Garančić, the Bučev
Potok and the Pajkov Vir sections. In all three the bottom of the valley
is about 50 m. wide and covered by gravel, the thickness of which is
estimated to approx. 15 m. In the Han Garančić section clayey shales are
prevalent against sandstone. The Bučev Potok section is situated in marly
shales and sandstone with intercalations of grainy, partly brecciated,
limestone. The Pajkov Vir area is formed of marl, marly limestone, and
to a lower extent by shaly clay, clayey shale, and sandstone. Cha-
racteristic for this area are the 1 to 10 m. thick intercalations of limestone
lying 30 to 40 m. apart from each other. In the section itself the prevailing
rock is limestone which forms almost the whole right bank of the river.
All three sections are suited for erecting of earth dams. As no soundings
have been taken, it is hardly possible to decide whether concrete dams
are advisable or not. Owing to the heterogeneity of rocks and the un-
favourable dip of the beds we consider the conditions rather unsuitable.
The imperviousity of all three sections would be high if grouting cur-
tains were made in the gravel and injection curtains in the limestone of
the Pajkov Vir section. The accumulation basins are tight as the li-
mestone, the only pervious part of the rocks, is intercalated in im-
pervious rocks.
The Crna Poljana section is situated in Upper Cretaceous stratified
marly limestone with intercalations of clayey marly shales and silicified
sandy limestone. In our map we have presented the detailed composition
of the beds, They are dipping 30° to 60° NE. The bottom of the valley, in
the section itself narrowed to 100 m., is filled up with gravel. By means
of boring and geoelectric investigations the thickness of the gravel has
been found to amount up to 25 m. According to the investigations made
a gravity dam of 100 meters height could be erected. The right river bank
and the river bed itself are fit for a concrete dam, while on the left
river bank additional exploration is necessary on account of the un-
favourable dip of the beds. The imperviousity is sufficient but it would
be necessary to build a grouting curtain in the gravel and an injection
curtain in the limestone. The accumulation basin is located in Upper
Cretaceous flysch beds. It is tight, because the limestone intercalations lie
within impervious rocks. The slopes of the basin are covered with
weathered rock, which is from 1 do 5 m. (on places even up to 15 m.) thick.
The now stable rock will, once the basin has been flooded, only partly
slide down.
By the damming of the Tara river in the Žuti Krš section the largest
accumulation of the system will be created. From there the water will
166
be conducted into the Morača river basin. The section is situated in
Upper Paleozoic beds covered with gravel. On its right flank clayey shale
prevails against finegrained quartz-sandstone. The bottom of the valley,
280 m. broad, is filled up with gravel. On the left flank there are clayey
shale, quartz sandstone, and limestone beside tuffic microbreccias. 19 ex-
ploration bore holes have been drilled in the section. In this article the
section of the bore hole on the right river bank is given. The composition
of the beds is highly heterogenous. The clayey shales are prevailing
against the sandstone. There is almost the same rock composition on
the left river bank with the only modification that next to clayey shale
and sandstone there are also some limestone beds.
To determine the thickness of gravel in the alluvial plain, geoelectric
investigations have been made and 12 bore holes drilled. Its maximal
thickness reaches 25 m.
The water permeability measured in the Paleozoic rocks increased
highly at increasing the pressure from 5 to 10 atm. When the test has
been ended the water returned from the hole. This indicates that the
increased water pressure has lifted the upper beds. A short analysis of
the ground pressure conditions at the time of testing is given.
There are favourable conditions in the section for the erection of
a gravity dam up to 65 m high. The permeable sediments in the Tara
plain are to be tightened by a diaphragm, put down to the Paleozoic
sediments.
On both river banks an exploration drift has been made to find out
whether a gravity dam could be erected in this section or not. The clayey
shales are crushed and softed. Owing to the frequent occurences of clay
patches the erection of a gravity dam is not possible. The experiments
with the pressure cushions (J. Cerni Institute) have shown the elasticity
module E 5000 kg/sqcm.
The accumulation basin consists of the impervious Paleozoic, Middle
Triassic, and Upper Cretaceous sediments.
We did not explore the Bakovići gorge because the erecting of a
water dam in this place would entail the flooding of the Kolašin town
(which has been out of calculation in the submitted scheme).
The Plašnica River valley is filled up with diluvial and alluvial
sediments. Its dam section is situated in front moraine and partly —
at the bottom — in Paleozoic shales and sandstone. The front moraine
being permeable, extensive grouting works on both flanks will be neces-
sary.
The experimental grouting field has shown that the moraine can be
tightened by an injection mass of concrete, clay, and bentonite.
The main tunnel from the Tara to the Morača river basins will
be over 9 km. long. The article gives the details of some of the
characteristic sections of the conduit. For a distance of some 7 km. it will
run through Upper Cretaceous and the rest through Paleozoic sediments.
The driving of the tunnel is supposed to be middle hard to hard. The
167
hardest conditions are to be expected in the dislocation zone between the
Paleozoic and Cretaceous sediments.
The inclined pressure shaft for the power station in Vinica cuts both
zones of flysch. In the upper part of the inclined pressure shaft the con-
ditions are nearly the same as in the main tunnel. In its middle part the
tunnel passes through limestone, where some greater inflow of water
can be expected with a higher water-pressure susceptability of the rock.
The lower part of the inclined pressure shaft and the engine chamber will
lie in the lower part of flysch. The stress is laid upon the proper micro-
location of the engine chamber as there are some local tectonic dis-
locations of the platy flysch limestone there. The erecting of the engine
chamber would be medially difficult.
For the Koštanica engine chamber variant the pressure conduit of
steel and the engine chamber would lie in upper flysch. The erecting of
the underground engine chamber would be difficult,
LITERATURA
B a 1 d a c c i, L., 1889, Mineralni slojevi Crne gore, Prosvjeta, sv. IV —IX,
Cetinje.
B e š i ć, Z., 1934, Prilog ka poznavanju geologije Crne gore, Geol. anali
Balkan. Pol., knj. XII, Beograd.
B e š i ć , Z., 1936, Prethodna saopštenja o geološkoj građi Crne gore, Geol.
anali Balkan. Pol., knj. XIII, Beograd.
B e š i ć, Z., 1939, Predhodna geološka promatranja na listu Zabljak, Go-
dišnjak Geol, inst. kralj. Jugoslavije za 1938 godinu, Beograd.
Bešić, Z., 1939, Novi prilozi za stratigrafsko razčlenjivanje formacija
na planini Sinjavini (Crna gora), Geol. anali Balkan. Pol., knj. XVI, Beograd.
Bešić, Z., 1940, Izveštaj o geološkom kartiranju na listu Zabljak, Go-
dišnjak Geol. inst. kralj. Jugoslavije za g. 1939, Beograd.
Bešić, Z., 1948, Trijaski sprudni krečnjaci u oblasti Durmitora i Sinja-
vine, Glasnik Prir. muzeja Srpske zemlje, s. A—1, Beograd.
Bešić, Z., 1950, Geološka gradja terena južne i jugozapadne podgorine
Durmitorskih grebena, Geol. anali Balkan. Pol., knj. XVIII, Beograd.
Bešić, Z., 1951, Neki novi pogledi i shvatanja u geotektonici Dinarida,
Glasnik Prir. muzeja Srpske zemlje, s. A—4, Beograd.
Bešić, Z., 1952, Prilog ka poznavanju geologije Dinarida, Glasnik Prir.
muzeja Srpske zemlje, s. A—5, Beograd.
Bešić, Z., 1953, Geologija severozapadne Crne Gore, Naučno društvo
N. R. Crne gore, Cetinje.
Breznik, M., 1958, Probno injekciono polje Plašnica — problemi injek-
tiranja nanosa, Saopštenja sa IV. savetovanja stručnjaka Jugoslavije o visokim
branama, Beograd.
Cissarz, A., 1951, Položaj jugoslovenskih rudišta u geološkoj prostoriji,
Geol. vesnik, IX, Beograd.
C v i j i ć, J., 1899, Glacijalne i morfološke studije o planinama Bosne,
Hercegovine i Crne gore, Glas Srpske kralj, akademije nauka, knj. 57, Beograd.
C vi j i ć, J., 1921, Ledeno doba u Prokletijama i okolnim planinama,
Glas Srpske kralj, akademije nauka, knj. 93, Beograd.
C vi j d Ć, J., 1924, Geomorfologija, knj. I, Beograd.
Duhovnik, J., 1953, Prispevek h karakteristiki magmatskih kamenin
Crne gore, njihova starost in razmerje do triadnih magmatskih kamenin Slo-
venije, Geologija 1, Ljubljana.
168
Kober, L., 1952, Leitlinien der Tektonik Jugoslawiens, Srpska akade-
mija nauka, Beograd.
Miloj evie, B., 1955, Doline Tare, Pive i Morače — Geografska pro-
matranja, Cetinje.
Koch, F., 1933, Prilog geologiji Crne gore, Vesnik G eoi, inst, kralj. Jugo-
slavije za g. 1932, knj. II, Beograd.
Kos s m at, F., 1924, Geologie der zentralen Balkanhalbinsel, Berlin.
Protič, M., Cubrilovič, V., Mikinčič, Vj. in Jovanovič R., 1940, Izveštaj
o geološkom snimanju jugozapadne Crne gore. Godišnjak Geol, inst. kralj. Ju-
goslavije za g. 1939, Beograd.
Simić, V., 1938, Fosilonosne naslage mladjeg paleozoika u istočnoj
Crnoj gori, Vesnik Geol. inst. kralj. Jugoslavije, knj. VII, Beograd.
Simić, V., 1940, Prilog geologiji Crne gore. Nekoliko zapažanja u obimu
Kučke kraljušti, Vesnik Geol. inst. kralj. Jugoslavije, knj. VIII, Beograd.
S t i n y , J., 1950, Tunnelbaugeologie, Springer-Verlag, Wien.
T i e t z e , E., 1884, Geologische Übersicht von Montenegro, Jb. Geol. R. A.
XXXIV, Wien.
Vinassa, P. de Regny, 1903, Die Geologie Montenegros und des
albanisischen Grenzgebietes, Congrès géologique international, Compte rendu
de la IX. session, Vienne (Wien).
169