Celje - skladišče D-Per 159/1982 informator COBISS O je je je gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 46.—Leto XVII,—Titovo Velenje, 23.9.1982 ORODJARNA: nenehen razvoj Nov prizidek tozda Orodjarna v teh dneh počasi dobiva svojo končno podobo. Zamisel, ki seje porodila pred skoraj sedmimi leti, ko je v Orodjarni začel kot vodja delati Jakob Virtič, se tako uresničuje. V tem času so sicer prvotni načrti doživeli marsikatero spremembo, vendar kljub temu bodo ob koncu letošnjega leta delavci Orodjarne, med katerimi je tudi nekaj žensk, končno dobili primernejše sanitarne prostore in garderobe. Preselili pa se bodo tudi konstruktorji, ki bodo lahko tako neprestano spremljali delo, spremljali in dopolnjevali svoje zamisli. 230 zaposlenih, med katerimi je 8 delavcev z visoko in višješolsko ter 60 s srednješolsko izobrazbo, pretežna večina pa je visokokvalificiranih, bo tako slavilo še eno delovno zmago. Priložnost torej, da o Orodjarni poizvemo in napišemo kaj več. Dela, pravijo, jim ne zmanjkuje. V prvem polletju so delali tudi za zunanji trg, sedaj pa jih tozdi z naročili kar zasipavajo; dovolj jih je do sredine leta 1984, roki pa so seveda kratki. Pri tem pa se srečujejo tudi s težavami. Velik je namreč poudarek na novih programih, vse več je potreb po mehanski obdelavi. Orodjarna ima namreč zdaj kvalitetnejše stroje in večjo tehnološko sposobnost. Vse več je tudi uslug drobne mehanske obdelave za tozde finalne proizvodnje. Pri usmerjanju proizvodnje na bolj zahtevno tehnološko opremo omenimo le robotiko, struktura dela obsega predvsem obdelavo na strojih. Povečal se je tudi obseg popravil glede na programe, ki so prišli iz Koertinga. Vzdrževanje teh orodij, ki spadajo že pod finomehaniko oziroma elektroniko, je težavno, ker so potrebni tudi ustrezni stroji — teh pa nimamo. V Orodjarni so tako pravilno predvideli, da se morajo že v naslednjem letu povečati prostori, zvišati število zaposlenih in seveda nujno morajo poiskati sredstva za nadaljnje povečanje strojnega parka. Sicer, pravijo, je že sedaj ogrožen njihov nadaljnji perspektivni razvoj in pokrivanje potreb po tehnološki opremi in orodjih za TGO Gorenje. Programe je treba osvajati bolj sistematično, sicer bodo morali pove- čati nadurno delo, ali pa celo iskati orodja drugje. Vemo pa, da so orodjarne pri nas zelo zasedene, za nabavo orodij iz uvoza pa so potrebne dragocene devize. V razvoj Orodjarne je bilo veliko vloženega, ne le v tekoče poslovanje, temveč tudi v vzgojo kadrov. Včasih je bil to tozd brez delavcev z visoko izobrazbo, z zastarelo opremo in težkimi delovnimi pogoji. In ko se o tem pogovarjamo z vodjem tozda Jakobom Virtičem, ki je v teh letih razvoja predstavljal gonilno silo, se razgovor sam po sebi zasuče v tisto smer, kako naprej. Orodjarna je nekaj časa zadovoljevala potrebe Gorenja TGO, danes to postaja premalo. Torej, nenehno jo je treba razvijati. Razvoja pa ne bo, če se ne bodo vsi zavedali, da takšen tozd, ki je skupnega pomena, potrebuje tudi skupno pomoč in skrb. V tozdu, kjer so 50 % polj pokrili z žerjavi, sicer vedo, da imajo še notranje rezerve, tudi v izboljšanju organizacije dela, ki jo je treba nenehno dograjevati. Vendar pa je treba skupne poti iskati z ostalimi tozdi, za večje prostore in seveda opremo, s katero so povezane številne težave, nenazadnje tudi sredstva. Razvoj Orodjarne ni namreč samo v pokrivanju potreb naše tovarne, temveč tudi v prestrukturiranju potreb gospodarstva. Povečati bi se morali tako, da bodo sposobni tudi za proizvodnjo za trg, kar jih hkrati obvezujejo tudi srednjeročni plani. Prizidek k Orodjarni so v dveh dneh "sestavili" s celicami DOM 101. Lep uspeh Vegrada in nova pridobitev za Gorenje PROIZVODNJA IN PRODAJA V mesecu avgustu smo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje proizvedli izdelkov v skupni vrednosti 939 milijonov dinarjev, v osmih mesecih letošnjega leta pa skupno 7.187 milijonov dinarjev, kar je le 56 odstotkov celotne letošnje načrtovane proizvodnje. Vidimo torej, da načrtovane proizvodnje ne dosegamo. V septembru bo proizvodnja resda že bolj redna, v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pa bi morali storiti vse, da bi proizvodnjo povečali v največji možni meri. Kako so temeljne organizacije izpolnile svoje proizvodne načrte? Doseganje vrednostne proizvodnje in primerjava z operativnim planom ter lanskoletnim obdobjem: TOZD Jan.—avg. % doseganja % na lansko 82— let plana razdobje Kuhalni ap. 243.968 55 106 Štedilniki 1.343.314 59 139 Elektronika 316.269 26 52 Elektronika Ptuj 200.382 37 96 Pohištvo 200.211 62 103 Pralna teh. 2.050.827 56 112 Hladilna teh. 763.815 53 146 Zamrzovalniki 1.545.330 63 101 MG A 276.866 62 104 Gradbeni el. 246.050 62 116 TGO Gorenje 7.187.032 54 109 PRODAJA, IZVOZ Na domačem trgu smo letos do konca meseca avgusta prodali izdelkov v skupni vrednosti 4.622 milijonov dinarjev, izvozili pav vrednosti 2.012 milijonov dinarjev. Letni plan prodaje na domačem trgu smo do avgusta dosegli 59 odstotno, izvoza pa 40 odstotno. Tudi z izpolnjevanjem prodaje in izvoza ne moremo biti povsem zadovoljni. SAMOUPRAVLJANJE Na svoji 7. redni seji so delegati delavskega sveta Gorenje TGO v ponedeljek, 20. septembra, med drugim sprejeli tudi operativni načrt ključnih aktivnosti za izvajanje ukrepov iz sanacijskega programa. O tem operativnem načrtu smo že pisali v pretekli,45. številki Informatorja, delegati pa so na seji načrt dopolnili s sklepom, da odbor za gospodarjenje redno spremlja izvajanje sanacijskega programa in o tem tudi poroča delegatom. Na seji so predlagali izvajanje sprejetih sklepov s prejšnje seje in potrdili njen zapisnik ter imenovali komite za SLO in DSZ na ravni delovne organizacije. Obravnavali in sprejeli pa so tudi terminski plan priprav planskih aktov za srednjeročno obdobje in seveda za prihodnje leto. Sanacijskemu programu se morajo namreč prilagoditi tudi vsi planski dokumenti. IZ TOZD... GENERALNO POPRAVILO TUNELSKE LUŽ/LNICE Z obnovo tunelske lužilnice so v tozdu Štedilniki pričeli 6. septembra, trajala pa naj bi do 4. oktobra. Velike kadi so prepeljali v Celje, kjer so jih na novo prevlekli z gumo. Z obnovo želijo izboljšati tudi sistem luženja in zmanjšati porabo vode in energije. S pretakanjem posameznih elementov bi dosegli popolno izkoriščenost kemičnih snovi. Kaj pomeni obnova za tozd Štedilniki? O tem smo se pogovarjali z vodjem tozda Vinkom Herodežem. "Proizvodnja v času obnove ne trpi, saj smo luženje prestavili v tozd Kuhalni aparati. Hkrati z obnovo pa bomo tudi posodobili luženje in poskrbeli za varovanje okolja. V Celju so namreč izdelali lovilni sistem za odpadne kemikalije, ki bo stoodstotno omogočal uničenje škodljivih snovi v čistilni napravi. Obnovili smo temelje in uredili tudi novo kanalizacijo. Dela izvaja naš TOZD Vzdrževanje v sodelovanju z Vegradom in podjetjem KIP iz Maribora." Kot smo se lahko sami prepričali, dela potekajo po predvidenem načrtu in Vinko Herodež je prepričan, da bo obnova končana v dogovorjenih rokih. Dela je veliko in naši vzdrževalci morajo delati v treh izmenah in tudi ob prostih sobotah. Stipe Kljajič, Iztok H uš in Ahmet Subašič iz Vzdrževanja so se minulo soboto dopoldne lotili obdelave velike kadi. "Da, složno je treba prijeti za delo, potem ni ovir!" je menil Kljajič in znova so prijeli za vrtalni stroj, klešče in se uprli v veliko kad. Ko bi bilo vedno tako ... 4O.KON& ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRIZADEVANJE ZA RAZVOJ DRUŽBENEGA IN OSEBNEGA STANDARDA, ZA KULTURNO ŽIVLJENJE TER SMOTRNO IZRABO PROSTEGA ČASA Temeljna naloga sindikatov je krepitev socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik. Zlasti se s tem soočamo v zadnjih treh letih, ko so se realni osebni dohodki v gospodarstvu zmanjšali za 8,7 % in v negospodarstvu za 12,7 %. Zavedati pa se moramo, da si z boljšim delom in na podlagi rezultatov dela sami zagotavljamo socialno varnost v okviru materialnih zmožnosti. Zaostrene gospodarske razmere so vplivale na upadanje deleža skupne porabe, zato je bilo na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije odločno zahtevano, da se delež skupnih družbenih sredstev na področju socialne politike v družbenem proizvodu ne sme še naprej zmanjševati v prid povečanja drugih oblik porabe, ker bi to preveč zmanjšalo dosedanji obseg medsebojne solidarnosti delavcev. Prizadevanja sindikatov morajo biti usmerjena v bolj varno in zdravo delo. Večji poudarek je treba dati preventivnemu zdravstvu, posebej še boju proti alkoholizmu. Število nesreč pri delu se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, je pa še kljub temu precejšnje. Vse bolj pogoste pa so nesreče, ki se dogajajo zunaj dela. Prizadevati si moramo tudi za ohranitev čistega okolja in se boriti proti onesnaževanju rek. V zadnjem času smo tudi priča vračanju sekundarnih surovin industriji, kar moramo še bolj podpreti. Posebno skrb je Svet zveze Sindikatov Slovenije namenjal pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju delavcev ter socialnemu varstvu starejših občanov. (Iz gradiva za javno razpravo pred X. kongresom) MINULI PETEK "OKROGLA MIZA", DANES AKCIJSKA KONFERENCA KOMUNISTOV SOZD GORENJE Koordinacijski odbor sindikata sozda Gorenje je minuli petek, 17. septembra, pripravil razpravo o vprašanjih samoupravne organiziranosti sozda Gorenje. "Okrogle mize" so se udeležili poleg članov koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov delovnih organizacij in sozda Gorenje, tudi predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin, republiške gospodarske zbornice in drugih inštitucij. Udeleženci pogovora so vnaprej prejeli obširno oceno uresničevanja Zakona o združenem delu in samoupravne organiziranosti v sozdu Gorenje. Delavci delovnih organizacij so se združili v Gorenje SOZD s ciljem doseganja večjega dohodka, z racionalnejšim in učinkovitejšim poslovanjem, kar hkrati zagotavlja večji osebni in družbeni standard ter večjo socialno varnost delavcev. Pri tem medsebojna delitev dela omogoča optimalno tehnično in tehnološko povezanost in specializacijo, dopolnjevanje asortimenta z zaokroževanjem celovite tržne ponudbe in organizacijo skupnih zadev ter dejavnosti skupnega pomena. Pri reševanju vprašanj samoupravne organiziranosti, uveljavljanju dohodkovnih odnosov, združevanju sredstev, pomenu in delu organizacij skupnega pomena bo treba še veliko dela, dogovorov in tovariškega sodelovanja in pomoči. V sozdu bi naj vsi, ki združujejo sredstva in delo, bili močnejši, vendar enotnih recep- tov za organiziranje in delo sozdov ni. Nekaj k reševanju teh vprašanj je nedvomno prispeval tudi petkov pogovor ob "okrogli mizi". Se več lahko pričakujemo od današnje akcijske konference komunistov sozda Gorenje. Akcijska konferenca, pričela se bo danes, 24. septembra, ob 11. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje, naj bi dala še bolj jasna stališča nadaljnjega razvoja in ciljev sozda Gorenje, še večjo in trdnejšo enotnost vseh dejavnikov v njem. OBISK V MEHANOTEHNIKI IZOLA Mladinci Gorenja TGO smo sredi septembra obiskali našo znano tovarno igrač Mehanotehnika v Izoli. Izlet v Slovensko Primorje smo popestrili še z ogledom starodavnega Pirana in turističnega Portoroža. Udeleženci izleta, predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz vseh tozdov in predstavnika kluba štipendistov Gorenja, smo si z zanimanjem ogledali Mehanotehniko, kjer so nam gostitelji ljubeznivo razkazali proizvodne prostore. Večini je srce hitreje utripalo ob pogledu na čudovite majhne vlake, namenjene velikim otrokom. Le stežka smo se ločili od brezžično daljinsko vodenega avtomobilčka, ki ga je mojster spretno vodil po poligonu. Povedati še velja, da Mehanotehnika večino igrač izvozi na zahodni trg. Teh igrač pri nas ni mogoče kupiti, pa tudi cena ni ravno nizka. Ogled tovarne smo zaključili s pogovorom o delu mladih v Meha-notehniki, njihovih težavah in uspehih. 8. R. IVO POGORELIC PONOVNO V TITOVEM VELENJU Ivo Pogorelič bo gostoval v Domu kulture z dvema koncertoma in sicer 29. in 30. septembra ob 19.30. I\la sporedu bodo dela Haydna, Ravela in Prokofjeva. Cena vstopnic je za delavce Gorenja 250 dinarjev, rezervirate pa jih lahko pri kulturnih animatorjih. IZLET INVALIDOV V BEOGRAD Vsem invalidom, ki so se prijavili za izlet v Beograd, sporočamo, da je odhod vlaka z železniške postaje v Titovem Velenju v petek, 24. septembra 1982, ob 21.55, zato prosimo vse udeležence izleta, da so točni in pridejo na železniško postajo pravočasno. Aktiv invalidov Gorenje VABILO NA OBČINSKI KROS Začela se je sezona jesenskih krosov, ki so postali vse bolj priljubljena oblika množične rekreativne dejavnosti. Posebej letos bo v Titovem Velenju zelo živahno, saj bo zaključek jesenskih krosov — republiški kros za pokal Dela — prav pri nas — na letališču v Lajšah. Občinsko prvenstvo bo v četrtek, 30. septembra, v parku pri stadionu ob jezeru. Na tem tekmovanju ima pravico sodelovati vsakdo. Samo prijaviti se je treba pri organizatorju rekreacije Milanu Goršku, tel. 132, kjer boste prejeli vsa nadaljnja navodila. Proge so dolge od 1500 m do 5000 m; za tekmovalce so pripravili posebne značke krosa in diplome. Zmagovalne ekipe — v Gorenju bi lahko sestavili močne mladinske in tudi članske ekipe — pa bodo prejele pokale za jesenski kros 1982. ORODJARJI V NOGOMETU Tudiletos so se najbolj vneti privrženci nogometne žoge med orodjarji pomerili med seboj. Sestavili so štiri ekipe in najboljši so bili orodjarji iz oddelka popravil orodij za tozd Štedilniki. POGOVOR O OBVEŠČANJU IN ZAKLJUČEK AKCIJE "TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV" Komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Velenje bo v ponedeljek, 27. septembra 1982, s pričetkom ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje, pripravila pogovor o obveščanju. Na pogovoru bodo največ pozornosti posvetili obveščanju v organizacijah združenega dela. Pogovor sodi tudi v aktivnosti pred desetim kongresom slovenskih sindikatov, hkrati pa so na srečanje povabili tudi vse dopisnike in sodelavce, ki so v letih 1980 in 1981 sodelovali v akciji "Tisoč delavcev — sodelavcev". V tej akciji smo tudi v Gorenju pridobili precej novih sodelavcev, ki jih vabimo na pogovor. Hkrati pa naj bo to tudi spodbuda, da bi se njihovo pero še kdaj oglasilo. V akciji so sodelovali: Tone Petrič, Milan Golob, Alojz Pižorn, Jože Verdev, Marjan Pivec, Jože Zagožen, Peter Štruc, Anka Melanšek, Marjan Šramel, Jernej Stvarnik, Albin Repše, Metka Vrhnjak, Peter Habjan, Damjan Zazula, Marija Štrancer, Olga Žuraj, Stane Jevševar, Marinka Prosenjak, Jože Meh, Nevenka Daj-čer, Viktor Vaupot, Nada Borovnik, Bojan Vrečer, Milan Kretič, Viktorija Medvešek, Janez Turnšek, Franc Kos, Franc Jeraj, Rudi Leskošek, Pavla Amon, Adem Zečiri, Gorazd Tanšek, Bojan Terče , Božena Tanšek, Jože Miklavc Vinko Žagavec, Jože Čeplak, Stane Šmajs, Jože Lekše, Janez Živko, Peter Rebernik, Drago Lukanec, Peter Krepel, Marjan Salobir, Ivan Rošar, Vinko Vidakovič, Danijel Knez, Anica Žižek, Ivan Jevšnik, Jožica Ferenčak, Silvo Dren, Cvetka Zajc, Dušanka Založnik, Mirko Tovšak, Irma Cestnik, Ivan Sotošek, Josip Čurčič, Janko Šme, Karmen Bajec, Neva Trampuš, Darinka Urtelj, Janez Operčkal, Nena Mijoč, Branko Amon, Zlatka Golja, Marjan Vrhnjak, Jana Zupan, Srečko Krajnc, Srečko Klepej, Marjan Urbančič, Marija Rečnik, Zvone Keržan, Stane Zorko, Marjan Žager, Ivo Draušbaher, Marko Rutar, Peter Vrhnjak, Oto Slemnik, Štefan Ott, Rudi Kronovšek, Dušan Polovič, Dušan Požar, Inge Čas, Roman Jurič, Marija Kovač. MANJŠI OBSEG INFORMATORJA Uredniški odbor Informatorja je na zadnji seji, 21. septembra, razpravljal med drugim tudi o pobudi republiške konference SZDL, da bi glasila v združenem delu omejila porabo časopisnega papirja. V zadnjem času si tudi pri Informatorju prizadevamo, da bi kar najbolj smotrno izkoristili porabo papirja. Zato smo tudi omejili obseg na manj strani, skrajšali sestavke. Seveda pa si prizadevamo, da bi posredovali kar največ informacij in da bi le-te prispevale k izpolnjevanju naše temeljne vsebinske zasnove medsebojnega obveščanja, k odločanju in uresničevanju samoupravnega in delegatskega sistema. KLUB ZBIRALCEV ZNAČK VABI Vsako zadnjo soboto v mesecu bomo ob 9. uri v Delavskem klubu Titovo Velenje organizirali menjavo, prodajo in nakup značk, znamk in starega denarja. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23.1. 1974.