o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1904. ----~oExao—- des Kramischen Landesausschusses für die Zeit vom 1. Jänner bis Ende Dezember 1904. Založil deželni odbor kranjski. — Verlag des krainischen' Landesausschusses. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. — Druck von^A. Klein & Komp. in Laibach Obseg. Inhalt. I. Posebni prigodki. (Stran 0.) 1. Naj višji rojstni in godovni dan. II. Deželni odbor, razdelitev referatov. 1. Komisije. — 2. Referati. § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. (Stran 0.) 1. Začasno nadaljnje pobiranje deželnih prißlad leta 1904. in 1905. § 2. Davki. (Stran 0 do 6.) 1. Olajšave pri eksekucijah. —- 2. Odpis davkov vsled ujim. — 3. Davki in priklade za 1. 1903. § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. (Stran 10 do 74.) A. Deželna kultura 1. Hidrografieni posel na Kranjskem. — 2. Meteorološka opazovanja na Kranjskem. — 3. Izučba tehniških pomožnih moči. — 4. Hudournik Pišenea. — 5. Uravnava Save v delni progi Taeen-Sv. Jakob. — 6. Uravnava Save pri Hotiču, okraj Litija. — 7. Uravnava Save pri Krškem. — 8. Nabrežna zgradba ob reki Ljubljanici v Slapah. — 9. Uravnava Krke. — 10. Uravnava potoka Mirne. — 11. Hidrološka preiskavanja oziroma opazovanja v kotlinskih dolinah na Notranjskem in Dolenjskem. — 12. Enketa za pretresovanje važnih vprašanj glede osuševanja Kraških dolin na Kranjskem. — 13 Odvajanje poplavnih voda v Kočevskih in Ribniških dolinah. — 14. Odvajanje vode v Loški (Starotržki) dolini. — 15. Uredba vodnih razmer v Planinski oziroma Logaški dolini. — 16. Uravnava Selške Sore. — 17. Uravnava Sore. — 18. Uravnava potokov Račeve in Sore. — 19. Odvajanje voda v Loškopotoški dolini. — 20. Uravnava Pivke. — 21. Uravnava potoka Želimljiee. — 22. Uravnava Črnega Potoka v Šmartnem pri Litiji. — 23. I. Besondere Workommniffc. (Seite 1.1 1. Allerhöchstes Geburts- und Namensfest. II. Landesausschuß, Referatseinteilung. 1. Kommissionen. — 2. Referatseinteilung. § l. Erledigung der der Allerhöchsten Sanktion unterbreiteten Landtagsbeschliisse und Gesetzentwürfe. (Seite 1.) 1. Provisorische Weitereinhebung der Landesumlagen im Jahre 1904 und 1905. § 3. Steuern. (Seite 1 bis 7.) 1. Erleichterungen bei Exekutionen. — 2. Steuernachlässe infolge von Elementarschäden. — 3. Steuern und Umlagen pro 1903. § 3. Landeskultur- und Sanitätsangelegrnhcitcn. (Seite 11 bis 75.) A. Landeskultur. 1. Hydrographischer Dienst in Kram — 2. Meteorologischer Beobachtungsdienst in Kram. — 3. Heranbildung von technischen Hilfskräften — 4. Pisenca-Wildbach. — 5. Saveregulierung in der Teilstrecke Tacen-St Jakob. — 6. Saveregn-lierung bei Hötitsch, Bezirk Littai. — 7. Saveregulierung bei Gurkfeld. — 8. Uferschutzban am Laibachflusse bei Slape. — 9. Regulierung des Gurkflusses. — 10. Neuringbackp Regulierung. — 11. Hydrologische Forschungen resp Beobachtungen in den Jnner-und Unterkrainer Kesseltälern. — 12. Enquete zur Erörterung der hinsichtlich der Entwässerung der Kesseltäler in Krain relevanten Fragen. — 13. Ableitung der Hochwässer in den Kesseltälern von Gottschee und Reifnitz. — 14. Entwässerung des Laaser (Altenmarkter) Tales. — 15. Regelung der Wasserverhältnisse im Tale von Planina resp. Loitsch — 16. Regulierung der Selzacher Zeier — 17. Regulierung der Zeier. — 18. Regulierung des Račeva- und Sorabaches — 19 Ableitung der Gewässer im Laserbacher Tale. — 20. Regulierung der Poik. — 21. Regulierung Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. Ill Zavarovalna dela ob Belem Potoku v občini Bela Peč. — 24. Zagradba in uravnava črnega Potoka v občini Bela Peč. — 25. Zagradba hudournika Vršenka. — 26. Osuševanje ljubljanskega barja. — 27. Požiganje mahu na ljubljanskem barju. — 28. Močvirski zaklad, njegovo stanje. — 29. Močvirskega odbora računi. — 30. Močvirskokulturni postaji na Karolinški zemlji in v Logu. — 31. Vodnjak z zajemalno pripravo v Novi Lipi. — 32. Vodovod v vasi Raka. — 33. Vodovod v Stari Vrhniki. — 34 Poskusni vodnjak v vasi Ustja. — 35. Vodovod v Mozelju. — 36. Vodovod v Postojini. — 37. Vodovod za Novo Mesto in okolico. — 38. Vodovod v vaseh Sušje, Slatnik, Lipovšiea, Vinice in Zapotok. — 39. Vodovod za Jurjeviče, Breze in Dolenje Laze. — 40. Vodovod na Vrhniki. — 4L Vodovod v Planini pri Rakeku. — 42. Vodovod v Tržiču. — 43. Vodovod v vasi Godovič. — 44. Vodovod v Toplicah. — 45. Vodovod v Britofu in Dolenjih Vremah. — 46. Dve kapnici v Sinadolju. — 47. Vodovod v Hotedražiei. — 48. Vodovod v Novi Sušiei. — 49. Vodovod v Nadanjem Selu. — 50. Vodovod v Gorenjih Vremah. — 51. Vodovod za Slavino, Koče in Žeje. — 52. Vodovod v Petelinjah. — 53. Vodovod v Preski, občina Medvode. — 54. Vodovod v Kamniku. — 55. Vodovod v Zagorju na Savi. — 56. Kapnica v vasi Selo pri Šumperku. — 57. Vodovod v Razdrtem. — 58. Preskrbljenje vode v občini Planina pri Vipavi. — 59. Napajališče v Lineveu. — 60. Nedostatki pri vododobavnih napravah izvršenih z državnimi podporami. — 61. Deželna podpora za kmetijske namene. — 62. Državne podpore za kmetijsko družbo. — 63. Kmetijsko kemijsko pre-skušališče. — 64. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe. — 65. Kmetijska šola za Gorenjsko. — 66. Govedoreja. — 67. Nagrade za plemenske bike. — 68. Biki nesposobni za plemenitev. — 69. Državna podpora za nakup bikov plemenjakov. — 70. Nabava plemenskih bikov s strani občin. — 71. Vžigalni pečat za dopuščene bike. — 72. Poučno potovanje kranjskih živinorejcev v Švico. — 73. Poučni tečaj o preskuševanju mlečnosti krav in porabe krme. — 74. Navodilo, kako je ravnati v hlevu in oddajati mleko. — 75. Prašičereja. — 76. Ovčarstvo. — 77. Ribarstvo. — 78. čebelarstvo. — 79. Reja perutnine. — 80. Šolski vrti in sadne drevesnice, njih statistika. — 81. Šolski vrt in sadna drevesnica v Vodicah. — 82. Šolski vrt v Vrhpolju pri Vipavi. — 83. Sadna drevesnica v Dolenjem Logatcu. — 84. Sadna drevesnica v Bujah. — 85. Državna podpora za sadne drevesnice. — 86. Sadna razstava v Radovljici. — 87. Mejnarodna sadna razstava v Diisseldorfu ob Beni. — 88. Sadjarstvo. — 89. Streljanje proti toči. — 90. Opazovanje neviht na Kranjskem. — 91. Trtna uš in drugi trtni škodljivci. — 92. Vzorni vinograd v Sv. Križu pri Litiji. — 93. Vinogradniška tečaja v Metliki in Tržišču pri Mokronogu. — 94. Vinogradniški shod v Mariboru. — 95. Vinogradniški shod v Krškem. — 96. Peronospora. — 97. Druge trtne bolezni. — 98. Namestitev mlekarskega potovalnega učitelja. — 99. Delovanje deželnega sirarja. — 1O0. Zveza kranjskih mlekarn v Logatcu. — 101. Mlekarska zadruga v Radomljah. — 102. Mlekarski shod na Dunaju. — 103. Podpora gozdarskemu društvu. — 104. Gozdni drevesnici v Poljanah in Ratečah, okraj Radoljiea. — 105. Deželni prispevek za pogozdovanje Krasa. — 106. Pogozdovalna dela na Krasu. — 107. Proračun o pogozdovanju Krasa za 1. 1905. — 108. Premije za pobite zveri in stekle pse. des Želimljica-Baches. — 22. Regulierung des Schwarzen-Baches in St. Martin bei Littai. — 23. Sicherungsarbeitcn am Weißenbache in der Gemeinde Weißenfels. — 24. Verbauung und Regulierung des Schwarzenbaches in der Gemeinde Weißenfets. — 25. Verbauung des Wilbaches Bršenk — 26. Entsumpfung des Laibacher Moores. — 27. Moorbrennen am Laibacher Moore — 28. Stand des Morastenisumpfungsfondes. — 29. Morastent-sumpfungs-Rechnungen. — 30 Morastkultur-Stationen am Karolinengrunde und in Log — 31. Schöpfbrunnen in Neulindcn. — 32. Wasserleitung in Arch. — 33. Wasserleitung in Altoberlaibach. — 34 Bcrsnchsbrunnen in Ustia. — 35 Wasserleitung in Ober-mösel. — 36. Wasserleitung in Adelsberg — 37. Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. — 38. Wasserleitung in Suschje, Slatenegg, Lipouschitz, Weinitz und Sapotok. — 39. Wasserleitung für Jurjowitz, Friesach und Niedergereuth — 40. Wasserleitung in Oberlaibach. — 41. Wasserleitung in Planina bei Rakek — 42. Wasserleitung in Neumarktl. — 43. Wasserleitung in Godovič. — 44. Wasserleitung in Töplitz. — 45 Wasserleitung in Britof und Unter-Urem. — 46. Zisternen in Sinadole. — 47. Wasserleitung in Hotederschitz. — 48. Wasserleitung in Neudirnbach. — 49. Wasserleitung in Nadanjeselo — 50 Wasserleitung in Ober-Urettt — 51. Wasserleitung für Slavina, Koče und Žeje. — 52. Wasserleitung in Petelinje. — 53. Wasserleitung in Preska. — 54. Wasserleitung in Stein. — 55. Wasserleitung in Sagor an der Save. — 56. Zisterne in Selo bei Schönberg. — 57. Wasserleitung in Präwald — 58. Wasserversorgung der Gemeinde Planina bei Wippach. — 59. Viehtränke in Linevec. — 60. Mängel an den mit staatlichen Subventionen hergestellten Wasserversorgungsanlagen. — 61. Landessubvention für landwirtschaftliche Zwecke. — 62. Staatssubventionen für die Landwirtschastsgcsellschast — 63. Landwirtschaftlichchemische Versuchsstation. — 64. Haushaltungsschule der k. k. Landwirtschaftsgescllschaft. — 65. Landwirtschaftliche Schule für Oberkrain. — 66. Rindviehzucht. — 67. Prämien für Zuchtstiere. — 68. Zuchtuntauglichkeit der Stiere. — 69. Staatssubvcntion für den Ankauf von Zuchtstieren. — 70. Anschaffung von Zuchtstieren seitens der Gemeinden. — 71 Brandstempel für lizenzierte Stiere — 72. Studienreise krainischer Viehzüchter in die Schweiz. — 73. Jnformationskurs für Milch-leistungs- und Futterverwertungs-Kontrolle. — 74. Regulativ für Stall- und Milchlieferungs-Ordnung. — 75. Schweinezucht — 76. Schafzucht. — 77. Fischzucht. — 78. Bienenzucht. — 79. Geflügelzucht. — 80. Schulgärten und Obstbaumschulen-Statistik. — 81. Schulgarten und Obstbaumschule in Woditz — 82. Schulgarten in Oberfeld bei Wippach. -- 83. Obstbaumschule in Unterloitsch. — 84. Obstbaumschule in Buje. — 85. Staatssubvention für Obstbaumschulen — 86. Obstausstellung in Radmannsdorf. — 87. Internationale Obstausstellung in Düsseldorf am Rhein. — 88. Obstbau. — 89. Wctterschießen. — 90. Gewitterbeobachtungsdienst in Krain. — 91. Reblaus und andere Rebenschädlinge. — 92. Musterweingarten in Hl. Kreuz bei Littai. — 93. Weinbaukurse in Möttling und Tržišče bei Naffenfuß. — 94. Weinbautag in Marburg. — 95. Weinbautag in Gurkfeld. — 96. Peronospora. — 97. Andere Rebenkrankheiten. — 98. Bestellung eines Molkereiwanderlehrers. — 99. Die Tätigkeit des Landeskäsers. — 100. Krainischer Molkereiverband in Loitsch. — 101. Molkereigenossenschaft in Radomlje. — 102. Molkereitag in Wien. — 103. Subvention des Forstvereines. — ,104. Forstsaatschulen in Poljana und Ratschach, Bezirk Radmannsdorf. — 105. Karstaufforstungs-Landesbeftrag. — 106. Karstaufforstungsarbeiten. — 107. Karstaufforstungs-Präliminare pro 1905. — 108. Taglien für erlegte Raubtiere und wütende Hunde. IV Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. B. Agrarne razmere. 109. Poslovno poročilo deželne komisije za agrarske operacije. — 110. Poraba v agrarske svrhe določenega kredita. — 111. Nakup inventarja za tehniško agrarsko osebje. — 112. Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji. — 113. Poklicne zadruge kmetovalcev. — 114. Prispevek k stroškom uzorne zložbe zemljišč. — 115. Prispevek k izdaji ročne knjige o zložbenem zakonu. — 116. Hipotekarna zadolžitev. O. Zdravstvene reči. 117. Denarno gospodarjenje zdravstvenih okrožij 1. 1903. — 118. Plače, aktivitetne in starostne doklade in pokojnine okrožnih zdravnikov ter miloščine in vzgojnine njih vdov in sirot. — 119. Pokojninski zaklad okrožnih zdravnikov. — 120. Okrožni zdravniki. — 121. Starostne doklade okrožnih zdravnikov. — 122. Zdravniški ordinacijski dnevi v Vidmu in na Bobu. — 123. Uredba okrožja Novomeškega in Topliškega. — 124. Zatiranje jetike. — 125. Deželni živinozdravniki. — 126. Diplomirani živinozdravniki kot učitelji na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju. — 127. Podkovska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. — 128. Podpore podkovskim učencem v Ljubljani. — 129. Morske kopeli v Gradežu. — 130. Podpore za kopeli. — 131. Pristojbina za mrliško ogledovanje. § 4. Deželne podpore. (Stran 76 —) 1. Glasbena Matica v Ljubljani — 2. Druge podpore. § 5. Občinske reči. (Stran 78 do 100.) 1. Občinske priklade. — 2. Občinske takse. — 3. Pasji davek. — 4. Ustanovitev vasi Devica Marija v Polju. — 5. Izločitev vasi Zadolje iz selske občine Dane. — 6. Delitev katastrske občine Otok. — 7. Ljubljanskega mesta loterijsko posojilo § 6. Občila. (Stran 102 do 140.) 1. Dovolitev priklad. — Cestni okraj Bled: — 2. Prispevanje železničnega podjetnika G. pl. Ceeoni k vzdrževanju deželnih in okrajnih cest. — 3. Naprava električne železnice od železnične postaje v Lescah na Bled. — 4. Usad na Bohinjski deželni cesti pred Obrnami. — Cestni okraj Brdo: — 5. Mostnina na mostu čez Bistrico pri Beričevem. — Cestni okraj Cirkniea: — 6. Poškodbe po hudournikih. — Cestna okraja Cirkniea in Lož: — 7. Mitniški dohodek na Rakeku in Bloški Polici. — Cestni okraj Črnomelj: — 8. Razne cestne zgradbe in poprave. — 9. Zgradba mostu čez Kolpo pri Vinici. — 10 Poprava mostov čez potoka Doblič» in Lahinjo. — Cestni okraj Idrija: — 11. Razširjava cestišča na mostu čez Idrijšico na deželni cesti. — Cestni okraj Kamnik: — 12. Poprava mostu čez Pešato pri Dragomelu. — 13. Naprava škarpe na okrajni cesti v črni. — Cestni okraj Kočevje: — 14 Poprave in zgradbe mostov na deželni cesti Lienfeld-Osilniea. — Cestni okraj Kostanjevica: — 15. Razširjenje in zvišanje okrajne ceste med Kostanjevico in Sv. Križem. — Cestni okraj Kranjska Gora. — 16. Zgradba mejnega mostu čez Beli Potok. — 17. Zgradba novega mostu čez črni Potok na deželni cesti. — Cestni okraj B. Agrarverhältnisse. 109. Geschäftsbericht der Landeskommission für agrarische Operationen — 110. Verwendung des für Agrarzwecke bestimmten Kredites — 111. Jnventaranschaffung für das technische Agrarpersonale. — 112. Allgemeiner Verband landwirtschaftlicher Ge-nossetischasten in Oesterreich. — 113. Berufsgenossenschaften der Landwirte. — 114. Beitrag zu den Kosten einer Musterkom-massation. — 115. Beittag zur Ausgabe eines Handbuches zum Kommassationsgesetze. —- 116. Hypothekar-Verschuldung. C. Saniläks -Angrlegrnheitrn. 117. Geldgebarnng der Sanitätsdistrikte im Jahre 1903 — 118. Gehalte, Wivitäts- und Dienstaltersznlagen sowie Pensionen der Distriktsärzte, Gnadengaben und Erziehn ngsbeittäge an deren Witwen und Waisen — 119. Pensionsfond der Distriktsärzte. — 120. Distriktsärzte. — 121. Dienstalterszulagen für die Tisttikts-ärzte. — 122. Aerztliche Ordinationstage in Widern und Rob. — 123. Regelung der Distrikte Rudolfswert und Töplitz. —- 124. Bekämpfung der Tuberkulose. — 125. Landschaftliche Tierärzte. — 126. Heranziehung von diplomierten Tierärzten als Lehrorgane an der tierärztlichen Hochschule in Wien. — 127. Hufbeschlagsschule der k k Landwirtschaftsgeselschaft in Laibach. — 128. Unterstützungen an Hufbeschlagsschüler in Laibach. — 129 Seehospiz Grado. — 130 Badeunterstützungen — 131. Totenbeschaugebühr. § 4. LanSesunterstiUzungen. (Seite 77 -.) 1. „Glasbena Matica" in Laibach. — 2. Andere Unterstützungen. § 5. Gemeinde - Angelegenheiten. (Seite 79 bis 101.) 1 Gemeinde-Umlagen — 2. Gemeindetaxen. — 8. Hundesteuer. — 4. Kreierung der Ortschaft Mariafeld. — 5. Ausscheidung der Ortschaft Zadolje aus der Ortsgemeinde Dane — 6. Trennung der Katastralgemeinde Otok. — 7. Laibacher städtisches Lottcrie-Anlehen. § ti. Kommunikationsmittel. (Seite 103 bis 141.) 1. Bewilligung von Umlagen. — Straßenbezirk Veldes: — 2. Heranziehung der Bahnbauunternehmung G. v. Ceconi zu außer-ordentlick)en Beittagsleistnngen für die Erhaltung der Landes- und Bezirksstraßen. — 3 Anlage einer elektrischen Kleinbahn von der Eisenbahnstation Lees nach Veldes. — 4. Rutschung an der Wocheiner Landesstraße vor Obrne. — Straßenbezirk Egg: — 5. Mauteinhebung an der Brücke über die Feistritz bei Förtschach. — Straßen-bezirk Zirknitz: — 6 Beschädigung durch Wildbäche. — Straßenbezirke Zirknitz und Laas: — 7. Mauteinnahmen in den Stationen Rakek und Bloška Polica. — Straßenbezirk Tscherneinbl: — 8 Verschiedene Straßenbau- und Straßenkorrekturs-Angelegenheiten. — 9. Brückenbau über die Kulpa bei Weinitz. — 10. Rekonstruktion der Brücken über den Döblitsch- und Lahinja-Bach. — Straßenbezirk Jdrta: — 11. Erbreiterung der Fahrbahn ans der Landesstraßenbrücke über den Jdriabach. — Straßenbezirk Stein: — 12. Rekonstruktion der Brücke über den Pešatabach bei Dragomel. — 13. Skarpmauer-Herstellung an der Tschernataler Bezirksstraße. — Straßenbezirk Gottschee: — 14. Korrekturen und Brückenneubauten an der Lienfeld-Ossilnitzer Landesstraße: — Straßenbezirk Landstraß. — 15. Erbreiterung und Erhöhung der Bezirksstraße Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht V Litija: — 18. Preložitev okrajne ceste Čatež—Moravče. — Cestni okraj Ljubljanska okolica: — 19. Preložitev okrajne ceste Tacen— Skaručna—Vodice. — Cestni okraj Novo Mesto: — 20. Uravnava Novomeško-Ljubljanske deželne ceste v Kandiji. Preložitev deželne ceste Toplice—Vavta Vas. — 21. Poprava mostov na deželnih cestah o Občiei in Poljanah. — 22. Pi epovedana vožnja z avtomobili in motorskimi kolesi. — Cestni okraj Radeče: — 28. Zgradba železnega mostu čez Zapoto. — Cestni okraj Radovljica: — 24. G. pl. Ceconi podjetnik železnične zgradbe se pritegne k izvan-rednemu prispevku za vzdržavanje deželne in dovozne ceste. — Cestna okraja Postojina in Senožeče: — 25. Mitniški dohodek Reške ceste. — 26 Zakup mitnice na Reški cesti. — Cestni okraj Škofja Loka: — 27. Izvanredni prispevki podjetništev železnične zgradbe k stroškom vzdrževanja deželnih in okrajnih cest. — 28. Preložitev okrajne ceste Hotavlje—Idrija pri Pod-gori. — Cestni okraj Trebnje: — 29. Zgradba mostu na deželni cesti v Veliki Loki in poprava mostu na okrajni cesti v Št. Lovrencu. — Cestni okraj Vrhnika: — 30. Zgradba ceste Podlipa—Smrečje. — Cestni okraj Višnja Gora: — 31. Poprava deželne ceste pri Gabrovšici in okrajne ceste pri Gab-rovšiei in Muljavi. 32. Zgradba dovoznih cest k postajam Bohinjske železnice. — 38. Stroški vzdrževanja Turjaške, Grosupeljske in Krške deželne ceste 1. 1903. — 34. Proračuni za 1 1904. Prispevki za vzdrževanje deželnih cest 1. 1904. — 35. Statistični izkazi o stroških za ceste. — 36. Lokalna železnica Škofja Loka—Železniki. — 37. Zakon o lokalnih železnicah. § 7. Deželni zavodi. (Stran 142 do 162.) A Deželna prisilna delavnica. 1. Poslopja. — 2. Uradniško in pazniško osobje. — 3. Božja služba in šola. — 4. Število prisiljeneev. — 5. Disciplina. — 6. Domača bolnišnica. — 7. Hrana prisiljeneev. — 8 Prisiljene! na delu zunaj zavoda. — 9. Pazniške službe. — 10. Pokojnine in miloščine — 11. Dohodki kmetijstva in gramozne jame. — 12. Šolske počitnice. B. Deželni dobrodelni zavodi. 13. Oskrbovanje 1. 1901., 1902. in 1903. — 14. Število bolnikov leta 1903. — 15. Podatki o številu oskrbnih dni in o oskrbnih stroških 1. 1903. Bolnišnica. — 16. Blaznica na Studencu. — 17. Blazniea-hiralniea pri sv. Jožefu. — 18. Deželna hiralnica. —■ 19. Porodišniea. — 20. Oskrbni stroški v tujih bolnišnicah. — 21. Reeiproeiteta med Kranjsko in Slezijo oziroma Štajersko glede porodniških stroškov. — 22. Razmere v bolnišnici. — 23. Bolnišnična lekarna. — 24. Zavarovanje delavcev v deželni bolnišnici. — 25. Sprejemanje neozdravljivih bolnikov. — 26. Frančiška Jalen, miloščina. C Deželni muzej. 27. Inventiranje. — 28. Urejevanje knjižnice. — 29. Muzejske pridobitve. — 30. Državna podpora. — 31. Muzejsko društvo. — 32. A. Pavlinov herbarij. — 33. Obisk muzeja. zwischen Landstraß und Hl. Kreuz. — Straßenbezirk Kronau: — 16. Bau des Brücken-Grcnzobjektes über den Weißeubach. — 17. Bau einer neuen Laudesstraßenbriicke über den Schwarzenbach. — Straßenbezirk Liltai: — 18. Umlegung der Tschatesch-Mo-räntschcr Bezirksstraße. — Straßenbezirk Laibach-Umgebung: — 19. Umlegung der Bezirksstraße Tacen—Skarutschna—Wodiz. — Straßenbezirk Rudolfswert:— 20. Regulierung der Rudolfswert— Laibacher Landesstraße in Kandia. Umlegung der Töplitz—Walten-dorfer Landesstraße. — 21. Rekonstruktion der Laudesstraßeu-brücken in Krapfleru und Pölland. — 22. Fahrverbot mit Auto-mobilwageu und Motorfahrrädern. — Straßenbezirk Ratschach: — 23. Bau einer eisernen Brücke über den Sapotabach. — Straßenbezirk Radmannsdorf: — 24. Heranziehung der Bahubauunter-uehmung G. n. Ceconi zur außerordeuilichen Beitragsleistuug für die Erhaltung der Landes- und der Zufartstraße. — Straßen-bezirke Adelsberg und Senosetsch: — 25. Rekastraßen-Mautgefälle. — 26 Verpachtung des Rekastraßen-Mantgefälles. — Straßenbezirk Bischoflack: — 27. Heranziehung der Bahnbauunteruehmungen zu außerordentlichen Beiträgen zu den Erhaltungskosten der Landes-und Bezirksstraßen. — 28. Umlegung der Bezirksstraße Hotaule—• Jdria bei Podgora. — Straßenbezirk Treffen: — 29. Umbau der LaitdeSstraheubrücke in Großlack und Rekonstruktion der Bezirks-straßeubrücke in St. Lorenz. — Straßenbezirk Oberlaibach: — 80. Straßenbau Podlipa—Smrečje. — Straßenbezirk Weixelburg: — 31. Korrektur der Landesstraße bei Gabrowschitz und der Bezirksstraße bei Gabrowschitz und Mulau. 32. Bau der Zufahrtstraßen zu den Stationen der Wocheiuer-bahn. — 33. Achaziberg- und Obergurk—Großlupper Laudesstraße. Erhaltuugskosten im Jahre 1903. — 34. Präliminarien pro 1904. Beiträge zur Erhaltung der Laudesstraßen im Jahre 1904. — 35. Statistische Ausweise betreffend b.ie Kosten für das Straßenwesen. — 36 Lokalbahn Bischoflack—Eisneru — 37. Lokal-bahngesetz. § 7. Landesanstalten. . (Seite 143 bis 163.) A. ImtbES-Bm angsarbeitsanstalk. 1. Gebäude — 2 Direktions- und Aussichtspersonale — 3. Gottesdienst und Schule. — 4. Stand der Zwänglinge. — 5. Disziplin. — 6. Hausspital. — 7. Verpflegung der Zwänglinge. — 8. Auswärtige Detachierungen. — 9. Aufseher-Stellen. — 10. Pensionen und Gnadengabeu. — 11. Erträgnisse der Oekonomie und der Schvttergrube. — 12. Schulferien. B. LandrswohlMigkrils -Anstalt im. 13. Verpflegsdaten pro 1901, 1902 und 1903. — 14. Krankenstand pro 1903. — 15 Belags- und Verpflegsdaten pro 1903. Krankenhaus. — 16. Irrenhaus in Studenec. — 17. Jrren-Siechenhaus zum Hl Jofef. — 18. Landes-Siechenhaus. — 19. Gebärhaus. — 20. Verpflegskosten in fremden Spitälern — 21. Reziprozität zwischen Kram und Schlesien bezw. Steiermark bezüglich der Gebärhanskosten. — 22 Spitalsverhältnisse — 23 Spitals-Apotheke. — 24 Unfallsversicherung der Arbeiter im Landesspitale. — 25 Aufnahme unheilbarer Kranker. — 26. Franziska Jalen, Gnadengabe. C. lanbEamitjEum. 27. Inventarisierung — 28 Neuordnung der Bibliothek. 29. Erwerbungen. — 30. Staatssubvention — 31. Musealverein. — 32. A. Paulin, Herbarium. — 33. Besuch des Museums. VI Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. § 8. Šolstvo. (Stran 164 do 180 ) A. Ljudske, srednje in visoke šole. I. Nove ljudske šole. 1. Sava. — 2. Polšnik. — 3. Talci Vrh. — 4. Šmihel in Hruševje. —- 5. Zadlog. — 6. Velika Štanga. — 7. Šembije. — 8. Malenški Vrh. — 9. Karlovica. — 10. Lože. — 11. Primskovo. — 12. Hiib in Dobrepolje. II. Razširjenje solin sistemizovanje učiteljskih mest. 13. Sv. Peter v Ljubljani. — 14. Moravče. — 15. Dole. — 16. Sušeča Vas. — 17. Litija. — 18. Vrabče. — 19. Struge. — 20. Leskovec. — 21. Mirna. — 22. Vinica. — 23. Devica Marija v Polju. — 24. Komenda. — 25. Dolsko. — 26. Begnje. — 27. Bela Cerkev. — 28. Šiška. — 29. Dolenja Vas. — 30. Kočevje. — 31. Mengeš. — 32. Vič. — 33. Kostanjevica. — 34. Stari Trg in Pudob. — 35. Št. Vid. — 36. Sv. Jakob v Ljubljani. III. Raznovrstne šolske zadeve. 37. Pomožni učitelji na ljubljanskih ljudskih šolah. — 38. Meščanska šola v Postojini. — 39. Rudniška ljudska šola v Idriji. — 40. Zastopnik v okrajnem šolskem svetu Kamniškem. — 41. Podpore za šolske zgradbe. — 42. Podpore visokošoleem. — 43. Eksportna akademija. — 44 Vseučiliška ustanova. — 45. Dekliška šola v Ljubljani. — 46. Gospodinjska šola v Ljubljani. — 47. Kmetijski pouk. — 48. Ženska ročna dela. — 49. Šolski muzej slovenskega učiteljstva. —- 50. Učiteljska sirota Ana Adamič. B. Obrtni pouk. 51. Deželnega odbora zastopniki za obrtne nadaljevalne šole. — 52. Cesarja Prane Jožefa ustanova za obrtne nadaljevalne šole. — 53. Državna podpora obrtnim nadaljevalnim šolam. — 54. Deželna podpora za obrtne nadaljevalne šole. — 55. Deželna podpora obrtnim pripravljavnim šolam v Ljubljani. — 56. Podpore za obisk rokotvornega pouka. — 57. Nagrade za pouk v deških ročnih delih. — 58. Ustanove učencem umetno-obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. — 59. Podpore učencem višjih strokovnih šol — 60 Podpora tehniku Alojziju Smole. — 61. Ustanove učencem c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Kočevju. — 62. Podpore za vstop v prikrojevalno šolo. — 68. Obrtna nadaljevalna šola v Idriji. O. Kmetijska šola na Grmu. 64. Državna podpora. — 65. Učenci. — 66. Učni tečaj o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu za učitelje. — 67. Pouk o namenu in uredbi zemljiških knjig. — 68. Mlečna kontrola. — 69. Vinščak. — 70. Sadna razstava v Radovljici. — 71. Bik plemenjak. — 72. Pogorelci v Pristavi. — 73. Obdaritev s sadnim drevjem. § 9. Ustanove. (Stran 182 do 186.) 1. Kranjski državni ustanovljene! v vojaških vzgojeval-nieali. — 2. Antonije Lerchove ustanova za gospice. — 3. § 8. UnterrichtSwefen. (Seite 165 bis 181.) A. Volks-, Blüto- und Hochschulen. I. Neue Volksschulen. 1. Sava. — 2. Billichberg. — 3. Kälbersberg. — 4. St. Michael und Hruševje. — 5. Zadlog. — 6. Groß-Stangen. — 7. Schembije. — 8. Malenskivrh — 9. Karlovitz — 10. Lože. — 11. Primskau. — 12. Hrib und Gutenfeld II. Schulerweiterungen und Lehrstellensystemi-s i e r u n g e n. 13. St. Peter in Laibach — 14. Moräutsch. — 15. Mariatal. — 16. Puscheudorf — 17. Littai. — 18. Vrabče. — 19. Strug. — 20 Haselbach. — 21. Neudegg. — 22. Weinitz. — 23. Mariafeld. — 24. Komenda. — 25. Dolsko. — 26. Vigaun. — 27. Weiß-kirchen. — 28. Schischka. — 29. Niederdorf. — 30. Gottschee. — 31. Mannsburg. — 32. Waitsch. — 33. Landstraß. — 84. Alten-markt und Pudob. — 35. St Veit. — 36. St Jakob in Laibach. 111. Verschiedene Schulangelegenheiten. 37. Aushilfslehrkräfte an den Laibacher Volksschulen. — 38. Bürgerschule in Adelsberg. — 39. Werksvolksschule in Jdria. — 40. Vertreter im Bezirksschulräte Stein. — 4L Schulbau-Subventionen — 42. Unterstützungen an Hochschüler. — 43. Export-Akademie — 44 Universitäts-Stipendium. — 45. Mädchenschule in Laibach. — 46. Haushaltungsschule in Laibach. — 47. Landwirtschaftlicher Unterricht. — 48. Weibliche Handarbeiten. — 49. Schulmuseum der slovenischen Lehrerschaft. — 50. Lehrerwaise Anna Adamič. B. ©BniBrblidjer Unterricht. 51. Landesausschußvertreter für gewerbliche Fortbildungsschulen. — 52. Kaiser Franz Josef-Stiftung für gewerbliche Fortbildungsschulen. — 53. Staatssubveution für gewerbliche Fortbildungsschulen. — 54. Landessubvention für gewerbliche Fortbildungsschulen. — 55 Landessubvention für gewerbliche Vorbereitungsschulen in Laibach — 56. Unterstützungen zum Besuche des Handfertigkeits-Unterrichtes. — 57. Remunerationen für den Knaben-Handfertigkeits-Unterricht — 58. Stipendien an Schüler der kunstgewerblichen Fachschulen in Laibach. — 59. Unterstützungen au Frequentanten höherer Fachanstalten. — 60. Unterstützung für den Techniker Alois Smole. — 61. Stipendien an Schüler der k. k. Fachschule für Holzbearbeitung in Gottschee. — 62. Unterstützungen zum Eintritte in die Zuschneide-Lehranstalt. — 63 Gewerbliche Fortbildungsschule in Jdria. C. Landwirtschaftliche Schule in Stauden. 64. Staatssubvention. — 65. Zöglinge. — 66. Obst-, Weinbau- und Kellerwirtschasts-Lehrkurse für Volksschullehrer. — 67. Unterweisung über Zweck und Einrichtung der Grundbücher. — 68. Milchkontrolle. — 69. Winzer. — 70. Obstausstellung in Radmannsdorf. — 71. Zuchtstier. — 72. Abbrändler in Pristava. — 73. Beieilung mit Obstbäumen. § 9. Stiftungen. (Seite 183 bis 187) 1. Krainische Staatsstiftlinge in den Militär-Erziehungs-Anstalten. — 2. Antonia Lerch'sche Fräulein-Stiftung. — 3. Letno poročilo. — Rechenschaftsbericht. VIT Deželne sirotinske ustanove za Marijanišee. — 4. Deželne siroti nske ustanove za Lichtenthurnovo dekliško sirotišnico. — 5. Ročne sirotinske ustanove. — 6. Podpore sirotam. — 7. Sirota Josip Schütte. — 8. Ušnina za sirotinske dečke, ki se poprimejo raznih rokodelstev. — 9. Flödniggova ustanova za slepe. — 10. Ilirska ustanova za slepe. — 11. Splošne deželne hiralske ustanove (I. zaklad hiralskih ustanov). — 12, Cesarja Franca Jožefa I. deželne hiralske ustanove (II. zaklad hiralskih ustanov). — 13. Deželne hiralske ustanove v spomin vladarske petdesetletnice cesarja Franca Jožefa I (III. zaklad hiralskih ustanov). — 14. Podpore iz interkalarjev. § 10. Osebne stvari. (Stran 188 do 190.) 1. Deželni poslanec vitez pl. Langer. — 2. Tajništvo. — 3. Deželni stavbeni urad. — 4. Deželno knjigovodstvo. — 5. Deželni dobrodelni zavodi. — 6. Prisilna delavnica. — 7. Deželni muzej. — 8. Vzgojevalni prispevki. § 11. Različne stvari. (Stran 190 do 202.) 1. Gasilstveni zaklad. — 2. Bira. — 3. Zaklad za pospeševanje javnih del in podjetij. — 4. Cesarja Franca Jožefa I. vseueiliški zaklad. ■— 5. 3 % no državno posojilo. —.6. Samostojna deželna naklada na pivo. — 7. Zakup državne užitnine 1. 1903. — 8. Podpore daearjem. — 9. Zaklad za pokojnine daearjev. — 10. Splošni depoziti. Landes Waisenstiftplätze für das Marianum. — 4. Landes-Waisen-stiftplätze für das Lichtenthurn'sche Waisenhaus. — 8. Waisenhandstipendien — 6. Unterstützungen an Waisenkinder. — 7. Waisenknabe Joief Schütte. — 8. Lehrgeld für Waisenknaben behufs Erlernung eines Handwerkes. — 9. Flödnigg'sche Blindenstiftung. 10. Jllyrische Blindenstiftung. — 11. Allgemeine Landes-Siechen-stiftungen (I. Siechenstiftungsfond) — 12. Kaiser Franz Josef I. Landes-Siechenstiftungen (11. Siechenstiftungsfond). — 13. Landes-Siechenstiftungen zur Erinnerung an das 50-jährige Rcgierungs-jubiläum Kaiser Franz Josef I. (III. Siechenstiftungsfond) — 14. Unterstützungen aus den Jnterkalaren. § l<>. Pcrsonalangclegenheiten. (Seite 189 bis 191.) 1. Landtagsabgeordncter Ritter von Langer. — 2. Sekretariat — 3 Landesbauamt. —- 4. Landesbnchhaltung — 5. Landeswohltätigkeits-Anstalten. — 6. Zwangsarbeits-Anstalt. — 7. Landesniuseum. — 8. Erziehungsbeiträge. § 11. Verschiedenes. (Seite 191 bis 203.) 1. Feuerwehrfond. — 2. Kollekturs-Angelegenheiten — 3. Fond zur Förderung von öffentlichen Arbeiten und Unternehmungen. — 4. Kaiser Franz Josef I. Universitätsfond. — 5. 3 % Staatsdarlchen. — 6. Selbständige Landesauflage auf Bier. — 7. Pachtung der staatlichen Verzehrungssteuer im Jahre 1903. — 8. Unterstützungen an Bestellte. — 9. Pensionsfond der Bestellten — 10. Allgemeine Depositen. =>E>Ž«*>3<3<=——— Letno poročilo l. Najvišji rojstni in godovni dan. 1. Komisije. 2. Referati. 1. Začasno nadaljnje pobiranje deželnih priklati leta 1904. in 1905. 1. Olajšave pri eksekucijah. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga v zmislu § 26. deželnega reda o svojem delovanju v dobi od 1. januarja do konca decembra 1904 nastopno poročilo. I. Posebni prigodki. Povodom Najvišjega rojstnega dneva 18 avgusta in povodom Najvišjega godovnega dneva 4. oktobra udeležil se je deželni odbor slovesnih velikih maš v tukajšnji stolni cerkvi. Dalje se je vsled teh povodov c. kr. deželno predsedstvo naprosilo, naznaniti na Najvišji prestol najudarnejša voščila deželnega odbora. Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo je za izražena voščila blagoizvolilo izreči Najvišjo zahvalo. (Št. 10.550, 12.419 1. 1904.) II Deželni odbor, razdelitev referatov. Po preteku prve opravilne dobe bila sta deželna odbornika Fran Povše in dr. Adolt Schaffer zopet izvoljena članom, odnosno namestnikom kmetijskega sveta. (Št. 2881 1. 1904.) Pri referatih deželnega odbora v letu 1904., katero obsega to poročilo, ni bilo spremembe. § 1. Rešitev v Najvišje potrjene predloženih deželnozborskili sklepov In zäkonskih načrtov. V dopolnitev v lanskem letnem poročilu § 1., marg. 1. navedenega se omenja, da je Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo začasno nadaljnje pobiranje deželnih priklad v letu 1904., namreč: 1.) 40 % ne doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, 2 ) samostojne deželne naklade od porabljenega piva po 2 K od hektolitra in 3.) 40 % ne doklade na vse direktne davke izvzemši doklado na osebni dohodninski davek blagoizvolilo najrailostiveje dovoliti. (Št. 54 1. 1904.) Dalje se poroča, da je zadobil sklep deželnega odbora z dne 14. decembra 1904 glede začasnega nadaljnjega pobiranja deželnih priklad v letu 1905. v za leto 1904. dovoljeni meri Najvišje potrjenje. (Št. 15.626, 16.478 1. 1904.)! § 1. Davki. Po naznanilu c kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 9. decembra 1904, št. 28.591, dovoljene so bile na podstavi razpisa c. kr. finančnega ministrstva z dne 25. aprila 1903, št. 27.780, manjšim davkoplačevalcem na Kranjskem pri eksekucijah 1. 1904. iste olajšave, kakor zal. 1902. — Glej §2., marg. 4, letnega poročila za 1 1891. (Št. 15.925 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. Hoher Landtag! Der Landesausschuß erstattet im Sinne des § 26 der Landes-Ordnung nachfolgenden Bericht über seine Amtstätigkeit in der Zeit vom I Jänner bis Ende Dezember 1904. I. Besondere Vorkommnisse. Aus Anlaß des Allerhöchsten Geburtsfestes am 18. August, dann des Allerhöchsten Namensfestes am 4. Oktober 1904 beteiligte sich der Landesausschuß an den feierlichen Hochämtern in der hiesigen Domkirche. Weiters wurde aus diesen Anlässen das k k. Landespräsidium ersucht, die alleruntertänigsten Glückwünsche des Landesausschusses an die Stufen des Allerhöchsten Drones gelangen zu lassen. Seine kaiserliche und königliche Apostolische Majestät geruhten für die dargebrachten Glückwünsche den Allerhöchsten Dank auszusprechen (ZZ. 10 550, 12 419 de 1904.) II Kandesausschuß, Referatseinteilung. Nach Ablauf der ersten Funktionsperiode wurden die Landesausschußbeisitzer Franz Povee und Dr Adolf Schaffer neuerlich zum Mitglied?, beziehungsweise zum Ersatzmanne des Landwirtschaftsrates ernannt. (Z. 2881 de 1904.) Im Berichtsjahre sind keine Aenderungen in Bezug auf die Referatseinteilung zu verzeichnen. 8 1. Erledigung der der Allerhöchsten Sanktion «nterbrei-tcten Landtagsbeichlnstc und Gesetzentwürfe. In Ergänzung des im vorjährigen Rechenschaftsberichte — § 1, Marg. I —angeführten wird erwähnt, daß Se. k u. k. Apostolische Majestät die provisorische Weitereinhebung der Landesumlagen im Jahre 1904, nämlich: 1. ) eines 40Aigen Zuschlages zur Berzehrungssteuer von Wein, Wein- und Obstmost, sowie von Fleisch, 2. ) einer selbständigen Landesauflage auf den Bierverbrauch mit 2 K per Hektoliter und 3. ) eines 40 % igen Zuschlages auf alle direkten Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer allergnädigst zu bewilligen geruht haben. (Z. 54 de 1904.) Weiters wird berichtet, daß der Beschluß des krainischen Landesausschusses vom 14. Dezember 1904 betreffend die provisorische Forteinhebung der Landesumlagen im Jahre 1905 in dem für das Jahr 1904 bewilligten Ausmaße die Allerhöchste Genehmigung erhalten hat. (ZZ. 15.626, 16 478 de 1904.) § 2. Steuern. Laut Mitteilung der k. k Finanzdirektion vom 9. Dezember 1904, Z. 23.591, wurden im Grunde des Finanzministerial-Erlasfes vom 25. April 1903, Z 27.780, den kleinen Steuerträgern in Krain in Durchführung des Exekutionsverfahrens im Jahre 1904 dieselben Erleichterungen wie für das Jahr 1902 gewährt. — Vide § 2, Marg. 4, des Rechenschaftsberichtes pro 1891. (Z. 15.925 de 1904.) 1. Allerhöchstes Geburts- und Namensfest 1. Kommissionen 2. Referats- einteilung. 1 Provisorische Weitereinhebung der Landesumlagen im Jahre 1904 und 1905 1. Erleichterungen bei Exekutionen 2 Letno poročilo. — g 2 Davki. 2. Na prošnjo deželnega odbora je c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani z dopisom Odpis davkov z dne 6. februarja 1905. št. 23.593 1. 1905., poslalo sledeči izkaz o zemljiških davkih, de- vsled njim. želnih, okrajnih in zdravstvenih prikladah, ki 80 se vsled njim odpisale leta 1903. (Št. 2274 1. 1905.) I 2 3 4 5 6 1 7 8 9 Zaporedna štev — Post-Nr. Davčni okraj Steuerö ezirk 1 c 4 s L K Ji 3 y 1 Z n d=L .2 ti cu ti O s 15% popust 15% Nach- laß Čisti odpis od zemljiškega davka Netto-Ab-schreibung von der Grundsteuer Odpis - - Abschreibung an Skupaj za 1 1903 Zu- sammen pro 1903 40% deželne 40% Landes- okrajne blagaj- nice Bezirks- Kassa- zdrav- stvenega okrožja Sani- täts- Distrikts- priklade — Umlagen K h K h K h K h k h| K j h K h 1 Postojina — Adelsberg 474 33 71 15 403 18 189 74 61 66 61 66 716 24 2 Škofja Loka — Bischoflack 3 Brdo — Egg 904 81 135 72 769 09 361 90 226 20 45 24 1402 43 4 Kočevje — Gotisches — — — — — 5 Velike Lašče — Großlaschitz 22 90 3 43 19 47 9 16 6 64 — 69 35 96 6 Krško — Gurkfeld 2863 44 429 51 2433 93 1145 37 801 76 — — 4381 06 7 Idrija — Jdria — — — — — — 8 Ilirska Bistrica — Jllirisch-Feistritz 9 Kranj — Krainburg — — — — — — — — — 10 Kranjska Gora — Kronau 11 Lož — Laas — — — — — — — — — — — 12 Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt 24 64 3 70 20 94 9 86 — — — — 30 80 13 Ljubljana, okolica — Laibach, Umgebung 241 10 36 17 204 93 96 44 40 99 — — 342 36 14 Kostanjevica — Landstraß 15 Litija — Littai 16 Logatec — Loitsch — — 17 Metlika — Mottling 1085 63 162 85 922 78 434 24 314 84 32 57 1704 43 18 15 Mokronog — Nassenfnß 298 97 44 85 254 12 119 59 71 76 17 93 463 40 20 Vrhnika — Oberlaibach 64 56 9 68 54 88 25 82 16 14 z Z 96 84 21 Radovljica — Radmannsdorf 223 94 33 59 190 35 89 57 4 47 — — 284 39 22 Kadeče — Ratschach 23 Ribnica — Reifnitz — — — — — 24 Novo Mesto — Rudolfswert 1700 94 255 14 1445 80 680 37 476 26 2602 43 25 Žužemperk — Teisenberg 26 Senožeče — Senosetsch . . . 29 60 4 44 25 16 11 84 4 44 1 18 42 62 27 Kamnik — Stein 687 16 103 07 584 09 274 87 158 05 27 49 1044 50 28 Trebnje — Treffen 32 06 4 80 27 26 12 83 737 1 29 48 75 29 Črnomelj — Tschernembl 1250 89 187 63 1063 26 500 36 350 26 87 56 2001 44 30 Višnja Gora — Weixelburg — 31 Vipava — Wippach 793 94 119 09 674 85 317 57 127 03 111 15 1230 60 32 Cerknica — Zirknitz . . . — — — — — Svota — Summe . 10698 91 1604 82 9094 09 4279 53 2667 87 386 76 16428 25 Rechenschaftsbericht. — § 2 Steuern. 8 Infolge Ersuchens des Landesausschusses übermittelte die k. k. Finanzdirektion in Laibach mit Note vom 6. Februar 1905, Z. 23 593 de 1905, den nachstehenden Ausweis über die anläßlich der Elementarschäden pro 1903 bewilligten Nachlässe an Grundsteuern, Landes-, Bezirksund Sanitätsumlagen (Z 2274 de 1905 ) 2. Steuernachlässe infolge von Elementarschäden. 8 4 5 6 7 8 9 3 4 5 6 7 1 8 9 1 ,8 c 1 £ 'S c3 .nv bß JÖ £ s >00 1 3 .2 1s -I o S> 15 «Io popust 15 % Nachlaß Čisti odpis od zemljiškega davka Netto-Ab-schreibung von der Grundsteuer Odpis - - Abschreibung an Skupaj za 1. 1902. Zu- sammen pro 1902 -8 K 1 S "O -s CÖ vG- bf L 2 sD & ^ 11 Sl iti. ^ ->0 .2 5 a. g o G 15 % popust 15 % Nachlaß Čisti odpis od zemljiškega davka Netto-Ab-schreibung von der Grundsteuer Odpis Abschreibung an Skupaj za 1. 1901. Zu- sammen pro 1901 40 % deželne 40 % Landes- okrajne blagaj-nice Bezirks -Kassa- zdrav- stvenega okrožja Sani- täts- Distrikts- 40 % deželne 40 % Landes- okrajne blagaj- niee Bezirks- Kassa- zdrav- stvenega okrožja Sani- täts- Distrikts- priklade — Umlagen priklade — Umlagen K h K h K h K h| K h K h K h K h K h K h K h| K |h K |h K h 1 66 - 25 1 41 — 67 — 50 — 08 2 66 264 61 39 69 224 92 105 85 lOO 55 18 52 449 84 — — — — — 1 1 1 II II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 M 1 1 266 27 39 94 226 33 106 52 101 05 18 60 452 50 — — G. kr. finančno vodstvo je vsled prošnje deželnega odbora poslalo sle 3. prikiade za A. Izkaz o vplačanem direktnem realnem davku s priblada 1. 1903. (Št. 3225 1. 1905.) Ù ss 0 S3- 1 >m ce ß rD O) 5- o Ci- ce CŠ3 Davčni okraj gteuerfi c jtrft Zemljiški davek ©runbfteuer Hišnorazredni davek igaužfiaffenfteuer Hišnonajemninski davek §augäin§fteufr 5% davek od davka oproščenih poslopij 5% ©teuer bon (teuer* freien ©ebäuben Zastanek iRücfftanb Tekoče ©urren§ Zastanek IRiidftanb Tekoče ©urrenS Zastanek jftiidftanb Tekoče ©urrenš Zastanek Dtüctftanb Tekoče ©urren§ K 1* K h k h K h K J' K h X h K h i Postojina — SIbefóberg .... 986 83 29068 53 3 48 6556 37 29 66 7338 77 1 18 287 01 2 Škofja Loka — ©ifdjoflacf . . . 84 70 42002 70 66 65 12320 78 79 52 5908 30 67 5S 3 Brdo — ©gg 289 56 35681 17 65 01 9964 94 44 47 1906 20 25 3( 4 Ilirska Bistrica — Qtt. geiftrijj . 400 88 15650 34 48 53 6368 17 43 01 2472 79 2 52 3‘ 5 Kočevje — ®ottfdjee 198 10 34023 13 58 •23 11775 41 213 09 7745 39 96 50 4951 8 6 Velike Lašče — (Šrofjlafdjifs . . 15 08 15528 42 — — 4749 65 135 97 1225 40 8 63 ■ 75 5( 7 Krško — ©urffelb 1723 50 42769 91 17 84 10713 01 11 72 3527 31 103 11 8 Idrija — Qbria 170 S3 21350 93 40 75 5048 31 439 20 12134 48 12 98 397 5! 9 Kranj — Šrainburg 205 29 57829 90 22 21 11464 40 120 01 17200 59 10 81 512 9 10 Kranjska Gora — £ronau . . . 9 75 10634 40 91 43 3386 45 488 50 5990 46 373 68 2599 0< tl Lož — 8aa§ 55 20 23325 54 39 66 5795 21 153 70 1018 08 1 63 65 9 12 Ljubljana, mesto — Saibmfi, ©tabt 75 38 13415 48 — — — — 23319 69 316868 48 1406 16 32577 3. 13 Ljubljana, okol. — Saibad), Umg. 1644 28 112718 28 34 16 19472 51 1555 63 19129 71 291 03 4483 1( 14 Kostanjevica — Sanbftraf? . . . 1173 78 30685 51 1195 86 7484 84 272 70 2030 86 20 64 98 1 15 Litija — SMttai 70 92 39304 06 — — 12550 47 8808 94 588 6 16 Logatec — Sofiji 20 11 21060 46 28 88 4213 09 164 67 4476 75 60 17 8, 17 Metlika — äÄöttling 216 84 24181 80 150 92 6381 44 46 92 2097 88 90 6 18 Mokronog — Slaffenfujj .... 74 53 38007 93 — — 9975 93 15 43 1915 41 39 71 19 Tržič — Džeumarftl — — 10837 20 1 22 3523 82 49 46 4826 28 119 95 163 3' 20 Vrhnika — Đberlatbađ) .... 139 41 38777 57 41 25 8049 10 48 61 3910 88 77 49 21 21 Radovljica — DiabmannSborf . . 259 41 41045 22 140 87 12687 63 1008 32 11503 15 469 14 1303 6. 22 Radeče — Dtatfđjađ) 122 20 17036 41 145 82 5120 79 25 64 1734 27 75 95 2 23 Ribnica — Dteifnig 95 — 18587 65 18 05 6474 58 298 35 2634 64 13 55 196 2 24 Novo Mesto — Ddubolfginert . . 242 26 52595 92 30 74 16007 55 312 99 9498 14 24 59 923 1. 25 Zuzemperk — ©eifenberg . . . 64 57 16634 33 48 43 6071 12 100 78 940 59 84 5 26 Senožeče — ©enofetfd) .... 703 05 14639 79 50 93 3744 75 126 57 1432 97 22 4 27 Kamnik — ©tein . 462 88 49746 48 64 50 12452 08 560 95 8904 36 33 89 243 8 28 Trebnje — Treffen 83 10 23460 43 — 35 6107 70 9 99 1548 40 39 37(1 29 Črnomelj — Sfdiernembl .... 151 20 31798 01 4 33 8548 96 35 49 2652 48 17 16 113 4 30 Višnja Gora — SBefielbnra . . . 84 61 32971 72 12 37 7723 07 7 07 2199 89 42 o 31 Vipava — SBippad) 345 31 26581 02 19 75 8177 45 27 20 2382 40 1 i 3 o 82 Cerknica — girfnig 132 05 22280 54 15 11 1944 193 09 2762 79 41 6 Skupaj — Sujammen . 10300 61 1005130 78 1901 23 254853 58 29900 82 478777 04 2903 91 45874 9 deželnega odbora poslalo sledeča dva izkaza: ®ie f. f. ginanjbireftion übermittelte über Slnfuđjen be§ SanbeSai im davku s pribladami vred za leto 1908. 25 1. 1905.) A. $lu§luct£ itfter ötc einöc$af)lten ÖireMcn 9iealfteuer (3. 3225 de 1905 ) Davki — Steuern :i davek ter 5 0lo davek od davka oproščenih poslopij 5% Steuer öon (teuer» freien ©ebüuben Dosedanja dohodnina Silberige ©infommem fteuer Najemninske 3mš» Davčne Steuer» Redovne Drbnungš» kazni Strafen Pristojbine za izterjanje @jelutiou§»®ebiit|reu 'ekoče Zastanek Tekoče Zastanek Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče tirrenž Dtiiđftanb Surren§ Dtiiđftanb Dtiiđftanb Surrenž Dtiiđftanb ©itrrenš Dtiiđftanb Surrenš K b K h K A K h K 1 ii K h k b K h K b K. b 7338 77 1 18 287 09 80 9 93 5908 30 — — 67 59 — — — — 19 20 38 60 20 1906 20 — — 25 30 — — — — j — 2472 79 2 52 50 34 — — • — — — 8 30 ; _ 7745 89 96 50 495 81 — — — — 5 — 28 40 1225 40 8 63 75 56 250 20 — — — _ 6 — 65 v ■ 3527 31 — — 103 13 — — — — — — 20 20 27 20 _ .2134 48 12 98 397 59 — — 15 84 21 68 2 76 30 75 .7200 59 10 81 512 92 — — — — 15 55 3 60 20 5990 46 373 68 2599 06 — — — — — 43 65 3 40 40 60 1018 08 1 63 65 99 — — — .6868 48 1406 16 32577 35 — — 952 54 7 95 100 44 40 9129 71 291 03 4483 16 — — 196 — — 39 89 41 50 ' 2030 86 20 64 98 14 — — — — 48 — 50 05 8808 94 — — 588 61 — — — 60 — 3 4476 75 — 60 17 85 — — — 3 — 13 60 2097 88 — — 90 68 — — 51 05 28 05 3 1915 41 — — 39 78 — — 4826 28 119 95 163 34 _ _ 1 10 3910 88 — 77 49 20 — — .. — 4 60 9 80 .1503 15 469 14 1303 65 — — — — — 129 40 93 68 120 170 1734 2? — 75 95 29 — — — 23 40 2634 64 13 55 196 26 — — — • 7 98 17 60 9498 14 24 59 923 15 — — — 6 40 9 50 940 59 — — 84 56 14 40 1482 97 — — 22 40 — 8904 36 33 89 243 86 — — — 10 82 10 20 1548 40 — 39 37 07 — — — 10 20 2652 48 17 16 113 47 — — — — 3 80 1 55 2199 89 — — 4204 — 3 2382 40 1 22 13 09 — — 17 6 40 2762 79 — — 41 65 — — — — — - 5 80 — — — 8777 04 2903 91 45874 98 250 20 1215 43 29 63 580 84 454 11 200 — 230 — Zamudne obresti Sterjug^infen Svota cesarskih davkov Summe ber lanbež» fürfttidjen ©ebiitjr Deželne in normalno-šolske Sanbež» unb Dtormal» fd)ulfonb§= Zdravstvenih okrožij Sanitntž=®iftrilt3» Okrajne blagajnice 33eäirf§».faffe» Zdi S priklade — Umlagen Zastanek Dtiiđftanb Tekoče Kurreitž Zastanek Dtiiđftanb Tekoče Surren? Zastanek Dtiiđftanb Tekoče Surren? Zastanek Dtiiđftanb Tekoče Surren § Zastanek Dtiiđftanb Tekoče Surren? Zastanek Dtüdftnnb Tekoče Surren? Zastane Dtüdftai K b K _b K h K h * A * h K b Ü h K h K ì li K h K' h bi 158 85 2040 24 3 96 83 01 1180 80 45383 94 485 20519 91 97 72 6864 39 157 551 6668 99 66 90 1565 — — — 36 36 336 97 61939 33 108 23 28320 83 1 — 68 1 16992 41 291 85 — 1139 20 3 05 22 33 487 09 48739 14 186 08 22363 49 22 31 2795 44 131 31 13977 23 145 40 1610 — 123 04 78 66 763 38 26238 60 229 82 11572 03 1 24 — 119 88 6364 64 145 85 1817 42 66 09 122 85 782 86 56003 41 313 52 25922 02 — — — - 199 82 16204 22 4 72 511 80 — — 61 13 420 60 22152 61 178 02 10257 83 13 47 769 19 124 10 7436 75 67 10 1723 30 7 16 88 52 1824 08 58952 38 814 88 26847 04 — — — 671 01 18792 94 ** 26 20 528 80 3 14 138 29 630 20 39650 83 319 79 18673 27 17 11 933 68 95 65 5135 21 67 85 2051 46 1 88 233 09 463 60 89295 96 192 41 41299 51 — 22 95 66 21682 27 18 14 883 86 — 19 68 91 1065 34 23626 54 828 46 13310 61 84 74 1671 49 284 64 3327 65 19 70 387 60 — — 31 72 190 57 30624 14 77 67 14204 16 9 56 2334 60 36 78 6747 16 248 80 5252 92 234 33 2918 69 26337 34 371041 27 13216 98 193929 78 4960 77 75605 88 228 82 3676 82 33 60 263 98 4023 41 159785 96 2157 52 77849 74 816 17 33088 82 169 35 1249 30 42 77 85 29 2923 10 41683 99 1235 50 19043 15 92 03 952 17 646 35 12854 13 57 84 1676 46 — — 216 79 188 76 63118 33 33 37 29262 60 18 36 17557 54 13 90 741 90 — 81 21 58 231 97 30545 23 98 20 13926 94 119 18 2206 49 74 04 7629 81 32 60 1046 05 — 08 20 40 526 46 33821 25 178 05 ■ 15478 67 12 99 1230 63 138 23 11222 03 •c 8 25 1092 75 2 99 16 05 121 20 51047 85 42 15 23421 81 3 15 3511 12 25 28 14053 06 7 20 454 30 81 43 103 19 260 36 19908 13 109 71 9555 23 04 51 76 4299 83 65 97 1244 98 — 29 89 44 218 40 52130 97 68 97 23997 4!) — 51 69 14999 30 175 45 2125 90 17 95 532 90 2320 54 70362 13 852 33 33395 67 64 60 1669 83 115 05 594 — 6 47 19 87 414 43 24624 03 148 38 11382 98 103 99 7412 73 10 20 806 05 — — 29 99 443 13 28746 77 200 16 13458 45 34 90 2355 22 196 14 11557 07 54 90 1875 20 8 42 76 25 618 82 80985 71 251 18 37999 20 — — — — 139 69 26599 62 — — 257 40 — — 7 — 116 92 24009 40 54 09 11183 30 1 30 36 74 7269 08 140 46 1071 70 13 35 73 05 1034 36 21034 66 414 64 9318 76 50 96 981 79 135 17 3494 55 156 55 2471 49 9 16 148 27 1139 75 73976 74 501 84 33726 16 49 01 3372 76 295 23 19393 31 16 35 571 20 1 73 4 59 111 21 31739 59 41 96 14678 07 3 81 1467 83 29 79 8439 88 52 45 1145 60 — 74 6 86 265 17 44266 93 94 88 20385 44 17 47 3614 16 73 19 14269 80 13 — 688 30 — 21 9 Ö4 81 38 43629 66 41 72 20284 05 3 10 1521 28 10 87 6592 39 62 40 1053 40 6 49 32 61 479 37 38246 37 192 20 17427 34 47 98 6099 59 66 57 6970 91 58 95 1077 10 2 66 33 77 407 66 28139 85 161 90 12769 61 46 30 1433 98 48 90 4004 50 2484 20 44426 50 671 99 5675 08 50409 23 1835451 70 23829 61 875765 14 5690 36 119721 64 4997 16 356737 66 3: 190B. ®te f. f. ginanjbircftiott übermittelte über SInfucfjen beš 2anbe§au§fđ)uffe§ fotgenbe jmei StuStueije: A. ?(u§iuei§ über bie cimu”*rtl)üe» bi vette« Oiealfteuev« famt 3«fđ)liigeu jivii 1903» (8. 3225 de 1905 ) Steuern unb Umlagen tiro 1903. - Stenern uske Davčne Steuer» Redovne £>rbnung§» Pristojbine za izterjanje @je{utiou®»®ebul}ren Zamudne obresti ®erpg®jinfen Svota cesarskih davkov Summe ber lanbe®» fürftlidjen ®ebütjr kazni Strafen Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Kurten® Dtfidftanb Surren® 3tiidftanb Surren S IKMftanb Surren® 'Jtudftanb Surren® iRüctftanb Surren® K |h K b K 1 b K b K h K b K h K i> K h K h K h . 80 9 93 158 85 2040 24 3 96 83 01 1180 80 45383 94 — — 19 20 38 60 20 — — — 66 90 1565 — — — 36 36 336 97 61939 33 * — — — — — — — — — 85 — 1139 20 3 05 22 33 487 09 48739 14 — — — — 8 30 — — ■' — 145 40 1610 — 123 04 78 66 763 38 26238 60 ~~ — 5 — 23 40 — — — — 145 85 1817 42 66 09 122 85 782 86 56003 41 — - 6 — — 65 — — — — 4 72 511 80 — — 61 13 420 60 22152 61 — 20 '20 27 20 — — — 67 10 1723 30 7 16 88 52 1824 08 58952 3S 21 68 2 76 30 75 — — — — 26 20 528 80 3 14 138 29 630 20 39650 83 — — 15 55 3 60 20 — — — 67 85 2051 46 1 88 233 09 463 60 89295 96 '— — 43 65 3 40 40 — 60 — 18 14 883 86 — L9 68 91 1065 34 23626 54 — — — — — — — — — 19 70 387 60 — — 31 72 190 57 30624 14 7 95 100 44 — 40 — — — — 248 80 5252 92 234 33 2918 69 26337 34 371041 27 ' ‘— — 59 89 41 50 — — — — 228 82 3676 82 33 60 263 98 4023 41 159785 96 — 48 — 50 05 — — — — 169 35 L249 30 42 77 85 29 2923 10 41683 99 — 60 — 3 — — — — — 57 84 1676 46 — — 216 79 188 76 63118 33 — 3 — 13 60 — — — — 13 90 741 90 — 81 21 58 231 97 30545 23 ' — 28 05 3 — — — — — 32 60 1046 05 — 08 20 40 526 46 33821 25 — — — — — — — — — 28 25 1092 75 2 99 16 05 121 20 51047 85 — 1 10 — — — — — — 7 20 454 30 81 43 103 19 260 36 19908 13 — 4 60 9 80 — — — — 65 97 1244 98 — 29 89 44 218 40 52130 97 ‘ — 129 40 93 68 120 — 170 — 175 45 2125 90 17 95 532 90 2320 54 70362 13 ' :— — 23 40 — — — — 115 05 594 — 6 47 19 87 414 43 24624 03 — 7 98 17 60 — — — — 10 20 806 05 — — 29 99 443 18 28746 77 6 40 9 50 — — — — 54 90 1875 20 8 42 76 25 618 82 80985 71 — 14 40 — — — — — — 257 40 — — 7 — 116 92 24009 40 140 46 1071 70 13 35 73 05 1034 36 21034 66 — 10 82 10 20 — — —- — 156 55 2471 49 9 16 148 27 1139 75 73976 74 — 10 20 — — — ~ 16 35 571 20 1 73 4 59 111 21 31739 59 3 80 1 55 — — — — 52 45 1145 60 — 74 6 86 265 17 44266 93 0 — — — — — — 13 — 683 30 — 21 9 64 81 38 43629 66 17 — 6 40 — — — — 62 40 1053 40 6 49 32 61 479 37 38246 37 5 80 — — — — — 58 95 1077 10 2 66 33 77 407 66 28139 85 29 63 580 84 454 n 200 — 230 — 2484 20 44426 50 671 99 5675 08 50409 23 1835451 70 Deželne in normalno-šolske Sanbež» unb Slatinai» fdjulfonb®» Zdravstvenih okrožij Okrajne blagajnice Zdravstvene Sanität®»®iftritt§= ®eäirf®»$affe» Sanität®» priklade — Umlagen Zas tanek Diücfftanb Tekoče Surren® Zastanek Stüdftanb Tekoče Surren® Zastanek 9tiiđftaub Tekoče Surren® Zastanek Stüdftanb Tekoče Surren® Zaklad za cestno stavbo Gabrovščica—Studenec Stra|enbaufonb ®abronšica—Stubeuec Zastanek Stiidftanb K h K b K b K h K b * h K h K 20519 91 97 72 6864 39 157 55 6668 99 28320 83 1 — — — 63 — 16992 41 297 70 29104 11 22363 49 22 31 2795 44 131 31 13977 23 — — 31572 03 1 24 — — 119 88 6364 64 — _ 25922 02 — — — — 199 82 16204 22 — 10257 83 13 47 769 19 124 10 7436 75 1 02 24 82 26847 04 — — — — 671 01 18792 94 — — 18673 27 17 11 933 68 95 65 5135 21 — — 141 29 41299 51 — 22 — — 95 66 21682 27 — — 13310 61 84 74 1671 49 284 64 3327 65 14204 16 9 56 2334 60 36 78 6747 16 73 172 48 193929 78 4960 77 75605 88 — — 77849 74 — — — — 816 17 33088 82 19043 15 92 03 952 17 646 35 12854 13 8 47 114 75 29262 60 — — — — 18 36 17557 54 — 13926 94 119 18 2206 49 74 04 7629 81 15478 67 12 99 1230 63 133 23 11222 03 8 96 23421 81 3 15 3511 12 25 28 14053 06 _ 9555 23 — 04 — — 51 76 4299 83 __ 23997 49 — — — — 51 69 14999 30 33395 67 — — — — 64 60 1669 83 11382 98 — — — — 103 99 7412 73 13458 45 34 90 2355 22 196 14 11557 07 67 91 66 37999 20 — — — — 139 69 26599 62 11183 30 1 30 — — 36 74 7269 08 9 64 2081 36 9318 76 50 96 981 79 135 17 3494 55 33726 16 49 01 3372 76 295 23 19393 31 105 64 14678 07 3 81 1467 88 29 79 8439 88 20385 44 17 47 3614 16 73 19 14269 80 20284 05 3 10 1521 28 10 87 6592 39 17427 34 47 98 6099 59 66 57 6970 91 12769 61 46 30 1433 93 48 90 4004 50 — — — 875765 14 5690 36 119721 64 4997 16 356737 66 327 19 31836 11 Tekoče Surren® |_h Zemljiško-odveznega zaklada priklade ®runbenttaftung®» gonb§»Umlagen Zastanek Stildftanb Tekoče Surren® K______]_h Svota vseli priklad Summe ber ®efamt» Umlagen Zastanek Dliiđftanb Tekoče Surren® K i 740 h 27 K 34053 h 29 471 55 74417 35 339 70 39136 16 350 94 17936 67 513 34 42126 24 316 61 18488 59 1485 89 45639 98 432 55 24883 45 288 29 62981 78 1197 84 18309 75 124 74 23458 40 18177 75 269535 66 2973 69 110938 56 1989 52 32964 20 51 73 46820 14 291 42 23793 24 333 23 27931 33 70 58 40985 99 161 51 13855 06 120 66 38996 79 916 93 35065 50 252 37 18795 71 431 87 27462 40 390 87 64598 82 101 77 20533 74 600 77 13795 10 846 08 56597 87 75 56 24585 78 185 54 38269 40 66 13 33468 72 306 75 30497 84 257 10 18208 04 34863 55 1389131 55 485 108 186 229 313 178 814 319 192 828 77 13216 2157 1235 33 98 178 42 109 68 852 148 200 251 54 414 501 41 94 41 192 161 23829 61 10 10 44 44 5u7l 5071 62 17 8 79 1 mà . A, v./ '**./4v. .'.. r;-.vV'.,U:;.;Li;wX ' ■is' ' '■.■ j!f , . . t'&fi " ■;'i* ; *ì t'z - jtìi ■? B. Izkaz o vplačanem direktnem osebnem d« (Št. 3225 1. 190! £S 0 S3- 1 CÖ C CD O Ži- ce S3 Davčni okraj |iteuer0ejirR Splošna pridobnina — Slttgemeine ©rwerbfteuer Pridobnina od javnemu dajanju računov zavezanih podjeteb ©rwerbfteuer bon ben ber öffentlichen 9teđ)nungMegung unterworfenen Unter» neljntungen Prihodn kontingentovana fontingentierte nekontingentovana nidjt fontingentierte od kroš-njarskega in obhodnega obrta bom §aufter» unb SEBanber» gettrerbe pótom odtegljeja po — 2Ibsitge§ but c. kr. državnih plačilnieah f. f. ©taatöfaffen dru anbt Zastanek fRüdftonb Tekoče (SurrenS Zastanek SRucfftanb Tekoče (Surrenš Tekoče (SurrenS Zastanek SRüdftanb Tekoče (Surrend Zastanek 9tüdftanb Tekoče (£urreit§ Zas » K 1 h K h K i h K h K 1 h K 1 h K h K 1 h K h K l Postojina — Slbetžberg . . . 6 36 7146 04 108 70 1784 13 146 883 41 15708 97 1 44 2 Škofja Loka —• SMjdjoflad . . — — 8969 lb 1138 99 297062 — — 299 72 1270 48 — 3 80 - 3 Brdo — ©gg 130 76 6006 eo 122 64 904 — — — — — 49 81 — — — 16 - 4 Ilirska Bistrica — 3® $eiftri§ . 23 51 4583 97 60 48 617 34 — — 1736 61 6131 78 — — 2 80 - 5 Kočevje — ©ottjdjce . . . 108 29 8532 23 553 02 2441 27 11079 — 1794 93 15481 08 — — 3 56 - 6 Velike Lašče — ©rojjlafdjijj 8 25 2200 72 1495 80 837 30 — — — — 83 41 — — — 92 - 7 Krško - ©urffctb 87 73 4825 57 30 13 736 22 285 — 66 43 172 43 s — — — 98 - 8 Idrija — Qbtia 67 43 5216 38 198 19 1113 97 — — 72486 — 1550b8 67 — — 1 24 - 9 Kranj — Slratnburg .... 9 74 26689 66 330 60 1838 33 1025 — — — 2727 89 — — 4 14 - 10 Kranjska Gora — llronau . . 4 58 4465 05 458 19 3497 04 — — 18621 27 52417 69 — — I 97 - 11 Lož —- 8aa§ . . . . 24 03 2949 96 183 16 907 20 — — 18 41 318 53 — — — 48 - 12 Ljubljana, mesto — 8ot6ad). Stabt 336 29 110094 16 2705 02 14924 08 775 66 32043 08 386960 19 — — — — - 13 Ljubljana, okol. — 8atbad), Umg. 673 82 26591 73 488 34 5164 36 — — 2366 01 24565 88 — — — — - 14 Kostanjevica — Sianbftrafj . . 109 79 4370 45 170 30 414 22 — — — — 53 99 — — 1 20 - 15 Litija — Slittai 8 70 12702 67 47 08 1480 34 33 — 4 80 45615 88 — — 2 54 - 16 Logatec — Soitfdj — 74 4062 61 129 50 811 20 182 — 244 36 6484 12 — — 3 60 - 17 Metlika — äliöttltitq . . . 27 72 3939 20 6 79 803 26 — — — — 1602 78 — — — 32 - 18 Mokronog — SRaffenfufj . . . 12 67 3677 14 25 90 1414 14 — — — — 7 32 — — 2 72 - 19 Tržič — SteuntarftI . . — — 14351 14 65 54 393 65 — — 401 89 — — — — — — - 20 Vrhnika — Dberlaibad) . . . — — 10173 96 27 11 1927 31 — — 84 23 13292 82 — 3 48 - 21 Radovljica — iKabmannčborf 156 73 14570 47 16074 45 29611 26 463 50 3761 75 4150 85 — — 2 57 22 Radeče — jRatjdjad) .... 181 82 3985 56 33 76 555 78 — — 727 59 70 90 — — — — 23 Ribnica — SReifnijs ..... 84 80 6160 43 65 07 1397 78 — — 31 39 953 45 — — — 32 24 Novo Mesto — 9tubolf«tncrt . . 144 09 13184 37 531 30 3163 19 1050 25 — — 617 71 — — 2 76 25 Žužemperk — ©eifenberq — 74 2865 67 1 01 399 82 26 Senožeče — ©enofetjd) . . . 700 30 3850 88 25 52 268 25 — - — — 983 42 — 2 08 27 Kamnik — ©tein 186 49 25611 31 1150 24 5206 37 185 — 13 60 638 67 — — 3 37 28 Trebnje — Sreffen 9 01 2270 38 88 59 624 44 — — — 17 64 28 29 Črnomelj — SEjdjerttembl . . 4 49 3670 10 21 98 759 76 2505 — — — 93 36 01 5 70 30 Višnja Gora — 'IBeijclbnrq . 48 02 3261 64 7 10 875 87 — — — 23 64 — — 96 31 Vipava — SBippad) ... — 92 5528 73 85 28 1030 36 — — 47 33 32 Cerknica — {jirtnij} 118 40 4322 30 292 52 956 90 — 691 66 8358 64 — — 40 Skupaj — gufamtnen . 2898 42 360330 21 26722 30 89829 76 17729 41 136324 47 743942 — 01 53 79 ičanem direktnem osebnem davku s prikladami vred za leto 1903. (Št. 3225 1. 1905.) B. $ln?iuci? über bic ctujtcjaljltcn bit Davki Steuern Pridobnina od javnemu dajanju računov zavezanih podjeteb (Srtoerbfieuer Bon ben ber öffentlichen ^Rechnungslegung unterworfenen Unter« nepmungen Prihodnina Dientenfteuer Osebna dohodnina — $erfonaI«@intommenfteuer Plačarina — SBefolbungSfteuer Kazni v korist državnemu zakladu po §§ 241. in 244. Strafbeträge für SRedjirang beS Staats« fcEjageS nach §§ 241 unb 244 Pristojbine od zgla-šenih obrtov in vpisanih kupčij ©etuerbeanmelbungS« unb girmaprototol« ItecungS’föebühren Svota cesarskih davkov in pristojbin Summe ber 1 f. Steuern unb SSebüpren » pótom odtegljeja po — im SlbpgeS burđ) SBege beS odmerjena na podlagi napoved auf ®runb Bon 33e« fenntntffen bemeffene pri davku zavezanem pobirljiva beim Steuerpflichtigen felbft einjupebenbe ki je odtegniti pri delodajalcu Bei bem Sienftgeber in Slbjug ju bringenbe Od stalnih plač, prejetih iz državni plačilnie Bon ben auS ben Staatstaffen erf)0= beneit, ftepenben Sejügen 1 od stair tih plač, pre-Irugih neera-plačilnie tnberen als StaatSfaffen en, ftehenben ejügen c. kr. državnih plačilnieah !. !. Staatstaffen drugih neeraričnih plačilnieah anbere nicht irrarifdje gatjlfteHen h jetih iz ričnil bon auS (š erhoben Si Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče atfitfftanb Kurrent DtiicEftanb Kitrren? ätfidftanb Sttrrenä SRiictftcmb Knrren? fóftdftanb Kurrcn? fóiicfftanb Knrrcit? fóiicfftanb Knrren? fRücfftanb (£itrren§ SJiiictftanb EitrratS tRÉctftanb Eurrens K |h K h K h K h K h K h K Jr K h K h K h K h K h K h| K h K h K h K 1 li K 1 h K h K h K h K h 883 41 15708 97 1 44 402 59 34 41 415 25 23 20 4878 14 40 723 60 444 76 13 91 955 26 31664 69 299 72 1270 48 — — 3 80 — — 810 55 2 02 441 22 110 — 6458 80 23 73 172 — 501 86 68 98 1574 46 21667 44 — — 49 81 — — — 16 — — 229 31 11 32 454 07 86 80 4416 44 — — 122 — 220 14 — — — — — — — — — — — — 3 38 351 52 12405 91 1736 61 6131 78 — — 2 80 — — 425 39 20 78 402 63 19 87 1985 37 32 — 167 20 274 20 31 1893 25 14590 99 1794 93 15481 08 — — 3 56 — — 2401 71 96 44 871 95 272 29 5824 50 55 39 73532 875 17 19 89 2880 56 48259 98 — — 83 41 — — — 92 — — 350 22 4 32 344 52 20 40 2563 01 — — 12 — 130 28 — — — — — — j — — — — — — 76 1528 77 6523 14 66 4b 172 43 — — — 98 — — 388 32 2 83 1003 34 60 52 6361 63 13 40 7053 571 78 261 04 14415 80 72486 — 155088 67 — — 1 24 — 09 1002 48 260 59 144 98 80 33 3333 48 6 67 182 80 442 90 — — — — — — — - 10 — — — 3 38 73099 30 166540 28 — — 2727 89 — — 4 14 — — 1827 — 34 59 863 38 432 72 18437 81 4 07 607 33 793 64 • 21 08 811 72 54835 26 18621 27 52417 69 — — 1 97 — — 126 26 12 18 145 68 106 74 4429 35 66 49 5907 98 185 — — — — — 1045 11 — — 15 — 9 34 46 93 19269 63 72283 06 18 41 318 53 — — — 48 — — 470 31 225 19 231 50 82 60 6434 38 1 33 260 — 168 96 11 66 2 76 — — 372 28 11752 98 32043 08 386960 19 — — — — — — 58359 65 1338 32 6731 65 16690 21 109969 28 968 24 22698 05 68 — — _ — — 1356 94 142 49 — — 389 68 386 78 54613 33 712324 44 2366 01 24565 88 — — — — — — 173 84 286 69 2119 26 707 43 20767 77 378 93 3167 95 402 62 — - 37 93 303 75 7 20 3 60 59 95 4946 35 83320 71 — 53 99 — — 1 20 — — 183 45 17 17 285 62 298 21 2056 83 19 70 443 09 372 47 14 41 615 17 8195 73 4 80 45615 88 — — 2 54 — — 412 44 — — 430 68 3 83 5791 60 17 56 1740 26 603 01 — — — — 111 36 — 81 97 68923 78 244 36 6484 12 — — 3 60 — — 462 93 193 33 1015 60 378 40 14032 47 — — 443 — 322 57 — — — — — — — — — — 3 40 40 949 73 27820 50 — — 1602 78 — — — 32 — — 1084 21 9 34 336 68 — — 1636 68 — — 60 80 239 14 43 85 9703 07 — — 7 32 — — 2 72 — — 110 65 — — 176 09 — — 1794 20 — — 20 — 278 85 — — — — — — — — — 3 53 33 57 7484 64 401 89 47 69 88 07 452 96 4926 90 7478 16 11 80 669 90 206 40 — - — — 127 — — — — 30 5494 20 23727 20 84 23 13292 82 — — 3 48 — — 1364 34 — 40 239 10 49 — 9117 80 — — 373 39 385 66 — — — — — — — _ — _ — 20 32 62 74 36898 18 3761 75 4150 85 — — 2 57 — — 2487 07 — 29 579 64 1523 05 16127 18 433 93 2585 95 791 99 — — 4 80 78 01 24 — 39 40 2 72 58 26 21981 72 71546 15 727 59 70 90 — — — — — 17 142 — — — 265 73 70 25 3646 05 14 — 275 80 214 1 65 663 61 9157 47 31 39 953 45 — — — 32 — — 1804 17 1 12 315 22 — — 4606 42 8 — 144 86 338 25 — — — - — — 48 — — 5 83 5 16 244 21 15726 06 — — 617 71 — — 2 76 — — 1344 07 605 87 896 04 744 94 5571 53 89 33 496 37 1208 68 2 15 — — — — - 22 06 28 01 2137 59 27565 13 — — — — — — — — — — 421 96 4 80 153 96 C 02 1043 20 — — 27 34 201 56 — — — — — — — 1 98 53 5115 49 — — 983 42 — 2 08 — — 21 40 153 73 298 45 14 70 1005 50 81 39 112 61 206 68 31 975 64 6249 58 13 60 638 67 . — 3 37 — — 962 95 68 25 1475 05 3409 84 20195 83 155 — 886 57 803 64 64 76 — — — — — — 50 — 37 59 71 16 1798 67 56154 68 — — 17 64 — — — 28 — — 134 88 30 27 88 86 40 30 1669 58 — — 16 80 260 58 — 2 44 3 26 170 61 50S6 70 — — 93 36 — 01 5 70 — — 620 10 7 65 332 41 — — 1749 70 — — 28 — 440 38 — — — — — — — — 34 13 10204 51 — — 23 64 — — — 96 — — 293 16 19 78 211 17 101 94 1496 40 — — — — 197 53 176 84 6360 37 47 33 — — — — — — — — 657 35 69 73 527 68 128 11 3698 87 45 97 151 47 291 22 — — 25 60 — 2 69 146 72 11888 37 691 66 8358 64 — — — 40 — — 376 42 191 55 146 — 593 60 2718 Žil — — 181 20 300 81 — - - — — — — — 5 — — — 2 25 1887 73 17368 12 136324 47 743942 — — 01 53 79 — 08 79898 87 3722 21 22396 37 23584 66 301296 02 2441 33 43484 17 12742 73 66 91 68 i 33 3022 17 221 69 134 66 475 82 838 54 196464 36 1675760 41 Deželne in normalno-šolske SanbeS« itnb Siormal« fdjulfonbS« Zdrar San Prikt Zastanek ÜRücfftanb Tekoče Kurren? Zastf fóndi 346 574 105 786 1019 603 74 29204 149 7634 180 14569 1434 118 24 227 17 15 222 44 7999 231 72 471 2 354 567 51 13 29 91 254 67444 97 10080 5460 2965 4872 14532 1396 2809 64625 13257 24628 1762 208286 23206 2049 24149 5022 2672 2109 6079 10253 19781 1951 4343 7564 1367 1956 13245 1200 2944 1748 2834 6448 495608 94 14 B. Wudttieid über öie eingesaljltc« bireften ^erfoualftcuent famt ^ttfdjläöctt 1903. (3. 3225 de 1905.) u e n ohodnina — $erfonaI=©infommenfieuer Plačarina — SSefolbungSfteuer ■vezanem iva 'flidjtigen tjebenöe ki je odtegniti pri delodajalcu bet bettt $tenftgeber in Slbjug ju bringenbe Od stalnih plač, prejetih iz državnih plačilnie Bon ben au§ ben ©taafötaffen erljo* benen, ftepenben SSesitaen od stalnih plač, prejetih iz drugih neera-ričnih plačilnie öon emberen aU auž ©taatžlaffen erhobenen, fteljenben SBejügen Kazni v korist državnemu zakladu po §§ 241. in 244. ©trafbeträge für SRedjnung bež ©taatS« fdjagež nad) §§ 241 unb 244 Pristojbine od zgla-šenih obrtov in vpisanih kupčij ©etuerbcamnelbungg» unb girmoprototot» tierang§=@ebüt)ren Svota cesarskih davkov in pristojbin ©untme ber t f. ©teucra unb ©ebüfyren Tekoče Surrenè Zastanek Mcfftanb Tekoče Surrend Zastanek föüdftanb Tekoče ©urrend Zastanek ffiüdftanb Tekoče Surrend Zastanek SRucfftanb Tekoče Surrend Zastanek SRücfftanb Tekoče Surrend K ii _ K 1 h K li K h K h K h K h K li K h K h K h K h K h 4878 14 40 723 60 444 76 13 91 955 26 31664 69 6458 80 23 73 172 — 501 86 68 98 1574 46 21667 44 4416 44 — — 122 — 220 14 3 38 351 52 12405 91 1985 37 32 — 16720 274 20 31 1893 25 14590 99 5824 50 55 39 735’32 875 17 19 39 2880 56 48259 98 2563 01 — — 12 — 130 28 76 1528 77 6523 14 6361 63 13 40 7053 571 78 — — — — — — — — _ — — — — — 261 04 14415 80 3333 48 6 67 182 80 442 90 — — — — — — — — 10 — _ 3 38 73099 30 166540 28 18437 81 4 07 607 33 793 64 21 08 811 72 54835 26 4429 35 66 49 5907 98 185 — — — . — 1045 11 — — 15 — 9 34 46 93 19269 63 72283 06 6434 38 1 33 260 — 168 96 — — — — — — — — 11 66 2 76 — — 372 28 11752 98 109969 28 968 24 22698 05 68 — — — — — 1356 94 142 49 — — 389 68 386 78 54613 33 712324 44 20767 77 378 93 3167 95 402 62 — - 37 93 303 75 7 20 3 60 — — 59 95 4946 35 83320 71 2056 83 19 70 443 09 372 47 — — — — — — — — — — — — 14 41 615 17 8195 73 5791 60 17 56 1740 26 603 01 — — — — 111 36 — — — — — — — — 81 97 68923 78 14032 47 — — 443 — 322 57 — — — — — — — — — — 3 40 — 40 949 73 27820 50 1636 68 — — 60 80 239 14 43 85 9703 07 1794 20 — — 20 — 278 85 3 53 38 57 7484 64 7478 16 11 80 669 90 206 40 — — — 127 — — 30 5494 20 23727 20 9117 80 — — 373 39 385 66 — — — — — — — _ — 20 32 62 74 36898 18 16127 18 433 93 2585 95 791 99 — — 4 80 78 01 24 — 39 40 2 72 58 26 21981 72 71546 15 3646 05 14 — 275 80 214 1 65 663 61 9157 47 4603 42 8 — 144 86 338 25 — — — - — — 48 — — — 5 83 5 16 244 21 15726 06 5571 53 89 33 496 37 1208 68 2 15 — — — — — _ — _ 22 06 28 01 2137 59 27565 13 1043 20 — — 27 34 201 56 1 98 53 5115 49 1005 50 81 39 112 61 206 68 31 975 64 6249 58 20195 83 155 — 886 57 803 64 64 76 — — — — — — 50 — 37 59 71 16 1798 67 56154 68 1669 58 — — 16 80 260 58 — — — — — — — — — — 2 44 3 26 170 61 5036 70 1749 70 — — 28 — 440 38 — — — — — — — — — — — 34 13 10204 51 1496 3698 40 — — — — 197 53 176 84 6360 37 87 45 97 151 47 291 22 — — 25 60 2 69 146 72 11888 37 _2?18 20 — — 181 20 300 81 — - - — — — — — 5 — — — 2 25 1887 73 17368 12 >1296 02 2441 33 43484 17 12742 73 66 91 68 33 3022 17 221 69 134 66 475 82 838 54 196464 36 1675760 41 P I i klade - Umi a g e n Deželne in normalno- Kazni v korist šolske Saitbež» unb Stormat« Zdravstvenih okrožij ©anität§»®iftriftS= Okrajne blagajnice 5Bestrtš»Saffe» Doneski za kupeijsko zbornico Zdravstvene priklade Zaklad za cestno gradbo Gabrovščiea-Studenee ubožnih zakladov po §§ 247., 249. in 250. Vkupna svota vseh priklad fdjnlfonbž» §anbefö!ammer* ^Beiträge <3anität§»Umlagen ©ttafjenBaufcnb ®a* BroBšica»©tubenec ©trafbeträge für jReđjnung ber SCraten» fonbe nodi SS 247, Xotaljumme ber ©efamPUmlagen 249 unb 250 PrikDde — - Umlagen - Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče 9iuc!ftattb Surrend SRütfftanb EitrtenS fRflđftaitb Eurrenž Stiidftaub Surrend Stfidftonb Eurrenš SRiicfftaub Gurrenä SRüdftanb Eurrenš 9Utctftöltb ®umn§ K h K h K h K 1 h K li K h K 1 h K 1 h K j h JL 1 h _K 1 h K 1 h K h K j h K j h K h 346 58 10080 .7 146 22 3400 17 113 82 3276 04 206 21 1204 19 15 10 797 83 17970 57 574 26 5460 62 1 14 — — 332 21 3276 38 87 87 564 76 1117 22 5667 41 — — — — 10 — 10 2122 70 14979 17 105 92 2965 79 12 76 570 82 74 92 1853 61 24 37 277 82 — — — — — — — — 20 — 20 237 97 5488 04 736 55 4872 23 — — — — 421 42 2679 69 39 11 522 94 1197 08 8074 86 1019 08 14532 94 — — — — 656 39 9083 07 68 39 1230 22 1743 86 24846 23 603 33 1396 75 49 57 104 78 453 67 1012 66 43 75 180 69 12 40 10 69 — — — _ 1162 72 2655 57 74 85 2809 01 — — — — 61 75 1970 88 9 09 239 38 — — — — — — — — — — 145 69 5019 27 29204 85 64625 61 1736 69 3231 27 8760 72 17772 06 1581 97 8027 79 — — 1584 62 — — — — 20 — 41304 23 95241 35 149 97 13257 64 — — — — 75 08 6958 5*2 57 92 1356 15 — — — — — — — — 282 97 21572 31 7634 82 24628 22 841 09 1830 71 2843 69 6157 09 792 36 2041 21 IO 12111 96 34667 23 180 33 1762 88 20 85 276 74 85 68 837 37 14 96 166 80 2 23 36 93 — — IO 314 05 3080 72 14569 09 208286 88 5767 87 104143 45 — — — — 1363 88 19968 78 — — — — — — 120 120 21820 84 332519 11 1434 25 23206 36 — — — — 576 51 9862 65 741 86 2700 10 — — — — — _ 25 218 2777 62 35987 11 118 91 2049 71 9 05 102 50 62 88 1383 54 8 77 194 60 — 23 17 23 — — 20 — 219 84 3747 58 24 24 24149 55 — — — — 13 31 14489 75 2 28 2922 05 — — — — — — 10 __ 39 83 41571 36 227 17 5022 20 lOO 44 803 10 175 42 2762 23 14 66 544 65 — — — — — — 30 517 69 9162 18 17 54 2672 72 1 34 247 43 14 47 1937 75 — 42 274 38 33 77 5132 28 15 43 2109 90 1 17 312 96 9 27 1265 61 J 03 206 61 26 90 3895 08 222 19 6079 07 — 22 — — 104 91 2735 55 33 35 723 28 360 67 9537 90 44 70 10253 24 2 54 — — 28 53 6408 30 2 05 1171 59 — — — - — — — — 129 77 82 17962 13 7999 bb 19781 49 — — — — 598 54 989 68 141 59 809 40 30 80 8769 69 21660 57 231 83 1951 22 3 36 — — 154 24 1268 27 8 84 212 61 — — — — — — 398 27 3432 10 72 95 4343 96 12 79 760 21 69 51 3922 98 2 65 389 14 1 20 41 33 — — 159 10 9457 6* 471 05 7564 01 — — — — 264 72 5293 26 43 16 728 16 — — — — — — 778 93 13585 43 2 62 1367 75 — — — — 1 75 889 06 — 98 141 74 8 14 249 14 13 49 2647 69 354 96 1956 94 44 34 221 88 115 87 733 85 56 59 148 04 571 76 3060 71 567 42 13245 31 53 66 1324 54 340 73 7616 47 80 03 1476 37 — 85 89 _ 65 1041 84 23813 58 51 15 1200 51 5 13 120 06 42 18 690 33 5 56 123 61 — — — — — 104 02 2134 51 13 65 2944 27 2 51 565 69 10 70 2062 35 1 98 187 06 28 84 5759 37 29 97 1748 95 2 24 131 18 9 20 568 44 6 29 172 41 — — 7 51 437 25 _ 55 21 3058 23 91 55 2834 74 21 04 992 15 31 77 1133 88 6 93 278 89 — — — _ 151 29 5239 66 254 20 6448 30 54 72 236 70 76 89 2095 72 19 22 222 95 — — — — — — — — — — — — 405 0Ü 9003 67 67444 97 495608 94 8890 74 119176 34 16580 75 122987 04 5468 12 49358 37 1141 42 7693 24 7 51 437 25 240 — 702 99773 51 795963 18 § 3. Deželnokulturne in zdravstvene reči. A. Deželna kultura. l. Deželni odbor je izvedel, da se je opustila vodomerska postaja v Kočevju. Vsled tega Hidrografični se je obrnil do c. kr. deželne vlade z dopisom z dné 5. aprila 1904, št. 4797, ter jo naprosil, posei na var bis Ende des Jahres 1903 die Strecke von km IVO -)- 50 bis 4'7, d. i. 6350 in. Das Äbrechnungsoperat wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen übermittelt, ehemöglichst die im Sinne der §§ 6 und 7 des Übereinkommens vom 7. Oktober 1897, L. G. Bl. Nr. 33, vorgeschriebene Kollaudierungsverhandlung zn veranlassen. Letztere hat nun im Laufe des Monates Oktober 1904 stattgefunden. Das Ergebnis war ein durchwegs günstiges. Gleichzeitig mit der Kollaudierung hatte zufolge Weisung des k. k. Ackerbauministeriums die Kollaudierungskommission auch die örtliche Überprüfung des Abrechnungsoperates durchzuführen und außerdem festzustellen, welche Arbeiten und Auslagen notwendig wären, um die bisherigen Regnlierungs-banten derart zu einem vorläufigen Abschlüsse zu bringen, daß ihr Bestand bis zu dem Zeitpunkte der Fortführung der Regulierungsarbeiten gewährleistet erscheinen würde. Der Aufwand für jene Arbeiten nun, welche die Kollaudierungskommission im Interesse der bisher durchgeführten Regulierung für unerläßlich erachtete, wurde mit 15.700 K beziffert. Der Gesamtverdienst der Firma Taster & Visnovsky wurde pro 1903 mit 109.086 K 29 h festgestellt. Dieser ganze Betrag wurde der Firma bereits auch ausbezahlt. Für bewirkte Mehrarbeiten wurde überdies der Unternehmung der Betrag von 1860 K zuerkannt. (ZZ. 5260, 10.842, 12.150, 16.110, 16.452 de 1904.) Da der k. k. Verwaltungsgerichtshof über den Rekurs einer Partei gegen die durch die Finanzbehörden erfolgte Gebührenbemessnng von einem mit dem Lande abgeschlossenen Vertrage die Entscheidung fällte, daß für die Partei die Gebührenfreiheit nicht bestehe, sah sich der Landesausschuß veranlaßt, in drei Fällen die diesbezügliche Gebühr, und zwar im Betrage von 75 K, 100 K und 62 K 50 h auf den Landesfond zu übernehmen. (ZZ. 1168, 10.769, 12.677, 13.729 de 1904.) Wegen Einschätzung des durch die Reguliernngsarbeiten an Grund und Boden verursachten Schadens haben am 10. und 11. Juni 1904 Lokalerhebnngen stattgefunden. Der Schaden wurde mit 3902 K 81 h beziffert, die Kosten der Einschätzung betrugen 97 K 20 h, so daß aus diesem Anlasse der Betrag von 4000 K 01 h zur Auszahlung gelangte. Der Teilbetrag per 146 K 22 h traf die Unternehmung, wogegen der Betrag von 3853 K 79 h aus dem Baufonde bestritten werden mußte. (ZZ. 1132, 6378, 7047, 7048, 8981, 15.046 de 1904.) Endlich wurde im Jahre 1904 das Enteignungsverfahren rücksichtlich der zum Zwecke der Neuringregulierung abzulösenden Gründe durchgeführt und auf Grund der diesbezüglichen, durch die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gnrkfeld gefällten Erkenntnisse für eine große Zahl der dabei in Frage kommenden Fälle auch bereits die grundbücherliche Umschreibung eingeleitet. (Z. 13.831 de 1904.) Neuringbach- Regulierung. 11. Hidrološka preiskavanja oziroma opazovanja v kotlinskih dolinah na Notranjskem in Dolenjskem. 12. Enketa za pretresovanje važnih vprašanj glede osuševanja kraških dolin na Kranjskem. 13. Odvajanje poplavnih voda v Kočevskih in Ribniških kotlinah. Stroški, ki jih je zahtevala uravnava Mirne do konca 1. 1904., so izkazani v nastopnem tabelaričnem pregledu. 1 > Oj >co P r e d ni e t Z n e s e k : cc 1 N K h l Stroški do vštetega 31. decembra 1903 Stroški v letu 1904. Stavbno vodstvo (stroški za izdelavo načrtov, potni stroški in dijete 335520 ! 98 tehnikov in za druge komisije) 1523 62 2 Zaslužek tvrdke Tafler & Visnovsky 30056 80 3 Stroški za vzdrževanje uravnavne proge (zaloge stavbnega vodstva) . . 8962 20 4 Odškodnina za poškodovanja zemljišč in honorari cenilcem 4047 so ; 5 Odkup sveta 237 50 6 Dobava materiala 611 65 7 Pisalne in risalne potrebščine 354 59 8 Drugi stroški 16 46 Vsota vseh stroškov . . . 381331 30 (Št, 141, 758, 968, 969, 1132, 1168, 1349, 1479, 1501, 1536, 2471, 2972, 3174, 3639, 4131, 4868, 4869, 4871, 5190, 5260, 5293, 5294, 5681, 6378, 7047, 7048, 7049, 7280, 7461, 8334, 8516, 8981, 9003, 9277, 10.185, 10.769, 10.842, 10.877, 11.085, 11.466, 12.046, 12.115, 12.145, 12.146, 12.147, 12.148, 12.149, 12.150, 12.193, 12.240, 12.677, 12.754, 12.853, 12.979, 12.980, 13.012, 13.097, 13.367, 13.691, 13.729, 13.831, 13.925, 14.406, 14.791, 14.927, 15.045, 15.046, 15.085, 15.325, 15.958, 16.110, 16.451, 16.452, 16.455 1. 1904.) O tem glej § 3., marg. 1. Ker so gledé uspehov dozdaj v kraških dolinah na Kranjskem zvršenih, precej dragih osuševalnih del nastali marsikateri pomisleki, se je videlo deželnemu odboru primerno, da se to vprašanje temeljito presodi, preden bi se za taka podjetja nadalje žrtovali novci. Zaradi tega se je proti c. kr. deželni vladi izrazila želja, naj bi se vsa dotična dela zazdaj ustavila ter sklicala enketa strokovnjakov, katere naloga naj bi bila, konstatirati, so li imela dozdaj zvršena taka dela dejanske ali le navidezne uspehe. (Št. 7074 1. 1904.) Z dopisom z dné 24. novembra 1904, št. 20.663, je naznanila c. kr. deželna vlada, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo tukajšnjemu mnenju zastran sklicanja enkete pritrdilo ter izjavilo, da bode na vsak način poslalo k dotičnim posvetovanjam svoje zastopnike. Gledé stroškov, ki bodo narasli tem povodom, se je c. kr. poljedelsko ministrstvo izreklo pripravljenim, prevzeti stroške za svoje zastopnike, dočim bi stroške za vse druge člane te enkete morala plačati dežela. (Št. 3878, 7074, 14.825 1. 1904.) K § 3., marg. 13., letnega poročila za leto 1903. Na tozadevni ponovljeni poziv se je občina Črni Potok izjavila, da je pripravljena plačati nanjo odpadajoči prispevek 170 K za nadaljevanje osuševalnih del v Kočevskih kotlinah, in sicer v štirih letnih obrokih. (Št. 3030 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 17 Über den Aufwand, welchen die Nenringregulierung bis Ende des Jahres 1904 erforderte, möge folgende übersichtliche Darstellung Aufschluß erteilen: SS o S3- Gegenstand Betrag K h Ausgaben bis inklusive 31. Dezember 1903 335.520 98 Ausgaben im Jahre 1904. 1 Bauleitung (Auslagen für die Verfassung von Projekten, Reisekosten und Diäten der Techniker und für sonstige Kommissionen) 1.523 62 2 Verdienst der Firma Taster & Visnovsky 30.056 80 3 Auslagen für die Instandhaltung der regulierten Linie (Verläge der Bau- leitung) 8.962 20 4 Entschädigungen für Grundbeschädigungen und Honorare der Schätzleute . . 4.047 50 5 Grundablösung 237 50 6 Beschaffung von Material 611 65 7 Schreib- und Zeichenrequisiten 354 59 8 Sonstige Auslagen 16 46 Summe aller Ausgaben 381.331 30 (SS- 141,758, 968, 969, 1132, 1168, 1349, 1479, 1501, 1536, 2471, 2972, 3174, 3639 4131, 4868, 4869, 4871, 5190, 5260, 5293, 5294, 5681, 6378, 7047, 7048, 7049, 7280, 746b 8334, 8516, 8981, 9003, 9277, 10.185, 10.769, 10.842, 10.877, 11.085, 11.466, 12.046, 12.115' 12.145, 12.146, 12.147, 12.148, 12.149, 12.150, 12.193, 12.240, 12.677, 12.754, 12.853, 12.979' 12.980, 13.012, 13.097, 13.367, 13.691, 13.729, 13.831, 13.925, 14.406, 14.791, 14.927, 15.045, 15.046, 15.085, 15.325, 15.958, 16.110, 16.451, 16.452, 16.455 de 1904.) Diesbezüglich vide § 3, Marg. 1. Da rücksichtlich der Erfolge der bisher durchgeführten ziemlich kostspieligen Entwässerungs-arbeiten in den hierländischen Karsttälern mancherlei Zweifel rege wurden, erachtete es der Landesausschuß für angezeigt, bevor für derartige Unternehmungen weitere Geldopfer gebracht werden würden, diese Frage einer gründlichen Prüfung zu unterziehen. Es wurde daher gegenüber der k. k. Landesregierung der Wunsch geäußert, es möchten alle diesbezüglichen Arbeiten vorläufig eingestellt und eine fachmännische Enquete einberufen werden, welche sich zur Aufgabe machen müßte, zu ergründen, ob man es bisher bei den hier in Frage kommenden Arbeiten mit wirklichen oder nur mit Scheinerfolgen zu tun hatte. (Z. 7074 de 1904.) Mit Zuschrift vom 24. November 1904, Z. 20.663, teilte nun die k. k. Landesregierung mit, daß das k. k. Ackerbauministerium der hierortigen Anregung wegen Einberufung der Enquete beigepflichtet und erklärt habe, daß es sich bei den diesbezüglichen Beratungen jedenfalls werde vertreten lassen. Betreffend die aus diesem Anlasse erwachsenden Kosten hat das k. k. Ackerbauministerium die Bereitwilligkeit ausgesprochen, die Kosten für die eigenen Vertreter zu übernehmen, wogegen die Kosten für alle anderen Mitglieder der Enquete vom Lande bestritten merben müßten. (RR 3878 7074 14.825 de 1904.) Ad § 3, Marg. 13, Rechenschaftsbericht de 1903. Über eine diesbezügliche neuerliche Aufforderung hat sich die Gemeinde Schwarzenbach bereit erklärt, den ans sie entfallenden Betrag von 170 K für die Fortsetzung der Entwässerungsarbeiten in den Kesseltälern von Gottschee, und zwar in vier Jahresraten zu zahlen. (Z. 3030 de 1904.) 11. Hydrologische Forschungen, resp. Beobachtungen in den Inner- und Unterkrainer Kesseltälern. 12. Enquete zur Erörterung der hinsichtlich der Entwässerung der Karsttäler in Kram relevanten Fragen. 13. Ableitung der Hochwässer in den Kesseltälern von Gottschee und Reifnitz. 14. Odvajanje vode v Ložki (Starotrški) dolini. 15. Uredba vodnih razmer v Planinski, oziroma Logaški dolini. 16. Uravnava Selške Sore. Ker je občina Srednja Vas prispevanje za osuševalna dela s to utemeljitvijo odrekla, da ni imela občina od teh del do zdaj nobenih koristi, je deželni odbor naprosil c. kr. deželno vlado kot voditeljico te tehniške akcije, da bi se izjavila o trditvi občine Srednja Vas. (St. 15.535 1. 1903.) Z dopisom z dné 15. marcija 1904, št 2011, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru dotično izjavo gozdnega nadkomisarja V. Puticka. V tej izjavi se trdi, da odreka občina Srednja Vas svoj prispevek k stroškom nameravanega nadaljevanja osuševalnih del zaradi tega ker sodi napačno o tehniški strani tega podjetja. Ker pa je imel deželni stavbinski urad gledé izvajanj gozdnega nadkomisarja Puticka nekatere pomisleke, se je c. kr. deželni vladi priobčilo, da deželni odbor proti občini Srednja Vas za zdaj ne more ničesar ukreniti, ker se bode moralo poprej vsekako po enketi strokovnjakov odgovoriti na vprašanje, da li je stališče občine Srednja Vas pravo ali ne. (Št. 13.666, 15.535 1. 1903.; 3030, 3878, 7074, 12.471, 14.935 15.701 1. 1904.) K § 3., marg. 16., letnega poročila za 1. 1903. Prošnja občine Stari Trg pri Ložu za dovolitev državne in deželne podpore v svrho nadaljevanja osuševalnih del v Ložki dolini pri vasi Dane, se je odstopila c. kr. deželni vladi v nadaljnjo rešitev. (Št. 10.234 1. 1903.) Z dopisom z dné 22. julija 1904, št. 13.404, poslala je c. kr. deželna vlada poročilo c. kr., gozdnotehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku o dozdanjem uspehu osuševalnih del v Ložki dolini ter je naprosila deželni odbor, da bi ji naznanil, ali in eventualno v kateri visokosti se obljubijo prispevki iz deželnih sredstev za nadaljevanje dotičnih del. V dotičnem svojem odgovoru je izjavil deželni odbor, da za taka podjetja ne bode mogel predlagati dovolitve podpor pri deželnem zboru tako dolgo, dokler se ne bo enketa strokovnjakov izrekla, da imajo ta podjetja tudi dejanske uspehe. (Št. 10.234 1. 1903.; 9614, 10.116 1. 1904.) Z dopisom z dné 29. februarja 1904, št. 25.885 iz 1. 1903., je c. kr. deželna vlada naprosila deželni odbor, da bi se izjavil gledé prispevanja k stroškom za uredbo vodnih razmer v Planinski, oziroma Logaški dolini. Šlo je pri tem deloma za nadaljevanje osuševalnih del, deloma pa za odredbe v svrho zabranitve prehitrega odtoka vode v času, ko vode primanjkuje. Stroški so bili proračunjeni za prva dela na 1250 K, za poslednja pa na 1600 K. Deželni odbor se je izjavil nasproti c. kr. deželni vladi, da bi mogel pri deželnem zboru prispevek v visokosti 20°/0 izkazane potrebščine le za ona dela predlagati, s katerimi se namerava odpomoči pomanjkanju vode, ki se pojavlja od časa do časa v Planinski dolini, dočim gledé osuševalnih del, ki so se dozdaj zvršila v Planinski kotlini, ni prepričan, da bi imela kaj uspeha. (Št. 3250 1. 1904.) Na zaprosbo c. kr. deželne vlade se je za čas od 1. avgusta 1904 do 31. julija 1905 nakazal v izplačanje znesek 42 K kot deželni prispevek k najemščini za prostor v Logatcu, v katerem je shranjeno orodje za raziskavanje votlin. (Št. 3250, 5966, 6659, 9002, 9891 1. 1904.) K § 3., marg. 17., letnega poročila za 1. 1903. Projekt zadevajoč uravnavo Selške Sore v progi med Dolenjo Vasjo in Bukovico, katerega je, kakor se je že omenilo v lanskem letnem poročilu, poslala c. kr. deželna vlada deželnemu odboru, se je po deželnem stavbinskem uradu pregledal in se na njem ni našlo pogreškov. Ko je deželni odbor ta projekt c. kr. deželni vladi zopet vrnil, izjavil se je pripravljenim predlagati deželnemu zboru, da v svrho zvršitve projekta dovoli 25% prispevek iz deželnih novcev, in sicer do najvišjega zneska 13.750 K. Obenem je pritrdil deželni odbor mnenju c. kr. deželne vlade, da se zahtevi nekaterih Stanovnikov vasi Bukovice za razširjavo projekta ne ugodi, ker se je pri ogledu na licu mesta dognalo, da bi znašali dotični stroški veliko več nego je vreden svet, ki naj bi se zavaroval. Pač pa je označil deželni odbor kot primerno, da bi se povodom zvršitve projekta v progi med Dolenjo Vasjo in Bukovico proučevalo vprašanje, bi li ne bilo možno z napravo posameznih nabrežnih zgradb obvarovati svet opustošenja tudi nižje od tam, kjer so projektovana uravnavna dela. (Št. 12.598 1. 1903.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 19 Da die Gemeinde Mitterdorf eine Beitragsleistung für die Entwässerungsarbeiten mit der Motivierung ablehnte, daß diese Arbeiten für sie bisher von keinem Vorteile waren, wurde die k. k. Landesregierung als Leiterin dieser technischen Aktion ersucht, sich hinsichtlich dieser Behauptung der Gemeinde Mitterdorf zu äußern. (Z. 15.535 de 1903.) Mit Zuschrift vom 15. März 1904, Z. 2011, übermittelte nun die k. k. Landesregierung eine diesen Gegenstand betreffende Äußerung des Oberforstkommissärs W. Putick, in welcher dargelegt wird, daß die ablehnende Haltung der Ortsgemeinde Mitterdorf hinsichtlich der Beitragsleistung zu den Kosten der geplanten Fortsetzung der Entwüsserungsarbeiten auf einer unrichtigen Beurteilung der technischen Sachlage beruhe. Da jedoch die Äusführungen des Oberforstkommissärs Putick gewissen Zweifeln des Landesbauamtes begegneten, wurde der k. k. Landesregierung bekannt gegeben, daß der Landesausschuß gegen die Gemeinde Mitterdorf vorläufig nichts unternehmen könne, indem früher jedenfalls durch eine fachmännische Enquete die Frage beantwortet werden müßte, ob der Standpunkt der Gemeinde Mitterdorf richtig sei oder nicht. (ZZ. 13.666, 15.535 de 1903; 3030, 3878, 7074, 12.471, 14.935,15.701 de 1904.) Ad § 3, Marg. 16, Rechenschaftsbericht de 1903. 14- Ein Gesuch der Gemeinde Altenmarkt bei Laos um Gewährung einer Staats- und Landes- ^des Laastr^ subvention zur Fortsetzung der Entwässernngsarbeiten im Laaser Tale bei der Ortschaft Dane, wurde (Altenmarkter) der k. k. Landesregierung zur weiteren Veranlassung abgetreten. (Z. 10.234 de 1903.) Tales. Unterm 22. Juli 1904, Z. 13.404, übermittelte die k. k. Landesregierung einen Bericht der k. k. fvrsttechnischen Abteilung für Wildbachverbauung, Sektion Villach, über den bisherigen Erfolg der Entwässernngsarbeiten im Laaser Tale und ersuchte um Bekanntgabe, ob und eventuell in welcher Höhe Beiträge aus Landesmitteln zur Fortsetzung der diesbezüglichen Arbeiten in Aussicht gestellt werden. In Erwiderung darauf erklärte der Landesausschuß, so lange nicht in der Lage zu sein, für derartige Unternehmungen Unterstützungen beim Landtage zu beantragen, bis nicht durch eine fachmännische Enquete sichergestellt ist, daß man es dabei mit tatsächlichen Erfolgen zu tun habe. (ZZ. 10.234 de 1903; 9614, 10.116 de 1904.) Mit Zuschrift vom 29. Februar 1904, Z. 25.885 de 1903, ersuchte die k. k. Landesregierung 16. um Äußerung wegen Beitragsleistung zu den Kosten für die Regelung der Wasserverhältnisse im Tale Regelung der von Planina. resp. Loitsch. Wasserverhält. Es handelte sich dabei teils um Entwässerungsarbeiten, teils aber um Maßnahmen zur Ver- ‘“J,, Janina' Hinderung des zu schnellen Ablaufes des Wassers zur Zeit des Wassermangels. Die Kosten wurden resp. Loitsch.' für erstere Arbeiten mit 1250 K, für letztere hingegen mit 1600 K beziffert. Der Landesausschuß erklärte gegenüber der k. k. Landesregierung, nur für jene Arbeiten, welche Abhilfe gegen den von Zeit zu Zeit im Tale von Planina sich geltend machenden Wassermangel bezwecken, einen Beitrag aus Landesmitteln im Ausmaße von 20 °/0 des Erfordernisses beim Landtag in Antrag bringen zu können, da dem Landesausschusse die Gewißheit fehle, daß die bisher im Kesseltale von Planina zur Durchführung gelangten Entwässerungsarbeiten einen Erfolg gehabt hätten. (Z. 3250 de 1904.) Über Ersuchen der k. k. Landesregierung wurde der Betrag von 42 K als Landesbeitrag zum Mietzins für das zur Aufbewahrung der Höhlenforschungsrequisiten dienliche Lokale in Loitsch für die Zeit vom 1. August 1904 bis 31. Juli 1905 flüssig gemacht. (ZZ. 3250, 5966, 6659, 9002, 9891 de 1904.) Ad § 3, Marg. 17, Rechenschaftsbericht de 1903. Das Projekt, betreffend die Regulierung der Selzacher Zeier in der Strecke zwischen Niederdorf und Bukovca, welches, wie im vorjährigen Rechenschaftsberichte bereits erwähnt, seitens der k. k. Landesregierung dem Landesausschusse übermittelt wurde, ist vom Landesbauamte überprüft und richtig befunden worden. Indem der Landesausschnß das Projekt der k. k. Landesregierung wieder retournierte, erklärte er sich bereit, zum Zwecke der Realisierung desselben einen 25 % Beitrag aus Landesmitteln bis zum Höchstbetrage von 13.750 K beim Landtag in Antrag bringen zu wollen. Gleichzeitig pflichtete der Landesausschuß der von der k. k. Landesregierung ausgesprochenen Anschauung, daß dem Begehren einiger Insassen in Bukovca um Erweiterung des Projektes nicht stattzugeben wäre, bei, da auf Grund einer Lokalerhebung konstatiert wurde, daß die diesbezüglichen Kosten den Wert des zu schätzenden Terrains bedeutend übersteigen würden. Wohl aber wurde seitens des Landesausschusses als zweckmäßig erkannt, gelegentlich der Durchführung des Projektes für die Strecke Niederdorf-Bukovca die Frage zu studieren, ob nicht durch Anlegung von einzelnen Uferschutzbauten das Terrain auch unterhalb der eigentlichen Regulierungsarbeiten vor Devastationen bewahrt werden könnte. (Z. 12.598 de 1903.) 16. Regulierung der Selzacher Zeier. V dopisu z dné 7. decembra 1904, št. 22.219, je c. kr. deželna vlada pripomnila, da bi gledé na to, da je obljubil deželni odbor v pokritje vseh stroškev uravnave Sore v gorenjem toku med Dolenjo Vasjo in Bukovico, znašajočih 55.000 K, le 25 % prispevek, in da bi se mogli adjacentje po zakonu prisiliti le k prispevanju 30 % te potrebščine, odpadlo potem na melioracijski zaklad 45 %, kar pa bi nasprotovalo § 6. zakona z dné 30. junija 1884. L, drž. zak. št. 116. V dotiertem svojem odgovoru je deželni odbor naglašal, da to mnenje ne odgovarja dejanskim razmeram, marveč da gre tu za podjetje, za katero se v zmislu zakona brezdvojbeno more zahtevati 50% prispevek iz melioracijskega zaklada, ter je c. kr. deželno vlado naprosil, da bi v tem smislu na višjem mestu posredovala. Obenem je omenil deželni odbor, da bi se v prispevanje ne pritegnili samo adjacentje, ampak tudi vsi oni posestniki, katerih zemljišča bi imela od te uravnave če tudi le posredne koristi. (Št. 12.598, 14.865 1. 1903.; 8818, 15.411 1. 1904.) 17. Uravnava Sore. K § 3., marg. 18., letnega poročila za 1. 1903. Z dopisom z dné 27. oktobra 1904, št. 19.416, je doposlala c. kr. deželna vlada deželnemu odboru izpopolnjeni projekt za uravnavo Sore v progi Godešič-Goričane s pripomnijo, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo pritrdilo mnenju deželnega odbora, po katerem naj bi se pro-računala vsa potrebščina na 370.000 K, dalje pa na to okolnost opozorila, da udeležitev melioracijskega zaklada pri tem podjetju s 50% proračunjenih stroškov gledé na določila § 6. zakona z dne 30. junija 1884. L, drž. zak. št. 116, ni dopustna. Deželni odbor pa je zavzel tu isto stališče, kakor gledé uravnave Selške Sore (glej marg. 16.), in je v svojem dotičnem odgovoru c. kr. deželni vladi obrazložil, da je 50 % prispevek iz melioracijskega zaklada v tem slučaju dopusten ter ravno v smislu navedenega zakonskega mesta utemeljen, ker gre tu vendar za odvajanje gorske vode. Na projektu ni našel deželni odbor nobenega pogreška. (Št. 13.758 1. 1904.) 18. Uravnava potokov Kače ve in Sore. Gledé te uravnave zakonskim načrtom. ’se bode predložilo deželnemu zboru posebno poročilo z dotičnim 19. K § 3., marg. 19., letnega poročila za 1. 1902. vodàTLoško- B° dopisu c. kr. gozdnotehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku z dne potočki dolini. 30. novembra 1904, št. 289, se je izdalo leta 1901. za osuševalna dela v Loškopotoški dolini 2162 K 30 h ali 162 K 30 h več, kakor je znašal dotični proračun. Na razpolago je imelo stavbno vodstvo vsled nekega preplačila občine Loški Potok 2200 K. Ostalo je potem 37 K 70 b, kateri znesek se je s pritrjenjem deželnega odbora izročil občini Loški Potok. (Št. 15.061 1. 1904.) 20. Uravnava • Pivke. K § 3., marg. 20., letnega poročila za 1. 1902. Z dopisom z dné 30. maja 1904, št. 5829, je doposlala c. kr. deželna vlada projekt za uravnavo Pivke z dotičnima izjavama stavbnega oddelka c. kr. deželne vlade in c. kr. gozdnega nadkomisarja Puticka. Projekt, čigar zvršitev bi stala po stroškovnem preudarku 1,050.000 K, se je po deželnem stavbinskem uradu pregledal, potem pa s prepisom tozadevne izjave tistega vrnil c. kr. deželni vladi s pripomnjo, da smatra deželni odbor za potrebno, da se zvrši v pojasnitev stvari ogled na licu mesta. (Št. 7263, 7555, 15.185 1. 1904.) 21. Uravnava potoka Želimljice. K § 3., marg. 21., letnega poročila za 1. 1903. Iz sejnega zapisnika z dné 26. oktobra 1904, katerega je poslal semkaj glavni odbor za obdelovanje barja v prepisu, je deželni odbor posnel, da je ta odbor za uravnavo potoka Želimljice dovolil prispevek v visokosti 20% vseh stroškov in da se je izrekel pripravljenim, dovoliti interesentom proti štiriodstotnemu obrestovanju posojilo v visokosti 10% vse potrebščine, kakor tudi prevzeti vzdrževanje dogotovljene uravnavne zgradbe proti temu, da plačajo intere-sentje 50% dotičnih vzdrževalnih stroškov. (Št. 14.449 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 21 Mit Zuschrift vom 7. Dezember 1904, Z. 22.219, legte die k. k. Landesregierung dar, daß bei dem Umstande, als der Landesausschuß zum Zwecke der Regulierung der Zeier in ihrem Oberlaufe zwischen den Ortschaften Niederdorf und Bukovca bloß einen Beitrag von 25 % der 55.000 K betragenden Gesamtkosten aus Landesmitteln in Aussicht gestellt hat und die Adjazenten gesetzlich bloß zur Übernahme einer 30% Tangente gezwungen werden können, auf den Meliorationsfond ein Beitrag von 45 % entfallen würde, was jedoch dem § 6 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, widersprechen würde. In Erwiderung darauf wies der Landesausschuß nach, daß diese Anschauung den Tatsachen nicht entspricht, daß man es vorliegend vielmehr mit einem Unternehmen zu tun hat, für welches im Sinne des Gesetzes zweifelsohne ein 50 % Beitrag ans dem Meliorationsfonde angesprochen werden kann, und wurde die k. k. Landesregierung ersucht, Hähern Orts in diesem Sinne zu wirken. Gleichzeitig wurde die Ansicht ausgesprochen, daß zur Beitragsleistung nicht nur die Adjazenten heranzuziehen wären, sondern auch alle jene Besitzer, für deren Grundstücke die Regulierung, wenn auch nur mittelbar nachweisbar, von Vorteil sein wird. (ZZ. 12.598, 14.865 de 1903; 8818, 15.411 de 1904.) Ad § 3, Marg. 18, Rechenschaftsbericht de 1903. Mit Note vom 27. Oktober 1904, Z. 19.416, übermittelte die k. k. Landesregierung das vervollständigte Projekt für die Regulierung der Zeier in der Strecke zwischen Godeschitz und Görtschach mit der Mitteilung anher, daß das k. k. Ackerbauministerium der Anschauung des Landesausschusses, daß das Gesamtersordernis mit 370.000 K zn veranschlagen wäre, zugestimmt, weiters aber darauf aufmerksam gemacht habe, daß die Beteiligung des Melioratiousfoudes bei diesem Unternehmen mit 50 % der Kosten im Hinblicke ans die Bestimmungen des § 6 des Gesetzes vom 30. Juni 1884, R. G. Bl. Nr. 116, untunlich erscheine. Der Landesausschuß nahm nun denselben Standpunkt wie rücksichtlich der Regulierung der Selzacher Zeier (vide Marg. 16) ein, und legte in seiner Antwort an die k. k. Landesregierung dar, daß ein 50 % Beitrag aus dem Meliorationsfonde in diesem Falle zulässig und geradezu im Sinne der zitierten Gesetzesstelle gelegen sei, da man es ja mit der Ableitung eines Gebirgswassers zu tun habe. An dem Projekte fand der Landesausschuß nichts auszustellen. (Z. 13.758 de 1904.) Diesbezüglich wird dem Landtage ein besonderer Bericht samt dem einschlägigen Gesetzentwürfe vorgelegt werden. Ad § 3, Marg. 19, Rechenschaftsbericht de 1902. Zufolge Zuschrift der k. k. sorsttechnischen Abteilung für Wildbachverbauung in Villach vom 30. November 1904, Z. 289, verursachten die im Jahre 1901 int Tale vom Laserbach zur Durchführung gelangten Entwässerungsarbeiten einen Aufwand von 2162 K 30 h oder um 162 K 30 h mehr als prüliminiert wurde. Zur Verfügung standen der Bauleitung infolge einer Überzahlung der Gemeinde Laserbach 2200 K, so daß sich ein Barrest von 37 K 70 h ergab, welcher Betrag mit Zustimmung des Landesausschusses an die Gemeinde Laserbach ausgefolgt wurde. (Z. 15.061 de 1904.) Ad § 3, Marg. 20, Rechenschaftsbericht de 1902. Mit Note vom 30. Mai 1904, Z. 5829, übermittelte die k. k. Landesregierung das Projekt, betreffend die Poikregulierung samt dem vom Baudepartement der k. k. Landesregierung erstatteten Gutachten über das Projekt und einer diesbezüglichen Äußerung des k. k. Oberforstkominissärs Putick. Das Projekt, dessen Realisierung nach dem Kostenvoranschlage einen Aufwand oott 1,050.000 K erfordern würde, wurde vom Landesbauamte überprüft, sodann aber unter Anschluß einer Abschrift des gegenständlichen Gutachtens des Landesbauamtes der k. k. Landesregierung mit dem Bemerken retourniert, daß nach dem Dafürhalten des Landesausschusses nunmehr ein Lokalaugenschein zur Klärung der Sachlage notwendig erscheint. (ZZ. 7263, 7555, 15.185 de 1904.) Ad § 3, Marg. 21, Rechenschaftsbericht de 1903. Wie der Landesausschuß der ihm vom Morastkultur-Hauptausschusse übermittelten Abschrift des Sitzungsprotokolles vom 26. Oktober 1904 entnahm, hat derselbe für die Regulierung des Zelimljica-baches einen Beitrag in der Höhe von 20 % des Gesamterfordernisses bewilligt, weiters sich bereit erklärt, den Interessenten gegen 4% Verzinsung ein Darlehen in der Höhe von 10 % der Gesamtkosten zu gewähren, sowie die Instandhaltung des fertiggestellten Regulierungsbaues gegen 50% Beitragsleistung der Interessenten zu den Erhaltungskosten zu übernehmen. (Z. 14.449 de ] 904.) 17. Regulierung der Zeier. 18. Regulierung des Raceva- Ultb Sorabaches. 19. Ableitung der Gewässer im Laserbacher Tale. 20. Regulierung der Poik. 21. Regulierung des Zelimljica-baches. 22. Uravnava Črnega Potoka v Šmartnem pri Litiji. 23. Zavarovalna dela ob Belem Potoku v občini Bela Peè. 24. Zagradba in uravnava Črnega Potoka v občini Bela Peč. Z dopisom z dné 20. novembra 1904, št. 21.271, je c. kr. deželna vlada naprosila de- želni odbor, sklicujé se na § 6. močvirskega zakona z dné 19. decembra 1886. 1., dež. zak. št. 5 iz 1. 1887., da bi pritrdil gori omenjenim sklepom. Deželni odbor je storil to brez zadržka. (Št. 14.657 1. 1904.) K § 3., marg. 24., letnega poročila za 1. 1902. Z vlogo z dné 18. avgusta 1904, št. 617, je županstvo občine Šmartno pri Litiji predložilo nov projekt za uravnavo črnega Potoka ter prosilo, naj bi z ozirom na to okolnost, da bi zvršitev tega projekta stala 26.000 K, vzel tej uravnavi za podlago prvotni projekt, po katerem bi znašali stroški 5500 K. (Št. 10.817 1. 1904.) Z dopisom z dné 13. januarja 1903, št. 741, je priposlal koroški deželni odbor projekt o dogradnji mejnega mostu pri Belem Potoku in o nekaterih zavarovalnih delih na obeh bre- govih tega hudournika. (Kar se tiče mostu glej § 6. — Cestni okraj Kranjska Gora.) Vsa potrebščina za zvršitev teh del je bila proračunjena na 12.300 K. Od te vsote bi moralo odpasti v smislu navedenega dopisa na koroško deželo 7000 K, na kranjsko pa 4600 K. Deželni odbor je na podstavi poprej na licu mesta zvršenega ogleda temu projektu pritrdil ter ni imel povoda, gledé kranjski deželi odločene prispevne tangente kaj omeniti. (Št. 1419 1. 1903.) Z dném 5. oktobrom 1903, št. 18.759, prijavilo je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, da se je pri obravnavi, ki se je vršila dné 12. septembra 1903 na licu mesta, dalo dovoljenje za zvršitev napominanih del koroškemu deželnemu odboru «ex commissione.» Št. 12.773 1. 1903.) Z dopisom z dné 19. decembra 1903, št. 13.500, je deželni odbor v Celovcu naznanil, da so ta dela dovršena ter je prosil, da bi se izplačal en del na deželo kranjsko odpadajočega prispevka. Deželni odbor je nakazal delni znesek 4000 K v izplačilo, gledé izplačanja ostalih 6000 K pa je odgovoril, da se bode to zgodilo po zvršeni kolavdaciji. (Št. 92 1. 1904.) Kolavdacija se je vršila dné 30. julija 1904. (Št. 9611 1. 1904.) Deželni odbor je poslal kot svojega zastopnika k tej obravnavi deželnega nadinženirja Sbrizaja. Iz kolavdacijskega operata, katerega je poslal semkaj deželni odbor v Celovcu, se je posnelo, da so znašali stroški 12.059 K 33 h in da se je v primeri s proračunom, znašajočim 12.300 K, še nekaj prihranilo. Temu prihranku primerno se je tudi prispevek kranjske dežele znižal od 4600 K na 4532 K 17 h. Ker je bil izid kolavdacije ugoden, se je koroškemu deželnemu odboru tudi še ostanek obljubljenega prispevka v znesku 532 K 17 h dal na razpolaganje. (Št. 1419, 12.773 1. 1903.; 92, 9611, 15.314 1. 1904.) Škode, ki so jih provzročile vode leta 1903. v enem delu Gorenjske, so dale povod, da so se med drugimi tudi zastran potrebnih odredeb gledé črnega Potoka vršile pozvedbe. C. kr. gozdnotehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku, ki je zvršil te pozvedbe, je dognal, da gre pri Črnem Potoku poglavitno za zagradbo udirajočega se sveta v zbiralnem ozemlju tega hudournika in dalje za varstvo nekaterih zemljišč, ki se nahajajo ob tem potoku v dolini. Zaradi majhne vrednosti objektov, katere bi bilo treba varovati, pa imenovani gozdnotehniški oddelek ni nasvetoval zistematične zagradbe, ampak priporočal je le, da bi se na kolikor mogoče jednostaven način zavarovalo vznožje udoru izpostavljenih površin zoper nadaljnje izpodjedanje. V varstvo v nevarnosti nahajajočih se zemljišč v dolini pa naj bi se zgradile kašte. Stroški vseh del so bili proračunjeni na 10.000 K. V dopisu z dné 6. decembra 1904, št. 22.122, je c. kr. deželna vlada vprašala, kake predloge namerava staviti deželni odbor v deželnem zboru gledé dovolitve podpore za to podjetje. (Št. 15.332 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 23 Mit Zuschrift vom 20. November 1904, Z. 21.271, ersuchte die k. k. Landesregierung unter Hinweis auf § 36 des Morastkulturqesetzes vom 19. Dezember 1886, L. G. Bl. Nr. 5 ex 1887, um Zustimmung des Landesausschusses zu den eben erwähnten Beschlüssen, welchem Ansinnen anstandslos entsprochen wurde. (Z. 14.657 de 1904.) Ad § 3, Marg. 24, Rechenschaftsbericht de 1902. Unterm 18. August 1904, Z. 617, brachte das Gemeindeamt St. Martin bei Littai ein neues Projekt für die Regulierung des Schwarzenbaches mit dem Ersuchen in Vorlage, es möge bei dem Umstande, als die Realisierung dieses Projektes einen Aufwand von 26.000 K erfordern würde, der Regulierung das ursprüngliche Projekt mit dem Kostenaufwande von 5500 K zu Grunde gelegt werden. (Z. 10.817 de 1904.) Mit Note vom 13. Jänner 1903, Z. 741, übermittelte der kärntnerische Landesausschuß das Projekt, betreffend den Ausbau einer Grenzbrücke am Weißenbache und gewisser Sicherungsarbelten auf beiden Ufern des genannten Wildbaches. (In Betreff der Brücke vide § 6, Straßenbezirk Kronau.) Das Gesamterfordernis für die Ausführung dieser Arbeiten wurde mit 12.300 K veranschlagt, wovon im Sinne der gedachten Note auf Kärnten der Betrag von 7000 K, auf das Land Kram hingegen der Betrag von 4600 K zu entfallen gehabt hätte. Der Landesausschuß erklärte sich nach vorausgegangener Lokalerhebung mit dem Projekte einverstanden und fand keinen Anlaß, gegen die dem Lande Krain zugedachte Kostentangente Einwendungen zu erheben. (Z. 1419 de 1903.) Unterm 5. Oktober 1903, Z. 18.759, teilte die k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf mit, daß bei der am 12. September 1903 stattgefundenen Lokalverhandlung die Bewilligung zur Ausführung der gegenständlichen Arbeiten dem kärntnerischen Landesausschusse ex commissione erteilt wurde. (Z. 12.773 de 1903.) Mit Zuschrift vom 19. Dezember 1903, Z. 13.500, gab der Landesausschuß in Klagenfurt bekannt, daß diese Arbeiten fertiggestellt seien und ersuchte um Auszahlung eines Teiles des auf das Land Krain übernommenen Beitrages. Der Landesausschuß veranlaßte die Anweisung des Teilbetrages per 4000 K, während die Flüssigmachung des Restes per 600 K für den Zeitpunkt nach erfolgter Vornahme der Kollaudierung in Aussicht gestellt wurde. (Z. 92 de 1904.) Letztere wurde am 30. Juli 1904 vorgenommen. (Z. 9611 de 1904.) Der Landesausschuß ließ sich bei dieser Verhandlung durch den Landesoberingenieur Sbrizaj vertreten. Dem Kollaudierungsoperate, welches der Landesausschuß in Klagenfurt hierher übermittelte, war zu entnehmen, laß sich die Herstellungskosten auf 12.059 K 33 h beliefen, so daß gegenüber dem Voranschläge von 12.300 K ein kleines Ersparnis erzielt wurde. Dem entsprechend wurde auch die hierländische Beitragstangente von 4600 K auf 4532 K 17 h restringiert. Da das Ergebnis der Kollaudierung ein günstiges war, wurde dem kärntnerischen Landesausschusse noch der Rest des zugesagten Beitrages im Betrage von 532 K 17 h zur Verfügung gestellt. (ZZ. 1419, 12.773 de 1903; 92, 9611, 15.314 de 1904.) Die im Jähre 1903 in einem Teile Oberkrains vorgekommenen Wasserschäden haben Anlaß dazu gegeben, daß unter anderem auch rücksichtlich der am Schwarzenbache zu treffenden Maßnahmen Erhebungen gepflogen wurden. Die k. k. forsttechnische Abteilung für Wildbachverbauung, Sektion Villach, welche letztere durchführte, kam zu dem Ergebnisse, daß es sich beim Schwarzenbache hauptsächlich um die Verbauung des Rutschterrains im Sammelgebiete, ferner um den Schutz einiger Grundstücke längs seines Tallaufes handelt. Mit Rücksicht auf den geringen Wert der zu schützenden Objekte wurde jedoch von der gedachten forsttechnischen Abteilung eine systematische Verbauung nicht in Antrag gebracht, sondern nur die Versicherung des Fußes der Rutschflächen gegen weitere Unterwaschungen auf möglichst einfache Weise empfohlen. Zur Sicherung der bedrohten Grundstücke sollten hingegen im Tallaufe einige Buhnen eingebaut werden. Die Kosten sämtlicher Arbeiten wurden auf 10.000 K veranschlagt. Mit Note vom 6. Dezember 1904, Z. 22.212, fragte die k. k. Landesregierung, welche Anträge der Landesausfchuß in Betreff der Subventionierung dieses Unternehmens dem Landtage zu stellen gedenke. (Z. 15.332 de 1904.) Regulierung des Schwarzenbaches in St. Martin bei Littai. 23. Sicherungsarbeiten am Weißenbache in der Gemeinde Weißenfels. 24. Berbauung und Regulierung des Schwarzenbaches in der Gemeinde Weißenfels. 25. Zagradba hudournika Vršenka. 26. Osuševanje Ljubljanskega barja. 27. Požiganje mahu na Ljubljanskem barju. 28. Močvirski zaklad, njegovo stanje. 29. Močvirskega odbora računi. 30. Močvirsko-kultumi postaji na Karolinški zemlji in v Logu. 31. Vodnjak z zajemalno pripravo v Novi Lipi. 32. Vodovod v vasi Raka. Za zagradbo hudournika Vršenka v občini Zlato Polje je deželni odbor na dotično zaprosbo c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku dovolil in nakazal v izplačilo znesek 180 K iz deželnokulturnega zaklada. Država je dala v pokritje na 800 K proračunjenih stroškov podporo 600 K, dočim sta nepokriti ostanek prevzela nase dva posestnika, ki sta bila pri tej zagradbi v prvi vrsti udeležena. Ta dva posestnika sta se vrhu tega zavezala, zavarovati breg hudournika s primernimi nasadi. (Št. 399, 15.760 1. 1904.) O tem se je predložilo deželnemu zboru posebno poročilo z dotičnim zakonskim načrtom. (Glej prilogo 1. z dné 29. januarja 1904.) Na dotično prošnjo se je s pritrditvijo glavnega odbora za obdelovanje močvirja nekaterim posestnikom občine Rudnik v smislu §§ 31. in 32. zakona z dné 23. avgusta 1897. L, dež. zak. št. 14, dovolilo požiganje mahu v letu 1904 izjemoma spomladi, in sicer do 15. maja. (Št. 2130, 2593 1. 1904.) Premoženje močvirskega zaklada je znašalo konec leta 1903: v obligacijah.................................................. 206.400 K — h v hranilničnih vlogah........................................... 26.427 » 53 » Skupaj . . 232.827 K 53 h Konec meseca junija 1904 pa: v obligacijah.................................................. 206.400 K — h v hranilničnih vlogah........................................... 24.497 » 27 » Skupaj . " 230.897 K 27 h (Št. 2321, 3841, 9884, 10.478 1. 1904.) C. kr. deželna vlada je s pritrditvijo deželnega odbora glavnemu odboru za obdelovanje močvirja na podstavi predloženih računov v pokritje stroškov za uradne potrebščine in za potovanja v močvirskih zadevah, kakor tudi za vzdrževanje potij in glavnih jarkov iz dohodkov obresti močvirskega zaklada nakazala v izplačilo, in sicer za čas od 1. avgusta do konca decembra 1903 znesek 6058 K 26 h, za čas od 1. januarja do 30. septembra 1904 pa znesek 3221 K 11 h. (Št. 15.387 1. 1903.; 2'375, 9010, 10.16.1, 13.088, 14.151 1. 1904.) K § 3., marg. 40., letnega poročila za 1. 1902. C. kr. deželna vlada je z dopisom z dné 26. maja 1904, št. 9605, deželnemu odboru priobčila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo vzdrževalne stroške za močvirsko-kulturni postaji na Karolinški zemlji in v Logu, ki so proračunjeni na leto s 500 K, tako za leto 1903 kakor tudi za 1. 1904 dalo v polnem znesku izplačati iz državnih novcev, pri tem pa izjavilo, da pričakuje, da bode polovico stroškov prevzela dežela. Z dopisom z dné 22. junija 1904, št. 7098, je deželni odbor c. kr. deželni vladi odgovoril, da je pripravljen deželnemu zboru predlagati, da prevzame dežela polovico vsakoletnih stroškov v znesku 250 K od leta 1904. naprej. (Št. 7098 1. 1904.) K § 3., marg. 72., letnega poročila za 1. 1902. Gledé naprave vodnjaka z zajemalno pripravo v Novi Lipi se je deželnemu inženirju Krajcu naročilo, da jo zvrši o priliki, ko bo nadzoroval rekonstrukcijska dela pri nekaterih mostovih v črnomaljskem okraju. (Št. 6708 1. 1904.) V ta namen se je temu inženirju najpred nakazala deželna podpora 350 K in dalje se mu je dal na razpolaganje predujemno še znesek 600 K iz deželnih sredstev. (Št. 11.168 12.851 1. 1904.) Radi izplačanja 50% državne podpore je deželni odbor ukrenil, kar treba. (Št. 12.296 1. 1902.; 3885, 11.308 1. 1903.; 6708, 11.168, 12.851 1. 1904.) K § 3., marg. 35., letnega poročila za 1. 1903. Z razsodbo z dne 30. januarja 1904, št. 2602, je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem rok za zvršitev vodovodne naprave na Raki podaljšalo v zmislu § 64. zakona z dné 15. maja 1872. L, dež. zak. št. 16, za dve leti, to je do 30. januarja 1906. (Št. 1802 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 25 Zum Zwecke der Verbauung des Wildbaches Vrsenk in der Gemeinde Goldenfeld hat der Landesausschuß über Einschreiten der k. k. Bezirkshauptmannschaft Stein den Betrag von 180 K aus dem Landeskulturfonde bewilligt und flüssig gemacht. Der Staat hat zur Bedeckung des 800 K betragenden Aufwandes einen Beitrag von 600 K bewilligt, wogegen der noch nicht bedeckte Rest von zwei Besitzern, die bei dieser Verbauung in erster Reihe interessiert waren, übernommen wurde. Letztere haben sich überdies verpflichtet, das Ufer durch entsprechende Anpflanzungen zu sichern. (ZZ. 399, 15.760 de 1904.) Berbauung des Wildbaches Vrsenk. In dieser Angelegenheit wurde dem Landtage ein besonderer Bericht samt dem betreffenden 26. Gesetzentwürfe vorgelegt. (Vide Beilage 1 vom 29. Jänner 1904.) ®ntfumpfvmg Moores. Über ein diesbezügliches Einschreiten wurde mit Zustimmung des Morastkulturhauptausschusses 27. einzelnen Besitzern der Gemeinde Rudnik in Gemäßheit des § 31 und 32 des Gesetzes vom 23. August 1897, Moorbrennen L G. Bl Nr. 14, das Moorbrennen im Jahre 1904 ausnahmsweise im Frühjahre, und zwar bis zum am Laibacher 15. Mai gestattet. (ZZ. 2130, 2593 de 1904.) °°re' Das Vermögen des Morastentsumpfungsfondes betrug zu Ende des Jahres 1903: in Obligationen........................................................ 206.400 K — h in Sparkasseeinlagen..................................................... 26.427 > 53 » Zusammen . . 232.827 K 53 h Ende Juni 1904 hingegen: in Obligationen......................................................... 206.400 K — h in Sparkasseeinlagen..................................................... 24.497 » 27 » 28. Stand des Morastentsumpfungsfondes. (ZZ. 2321, 3841, 9884, 10.478 de 1904.) Zusammen . . 230.897 K 27 h Die k. k. Landesregierung hat mit Zustimmung des Landesausschusses dem Morastkultur- 29. hanptausschuffe auf Grund der vorgelegten Rechnungen zur Bestreitung der Amtserfordernisse und Morast- Kosten für Reisen in Morastaugelegenheiten, sowie zum Zwecke der Instandhaltung der Wege und entsumpfungs-Abzugsgräben für die Zeit vom 1. August bis 31. Dezember 1903 den Betrag per 6058 K 26 h und rec9mm0tn-für die Zeit vom 1. Jänner bis 30. September 1904 den Betrag per 3221 K 11 h aus dem Zinsen-erträqniffe des Morastentsumpfungsfondes angewiesen. (ZZ. 15.387 de 1903; 2375, 9010, 10.161, 13.088, 14.151 de 1904.) Ad § 3, Marg. 40, Rechenschaftsbericht de 1902. 30. Laut Mitteilung der k. k. Landesregierung vom 26. Mai 1904, Z. 9605, hat das k. k. Ackerbau-Ministerium die jährlich mit 500 K veranschlagten Erhaltungskosten für die Morastkulturstationen am Karolinen-Karolinengrunde und in Log sowohl für das Jahr 1903 als auch für das Jahr 1904 zur Gänze gründe und aus Staatsmitteln bestreiten lassen, dabei jedoch die Erwartung ausgesprochen, daß das Land die in Sd9-Hälfte der Kosten übernehmen wird. Mit Zuschrift vom 22. Juni 1904, 3- 7098, teilte der Landesausschuß der k. k. Landesregierung mit, daß er bereit sei, beim Landtage die Übernahme der Hälfte der jährlichen Kosten im Betrage von 250 K vom Jahre 1904 angefangen zu befürworten. (Z. 7098 de 1904.) Ad § 3, Marg. 72, Rechenschaftsbericht de 1902. 31. Mit der Herstellung eines Schöpfbrunnens in Neulinden wurde Landesingenieur Krajc bei prunnen^n Gelegenheit, als er im Tschernembler Bezirke einige Brunnenrekonstruktionsarbeiten zu beaufsichtigen Neulinden, hatte, betraut. (Z. 6708 de 1904.) Demselben wurde zunächst die zu diesem Zwecke gewidmete Landessubvention per 350 K flüssig gemacht und weiters vorschußweise noch der Betrag von 600 K aus Landesmitteln zur Verfügung gestellt. (ZZ. 11.168, 12.851 de 1904.) Wegen Flüssigmachung der mit 50 % des Erfordernisses bemessenen Staatsaushilfe wurden die nötigen Schritte eingeleitet. (ZZ. 12.296 de 1902; 3885,11.308 de 1903; 6708, 11.168, 12.851 de 1904.) Ad § 3, Marg. 35, Rechenschaftsbericht de 1903. 32. Mit Entscheidung vom 30. Jänner 1904, Z. 2602, hat die k. k. Bezirkshauptmannschaft Gurkfeld Wasserleitung dre Frist zur Vollendung der Wasserleitung in Arch im Sinne des § 64 des Gesetzes vom 15. Mai 1872 ce' 2. G. Bl. Nr. 16, um zwei Jahre, d. i. bis zum 30. Jänner 1906 erstreckt. (Z. 1802 de 1904.) 33. Vodovod v Stari Vrhniki. 34. Poskusni vodnjak v vasi Ustja. 35. Vodovod v Mozelju. Ker je od deželne podpore, ki se je za vodovod na Raki dovolila v raznih deželno-zborskih zasedanjih in ki znaša vsega vkup 8850 K, delni znesek 3290 K že zapadel, se je občina zavezala pokriti ta znesek predplačiloma, dokler ga deželni zbor zopet ne dovoli. (Št. 3617 1. 1904.) Ker je bilo s tem to podjetje tudi v denarstvenem oziru urejeno, so se tozadevna dela razpisala. (Št. 12-854 1. 1904.) Na dotični razpis so vložili ponudbe štirje podjetniki. Občinski odbor se je odločil za ponudbo tvrdke K. Wagenführer, ker je bila najugodnejša in je tvrdka dovolila 13l/2°/o popust na enotne cene. Deželni odbor je brez zadržka odobril ta sklep občinskega odbora. Občini se je potem naročilo, da se preskrbi s potrebnim denarjem takó pravočasno, da bo zamogla vsem svojim obveznostim nasproti podjetniku zadostiti. Nasproti c. kr. deželni vladi pa je deželni odbor izrazil pričakovanje, da se bode leta 1905, ako bo vodovod dodelan in izid kolavdacije ugoden, vsa državna podpora nakazala v izplačilo Tudi se je c. kr. deželna vlada pri tej priliki naprosila, da bi eventualno pri c. kr. poljedelskem ministrstvu v tem oziru storila kar treba. (Št. 752, 1802, 2661, 3093, 3617, 7731, 12.854, 15.492 1. 1904.) K § 3., marg. 36., letnega poročila za 1. 1903. Vsled tukajšnje zaprosbe je c. kr. deželna vlada ukrenila, da se je izplačal občini prvi in drugi obrok za vodovod v Stari Vrhniki dovoljene državne podpore v znesku 8266 K 66 h. (Št. 2057, 3069, 3900, 4547 1. 1904.) K § 3., marg. 37., letnega poročila za 1. 1903. Županstvo občine Ustja je v svoji vlogi z dné 3. avgusta 1904, št. 443, deželnemu odboru naznanilo, da je oudotni poskusni vodnjak dodelan, in je obenem prosilo za odreditev kolavdacijske obravnave in za izplačanje ostalih zneskov državne in deželne podpore. Tudi je županstvo izrazilo željo, da bi se zdaj tudi za druge tri vodnjake, katere se je nameravalo napraviti, izdelali dotični projekti. Pri kolavdacijski obravnavi se je konstatiralo, da so se stroški, ki so bili na 2200 K proračunjeni, za 1158 K 96 h prekoračili, in da je v vasi Ustja možno napraviti samo še en vodnjak, dočim bi se morale za gorenji del vasi napraviti kapnice. Izdelovanje dotičnih projektov se je izročilo deželnemu stavbinskemu uradu. Deželni odbor je ostanek deželne podpore, ki je po odbitku raznih stroškov znašala še 172 K 94 h, nakazal brez zadržka v izplačilo. C. kr. deželna vlada pa se je naprosila, ukreniti, da se izplača ostala državna podpora v znesku 330 K ter izposlovati, da se prevzame polovica v okoljščinah utemeljenih večjih stroškov, znašajočih 1158 K 96 h na državni zaklad. V tem slučaju bi vzel potem tudi deželni odbor to vprašanje v pretres. (Št. 10.150, 12.945 1. 1904.) K § 3., marg. 38., letnega poročila za 1. 1903. V dopisu z dné 8. februarja 1904, št. 2666, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju deželni odbor obvestilo, da je razsodbo z dné 14. novembra 1901, št. 19.928, s katero se je gospodarskemu odboru vasi Gorenji Mozelj dalo vodopravno dovoljenje za napravo vodovoda v Gorenjem Mozelju, pod dosedanjimi pogoji obnovilo, oziroma podaljšalo, do 1. junija 1905. (Št. 2058 1. 1904.) Z dopisom z dné 17. junija 1904, št. 11.381, je c. kr. deželna vlada priobčila, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo projektu za napravo vodovoda v vasi Gorenji Mozelj pod tem pogojem pritrdilo, da izvrši oni organ deželnega stavbinskega urada, kateremu bo izročeno stavbno vodstvo, se pred pričetkom pravih zgradbenih del natančne poizvedbe gledé potrebne premestitve projektovane višinske lege vodohrana in zajetja studencev, in sicer zvrši v to svrho, da se zve razloček potrebnega pritiska. Na podstavi izida teh poizvedb bi se eventualno opustila izvršitev hidrantov, ki se ne nahajajo pod pritiskom in niso nikakor neobhodno potrebni. V takem slučaju bi bila namreč premestitev vodohrana nižje doli izvedljiva, ne da bi se s tem škodovalo pravemu namenu vodovodne naprave. Pod tem pogojem je c. kr. poljedelsko ministrstvo v pokritje potrebščine, proračunjene na 38.000 K, dovolilo prispevek 42 °A, dejanskih stroškov, in sicer do najvišjega okroglega zneska 16.000 K iz kredita «melioracije». (Št. 8021 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. - § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 27 Da von der für die Wasserleitung in Arch in verschiedenen Landtagsperioden bewilligten Landessubvention im Gesamtbeträge von 8850 K der Teilbetrag per 3290 K bereits verfallen war, verpflichtete sich die Gemeinde, diesen Betrag vorschußweise zu bestreiten, bis er nicht von, Landtage neuerlich bewilligt werden würde. (Z. 3617 de 1904.) Als somit auch die finanzielle Seite dieses Unternehmens geordnet war, wurde zur Vergebung der gegenständlichen Arbeiten geschritten. (Z. 12.854 de 1904.) Auf die diesbezügliche Ausschreibung wurden von vier Unternehmungen Offerten überreicht. Der Gemeindeausschuß entschied sich für die Offerte der Firma C. Wagenführer, welche die günstigste war und einen Nachlaß von IS1/;, % auf die Einheitspreise gewährte. Der Landesausschuß nahm keinen Anstand, diesem Entschlüsse der Gemeinde beizupflichten. Die Gemeinde wurde sohin angewiesen, sich die nötigen Geldmittel derart rechtzeitig zu verschaffen, daß sie allen ihren Verpflichtungen gegenüber dem Unternehmer entsprechend nachkommen könnte. Der k. k. Landesregierung gegenüber aber wurde die Erwartung ausgesprochen, daß im Jahre 1905 unter der Voraussetzung, daß die Wasserleitung fertiggestellt und die Kollaudierung ein günstiges Resultat ergeben werde, die ganze Staatssubvention zur Auszahlung gelangen werde, und wurde die k. k. Landesregierung ersucht, diesfalls eventuell beim k. k. Ackerbauministerium das Nötige zu veraulassen. (ZZ. 752, 1802, 2661, 3093, 3617, 7731, 12.854, 15.492 de 1904.) Ad § 3, Marg. 36, Rechenschaftsbericht de 1903. 83. Über hierämtliche Veranlassung hat die k. f. Landesregierung die Auszahlung der ersten und zweiten Rate der Staatssnbvention für die Wasserleitung in Altoberlaibach im Betrage von 8266 K 66 h oberlaibach. an die Gemeinde bewirkt. (ZZ. 2057, 3069, 3900, 4547 de 1904.) Ad § 3, Marg. 37, Rechenschaftsbericht de 1903 . 34. Das Gemeindeamt Mia brachte unterm 3. August 1904, Z. 443, zur Anzeige, daß der dortige bnimim'in Versuchsbrunuen fertiggestellt sei und ersuchte gleichzeitig um Veranlassung der Kollaudierungsverhandlung Ustia. und Auszahlung des Restes der Staats- und Landessubvention. Auch sprach das Gemeindeamt den Wunsch aus, es möchten nun auch für die übrigen drei "In Aussicht gestellten Brunnen Projekte verfaßt werden. Anläßlich der Kollaudierungsverhandlung wurde konstatiert, daß der Kosteuvoranschlag, welcher auf den Betrag von 2200 K lautete, um 1158 K 96 h überschritten wurde und in der Ortschaft Ustia nur noch die Herstellung eines Brunnens denkbar ist, und daß für den oberen Teil der Ortschaft Zisternen hergestellt werden müßten. Die Verfassung der bezüglichen Projekte wurde dem Landesbauamte übertragen. Der Landesausschuß nahm keinen Anstand, den Rest der Landessubvention, welcher nach Abzug verschiedener Kosten noch 172 K 94 h betrug, anzuweisen. Die k. k. Landesregierung aber wurde ersucht, die Auszahlung des Restes der Staatsuuterstützung im Betrage von 330 K zu veranlassen, sowie die Übernahme der Hälfte des durch die Umstände gerechtfertigten Mehraufwandes per 1158 K 96 h durch den Staat zu erwirken, in welchem Falle dann auch der Landesausschuß zu dieser Frage Stellung nehmen würde. (ZZ. 10.150, 12.945 de 1904.) Ad § 3, Marg. 38, Rechenschaftsbericht de 1903. 35. Laut Mitteilung vom 8. Februar 1904, Z. 2666, hat die k. k. Bezirkshauptmannschaft Gottschee das Erkenntnis vom 14. November 1901, Z. 19.928, womit dem Vermögensverwaltungsausschusse in Obermösel die wasserrechtliche Bewilligung zum Baue einer Wasserleitung für die Ortschaft Obermösel bewilligt wurde, unter den bisherigen Bedingungen erneuert, beziehungsweise bis 1. Juni 1905 verlängert. (Z. 2058 de 1904.) Mit Note vom 17. Juni 1904, Z. 11.381, teilte die k. k. Landesregierung mit, das k. k. Ackerbauministerium habe dem Projekte der Herstellung einer Wasserleitung für die Ortschaft Obermösel unter der Bedingung beigepflichtet, daß durch das mit der Bauleitung betraute Organ des Landesbauamtes noch vor endgültiger Inangriffnahme der Bauarbeiten genaue Erhebungen über die zum Zwecke der Gewinnung der erforderlichen Druckdifferenz notwendige Verschiebung in der Höhenlage des Reservoirs und der Quellenfassungen vorgenommen und je nach Ergebnis dieser Erhebungen eventuell von der Ausführung der keinesfalls unentbehrlichen, nicht unter Druck stehenden Hydranten Umgang genommen werde, da in einem solchen Falle eine Tieserlegung des Reservoirs ohne Schädigung des sonstigen Zweckes der Anlage durchführbar sei. Unter dieser Voraussetzung bewilligte das Ackerbauministerium zu dem auf 38.000 K veranschlagten Erfordernisse einen Beitrag von 42% der tatsächlichen Kosten bis zum Höchstausmahe von rund 16.000 K aus der Kreditpost «Meliorationen». (Z. 8021 de 1904.) 3ti. Vodovod v Postojini. V nadi, da bode znašala državna podpora 50 % proračunjene potrebščine, se je določil prispevek interesentov enako deželni podpori le s 25 %, toda zvišati se je moral na 33 % z ozirom na stališče, ki ga je zavzelo c. kr. poljedelsko ministstvo. Dotični sklep je storil zastop občine Mozelj v seji z dné 15. julija 1904. Da se je občini v njenih prvih denarnih težkočah pri tem podjetju pomagalo iz zadrege, ji je deželni odbor dovolil najeti posojilo v znesku 12.540 K. (Št. 10.027 1. 1904.) Z vlogo z dné 19. avgusta 1904, št. 1340, je županstvo v Mozelju prosilo za odredbo, da se gradnja vodovoda takoj razpiše v oddajo. Ker pa ni bilo nobenega dvoma na tem, da bode vsak podjetnik po izvršitvi prevzetih del zahteval, da se mu izplača ves zaslužek, in oziraje se na okolnost, da bosta v letu 1905 od državne podpore le prva dva obroka v skupnem znesku 10.666 K 66 h na razpolago in da se bode od obljubljene deželne podpore mogel sploh le delni znesek 2666 K nakazati v izplačilo, ker je bil dozdaj le ta znesek ustavno odobren, pozval je deželni odbor županstvo, skrbeti za to, da stori občinski odbor tak sklep, s katerim bi se občina zavezala, pripraviti za vas Gorenji Mozelj oni znesek, ki bi iz državne in deželne podpore ne bil pravočasno na razpolago. (Št. 823, 2058, 8021, 9248, 9853, 10.027, 10.239, 10.288, 10.866, 11.030 1. 1904.) K § 3., marg. 40., letnega poročila za 1. 1903. V lanskem letnem poročilu se je omenilo, da je kolavdacija, ki se je bila odredila gledé izkopanja dveh vodnjakov in naprave vodohrana, katera dela je izvršila tvrdka K. Wagenführer, imela ugoden izid. Zaslužek te trvdke se je ugotovil na skupno vsoto 28.627 K 89 h. Kakor je sporočila deželnemu odboru c. kr. deželna vlada, je c. kr. poljedelsko ministrstvo izid kolavdacije odobrujé na znanje vzelo. Ker je med gospodarskim odborom trga Postojine in podjetnikom gledé izplačila zaslužka nastalo nesporazumljenje, je odredil deželni odbor obravnavo na licu mesta, pri kateri se je sporazumljenje končno doseglo. (Št. 4968, 5051, 8166, 9710 1. 1904.) S poročilom z dné 6. julija 1904, št. 650, je deželni stavbinski urad naznanil, da so pri Postojinskem vodovodu dokončana tudi druga dela, katera sta prevzela v izvršitev podjetnik G. Rumpel in tvrdka -Österreichische Siemens-Schuckert-Werke *. (Št. 8894 1. 1904.) Na to se je odredila končna kolavdacija tega vodovoda, ki se je vršila dné 4. novembra 1904. (Št. 13.690 1. 1904.) Izid je bil povoljen in kolavdacijska komisija ni imela povoda do kakih očitkov. Skupni stroški so se določili na 169.242 K 22 h, dočim se je glasil proračun na 153.000 K. Prekoračenje proračuna je nastalo deloma vsled tega, ker so se na zahtevanje gospodarskega odbora trga Postojine izvršila pri vodovodni napravi nekatera dela, ki niso bila sprejeta v projekt in ki so zahtevala okoli 9000 K, deloma pa zaradi tega, ker se je pri zvršitvi del naletelo na težkoče, za katere se naprej ni moglo vedeti in torej tudi ni moglo računati ž njimi. To je provzročilo več stroškov približno 8000 K. Zaslužek tvrdke G. Rumpel je znašal 76.443 K 19 h, zaslužek tvrdke Siemens pa 19.366 K 92 h. Na prošnjo, katero je izrazil gospodarski odbor trga Postojine pri tej kolavdacijski obravnavi, da bi se namreč tudi v pokritje teh večjih stroškov prispevalo iz državnih in deželnih novcev v dozdauji razmeri, se je izrekel deželni odbor pripravljenim, predlagati svoječasno pri deželnem zboru 22% prispevek za one večje stroške, ki so nastali zaradi nenadnih ovir pri izvršitvi vodovodnih del. Temu nasproti pa se je videlo deželnemu odboru umestno, odreči deželni prispevek za one večje stroške, katere je provzročila izpolnitev posebnih želja gospodarskega odbora. O tem svojem stališču je obvestil deželni odbor c. kr. deželno vlado; obenem ji je poslal kolavdacijski operat v nadaljno rešitev. (Št. 14.405 1. 1904.) Z dném 24. decembrom 1904 se je pritožil podjetnik tvrdke «Österreichische Siemens-Schuckert-Werke*, ker se mu je pri kolavdaciji odtegnil znesek 1526 K, zaradi tega, ker se do srede meseca maja pri črepalnicah ni dosegel ofertno predpisani učinek in se je pri motorjih porabilo preveč električnega toka. (Št. 16.174 1. 1904.) Rechenschaftsbericht § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 29 Da der Jnteressentenbeitrag in der Erwartung, die Staatsaushilfe werde 50% des Erfordernisses betragen, gleich der Landcssubvention nur mit 25% bemessen worden war, mußte dieser mit Rücksicht auf den vom k. f. Ackerbauministerium eingenommenen Standpunkt auf 33% erhöht werden. Der diesbezügliche Beschluß wurde von der Gemeindevertretung von Mosel in der Sitzung vom 15. Juli 1904 gefaßt. Um der Gemeinde über die ersten finanziellen Schwierigkeiten bei diesem Unternehmen hinauszuhelfen, wurde derselben die Bewilligung zur Ausnahme eines Darlehens von 12.540 K erteilt. (Z. 10.027 de 1904.) Unterm 19. August 1904, Z. 1340, ersuchte das Gemeindeamt Mosel um die Veranlassung, daß der Wasserleitungsban sofort zur Vergebung ausgeschrieben werde. Da es jedoch keinem Zweifel unterliegen konnte, daß ein jeder Unternehmer nach Vollendung der Arbeiten sofort seine volle Befriedigung verlangen würde, wurde das Gemeindeamt unter Hinweis auf den Umstand, daß im Jahre 1905 von der Staatssubvention nur die beiden ersten Raten im Gesamtbeträge von 10.666 K 66 h zur Verfügung ständen und von der in Aussicht gestellten Landessubvention überhaupt nur der Teilbetrag von 2666 K flüssig gemacht werden könnte, da bisher nur dieser Betrag die verfassungsmäßige Genehmigung erhalten hat, aufgefordert, einen Beschluß des Gemeindeausschusses zu veranlassen, dem zufolge sich die Gemeinde verpflichten würde, für die Ortschaft Obermösel jenen Betrag zu beschaffen, der aus der Staats- und Landessubvention nicht rechtzeitig disponibel wäre. (ZZ. 823, 2058, 8021, 9248, 9853, 10.027, 10.239, 10.288, 10.866, 11.030 de 1904.) Ad § 3, Marg. 40, Rechenschaftsbericht de 1903. 36. Im vorjährigen Rechenschaftsberichte ist erwähnt worden, daß die Kvllaudierungsverhandlung ^^serldtung in Betreff der von der Firma C. Wagenführer bewerkstelligten Abtäufung zweier Brunnen und die 1 e 9* Erbauung eines Reservoirs bei der Adelsberger Wasserleitung ein günstiges Resultat ergeben habe. Der Verdienst der genannten Firma wurde ans den Gesamtbetrag von 28.627 K 89 h adjustiert. Zufolge einer Mitteilung der k. k. Landesregierung hat das k. k. Ackerbauministerium das Ergebnis der Kollaudierung genehmigend zur Kenntnis genommen. Da zwischen der Ortsvermögensverwaltung von Adelsberg und der Unternehmung rückstchtlich der Auszahlung des Verdienstes Divergenzen entstanden, sah sich der Landesausschuß veranlaßt, eine Lokalverhandlung anzuberaumen, bei welcher das Einvernehmen endlich erzielt wurde. (ZZ. 4968, 5051, 8166, 9710 de 1904.) Unterm 6. Juli 1904, Z. 650, brachte das Landesbauamt zur Anzeige, daß bei, der Adelsberger Wasserleitung auch die übrigen von der Unternehmung G. Rumpel und der Firma -Österr. Siemens-Schuckert-Werke» zur Ausführung übernommenen Arbeiten beendet seien. (Z. 8894 de 1904.) Auf das hin wurde die Schlußkollaudierung bezüglich der gegenständlichen Wasserleitung angeordnet, und zwar fand dieselbe am 4. November 1904 statt. (Z. 13.690 de 1904.) Das Ergebnis war ein zufriedenstellendes und fand die Kollaudierungskommission keinen Anlaß, irgend welche Bemängelung auszusprechen. Der Gesamtaufwand wurde mit 169.242 K 22 h festgestellt, während der Voranschlag auf 153.000 K lautete. Die Mehrkosten wurden teilweise dadurch verursacht, daß über Verlangen der Ortsvermögensverwaltung von Adelsberg bei der Wasserleitungsanlage gewisse Arbeiten ausgeführt wurden, die im Projekte nicht vorgesehen waren und die einen Aufwand von beiläufig 9000 K erforderten, teils dadurch, daß man bei der Ausführung der Arbeiten auf Schwierigkeiten stieß, die man voraus nicht kannte und daher auch nicht in Rechnung zog. Letztere bedingten Mehrkosten im beiläufigen Betrage von 8000 K. Der Verdienst der Firma G. Rumpel wurde mit 76.443 K 19 h, jener der Firma Siemens mit 19.366 K 92 h berechnet. Über das von der Ortsvermögensverwaltnng in Adelsberg anschließend an die Kollaudierungs-Verhandlung vorgebrachte Ansuchen, es möchte auch zur Bedeckung des Mehraufwandes aus Staatsund Landesmitteln im bisherigen Verhältnisse beigesteuert werden, erklärte sich der Landesausschnß bereit, seinerzeit beim Landtage einen 22 % Beitrag für jene Mehrkosten in Antrag zu bringen, die sich nur als Folge der nicht vorhergesehenen Hindernisse bei der Ausführung der Wasserleitungsanlage darstellen. Hingegen glaubte der Landesausschuß einen Landesbeitrag zu jenem Mehraufwand/ welchen die Erfüllung von besonderen Wünschen der Ortsvermögensverwaltung verursachte, ablehnen zu sollen. Von diesem Standpunkte benachrichtigte der Landesausschuß die k. k. Landesregierung, indem er an dieselbe das Kollaudierungsoperat zur weiteren Veranlassung übermittelte. (Z. 14.405 de 1904.) Unterm 24. Dezember 1904 beschwerte sich die Unternehmung «Österr. Siemens-Schuckert-Werke» gegen den bei der Kollaudierung wegen der bis Mitte Mai nicht erreichten offertmäßigen Leistung der Pumpen und wegen zu großen Stromverbrauches der Elektromotoren erfolgten Abzug per 1526 K. (Z. 16.174 de 1904.) 9 3 9 f 37. Vodovod za Novo Mesto in okolico. Vsi stroški Postojinskega vodovoda so razvidni iz nastopnega tabelaričnega izkaza: Zap. štev. Predmet Znesek posamezno skupa j K h K h Stroški do konca leta 1903 70410 11 Stroški v letu 1904. ! i Stavbno vodstvo in komisijski stroški 843 54 1 2 Plačila podjetniku G. Rumpel za zgradbena dela in dela pri ceveh 17806 54 3 Plačila tvrdki Siemens & Halske za strojna in elek- trična dela 17840 92 4 Stroški za druga dela 1420 41 5 Stroški za materialije. orodje itd 1265 80 i 6 Stroški za pisalne in risalne priprave 32 24 7 Drugi stroški 500 16 Skupaj . . . 39709 61 Vsi stroški do konca leta 1904 . . . 110119 72 (Št. 15.180, 15.390, 15.391 1. 1903.; 2720, 3076, 3221, 3372, 3945, 4206, 4968, 5051, 5407, 5842, 6062, 7492, 7640, 7831, 8166, 8809, 8894, 9276, 9710, 10.117, 10.307, 11.629, 12.734, 12.857, 13.437, 13.690, 14.405, 14.476, 14.824, 15.858, 16.174 1. 1904.) K § 3., marg. 43., letnega poročila za 1. 1903. Na vloge mnogih strank, ki so zahtevale odškodnino za večje ali manjše kose sveta, ki so ga odstopile za napravo vodovoda za Novo Mesto in okolico, je dal deželni odbor dotični svet po civilnem zemljemercu K. Zaff natanko premeriti, potem pa je poslal tozadevni elaborat županstvu v Novem Mestu z naročilom, da na podstavi tega elaborata ukrene, kar treba, in se dogovori s strankami gledé odškodnine. (Št. 5840, 10.057, 13.976, 14.121 1. 1903.; 2843, 4726, 10.211, 11.163, 11.908, 13.033 1.1904.) Zaradi odškodnine posameznim mlinarjem za vodno silo, ki so jo odstopili, pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Novem Mestu na zaprosbo deželnega odbora z dné 13. septembra 1904, št. 10.211, odredilo obravnavo na licu mesta, ki se je vršila dné 9. novembra 1904. (Št. 12.018, 12.019 1. 1903.; 10.211, 13.730 1. 1904.) Z dnem 20. junijem 1904, št. 539, je naznanil deželni stavbinski urad, da se mora telefonska naprava Novomeškega vodovoda rekonstruirati. Deželni odbor je ukrenil, da so se izvršila dotična dela po organih c. kr. poštnega in borzojavnega ravnateljstva v Trstu. Stroški, ki so znašali 3020 K, so se zaračunili tvrdki G. Rumpel, ki je to napravo po-mankljivo izvršila. (Št. 8084, 10.838 1. 1904.) Ker se je izkazalo, da strojnik, ki je bil nastavljen za tehniško oskrbovanje vodovoda, tej svoji nalogi ni bil kos, se je županstvo v Novem Mestu pozvalo, skrbeti za to, da se dobi za ta posel sposobna moč. (Št. 12.641 1. 1904.) V poročilu z dné 27. avgusta 1904 je županstvo v Novem Mestu na to opozorilo, da filter pri vodovodu ne funkcijonira dobro. Deželni stavbinski urad je pri dotični preiskavi dognal, da je bilo to naznanilo resnično in da se nade, ki so se gojile gledé te naprave, ne izpolnujejo. Deželni odbor je obvestil o tem tvrdko K. Kurka, ki je to delo izvršila ter jo pozval, odrediti vse potrebno, da se odpravijo nedostatki. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 31 Der Gesamtaufwand für die Adelsberger Wasserleitung wolle folgender kurzgefaßten tabellarischen Übersicht entnommen werden: S-» SS o S3- Gegenstand Betrag einzeln zusammen K h K h Ausgaben bis Ende 1903 70410 11 Ausgaben im Jahre 1904. 1 Bauleitung und Kommissionskosten 843 54 2 3ahlunqen an den Unternehmer G. Rumpel für Bau- und Rohrstrangarbeiten 17806 54 3 3ahlungen an die Firma Siemens & Halste für maschinelle und Elektrizitätsarbeiten 17840 92 4 Auslagen für sonstige Arbeiten 1420 41 5 Auslagen für Materialien, Werkzeuge re 1265 80 6 Auslagen für Schreib- und 3eichenrequisiten 32 24 7 Sonstige Bauauslagen 500 16 3usammen; 39709 61 Gesamtausgaben bis Ende 1904 110119 72 (3ß. 15.180, 15.390, 15.391 de 1903; 2720, 3076, 3221, 3372, 3945, 4206, 4968, 5051, 5407, 5842, 6062, 7492, 7640, 7831, 8166, 8809, 8894, 9276, 9710, 10.117, 10.307, 11.629, 12.734, 12.857, 13.437, 13.690, 14.405, 14.476, 14.824, 15.858, 16.174 de 1904.) Ad § 3, Marg. 43, Rechenschaftsbericht de 1903. Infolge zahlreicher Eingaben von Parteien, welche für die Abtretung von größeren oder geringeren Flächen ihres Grund und Bodens zum Zwecke der Ausführung der Wasserleitungsanlage für Rudolfswert und Umgebung Entschädigung verlangten, ließ der Landesausschuß durch den 3wil-geometer K. 3aff eine genaue Vermessung des betreffenden Terrains vornehmen und wurde das bezügliche Elaborat dem Gemeindeamte in Rudolfswert mit der Weisung zugemittelt, auf Grund desselben das weitere zu veranlassen und sich mit den Parteien rücksichtlich der Entschädigung abzufinden. (33. 5840, 10.057, 13.976, 14.121 de 1903; 2843, 4726, 10.211, 11.163, 11.908, 13.033 de 1904.) Wegen Entschädigung der einzelnen Mühlenbesitzer für die abgetretene Wasserkraft hingegen hat die k. k. Bezirkshauptmannschaft Rudolfswert über hierämtliches Ansuchen vom 13. September 1904, 3-10.211, eine Lokalverhandlung angeordnet, welche am 9. November 1904 stattgefunden hat. (33. 12.018, 12.019 de 1903; 10.211, 13.730 de 1904.) Unterm 20. Juni 1904, 3- 539, brachte das Landesbauamt zur Anzeige, daß die bei der Rudolfswerter Wasserleitung bestehende telephonische Anlage einer Rekonstruktion unterzogen werden müsse. Der Landesausschuß veranlaßte, daß die bezüglichen Arbeiten durch Organe der k. k. Post-und Telegraphendirektion in Triest durchgeführt wurden. Die Kosten per 3020 K wurden der Firma G. Rumpel, welche die Anlage mangelhaft hergestellt hatte, zur Last gerechnet. (33- 8084, 10.838 de 1904.) Da es sich zeigte, daß der für den technischen Betrieb der Wasserleitung bestellte Maschinist seiner Aufgabe nicht gewachsen sei, wurde das Gemeindeamt Rudolfswert aufgefordert, dafür Sorge zu tragen, daß dafür eine geeignete Kraft gewonnen werde. (3. 12.641 de 1904.) Im Berichte vom 27. August 1904 wies das Gemeindeamt Rudolfswert auf den Umstand hin, daß die Filtrieranlage bei der Wasserleitung nicht entsprechend funktioniere. Die vom Landesbauamte angestellte Untersuchung ergab, daß diese Anzeige auf Wahrheit beruhe und daß die rücksichtlich der Leistungsfähigkeit der Anlage gehegten Erwartungen nicht in Erfüllung gehen. Der Landesausschuß teilte der Firma K. Kurka, welche die fraglichen Arbeiten durchgeführt hatte, den Sachverhalt mit und forderte dieselbe auf, wegen Behebung der konstatierten Mängel das Nötige zu veranlassen. 37. Wasserleitung für Rudolfswert und Umgebung. V dotičnem svojem odgovoru pa se je imenovana tvrdka postavila na stališče, da vzrok zmanjšanega funkcijoniranja filtra nikakor ne tiči v konštrukciji filtra, ampak v tem, ker se s to napravo ni pravilno ravnalo. (Št. 11.194, 12.159, 12.248, 13.482, 15.174 1. 1904.) Ker se interesirane občine gledé pokritja stroškov za vzdrževanje in oskrbovanje vodovoda niso zedinile, je deželni odbor na podstavi § 5., zakona z dne 11. aprila 1901, dež. zak. št. 15, uredil prispevanje teh občin z razsodbo. Obenem je določil tudi pristojbino, katero morajo plačati tisti gospodarji, ki imajo vodo napeljano v svoja poslopja. (Št. 9228, 12.061, 12.720, 12.771 1. 1904.) Z dném 3. oktobrom 1904, št. 12.680, se je obrnil deželni odbor do c. kr. deželne vlade z zaprosbo, naj bi izposlovala, da se od državne podpore dovoljene za ta vodovod nakažeta v izplačilo drugi in tretji obrok v vkupnem znesku 99.200 K. (Št. 12.680 1. 1904.) Stroški, ki so se plačali dozdaj za Novomeški vodovod, so razvidni iz nastopnega tabelaričnega izkaza: i o ! >03 À ož S3 Predmet Z n e posamezno s e k skupaj K b K b Stroški do konca leta 1903 802563 25 Stroški v letu 1904. i Stavbno vodstvo in komisijski stroški 584 78 2 Plačila podjetnikoma G. Rumpel in A. Lončarič .... 936 01 i 3 Plačila Maksu Samassa za črepalnice 1041 62 4 Plačila tvrdki Langen & Wolf za motorje 358 60 5 Plačila tvrdki G. Olivo in B. Umek za napravo poslopja za stroje 427 93 6 Rekonštrukcija telefonske naprave 3020 — 7 Zgradba monumentalnega vodnjaka 1813 — 8 Druga dela 184 34 9 Pisalne in risalne priprave 236 04 10 Razni stroški 944 26 Skupaj . . . 9546 58 Vsi stroški do konca leta 1904 . . . 312109 CO GO (Št. 5840, 9878, 10.057, 12.018, 12.019, 13.114, 13.667, 13.976, 14.121 1. 1903.; 820, 1516, 1946, 2550, 2843, 3077, 3880, 3943, 3944, 4726, 6447, 6462, 6991, 7974, 8084, 9228, 10.104, 10.211, 10.512, 10.837, 10.838, 11.163, 11.194, 11.211, 11.908, 12.030, 12.061, 12.159, 12.248, 12.641, 12.680, 12.720, 12.771, 12.985, 13.033, 13.113, 13.310, 13.482, 13.730, 14.081, 14.529, 15.174, 15.412 1. 1904.) 38. Vodovod v vaseh Sušje, Slatnik, Lipovšica, Vinice in Zapotok. K § 3., marg. 46., letnega poročila za 1. 1903. Vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministrstva je c. kr. deželna vlada z dném 9. oktobrom 1903, št. 20.239, prvi obrok za napravo vodovoda v vaseh Sušje, Slatnik, Lipovšica, Vinice in Zapotok dovoljene državne podpore v znesku 11.100 K nakazala v izplačilo. (Št. 12.319 1. 1903.) Od deželne podpore, ki se je obljubila za to podjetje v znesku 13.875 K, pa se je glede na to, da je odobril deželni zbor dozdaj samo znesek 5000 K, ki je bil ustavljen v proračun za 1. 1900, mogel dati občini na razpolago tudi le ta znesek (St. 11.187 1. 1903.) Z nadaljevanjem del pri tem vodovodu se je pričelo leta 1904, dné 14. junija. (Št. 7641 1. 1904.) Na posebne želje posameznikov gledé izvršitve vodovoda se deželni odbor zaraditega ni mogel ozirati, ker jih ali sploh ni bilo mogoče izpolniti, ali pa ker udeleženci niso hoteli sprejeti onih pogojev, katerih izpolnitev je bila neobhodno potrebna. (Št. 13.532 1. 1903; 7091 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. > j 33 In dem darauf erfolgten Antwortschreiben nahm genannte Firma jedoch den Standpunkt ein, daß die Herabminderung der Leistungsfähigkeit der Filtrieranlage in keiner Weise aus der Konstruktion der Filter resultiere, sondern eine falsche Behandlung der Anlage daran Schuld tragen müsse. (ZZ. 11.194, 12.159, 12.248, 13.482, 15.174 de 1904.) Da sich die interessierten Gemeinden in Betreff der Bestreitung der Erhaltungs- und Betriebskosten der Wasserleitungsanlage nicht einigen konnten, hat der Landesausschuß auf Grund § 5 des Gesetzes vom 11. April 1901, L. G. Bl. Nr. 15, das Verhältnis der Beitragsleistung der Gemeinden erkenntnismäßig geregelt, sowie die von den Besitzern von Hauswasserleitungen zu entrichtende Gebühr bestimmt. (ZZ. 9228, 12.061, 12.720, 12.771 de 1904.) Unterm 3. Oktober 1904, Z. 12.680, stellte der Landesausschuß an die k. k. Landesregierung das Ersuchen, die Flüssigmachung der zweiten und dritten Rate der für diese Wasserleitung bewilligten Subvention im Gesamtbeträge von 99.200 K zu veranlassen. (Z. 12.680 de 1904.) Die Auszahlungen, welche für die Rudolfswerter Wasserleitung bisher erfolgten, wollen folgender tabellarischen Übersicht entnommen werden: Betrag % Q G 8 n rn st a nd einzeln zusammen S3- K h K f h Ausgaben bis Ende 1903 302563 25 Ausgaben im Jahre 1904. 1 Bauleitung und Kommissionskosten 584“ 936' 78 2 Zahlungen an die Unternehmer G. Rumpel und A. Lonöariö 01 3 Zahlungen an Max Samassa für Pumpenliefernngen . . . 1041 62 4 Zahlungen an die Firma Langen & Wolf für Motor- lieferungen 358 60 5 Zahlungen an die Firma G. Olivo & B. Umek für die Herstellung des Maschinenhauses 427 93 . j 6 Rekonstruktion der Telephonanlage 3020 — 7 Bau des Monumentalbrunnens 1813 — 8 Sonstige Arbeiten 184 34 9 Schreib- und Zeichenreguisiten 236 04 10 Verschiedene Auslagen 944 26 Zusammen . . 9546 58 Gesamtausgaben bis Ende 1904 312109 83 1 (ZZ. 5840, 9878, 10.057, 12.018, 12.019, 13.114, 13.667, 13.976, 14.121 de 1903; 820, 1516, 1946, 2550, 2843, 3077, 3880, 3943, 3944, 4726, 6447, 6462, 6991, 7974,18084 9228, 10.104, 10.211, 10.512, 10.837, 10.838, 11.163, 11.194, 11.211, 11.908, 12.030, 12.061 12.159, 12.248, 12.641, 12.680, 12.720, 12.771, 12.985, 13.033, 13.113, 13.310, 13.482, 13.730 14.081, 14.529, 15.174, 15.412 de 1904.) Ad § 3, Marg. 46, Rechenschaftsbericht de 1903. 38. Über Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums hat die k. k. Landesregierung unterm 9. Oktober Wasserleitung 1903, Z. 20.239, die erste Rate per 11.100 K der für den Bau der Wasserleitung in den Ortschaften SlMen^a' Suschje, Slatenegg, Lipouschitz, Weinitz und Sapotok bewilligten Staatssubvention flüssig gemacht. Lipouschitz, (Z. 12.319 de 1903.) Weinitz und Von der in Aussicht gestellten Landessubvention per 13.875 K konnte bei dem Umstande, als Sapotok. hievon bisher bloß der in den Voranschlag des Jahres 1900 eingestellte Betrag von 5000 K die Genehmigung des Landtages erhalten hat, auch nur dieser Betrag der Gemeinde zur Verfügung gestellt werden. (Z. 11.187 de 1903.) Mit der Fortsetzung der Arbeiten bei dieser Wasserleitung wurde im Jahre 1904 am 14. Juni begonnen. (Z. 7641 de 1904.) Gewisse Separatwünsche rücksichtlich der Ausführung der Wasserleitung konnten deshalb nicht berücksichtigt werden, weil sie entweder überhaupt nicht erfüllbar waren, oder aber weil die Interessenten Me Bedingungen nicht annehmen wollten, deren Erfüllung dabei unerläßlich erschien. (RR 13 532 de 1903; 7091 de 1904.) ' ' 39. Vodovod za Jurjevič». Breze in Dolenje Laze. Vodovodna dela so bila dné 6. avgusta 1904 skoraj popolnoma končana. Zajeti studenec je tako močan, da sta bila celo v največji suši oba vodohrana vedno polna. Po poročilu deželnega tehnika, kateremu je bilo izročeno nadzorovanje vodovodnih del, funkcijonira vodovod popolnoma pravilno. (Št. 10.644 1. 1904.) Nekatera dopolnitvena dela so se na račun in s pritrditvijo glavnega podjetnika G. Rum-pel izročila v zvršitev drugim tvrdkam. Na zaslužku so razne, pri tem podjetju udeležene tvrdke do konca 1. 1904 izkazale, in sicer R. A. Smekal v Zagrebu 500 K 40 h, M. Samassa v Ljubljani 72 K 70 h, D. Seravalli v Ljubljani 1515 K 78 h in G. Rumpel na Dunaju 45.200 K. (Št. 7092, 14.996 1. 1904.) Da je bilo mogoče račune raznih podjetnikov pravočasno poravnati, sta obev udeleženi občini Sušje in Sodražica s pritrditvijo deželnega odbora najeli primerna posojila. (Št. 11.187, 12.319, 13.532, 14.346, 14.735, 15.571 1. 1903.; 108, 191, 746, 1519, 1855, 2544, 3031, 4391, 5228, 6491, 6803, 7091, 7092, 7641, 8961, 9827, 10.644, 14.996, 15.538 1. 1904.) K § 3., marg. 47., letnega poročila za 1. 1903. Dela pri vodovodu za Jurjevico, Breže in Dolenje Laze so se leta 1904 zopet pričela dné 14. junija. (Št. 7641 1. 1904.) Med gradnjo vodovoda sta bili vloženi dve prošnji za razširjatev te vodovodne naprave. V eni se je prosilo, da bi se podaljšale cevi do parcele št. 158, to je do posestnika Janeza Boh v Brezah št. 43, v drugi pa se je prosilo za podaljšanje cevi do hiš št. 21 in 24 vasi Kot in do hiš št. 45 in 46 vasi Jurjeviča, katere štiri hiše tvorijo zaselje, ki se v krajevnem prometu imenuje tudi Brinje. Gledé na to, da 25°/0 deželnega prispevka, ki se je bil obljubil za ta vodovod, ni še odobril deželni zbor, se deželni odbor za naprošeno podaljšanje vodovoda ni mogel odločiti in je to svoje stališče prijavil c. kr. deželni vladi. (Št. 2827, 9197, 12.560, 13.386 1. 1903.; 2376, 2870, 3555, 5928 1. 1904.) Ravno tako se dalje ni moglo ugoditi prošnji posestnika Franceta Lesar za podaljšanje vodovoda v Brežah do hiše št. 36 in prošnji posestnikov iz Zapuž za podaljšanje vodovoda v to vas. (Št. 2798, 4683 1. 1904.) Pritrdil pa je deželni odbor zajetju še enega novega studenca, ker je stavbno vodstvo gledé tega vodovoda označilo to kot potrebno. Stroški zajetja so bili proračunjeni na 2500 K in so našli svoje pokritje v popustu, ki se je dosegel pri oddaji gradnje. (Št. 2376 1. 1904.) Z ozirom na napredovanje del in glede na to, da se občini vsled obstoječih razmer deželna podpora, ki se je bila obljubila, ni mogla dati na razpolaganje, je deželni odbor v svojem dopisu z dné 18. januarja 1904, št. 233, naprosil c. kr. deželno vlado, naj bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministrstvu, da se za ta vodovod nakaže v izplačilo že zdaj vsa državna podpora razen zadnjega obroka, katerega izplačanje je zavisno od izida kolavdacijske obravnave. (Št. 233 1. 1904.) Z dopisom z dné 4. marca 1904, št. 4354, je c. kr. deželna vlada priobčila, da se vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministrstva nakaže v izplačilo drugi obrok državne podpore v znesku 4507 K, da pa c. kr. poljedelsko ministrstvo zaprosbi za izplačanje obrokov, ki bosta zapadla šele leta 1905 in 1906, ni moglo ugoditi. (Št. 3555 1. 1904.) Zajetje novega studenca se je dné 4. avgusta 1904 dovršilo in s tem so bila končana vsa poglavitna dela tega vodovoda. Vodovod funkcijonira po dotičnem poročilu tako dobro, da se ni bati, da bi moglo nastati pomanjkanje vode. Še nezvršena malenkostna dela so se izročila na željo podjetnika G. Rumpel, seveda na njegov račun, tako, kakor pri vodovodu pri vasi Sušje. drugim tvrdkam v izvršitev. (Št. 10.644 1, 1904.) Zaslužek tvrdke G. Rumpel se je ugotovil i vpoštevanjem 17% popusta na 42.425 K 55 h. (Št. 1074 1. 1904.) Da je mogla občina Jurjeviča svoje obveznosti nasproti podjetniku izpolniti, ji je deželni odbor dovolil najeti primerno visoko posojilo. (Št. 2827, 9197, 12.560, 13.386, 15.332 1. 1903.; 233, 383, 1074, 2376, 2798, 2870, 3555, 4390, 4391. 4683, 5429, 5827, 5928, 7641, 9699, 10.644, 11.022, 14.979 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 35 Die Wasserleitungsarbeiten wurden im großen und ganzen am 6. August 1904 fertiggestellt. Die gefaßte Quelle erwies sich als derart ergiebig, daß selbst zur Zeit der größten Dürre beide Reservoire voll waren. Die Funktionierung der Wasserleituugsanlage bezeichnete der mit der Aufsicht betraute Landestechniker in seinem diesbezüglichen Berichte als tadellos. (Z. 10.644 de 1904.) Einige Ergänzungsarbeiten wurden auf Rechnung und mit Zustimmung der Hauptunternehmung G. Rumpel anderen Firmen zur Ausführung überlassen. An Verdienst haben die verschiedenen, bei diesem Unternehmen beteiligten Firmen bis Ende 1904 ausgewiesen: R. A. Smekal in Agram 500 K 40 h, M. Samassa in Laibach 72 K 70 h, D. Seravalli in Laibach 1515 K 78 h und G. Rumpel in Wien 45.200 K. (ZZ. 7092, 14.996 de 1904.) Um in der Lage zu sein, die Ansprüche der verschiedenen Unternehmungen rechtzeitig zu befriedigen, haben die beiden beteiligten Gemeinden Suschje und Soderschitz mit Zustimmung des Landesausschusses entsprechende Darlehen aufgenommen. (ZZ. 11.187, 12.319, 13.532, 14.346, 14.735, 15.571 de 1903; 108, 191, 746, 1519, 1855, 2544, 3031, 4391, 5228, 6491, 6803, 7091, 7092, 7641, 8961, 9827, 10.644, 14.996, 15.538 de 1904.) Ad § 3, Marg. 47, Rechenschaftsbericht de 1903. 39. Die Arbeiten bei der Wasserleitung für Jurjowitz, Friesach und Niedergereut wurden im Jahre fj^JuUowitz, 1904 mit dem 14. Juni wieder aufgenommen. (Z. 7641 de 1904h Friesach und' Während des Baues der Wasserleitung wurden zwei Ansuchen um Erweiterung dieser Wasser- Niedergereut. Versorgungsanlage eingebracht. Einerseits wurde die Verlängerung der Leitung bis zur Parzelle Nr. 158, d. i. bis zum Besitze des Johann Boh in Friesach Nr. 43, anderseits bis zu den Häusern Nr. 21 und 24 der Ortschaft Winkel und Nr. 45 und 46 der Ortschaft Jurjowitz, welche vier Häuser einen, im lokalen Verkehre auch mit dem Namen Brinje bezeichneten Weiler bilden, angestrebt. Der Landesausschuß konnte sich mit Rücksicht darauf, daß der für die Wasserleitung in Aussicht gestellte 25 °/0 Landesbeitrag vom Landtage noch nicht bewilligt war, für die erbetenen Verlängerungen der Wasserleitung nicht entschließen und wurde von diesem Standpunkte des Landesausschusses die k. k. Landesregierung in Kenntnis gesetzt. (ZZ. 2827, 9197, 12.560, 13.386 de 1903 ; 2376, 2870, 3555, 5928 de 1904.) Unberücksichtigt blieb ferner auch das Gesuch des Besitzers Franz Lesar um Verlängerung der Wasserleitung in Friesach bis zum Hause Nr. 36 und der Besitzer von Zapuze um die Verlängerung der Wasserleitung bis zu dieser Ortschaft. (ZZ. 2798, 4683 de 1904.) Hingegen stimmte der Landesausschuß der von der Bauleitung für notwendig erkannten Fassung einer neuen Quelle für die gegenständliche Wasserleitung sofort zu. Die Kosten hiefür wurden mit 2500 K veranschlagt und fanden in dem bei der Bauvergebnng erzielten Nachlaß ihre Deckung. (Z. 2376 de 1904.) Mit Rücksicht auf das Fortschreiten der Arbeiten und bei dem Umstande, als der Gemeinde der obwaltenden Verhältnisse wegen die in Aussicht gestellte Landessubvention nicht zur Verfügung gestellt werden konnte, wurde die k. k. Landesregierung unterm 18. Jänner 1904, Z. 233, ersucht, beim k. k. Ackerbauministerium zu erwirken, daß die ganze Staatssubvention für diese Wasserleitung bis auf die letzte Rate, deren Flüssigmachung von dem Ergebnis der Kollaudierungsverhandlung abhängig gemacht wurde, schon jetzt angewiesen werden würde. (Z. 233 de 1904.) Mit Note vom 4 März 1904, Z. 4354, teilte nun die k. k. Landesregierung mit, daß infolge Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums die zweite Rate im Betrage von 4507 K der Staatssubvention angewiesen werde, daß aber dem Ansuchen um Flüssigmachung der erst in den Jahren 1905 und 1906 fällig werdenden Raten seitens des k. k. Ackerbauministeriums keine Folge gegeben werden konnte. (Z. 3555 de 1904.) Die Fassung der neuen Quelle wurde am 4. August 1904 fertiggestellt und hi emit alle Hauptarbeiten bei dieser Wasserleitung beendet. Die Wasserleitung funktioniert nach dem diesbezüglichen Berichte gut und ist nunmehr nicht zu befürchten, daß sich Wassermangel einstellen könnte. Die noch durchzuführenden nebensächlichen Arbeiten wurden über Wunsch der Unternehmung G. Rumpel, selbstverständlich auf deren Rechnung, sowie bei der Wasserleitung in Suschje anderen Firmen übertragen. (Z. 10.644 de 1904.) Der Verdienst der Firma G. Rumpel wurde unter Berücksichtigung des 17% Nachlasses mit 42.425 K 55 h adjustiert. (Z. 1074 de 1904.) Damit die Gemeinde Jurjowitz gegenüber der Unternehmung ihren Verpflichtungen nachkommen konnte, wurde derselben die Bewilligung zur Aufnahme eines entsprechenden Darlehens erteilt. (ZZ. 2827, 9197, 12.560, 13.386, 15.332 de 1903; 233, 383, 1074, 2376, 2798, 2870, 3555, 4390, 4391, 4683, 5429, 5827, 5928, 7641, 9699, 10.644, 11.022, 14.979 de 1904.) Vodovod na Vrhniki. 41. Vodovod v Planini pri Rakeku. 42. Vodovod v Tržiču. 43. Vodovod v vasi Godovič. 44. Vodovod v Toplicah. K § 3., marg. 48., letnega poročila za 1. 1903. Vsled pooblastitve, ki jo je dalo c. kr. poljedelsko ministrstvo z razpisom z dné 31. decembra 1903, št. 32.046, je c. kr. deželna vlada z dném 12. januarjem 1904, št. 605, prvi in drugi obrok za vodovod na Vrhniki dovoljene podpore v znesku 14.080 K nakazala v izplačilo. (Št. 871 1. 1904.) Dalje se je na tukajšnje posredovanje izplačal tudi tretji obrok državne podpore v znesku 7040 K. (Št. 267, 871, 1406, 2794, 3371, 3742, 3900, 10.445, 12.042, 14.471, 16.143 1.1904.) K § 3.,. marg. 49., letnega poročila za 1. 1903. Z dnem 5. januarjem 1904, št. 25, je deželni stavbinski urad naznanil, da se je vodovod v Planini pri Rakeku izvzemši nekatere malenkosti v mesecu decembru 1903 dovršil in da dob-ro funkcij onira. Na podstavi tega dejstva je deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, naj bi izposlovala, da se drugi obrok in z ozirom na to, da se pri nastalih razmerah deželna podpora občini ni mogla dati na razpolaganje, tudi tretji še nezapadli obrok državne podpore nakaže v izplačanje. (Št. 235 1. 1904.) Z dopisom z dné 18. februarja 1904, št. 3630, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se je občini Planina, nakazal v izplačilo drugi obrok državne podpore v znesku 5200 K, da se pa tretji obrok iz proračunskih razlogov ne more izplačati. Deželna vlada je še pripomnila, da bi se mogla eventualno v začetku meseca oktobra 1904 ta zaprosba ponoviti, ker ni izključeno, da bi prišlo c. kr. poljedelsko ministrstvo v tem času v položaj, da bi se moglo na to zaprosbo vsaj deloma ozirati. (Št. 2700 1. 1904.) Kolavdacija vodovoda se je vršila dné 15. marcija 1904. (Št. 3369 1. 1904.) Pri tej kolavdaciji so se označila nekatera dodatna dela kot potrebna. Ta dela so bila konec avgusta 1904 izvršena in so stala 1770 K 18 h. (Št. 7572 1. 1904.) Na dotično prošnjo občine Planina je c. kr. deželna vlada vsled pooblastitve c. kr. polje- delskega ministrstva z dném 18. oktobrom 1904, št. 19.872, nakazala v izplačilo tudi tretji obrok državne podpore v znesku 5200 K. (Št. 57, 235, 2700, 3369, 7572, 11.399, 13.426, 15.507 1. 1904.) K § 3., marg. 51., letnega poročila za 1. 1903. Komisijonalna obravnava v zadevi naprave vodovoda za Tržič se je vršila dné 12. aprila 1904'. (Št. 3660 1. 1904.) Na podstavi te obravnave izdano razsodbo je prijavilo deželnemu odboru c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju z dném 16. majem 1904, št. 11.753. (Št. 7096 1. 1904.) Izvršitev vodovodnih del je občina zv odobrenjem deželnega odbora oddala tvrdki K. Wagenführer, ki je dovolila 17 % popusta. (Št. 8938 1. 1904.) S poročilom z dné 12. avgusta 1904, št. 835, je županstvo v Tržiču naznanilo, da se je z vodovodnimi deli pričelo ter je prosilo deželni odbor, da bi izposloval izplačanje prvega obroka državne podpore, in pa da bi se izročilo vrhovno nadzorovanje vodovodnih del deželnemu nadinženirju Sbrizaju. (St. 10.618 1. 1904.) Tej prošnji se je v obojnem oziru ugodilo ter se je prvi obrok za vodovod v Tržiču dovoljene državne podpore v znesku 4533 K 33 h nakazal v izplačilo z dném 23. septembrom 1904. (Št. 12.474 1. 1904.) Na dotične prošnje se je županstvu v Tržiču dovolilo najeti posojili v znesku 24.000 K in 22.000 K v ta namen, da pokrije stroške naprave tega vodovoda in enega kanala. (Št. 2620, 3660, 7096, 8938, 9981, 10.618, 10.619, 12.474, 15.254, 16.425 1. 1904.) K § 3., marg. 54., letnega poročila za 1. 1903. Vsled tukajšnje zaprosbe je c. kr. deželna vlada na podstavi kolavdacijskega elaborata ukrenila, da se je izplačal tudi zadnji obrok za napravo vodovoda v Godoviču dovoljene državne podpore v znesku 3960 K. (Št. 13.011 1. 1903.; 10.160 1. 1904.) K § 3., marg. 55., letnega poročila za 1. 1903. Kolavdacijo rekonštrukcijskih del pri vodovodni napravi v Toplicah je odredilo c. kr. okrajno glavarstvo v Novem Mestu na dan 11. junija 1904. (Št. 7553 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 37 Ad § 3, Marg. 48, Rechenschaftsbericht de 1903. 40. Über Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums turnt 31. Dezember 1903, Z. 32.046, hat die j^Oberlaibach. k. k. Landesregierung unterm 12. Jänner 1904, Z. 605, die erste und zweite Rate der für die Wasserleitung in Oberlaibach bewilligten Subvention, d. i. den Betrag von 14.080 K, flüssig gemacht. (Z. 871 de 1904.) Weiters gelangte über hierämtliche Veranlassung auch die dritte Rate der Staatssubvention tut Betrage von 7040 K zur Auszahlung. (ZZ. 267, 871, 1406, 2794, 3371, 3742, 3900, 10.445, 12.042, 14.471, 16.143 de 1904.) Ad § 3, Marg, 49, Rechenschaftsbericht de 1903. ^ 4L Unterm 5. Jänner 1904, Z. 25, erstattete das Landesbauamt die Anzeige, daß die Wasser- ^n'^toniua9 leitung in Planina bei Rakek im Laufe des Monates Dezember 1903 mit Ausnahme einiger Kleinigkeiten bei Rakek, fertiggestellt worden sei und daß dieselbe gut funktioniere. Auf Grund dieser Tatsache ersuchte der Landesausschuß die k. k. Landesregierung, zu veranlassen, daß die zweite und mit Rücksicht aus den Umstand, daß infolge der eingetretenen Verhältnisse die Landessubvention der Gemeinde nicht zur Verfügung gestellt werden konnte, auch die dritte, noch nicht fällige Rate der Staatssubvention flüssig gemacht werde. (Z. 235 de 1904.) Mit Zuschrift vom 18. Februar 1904, Z. 3630, teilte nun die k. k. Landesregierung mit, daß die zweite Rate per 5200 K der Staatssubvention der Gemeinde Planina angewiesen wurde, daß jedoch die Flüssigmachnng der dritten Rate aus budgetären Gründen untunlich sei. Die Landesregierung fügte die Bemerkung bei, daß eventuell Anfang Oktober 1904 in dieser Richtung neuerlich eingeschritten werden könnte, da es nicht ausgeschlossen sei, daß sich zu dieser Zeit für das k. k. Ackerbauministerinm die Möglichkeit ergeben würde, das in Rede stehende Ansuchen wenigstens zum Teile zu berücksichtigen. (Z. 2700 de 1904.) Die Kollaudierung dieser Wasserleitung hat am 15. März 1904 stattgefunden. (Z. 3369 de 1904.) Hiebei wurden einige Nachtragsarbeiten für notwendig erkannt, welche mit Ende August 1904 fertiggestellt wurden und einen Aufwand von 1770 K 18 h erforderten. (Z. 7572 de 1904.) Über ein diesbezügliches Gesuch der Gemeinde Planina wurde letzterer infolge Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums durch die k. k. Landesregierung unterm 18. Oktober 1904, Z. 19.872, auch die dritte Rate per 5200 K der Staatssubvention zur Auszahlung angewiesen. (ZZ. 57, 235, 2700, 3369, 7572, 11.399, 13.426, 15.507 de 1904.) Ad § 3, Marg. 51, Rechenschaftsbericht de 1903. *2. Die kommissionelle Lokalverhandlung betreffend die Herstellung einer Wasserleitung für Neu- m NmmarM. markt! gelangte am 12. April 1904 zur Durchführung. (Z. 3660 de 1904.) Das auf Grund dieser Verhandlung erflossene Erkenntnis wurde dem Landesausschusse seitens der k. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg unterm 16. Mai 1904, Z. 11.753, übermittelt. (Z. 7096 de 1904.) Die Ausführung der Wasserleitungsarbeiten hat die Gemeinde mit Genehmigung des Landes-aitsschusses der Firma C. Wagenführer, welche einen 17 % Nachlaß zugestand, übertragen. (Z. 8938 de 1904.) Unterm 12. August 1904, Z. 835, zeigte das Gemeindeamt Neumarktl an, daß die Wasserleitungsarbeiten in Angriff genommen worden sind und bat den Landesausschuß, die Flüssigmachung der ersten Rate der Staatssubvention zu veranlassen, sowie den Landesoberingenieur Sbrizaj mit der Oberaufsicht der Wasserleitungsarbeiten zu betrauen. (Z. 10.618 de 1904.) Diesem Ansinnen wurde in der einen wie in der anderen Richtung entsprochen und gelangte die erste Rate per 4533 K 33 h der Staatssubvention für die Wasserleitung in Neumarktl unterm 23. September 1904 zur Anweisung. (Z. 12.474 de 1904.) Über diesbezügliche Gesuche wurde der Gemeinde Neumarktl die Aufnahme von Darlehen int Betrage von 24.000 und 22.000 K behufs Bestreitung der Kosten bei der Durchführung der Wasser-leitungsarbeiten und eines Kanalbaues bewilligt. (ZZ. 2620, 3660, 7096, 8938, 9981, 10.618, 10.619, 12.474, 15.254, 16.425 de 1904.) Ad § 3, Marg. 54, Rechenschaftsbericht de 1903. 43. Über hierortiges Einschreiten hat die k. k. Landesregierung auf Grund des Kollaudierungs- ^°GodoE elaborates auch die Auszahlung der restlichen Rate per 3960 K der für den Wasserleitungsbau in Godovič bewilligten Staatssubvention veranlaßt. (ZZ. 13.011 de 1903; 10.160 de 1904.) Ad § 3, Marg. 55, Rechenschaftsbericht de 1903. 44. Die Kollaudierung der an der Wasserleitungsanlage in Töplitz vorgenommenen Rekonstruktions- ^Wplitz"9 arbeiten wurde von der k. k. Bezirkshauptmannschaft Rudolfswert auf den I I. Juni 1904 angesetzt. 7703, 9605, 11.771, 12.421, 13.240, 13.802, 13.945, 14.596 de 1904.) Ad § 3, Marg. 60, Rechenschaftsbericht de 1903. 49- Die Kollaudierung der beendeten Wasserleitungsarbeiten in Nadanjeselo wurde gleichzeitig mit i^Radaujeselo. der Kollaudierung der Wasserleitung in Neudirnbach vorgenommen. (Vide § 3, Marg. 48.) (ZZ. 2874, 5202, 5413, 6376, 7703, 9605, 13.239, 13.240 de 1904.) Ad § 3, Marg. 62, Rechenschaftsbericht de 1903. 50. Mit Bericht vom 26. Oktober 1903, Z. 226, wurde das Gemeindeamt Ober-Urem um die i^Okwr-Urem. Flüssigmachung der Landessubvention für die dortige Wasserleitung bittlich. Dieser Bitte konnte der Landesausschuß nicht willfahren, da die für diese Wasserleitung in Aussicht gestellte Landesaushilfe die Genehmigung des Landtages noch nicht erhalten hatte. (Z. 12.839 de 1903.) Damit jedoch die Gemeinde ihrer Verpflichtung gegenüber der Bauuuteruehmuug nachkommen konnte, wurde derselben die Bewilligung zur Aufnahme eines Darlehens von 10.000 K erteilt. (Z. 1029 de 1904.) Die Kollaudierung der fertiggestellten Wasserleitung in Ober-Urem hat gleichzeitig mit der Kollaudierung der Wasserleitung für Britof und Unter-Urem stattgefunden. (Vide § 3, Marg. 45.) (Z. 8085 de 1904.) Der gegenständliche Kollaudierungsakt wurde nach vorausgegangener Durchsicht durch das Landesbauamt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Adelsberg behufs Vervollständigung des Kollaudierungs-protokolles übermittelt. (ZZ. 11.243, 12.839 de 1903; 659, 1029, 1380, 2257, 5202, 5413, 6631, 8085, 9605, 13.945, 13.947, 14.596 de 1904.) Ad § 3, Marg. 65, Rechenschaftsbericht de 1903. 51. Über Verlangen der Bahnerhaltnngssektion Adelsberg wurde das Projekt für die Wasser- st^Slavwa^ leituug Slavina-Koce-Zeje in gewisser Beziehung vervollständigt und sohin das k. k. Eisenbahnministerium Koieund Zeje. in Wien um die Bewilligung zur Benützung des Bahngruudes für die Legung des Rohrstranges im Viadukte km 503U33 der Südbahnstrecke Wien-Triest ersucht. (Z. 4335 de 1904.) Weiters wurde über Verlangen der genannten Bahnerhaltuugssektion die Ausstellung eines Reverses, von welchem die k. k. Südbahngesellschaft die Erlaubnis für die fragliche Benützung des Bahngrundes abhängig machte, durch die Gemeinde Slavina veranlaßt. (ZZ. 7183, 13.365 del 904.) Mit Zuschrift vom 31. Juli 1904, Z. 14.778, teilte die k. k. Landesregierung mit, daß das k. k. Ackerbauministerium zu den auf 53.600 K veranschlagten Kosten des Baues der gegenständlichen Wasserleitung nunmehr definiiiv einen 40% Beitrag im Höchstbetrage von 21.440 K bewilligt habe. Da sich bei dem Umstande, als der zugesicherte Landesbeitrag 13.400 K, der Beitrag des Hofgestüts in Prestranek 3600 K und der nach dein ursprünglichen Voranschläge bemessene 25 % Interessenten-beitrag 13.000 K betrug, noch ein unbedeckter Rest von 2160 K ergab, wurde das Gemeindeamt Slavina aufgefordert, einen rechtmäßigen Gemeindebeschluß rücksichtlich der Übernahme auch dieses Betrages durch die Interessenten zu veranlassen. (ZZ. 4335, 7183, 10.118, 10.684, 11.801, 13.365 de 1904.) Ad § 3, Marg. 66, Rechenschaftsbericht de 1903. Ein Gesuch der Ortsvermögeusverwaltung der Ortschaft Petelinje, daß die Landessubvention für die dortige Wasserleitung von 25 % auf 30 % des Erfordernisses erhöht werden würde, wurde abweislich beschiedeu. (Z. 2496 de 1904.) Die chemische und bakteriologische Untersuchung des für die Wasserleitung in Petelinje in Frage kommenden Wassers, welche über Wunsch der k. k. Landesregierung veranlaßt wurde, ergab ein günstiges Resultat. (ZZ. 2496, 8610, 10.596 de 1904.) Ad § 3, Marg. 67, Rechenschaftsbericht de 1903.) Einem vom Landesausschusse in Abschrift zugemittelten Erlasse der k. k. Landesregierung an die k. k. Bezirkshauptmannschaft Laibach entnahm der Landesausschuß, daß rücksichtlich der Benützung der in Preska, Gemeinde Zwischenwässeru, herzustellenden Wasserleitung unter den Interessenten Divergenzen entstanden sind, welche es der k. k. Landesregierung unmöglich machten, beim Ackerbanministerium die Gewährung einer Staatssnbpention zu beantragen. 52. Wasserleitung in Petelinje. 53. Wasserleitung in Preska, Gemeinde Zwischenwässern. C. kr. okrajnemu glavarstvu je bilo naročeno, s primernim podukom interesentov in z vplivanjem nanje delati na to, da bo pokritje one potrebščine, ki bo po odbitku državne in deželne podpore ostala nepokrita, zagotovljeno na tak način, da bo zajamčena splošna uporaba vodovodne naprave. (Št. 158 1. 1904.) Ker pa se je tudi proti načinu prispevanja za ta vodovod, kakor ga je bil sklenil občinski odbor v Medvodah, vložila pritožba, vsled katere je bilo treba razveljaviti omenjeni občinski sklep ter občini naročiti, da uvede v tej zadevi novo postopanje, je zastala rešitev vprašanja o napravi tega vodovoda. (Št. 158, 2753, 2818, 3358, 3560, 8416, 10.043 1. 1904.) K § 3., marg. 70., letnega poročila za 1. 1903. S poročilom z dné 15. avgusta 1904, št. 1040, je županstvo v Kamniku deželnemu odboru naznanilo, da se je zvršitev onega dela novega vodovodnega projekta, ki se tiče zajetja novega studenca in zveze tega studenca z že obstoječim vodohranom, oddala tvrdki K. Wagenführer za 34.000 K. (Št. 10.620 1. 1904.) Naprava novega vodohrana in razširjatev cevnega omrežja znotraj mestnega pomerija se je odložila na poznejši čas. Prošnji občine za dovolitev najetja posojila v znesku 34.000 K v ta namen, da plača podjetnika, je deželni odbor pod gotovimi uveti ugodil. (Št. 10.422, 10.620, 11.434, 11.621, 11.682, 11.968, 12.238, 12.416, 12.504, 12.716, 12.901, 13.300 1. 1904.) 55. O tem vodovodu se je predložilo deželnemu zboru posebno poročilo. (Glej prilogo 21. z Vodovod dné 15. septembra 1904.) v Zagorju na Savi. 56- C. kr. okrajno glavarstvo v Novem Mestu je v svojem dopisu z dne 18v. februarja 1902, vivasi*1 Selo ^224, naprosilo deželni odbor, da bi dal popraviti kapnico v vasi Selo pri Šumperku, ki je pri Šumperku bila v svojem^ času zgrajena z državno podporo in je zdaj razpadla. Pri tej kapnici je tudi napajališče. (Št. 4149 1. 1902.) Deželni odbor je naročil deželnemu stavbinskemu uradu, zvršiti potrebne pozvedbe na licu mesta. Na podlagi teh pozvedeb je potem imenovani urad izdelal projekt, čigar zvršitev bi stala 900 K Interesentje se zaradi uboštva niso mogli odločiti za prispevanje v novcih, zavezali pa so se prevzeti dela, ki bi znašala 30 % izkazane potrebščine. Deželni odbor se je obrnil na to do c. kr. deželne vlade ter jo naprosil, da bi izposlovala za to podjetje 50 % državni prispevek, dočim se je on sam izrekel pripravljenim, prevzeti 20% te potrebščine, to je znesek 180 K, na deželnokulturni zaklad. (St. 4149, 7761, 9056 1. 1902.; 6706, 8470 1. 1903.; 5072, 7915, 13.161, 15.264 1. 1904.) 54. Vodovod v Kamniku. 57- Vsled tozadevne prošnje gospodarskega odbora v Razdrtem je deželni odbor gledé na Vodovod to, da je v tej vasi vzlic obstoječemu vodovodu nastalo časih pomanjkanje vode, dal izdelati V Razdrtem. projekt Za zajetje novega studenca. Ta projekt se je poslal županstvu občine Hrenovice s primernim navodilom, kako naj se ravna pri izvršitvi projekta. (Št. 11.915 1. 1904.) 58- Vprašanje zastran preskrbljenja vode v občini Planina pri Vipavi se je razpravljalo v Preskrbljenje deželnem zboru že leta 1893, in sicer v seji z dné 2. maja. VOllpianinaÌnÌ ^ *ej seji je deželni zbor tozadevno prošnjo županstva občine Planina izročil deželnemu pri Vipavi, odboru v nadaljnjo rešitev. (Št. 5022 1. 1893.) Deželni odbor je na to naročil deželnemu stavbinskemu uradu, izdelati primeren projekt, toda ta urad ni bil v stanu izvršiti tega naročila zaradi drugih nujnih del, in vsled tega se je odlagala ta zadeva od leta do leta. Občina je potem sama dala narediti projekt, katerega je z novo prošnjo predložila deželnemu zboru. Ta projekt, čigar izvršitev bi stala 102.480 K, pa se je videl deželnemu zboru predrag. Vsled tega je v svoji seji z dné 13. maja 1899 naročil deželnemu odboru, da ga primerno preustroji. Na to je izdelal deželni stavbinski urad nov projekt, po katerem naj bi se naredilo v občini Planina osem kapnic, po obliki, ki je navadna na Kranjskem. Za dotična dela bi se Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 43 Die k. k. Bezirkshauptmannschaft erhielt den Auftrag, durch entsprechende Belehrung der Interessenten und Einflußnahme ans dieselben darauf hinzuwirken, daß das und) Abzug der Staats- und Landessubventivn verbleibende Resterfordernis in einer die allgemeine Benützung der Anlage gewährenden Weise sid)ergestellt werde. (Z. 158 de 1904.) Da auch gegen die vom Gemeindeausschusse in Zwischenwässern beschlossene. Art der Beitragsleistung für diese Wasserleitung ein Rekurs eiugebrad)t wurde, infolge tueldjen der fragliche Gemeinde-beschluß behoben werden und der Gemeinde ein neuerliches Verfahren im Gegenstände zur Pflicht gemacht werden mußte, geriet die Angelegenheit dieser Wasserversorgungsfrage ins Stocken. (ZZ. 158, 2753, 2818, 3358, 3560, 8416, 10.043 de 1904.) Ad § 3, Marg. 70, Rechenschaftsbericht de 1903. 54. Mit Bericht vom 15. August 1904, Z. 1040, brachte das Gemeindeamt Stein zur Anzeige, ^m^Stein.^ daß die Ausführung jenes Teiles des neuen Wasserleitungsprojektes, lvelck)es die Fassung einer neuen Quelle und die Verbindung letzterer mit dem bereits bestehenden Reservoir betrifft, der Firma C. Wagenführer um den Betrag von 34.000 K überlassen wurde. (Z. 10.620 de 1904.) Die Herstellung eines neuen Reservoirs und die Erweiterung des Röhrennetzes innerhalb des Stadtpomöriums wurde auf einen späteren Zeitmoinent versck)oben. Dem Ansuchen der Gemeinde um die Bewilligung der Aufnahme eines Darlehens von 34.000 K behufs Befriedigung des Unternehmers wurde unter gewissen Voraussetzungen lvillfahrt. (ZZ. 10.422, 10.620, 11.434, 11.621, 11.682, 11.968, 12.238, 12.416, 12.504, 12.716, 12.901, 13.300 de 1904.) In Betreff dieser Wasserleitung wurde dem Landtage ein besonderer Bericht vorgelegt. (Vide 55. Beilage 21 vom 15. September 1903.) Wasserleitung in Sagor a. S. Die k. k. Bezirkshauptmanusck)aft Rndolfswert stellte mit Zuschrift vom 18. Februar 1902, Z. 4224, das Ersuchen an den Landesaussck)uß, die Rekonstruktion der seinerzeit mit staatlicher Subvention hergestellten, nunmehr aber zerfallenen Zisterne in Selo bei Schönberg, mit der and) eine Viehtränke verbunden ist, zu veranlassen. (Z. 4149 de 1902.) Der Landesansschuß beauftragte das Landesbauamt, die nötigen Erhebungen an Ort und Stelle zu Pflegen und wurde vom letzteren auf Grund dieser Erhebungen ein Projekt verfaßt, dessen Verwirklichung mit einem Anfwande von 900 K verbunden wäre. Die Interessenten konnten sick) ihrer Armut wegen zu einer Beitragsleistung in Geld nid)t entschließen, wohl aber verpflichteten sie sich zu Arbeitsleistungen im Werte von 30°/0 des Erfordernisses. Der Landesausschuß wandte sich sodann mit dem Ersuchen au die k. k. Landesregierung, für dieses Unternehmen einen 50% Staatsbeitrag zu erwirken, wogegen sich der Landesausschnß bereit erklärte, 20% der benötigten Summe im Betrage von 180 K auf den Landeskulturfond zu übernehmen. (ZZ. 4149, 7761, 9056 de 1902: 6706, 8470 de 1903; 5072, 7915, 13.161, 15.264 de 1904.) 56. Zisterne in Selo bei Schönberg. Infolge Einschreitens des Vermögensverwaltungsausschnsses in Präwald ließ der Landesans- 57. schuß bei dem Umstande, als sick) in der genannten Ortschaft trotz der bestehenden Wasserleitung zeit- Wasserleitung weise Wassermangel einstellte, ein Projekt für die Fassung einer neuen Quelle ausarbeiten, weld)es 1,1 Präwaid, dem Gemeindeamte Hrenowitz mit entsprechender Belehrung rücksichtlid) der Realisierung desselben zn-gemittelt wurde. (Z. 11.915 de 1904.) Die Wasserversorguugsfrage der Gemeinde Planina bei Wippach kam im Landtage bereits 58. im Jahre 1893, und zwar in der Sitzung vom 2. Mai zur Sprache. Wasserverso» Jn dieser Sitzung hat der Landtag eine diesen Gegenstand betreffende Petition des Gemeinde- 8mi9 der amtes Planina dem Landesausschnsse zur weiteren Veranlassung abgetreten. (Z. 5022 de 1893.) Der Landesansschuß ermangelte nicht, das Landesbauamt zu beauftragen, ein entsprechendes Wippach'." Projekt zu verfassen, allein letzteres war wegen anderweitigen dringenden Arbeiten außerstande dieser Aufforderung nadizukommen, weshalb diese Angelegenheit von Jahr zu Jahr Aufschub erlitt. Nun ließ die Gemeinde selber ein Projekt verfertigen, welches zugleich mit einem neuerlichen Gesuche der Gemeinde dem Landtage unterbreitet wurde. Dieses Projekt, dessen Realisierung einen Aufwand von 102.480 K erfordert hätte, erschien dem Landtage zu kostspielig, weshalb derselbe in der Sitzung vom 13. Mai 1899 dem Landesausschusse den Auftrag erteilte, eine entsprechende Umarbeitung des Projektes zu veranlassen. Auf das hin wurde vom Landesbauamte ein Projekt entworfen, dem gemäß in der Gemeinde Planina acht Zisternen nach der hierzulande üblichen Type um den Betrag von 49.200 K herzustellen 59. Napajališče v Linevcu. 60. Nedostatki pri vodo-dobavnih napravah izvršenih z državnimi podporami. 61. Deželna podpora za kmetijske namene. 62. Državne podpore za kmetijsko družbo. potrebovalo 49.200 K. Kapnice naj bi se naredile v vaseh Guštini, Strancarji, Dolenja Vas, Kobali, Marci in Britih po ena, v Gorenji Vasi pa dve. Od dotičnih stroškov bi odpadlo na vas Guštini 4300 K, na vasi Strancarji in Dolenja Vas po 5800 K, na vas Kobali 6100 K, na vas Marci 6800 K, na vas Britih 8200 K in na Gorenjo Vas 12.200 K. Deželni odbor je potem sklenil obljubiti v delno pokritje navedene potrebščine 20 % prispevek, torej znesek 9840 K iz deželnih novcev. (Št. 6003 1. 1899.) Med tem pa, ko je obravnaval deželni odbor z občino zastran prispevka interesentov in je rešil nekaj tozadevnih pritožb, je izpremenil občinski zastop svoj prvotni sklep, po katerem bi se vse projektovane kapnice hkratu izvršile, ter je sklenil, da bi se zgradile za zdaj le kapnice v vaseh Dolenja Vas, Strancarji in Guštini. Ko je imel deželni odbor zakonito veljavno zagotovilo zastran 30 % prispevka interesentov za napravo teh treh kapnic v rokah, se je obrnil do c. kr. deželne vlade in jo naprosil, da bi izposlovala 50 % državni prispevek, in sicer ako mogoče za vso potrebščino 49.200 K, ker ni nobene dvojbe, da se bode občina, ko bodo kapnice v imenovanih treh vaseh narejene, lotila tudi naprave ostalih kapnic. (Št. 5022 1. 1893.; 3097, 3812 1. 1894.; 7374, 10.718, 11.622, 12.146 1.1895.; 5988 1 1896.; 13.985 1.1897.; 6003 1.1899.; 6540, 9019, 11.267 1.1901.; 6779 1. 1902.; 10.319 1. 1903.; 11.460 1. 1904.) Za napravo napajališča v Linevcu, občina Erzelj pri Vipavi, se je dovolila deželna podpora v znesku 120 K, ki se je nakazala v izplačilo, ko se je deželni odbor prepričal o dobri izvršitvi dotičnih del. (Št. 9000 1. 1904.) Z dopisom z dné 3. junija 1904, št. 9603, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru poročila, ki so jih predložila politična oblastva prve instance o stanju iz državnih novcev subvencijoniranih vododobavnih naprav v letu 1903. Po teh poročilih so se konštatirali nedostatki pri kapnicah v Košani, Mali Pristavi, Nemški Vasi, Orehku, Hruševju, Landolu, Šmihelu, Gabrčah in Grižah političnega okraja Postojina, v Škrilju, političnega okraja Ljubljanska okolica, v Gorenjem Suhorju in Brezovici političnega okraja Črnomelj, potem pri vodovodih v Neverkah in Selcih političnega okraja Postojina. Deželna vlada je naprosila deželni odbor, naj bi vkupno z dotičnimi c. kr. okrajnimi glavarstvi delal na to, da se odpravijo ti nedostatki. V dotičnem svojem odgovoru omenil je deželni odbor, da se je za napravo kapnice v Selu, okraj Novo Mesto, izdelal nov projekt, da so načrti za nov vodovod v Brezovici, okraj Črnomelj, v izdelavi, in da se je zastran popolne poprave kapnice v Gabrčah, okraj Postojina, dalo podjetniku primerno naročilo. Kar se tiče odprave nedostatkov pri drugih vododobavnih napravah, ni mogel deželni odbor v tem oziru ničesar ukreniti, ker je deželni stavbinski urad z drugimi važnimi deli preobložen. (Št. 7339 1. 1904.) Na prošnjo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe nakazala se je tej družbi v iz-plačanje običajna letna podpora 2400 K. (Št. 518 1. 1904.) Kakor je posnel deželni odbor iz v prepisu mu prijavljenega dopisa c. kr. deželne vlade z dné 3. avgusta 1904, št. 12.889, na c. kr. kmetijsko družbo, zabeležilo je c. kr. poljedelsko ministrstvo v prid te družbe za leto 1904 nastopno navedene podpore, in sicer: 1 2 1. ) Za pospeševanje sadjarstva, in sicer za družbino sadno drevesnico, potem za druge sadne drevesnice, vštevši morebiti že prej obečane podpore, eventualno tudi za porabo sadja, 2700 K. Ta znesek se je obljubilo nekoliko zvišati v tem slučaju, če bi se naknadni, vsoto 500 K nikakor ne presegajoči prispevek, ki se je za sadno razstavo v Radovljici pogojno obljubil, v ta namen ali sploh ne izplačal, ali pa le v delnem znesku. 2. ) Za povzdigo prašičoreje 1443 K 50 h. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 45 wären, und zwar in den Ortschaften Guštini, ©trmi mr ji, Dolenjavas, Kobali, Marci, Britih je eine, in der Ortschaft Gorenjavas hingegen zwei Zisternen. Von den Kosten würden auf die Ortschaft Guštini 4300 K, auf die Ortschaften Strancarji und Dolenjavas je 5800 K, auf die Ortschaft Kobali 6100 K, auf die Ortschaft Marci 6800 K, auf die Ortschaft Britih 8200 K und auf die Ortschaft Gorenjavas endlich 12.200 K entfallen. Der Landesausschuß nahni keinen Anstand, zur teilweisen Bedeckung des Erfordernisses einen 20 % Beitrag, somit den Betrag von 9840 K aus Landesmitteln in Aussicht zu stellen. (Z. 6003 de 1899.) Während nun aber der Landesausschnß mit der Gemeinde wegen der Beitragsleistung der Interessenten verhandelte und einige auf die gegenständliche Frage bezughabende Beschwerden erledigte, änderte die Gemeindevertretung ihren ursprünglichen Entschluß, sämtliche projektierten Zisternenbauten gleichzeitig zur Durchführung gelangen zu lassen, indem sie nun einen Beschluß dahin faßte, daß vorläufig nur in den Ortschaften Dolenjavas, Strancarji und Guštini die Zisternen zu erbauen seien. Als sodann die rechtmäßige Verpflichtung rücksichtlich eines 30% Jnteressentenbeitrages zu den Kosten für jene drei Zisternen vorlag, wandte sich der Landesausschuß mit dem Ersuchen an die k. k. Landesregierung, einen 50% Staatsbeitrag, und zwar womöglich rücksichtlich des ganzen Erfordernisses per 49.200 K zu erwirken, da es keinem Zweifel unterliegt, daß die Gemeinde nach der Fertigstellung der Zisternen in den genannten drei Ortschaften auch auf die Fertigstellung der übrigen Zisternen schreiten wird. (ZZ. 5022 de 1893; 3097, 3812 de 1894; 7374, 10.718, 11.622, 12.146 de 1895; 5988 de 1896; 13.985 de 1897; 6003 de 1899; 6540, 9019, 11.267 de 1901; 6779 de 1902; 10.319 de 1903; 11.460 de 1904.) Zum Zwecke der Herstellung einer Viehtränke in Linevec, Gemeinde Erzelj bei Wippach, 69. wurde eine Landesaushilfe von 120 K bewilligt und, nachdem sich der Landesausschnß von der soliden Viehtränke Durchführung der betreffenden Arbeiten Überzeugung verschafft hatte, aus dem Landeskultnrfonde m ymeDec-flüssig gemacht. (Z. 9000 de 1904.) Mit Zuschrift vom 3. Juni 1904, Z. 9603, übermittelte die k. k. Landesregierung die von den 60. politischen Behörden erster Instanz erstatteten Berichte über den Zustand der staatlich subbentionierten Mängel an den Wasserversorgungsanlagen im Jahre 1903 anher. Diesen Berichten zufolge wurden an den Viehtränken in Koschana, Kleiu-Meierhof, Deutsch- wqcftcflteu dors, Nußdorf, Hrusuje, Landol, St. Michael, Gaberce und Grize des politischen Bezirkes Adelsberg, Wasser-Selo des politischen Bezirkes Rudolfswert, Skril des politischen Bezirkes Laibach Umgebung, Ober- versorgnngs-Suhor und Bresowitz des politischen Bezirkes Tschernembl, dann an den Wasserleitungen in Neverke anlagen, und Selce, beide im politischen Bezirke Adelsberg, Mängel konstatiert. Die Landesregierung ersuchte den Landesausschuß, gemeinsam mit den in Betracht kommenden k. k. Bezilkshauptmannschaften auf die Beseitigung dieser Mängel hinzuwirken. In Erwiderung darauf wies der Landesausschuß auf den Umstand hin, daß behufs Herstellung der Zisterne in Selo, Bezirk Rudolfswert, ein neues Projekt verfaßt wurde, daß an den Plänen für die neue Wasserleitung in Bresowitz, Bezirk Tschernembl, gearbeitet werde und daß rücksichtlich der vollständigen Herstellung der Zisterne in Gaberce, Bezirk Adelsberg, an die Unternehmung die entsprechende Aufforderung ergangen ist. Was die Behebung der Mängel an den übrigen Wasserversorgungsanlagen betrifft, konnte der Landesausschuß diesbezüglich bis jetzt wegen Überbürdung des Landesbauamtes mit anderen wichtigen Arbeiten nichts veranlassen. (Z. 7339 de 1904.) Infolge Ansuchens des Zentralausschuffes der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft wurde letzterer 6t. die übliche Jahressubvention von 2400 K flüssig gemacht. (Z. 518 de 1904.) Landcs- subvention für landwirtschaftliche Zwecke. Wie der Landesausschuß einer Abschrift der an die k. k. Landwirtschaftsgesellschaft gerichteten 62. Note der k. k. Landesregierung vom 3. August 1904, Z. 12.889, zu entnehmen Gelegenheit hatte, hat Staats- das k. k. Ackerbauministerium zu Gunsten der gedachten Gesellschaft für das Jahr 1904 folgende Sub- subtionen für ventionen in Vormerkung genommen, und zwar: die Laudwirt- 1. ) Zur Förderung des Obstbaues, und zwar für die gesellschaftliche Baumschule, dann für qJemditft sonstige Obstbaumschuleu, einschließlich der etwa bereits früher gemachten Zusagen, eventuell auch sür Obstverwertung 2700 IC. Eine kleine Erhöhung dieses Betrages wurde für den Fall in Aussicht gestellt, daß der sür die Obstansstellung in Radmannsdorf bedingungsweise zugesagte Maximalnachtragsbeitrag von 500 IC gar nicht oder nur teilweise in Anspruch genommen werden würde. 2. ) Zur Hebung der Schweinezucht der Betrag per 1443 IC 50 h. 63. Kmetijsko- kemijsko preskušališče. 64. Gospodinska šola c. kr. kmetijske družbe. 65. Kmetijska šola za Gorenjsko. 66. Govedoreja. 3) Za pospeševanje čebelarstva in ovčarstva vkup 1500 K. 4. ) Za nameravane naredbe ribarskega okrajnega odbora v povzdigo ribarstva 1000 K. 5. ) Za nakup peronospornih škropilnic in žveplalnikov v svrho oddaje manjšim in revnim posestnikom vinogradov 2000 K. Za povzdigo reje goveje živine nakazala je c. kr. deželna vlada kmetijski družbi na podstavi razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dné 18. maja 1904, št. 11.561, znesek 6000 K v izplačilo. (Št. 1544, 10.268 1. 1904.) Vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministrstva je c. kr. deželna vlada vodstvu sadne drevesnice v Dolenjem Logatcu nakazala v izplačilo znesek 400 K na račun gori omenjenega, v pospeševanje sadjarstva odločenega državnega prispevka 2700 K. (Št. 16.142 1. 1904.) Na zaprosbo predsedstva kuratorja kmetijskokemijskega preskušališča nakazal se je imenovanemu zavodu vzdrževalni prispevek 2000 K za leto 1904 z dném 31. avgustom 1904, št. 11.135, v izplačilo. (Št. 11.135 1. 1904.) Glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe se je na njegovo dotično vlogo znesek 2000 K kot prispevek za vzdrževanje gospodinjske šole za leto 1904 z dném 12. julijem 1904, št. 8774, nakazal v izplačilo. (Št. 8774 1. 1904.) K § 3., marg. 87., letnega poročila za 1. 1902. in marg. 79. letnega poročila za 1. 1903. Gledé ustanovitve kmetijske šole za Gorenjsko glej posebno poročilo z dne 29. maja 1902, priloga 32. Iz' nastopnega izkaza sestavljenega na podlagi okrajnih pregledov, ki so jib poslala deželnemu odboru c. kr. okrajna glavarstva, se razvidi, koliko krav in telic so zglasile občine meseca januarja 1904 in kakšen izid je imelo licenciranje bikov v letu 1904. Gledé tega, da se rubrike 6 do 9 ne vjemajo, se sklicuje deželni odbor na svojo dotično opomnjo na strani 58., marg. 80., lanskega letnega poročila. O tem, kar so opazile posamezne dopuščevalne komisije, bodi omenjeno tole: Komisija Radovljiškega okraja je konštatirala, da se je število bikov vidno pomnožilo, kar je pripisovati tej okolnosti, da je veliko občin ravnalo po nasvetu, ki ga je dala komisija leta 1903, ter dovolilo rejcem bikov nagrade; druge občine so vsled nujnega priporočila komisije obljubile take nagrade. (Št. 6251 1. 1904.) Dopuščevalna komisija v Črnomlju je konštatirala bistveno izboljšanje gledé pripeljanih bikov. (Št. 6557 1. 1904.) V Novomeškem okraju se je opazilo, da reja goveje živine vobče le počasi napreduje. Komisija je priporočala najstrožje postopanje v zmislu § 4. izvršitvenega ukaza k zakonu o reji goveje živine. (Št. 7375 1. 1904.) Dopuščevalna komisija v Litijskem okraju je omenila, da je bil izid licenciranja ugoden takó gledé števila kakor gledé kakovosti pripeljanih bikov. Gledé nadaljnje povzdige živinoreje omenja, da je le nujno želeti, da se nastavi poseben nadzornik živinoreje in da dovoli poljedelsko ministrstvo izdatno podporo za nakup čistokrvnih bikov. (Št. 8213 1. 1904.) Dopuščevalna komisija v Kamniku je konštatirala na pripeljanem materijalu, da se je z ozirom na število in na kakovost dokaj izboljšal. Število bikov je zdaj več ko zadostno. Posebno ugodno vplivajo na povzdigo živinoreje zlasti beljanske pasme v tem okraju velike graščine Križ, Jable in Krumperk. (Št. 8984 1. 1904.) Tudi v Kočevskem okraju je opazila komisija izdatno zboljšanje pri goveji živini. Zlasti so biki lepši in večji ter izgledajo bolje, kakor v prejšnjih letih. Obžalovati je ie, da ni pasma enotna. Pripomnilo se je, da uspešne napredke pri govedoreji močno ovirajo slabi skupni brezvodni pašniki. (Št. 9354 1. 1904.) V Logaškem okraju je bil izid licenciranja glede števila kakor kakovosti bikov nepričakovano ugoden. Število licenciranih bikov je naraslo v letu 1904 na 81, proti 54 lanskega leta. Prav ugodno je morebiti v tem oziru vplivalo to, da so nekatere občine sklenile dajati nagrade za rejo bikov plemenjakov. (Št. 9355 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 47 3. ) Zur Förderung der Bienenzucht und Schafzucht zusammen 1500 K. 4. ) Für die vom Fischereiausschusse einzuleitenden Maßnahmen zur Hebung der Fischzucht 1000 K. 5. ) Zur Anschaffung und zur Abgabe gegen Preiser,näßigung von Peronosporaspritzen und Schwefelungsgerüteu an kleine und arme Weiugartenbesitzer 2000 K. Zur Förderung der Rindviehzucht hat die k. k. Landesregierung der Landwirtschaftsgesellschaft auf Grund des Erlasses des k. k. Ackerbauministeriums vom 18. Mai 1904, Z. 11.561, den Betrag von 6000 K flüssig gemacht. (ZZ. 1544, 10.268 de 1904.) Über Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums hat die k. k. Landesregierung der Leitung der Obstbaumschule in Unterloitsch den Betrag von 400 K auf Rechnung des oberwähnten, zur Hebung des Obstbaues gewidmeten Staatsbeitrages per 2700 K angewiesen. (Z. 16.142 de 1904.) Über Ersuchen des Präsidiums des Kuratoriums der landwirtschaftlich-chemischen Versuchsstation wurde untern: 31. August 1904, Z. 11.135, der genannten Anstalt der Erhaltuugsbeitrag per 2000 K für das Jahr 1904 flüssig gemacht. (Z. 11.135 de 1904.) 63. Landwirtschaftlichchemische Versuchsstation. Dem Zentralausschusse der k. k. Laudwirtschastsgesellschaft wurde über ein diesbezügliches Ein- 64 • schreiten der Betrag per 2000 K als Erhaltungsbeitrag für die Haushaltungsschule pro 1904 unterm Haushaitungs-12. Juli 1904, Z. 8774, flüssig gemacht. (Z. 8774 de 1904.) ^Landwirt- schaftsgesell» schaft. Ad § 3, Marg. 87, Rechenschaftsbericht de 1902, und Marg. 79, Rechenschaftsbericht de 1903. In Betreff Errichtung einer landwirtschaftlichen Schule für Oberkrain vide den besonderen Bericht vom 29. Mai 1902, Beilage 32. 65. Landwirtschaftliche Schule für Oberkrain. Aus der nachstehenden, nach den von den k. k. Bezirkshauptmannschaften eingesendeten Bezirks- 66. Übersichten zusammengestellten Tabelle ist die von den Gemeinden im Jänner 1904 angemeldete Anzahl Rindoichzncht. der Kühe und Kalbinnen, sowie das Ergebnis der Stierlizenzierungen int Jahre 1904 ersichtlich. Hinsichtlich der Nichtübereinstimmung der Rubriken 6 bis 9 bezieht sich der Landesausschuß auf die Bemerkung auf Seite 59 sub Marg. Nr. 80 des vorjährigen Rechenschaftsberichtes. Was die Wahrnehmungen einzelner Lizenzierungskommissionen betrifft, ist von der Kommission im Radmannsdorfer Bezirke eine erfreuliche Erhöhung der Anzahl von Stieren konstatiert worden, was dem Umstande zuzuschreiben sei, daß eine größere Anzahl von Gemeinden die von der Kommission im Jahre 1903 gegebene Anregung auf Gewährung von Subventionen für Stierzüchter befolgt habe. Andere Gemeinden haben über eindringliche Empfehlung der Kommission derartige Subventionen in Aussicht gestellt. (Z. 6251 de 1904.) Die Lizenzierungskommission in Tschernembl konstatierte eine wesentliche Besserung hinsichtlich des vorgeführten Stiermateriales. (Z. 6557 de 1904.) Im Rudolfswerter Bezirke sind bezüglich der Rindviehzucht im allgemeinen nur langsame Fortschritte wahrgenommen worden. Die Kommission empfahl die strengste Durchführung des § 4 der Durchführungsverordnung zum Gesetze betreffend die Hebung der Rindviehzucht. (Z. 7375 de 1904.) Bon der Lizenzierungskommission im Liltaier Bezirke wurde das Ergebnis der Lizenzierung sowohl hinsichtlich der Anzahl des vorgeführten Stiermateriales als auch hinsichtlich des Exterieurs als ein günstiges bezeichnet. Zur weiteren Hebung der Viehzucht sei die Bestellung eines eigenen Viehzuchtinspektors, sowie eine ausgiebige Subvention des Ackerbauministeriums zur Beschaffung reinrassiger Stiere dringend wünschenswert. (Z. 8213 de 1904.) Die Lizenzierungskommission in Stein konstatierte eine bedeutende Verbesserung des vorgeführten Materiales in quantitativer und qualitativer Beziehung. Der Bedarf an Stieren erscheine mehr als gedeckt, besonders wirke auf die Hebung der Viehzucht des Mölltaler Schlages im Bezirke der Einfluß der größeren Herrschaften Kreuz, Habbach und Kreutberg. (Z. 8984 de 1904.) Auch im Gottscheer Bezirke nahm die Kommission eine bedeutende Verbesserung des Rinderschlages wahr, besonders sind die Stiere schöner und höher, sowie äußerlich besser gehalten, als in den früheren Jahren, doch sei bedauerlicherweise die Rasse keine einheitliche. Als ein großes Hemmnis der gedeihlichen Entwicklung der Viehzucht wurden die schlechten gemeinschaftlichen wasserlosen Hutweiden bezeichnet. (Z. 9354 de 1904.) Im Bezirke Loitsch wurde das Ergebnis der Stierlizenzierung in quantitativer wie qualitativer Beziehung als ein überraschend günstiges bezeichnet, die Zahl der lizenzierten Stiere ist 1904 auf 81 gegen 54 des Vorjahres angewachsen. Sehr günstig dürfte der Umstand eingewirkt haben, daß sich einige Gemeinden entschlossen hatten, die Haltung schöner Zuchtstiere zu präniiieren. (Z. 9355 de 1904.) 48 Letno poročilo. — § 3. Deželnokulturne in zdravstvene reči. V okraju Ljubljanske okolice se je konštatiralo izdatno zboljšanje na pripeljanih bikih. Da se pospešuje racionelno ravnanje z biki, naj bi se navodilo, ki je je izdala c. kr. deželna vlada o ravnanju z biki, razdelilo med vse posestnike ličenciranih bikov plemenjakov in ne samo med posestnike subvencioniranih bikov. Dalje je izrekla komisija, da bi bilo želeti, da se vpelje enotna junčevina, da se nastavi nadzornik živinoreje, in da se zanaprej pomnoži število krajev za licenciranje. (Št. 9832 1. 1904.) Število zglašenili Anzahl der angemeldeten Od teh je plemen- skih Hievon faselbar Plemenski biki Zuchtstiere Politični okraj Politischer Bezirk krav Kühe telic Kal- karmen skupaj zu- sammen Po zakonu potrebno število Gesetzlich erforder- lich Zglašenili je bilo Als vorhanden angemeldet Po komisiji potrjenih Kom- missionell lizenziert Še treba Noch zn beschaffen K 3 m a d i - S t ü ck e Črnomelj Tschcrnembl 3312 652 3964 3259 44 36 26 6 Kamnik Stein 8000 2481 - — — 135 175 — 17 Kočevje Gotischer 8707 1944 10651 8502 86 86 69 22 Kranj Krainburg — — — 12039 120 232 76 24 Krško Gurkfeld 7573 1556 9129 7304 76 102 — 5 Litija Litini — — 6768 5464 70 48 — 3 Ljubljana, okolica Laibach, Umgebung — — — — — — 80 — Ljubljana, mesto Laibach, Stadt — — ■ — — — — 35 — Logatec Loitsch — — — 9437 — — 82 7 Novo Mesto Rudolfswert 5781 1188 6969 6969 65 85 54 .17 Postojina Adelsberg — — — — — — — — Radovljica Radmannsdorf 6432 2385 8817 7054 70 102 82 2 67. y Za rabo bikov plemenjakov nad pogojeno dobo dveh let so prejeli nagrade: Ivan Majcen Nagrade za iz Št. Janža 140 K, Matija Zgonc iz Kremenice 40 K, Alojzij Rahne iz Zaloga 40 K, Matevž plemenske Košir iz Sv. Jošta pri Vrhniki 50 K, Fortunat Turk iz Rat j a 70 K. (Št. 83, 2693, 3132 4632 blke' 12.413 1. 1904.) 68. _ Zaradi nesposobnosti za plemenitev se je predčasna prodaja bikov plemenjakov dovolila Biki nespo- občini Št. Jurij pri Kranju, dalje posestnikom Matiji Škerjanc iz Maten e, Jožefu Varl iz Črešnjice, sobni za Janezu Zupan iz Srakovlj in Jožefu Starman iz Suhe. (Št. 669, 2996, 5747, 8747 1 1903 - 6826' plemenitev. 8362 ]. 1904) 69- Po obvestilu c. kr. deželne vlade z dne 3. februarja 1904, št. 1326, odnosno 17.de- cembra 1904> št- 23.253, se je izdalo za nakup bikov plemenjakov iz državne podpore za razne bikov ple- občine’ m sicer leta 1903 vsega vkup 4328 K 56 h, leta 1904 pa 12.844 K 44 h. (Št. 1993 menjakov. 15-899 1. 1904.) Rechenschaftsbericht — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 49 Im Bezirke Umgebung Laibach wurde eine bedeutende Verbesserung des vorgeführten Materiales konstatiert. Behufs Förderung der rationellen Behandlung der Stiere seien alle Besitzer lizenzierter Zuchtstiere mit der von der k. I. Landesregierung herausgegebenen Instruktion über die Stierhaltung, nicht allein die Besitzer subventionierter Stiere, zu beteilen. Weiters wurde die Einführung einer einheitlichen Sprungtaxe, die Bestellung eines Viehzuchtinspektors und die Vermehrung der Lizenzierungsorte für die Zukunft als wünschenswert erklärt. (Z. 9832 de 1904.) Licenciranje bikov se je vršilo Die Lizenzierung der Stiere hat stattgefunden Deželnega odbora številke leta 1904. Število postaj za ličen- O p o m n j a čas — Zeit ciranje Anzahl der Lizen-ziernngs-stationen Landcs-ausschuß-zahlen de 1904 A n m e r & tt n g 29., 30./IV., 2., 3./V. 26., 27., 30./V., 1., 3., 4./VI. 27., 28., 29., 30., 31./V, 1., 2., 3., 4./VI. 4, 5., 6., 7., 10., 11., 13./V. 7 46 21 5026, 6557 5101, 6595, 8984 6298, 9354 4923, 6693 Vsled pomanjkanja v to potrebnega kredita se nabava plemenskih bikov 1. 1904, iz deželnih sredstev ni podpirala. Mangels des hiezu erforderlichen Kredites wurde die Anschaffung von Zuchtstieren im Jahre 1904 aus Landesmitteln nicht subventioniert. 2., 3., 4., 13., 14., 25./V. 16 7680 18., 19., 20., 21., 25./V. 17 4419, 5493, 6119, 8213 13., 14., 16., 17./V. 24 5406, 6060, 9832 11./X., 2., 15./XI. 1 13244,14016, 14530 20., 21., 25., 26., 27., 30./V. 17., 18., 19., 20., 25./V, 21 19 5224, 9355 2286, 5225, 6147, 7375 1., 3., 4., 13., 14., 15./VI. 16 6632 18., 19., 20., 21., 22./IV. 10 i 4870, 6251 Für die Verwendung von Zuchtsticren über die bedungene Zeit von zwei Jahren haben 67. Prämien erhalten: Ivan Majcen aus Johannistal 140 K, Matthias Zgonc aus Kremenitz 40 K, Prämien für Alois Rachne aus Salloch 40 K, Matthäus Kosir aus St. Jobst 50 K, Fortunat Turk aus Ratje 70 K. Zuchtstiere. (ZZ. 83, 2693, 3132, 4632, 12.413 de 1904.) Wegen Untauglichkeit zur Zucht wurde der vorzeitige Verkauf von Zuchtstieren der Gemeinde 68. St. Georgen bei Krainburg, sowie den Besitzern Matthias Škerjanc aus Matena, Josef Varl aus Zuchtuntaug-Kerschdorf, Johann Zupan aus Srakovlje und Josef Starman aus Sucha gestattet. (RR. 669, 2996, lichkeit der 5747, 8747 de 1903; 6826, 8362 de 1904.) Stiere. Zufolge Mitteilung der k. k. Landesregierung vom 3. Februar 1904, Z. 1326, bezw. 17. De- 69. zember 1904, Z. 23.253, wurde zum Ankäufe von Zuchtstieren für verschiedene Gemeinden aus der Staatssub-Staatssubvention im Jahre 1903 insgesamt der Betrag von 4328 K 56 h, im Jahre 1904 der Betrag vention für den von 12.844 K 44 h ausgegeben. (ZZ. 1993, 15.899 de 1904.) Zukauf von O državni podpori dovoljeni c. kr. kmetijski družbi glej § 3., marg. 62., letnega poročila. Nabava plemenskih bikov s strani občin. Gledé na to, da je veliko občin na Kranjskem, ki še vedno nimajo zakonito predpisanega števila plemenskih bikov na razpolaganje, in je mnogo slučajev, ko se zakonita določila namenoma prezirajo, je c. kr. deželna vlada, kakor je priobčila deželnemu odboru v svojem do-tičnem dopisu z dné 20. januarja 1904, št. 21.959, okrajnim glavarstvom naročila, da delajo najstrogeje na izpolnitev tozadevnih predpisov. Dalje namerava c. kr. deželna vlada v svrho končne odprave tega zla proti mudnim občinam postopati z razsodbami ter jim eventualno dogovorno z deželnim odborom nalagati prisilne doklade. (Št. 12.169 1. 1903.; 1253 1. 1904.) 71. Z ozirom na predpis § 8. zvršitvenega ukaza k zakonu o reji goveje živine, dež. zak. Vžigalui pečat št. 7., 1. 1903, da so dopuščeni biki po vžganem znamenju zaznamenovati, je c. kr. deželna vlada za dopuščene d0g0v0ni0 z deželnim odborom odredila, da so v bodoče dopuščeni biki zaznamenovati z vžgano D1K6« vi T črko «L». Stroške nabave vžigalnih pečatov, katere je preskrbel deželni odbor po c. kr.kmetijski družbi, morajo plačati občine tako, kakor so odkazane vsaki dopuščevalni komisiji. (Št. 10.105, 14.015 1. 1903.; 1824, 4857 1. 1904.) 72. Glavni odbor kranjske kmetijske družbe je priredil meseca avgusta 1. 1904 poučno Poučno poto- potovanje kranjskih živinorejcev v Švico, katero se je vršilo pod vodstvom pristava kmetijske , va?J,e.. šole na Grmu in deželnega sirarja Fr. Sieber, kranjski li ° J živinorejcev v V ta namen je dovolil deželni odbor prvemu desetdnevni dopust ter potni pavšal v Švico. znesku 150 K, drugemu povračilo vseh potnih stroškov, poleg tega pogojeno dnino 2 K na dan, dalje podporo 300 K štirim udeležnikom tega potovanja. (Št. 7978, 9986 1. 1904.) 73 Vsled odredbe c. kr. poljedelskega ministrstva se je na poskusnem posestvu dunajske Poučni tečaj c. kr. visoke šole za zemljedelstvo v Groß-Enzersdorfu vršil od 24. do 29. dné meseca oktobra 1904 vinhTmleč" šestdnevni tečaj o preskuševanju mlečnosti krav in porabe krme. nosü'kravCin Z ozirom na važnost takega pouka za kmetijstvo je odposlal deželni odbor v ta tečaj porabo krme. pristava kmetijske šole na Grmu Viljema Rohrmann, kateremu je poljedelsko ministrstvo podelilo štipendijo 60 K, dočim je deželni odbor potne stroške in dijete v znesku 85 K nakazal iz deželnega zaklada. (Št. 10.442, 11.104, 13.193 1. 1904.) 74- Deželni sirar Fr. Sieber je predložil načrt navodila, kako je ravnati v hlevu in odda- Navodilo, jati mleko. naoVhlevu Deželni odbor je izročil to navodilo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe z zaprosbo, in oddajati da bi se objavilo v strokovnem listu ‘Kmetovalec». (Št. 9066 1. 1904.) mleko. 75- K § 3., marg. 94., letnega poročila za 1. 1899. Irašicortja. Mestni magistrat v Ljubljani je poslal deželnemu odboru z dném 12. avgustom 1904, št. 27.537, prepis razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari z dné 28. julija 1904, št. 13.653, s katerim se določajo natančni predpisi glede cepljenja zoper rdečico prašičev. Deželni odbor je odredil, da se je poslal vsakemu od dežele nastavljenemu živinozdravniku en prepis tega razpisa, da se po njem ravna. (Št. 10.793 1. 1904.) Gledé podpore, ki jo je dovolila država c. kr. kmetijski družbi iz državnih sredstev, glej § 3., marg. 62., letnega poročila. 76- Gledé podpore dovoljene c. kr. kmetijski družbi v povzdigo ovčarstva glej 8 3., marg. 62.. Ovčarstvo, letnega poročila. 77. Ribarstvo. Z dopisom z dné 19. aprila 1904, št. 6321, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru v izjavo poročilo ribarskega okrajnega odbora za Kranjsko glede dopolnitve odnosno spremembe točke 1. in 2. člena II ukaza deželne vlade z dné 9. junija 1890. L, št. 1473/pr., dež. zak. št. 17, v tem zmislu, da se v točki 1. navedó ona postrvska plemena, ki se dreste v zimskem času, v točko 2. pa sprejmo postrvi šarenke. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 51 Betreffend die der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft bewilligte Staatssnbvention vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. Angesichts des Umstandes, daß zahlreiche Gemeinden in Kram über die gesetzlich erforderliche 70; Anzahl von Zuchtstieren noch immer nicht verfügen und in vielen Fällen geradezu eine absichtliche Anschaffung Außerachtlassung der gesetzlichen Bestimmungen vorliegt, wurden laut Mitteilung der k. k. Landes- seitens regierung vom 20. Jänner 1904, Z. 21.959, die Bezirkshauptmannschaften angewiesen, auf die Durch- derGeiucindm. führung der bezüglichen Vorschriften,sin energischester Weise hinzuarbeiten. Weiters beabsichtigt die k. f. Landesregierung, um endlich dem Übel abzuhelfen, gegen die säumigen Gemeinden erkenntnismäßig, sowie eventuell — einverständlich mit dem Landesausschnsse — mit Zwangsumlagen vorzugehen. (ZZ. 12.169 de 1903; 1253 de 1904.) Mit Rücksicht auf die im § 8 der Durchführungsverordnung zum Rindviehzuchtgesetze, L. G. Bl. 71. Nr. 7 de 1903, vorgesehene Kennzeichnung der lizenzierten Stiere durch Anbringung eines Brand- Braudstempcl zeichens ordnete die f. f. Landesregierung einvernehmlich mit dem Landesausschnsse an, daß diese Ul' Agcre'"C Kennzeichnung bei den in Hinkunft zn lizenzierenden Stieren durch die Anbringung des Buchstaben «L» zu erfolgen habe. Die Kosten für die Anschaffung des Brandstempels, welche vom Landesausschnsse im Wege der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft veranlaßt wurde, haben die je einer Lizenzierungskommission zugewiesenen Gemeinden zu bestreiten. (ZZ. 10.105, 14.015 de 1903; 1824, 4857 de 1904.) Der Zentralausschuß der krainischen Landwirtschaftsgesellschaft veranstaltete im August 1904 eine Studienreise krainischer Viehzüchter unter Führung des Adjunkten der landwirtschaftlichen Schule in Stauden und des Landeskäsers Fr. Sieber in die Schweiz. Zu diesem Zwecke bewilligte der Landesausschuß ersterem einen zehntägigen Urlaub und ein Reisepauschale per 150 K, letzterem die Vergütung der Reisekosten und die vertragsmäßige Diät per 2 K, ferner eine Subvention per 300 K für vier Exkursionsteilnehmer. (ZZ. 7978, 9986 de 1904.) 72. Studienreise krainischer Viehzüchter in die Schweiz. Über Anordnung des k. k. Ackerbauministeriums wurde auf dem Versuchsgute der Wiener 73. k. k. Hochschule für Bodenkultur in Groß-Enzersdorf vom 24. bis 29. Oktober 1904 ein sechstägiger Jnformations-Jnformationskurs für Milchleistungs- und Futterverwertungskontrolle abgehalten, in welchen der Landes-ausschuß bei der Bedeutung des Gegenstandes für die Landwirtschaft den Adjunkten der landwirtschaft- F,uterverwer-lichen Schule in Stauden Wilhelm Rohrmann entsendete. Derselbe erhielt vom Ackerbauministerium ein tuugs-Stipendium von 60 K, während ihm die Reisediäten und Kosten per 85 K aus dem Landesfonde Kontrolle, angewiesen wurden. (ZZ. 10.442, 11.104, 13.193 de 1904.) Der Landeskäser Fr. Sieber brachte den Entwurf eines Regulativs für Stall- und Milch- 74. lieferungsordnung in Vorlage. Regulativ für Dasselbe wurde dem Zentralausschusse der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft mit dem Ersuchen imb übermittelt, dessen Veröffentlichung in der Fachzeitschrift«Kmetovalec» zu veranlassen. (Z. 9066 de 1904.) liefernngs- ordnnng. Ad § 3, Marg. 94, Rechenschaftsbericht de 1899. 75. Der Stadtmagistrat in Laibach übermittelte dem Landesausschnsse unterm 12. August 1904, Schweinezucht. Z. 27.537, eine Abschrift des Erlasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 28. Juli 1904, Z. 13.653, worin genaue Vorschriften bezüglich der Schutzimpfung gegen den Stäbchenrotlauf der Schweine statuiert werden. Der Landesausschuß ließ je eine Abschrift dieses Erlasses den vom Lande angestellten Tierärzten behufs Darnachachtung zukommen. (Z. 10.793 de 1904.) Betreffend die vom Staate der k. k. Landwirtschaftsgesellschast bewilligte Staatssubvention vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. Betreffend die vom Staate der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft zur Förderung der Schafzucht 76. bewilligte Subvention vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. Schafzucht. Mit Zuschrift vom 19. April 1904, Z. 6321, übermittelte die k. k. Landesregierung einen 77. Bericht des Fischereirevierausschusses für Krain, betreffend die Ergänzung, beziehungsweise Änderung Fischzucht, der Punkte 1 und 2 des Artikels II der Landesregierungsverordnung vom 9. Juni 1890, Z. 1473/pr., L. G. Bl. Nr. 17, in dem Sinne, daß im Punkte 1 die im Winter laichenden Forellengattungen spezifiziert werden und im Punkte 2 die Regenbogenforellen Aufnahme finden würden, zur Begutachtung. 78. Čebelarstvo. 79. Reja perutnine. 80. Šolski vrti in sadne drevesnice, njih statistika. 81. Šolski vrt in sadna drevesnica v Vodicah. 82. Šolski vrt v Vrhpolju pri Vipavi. 83. Sadna drevesnica v Dolenjem Logatcu. Deželni odbor je predlogom ribarskega odbora pritrdil. (Št. 9700 L 1902.; 1486 1. 1903.; 5559 1. 1904.) Podpora 1000 K, ki jo je obljubilo poljedelsko ministrstvo c. kr. kmetijski družbi za 1. 1904 za povzdigo ribarstva (glej § 3., marg. 62., letnega poročila), se je po obvestilu c. kr. deželne vlade nakazala z dném 28. decembrom 1904, št. 24.465, ribarskemu okrajnemu odboru v izplačanje. (Št. 16.423 1. 1904.) O podpori dovoljeni c. kr. kmetijski družbi iz državnih novcev za pospeševanje čebelarstva glej § 3., marg. 62., letnega poročila. K § 3., marg. 96., letnega poročila za 1. 1902. Z dopisom z dne 10. novembra 1904, št. 21.100, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru pet izvodov brošure «Nasveti za povzdigo reje perutnine pri kmetijskem gospodarstvu», obenem s to brošuro pa tudi prepis svojega dopisa na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, iz katerega se posnemlje, da polaga deželna vlada posebno važnost na ustanovitev odbora za rejo perutnine, kakor tudi na ustanovitev perutninorejnih postaj. (Št. 14.299 1 1904.) Na vprašanje, če se bo in v kateri visokosti za leto 1905 dovolila podpora iz deželnih sredstev za povzdigo reje perutnine na Kranjskem, se je c. kr. deželni vladi odgovorilo, da nima deželni odbor nobenih sredstev na razpolago, da pa bode v to svrho stavil deželnemu zboru primerne nasvete. (Št. 15.800 1. 1904.) C. kr. deželni šolski svet je poslal deželnemu odboru od c. kr. okrajnih šolskih oblastev predložene mu statistične izkaze o šolskih vrtih in sadnih drevesnicah javnih ljudskih šol, o njihovem stanju, o pouku v sadjarstvu in posameznih strokah kmetijstva, kakor tudi o dotičnih učiteljih. Po tih izkazih znaša število ljudskih šol s poukom v v okraju šolskimi vrtovi Postojina...................... 30 Logatec........................ 19 Ljubljana (mesto) ... 1 Radovljica..................... 21 Litija........................ 11 Kranj.......................... 22 Krško.......................... 22 Kočevje........................ 27 Kamnik......................... 20 Črnomelj....................... 22 Ljubljana (okolica)... 22 Novo Mesto..................... 23 sadnimi drevesnicami sadjarstvu kmetijstvu 27 26 9 18 18 6 1 1 1 15 13 6 11 9 1 16 16 5 19 16 7 23 22 19 1 11 3 18 16 10 1 10 7 18 14 10 Posamezne stroke kmetijstva, v katerih se je poučevalo, so te-le: Vzgajanje gozdnih dreves, zelenjadarstvo, cvetličarstvo, čebelarstvo, trtarstvo, gnojenje s hlevnim in umetnim gnojem, vinarstvo, zemljedelstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo, obdelovanje polja, gozdov in travnikov in kmetijstvo vobče. (Št. 12.207 1. 1904.) K § 3., marg. 93., letnega poročila za 1. 1903. Podpora 100 K, ki se je bila dovolila za napravo šolskega vrta in sadne drevesnice v Vodicah, se je krajnemu šolskemu svetu v Vodicah nakazala iz deželnokulturnega zaklada v izplačilo. (Št. 4912 1. 1904.) Na dotično, od c. kr. deželnega šolskega svèta semkaj poslano prošnjo krajnega šolskega sveta v Vrhpolju pri Vipavi je deželni odbor za napravo šolskega vrta v Vrhpolju dovolil znesek 150 K iz deželnokulturnega zaklada tor ga nakazal v izplačilo. (Št. 7338, 10.045 1. 1904.) O državni podpori za to sadno drevesnico glej § 3., marg. 62., letnega poročila. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 53 Der Landesausschuß fand keinen Anlaß, den vom Revierausschusse gestellten Anträgen zu widersprechen. (ZZ. 9700 de 1902; 1486 de 1903; 5559 de 1904.) Die der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft vom k. k. Ackerbauministerium pro 1904 zur Förderung der Fischzucht in Aussicht gestellte Subvention Per 1000 K (vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes) wurde laut Mitteilung der k. k. Landesregierung unterm 28. Dezember 1904, Z. 24.465, dem Fischereirevierausschusse flüssig gemacht. (Z. 16.423 de 1904.) Betreffend die der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft behufs Förderung der Bienenzucht aus 78-Staatsmitteln bewilligte Subvention vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. Bienenzucht. Ad § 3, Marg. 96, Rechenschaftsbericht de 1902. 79- Mit Zuschrift vom 10. November 1904, Z. 21.100, übermittelte die k. k. Landesregierung fünf ^flugelzucht. Exemplare der Broschüre «Vorschläge zur Hebung der landwirtschaftlichen Geflügelzucht», sowie die Abschrift einer an den Zentralausschuß der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach gerichteten Note, welcher zu entnehmen ist, daß der Landesregierung zum Zwecke der Förderung der Geflügelzucht die Gründung einer Geflügelzuchtsektion, sowie die Errichtung von Geflügelzuchtstationen von besonderer Wichtigkeit erscheint. (Z. 14.299 de 1904.) Über die Anfrage, ob und in welcher Höhe für das Jahr 1905 eine Subvention aus Landesmitteln für die Förderung der Geflügelzucht in Krain bewilligt werde, wurde der k. k. Landesregierung mitgeteilt, daß dem Landesausschusse hiefür keine Mittel zur Verfügung stehen, daß er jedoch bereit sei, diesbezüglich dem Landtage entsprechende Anträge zu stellen. (Z. 15.800 de 1904.) Der k. k. Landesschulrat übermittelte die von den Bezirksschulbehörden gelieferten statistischen 80. Ausweise über die bei den öffentlichen Volksschulen bestehenden Schulgärten und Obstbaumschulen und Schulgarten-i)ereil Zustand, über die Erteilung des Unterrichtes in der Obstbaumzncht und in den einzelnen Zweigen ""^Obstbanm. der Landwirtschaft, sowie über die bezüglichen Lehrkräfte. Nach diesen Ausweisen beträgt die Anzahl der Volksschulen mit Unterricht in der Obstbaumzucht Landwirtschaft folgende: im Bezirke Schulgärten Obstbaumschulen Adelsberg.................................. 30 27 26 9 Loitsch.................................... 19 18 18 6 Laibach, Stadt.............................. 1 1 1 1 Radmannsdorf............................... 21 15 13 6 Littai..................................... 11 11 9 1 Krainburg.................................. 22 16 16 5 Gnrkfeld................................... 22 19 16 7 Gottschee.................................. 27 23 22 19 Stein...................................... 20 1 11 3 Tschernembl................................ 22 18 16 10 Laibach, Umgebung.......................... 22 1 10 7 Rudolfswert................................ 23 18 14 10 Die einzelnen Zweige, aus welchen der landwirtschaftliche Unterricht erteilt wurde, sind schulen- Statistik. Waldbaumzncht, Gemüsebau, Blumenzucht, Bienenzucht, Rebenzucht, Düngung mit Stall- und Kunstdünger, Weinbau, Bodenkultur, Landbau, Gartenbau, Feld-, Wald- und Wiesenkultur und Landwirtschaft überhaupt. (Z. 12.207 de 1904.) Ad § 3, Marg. 93, Rechenschaftsbericht de 1903. 81. Die zum Zwecke der Herstellung eines Schulgartens und einer Obstbaumschnle in Woditz be-willigte Subvention per 100 K wurde dem Ortsschulrate in Woditz aus dem Landeskulturfonde flüssia Minie gemacht. (Z. 4912 de 1904.) Woditz. Über ein diesbezügliches, vom k. k. Landesschulrate anher übermitteltes Gesuch des Ortsschul- 82. rates in Oberfeld bei Wippach wurde znm Zwecke der Herrichtung des Schulgartens in Oberfeld der Schulgarten in Betrag von 150 K aus dem Landeskulturfonde bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 7338, 10.045 de 1904) Oberfeld bei ' Wippach. Betreffend die Staatssubvention für diese Obstbaumschule vide § 3, Marg. 62, des Rechen- 83. schaftsberichtes. Obstbaum- schule in Unterloitsch. Sadna drevesnica v Bujah. 85. Državna podpora za sadne drevesnice. 86. Sadna razstava v Radovljici. 87'. Mejnarodna sadna razstava v Diisseldorfu ob Reni. 88. Sadjarstvo. 89. Streljanje proti toči. 90. Opazovanje neviht na Kranjskem. 91. Trtna uš in drugi trtni škodljivci. 92. Vzorni vinograd v Sv. Križu pri Litiji. K § 3., marg. 96., letnega poročila za 1. 1903. Gledó sadne drevesnice v Bujah se nahaja vse tozadevno v poročilu o pospeševanju vinarstva in sadjarstva v letu 1904. (St. 1984, 2824, 5323 1. 1904.) O državnih podporah dovoljenih v to svrho c. kr. kmetijski družbi glej § 3., marg. 62., letnega poročila. C. kr. poljedelsko ministrstvo je kmetijski podružnici Radovljica-Predtrg-Lancovo za prireditev sadne razstave jeseni 1904 dovolilo iz državnih sredstev znesek 1000 K ter ga nakazalo v izplačilo. (Št. 8737, 15.516 1. 1904.) Deželni odbor pa je dovolil v ta namen iz deželnokulturnega zaklada znesek 200 K s to določbo, da se iz tega denarja podele nagrade razstavljavcem najlepšega sadja. Poleg tega je deželni odbor na dotično prošnjo Radovljiške kmetijske podružnice odposlal v Radovljico deželnega vinarskega potovalnega učitelja Fr. Gombača v svrho ureditve razstave sadja, Kaj več o tem glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v 1. 1904. (Št. 8737, 8897, 9541, 11.246, 11.516, 11.803, 15.516 1. 1904.) Deželni odbor je na priporočilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe ukrenil, da se je sadne razstave v Diisseldorfu ob Reni, ki se je priredila v času od 8. do 16. oktobra 1904, poleg drugih avstrijskih dežela udeležila tudi kranjska dežela. Nalogo, spraviti primerno zbirko jabolk in hrušek v to razstavo, je imel deželni vinarski učitelj Gombač, ki je vsled odredbe deželnega odbora razstavo tudi obiskal. Z dopisom z dné 25. novembra 1904, št. 32.414, je poljedelsko ministrstvo deželnemu odboru izrazilo svojo zahvalo na tej udeležitvi, povdarjajoč, da je deželni odbor z udeležitvijo na tozadevni zbirkni razstavi prav bistveno pripomogel, da je bila skupina avstrijskega sadja na tej mejnarodni razstavi tem popolnejša. Opomniti je še, da je dosegla Avstrija na tej razstavi sijajen uspeh. Kaj več o tem glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v 1. 1904. (Št. 10.451, 12.679, 12.712, 13.447, 15.149 1. 1904.) O sadjarstvu glej tudi posebno poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. K § 3., marg. 100., letnega poročila za 1. 1903. Leta 1904 se je za streljanje proti toči vsega vkup 89 zabojev po 25 kg, to je 2225 kg, smodnika pod dosedanjimi pogoji prejelo in odposlalo 25 občinam. Za ta smodnik se je izdalo 1847 K 22 h. (Št. 15.792 1. 1904.) Proti nezgodam je leta 1904 zavarovalo 14 občin 47 streljanje proti toči oskrbujočih oseb pri zavarovalnici «Internationale Unfall-Versicherungsgesellschaft in Wien», in sicer za čas od 1. maja 1904 do 1. maja 1905. Zavarovalnino v znesku 464 K 01 h je plačal deželni odbor predplačiloma, potem pa jo iztirjal od dotičnih občin. (Št. 6863, 7314, 7621, 7661, 7681, 7714, 7728, 7729, 7877, 8045, 8227, 8228, 8617, 8661, 8730, 8765, 8827, 8828, 9290, 9302, 9447, 10.237, 10.439, 11.565, 11.708 1. 1904.) O tem opazovanju glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. O trtni usi in drugih trtnih škodljivcih glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. Kmetijski podružnici v Sv. Križu pri Litiji se je za razširjatev in primerno obdelovanje vzornega vinograda dovolila podpora 100 K iz deželnokulturnega zaklada ter nakazala v iz-plačanje. (Št. 10.014 1. 1903.; 1986 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts. Angelegenheiten. 55 Ad § 3, Marg. 96, Rechenschaftsbericht de 1903. 84 • In Betreff der Obstbaumschule in Buje enthält Näheres der Bericht über die Förderung des schme^m Mlje. Weinbaues und der Obstkultur in Krain im Jahre 1904. (ZZ. 1984, 2824, 5323 de 1904.) Betreffend die zu diesem Zwecke der k. k. Landwirtschaftsgefellschaft bewilligten Subventionen vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. 85. Staatssubvention für Obstbaumschulen. Das k. k. Ackerbauministerium hat der landwirtschaftlichen Filiale in Radmannsdorf-Vormarkt-Lancovo zur Veranstaltung einer Obstausstellung im Herbste 1904 aus Staatsmitteln den Betrag von 1000 K bewilligt und flüssig gemacht. (ZZ. 8737, 15.516 de 1904.) Der Landesausschuß hingegen hat aus gleichem Anlasse aus dem Landeskulturfonde den Betrag von 200 K mit der Bestimmung gewidmet, daß daraus Prämien an die Aussteller des schönsten Obstes zur Verteilung gelangen. Überdies hat der Landesausschuß über ein diesbezügliches Ansuchen seitens der landwirtschaftlichen Filiale in Radmannsdorf den landschaftlichen Weinbau-Wanderlehrer Fr. Gombač zum Zwecke des Arrangements der Obstausstellung nach Radmannsdorf abgeordnet. Näheres hierüber im Berichte, betreffend die Förderung des Weinbaues und der Obstkultur in Krain im Jahre 1904. (ZZ. 8737, 8897, 9541, 11.246, 11.516, 11.803, 15.516 de 1904.) 86. Obstausstellung tu Rad- uianüsdorf. Der Landesausschuß hat über Anregung des Zentralausschusses der k. k. Landwirtschafts- 87. gesellschaft veranlaßt, daß sich an der in der Zeit vom 8. bis 16. Oktober 1904 abgehaltenen Obst- Internationale ausstellung in Düsseldorf am Rhein an der Seite anderer Länder Österreichs auch Krain beteiligte. ni,8rtS-™=n •„ Mit der Aufgabe, die entsprechenden Apfel- und Birnensortimente in die Ausstellung zu Düsseldorf' bringen, wurde der Landesweinbaulehrer Gombač betraut, welcher über Anordnung des Landesaus- am Rhein schusses auch die Ausstellung besuchte. Mit Note vom 25. November 1904, Z. 32.414, drückte das Ackerbauministerium dem Landesausschusse hiefür den Dank aus, betonend, daß der Landesausschuß durch die Beteiligung an der gegenständlichen Sortimentausstellung ganz wesentlich zur Vervollständigung des auf der internationalen Ausstellung vorgeführten Gesamtbildes, der österreichischen Obstproduktion beigetragen habe. Zu bemerken wäre noch, daß Österreich aus der Ausstellung einen durchschlagenden Erfolg erzielte. Näheres darüber im Berichte, betreffend die Förderung des Weinbaues und der Obstkultur in Krain im Jahre 1904. (ZZ. 10.451, 12.679, 12.712, 13.447, 15.149 de 1904.) Über Obstbau vide auch den besonderen Bericht, betreffend die Förderung des Weinbaues 88. und der Obstkultur in Krain im Jahre 1904. Obstbau. Ad § 3, Marg. 100, Rechenschaftsbericht de 1903. 89. Im Jahre 1904 sind zum Zwecke des Wetterschießens im ganzen 89 Kistchen a 25 kg, d. i. Wetterschießen. 2225 kg Schießpulver unter den bisherigen Modalitäten bezogen und an 25 Gemeinden versendet worden. Der Gesamtaufwand hiefür betrug 1847 K 22 h. (Z. 15.792 de 1904.) Gegen Unfall wurden im Jahre 1904 von 14 Gemeinden 47 beim Wetterschießen beschäftigte Personen bei der -Internationalen Unfallversicherungsgesellschaft in Wien-, und zwar für die Zeit vom 1. Mai 1904 bis 1. Mai 1905 versichert. Die Versicherungsprämie im Betrage von 464 K 01 h wurde vom Landesausschusse vorschußweise entrichtet und dann von den beteiligten Gemeinden hereingebracht. (ZZ. 6863. 7314, 7621, 7661. 7681, 7714, 7728, 7729, 7877, 8045, 8227, 8228, 8617, 8661, 8730, 8765, 8827, 8828, 9290, 9302, 9447, 10.237, 10.439, 11.565, 11.708 de 1904.) Darüber vide Bericht über die Förderung des Weinbaues und der Obstkultur in Krain im 90. ^ahre 1904. Gewitterbeob- achtungsdienst in Krain. Über die Reblaus und andere Rebenschädlinge vide Bericht, betreffend die Förderung des 91. Weinbaues und der Obstkultur in Krain im Jahre 1904. Reblaus und andere Rebenschädlinge. Der landwirtschaftlichen Filiale in Hl. Kreuz bei Littai wurde behufs Erweiterung und ent- 92. sprechender Bebauung des Musterweiugartens eine Aushilfe von 100 K bewilligt und aus dem Landes- Muster- knlturfonde flüssig gemacht. (ZZ. 10.014 de 1903; 1986 de 1904.) Weingarten bei Hl. Kreuz in Littai. Vinogradniška tečaja v Metliki in v Tržišču pri Mokronogu. 94. Vinogradniški shod v Mariboru. 95. Vinogradniški shod v Krškem. 96. Peronospora. 97. Druge trtne bolezni. 98. Namestitev mlekarskega potovalnega učitelja. 99. Delovanje deželnega sirarja. Deželni odbor je odredil, da sta se s podporo Kranjske hranilnice, ki je v ta namen dala znesek 200 K na razpolaganje, vršila leta 1904 v Metliki in v Tržišču pri Mokronogu po deželnem vinarskem učitelju Fr. Gombaču vinogradniška tečaja. Podpore se je udeležnikom tečaja v Metliki izplačalo 16 K 50 h, udeležnikom tečaja v Tržišču, kjer je bil obisk nerazmerno večji, pa se je izplačalo 361 K 80 h. Ostanek teh stroškov, ki ni bil pokrit s podporo kranjske hranilnice, se je prevzel na deželni zaklad. Kaj več o tem glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. (Št. 3725, 5677, 6576, 7295, 7325, 7695, 8044, 8554, 10.105 1. 1904.) V to svrho, da se je označilo stališče napram vinski klavzuli v trgovinski pogodbi z Italijo, se je dné 6. in 7. marca 1904 vršilo v Mariboru mejnarodno zborovanje vinogradnikov. Na to zborovanje je deželni odbor na dotično zaprosbo ožjega odseka za ta vinogradniški shod odposlal deželnega vinarskega potovalnega učitelja Frana Gombač, ki je podal o tem svoje tozadevno poročilo. Kaj več o tem glej poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. (Št. 2869, 4042, 4043 1. 1904.) V isti namen, kakor v Mariboru (glej § 3., marg. 94.), se je vršil shod vinogradnikov v Krškem dné 27. marca 1904. (Št. 4164 1. 1904.) Kakor prejšnja leta, je deželni odbor na prošnjo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe prevzel tudi leta 1904 one stroške, ki so narasli za prevažanje modre galice iz Ljubljane do dotičnih kmetijskih podružnic, ter je v to svrho nakazal v izplačilo znesek 1229 K 79 h iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 8620 1. 1904.) Proti plačilu polovične nabavne cene se je leta 1904 dalo Antonu Kočevar in Antonu Švigelj iz Dolenje Vasi, občina Škocijan, skupaj eno, občini Telčji Vrh pa dve peronosporni škropilnici. (Št. 154, 155, 7050, 8881, 9528 1. 1904.) Gledó državne podpore dovoljene c. kr. kmetijski družbi za nabavo peronospornih škropilnic in žveplalnikov glej § 3., marg. 62., letnega poročila. O tem glej posebno poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v letu 1904. K § 3., marg. 106., letnega poročila za 1. 1903. Z dopisom z dné 8. marca 1904, št. 4454, je c. kr. deželna vlada naznanila deželnemu odboru, da je c. kr. poljedelsko ministrstvo pripravljeno, prevzeti plačevanje mlekarskega potovalnega učitelja docela tako dolgo, dokler bi z ozirom na obstoječe razmere v kranjskem deželnem zboru ne bilo mogoče izposlovati potrebnega sklepa glede prispevanja dežele, vendar ne dalje ko za tri leta. C. kr. deželna vlada je obenem naprosila deželni odbor, naj bi ji imenoval osebo, ki bi bila vsposobljena za mlekarskega potovalnega učitelja na Kranjskem. Deželni odbor je c. kr. poljedelskemu ministrstvu na vslugi, ki jo je izkazalo s to izjavo, izrazil svojo najtoplejšo zahvalo, ter je sporazumno z glavnim odborom c. kr. kmetijske družbe predlagal za mesto mlekarskega potovalnega učitelja graščinskega oskrbnika v Glein-stettenu pri Lipnici, Jakoba Legvart, katerega je potem c. kr. deželna vlada vsled pooblastitve poljedelskega ministrstva začasno na dobo enega leta z letno plačo 2400 K in letnim potnim pavšalom 1200 K tudi dejansko imenovala. Legvart je nastopil službo dné 1. oktobra 1904. (Št. 12.974 1. 1904.) Z dném 9. novembrom 1904, št. 21.322, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru prepis službene pogodbe, sklenjene z novonameščenim mlekarskim potovalnim učiteljem, in začasno veljavnega službenega navodila. (Št. 6978 1.1903.; 3556, 4620, 8093, 10.549, 12.927, 12.974, 14.232 1. 1904.) Delovanje deželnega sirarja je bilo v letu 1904 zlo tako, kakor prejšnja leta. Obhodil je nekaj planin, inspiciral mlekarske zadruge ter jim dajal navodila. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 57 Der Landesausschuß hat mit Unterstützung der krainischen Sparkasse, welche zu diesem Zwecke 93. den Betrag von 200 K zur Verfügung stellte, im Jahre 1904 in Möttling und Trzisee bei Nassenfuß Weinbauknrse durch den Landesweinbaulehrer Fr. Gvmbae Weinbauknrse abhalten lassen. ^ ^ und Trlisce'bei An Unterstützungen wurde an die Teilnehmer in Möttling der Betrag von 16 U 50 ü, in Trzisee Nassenfuß. hingegen, wo der Besuch ein unverhältnismäßig stärkerer war, der Betrag von 361 K 80 h ausbezahlt. Der nicht durch die Subvention der krainischen Sparkasse gedeckte Teil dieser Auslagen wurde aus dem Landessonde bestritten. Näheres darüber im Berichte, betreffend die Förderung des Weinbaues und der Obstkultur in Kram im Jahre 1904. (ZZ. 3725, 5677, 6576, 7295, 7325, 7695, 8044, 8554, 10.105 de 1904.) Wegen Stellungnahme gegenüber der Weinzollklausel im Handelsverträge mit Italien hat am 94. 6. und 7. März 1904 in Marburg eine internationale Versammlung von Weinbauern stattgefunden. Weinbautag Zu derselben wurde über Ersuchen des engern Komitees für diesen Weinbautag der landschaft- m -Marburg, liche Weinbau-Wanderlehrer Franz Gombač delegiert, welcher diesbezüglich einen Bericht erstattete. Näheres darüber vide im Bericht, betreffend die Förderung des Weinbaues und der Obstknltur in Kram im Jahre 1904. (ZZ. 2869, 4042, 4043 de 1904.) Zu gleichem Zwecke wie in Marburg (vide § 3, Marg. 94) ist am 27. März 1904 auch in 95. Gurkfeld ein Weiubautag abgehalten worden. (Z. 4164 de 1904.) Weinbantag in Gurkfeld. Wie in den vorausgegangenen Jahren hat der Landesausschuß über Ersuchen des Zentral- 96. ausschnsses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft auch im Jahre 1904 die Kosten der Verfrachtung von Pcronospora. Kupfervitriol aus Laibach zu den betreffenden landwirtschaftlichen Filialen übernommen und zu diesem Zwecke den Betrag von 1229 K 79 h aus dem Landeskulturfonde flüssig gemacht. (Z. 8620 de 1904.) Gegen Vergütung des halben Preises erhielten im Jahre 1904 Anton Koeevar und Anton Švigelj aus Unter-Altendorf, Gemeinde St. Kantian, zusammen eine, die Gemeinde Kälbersbcrg hingegen zwei Peronosporaspritzen. (ZZ. 154, 155, 7050, 8881, 9528 de 1904.) Betreffend die vom Staate der k. k. Landwirtschastsgesellschaft zur Anschaffung von Peronosporaspritzen und Schwefelungsgeräten bewilligte Subvention vide § 3, Marg. 62, des Rechenschaftsberichtes. Darüber vide den besonderen Bericht, betreffend die Förderung des Weinbaues und der Obst- 97. kultur in Kram im Jahre 1904. Andere Reben- krankhciten. Ad § 3, Marg. 106, Rechenschaftsbericht de 1903. 98. Mit Zuschrift vom 8. März 1904, Z. 4454, teilte die k. k. Landesregierung mit, daß sich das em^sM^Uerei-k. k. Ackerbauministerium bereit erklärt habe, die Honorierung eines Molkereiwanderlehrers insolange, Wanderlehrers, jedoch längstens auf drei Jahre, allein ganz zu bestreiten, als mit Rücksicht auf die im Kramer Landtage obwaltenden Verhältnisse der zur Beitragsleistung seitens des Landes erforderliche Beschluß nicht erzielbar ist. Die k. k. Landesregierung ersuchte gleichzeitig den Landesausschuß, nunmehr eine für einen Molkereiwanderlehrer in Krain qualifizierte Persönlichkeit namhaft zu machen. Der Landesausschuß drückte dem k. k. Ackerbauministerium für das durch diese Erklärung bewiesene Entgegenkommen den wärmsten Dank aus und brachte einvernehmlich mit dem Zentralausschusse der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft für die Stelle eines Molkereiwanderlehrers den Gutsverwalter in Gleinstetten bei Leibnitz, Jakob Legwart, in Antrag, dessen Ernennung dann über Ermächtigung des Ackerbauministeriums in provisorischer Eigenschaft auf die Dauer eines Jahres mit einem Jahreshonorar von 2400 K und einem jährlichen Reisepauschale von 1200 K durch die k. k. Landesregierung auch tatsächlich erfolgte. Derselbe trat seinen Dienst am 1. Oktober 1904 an. (Z. 12.974 de 1904.) Unterm 9. November 1904, Z. 21.322, übermittelte die k. k. Landesregierung eine Abschrift des mit dem neubestellteu Molkereiwanderlehrer abgeschlossenen Dieustvertrages samt provisorischer Dienst-instruktion anher. (ZZ. 6978 de 1903; 3556, 4620, 8093, 10.549, 12.927, 12.974, 14.232 de 1904.) Die Tätigkeit des Landeskäsers bewegte sich im Jahre 1904 so ziemlich in denselben Bahnen 99. wie in den Jahren vorher, und erstreckte sich auf die Bereisung von verschiedenen Alpen, auf die In- Die Tätigkeit spizierung der Milchgenosseuschaften und Unterweisung bei denselben. des Landes- 100. Zveza kranjskih mlekarn v Logatcu. 101. Mlekarska zadruga v Radomljah. 102. Mlekarski shod na Dunaju. 103. Podpora gozdarskemu društvu. 104. Gozdni drevesnici v Poljanah in Ratečah, okraj Radovljica. 105. Deželni prispevek za pogozdovanje Krasa V zimskih mesecih je bil v Logatcu, kjer je sedež zveze kranjskih mlekarn. Od tu je napravil več ekskurzij, tako v Hotedražico, Godovič, Rovte, Ilirsko Bistrico, Dolsko, kjer so se mlekarne že nahajale, in na Vrhniko, kjer so pričeli z ustanovitvijo take naprave. (Št. 491, 802, 857, 1238, 1648, 2020, 2387, 2429, 2675, 2841, 2973, 3272 1. 1904.) Ko je deželni sirar zvršil svoje delovanje v Logatcu, mu je deželni odbor vsled prošnje vodstva gospodinjske šole c. kr. kmetijske družbe naročil,v da pomaga skozi šest tednov pri praktičnem podučevanju učenk tega zavoda v mlekarstvu. (Št. 3175 1. 1904.) Potem je pričel deželni sirar s svojim delovanjem zopet v Bohinju, odkoder je obiskal več planin in se je mudil pri mlekarnah, in sicer v Češnjici, v Srednji Vasi, v Stari Fužini, Nemškem Rovtu, Ravnah, Studoru in Savici. (Št. 3178, 7792, 8392, 9065, 9707, 10.328, 10.616, 11.658 1. 1904.) Z dopisom z dné 8. oktobra 1904, št. 741, je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe naprosil deželni odbor, naj bi dovolil, da se deželni sirar pridruži mlekarskemu potovalnemu učitelju, ki je bil med tem časom nastavljen, kadar bode ta popotoval v svrho inspiciranja, da se tako oba strokovnjaka pri zvrševanju svojih nalog med seboj podpirata. Deželni odbor je tej želji ustregel ter dal deželnega sirarja, ko se je vrnil iz Radomelj, kjer je obiskal ondotno mlekarno, v začetku meseca oktobra 1904 c. kr. kmetijski družbi na razpolago. (Št. 12.823, 12.974, 16.508 1. 1904.) K § 3., marg. 109., letnega poročila za 1. 1903. Na dotično prošnjo se je načelništvu zveze kranjskih mlekarn v Logatcu za leto 1903 nakazala podpora 300 K iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 2441 1. 1904.) Mlekarski zadrugi v Radomljah se je v pokritje stroškov za opravo mlekarne in nabavo aparatov nakazal iz deželnokulturnega zaklada znesek 500 K. (Št. 1217 1. 1904.) C. kr. kmetijska družba na Dunaju je provzročila, da se je v času od 25. do vštetega 28. januarja 1904 vršil prvi mlekarski shod. (Št. 461 1. 1904.) Pri tem zborovanju strokovnjakov in zastopnikov mnogih kmetijskih korporacij iz dežel tostran Litave se je med drugim tudi sklenilo, da se ustanovi stalen mlekarski odbor, v katerem naj bi bili člani deželnih odborov, deželnih kulturnih svetov in njih sekcij, kmetijskih družb i. t. d. Naloga tega odbora bi bila, sniti se vsako leto najmanj enkrat v ta namen, da se posvetuje v vseh važnih vkupnih mlekarskih zadevah. Na dotično povabilo se je deželni odbor tej akciji pridružil ter obljubil vsakoletni prispevek 50 K, članom omenjenega stalnega odbora pa je imenoval referenta za deželno kulturo. (St. 461, 3924 1. 1904.) Gozdarskemu društvu za Kranjsko in Primorsko se je za leto 1903 izplačala navadna deželna podpora 400 K. Vrhu tega se je imenovanemu društvu dovolila ter nakazala v izplačilo iz deželnokulturnega zaklada podpora 1000 K za izdajo «Navoda za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem». (Št. 232 1. 1903.; 1969 1. 1904.) Na dotično zaprosbo c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici je dovolil deželni odbor za uredbo in oskrbovanje gozdnih drevesnic v Poljanah in Ratečah podporo 500 K iz deželnokulturnega zaklada. Znesek 300 K se je takoj nakazal v izplačilo, ostalih 200 K pa je deželni odbor obljubil izplačati v letu 1905. (Št. 5398 1. 1904.) Z dopisom z dné 31. decembra 1903, št. 366, je komisija za pogozdovanje Krasa prosila deželni odbor, da bi nakazal običajno deželno podporo 4000 K za leto 1904. Deželni odbor je na to zaprosbo imenovani komisiji odgovoril, da se bode znesek 4000 K ustavil v proračun deželnega zaklada za leto 1904 ter izplačal potem, ko bo odobril ta proračun deželni zbor. (Št. 156 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 59 In den Wintermonaten war derselbe in Loitsch als am Sitze des krainischen Molkereiverbandes beschäftigt. Von hier aus machte er mehrere Exkursionen, so nach Hotederschitz, Godowitsch, nach Gereuth, Jl. Feistritz, Dolsko, wo überall Molkereien schon bestanden, und nach Oberlaibach, wo man an die Errichtung einer solchen geschritten war. (ZZ. 491, 802, 857, 1238, 1648, 2020, 2387, 2429, 2675, 2841, 2973, 3272 de 1904.) Anschließend an seine Tätigkeit in Loitsch wurde der Landeskäser über ein diesbezügliches Ansuchen der Leitung der Haushaltungsschule der k. k. Landwirtschaftsgesellschast angewiesen, durch sechs Wochen bei der praktischen Unterweisung der Schülerinnen dieser Anstalt in der Milchwirtschaft behilflich zu sein. (Z. 3175 de 1904.) Sodann begann der Landeskäser seine Tätigkeit wieder in der Wochein, indem er von hier aus mehrere Alpen besuchte und sich abwechselnd bei den Molkereien Kerschdorf, Mitterdorf, Althammer, Deutschgereuth, Raune, Studor und Savica aufhielt. (ZZ. 3178, 7792, 8392, 9065, 9707, 10.328, 10.616, 11.658 de 1904.) Mit Note vom 8. Oktober 1904, Z. 741, ersuchte der Zentralausschuß der k. k. Landwirtschafts-• gesellschaft, zu bewilligen, daß sid) der Landeskäser dem unterdessen angestellten Molkereiwanderlehrer bei seinen Inspektionsreisen anschließe, damit fick) beide Fachmänner bei der Erfüllung ihrer Aufgabe gegenseitig unterstützen könnten. Der Landesausschuß nahm keinen Anstand, diesem Ansinnen zu entsprechen, und so wurde der Landeskäser, nachdem er früher nock) die Molkerei in Radomlje besucht hatte, Anfang Oktober 1904 der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft zur Verfügung gestellt. (ZZ. 12.823, 12.974, 16.508 de 1904.) Ad § 3, Dt arg. 109, Rechenschaftsbericht de 1903. 100. Über ein diesbezügliches Einschreiten wurde der Vorstehung des krainischen Molkereiverbandes in Loitsch für das Jahr 1903 eine Aushilfe von 300 K aus dem Landeskulturfonde flüssig gemacht, band in Lvitsch (Z. 2441 de 1904.) Der Molkereigenossenschaft in Radomlje wurde zur Bedeckung der Auslagen für die Ein- 101-Achtung der Molkerei und behufs Anschaffung von Apparaten der Betrag von 500 K aus dem Landes- Molürci-fonde angewiesen. (Z. 1217 de 1904.) w"2domlje. Über Veranlassung der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Wien ist in der Zeit vom 25. bis 102. einschließlich 28. Jänner 1904 der I. österreichische Molkcreitag abgehalten worden. (Z. 461 de 1904.) Molkcreitag in Unter anderem wurde bei dieser Versammlung von Fachmännern und Vertretern zahlreicher landwirtschaftlicher Korporationen Zisleithanieus beschlossen, daß ein ständiges milchwirtschaftliches Komitee, welches sich aus Mitgliedern der Landesausschüsse, der Landeskulturräte und deren Sektionen, der Landwirtschaftsgesellschaften re. zusammensetzen soll, ins Leben zu rufen sei. Dieses Komitee hätte die Aufgabe, jedes Jahr mindestens einmal zusammen zu treten, um über alle wichtigen gemeinsamen milchwirtschaftlichen Angelegenheiten zu beraten. Über eine diesbezügliche Einladung schloß sich der Landesausschuß dieser Aktion an, stellte den jährlichen Beitrag von 50 K in Aussicht und designierte als seinen Delegierten in das ständige Komitee den Referenten für Landeskultur. (ZZ. 461, 3924 de 1904.) Dem krainisch-küstenländischen Forstvereine wurde für das Jahr 1903 die übliche Landessubvention von 400 K ausbezahlt. Überdies wurde dem gedachten Vereine für die Herausgabe einer «Anleitung zur Bewirtschaftung des Kleinwaldbesitzes in Krain und im Küstenlande- eine Subvention von 1000 K bewilligt und aus dem Landeskulturfonde flüssig gemacht. (ZZ. 232 de 1903; 1969 de 1904.) Über Einschreiten der k. k. Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf hat der Landesausschuß für die Instandsetzung und Bewirtschaftung der Forstsaatschulen in Poljana und Ratschach eine Aushilfe von 500 K aus dem Landeskulturfonde bewilligt. Der Betrag von 300 K wurde sofort angewiesen, die Flüssigmachung des Restes per 200K hingegen erst für das Jahr 1905 in Aussicht gestellt. (Z. 5398 de 1904.) Mit Note vom 31. Dezember 1903, Z. 366, ersuchte die Karstaufforstungskommission um Anweisung der üblichen Landessubvention von 4000 K für das Jahr 1904. In Beantwortung dieses Ersuchschreibens wurde der gedachten Kommission mitgeteilt, daß der Betrag per 4000 K ins Präliminare des Laudesfondes pro 1904 eingestellt und nach erfolgter Genehmigung des Präliminares durch den Landtag ausbezahlt werden wird. (Z. 156 de 1904.) 103. Subvention des Forstvereines. 104. Forstsaat-schnlen in Poljana und Raischach, Bezirk Rad-mannsdorf. 105. Störst« aufforstungs« Landesbeitrag. Dalje je prosila kraška pogozdovalna komisija z dopisom z dné 23. decembra 1904, št. 342, da bi se dovolil enak prispevek za leto 1905. Deželni odbor se je izjavil, da je pripravljen ustaviti znesek 4000 K tudi v proračun za leto 1905, pripomnil pa je, da je izplačanje tega zneska zavisno od odobritve proračuna v deželnem zboru. (Št. 16.139 1. 1904.) 106. Z dopisom z dné 17. januarja 1904, št. 15, je komisija za pogozdovanje Krasa poslala Pogozdovalna deželnemu odboru prepis izkaza c kr. deželnega gozdnega nadzornika, gozdnega nadsvetnika ^Krasir Golia, o onih delili, ki jih je imenovani zvršil leta, 1903 na podstavi zakona z dné 9. marca 1885. L, dež. zak. št. 12, v obnovitev pogozdenja kranjskega Krasa. Razen pogozdovalnih del, ki so se zvršila spomladi leta 1903 in so že omenjena v lanskem poročilu (glej § 3., marg. 121., letnega poročila za 1. 1903), se je jeseni leta 1903 nekaj starejših, s črnim borovcem že pogozdenih nasadov podsejalo z jelovim semenom in želodom, in sicer: 1. ) v davčni občini Šembije katastrsko parcelo št. 750, ki je lastnina Stanovnikov iz Šembij, v obsegu 20'0 ha s 400 kg želoda; 2. ) v davčni občini Famlje katastrsko parcelo št. 858/2 tl, ki je lastnina Stanovnikov iz Famelj in Gorič, v obsegu 2'0 ha s 30 kg jelovega semena; 3. ) v davčni občini Trnovo katastrske parcele št. 1353/212—217, 227, 128, 143 in 174, ki so lastnina Stanovnikov iz Trnovega, v obsegu 4'2 ha s 75 kg jelovega semena; 4. ) v davčni občini Št. Vid katastrsko parcelo št. 1738/5, ki je lastnina Stanovnikov iz Št. Vida, v obsegu 6'7 ha s 120 kg jelovega semena, in 5. ) v davčni občini Sinadolje katastrsko parcelo 43/1, ki je lastnina Stanovnikov iz Sinadolja, v obsegu 6'0 ha z 90 kg jelovega semena. Za seme (315 kg jelovega semena in 400 kg želoda) in za podsetev se je izdalo 992-60 K. Poleg teh pogozdovalnih del seje jeseni leta 1903 naredilo zidanih ograj v skupni dolžini 1025 m, nekaj v slabem stanju nahajajočih se zidanih ograj se je popravilo, požarni jarki poleg nasadov ob južni železnici so se obnovili, in zvršilo se je nekaj drugih, pogozditev Krasa pospešujočih del. Za vsa ta dela se je z vštetimi stroški za pota selov, za brzojavke, pisarniške potrebščine in drugo tako izdalo 699'21 K. Iz omenjenega izkaza se razvidi, da se je leta 1903 vsega vkup 159-1 ha nerodovitnega kraškega sveta pogozdilo ter 145-5 ha nasadov iz prejšnjih let popravilo. Za ta dela se je porabilo 2,627.000 sadik (2,591.000 sadik črnega borovca in 36.000 jelovih sadik), dalje 700 kg želoda in 365 kg jelovega semena. 2,577.000 sadik (2,541.000 sadik črnega borovca in 36.000 jelovih sadik) je dobila pogozdovalna komisija iz državnega gozdnega vrta v Ljubljani brezplačno, odnosno proti povračilu stroškov za izruvanje, štetev in povezanje sadik, 50.000 sadik črnega borovca in gori omenjeni vrsti in množino semena pa je kupila. Prevožnjo sadik s kolodvora južne železnice v Ljubljani do dotičnih železničnih postaj na Krasu je preskrbela c. kr. priv. južna železnica brezplačno. Vsi stroški pogozdovalnih del, ki so se zvršila na kranjskem Krasu v pretečenem letu, znašajo 37.044-03 K. Pri novih nasadih in pri popravilih na posameznih nasadih iz prejšnjih let je delalo 2435 delavcev, ki so imeli zaračunjenih 16.825 delavnih dni. Omenjeno bodi, da meri površina vsega na, Kranjskem od leta 1876 do zdaj ob državnih in deželnih stroških, dalje s prispevki c. kr. priv. južne železnice in z drugimi prihodki pogozdenega sveta 217P60 ha in da se je v to svrho porabilo 33,556.380 sadik razne jelovine in listnatega drevja ter 5813-5 kg raznega takega semena med temi 4100 kg želoda. Vse pogozditve.ua Krasu se nahajajo v prav dobrem stanu. (Št. 880 1. 1904.) 707- Komisija za pogozdovanje Krasa je ustanovila proračun za leto 1905 glasom dopisa z Proračun o dné 23. decembra 1904, št. 342, nastopno: pogozdovanju Krasa za 1. 1905. Rechenschaftsbericht, — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten, 61 Weiters ersuchte die Karstaufforstungskommission mit Zuschrift vom 23. Dezember 1904, Z. 342, um die Bewilligung des gleichen Beitrages auch für das Jahr 1905. Der Landesausschuß erklärte sich bereit, den Betrag von 4000 K auch in das Präliminare pro 1905 einzustellen, machte jedoch die Flüssigmachung desselben von der vorausgehenden Genehmtguug des Landtages abhängig. (Z. 16.139 de 1904.) Unterm 17. Jänner 1904, Z. 15, übermittelte die Karstaufforstungskommission eine Abschrift 106-von der Nachweisung des k. k. Laudesforstiuspektors, Oberforstrates Goll, über die von demselben im K°fst- Jahre 1903 auf Grundlage des Gesetzes vom 9. März 1885, L. G. Bl. 12, zur Wiederbewaldung des leiten. ' krainischen Karstes ausgeführten Arbeiten. Außer den im Frühjahre 1903 ausgeführten und bereits im vorigen Jahresberichte besprochenen (vide § 3, Marg. 121, Rechenschaftsbericht de 1903) Aufforstungsarbeiten wurden im Herbste 1903 einige von den älteren und bereits durchgeforsteten Schwarzföhreukulturen mit Tannensamen und Eicheln unterbaut, und zwar: 1. ) in dev Steuergemeinde Šembije die den Insassen von Šembije gehörige Kat.-Parz. Nr. 750 in einer Ausdehnung von 20’0 ha mit 400 kg Eicheln; 2. ) in der Steuergemeinde Famlje die den Insassen von Famlje und Gorice gehörige Kat.-Parz, Nr. 858/2 tl in einer Ausdehnung von 2"0 ha mit 30 kg Tannensamen; 3. ) in der Steuergemeinde Dornegg die den Insassen von Dornegg gehörigen Kat.-Parz. Nr. 1353/212 — 217, 227, 128, 143 und 174 in einer Ausdehnung von 4'2 ha mit 75 kg Tannensamen; 4. ) in der Steuergemeiude St. Veit die den Insassen von St. Veit gehörigen Kat-.Parz-Nr. 1738/5 in einer Ausdehnung von 6-7 ha mit 120 kg Tannensamen, und 5. ) in der Steuergemeinde Sinadole die den Insassen von Sinadole gehörige Kat.-Parz-Nr. 43/1 in einer Ausdehnung von 60 ha mit 90 kg Tannensamen. Für den Samen (315 kg Tannen und 400 kg Eicheln) und für die Saatbestellunq wurden 992'60 K verausgabt. Außer diesen Kulturarbeiten wurden int Herbste 1903 Einfriedungsmauern in einer Gesamtlänge von 1025 m hergestellt und einige schadhaft gewordene Einfriedungsmauern ausgebessert, die Feuergräbeu längs der an der Südbahn gelegenen Aufforstungen aufgefrischt und noch einige andere, die Karstbemaldung fördernde Arbeiten ausgeführt, für welche Arbeiten einschließlich der Ausgaben für Boten, Telegramme, Kanzleierfordernisse u. dgl. 699-21 K verausgabt worden sind. Wie aus der erwähnten Nachweisung zu ersehen ist, wurden im Jahre 1903 insgesamt 159 1 ha unproduktive Karstflächen aufgeforstet und 145-5 ha von den Aufforstungen aus den früheren Jahren nachgebessert; hiezu wurden 2,627.000 Stück Pflanzen (2,591.000 Schwarzführen und 36.000 Stück Tannen), ferner 700 kg Eicheln und 365 kg Tannensamen verwendet. 2,577.000 Stück Pflanzen (2,541.000 Schwarzführen und 36.000 Tannen) wurden der Aufforstungs-Kommission aus dem staatlichen Forstgarten in Laibach unentgeltlich, bezw. gegen Rückersatz der Kosten für das Ansheben, Zählen und Verpacken der Pflanzen überlassen, wogegen 50.000 Stück Schwarzföhrenpflanzen und die vorangeführten Samengattungen und Mengen angekauft worden sind. Den Transport der Pflanzen vom Südbahnhofe Laibach nach den bezüglichen Eisenbahnstationen am Karste hat die k. k. priv. Südbahngesellschaft kostenlos besorgt. Die Gesamtauslagen für Karstbewaldungszwecke in Krain haben im abgelaufenen Jahre 37.044-03 K betragen. Bei den Neuaufforstungen und bei den Nachbesserungen einzelner Aufforstungen aus den früheren Jahren sind 2435 Arbeiter gegen Anrechnung von 16.825 Tagschichten verwendet worden. Erwähnt sei, daß die Gesamtfläche der seit dem Jahre 1876 auf Staats- und Landeskosten, ferner mit Beiträgen der k. k. priv. Südbahngesellschaft und durch sonstige Zuschüsse bewerkstelligten Karstaufforstungen in Krain 217160 ha beträgt und daß darauf 33,556.380 verschiedenartige Nadel-und Laubholzpflanzen und 5813-5 kg verschiedenartige Nadel- und Laubholzsämereien, wovon 4100 kg Eicheln, verwendet worden sind. Der Stand der gesamten Karstaufforstuugen in Krain ist ein recht erfreulicher. (R. 880 de 1904.) Die Karstaufforstungskommission stellte zufolge Zuschrift vom 23. Dezember 1904, Z. 342, das 107. Präliminare für das Jahr 1905 in nachstehender Weise fest: Karst- aufforstlmffs-präliminare pro 1905. 108. Premije za pobite zveri in stekle pse. 109. Poslovno poročilo deželne komisije za agrarske operacije. Potrebščina. 1. ) Za nove nasade in popravila, za oskrbovanje gozdne drevesnice, vzdrževanje in varstvo nasadov, za napravo in popravo zidov in potov in za druge stroške..................................................... 31.000 K — h 2. ) za komisijonalne pozvedbe in seje kraške pogozdovalne komisije . 1.500 » — » 3. ) za nadzorovanje, in sider: c. kr. logarju: plača 1400 K,.službena starostna doklada 200 K, aktivitetna doklada 350 K, pavšal za obleko 50 K, potni pavšal 300 K, pisarniški pavšal 24 K in pavšal za popotno hrano 420 K, skupaj................................................................... 2744 K — h za 6 gozdnih čuvajev................................................ 3395 » — » za uniformo c. kr. logarja...................................136 » — » za letno uniformo 6 gozdnih čuvajev à 40 K . 240 » — » za nagrade slučajnim varuhom (železničnim čuvajem, cestarjem v Sinadolju in občinskim gozdnim čuvajem v Postojini, Razdrtem in Senožečah) 400 » — » 6.915 » — h 4. ) za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del po c. kr. logarjih in gozdnih čuvajih................................................................ 1.000 » — » 5. ) za podpore, oziroma nagrade, občinam in zasebnikom za pogozditve 350 » — » 6. ) za nagrade uradnikom deželne blagajnice .... 200 K — h plačilo služabnika............................. 72»-— » za kurjavo, razsvetljavo in snaženje pisarne . . 105 » — » za pisarniške in risalne priprave, za tiskovine in druge potrebščine.....................................................120 » - 7. ) za nenadne stroške........................................ skupaj Pokritje. 1. ) Predvidni blagajnični ostanek konec leta 1904 ................. 9.673 K 2. ) prispevek dežele.......................................... 3. ) globe za gozdne prestopke................................. 4. ) državni prispevek, ki ga je poljedelsko ministrstvo z razpisom z dné 2. septembra 1904, št. 24.649, že obljubilo, . . . skupaj . . 42.173 K — h (Št. 16.139 1. 1904.) V dòbi od 1. januarja do 31. decembra 1. 1904 se je izplačalo premij za pobite zveri in stekle pse, in sicer: za 1 medvedko................................................ 80 K » 1 medveda.................................................. 60 » » 1 volka.................................................... 40 » » 14 steklih psov à 10 K......................................140 » skupaj . . 320 K (Št. 15.541 1. 1903.; 2468, 3869, 4930, 5701, 5741, 5841, 6469, 6741, 7793, 9638, 12.310, 13.009, 13.678, 13.728, 14.915, 15.261 1. 1904.) 497 » » 911 » » 42.173 K — h 9.673 K — h » 500 » » . 28.000 » » B. Agrarne razmere. Z dopisom dné 1. marca 1904, št. 93, je izročila c. kr. deželna komisija za agrarske operacije deželnemu odboru prepis svojega poslovnega poročila za leto 1903, ki ga je predložila ministrski komisiji. Iz tega poročila je deželni odbor tole posnel: Lokalni komisar c. kr. deželne vlade svetnik Rudolf grof Margheri je bil z Najvišjim odločilom dné 7. novembra 1903 stalno umirovljen; njegov asistent, deželne vlade koncipist Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 63 Erfordernis. 1. ) Für Neukulturen und Nachbesserungen, für Saatschulbewirtschaftung, Pflege und Schutz der Kulturen, Mauerherstellungen, Wegreparaturen und für sonstige Auslagen...................................._.............. 31.000 K 2. ) für kommissionelle Erhebungen und Sitzungen der Karstaufforstungs- kommission ............................................................. 1.500 » 3. ) für Aufsichtskosten, und zwar: für den k. k. Forstwart: an Gehalt 1400 K, an Dienstalterszulage 200 K, an Aktivitätszulage 350 K, an Monturspauschale 50 K, an Reisepauschale 300 K, an Kanzleipauschale 24 K und an Zehrgeldpauschale 420 K, zusammen.................................. 2744 K — h für 6 Forsthüter..................................... 3395 » — » für die Uniform des k. k. Forstwartes..................136 > — » für die Sommeruniform der 6 Forsthüter ä 40 K . 240 » — » für Remunerationen an Gelegenheitswächter der Aufforstungen, (Eisenbahnwächter, Straßeneinräumer in Sinadole und Gemeindewaldhüter von Adelsberg, Präwald und Senosetsch)...................................... 400 » 6.915 » 4. ) für die Leitung und Überwachung der Aufforstungsarbeiten durch die k. k. Forstwarte und Forsthüter......................................... 1.000 » 5. ) für Unterstützungen, beziehungsweise Prämiierungen der Aufforstungen an Gemeinden und Private................................................... 350 » 6. ) für Remunerierung der landschaftlichen Kassabeamten . . 200 K — h Entlohnung des Dieners................................... 72» — » Kanzleibeheizung, Beleuchtung und Reinigung .... 105 » — » Kanzlei- und Zeichenrequisiten, Drucksorten und sonstige Erfordernisse........................................ 120 » — » 497 » 7. ) für unvorhergesehene Auslagen......................................... 911 » Zusammen . . . 42,173 K — h Bedeckung. 1. ) Voraussichtlicher Kassarest Ende des Jahres 1904.................................. 9.673 K —h 2. ) Beitrag des Landes................................................................ 4.000 » — » 3. ) Forstfrevelstrafgelder.............................................................. 500 » — » 4.) Staatsbeitrag, welcher mit dem Erlasse des k. k. Ackerbauministeriums vom 2. September 1904, Z. 24.649, bereits in Aussicht gestellt worden ist, . 28.000 » — » Zusammen . . . 42.173 K — h (Z. 16.139 de 1904.) In der Zeitperiode vom 1. Jänner bis 31. Dezember 1904 ist für Erlegung von Raubtieren und wütenden Hunden ausbezahlt worden, wie folgt: für 1 Bärin............................80 K » 1 Bären............................60 » » 1 Wolf.............................40 » » 14 wütende Hunde ä 10 K . . . 140 » Zusammen . . . 320 K (ZZ. 15.541 de 1903; 2468, 3869, 4930, 5701, 5741, 5841, 6469, 6741, 7793, 9638, 12.310, 13.009, 13.678, 13.728, 14.915, 15.261 de 1904.) B. Agrarverhältnisse. Mit Zuschrift vom 1. März 1904, Z. 93, übermittelte die k. k. Landeskommission für agrarische Operationen eine Abschrift des für das Jahr 1903 an die k. k. Ministerialkommission erstatteten Geschäftsberichtes. Demselben entnahm der Landesausschuß folgendes: Der Lokalkommissär k. k. Landesregierungsrat Rudolf Graf Margheri wurde mit Allerhöchster Entschließung vom 7. November 1903 in den dauernden Ruhestand versetzt, sein Assistent Landes- 108. Taglien für erlegte Raubtiere und wütende Hunde. 109. Geschäftsbericht der Landeskommission für agrarische Operationen. dr. Ivan Vrtačnik, je bil dné 27. januarja 1903, št. 377/pr., imenovan okrajnim komisarjem in z dekretom c. kr. ministrske komisije dné 18. novembra 1903, št. 616/a. o., nameščen na Mar-glierijevo mesto za lokalnega komisarja. Kar se tiče sprememb v osebju agrarnih tehnikov, je bil tehniški pomočnik II. plačilne stopnje Franc Avčin imenovan asistentom, dočim je bilo razveljavljeno službeno razmerje s tehniškim pomočnikom II. plačilne stopnje Filibertom Pavlinom in je bil dné 31. decembra 1903 službovanja odvezan ter so se mu vstavili njegovi prejemki. Gledé podredjenosti tehniških oddelkov med obema lokalnima komisarjema leta 1903 ni bilo sprememb. Oddelka sta imela enako število osebja, in sicer so bili v oddelku lokalnega komisarja Župneka: nadzornik Riebel, nadzemljemerec Sirk, zemljemerec pl. Kleinmayr, eleva Burda in Justin in tehniška pomočnika Pavlin in Hren; v oddelku Vrtačnika pa so bili: nadzornik König, nadzemljemerca Prešel in Cermak, zemljemerec Deuster, eleve de Bedange, asistent Avčin in tehniški pomočnik Petročnik. Kar se tiče stanja agrarskih operacij leta 1903, je znašalo število pričetih slučajev pri obeh lokalnih komisarjih skupaj 614, za 38 več kot koncem 1. 1902. (Št. 3502 1. 1904.) 110. Poraba v agrarske svrbe določenega kredita. Z dopisom dné 17. marca 1904, št. 60, je deželnemu odboru izročila c. kr. deželna komisija za agrarske operacije v zmislu določila § 7. dogovora z dné 11. junija 1. 1897. gledé nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije: I. Izkaz o gospodarjenju s prenešenim kreditom iz leta 1902, in II. izkaz o gospodarjenju z doplačilom iz leta 1902. Iz teh izkazov se razvidi, da je bilo koncem leta 1902 blagajničnega prebitka 5421 K 80 h, ki pa se je po odbitku izdatkov za nakup orodja v znesku 843 K 55 h in pa 10% penzijskega prispevka v znesku 2336 K 64 h skrčil na svoto 2241 K 61 h. Ta ostanek se je pobotal z zneskom, ki ga je imel deželni odbor vplačati za naslednje četrtletje. III. Tabelarični pregled o gospodarjenju s kreditom, ki se je leta 1903 omenjeni deželni komisiji dal na razpolago iz deželnih sredstev. V tem pregledu se nahajajo nastopni naslovi o prejemkih in izdatkih: Prejemki : Od deželnega odbora iz deželnih sredstev vplačani pavšalni znesek . . 50.000 K — h Izdatki; 1. ) Plače in adjuta evidenčnih uradnikov in elevov.....................17.316 K 66 h 2. ) Aktivitetne in dopolnilne doklade evidenčnih uradnikov............. 4.100 » — » 3. ) Plačila nestalnih pomožnih tehnikov................................ 5.042 » 50 h 4. ) Dnevščine, stroški za potovanja in selitve......................... 9.606 » 65 » 5. ) Pisarniški pavšali.................................................. 316 » 50 » 6. ) Prispevki k splošnemu civilnemu pokojninskemu zakladu za 1. 1903 7. ) Stroški vzdrževanja zemljemerskega orodja in rekvizit........ 8. ) Na račun denarnih zalog lokalnih komisarjev izdani zneski: a) izdatki, za katere dežela ne zahteva povračila (papir, tiskovine, kurjava itd.)........................................ 1.851 » 27 » b) režijni stroški................................................ 1.254 » 43 » c) drugi stroški.................................................. 6.204 » 85 » 9.) Ostanek dotacije, ki jo bo eventualno povrniti deželnemu zakladu koncem leta 1904 ..................................................... 4.307 » 14 » svota . . 50.000 K — » (Št. 60, 4034, 7109 1. 1904.) 111. Na dotično prošnjo c. kr. deželne komisije za agrarske operacije je deželni odbor pri- Nakup inven- trdil, da se iz preostalega kredita za leto 1903 nakupi za pisarniške sobe agrarskega osebja tarja za teh- pohištvo v vrednosti 1474 K, na račun kredita za 1. 1904, eventualno 1905 pa zemljemersko osebje™ orodje Za SV0t0 540 K- (&■ 12'253 1 1904‘) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 65 regierungskonzipist Dr. Johann Vrtačnik unter dein 27. Jänner 1903, Z. 377/pr. znm Bezirkskoinmissär ernannt und mit dem Dekrete der k. k. Ministerialkommission vom 18. November 1903, Z. 616/A. O., an Stelle Margheris zum Lokalkommissär bestellt. Anbelangend Veränderungen im Stande der Agrartechniker wurde der technische Gehilfe II. Gebührenstufe Franz Avcin zum Assistenten befördert, hingegen das Dienstverhältnis mit dein technischen Gehilfen II. Gebührenstufe, Filibert Paulin, aufgelöst und derselbe am 31. Dezember 1903 des Dienstes unter Einstellung der Bezüge enthoben. Im Verhältnisse der Unterordnung der technischen Abteilungen unter die beiden Lokalkommissäre fand im Jahre 1903 ein Wechsel nicht statt. Die Abteilungen waren gleich stark und bestand die des Lokalkommissärs Zupnek aus dem Inspektor Riebel, dem Obergeometer Sirk, dem Geometer Edl. von Kleinmayr, den Eleven Burda und Justin und den technischen Gehilfen Paulin lind Hren, jene Doktor Vrtacniks aus dem Inspektor König, den Obergeometern Prešel und Cermak, dem Geometer Deuster, dem Eleven de Redange, dem Assistenten Avcin und dem technischen Gehilfen Petrocnik. Was den Geschäftsstand der agrarischen Operationen 1903 anbelangt, so betrug die Zahl der anhängigen Fälle bei beiden Lokalkommissären zusammen 614, um 38 mehr als Ende 1902. (Z. 3502 de 1904.) Mit Note vom 17. Mürz 1904, Z. 60, übermittelte die k. k. Landeskommission für agrarische HO. Operationen im Sinne der Bestimmung des § 7 des Übereinkommens vom 11. Juni 1897, betreffend Verwendung die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen: ^^für Agrar^ I. Eine Nachweisung über die Gebarung des übertragenen Kredites pro 1902, und stimmten II. eine Nachweisnng über die Gebarung des Nachtrages ex 1902. Kredites. Aus diesen Nachweisungen geht hervor, daß sich mit Schluß des Jahres 1902 ein Kassarest von 5421 K 80 h ergeben hat, der jedoch durch Abzug der Auslagen für Jnstrnmentenanschaffung im Betrage von 843 K 55 h und des 10 % Pensionsbeitrages per 2336 K 64 h auf den Betrag von 2241 K 61 h herabgemindert wurde. Dieser Rest wurde mit der vom Landesausschusse für das darauf folgende Quartal abzuführenden Quote kompensiert. III. Eine tabellarische Übersicht über die Gebarung mit dem der gedachten Landeskommission im Jahre 1903 aus Landesmitteln zur Verfügung gestellten Kredite, welche folgende Rubriken über die Empfänge ltnb Auslagen enthält: Empfänge: Vom Landesausschnsse aus Landesmitteln eingezahlter Pauschalbetrag. . . 50.000 K — h Ausgaben: 1. ) Gehalte und Adjuten der Evidenzhaltungsbeamten und Eleven .... 17.316 K 66 h 2. ) Aktivität»- und Ergänznngszulagen der Evidenzhaltungsbeamten . . . 4.100 » — » 3. ) Entlohnung der nicht ständigen Hilfstechniker................. 5.042 » 50 » 4. ) Diäten, Reise- und Übersiedlungskosten........................ 9.606 » 65 » 5. ) Kanzleipanschalien............................................. 316 - 50 > 6. ) Beiträge zum allgemeinen Zivilpensionsetat für das Jahr 1903 . . . 7. ) Kosten der Instandhaltung der geodätischen Instrumente und Requisiten 8. ) Die auf Rechnung der Geldverläge der Lokalkommissäre verausgabten Beträge: a) Ausgaben, für die das Land keinen Ersatz beansprucht (Papier, Drncksorten, Beheizung rc.).......................................... 1.851 > 27 > b) Regiekosten......................................................... 1.254 » 43 . c) Sonstige Kosten..................................................... 6.204 > 85 » 9.) Dem Landesausschusse eventuell mit Ende des Jahres 1904 zu refun- dierende Rest der Dotation................................................... 4.307 » 14 » Summe..................... 50.000 K — h (ZZ. 60, 4034, 7109 de 1904.) Uber ein diesbezügliches Ansuchen der k. k. Landeskommission für agrarische Operationen hat in. der Landesausschuß seine Zustimmung dazu erteilt, daß ans dem Kreditreste pro 1903 für die Kanzlei- Inventar-lokalitäten des Agrarpersonales Möbel im Werte von 1474 K und auf Rechnung des Kredites anschaffung pro 1904, eventuell 1905 geodätische Justrumente mit den Betrag von 540 K angeschafft wurden ba§ tech-(Z. 12.253 de 1904.) ' Nische Agrar- personale. Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji. 113. Poklicne zadruge kmetovalcev. 114. Prispevek k stroškom uzorne zložbe zemljišč. 115. Prispevek k izdaji ročne knjige o zložbenem zakonu. 116. Hipotekarna zadolžitev. Z dopisom dné 18. julija 1904, št. 13.746, se je c. kr. deželna vlada vsled višjega ukaza obrnila na deželni odbor s prošnjo, da v pospeševanje «splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji» dovoli podporo. Iz dotičnega dopisa c. kr. deželne vlade je deželni odbor razvidel, da je bilo leta 1904 v «splošni zvezi» 14 deželnih organizacij s 3546 člani, izmed katerih jih 193 odpade na Kranjsko. V zvezi so doslej dežele: Dolenje Avstrijsko, Gorenje Avstrijsko, Češko, Moravsko, Šlesko, Bukovina, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in Predarlsko. Ako računamo, da bodo dežele za «splošno zvezo» dajale podporo v skupnem znesku 20.000 K, kakor pričakuje tudi vlada, potem bi po odstotnem razmerji članov prišlo od te svote na deželo Kranjsko 1000 K podpore. Z ozirom na to je deželni odbor obljubil c. kr. deželni vladi, da bo nasvetoval deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju, da v navedeno svrho dovoli letno podporo v znesku 1000 K. (Št. 9624 1. 1904.) Ko se je deželni odbor že večkrat bavil z vprašanjem gledé izvršitve državnega zakona o ustanovitvi poklicnih zadrug kmetovalcev, izročila je c. kr. deželna vlada dne 24. decembra 1903, št. 25.585, deželnemu odboru tri izvode v češkem deželnem zboru izročene vladne predloge o poklicnih zadrugah kmetovalcev in o deželnem kulturnem svetu za kraljestvo češko s prošnjo, da naj se uporabljevaje ta načrt deželni odbor izjavi o ustanovitvi sličnega deželnega zakona za Kranjsko. V svojem odgovoru na ta dopis je deželni odbor navedel razloge, vsled katerih ni dopustno, da bi se poklicna organizacija kmetovalcev na Kranjskem uredila po pravilih, ki so sprejeta v zakonski načrt za češko ter je dalje navajal nadrobno vsa ona načela, katera bi z ozirom na posebne razmere na Kranjskem morala biti podlaga dotičnemu deželnemu zakonu za Kranjsko. (Št. 10.258 1. 1902.; 11.629, 14.705, 15.349 1. 1903.) Da se poljedelskim krogom na Kranjskem kar najbolj očitno pokažejo koristi zložbe kmetijskih zemljišč, naročilo je c. kr. poljedelsko ministrstvo deželni komisiji za agrarske operacije, delati na to, da se priredi uzorna zložba zemljišč. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izreklo pripravljenost, da hoče k izdatkom za uzorno zložbo, kar se ima najpred izvršiti, razun stroškov, ki se zakonito plačujejo iz državnega zaklada, prevzeti tudi del stroškov zemljemerskega osebja ter dovoliti še druge podpore za izpeljavo melijoracij. Glasom prijave c. kr. deželne komisije za agrarske operacije dné 8. maja 1904, št. 235, pa je bilo pri tem c. kr. poljedelsko ministrstvo mnenja, da bo slično tudi dežela podpirala to akcijo. Deželni odbor je z veseljem pozdravil po c. kr. poljedelskem ministrstvu započeto akcijo ter je obljubil, jo kar največ pospeševati; vendar pa se z ozirom na to, ker ni imel v to svrho sredstev na razpolago, nasproti c. kr. poljedelskemu ministrstvu ni mogel obvezati gledé plačila stroškov za omenjeno prvo zložbo. (Št. 6297 1. 1904.) Na prošnjo c. kr. deželne komisije za agrarske operacije je deželni odbor pritrdil, da se v pospešitev izdaje ročne knjige k zakonu o zložbi zemljišč zagotovi izdajatelju nakup 400 izvodov ter se ta strošek predplačiloma pokrije iz kredita, ki ga daje dežela kranjska za agrarske operacije, vendar pa z omejitvijo, da se vsled tega navedeni kredit ne sme prekoračiti. (Št. 14.894 1. 1903.) C. kr. centralna statistična komisija na Dunaju je vsled prošnje deželnega odbora poslala nastopni tabelarni pregled o denarni vrednosti sprememb pri posesti in pri dolgovih posestev na Kranjskem leta 1903. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 67 Unter dem 18. Juli-1904, Z. 13.746, wendete sich die k. k. Landesregierung infolge höheren 112. Anftrages mit dem Ersuchen an den Landesausschuß, zur Förderung des «Allgemeinen Verbandes land- Allgemeiner wirtschaftlicher Genossenschaften in Österreich» einen Subventionsbetrag zu votieren. wchtschastlicher Den diesbezüglichen Ausführungen der k. k. Landesregierung entnahm der Landesausschuß, daß Genossen-im Jahre 1904 dem «Allgemeinen Verbände» 14 Landesorganisationen mit 3546 Mitgliedern ange- schäften in hörten, wovon ans Krain 193 entfallen. Österreich. Im Verbände sind bisher Niederösterreich, Oberösterreich, Böhmen, Mähren, Schlesien, Bukowina, Steiermark, Kärnten, Krain, Tirol und Vorarlberg. Rechnet man von Seiten der Länder mit einer Subventionssumme von 20.000 K für den «Allgemeinen Verband-, wie es die Regierung tut, dann würde von dieser Subventionssumme nach dem durch die Mitgliederzahl ausgedrückten Prozentverhältnisse auf Krain der Betrag von 1000 K entfallen. Der Landesansschuß gab mit Rücksicht darauf der k. k. Landesregierung das Versprechen ab, dem Landtage bei dessen nächstem Zusammentritte den Antrag auf Gewährung einer Subvention jährlicher 1000 K zum gedachten Zwecke zu unterbreiten. (Z. 9624 de 1904.) Nachdem die Frage betreffend die Durchführung des Reichsgesetzes über die Errichtung von i'3- Bernfsgenosfenschaften der Landwirte den Landesansschuß bereits des öftern beschäftigt hatte, über- ^n-ufs- mittelte die k. k. Landesregierung unterm 24. Dezember 1903, Z. 25.585, drei Exemplare der im tf,^uber'sQub» böhmischen Landtage eingebrachten Regierungsvorlage, betreffend die Bernfsgenosfenschaften der Land- )Dirte wirte und den Landeskulturrat für das Königreich Böhmen, mit dem Ersuchen dem Landesausschusse, sich unter Benütznilg dieses Entwurfes bezüglich der Schaffung eines analogen Landesgesetzes für Krain zu äußern. In Erwiderung darauf führte der Landesansschuß die Gründe an, welche es unzulässig erscheinen lassen, daß die berufständische Organisation der Landwirte in Krain nach den in dem Gesetzentwürfe für Böhmen aufgenommenen Normen geregelt werden würde und wurden weiters ins Detail alle jene Prinzipien entwickelt, welche mit Rücksicht auf die besonderen Verhältnisse in Krain einem Landesgesetze für Krain zu Grunde gelegt werden müßten. (ZZ. 10.258 de 1902; 11.629, 14.705, 15.349 de 1903.) Kosten einer Mustcr-fomnmffntion. Um den landwirtschaftlichen Kreisen in Krain die Vorteile der Zusammenlegung landwirt- U4. schaftlicher Grundstücke klar vor die Augen zu führen, hat das k. k. Ackerbauministerium die Landes- Beitrag zn den kommission für agrarische Operationen aufgefordert, ans das Zustandekommen einer Musterkommassativn hinzuwirken. Das k. k. Ackerbauministerinm erklärte sich bereit, zu den Auslagen der zunächst auszuführenden Musterkommassation außer den gesetzlich ans dem Staatsschätze zu bestreitenden Kosten auch einen Teil der Kosten des geometrischen Personales zu übernehmen und zur Durchführung der Meliorationen noch andere Subventionen zu bewilligen. Hiebei ging das k. k. Ackerbauministerinm zufolge Mitteilung der k. k. Landeskommission für-agrarische Operationen vom 8. Mai 1904, Z. 235, von der Annahme aus, daß auch das Land sich in analoger Weise unterstützend an dieser Aktion beteiligen werde. Der Landesausschuß begrüßte mit Freuden die vom k. k. Ackerbauministerium in Anregung gebrachte Aktion und versprach letztere nach Tunlichkeit zu fördern, konnte jedoch bei dem Umstande, als ihm hiezu keine Mittel zn Gebote standen, gegenüber dem k. k. Ackerbauministerium keine bindende Verpflichtung in Betreff der Tragung der Kosten für die erste Kommassation eingehen. (Z. 6297 de 1904.) Über Ersuchen der k. k. Landeskonimission für agrarische Operationen gab der Landesansschuß ne. seine Zustimmung, daß zur Förderung der Herausgabe eines Handbuches zuni Kommassationsgesetze '-öeitrci« zur dem Herausgeber die Abnahme von 400 Exemplaren zugesichert und die Auslage hiefür Vorschuß- Ausgabe eines weise aus dem vom Lande Krain für agrarische Operationen gewährten Kredite bestritten werde, mit der Einschränkung jedoch, daß dadurch eine Überschreitung des Kredites nicht bewirkt werde. (Z. 14.894 Kommassa-de 1903.) tiousgesctze. Die k. k. statistische Zentralkommission in Wien hat über Ersuchen des Landesausschusses nach- ne. stehende tabellarische Übersicht über den Geldwert der Veränderungen int Besitz- und Lastenstande der Hyvothckur-Liegenschaften in Krain im Jahre 1903 mitgeteilt. Verschuldung. ll* 68 Letno poročilo. — g 3. Deželnokulturne in zdravstvene reči. Denarna vrednost sprememb pri posesti in bremenih posestev na Kranjskem leta. 1903 v kronah. Premembe pri posesti — Veränderungen im Besitzstände Knjižno oblastvo Wüchertiche MeHövöe vsled kupnili pogodeb durch Kauf- verträge vsled drugih pogodeb durch andere Verträge vsled ekseku- tivne prodaje durch Exekutions- führungen vsled smrti vouTodes- wegen Skupaj Zusammen Deželna sodnija v Ljubljani (deželna deska) — Landesgericht in Laibach lLandtafel) 1713337 27498 13820 77200 1831855 Deželna sodnija v Ljubljani (zemljiščna knjiga) — Landesgericht in Laibach (Grundbuch) * 2081321 307995 104727 703674 3197717 Okrožna sodnija Novomesto — Kreis-gericht Rudolfswert 35431 20642 56073 Okrajna sodnija — Bezirksgericht: Postojna — Adelsberg 152106 14754 11008 130477 308345 Škofjaloka — Bischoflack 530246 — 12941 153475 696662 Brdo —- Egg 361251 5600 12696 119334 498881 Kočevje — Gottschee 531834 19073 71891 146468 769266 Velike Lašče — Großlaschitz .... 286728 28554 41786 98835 455903 Krško — Gurkfeld 222510 22740 18902 78065 342217 Idrija — Jdria 219148 2310 2983 56680 281121 Ilirska Bistrica — Jllyr. - Feistritz . . 352784 2268 4500 47822 407374 Kranj — Krainburg 550174 92309 18634 297302 958419 Kranj skagora — Kronan 615689 30000 5000 37615 688304 Lož — L a as 100827 78850 9675 132382 321734 Ljubljana (okolica) — Laibach (Umgebung) 1644853 2587 110801 484629 2242870 Kostanjevica — Landstraß 312987 15062 2512 181592 512153 Litija •— Littai 527526 1208 25436 180439 734609 Logatec — Loitsch 185269 3980 1836 61508 252593 Metlika — Mottling 405036 19098 42392 122736 589262 Mokronog — Nassenfuß 235524 83657 22469 47238 388888 Tržič — Nenmarktl 138097 8828 — 50005 196930 Vrhnika — Oberlaibach 416299 18126 25565 133991 593981 Radoljica — Radmannsdorf .... 696299 1210 29014 178894 905417 Radeče — Ratschach 162000 — 7762 47059 216821 Ribnica — Reifnitz 476765 6324 53514 98300 634903 Novomesto — Rudolfswert 459705 8236 12811 82376 563128 Žužemperk — Teisenberg 21321 10272 5224 7341 44158 Senožeče — Senosetsch 84847 250 4745 6175 96017 Kamnik — Stein 494782 11003 64394 242649 812828 Trebnje — Treffen 203491 9937 33783 99899 347110 Črnomelj — Tschernembl 348889 25355 10171 94446 478861 Višnjagora — Weixelburg 151278 175670 28365 154933 510246 Vipava — Wippach 310665 6200 5700 92329 414894 Cirknica — Zirknitz 178997 64538 17255 129268 390058 Rudarska knjiga Ljubljana — Bergbuch Laibach . 4000 _ 4000 Skupaj — Zusammen . . 15208016 ji 107492 832312 4595778 21743598 * Mestni okoliš — Stadtgebiet. I Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 69 Geldwert der Veränderungen im Desih- und Lnstenstande der Liegenschaften in Drain im Jahre 1903 in Kronen. — — Premembe pri dolgovih — Berniiderungen im Lastenstande Novi dolgovi — Neue Belastung Razbremenitev — Entlastung vsled zaostalih kupnin durch Kanf- schillings- reste vsled posojilnih pogodeb durch Darlehens- verträge vsled drugih pogodeb durch andere Verträge vsled upravičenih pre-notacij durch justifizierte Präno- tationen vsled eltseku- tivnih vknjižeb durch exekutive Jntabula- tionen vsled delitve dedščine, volila durch Erbteilungen und Vermächtnisse Skupaj Zusammen vsled nezadost- nega skupila nfolge Unzulänglichkeit des Erlöses vsled drugih izbrisov infolge andererEr- löschungs- arten Skupaj Zusammen 408600 951440 2500 — 39118 — 1401658 9900 470763 480663 127848 1237532 422899 — 165665 82403 2036347 8795 749805 758600 14135 86226 34345 — 18036 1123 153865 — 129598 129598 4203 152576 35615 5071 24006 221471 200 132405 132605 4600 170275 114270 15300 9256 64289 377990 — 243739 243739 21840 178656 226369 310 54989 35060 517224 34088 562818 596906 24519 158925 44890 2908 28404 32386 292032 22641 348535 371176 39258 165347 76292 3424 12253 50257 346831 5987 258027 264014 69991 189720 57312 1296 3438 35419 357176 118 189246 189364! 1975 161328 30557 360 4374 29087 227681 7673 115210 122883 123337 132015 93205 - 11562 37327 397446 — 113378 113378 17329 289632 130299 11959 77201 83746 610166 — 553738 553738 27086 146203 40225 — 24773 10022 248309 — 143600 143600 17210 54288 46692 1440 3708 34251 157589 — 109268 109268 161577 809867 136821 2744 51118 147873 1310000 24374 985246 1009620 33400 78412 54175 599 5887 65715 238188 380 141470 141850 16996 199679 56840 — 12857 31605 317977 3706 208798 212504 21583 72143 25354 — 16695 10746 146521 — 143953 143953 41160 194942 47830 — 24164 30797 338893 14886 181241 196127 9876 92854 54436 — 10520 39442 207128 — 156245 156245 22328 43861 99385 — 6311 18351 190236 245 84331 84576 10625 93468 150149 2155 10095 18975 285467 4827 185472 190299 — 255996 113479 7643 63468 58778 499364 22025 330352 352377 30400 105400 29224 — 8100 6433 179557 3006 94500 97506 12403 147822 35940 432 13400 17797 227794 4839 188032 192871 27175 180108 65091 300 12668 51760 337102 480 265777 266257 1560 24924 12200 280 20373 3200 62537 5410 41264 46674 2912 41632 26793 — 8653 3386 83376 7970 69276 77246 12198 335101 293985 4944 16901 69794 732923 21819 678004 699823 32632 156433 66109 — 2760 5841 263775 18387 292155 310542 22800 145354 102734 850 19650 38777 330165 16252 303731 319983 4216 137751 54690 4495 8404 32176 241732 3104 179419 182523 27383 155338 80173 — 25633 51721 340248 3065 310845 313910 994 55733 44126 500 16128 24238 141719 — 129787 129787 — — — — 9000 — 9000 — 3972 3972 1394149 7400981 2905004 61939 820633 1246781 13829487 244177 9094006 9338177 70 Letno poročilo. — § 3. Deželnokulturne in zdravstvene reči. 117. Denarno gospodarjenje zdravstvenih okrožij 1.1903. C. Zdravstvene reči. Zdravstvena okrožja Sanitätsdistrikte Bled — Veldes..................... Boh. Bistrica — Woch. Fcistritz . . Brdo — Egg........................ Cerklje — Hirklach................ Cerknica — Zirknitz............... Črnomelj — TschernembI . . . . Fara.............................. Grosuplje — Großüipp.............. Idrija — Jdria.................... Ilirska Bistrica — Jll.-Feistritz. . Jesenice — Aßling................. Kamnik — Stein.................... Kočevje — Gottschee............... Kostanjevica — Landstraß.... Kranj — Krainburg................. Kranjska gora — Kronan .... Krško — Gnrkfeld.................. Litija — Littai................... Ljubljana I — Laibach I . . . . Ljubljana II — Laibach II . . . Logatec — Loitsch................. Lož — Laos........................ Metlika — Möttling................ Mokronog — Nassenfnß.............. Novomesto — Rudolfswert. . . . Postojina — Adclsberg............. Kadeče — 9fat[d)ad)............... Radovljica — Radmannsdorf. . . Raka Arch......................... Ribnica — Reifnitz................ Senožeče — Senosetjch............. Škofja Loka — Bischoflack. . . . Toplice — Töplitz................. Trebnje — Treffen................. Tržič — Neumarktl................. Velike Lašče — Großlaschitz . . . Vipava — Wippach.................. Višnja gora — Weichselburg . . . Vrhnika — Oberlaibach............. Zagorje — Sagor................... Železniki — Eisnern............... Žužemberk — Seisenberg .... Okrožni zdravniki Distriktsärzte Dr. Emil Klimek Dr. Alojzij Vacek Dr. Albert Rohlik Dr. Avgust Mayr Dr. Jos. öerveny Dr. Jos. Skočir 1 Dr. Jos. Malerič 1 Dr. E. Schreyer ^ Dr. Fr. Raznožnik j Dr. A. Wagner Dr. I. Šuntar Dr. Dušan Perišič Dr. Fr. Kogoj Dr. J. Dereani Dr. E. Schreyer Dr Jos. Wurner Dr. Edv. Globočnik Dr. Fr. Kogoj X Dr. Jos. Tičar I Dr. A. Kaisersberger Dr. I. Premrov Fr. Finz Dr. P. Košenina Dr. K. Wisinger Dr. Jos. Skočir Dr. M. Heuberger Dr. M. Dereani Dr. J. Malerič Dr. M. Hočevar Dr. P. Defrancescbi Dr. J. Eržen Dr. A. Homan Dr. J. Voves K. Peternel Dr. A. Schiffrer Dr. A. Perco Dr. A. Arko Dr. R. Wei bi Dr. A. Veselko Dr. E. Jagodic Dr. I. Portik Dr. Fr. Raznožnik Dr. P. Lučič Dr. R. Repič Dr. J. Marolt Dr. T. Zarnik Dr. K. Hierscbe Dr. K. Konvalinka Uspehi zdravstvene doklade 1.1903. — Erfolge Skupaj — Zusammen Zdravstvena doklada Sanitätsumlage Znesek doklade Betrag der Umlage Okrožni Deželnega zaklada delež doklade Des Distriktes Des Landesfondes Anteil an der Umlage /o K 1 O 11 6 öl I 0 H C 11 8,9 3001 09 2125-17 875-92 8,9 6091-40 4331-10 1760-30 5,6 3111-91 1881-17 1230-74 3,4 1062-77 304-73 758-04 4,5 1732-94 717-26 1015-68 7,8 423607 3003-38 1232-69 3,4 475-50 149-18 326-32 2,3 679 — • 679 — 2,3 7622-32 6222-32 1400'— 3,4 1447-58 461-72 985-86 4,5 2131-65 1256-65 875- — 4,5 4917-52 3317-52 1600 — 4,5 3803-67 2139-91 1663-76* 2,3 1241-52 1241-52 3,4 3520-12 1920 12 1600 — 5, 6 2287-85 1239 91 1047-94 3,4 159209 445-76 1146-33 4,5 2130-51 594-26 1536-25 2 2330-91 1130-91 1200'— 3 3454-11 1954-11 1500'— 6,7 3153-94 2054-42 1099-52 7,8 2805-82 1979-69 826-13 3,4 1456-21 422-41 1033-80 6,7 392706 2132-18 1794-88 3,4 2999-30 1499-30 1500'— 13, 14 10295-44 8795-44 1500 — 5,6 1792T9 984-28 807-91 7,8 3991-14 2727-74 1263-40 3,4 925-75 26202 663-73 7,8 2709-46 1312-76 1396-70 4,5 1253-20 51404 739-16 3,4 1996-69 620-36 1376-33 5,6 1083-52 57903 504-49 4,5 1730-11 789-28 940-83 4,5 1779-40 787-26 992 14 3,4 976-17 312-14 66403 14, 15 7179-32 6018-37 1160-95 3,4 1878' — 593-68 1284-32 4,5 3880-10 2280-10 1600 — 3,4 2786-83 1186-83 1600 — 6,7 143101 933-60 497-41 7,8 2341-41 2089 25 252T6 119242-60 72069-36 47173-24 * 86 ■ 54 K za 1. 1902 — für das Jahr 1902. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 71 C. Sanitäls-AngekegenHeiterr. der Sanitätsumlage int Jahre 1903. Iz računov zdravstvenih okrožij Aus den Rechnungen der Sanitätsdistrikte Plače, doklade in pokojnine okrožnih zdravnikov ter miloščine in vzgojni ne njih vdov in sirot Gehalte, Zulagen und Pensionen der Distriktsärzte, sowie Gnadengaben undErziehungs-beiträgc an ihre Witwen und Waisen Doplačila deželnega zaklada k prejemkom zdravnikov ter njih vdov in sirot Beiträge des Landesfondes zn den Bezügen der Ärzte, ihrer Witwen und Waisen Zdravila in zdravljenje Medikamente und ärztliche Behandlung Imetje okrožij konec leta 1903. Vermögen der Distrikte am Schlüsse des Jahres 1903 Krone — Kronen 1600'— 724-08 608-86 9542 — I860'— 89-70 751-65 2202-58 1400 — 169-26 1107-27 4252-85 1600 — 841-96 608-61 108-18 1600 — 584-32 600 — 2445-37 2091-67 858-98 2368-61 6404-60 1613-22 1286-90 9915 535-60 2400 — 1721'— 108-88 2015-82 1400'— •_ 1887-01 12154-52 1800 — 814-14 21101 2994-95 875-— • ‘ 3982-67 1600 — * 1422-65 7930-92 1577-22 • 2112-69 1400'— 158-48 815 23 278-87 1600 — 1177-49 8193-88 1631-66 583-72 603-35 8036-35 1400 — 253-67 403-73 24-80 2200 — 663-75 259-14 6484-84 1200 — • 94 61 3912-46 1500 — • 125604 691-77 1500'— 400-48 686-07 11899-18 2091-66 1265-53 2324-68 5512-71 2260 — 1226-20 452-23 762-41 2194 88 400 — 131215 75-72 1900-— 400 — 77-31 1007-23 1500-— ‘ 1403-05 3168-57 1630 — 82209 957-11 3616-26 1500 — 236-60 1607-76 12565-90 1200 — 536-27 74-70 354-77 3100'— 1703-30 1004-33 7354-33 1600 — 860-84 1151-63 950-85 1600'—■ 223-67 66116 603-93 1600 — 1095-51 276-85 785-14 1700 — 759-17 642-05 42609 1600 — 607-86 134-38 6351-33 1780-10 111607 410-75 2084-51 1675-01 514-06 2808-52 3099-87 1800'— 515-68 419-01 1119-23 2000 — 400 — 850-28 8300-49 1600 — • 291-45 11900-82 2000 — 1502-59 818-13 1112-21 252-16 1689-47 400-05 70422-58 23249-34 3654905 165644-63 Geldgebarung der Sanitüts-distrikte im Jahre 1903. Plače, akti-vitetne in starostne doklade in pokojnino okrožnih zdravnikov ter miloščine in vzgojnine njih vdov in sirot. 119. Pokojninski zaklad okrožnih zdravnikov. 120. Okrožni zdravniki. 121. Starostne doklade okrožnih zdravnikov. 122. Zdravniški ordinacijski dnevi v Vidmu in na Robu. 123. Uredba okrožja Novomeškega in Topliškega. 124. Zatiranje jetike. Plače, aktivitetne in starostne doklade okrožnih zdravnikov so znašale 1. 1903............................................................ pokojnine treh začasnih zdravnikov....................................... miloščine sedmih vdov.................................................... vzgojnine sirot.......................................................... skupna potrebščina . . Ta potrebščina se je pokrila z deležem zdravstvene doklade, pristoječim deželnemu zakladu v znesku..................................................... primanjkljaj . . pa je plačal deželni zaklad. 64.729-26 K 2.400 ■— » 2.800’— » 493-32 » 70.422-58 K 47.173-24 » 23.249-34 K Pokojninski zaklad stalnih okrožnih zdravnikov je znašal konec 1903.1.24.114-11 K. Služba okrožnega zdravnika na Petrinji je bila podeljena okrožnemu zdravniku dr. Adolfu Keyzlarju v Velikem Chomuticu na Češkem, ki jo je nastopil dné 15. marca 1904. (Št. 1094, 2413, 2856, 3806 1. 1904.) Okrožni zdravnik dr. Konstantin Konvalinka v Žužemberku je bil z dném 1. avgusta 1904 imenovan definitivnim okrožnim zdravnikom na svojem mestu ter mu je bila obenem nakazana aktivitetna doklada letnih 200 K. (Št. 9975, 10.255 1. 1904.) Provizorni okrožni zdravnik dr. Josip Wurner v Kostanjevici je dné 13. avgusta 1904 umrl. Na njegovo mesto je bil dr. Rudolf Weibl, okrožni zdravnik v Toplicah, imenovan definitivnim okrožnim zdravnikom v Kostanjevici. (Št. 10.756, 10.939, 12.132, 12.957 1. 1904.) Na mesto dr. Pavla Lučiča, okrožnega zdravnika v Vipavi, ki je dné 25. oktobra 1904 umrl, je bil dr. Pavelv Kanc, sekundär v deželni bolnišnici, imenovan definitivnim okrožnim zdravnikom v Vipavi. (Št. 13.826, 13.572, 13.786, 14.494, 15.738, 16.415 1. 1904.) Starostne doklade po 100 K na leto so bile nakazane nastopnim okrožnim zdravnikom: Dr. Francu Kogoju na Jesenicah od 15. novembra 1903 dalje, dr. Ivanu Erženu v Postojini od 6. maja 1904, dr. Ivanu Vovsu v Radovljici od 1. oktobra 1904, dr. Otmarju Veselku v Trebnjem od 1. januarja 1904, dr. Antonu Schiffrerju v Ribnici od 9. oktobra 1904, dr. Josipu Červenemu v Cirknici od 27. oktobra 1904 dalje, in sicer je bila nakazana prvoimenovanim peterim okrožnim zdravnikom druga, poslednjemu pa prva starostna doklada. (Št. 2174, 4925, 12.354, 12.453, 15.353, 16.104 1. 1904.) Reševaje prošnjo občin Vidma, Podgore, Kompolj in Roba za vpeljavo rednih ordinacij v Vidmu in na Robu ter za dovolitev zneska 300 K, da se polovica dotičnih stroškov pokrije iz deželnih sredstev, je bilo prijavljeno zdravstvenookrožnemu zastopu v Velikih Laščah, da se v omenjeno svrlio iz deželnih sredstev ne more dovoliti nikak prispevek, ker dovolitev takih prispevkov spada v pristojnost deželnega zbora, zdravstvenemu zastopu pa je dano na voljo, se na tega obrniti. Sicer pa zastopu zdravstvenega okrožja ni zabranjeno, da v svrho vpeljave ordinacijskih dni iz lastnih sredstev dovoli primeren prispevek. (Št. 12.912, 13.634 1. 1904.) K § 3., marg. 133 letnega poročila 1. 1903. Na podstavi zakona z dné 27. oktobra 1900, dež. zak. št. 27, ste bili davčni občini Jur-kavas (občina Šmihel-Stopiče) in Gorenja Straža (občina Prečna) izločeni iz zdravstvenega okrožja Novomeškega ter prideljeni zdravstvenemu okrožju Topliškemu. To določilo je stopilo v veljavnost dné 1. januarja 1905. (Št. 2708, 12.977 1. 1904.) V smislu dopisa c. kr. deželne vlade z dné 14. novembra 1904, št. 21.841, obvestili so se vsi okrožni zdravniki, da. vodstvo kranjske podružnice pomožnega društva za bolne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in deželah namerava po naši deželi na primernih krajih (po mestih, trgih in večjih vaseh) prirejati predavanja o jetiki (pljučni tuberkulozi). Namen predavanj bo ta, da se tudi najširši ljudski sloji pouče o bistvu jetike, kako nastaja in se razširja ta ljudska kuga, kako je mogoče bolezen odvračati in se je ubraniti s samopomočjo i t. d. Nadaljni namen predavanj pa bo tudi to, da ljudstvo spoznava smotre prej imenovanega društva ter spoznavši njegove tendence potem z vnemo pospešuje s svojim sodelovanjem društveno prizadevanje za občni blagor. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 73 Die Gehalte, Aktivitäts- und Dienstalterszulagen der Distriktsärzte im Jahre 1903 betrugen.....................„.......................... 64.729 K 26 h die Pensionsgebühren von dreien provisorischen Ärzten.................... 2.400 . die Gnadengaben an sieben Witwen......................................... 2.800 » > die Erziehungsbeiträge an Waisen...............................................493 > 32 » das Gesamtersordernis............. 70.422 K 58 h Dieses Erfordernis wurde durch den an den Landesfond entfallenden Anteil an der Sanitätsumlage im Betrage von............................................ 47.173 -> 24 » der Abgang von............................................................ 23.249 K 34 h aber durch den Landesfond selbst gedeckt. Gehalte, Akti-Vitäts- und Dienstalterszulagen sowie Pensionen der Distrikts ärzte, Gnadengaben und Erziehungsbeiträge an deren Witwen und Waisen. Der Pensionsfond der definitiv angestellten Distriktsärzte erreichte am Schlüsse des Jahres 1903 den Betrag von...................................................................................24.114 K 11 h 119. Pensionsfond der Distriktsärzte. Die Distriktsarztensstelle in Petrinja wurde dem Distriktsarzte Dr. Adolf Keyzlar in Groß- 12°-Chomutitz (Böhmen), welcher am 15. März 1904 den Dienst angetreten hat, verliehen. (ZZ. 1094, Distriktsärzte. 2413, 2856, 3806 de 1904.) Der Distriktsarzt Dr. Konstantin Konvalinka in Teisenberg wurde vom 1. August 1904 ab zum definitiven Distriktsarzte daselbst ernannt und ihm zugleich die Aktivitätszulage von jährlichen 200 K angewiesen. (ZZ. 9975, 10.255 de 1904.) Der provisorisch angestellte Distriktsarzt in Landstraß, Dr. Josef Wurner, ist am 13. August 1904 gestorben. An dessen Stelle wurde Dr. Rudolf Weibl, Distriktsarzt in Töplitz, zum definitiven Distriktsarzte in Landstraß ernannt. (ZZ. 10.756, 10.939, 12.132, 12.957 de 1904.) An Stelle des am 25. Oktober 1904 verstorbenen Distriktsarztes in Wippach, Dr. Paul Lucic, wurde der Sekundarius des Landes-Krankenhauses, Dr. Paul Kanc, zum Distriktsarzte in Wippach in definitiver Eigenschaft ernannt. (ZZ. 13.826, 13.572, 13.786, 14.494, 15.738, 16.415 de 1904.) Dienstalterszulagen von je 100 K jährlich wurden folgenden Distriktsärzten angewiesen: 121. Dr. Franz Kogoj in Aßling vom 15. November 1903, Dr. Johann Erzen in Adelsberg vom Dienstalters-6. Mai 1904, Dr. Johann Voves in Radmannsdorf vom 1. Oktober 1904, Dr. Othmar Veselko in öusagen für die Treffen vom 1. Jänner 1904, Dr. Anton Schiffrer in Reifnitz vom 9. Oktober 1904, Dr. Josef Cerveny Distriktsarzte. in Zirknitz vom 27. Oktober 1904 an, und zwar den erstgenannten fünf Distriktsärzten die zweite, dem letztgenannten die erste Dienstalterszulage. (ZZ. 2174, 4925, 12.354, 12.453, 15.353, 16.104 de 1904.) In Erledigung des Gesuches der Gemeinden Widem, Podgora, Kompolje und Rob um An- „122- ordnung von regelmäßigen Ordinationen in Widem und Rob und zu diesem Zwecke um Bewilligung eines Ärztliche Kredites von 300 K zur Bedeckung der Hälfte der bezüglichen Kosten ans Landesmitteln wurde der Sanitätsdistriktsvertretung in Großlaschitz bedeutet, daß zu dem fraglichen Zwecke aus Landesmitteln s,nd Rob. kein Beitrag bewilligt werden könne, da die Bewilligung eines derartigen Beitrages in die Kompetenz des Landtages gehöre, an den sich zu wenden es der Distriksvertretung freistehe. Im übrigen aber bleibe es der Sanitätsdistriktsvertretung unbenommen, aus eigenen Mitteln zum Zwecke der Abhaltung der Ordinationstage einen entsprechenden Beitrag zu bewilligen. (ZZ. 12.912, 13.634 de 1904.) Ad § 3, Marg. 133, Rechenschaftsbericht de 1903. 123. Auf Grund des Gesetzes vom 27. Oktober 1900, L. G. Bl. Nr. 27, wurden die Steuergemeinden Dfttrikt?Ru-Jurkendorf (Ortsgemeinde St. Michael-Stopice) und Oberstraza (Ortsgemeinde Prečna) aus dem dolfswert und Sanitätsdistrikte Rudolfswert ausgeschieden und dem Sanitätsdistrikte Töplitz zugewiesen. Töplitz. Diese Bestimmung trat mit 1. Jänner 1905 in Wirksamkeit. (ZZ. 2708, 12.977 de 1904.) Entsprechend der Note der k. k. Landesregierung vom 14. November 1904, Z. 21.841, wurden 124. sämtliche Distriktsärzte davon benachrichtigt, daß die Leitung des Zweigvereines für Lungenkranke in Bekämpfung den österr. Königreichen und Ländern für Krain in Verfolgung ihrer auf die Bekämpfung der Tuber- der Mose abzielenden Bestrebungen in geeigneten Orten am flachen Lande (Städten, Märkten und größeren Tuberkulose, geschlossenen Ortschaften) Vorträge über diese Krankheit zu veranstalten beabsichtige, um so auch die breitesten Volksschichten einerseits über das Wesen der Tuberkulose, ihre Entstehungs- und Verbreitungsweise, über die Mittel und Wege zur Verhütung derselben, über den Selbstschutz u. dgl. zu belehren, anderseits dieselben auch über die Tendenzen dieses Hilfsvereines eingehend zu informieren und zur lebhaften Teilnahme an diesem Werke der sozialen Wohlfahrtspflege heranzuziehen. Deželni živinozdrav- niki. 126. Diplom, žvino- zdravniki kot učitelji na živinozdrav-niški visoki šoli ua Dunaju. 127. Podkovska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. 128. Podpore pod-kovskim učencem v Ljubljani. 129. Morske kopeli v Gradežu. 130. Podpore za kopeli. 131. Pristojbina za mrliško ogledovanje. Okrožni zdravniki so bili hkrati naprošeni, da vzemo v vednost namene imenovanega društva ter čimpreje prično prirejati poljudna predavanja v svojih zdravstvenih okrožjih. (Št. 14.445 1. 1904.) Mesto živinozdravnika v Ribnici je bilo začasno podeljeno diplomiranemu živinozdrav-niku Ivanu Lajciku iz Bedihosta na Moravskem. Službo je nastopil dne 29. avgusta 1904 ter ga je c. kr. deželna vlada imenovala tudi stalnim oglednikom za železnične postaje Ribnico, Ortnek, Velike Lašče in Dobrepolje. Dalje je c. kr. deželna vlada naročila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevju, da naj mu poveri tudi nadzorovanje živinskih sejmov v sodnih okrajih Ribnica in Velike Lašče. (Št. 8472, 9349, 10.189, 10.433, 10.557, 11.222, 11.351 11.769, 13.484 1. 1904.) Začasni živinozdravnik Viktor Zajc na Vrhniki, ki je dobil živinozdravniško mesto v Mariboru, je dné 15. maja 1904 stopil iz službe. (Št. 6401 1. 1904.) Z dopisom dné 3. junija 1904, št. 10.152, je c. kr. deželna vlada prijavila ukaz c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 22. maja 1904, št. 53.601 1. 1903., vsled katerega se razun državnih živinozdravnikov smejo tudi živinozdravniki, ki so v deželnih ali občinskih službah, kakor tudi zasebni živinozdravniki pritegniti kot učitelji na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju ter je vsak živinozdravnik upravičen, pod predpisanimi pogoji priglasiti zasebno docenturo. Ta ukaz je bil prijavljen vsem deželnim živinozdravnikom. (Št. 7440 1. 1904.) V zadevi bodočega vzdrževanja podkovske šole je izjavil deželni odbor na dotičen dopis c. kr. deželne vlade z dné 5. maja 1904, št. 8391, da zavzema isto stališče, kakršno je utemeljil glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v svojem dopisu z dné 4. oktobra 1904, št. 731, na c. kr. deželno vlado. Osobito pa se deželni odbor yiiikakor ne more spuščati v obravnavanje, da bi dežela prevzela podkovsko šolo v svojo oskrb. (Št. 6212, 12.748, 13.276 1. 1904.) C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani je dal deželni odbor na razpolago znesek 360 K za ustanove trem učencem podkovske šole v Ljubljani. (Št. 9527 1. 1904.) Za zdravljenje v kopelih v Gradežu so dobili podpore po 100 K: Japelj Franc, Simončič Maiija, Siukovec Justina, Cerer Franc, Zevnik Ivan, Reš Frančiška, Osterc Marija, Seliškar Albin, Pangerc Benedikt, Urbanc Ana; po 50 Iv: Tavčar Josipina, Zavašnik Andrej, Singer Hedvika, Kobler Maks, Hiti Ernest, Vider Pavla, Žnideršič Antonija, Maschke Marija, Žitnik Avrelija; dalje: Baloh Klara 70 K, Vončina Leopold 80 K, Žagar Marija 70 K. (Št. 7413, 9007 9492 9493, 9657, 9658, 9755, 9793, 10.253, 10.263 1. 1904.) Podpore za rabo kopelij so dobili: a) za Toplice: Dešnak Mira 40 K, Baloh Antonija 30 K, Mazi Emil 40 K, Strekar Ivana 40 K, Vrančič Marija 40 K, Aljaž Julijana 30 K, Smerkol Josipina 40 K, Skube Ivan. 40 K, Železnik Ignacij 40 K, Črtane Marija 35 K, Wiesler Elizabeta 30 K, Zdešar Marija 40 K, Flak Neža 30 K (št. 8185. 8257, 8289, 8435, 9644, 9777, 9869, 10.695, 10.940, 11.046, 11.331, 11.645, 11.853 1. 1904.); b) za druge kopeli: Vogelnik Pavla 20 K, Rojc Kristina 25 K, Grebenc Seralina 25 K, Eppich Matija 30 K, Aguola Marija 20 K, Blas Ivana 70 K, Vehovc Ivana 40 K, Podobnik Ivana 50 K. (Št. 5740 5791 7785, 9074, 9340, 10.186, 10.487, 10.821, 11.854 1. 1904.) Na podlagi zakona z dné 8. novembra 1901, dež. zak. št. 33, se je leta 1904 dovolilo Paranje pristojbine za mrliško ogledovanje občini Dol, okraj Črnomelj, po 1 K 50 h. (Št. 336 Rechenschaftsbericht. — § 3. Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 75 125. Die Distriktsärzte wurden gleichzeitig eingeladen, von der Absicht des genannten Vereines Kenntnis zu nehmen und sobald als möglich zur Abhaltung von einschlägigen gemeinverständlichen Vorträgen im Bereiche ihres bezüglichen Sanitätsdistriktes zu schreiten. (Z. 14.445 de 1904.) Die Tierarztensstelle in Reifnitz wurde dem diplomierten Tierarzte Johann Lajcik aus Bedi-host in Mähren provisorisch verliehen. Derselbe hat am 29. August 1904 den Dienst angetreten und Landschaftliche wurde von der k. k. Landesregierung auch zum ständigen Beschauorgan für die Bahnstationen Reifnitz, "erarzte. Ortenegg, Großlaschitz und Gutenfeld bestellt. Weiters wurde die k. k. Bezirkshauptmannschaft Gottschee von der k. k. Landesregierung angewiesen, denselben mit der Beaufsichtigung der in den Gerichtsbezirken Reifnitz und Großlaschitz stattfindenden Viehmärkte zu betrauen. (ZZ. 8472, 9349, 10.189, 10.433, 10.557, 11.222, 11.351, 11.769, 13.484 de 1904.) Der provisorische Tierarzt in Oberlaibach, Viktor Saitz, dem eine Stelle in Marburg verliehen wurde, trat am 15. Mai 1904 aus dem Dienste. (Z. 6401 de 1904.) Laut des mit Note der k. k. Landesregierung vom 3. Juni 1904, Z. 10.152, mitgeteilten Er- 126-lasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 22. Mai 1904, Z. 53.601 ex 1903, können außer Heranziehung Staatstierärzten auch Tierärzte, welche in Diensten der Länder oder Gemeinden stehen, sowie Privat- als"' tierärzte als Lehrorgane für die tierärztliche Hochschule in Wien herangezogen werden und ist jeder Lehrorgane an Tierarzt berechtigt, unter den vorgeschriebenen Bedingungen eine Privatdozentur anzumelden. der tierärzt- Von diesem Erlasse wurden sämtliche landschaftliche Tierärzte in Kenntnis gesetzt. (Z. 7440 lichen Hoch-de 1904.) schule m Wien. In Betreff der künftigen Erhaltung der Hufbeschlagsschule erklärte der Landesausschuß auf die 127 • diessällige Note der k. k. Landesregierung vom 5. Mai 1904, Z. 8391, den gleichen Standpunkt ein- Husbcschlags-zunehmen, wie ihn der Zentralausschuß der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in seiner an die k. k. Landes- f regierung gerichteten Zuschrift vom 4. Oktober 1904, Z. 731, dargelegt habe. Insbesondere aber könne )'wasts-sich der Landesausschuß in keinerlei Verhandlungen wegen Übernahme der Hufbeschlagsschule in die gesellschaft in eigene Obsorge einlassen. (ZZ. 6212, 12.748, 13.276 de 1904). Laibach. Der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach wurde für Stipendien an drei Frequentanten der Hufbeschlagsschule in Laibad) der Betrag von 360 K zur Verfügung gestellt. (Z. 9527 de 1904.) Lür den Kurgebrauch in Grado erhielten Unterstützungen je 100 K: Japelj Franz, Simončič Maria, Šinkovec Justine, Zehrer Franz, Zevnik Johann, Res Franziska, Osterc Maria, Seliškar Albin, Pangerc Benedikt, Urbane Anna; je 50 K: Tavčar Josefine, Zavašnik Andreas, Singer Hedwig, Kobler Max, Hiti Ernst, Vider Paula, Žnideršič Antonia, Maschke Maria, Sd)ittnig Aurelia; weiters: Baloh Klara 70 L, Vončina Leopold 80 K, Žagar Maria 70 K. (ZZ. 7413, 9007, 9492, 9493, 9657, 9658, 9755, 9793, 10.253, 10.263 de 1904.) Unterstützungen für den Gebrauch von Bädern erhielten: a) für Töplitz: Desnak Mira 40 K, Baloh Antonia 30 K, Mazi Emil 40 K, Streker Johanna 40 K, Vrancic Maria 40 K, Aljaz Juliana 30 K, Smerkol Josefa 40 K, Skube Johann 40 K, Železnik Ignaz 40 K, Certanc Maria 35 K, Wiesler Elisabeth 30 K, Zdešar Maria 40 K, Flak Agnes 30 K (ZZ. 8185, 8257, 8289, 8435, 9644, 9777, 9869, 10.695, 10.940, 11.046, 11.331, 11.645, 11.853 de 1904); b) für andere Bäder: Vogelnik Paula 20 K, Roitz Kristine 25K, Grebenc Serafine 25 K, Eppich Mattias 30 K, Agnola Maria 20 K, Blas Johanna 70 K, Vehovc Johanna 40 K, Podobnik Johanna 50 K. (ZZ 5740 5791, 7785, 9074, 9340, 10.186, 10.487, 10.821, 11.854 de 1904.) 128. Unterstützungen an Huf-beschlags-schüler in Laibach. 129. Seehospiz Grado. 130. Badennter- stützungen. 131. Auf Grundlage des Gesetzes vom 8. November 1901, L. G. Bl. Nr. 33, wurde im Jahre 1904 die Eiuhebung der Totenbeschaugebühr der Gemeinde Thal, Bezirk Tschernembl, per 1 K 50 h bewilliat. Totenbeschau. (Z. 336 de 1904.) gebühr. g 4. Deželne podpore. 1. Glasbena Matica v Ljubljani. 2. Druge podpore. V dobi od 1. januarja do konca decembra 1904 so se dovolile oziroma izplačale sledeče podpore: Glasbeni Matici v Ljubljani za leto 1904 ................................. 2400 K (Št. 8861 1.1904.) O podporah za vodne stavbe in druge deželnokulturne namene poroča deželni odbor v § 3. A, — za zdravstvene namene v § 3. C, — za občila v § 6., — za muzejske namene v § 7. C, — za ljudske, srednje in visoke šole v § 8. A, — za obrtne šole oziroma za obrtni pouk v § 8. B, — za požarne namene v §11. letnega poročila. Rechenschaftsbericht, — § 4. Landesunterstützungen. 77 § 4. Landesunterstichungen. In der Zeit vom 1. Jänner bis Ende Dezember 1904 sind folgende Unterstützungen bewilliget, beziehungsweise flüssig gemacht worden: Dem Vereine „Glasbena Matica" in Laibach pro 1904 ..................................... 2400 K 1- (Z. 8861 de 1904.) „Glasbena y Matica" in Laibach. Über Unterstützungen für Wasserbauten und andere Landeskulturzwecke wird im § 3 A, für 2. Sanitätszwecke int § 3 C, für Kommunikationsmittel int § 6, für Musealzwecke int §7 0, für Volks- Andere Unter-Mittel- und Hochschulen im § 8 A, für Gewerbeschulen respektive für den gewerblichen Unterricht im stützungen. § 8 B, für Feuerlöschzwecke int § 11 des Rechenschaftsberichtes berichtet. Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. Občinske priklade. 8 5. Občinske reči. Od 1. januarja do konca decembra 1904 se je pobiranje občinskih priklad dovolilo sledečim občinam: 1 5 Z 02 g Selška Davčna CD 2ž 1® I . ^ L pivo od vsakega ktolitra — Bieraufla m Hektoliter Z '2*1 •g® s ZL Orts- Steuer- •S' &? 0 3 Ä cö 5 •5*1 |.S O..S 0 C. 1 1 11 11 £ cd 13? » SZ Opomnja Anmerkung •43-42 23*42 O 0 občina — Gemeinde >5 s? B 0,83- N ^ u 0 K h K h Dol. Podgora —Unterberg Črnomelj — Tscher- — — — — št. 14.445 de 1903 nembl 1904 66 25 1 40 — — št. 14.617 de 1903, 987 de 1904 Metlika — Mottling 1904 30 — — — — — št, 15.012 de 1903 Vrh — Schweinberg PelčjiVrh —Kälbers- 1904 50 — — — — — št. 15.151 de 1903 berg 1904 30 — — — — — št. 15.326 de 1903 Kadence — Radenze Črešnjevec — Kersch- Kadence — Nndenze 1904 46 — — — — — št. 15.400 de 1903 dors 1904 25 — — — — — št. 15.577 de 1903 S s Dobliče — Döblitsch 28 — — — — — št. 35 de 1904 0 « u Adlešiči — Adleschitz 1904 35 — — — — št. 124 de 1904 š Griblje — Grüble . 1904 35 — — — — — št. 125 de 1904 Vinji Vrh — Wein- I berg 1904 31 — — — — — št. 187 de 1904 •o Božjakovo — Bo- Božjakovo — Bo- 6 schiakon .... schiakon .... 1904 46 — — — — — O ti Rosalnice. Radoviči -o — Rosalnitz, Rado-witsch 17 _ št. 1221 de 1904 Semič — Semitsch . Semič in po vaseh Verčiče, Sela pri Verčičah in Gaber — Semitsch und in den Ortschaften Wer-tschitsch, Sela bei Wertschitsch und Gaber 1904 55 po ostalem delu ob- čine — im übrigen Teile der Gemeinde 20 — — — — — št. 1375 de 1904 Rechenschaftsbericht. — H 5. Gemeinde-Angelegenheiten. 79 §5. Gemeinde -Angelegenheiten. Vom 1. Jänner bis Ende Dezember 1904 wurde die Einhebung von Gemeinde-Umlagen nachbe- Gemeindenannten Gemeinden bewilliget: Umlagen. Politični okraj Politischer Bezirk Selška Orts- Davčna Steuer- & 1 1 JS g |S .2,5 11 11 og- ■lr 1 od vsakega •a — Bierauflage 'toliter g N 1 ,s Opomnja Anmerkung « o 'S g,s se y i o ZZZ «L LZ >N c občina — Gemeinde 2Š Ž N Z e n to •/. K h K h Kot — Winkel . . Kot — Winkel . . 1904 81 — — — — — po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 64 št. 1618 de 1904 Oeplje — Tscheplach 1904 56 št. 1757 de 1904 Tanča Gora — Tanzberg 27 — — — — — št. 1773 de 1904 Drašiči — Draschitz 45 — — — — — št. 1774 de 1904 Loka — Loka . . 1904 26 — — — — — št. 1776 de 1904 3 S O Planina — Stockendorf 1904 86 — — — — — št, 1874 de 1904 o Bntoraj — Wntarei po vaseh Šipek in Brdarci in den Ortschaften Schipek und Berdarze . . 1904 63 H o ß po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 55 št. 2030 de 1904 O Stari Trg — Altenmarkt 1904 35 35 — št. 2247 de 1904 Dol — Tal . . . L904 55 — — — — — št. 3044 de 1904 Tribuče — Tributsche Tribuče — Tributsche 1904 40 — — — — — Bedenj — Wcidendorf 38 — — — — — št 3667 de 1904 Lokvica — Lokwitz. 1904 32 št. 3970 de 1904 80 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. Selška Davčna 1 n M 2 L J® Oj 6 1 s sakega licvmiflage s 5 1 M Dlitični okraj olitifdier Bszirl Orts- Steuer- SC A ii 1-S 7) ^ O..J 1 3 ■ir Na pivo od v: hektolitra - SE vom Hektoliter KJ cd :z? O, §1 §>§ >N - Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde 2* 8K 2 2 N» K h K h 1 Gradac — Gradac . 1904 30 - — — — št. 4015 de 1904 1 H Vinica — Weiniz . 1904 35 — — — — ■ — št. 4828 de 1904 Petrova Vas — Pe- . 1 '■=? tcrsdorf .... 1904 74 — — ' — — št. 4972 de 1904 S o Eadovica—Radoviča 1904 27 — 1 — — 20 št. 5098,6567 de 1904 1 Suhor — Suchor 1904 55 — — — — — št. 8098 de 1904 Kamnik — Stein . 1904 45 25 1 — — 120 110 št. 14.453 de 1903, št. 2245 de 1004 Ihan — Jauchen. . 1904 22 — — — — — št. 14.798 de 1903 Paloviče — Palo- witsch 1904 39 — — — — — št. 14.807 de 1903 Vodice — Modih 1904 38 — — — — — št. 15.145 de 1903 Bistričica — Mister- \ schltz ..... 1904 25 — — — — — št. 15.215 de 1903 1 Jarše — Jarsche. . 1904 28 — — — — — št. 15.510 de 1903 G I Rafolče — Rafolce . 1904 48 — . — — — — št. 182 de 1904 1 Lukovica — Lukowitz 1904 35 — — — — — št. 630 de 1904 I M Županje Njive — Zupanjenjive. . . 1904 21 — št. 809 de 1904 Drtija — Drittai . 1904 24 — — — — — št. 932 de 1904 Trojana — Trajana 1904 36 — — — — — št. 952 de 1904 Rova — Ran. . . 1904 50 — — — — — št. 1336 de 1904 1 Velika Vas — Groß- dorf 1904 58 — — — — 4- št. 1374 de 1904 Noravče—Moräutsch 1904 34 — — — — — št. 1496 de 1904 Peče — Petsch . . 1904 25 — — — — — št. 1628 de 1904 Rechenschaftsberickit. — AS. Gemeinde-Angelegenheiten 81 ji «.I Selška Orts- Davčna Steuer- ■Si- ti ö? LZ i neposrednje davke — if die direkten Steuern 'S 11 °Sr Ir '.SS-« t Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter 1 1 1 •q,», gf AZ 51 Opomnja Anmerkung 11 občina — Gemeinde Zs N tto °'n K h K h Stranje — Stranje. 1904 25 — — — — — št. 1668 de 1904 Hruševka — Hru-sevka 1904 25 — — — — — št. 1786 de 1904 Šmartno - St. Martin 1904 25 — — — — — št. 2151 de 1904 Mekine — Münken-dorf 1904 24 — 1 — — {20 {10 št. 2246 de 1904 Homec — Homec . 1904 — — 1 — — o o CM ^ št. 2448 de 1904 Dolsko — Dolsko . Kleče, Podgora — Kleče, Podgora. . 1904 19 — — — — Kamnik — Stein Spodnje Koseze — Unterkoses . . . Češnjice — Kcrsch-stetten Dolsko, Petelinje, Vinje, Senožeti — Dolsko, Peteline, Weintal, Senoschet Sv. Križ — Hl. Kreuz po vasi Gradišče — in der Ortschaft Gradišče po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 1904 1904 55 56 63 35 70 — — — — — št. 2564 de 1904 št. 2565 de 1904 št. 2566 de 1904 Zg. Tuhinj — Ober-tnchein .... 1904 89 ——- — _ Št. 2567 de 1904 J Nevlje — Neul . . 1904 70 — 1 — — {20 110 št. 2829 de 1904 Špitalič — Rental . 1904 28 — — — , — {20 {10 št. 2978 de 1904 Podhruška — Pod-hruska .... 1904 23 — — — št. 4686 de 1904 i j1 Blagovica — Glo-gowitz 1904 22 — — — — — št. 8805 de 1904 i 82 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. 1 g 'S s = -3® 2 39 Selška Davčna 2) <3 ■as 1 >-! .3 8? ° a Sl Orts- Steuer- SÖ- Ö ff? sl J) ** ■Ss o,.2i c3 3 1 2 ogli ’3 sC ŽŠ? Na pivo od vsi hektolitra — BI vom Hektoliter Na žgane pijače weinauflage Opomnja Anmerkung 2S3 občina — Gemeinde LA- n to K h K h Morovec — Morobitz 1904 50 — — — — — št. 12.838 de 1903 Gora — Gora . . 1904 98 20 — — — — št. 13.661 de 1903, 789 de 1904 Gotnica — Göttenitz 1904 50 — — — — — št. 14.230 de 1903 Stari Log — Altlag 1904 19 — — — — — št. 14.797 de 1903 Vel. Poljane — Groß- Pölland .... 1904 20 20 — — — — št. 15.088 de 1903 Sv. Gregor — St. Gregor .... 1904 38 — — — — — Št. 15.269 de 1903 Turjak — Auersperg 1904 33 — — — — — št. 15.273 de 1903 Vel. Lašče — Groß- O laschitz .... 1904 20 — — — — — št. 100 de 1904 & O Lužarji — Luscharie 1904 27 — — — — — št. 239 de 1904 D Loški Potok — Laser- 1 bach 20 — _ — — št. 270, 2029 de 1904 M F CD Ribnica — Reifnitz. Ribnica — Reisnitz. 1904 60 60 1 — — — >o O M Goriča Vas, Gorenja Vas — Weikersdorß Oberdorf.... 30 30 št. 370 de 1904 Sodražica — Sober- schitz Sodražica — Soder- 1904 32 schitz 64 — — — — — Zamostec, Žigmarice — Brückl, Schig-maritz 37 — — — — — Vinice — Weinitz . 54 — — — — — št. 563 de 1904 Nemška Loka — Unterdeutschau . . 1904 23 — — — — — št. 686 de 1904 Dane — Dane . . 1904 18 — — — — — št. 949 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeinde-Angelegenheiten. 83 LM =s 11 Oh» Selška Orts- Davčna Steuer- 'Is A §| ni 5 N to Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern Š 1 1 ogli a S LN Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Na žgane pijače — Brant-rveinauflage Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde °/o K h K h Trava — Obergras. 1904 93 — — — — — št. 1686 de 1904 Fara — Fara . . 1904 60 25 — — — — št. 1705,2832 de 1904 Mala Gora — Mal- gern .... 1904 56 — — — — — št. 1875 de 1904 Novi Lazi — Hinter- berg 1904 64 — — — — — št. 1876 de 1904 Dol. Log — Unterlag 1904 44 — — — — — št. 2207 de 1904 Sušje — Schuschje . 1904 20 — — — — (20 št. 2240 de 1904 Kočevje — Gotischer 1904 64 — — — — 110 št. 2835 de 1904 Rob — Rob . . . 1904 21 — — — — št. 2837 de 1904 L Jurjeviča — Jurjewitz 1904 26 — — št. 2950 de 1904 H Dolenja Vas — Nieder- Dolenja Vas, Rakit- o 0 dorf niča, Prigorica — Niederdorf, Rakitnik, 1 Büchelsdorf . . . 1904 28 — — — — — F Grčarice — Masern 50 _ št. 3088 de 1904 1 Srednja Vas - Mitter- M dorf 1904 41 20 — — — — št. 3172 de 1904 Sele — Sele . . . 1904 95 — — — — — št. 3342 de 1904 Struge — Strug . . 1904 — — — — — /20 /10 št. 3551 de 1904 Koprivnik—Nesseltal 1904 36 — — — — št. 3969 de 1904 Mozolj — Mosel . . 1904 60 — — — — 20 št. 4087 de 1904 Lienfeld — Lienseid 1904 70 — — — — — št, 4619 de 1904 Črni Potok — Schwär- zenbach .... 1904 100 — — — — — št. 4687 de 1904 Kočevska Reka — Rieg 1904 100 — — — — — št. 5634 de 1904 Videm — Widern . 1904 20 , — — — — — št. 6611 de 1904 84 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. 1 S a> 2 >-£ rg® •2» £ e\E$ Tg L cd öüL I Selška Orts- Davčna Steuer- Š 11 II -a -g IS ° =6 ° OS’S •gSO 1 1 Opomnja .0 £ SÖ- A Ö2 73 0,— M jO cd *5" a §' s 'S Ph 0 sl Anmerkung II 2? od t °*is ti-« 1 ^ .d o .5 25$ as 2 2 Ä W občina — Gemeinde eu£- n to °L K h K h BanjaLoka — Banja- 1904 27 št. 7879 de 1904 O O loka d M— Osilnica — Ossiunitz 1904 50 — — — — — št. 9028 de 1904 i Koče — Kölschen. . 1904 78 — — — — — št. 9615 de 1904 1 (D Knežja Lipa — Graf- linden 1904 100 — — — — — št. 9953 de 1904 >0 0 M Draga — Suchen 1904 91 — — — — — št. 10.113 de 1904 Polom — Ebental 1904 50 — — — — — št. 10.580 de 1904 Smlednik — Flödnig Smlednik, Moše, Hraše, Trboje — Flödnig, Mose, 1904 — — 1 — — O O (M r-1 Hraše, Terboje. . 21 — — — — — Zapoge — Sceliach. 23 — — — — — št. 10.827 de 1903. 4387 de 1904 Kranj — Krainburg 1904 30 30 1 20 — — št. 14.127, 15.210 de 1903 2s s Sv. Ana — St. Anna 1904 26 — — — št. 14.857 de 1903 *8 Zminec — Zminec . 1904 29 — — — — št. 15.087 de 1903 £ 1 Javorje — Afriach . 1904 50 - — — — — št. 15.106 de 1903 1 T? Škofja Loka — Bi- ti ti Sh schoflack .... 1904 45 — — — — — št. 36 de 1904 M Stražišče — Stra- > schische .... 1904 35 — — — — — št. 460 de 1904 Trata — Trata . . 1904 50 — — — — — št, 742 de 1904 Križe — Hl. Kreuz . Križe, Senično, Ži- ganja Vas — Hl. Kreuz, Senično, Sie- gersdorf .... 1904 75 — — — — — Duplje — Duplach . 25 — — — — — št. 1248 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § B. Gemeinde-Angelegenheiten. 85 ■54 LZ °» ZK ZZ (2s>- Selška Orts- Davčna Steuer- L Ö Ä Ä 1 g £ S > .s rg© 0^ g m J=> 0..2 N sg- Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage Dom Hektoliter Na žgane pijače — Brant weinauflage 1 Opomnja Anmerkung občina — a ss a Z l3)CmCtuPC NtiO °/o K h K h Predoslje — Predassel Klanec. Primskovo —Klanec, Primskau 1904 76 po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 21 št. 1249 de 1904 Železniki — Eisnern 1904 40 — — — — — št. 1506 de 1904 Hrastje — Hrastje . 1904 1904 43 — — — — — št. 1577 de 1904 Poljane — ipollnnu. 34 Sl. 1603 ut3 1904 Cerklje — Zirklach. 1904 50 — — — — — št. 1640 de 1904 Sv. Jošt — St. Jodoci 1904 50 — — — — — št, 1709 de 1904 Oselica — Osslitz . 1904 49 — — — — — št. 2051 de 1904 « U Sorica — Zarz . . 1904 34 — — — — — št. 2236 de 1904 8 8 8 'S u 0Š 1 Sv. Jurij — St. Georgen po vasi Tupaliče — in der Ortschaft Tu-palitsch .... 1904 93 Kranj - po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 36 _ _ št. 3043 de 1904 Preddvor — Höflein 1904 — —■ — — — 15 Babin Vrh, Tenetiše — Babendorf, Tc-netisch 80 — po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 56 št. 3505 de 1904 Tržič — Neumarktl. 1904 55 — — — — — št. 3594 de 1904 Stara Loka — Altlack Godešiče, Reteče — Godeschitz, Reteče . 1904 64 po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 27 — — — — — št. 4089 de 1904 86 Letno poročilo. — § B. Občinske reči. .„.S g SP o® ‘r-t cu ög TS tT ^Z'-Z Selška Orts- Davčna Steuer- L A fl L neposrednje davke — if die direkt!» Steuern ■M s II it It r? Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter 1 N 1 1. »š, 14 J>3 Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde žs £5 S? £5 S N M 0 0 K h K h « » SÄ * « Selce — Selzach po onem delu občine, ki je vfaran v Selce — in dem nach Selzach einge-pfarrten Teile der Gemeinde . . . 1904 85 Kranj po ostalem delu občine —■ im übrigen Teile der Gemeinde 55 — — — — — št. 8547 de 1904 Kostanjevica— £anb= straß 1904 40 — 1 — — j 20 Uo št. 14.752 de 1903, 2445 de 1904 Tržišče — Tersische. 1904 46 — — — ■ — — št. 14.856 de 1903 Št. Jernej —St. Bar-telmä 1904 18 — — št. 15.290 de 1903 Krško — Gurkfeld . 1904 — 20 1 — — — po mestu Krško — in der Stadt Gurkfeld 69 A o »*— »j » B po ostalem delu župnije Krško — im übrigen Teile der Pfarre Gurkfeld 59 Krško — po onih delih občine, ki so vfarane k sv. Duhu — in den nach Hl. Geist ein-gepfarrten Teilen der Gemeinde . . . 64 Boštanj — Savenstein po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 1904 36 20 — — — — št. 15.346 de 1903, 1992 de 1904 Boštanj, Kompolje — Savenstein, Kompolje 55 Vrh — Vrh . . . 40 — — — — — št. 183, 3181 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeinde-Angelegenheiten. 87 -m3? ° L fl.« Selška Orts- Davčna Steuer- L bJ . nepostednje davke — tf die direkten Steuern 'B 1 1 °« l§ »H Na pivo od vsakega hektolitra — Bicrauflage vam Hektoliter i žgane pijače — Brant-inauflage I Opomnja Anmerkung 5 fl občina — Gemeinde 3K S3 8 -§N- Ni» °/„ K h K h Studenec — Bründel 1904 30 — — — — — št. 185 de 1904 Trebelno — Trebelno 1904 20 — — — — — št. 805 de 1904 Čatež — Catez . . 1904 28 — — — — — št. 1012 de 1904 Velika Dolina — Großdolina . . . 1904 39 — — — — — št. 1013 de 1904 Bučka — Bucka 1904 16 — — — — — Št. 1063 de 1904 Št. En prt — St. Ruprecht 35 — — — — — št. 1222 de 1904 Šraarj eta — St. Margareten .... 1904 32 — — št. 1449 de 1904 Ä Raka — Arch . . Mrseča Vas — Mer-schetschendorf . . 1904 39 — — — — — o s 0 po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 29 št. 1576 de 1904 o >EG Mokronog — Nassen fuß 1904 58 št. 1755 de 1904 M Radeče — Ratschach 1904 43 — 1 — — /20 /10 št. 1873 de 1904 Škocijan — St. Can-tian 1904 60 — št. 2244 de 1904 Sv. Križ pri Svibnem — et. Crucis . . Svibno — Scharfenberg 1904 81 — — — — /20 lio Sv. Jurij — St. Georgen 49 — — Am Dobovec — Dobovec 48 — — — — — Št. 2830 de 1904 Dvor — Johannistal 1904 58 št. 3550 de 1904 88 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. 1® .« L Z« Z Z Selška Orts- Davčna Steuer- 'cf A 3 « 3 " 1 g J8 g -g® 'S*ä 'S .S m ^ g.3 ■S I 1 1 og- li n Na pivo od vsakega hektolitra - Bierauflagc vom Hektoliter § ® 1 o >o a Ph " l>! Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde 13 ŠS Z B -Ls- N tiO ° 0 K h K h O Sv. Križ pri Kostanjevici— Hl. Kreuz bei Landstraß . . Sv. Križ -- Hl. Kreuz 1904 98 1 1 o ■m 8 ti ZL !§ ‘S -S Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde -j 8K ZL 2 8 a S$f- N A) °/n K h K h Moste — Moste. . 1904 30 — — — — — št. 4802 de 1904 Vič — Waitsch . . 1904 25 — — — — — št. 5158 de 1904 L Dobrunj e—Dobrunje Dobrunje, Podmolnik, Sostro — Dobrunje, Podmolnik, Sostro .... 1904 50 1 1 Bizovik, Stepanja Vas — Wisowik, Stefansdorf . . . 45 _ Ljubljana Medvode —Zwischenwässern .... Studenec -93ntnitboi'f Javor, Lipoglav — Janor, Lipoglav . Svilje — Svilje . . 1904 20 20 — — 50 — f 20 lio št. 5872 de 1904 št. 6242 de 1904 št. 6797 de 1904 Rudnik — Rudnik . 1904 25 — — — — št. 8385 de 1904 Devica Marij a v Polju — Mariafcld . . Slape, Kašelj, Zado-brava — Slape, Kaschel, Sadobrava 1904 59 Št. Agata — St. Agata 16 — — — — — št. 8819 de 1904 Cerknica — Zirknitz Cerknica — Zirknitz 1904 61 20 — — — — Begunje — Bigami 98 — — — — — Ulaka — Ulaka . . /82 1 Al — — — — — -s « 1 Dolenja Vas — Niederdorf .... 41 I 1 Grahovo — Grahovo (34 \41 — — — — — ! Žirovnica — Žirovnica 34 — _ Selšček, Bezuljak, Kožljek — SelHcek, Wesulak, Kozljek . 43 — — — — — št. 13.558 de 1903, 3929 de 1904 92 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. A ° L -Z« Selška Orts- Davčna Steuer- sö- A sl 1 £ Jä 3 > -2 4® G ü 'S .S M 5 1 1 ogr II >N sg- ^ So Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Na žgane pijače — Brautweinauflage Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde Zs Z ŠS 8N Cu N- N tiC K h K h Sp. Idrija — Unter« idria 1904 30 25 št. 14.152 de 1903 Vojsko — Woiska . 1904 25 20 — — — — št. 14.452 de 1903 Žiri — Sairach . . 1904 25 — — — — — št. 15.041 de 1903 Godovič—Godowitsch Črni Vrh — Schwarzenberg .... Rakek — Rakek. . pri udeležencih vodovoda — bei den Interessenten der Wasserleitung . . po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 1904 1904 1904 100 40 28 37 — 1 — — /20 lio št. 15.086 de 1903, 6535 de 1904 št. 15.271 de 1903, 1539 de 1904 št. 15.288 de 1903 O Gor. Logatec^Dber« loitsch 1904 25 /20 1 1 n št. 15.418 de 1903, O 0) +3 Stari Trg — Alten markt 1904 44 /20 ) 1 n 1821 de k 904 št. 15.581 de 1903, c6 vo O J Bloke — Oblak . . Dol. Logatec — Un-terloitsch .... po onem delu občine, ki spada v župnijo Fara — in dem nach Fara einge-pfarrten Teile der Gemeinde . . . po onem delu občine, ki spada v župnijo Sv. Trojica — in dem zur Hl. Dreifaltigkeit eingepfarr-ten Teile der Gemeinde .... 1904 1904 35 48 35 — 50 — 1iu /20 {10 2031 de 1904 št. 178 de 1904 št, 562 de 1904 Žilče — Schilze . . 1904 58 — — — — št. 1538 de 1904 Lož — Laas . . . 1904 50 — — — — — št. 1787 de 1904 Rechenschaftsbericht. — §5. Gemeinde-Angelegenheiten. 93 •a*« LN ° » ZZ ZZ -§N- Selška Orts- Davčna Steuer- L Ö 67 s « o -° ti 5 N «0 Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern S S 11 °to II •s s ti £ 8N Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vam Hektoliter Na žgane pijače — Brani weinauflage Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde °/„ K h K h Dole — Dolech . . 32 — — — — — št. 1974 de 1904 Čekovnik — Tsche- & faun if 11903 40 — — — — — št. 2293 de 1904 11904 40 — — — — — št. 9667 de 1904 o & Planina — Planina Grčarevec, Laze — 1 Gartscharcnz, Laze. 1904 30 — — — — — o CD Gorenja in Dolenja "(6 Planina — Ober- 'aß O und Unterplanina . 50 — — — — — št. 2903 de 1904 Idrija — Jdria . . 1904 75 — — — — št. 3593 de 1904 Rovte — Gereut 1904 61 — — — — št. 6934, 10.426 de 1904 Novo Mesto — Ru dolfswert.... 1904 48 18 — — — /20 1 1 o št. 14.128 de 1903, 1869 de 1904 Poljane — Pöllandl 1904 22 20 1 — — /20 1 1 n št. 15.507 de 1903, Mirna — Nendegg . Mirna, Brezovica, 1542 de 1904 Selo — Nendeaa, 'S Brezovica, Selo 1904 50 — — — — — B 2£t Tihoboj — Tihobvj 40 — — — — — št. 283 de 1904 o rr ss Brusnice —Wrussnitz 1904 50 — — — — — št. 343 de 1904 ! Trebnje — Treffen. 1904 20 — — — — — št. 575 de 1904 O +3 Ul Zagradec — Sagraz 1904 34 — — — — — št. 696 de 1904 i Dobrniče — Döbernik Selo — Selo . . . 1904 16 — — — — — o > o Dobrniče, Korita, L Knežja Vas — Döbernik, Trägern, Grafendorf . . . 50 — — — — — št, 1182 de 1904 Bela Cerkev — Weiß- kirchen . . . 30 — — — — — št. 1507 de 1904 Orehovica—Dhtjjborf 1904 57 — — — — št. 1756 de 1904 94 ■Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. •sr'S> ° » Z L Selška Orts- Davčna Steuer- sC- Ct čr? ju -0 1 S S g > a %® C a- Ö ^ cd 's" š 1 “ 1 2 it c 5 ■8 c C3 t 8N Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Na žgane pijače — Brant-Weinauflage Opomnja Anmerkung *43 ~ občina — Gemeinde 88 cLA N 8D K h K h Šmihel-Stopiee—St. Michael-Stopitsch . 1904 — — — — /20 lio Kandija — Kandija 34 — — — — po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 32 št. 1870 de 1904 Ambrus — Ambrus 1904 16 — — — — — št. 1929 de 1904 Črmošnjice — Tscher-moschnitz .... 1904 87 — — — — — št. 2563 de 1904 Toplice — Töplitz . po zdra viškem okraju — im Kurbezirke o L «ft S K o +3 CQ CD S o > Töplitz .... Gorenje Polje in od vseh v Sotesko vfa-ranih in všolanih posestnikov iz Loške Vasi — Oberfeld und von allen nach Ainöd ein-gepfarrten und eingeschulten Besitzern ans Auen . . . 1904 51 60 O & po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 26 št. 2568 de 1904 Smuka — Langenton po onih delih občine, ki so vfarani v Toplo Reber — in den nach Unterwarmberg einge-pfarrten Teilen der Gemeinde . . . 1904 36 po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 17 — — — — — št. 4117 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeinde-Angelegenheiten 95 1 g I Selška Orts- Davčna Steuer- CD 2* ** s -ZG 'ši š 1 = o Sr Na pivo od vsakega hektolitra — Bieraufla vom Hektoliter N 1 *cd Opomnja •5“j» L ZL £- A o-š 's-- m" LZ §«_ Ö 05 II Cd aJ ^8- !& >NZ Anmerkung cd cl Z s občina — Gemeinde LZ- N tte °/n K h K h Sv. Peter — St. Peter Sv. Peter, Herinja Vas, Črešnjice, Židani a Vas — St. Peter, Hereindorf, Kerschdorf, Seidendorf 1904 19 št. 4569 de 1904 Dvor — Hof . . . 1904 70 — — — — — št. 5172 de 1904 o L 22- Prečna — Prečna . 1904 30 — 1 40 — 1 20 (10 št. 6394,7233, 10.533 de 1904 s Aj dovica — Haidowitz Brezova Ueber — 1 Birkenleiten . . . 1904 60 — — — — — O Ul po o.'talem delu ob- CD d čine — im übrigen fi O > Teile der Gemeinde 35 — — — — — št. 6657 de 1904 o 5? Žužemperk — Seifen- po trgu Žužemperk borg im Markte Teisenberg 1904 54 — — — — po ostalem delu ob- čine — im übrigen Teile der Gemeinde 34 — — — — št. 7222 de 1904 Šmihel — St. Michael 1904 50 25 1 j 20 j 10 št. 14.150 de 1903, «5 1867, 3795 de 1904 Ö SÄ 22 Podkraj — Podkraj 1904 28 24 — — — — št. 14.455 de 1903 o >a N Senožeče — Scnosetsch 1904 20 25 1 22 št. 14.860 de 1903, 1 2028, 2793 de 1904 cö Janeževo Brdo — fl Janeževo Brdo. . 1904 39 — — — — — št. 15.039 de 19u3 o 4J Ul O Ilirska Bistrica — Pm Jllyrisch Feistritz . 1904 28 V, 28V, 1 — — — št. 15.040 de 1903, 1165 de 1904 96 Letno poročilo. — § 6. Občinske reči. P ii 11 Gl, S3- Selška Orts- Davčna Steuer- občina — Gemeinde L A ° "s a> Ja d S N t» J 3 -g® ■?! II Oh-- OJ7Q O u- ZA š 11 ■If rt E” °/o rt zg. jri E® L, °'1 O žil N a> xy cd :£. g jf SZ rt ‘5 £3 e Opomnja Anmerkung «s u sn 22 o o N ti d F +-> 02 o Ph Trnovo — Dornegg Košana — Koschcma Smerje — ©merje . Zagorje — Zagorje Britof — Britof. . Famlje — Famlje . Sinadolje — Sinadole Gor. Vreme — Ober-urem.............. Mereče, Podstenje — Mereče, Podstenje . Velika Bukovica — Großbukowitz . . Harije, Tominje — Harije, Tominje . Mala Bukovica — Kleinbukowitz . . Trnovo, Topolec. Za-rečje,Brdce,Dobro Polje, Zarečica, Koseze—Dornegg, Topolee, Zareč je, Brdce, Dobropolje, Zarečica, Koseze Košana, Volčje — Koschcma, Volče Suhorje — Suhorje Ostrožno Brdo — Ostrožno Brdo . . 1904 1904 1904 1904 1904 1904 1904 1904 68 52 44 24 54 62 76 55 55 40 28 50 25 20 I 20 ho št. 15.160 de 1903 št. 1537 de 1904 št 15.203 de 1903, 1820 de 1904 št. 15.212 de 1903, 1163 de 1904 št. 15.214 de 1903, 1164 de 1904 št. 15.449 de 1903 št. 15.512 de 1903 št. 15.525 de 1903 št. 101 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeinde-Angelegenheiten. 97 '5*-§> 1® L SS Selška Orts- Davčna Steuer- 14 A> neposrednje davke — if die feinsten Steuern ■Sr 1 1 gg- 1 = S 3 It £? eö fS. «aß rr II ■Sil Žil s ® 1 3) >o cd Ph i£ »1 Opomnja Anmerkung .t: .ti ZK občina — Gemeinde ZS ZN 1 B N tie v 0 K h K h Sv. Peter — St. Peter 1904 — 20 1 — — 120 /10 Peteline, Rodohova Vas — Peteline, Rodockendorf . . 41 _ _ Knežak — Grafenbrunn Trnje — Dorn . . 1904 23 20 St. 577, 1872, 6414 de 1904 Knežak, Bač, Jurišiče, Koritnice — Grafenbrunn, Bac, Jurišiče, Koritnice. 44 Šembije — Šembije 41 — — — — — št. 695, 1184 de 1904 « U o SÄ 2S Hrenovice — Hre-nowitz .... 1904 20 — 1 — — \ 20 /10 št. 740, 2370 de 1904 M N Šturija — Sturia . 1904 45 50 — — — — št. 1161 de 1904 Celje — Želje . . 1904 88 — — — — — št. 1162 de 1904 g F Bukovje — Bukovje 1904 45 — — — — št. 1381 de 1904 4-3 m O PL, Jablanica—Jablanitz Trpčane — Trpcane 1904 51 25 — — — j 20 (10 po ostalem delu občine — im übrigen Teile der Gemeinde 31 št. 1785,3549 de 1904 Prem — Prem . 1904 40 25 — — — — št. 1973 de 1904 Postojina — Adelsberg 1904 48 — — št. 2177 de 1904 Planina — Planina 1904 64 45 — — — — št. 2242 de 1904 Budanje — Budanje 1904 62 35 — — — — 1 št. 2369 de 1904 Col — Zoll . . . 1904 56 " št. 2443 de 1904 98 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. ■5*'g> .Si? O - L a '■& •S s "3 'S Oj g»- Selška Orts- Davčna Steuer- & A a S si sv Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern i 11 gs-3 w 3 3 a L 2® Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter g 1 o cd » 8>§ >n rr cd -rt Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde 2 e °/o K h K h Slavina — Slavina 1904 30 18 — — — — št.2486,3207 del904 Vrabče — Vrabce . 1904 — 25 — — — — št. 2683 de 1904 Veliko Polj e—Groß- polje . ... 1904 100 — — — — — Griže — Griže . . 70 — — — — — št. 2938,4088 de 1904 g Goče — ©oče . . 1904 70 20 — — — — št.2956,4688 de 1904 2 o Dolenja Vas — Nie- /=* s berborf .... 1904 50 — — — — — št. 3002 de 1904 1 Laže — Laže . . 1904 30 — — — — — št. 3448 de 1904 c8 Z •’s5 Vrhpolje — Dberfclb 1904 70 35 — — — — št. 3504 de 1904 «2 o Erzelj — Erzelj. . 1904 75 20 — — — — št. 4573,6395 de 1904 ti Podraga — Pobraga 1904 40 30 — — — — št. 4583,10.097 de 1904 Ustje — Ustia . . 1904 45 30 — — — — št. 4765 de 1904 Vipava — Mppach 1904 — — 1 20 — — št. 6439 de 1904 Slap — Slap . . 1904 35 35 — — — — št, 9952,10.639 de 1904 Št. Vid — St. Veit 1904 18 — — — — — št. 10.607 de 1904 Pred trg — Vormarkt 1904 27 27 — — — — št. 15.104 de 1903 o & Kamna Gorica — s s Steinbüchl . . . 1904 20 — — — — — št. 15.347 de 1903 <3 g Srednja Vas — Mit- Ö sc terborf .... 1904 477s 20 1 — — (20 ! 1 A št. 15.464 de 1903, 1 J-v 7085, 8999 de 1904 1 Kranjska Gora — c6 _o Kronan .... 1904 25 — — — — — št. 15.523 de 1903 Radovljica — Rab- • CÖ mannsborf . . . 1904 49 25 — — — — št. 97 de 1904 ti Breznica — Bresnitz 1904 33 — — — — — št. 179 de 1904 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeinde Angelegenheiten. 99 w s> J2 N 11 3i CL^- Selška Orts- Davčna Steuer- A a> & N tiO Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern 1 id 1 2 gg- II >N vzr- ZS Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter s 1 '■äs, If š> = >N H ei *5 s s Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde °/n K h K h Rateče — Ratschach 1904 42 — — — — — št. 180 de 1904 Bled — Veldes . . 1904 60 — — — — O o (M T—1 št. 988 de 1904 Lancovo — Lcmzovo 1904 48 — — — — — št. 1224 de 1904 Zg. Gorje — Ober- 20 görjach .... 1904 40 — — — — (10 št. 1849,3340 de 1904 Dovje — Lengenfeld 1904 30 — — — — 20 lio Št. 1871 de 1904 Ovšiše — Ovsise . Češnjica — Kersch- tr dors 1904 44 — — — — — 1 po ostalem delu ob- 3 čine — im übrigen 2 Teile der Gemeinde 19 — — — — — št. 2189 de 1904 % Koroška Bela — & Karner Bellach. . 1904 62 — — — — — št. 2248 de 1904 1 Bela Peč — Weißen- J fels 1904 60 — — — — — št. 2368 de 1904 ? Mošnje — Möschnach Leše — Leschach. . 1904 72 — — — — — 'S Ljubno — Laufen . 25 — — — — — Mošnje, Brezje, Otok — Möschnach, Bre- si ach, Otok . . . 20 — — — — — št. 2446 de 1904 Ribno — Reifen. . 1904 74 — 1 — — s 20 ho št. 3503 de 1904 Kropa — Kropp. . 1904 32 — — — — f 20 ho št. 3976 de 1904 Jesenice — Aßling. 1904 80 — — — — — št. 4224 de 1904 Bohinj ska Bistrica — Wocheiner Feistritz. 1904 83 — 1 — — r 20 lio št. 7259 de 1904 Občinske takse. 3. Pasji davek. 4 Ustanovitev vasi Devica Marij a v Polju. 5. Izločitev vasi Zadolje iz selske občine Dane. 6. Delitev katastrske občine Otok. . 7. Ljubljanskega mesta loterijsko posojilo. Od 1. januarja do konca decembra 1904 se je dovolilo pobiranje občinskih taks sledečim občinam, in sicer: V Črnomaljskem okraju: Božjakovo, št. 14.838 1. 19o3.; Metlika, št. 15.524 1. 1903.; Kot, št. 2767 1. 1904.; Dobliče, št. 4385 1. 1904.; Vinica, št. 4663 1. 1904.; Lokvica, št. 5621 1. 1904.; Semič, št. 6248 1. 1904.; Vrh, št. 6431 1. 1904.; Radence, št. 7214 1. 1904. V Kočevskem okraju: Velike Poljane, št. 6229 1. 1904. V Kranjskem okraju: Poljane, št. 3720 1. 1904. V Krškem okraju: Škocijan, št. 10.870 1.1904.; Št. Ruprt, št. 11.236 1.1904. V Ljubljanskem okraju: Spodnja Šiška, št. 3760 1. 1904.; Grosuplje, št. 3987 1. 1904. V Logaškem okraju: Stari Trg, št. 1453 1.1904.; Lož, št. 4212 1.1904. V Novomeškem okraju: Velika Loka, št. 3692 1. 1904.; Mirna Peč, št. 3799' 1. 1904.; Šmihel-Stopiče, št. 4160 1. 1904.; Poljane, št. 4383 1. 1904.; Ajdovica, št. 5491 1. 1904.; Dobrniče, št. 5697 1. 1904.; Trebnje, št. 7649 1. 1904.; Prečna, št. 8387 1. 1904. V zmislu zakona z dné 13. decembra 1868. 1., št. 4, dež. zak. 1. 1869., se je uvedel pasji davek v sledečih občinah, in sicer: V Črn omaljskem okraju: Vrh, št. 6431 1.1904. V Kočevskem okraju: Draga, št. 6725 1.1904.; Kočevska Reka, št. 7567 1.1904. V Logaškem okraju: Rovte, št. 798 1. 1904.; Stari Trg, št. 1453 1. 1904. V Postojinskem okraju: Vrabče, št. 5350 1.1904. Odgovarjajoč na dopis c. kr. deželne vlade z dné 12. oktobra 1903, št. 19.415, je deželni odbor izjavil, da nima nič zoper to, ako se ugodi prošnji selske občine Devica Marija v Polju in se izločijo dozdaj k vasi Slape spadajoče hiše št. 1, 2, 25—30, 33, 37—39, 41, 43, 47, 49 — 52, 55, 57—60, kakor tudi dozdaj k vasi Velče spadajoči hiši št. 1 in 23 iz imenovanih vasi ter združijo v eno samostojno vas imenom Devica Marija v Polju. Ker je tudi c. kr. ministrstvo za notranje stvari z razpisom z dné 12. julija 1904, št. 20.978, dogovorno s c. kr. justičnim in finančnim ministrstvom izreklo, da ni nobenega zadržka gledé te izpremembe, so se hiše za novo vas Devica Marija v Polju in za vasi Slape in Velče zaznamovale z novimi številkami. (Št. 12.366 1. 1903., 9954, 14.400 1. 1904.) Svoječasno se je vas Zadolje izločila iz katastrske občine Dane, in sicer so se priklopile hišne številke 1—8 h katastrski občini Prigorica v selski občini Dolenja Vas, na samem stoječi mlin hišna št. 9 pa se je priklopil k davčni občini Ribnica. Dočim so se te izpremembe v katastrskih operatih in v zemljiški knjigi izvedle, je pa izprememba gledé mej prizadetih selskih občin, ki bi se bila morala potem izvršiti, pomotoma izostala. Da bi se to protizakonito stanje uredilo, je deželni odbor na zaprosbo c. kr. deželne vlade v zmislu § 4. občinskega reda privolil v izločitev vasi Zadolje iz občine Dane in nje priklopitev s hišnimi številkami 1 do 8 k občini Dolenja Vas, odnosno s hišno številko 9 k občini Ribnica. (Št 9410 1. 1904.) Na prošnjo občine Cerknica je deželni odbor v sporazumljenju s c. kr. deželno vlado' dovolil izločitev nekaterih parcel iz selske občine Stari Trg pri Ložu ter njih odkazanje selski občini Cerknica. Vsled tega je tudi c. kr. finančno ministrstvo privolilo v nasvetovano delitev katastrske občine Otok v dve samostojni katastrski občini Otok I. del in Otok II. del ter odredilo, da se zanaprej nova, k selski občini Cerknica spadajoča katastrska občina imenuje Otok II. del, ona katastrska občina, ki je ostala pri selski občini Stari Trg, pa Otok I. del, in da se novo ustanovljena katastrska občina Otok II. del izloči iz ozemlja davčnega okraja Lož ter priklopi davčnemu okraju Cerknica. (Št. 6129, 8839, 11.420 1. I904> O loterijskem posojilu mesta Ljubljane se predloži posebno poročilo. «Bom 1. Sännet big (Snbe Sege tuber 1904 würbe nadfbenannten ©emeinben bie ©inljebung tion ©emeinbetajien bewilliget, unb gwar : . 3m Begirfe Sfcf)crnembi: Bogjafotio, 3- 14.838 de 1903; SRöttlmg, 3- 15.524 de 1903; SBinfel, ß. 2767 de 1904; SböblitfcE), 3- 4385 de 1904; Bkinig, 3- 4663 de 1904; ßofwii, 3. 5621 de 1904; Scmitfd), 3. 6248 de 1904; Sd)Weinberg, 3. 6431 de 1904; Siabenge 3. 7214 de 1904. 3m Begirfe ©ottfdfee: ©rofjpöllanb, 3- 6229 de 1904. 3m 93e31rfe Ärainburg: Sßiillanb, 3. 3720 de 1904. 3m 93e3irte ©urffelb: St. ©antian, 3. 10.870 de 1904; St. 9tupred)t, 3. 11.236 de 1904. 3m 93 e g i r t e Saibad): Unterfdj)ifcf)fa, 3- 3760 de 1904; ©rofjlupp, 3- 3987 de 1904. 3m 93e3ir?e Soitfdj: Slltenmarft, 3. 1453 de 1904; Saag, 3- 4212 de 1904. 3m 93e3irfe Daubolfgwert: ©rofjladf, 3. 3692 de 1904; £önigftein, 3- 3799 de 1904; @t. 3Ricf)ael=Stopitfd), 3- 4160 de 1904; pflanbl, g, 4383 de 1904; ipaibowifj, 3. 5491 de 1904; Söbernif, 3- 5697 de 1904; Steffen, 3- 7649 de 1904; frcata, 3- 8387 de 1904. 3m Sinne beg ©efetoeg Dom 13. Segember 1868, ÜRr. 4, 2. ©. 93. de 1869, würbe bie §unbefteuer in nadfbenannten ©emeinben eingefüljrt, unb gWar : 3nt 93e3ir£e Sfdfernembl: Sd)weinberg, 3- 6431 de 1904. 3 m 93e3ir£c ©ottfdjee : Sud)en, 3 6725 de 1904; 9Iieg, 3- 7567 de 1904. 3m Begirfe Soitfd): ©ereut, 3- 798 de 1904; Slltcnmarft, 3- *453 de 1904. 3 m 93 e 3 i r £ e Slbetg'berg: Brabče, 3- 5350 de 1904. 3n Beantwortung ber 3llfd)rift ber f. f. Sanbegregierung öont 12. Đftober 1903, 3- £9-415, gab ber Sanbegaugfdfufi bie ©rflärung ab, baff er gegen bie feitenS ber Đrtggemeinbe SRariafelb angeftrcbte Slugfdfeibung ber bigf)er gur Đrtfd)aft Slape gehörigen Raufet Dir. 1, 2, 25—30, 33, 37—39, 41, 43, 47, 49—52, 55, 57—60, fowie ber bigfjer gur SDrtfcfjaft Betice gehörigen Fünfer Dir. 1, unb 23 aug ben genannten Đrtfđjaften unb 3u1ammenfafjitng berfetben gu einer eigenen SDrtfdjaft mit beut tarnen SRariafelb nidjtg einguwenben finbet. tRadjbem aud) bag f. f. SRinifterium beg Snnern mit ©rlafj tiom 12. 3uti 1904, 3- 20.978, im ©intiernebmen mit ben I. !. SRinifterien ber 3uftig unb ber ginangen eröffnet batte, bafj gegen biefe Anbetung fein Slnftanb obwaltet, würbe bie neue Käufer» numerierung für bie neue örtfcbjaft SRariafelb unb bie örtfdjaften Slape unb Betice burdjgefüijrt. (3. 12.366 de 1903; 9954, 14.400 de 1904.) Seinergeit würbe bie örtfc£)aft Zabolje aug ber Äataftralgemeinbe Sane auggefdjiebeit, unb gWar würbe bie jpäufergtuppe !Rr. 1 big 8 ber Äataftralgemeinbe Büctjelgborf (Đrtggemeinbe «Rieberborf), bie glleinfteljenbe 9ÌRix£)£e §aug Dir. 9 hingegen ber Steuergemeinbe 9teifni| eintierleibt. 2Bäf)renb bicfe Anbetungen in ben Äataftratoperaten unb in bem ©runbbuclje burd)gefüf)rt würben, ift jebod) bie l)ieburd) bebingte Anbetung in ben ©rengen ber beteiligten Đrtggemeinben aug Berfcfjen unterblieben. Um nun biefen gefetgwibrigeu 3uftanb gu faniereu, fjat ber Sanbegaugfdjufj über @rfud)en ber I. !. Sanbegregierung im Sinne beg § 4. ©. Đ. bie Slugfäjeibung ber Đrtfđjaft Zabolje aug bet Đrtggemeinbe Sane unb bie 3uweifttng bcrfelbcn mit ben Raufern 9tr. 1 big 8 gitr Đrtggemeinbe «Rieberborf, begW. mit bem §aufe Dir. 9, gut Đrtggemeinbe Uieifrritg bewilligt. (3- 9410 de 1904.) Über Slnfudjen ber ©emeinbc 3irfnijg l)at ber 2anbegaugfd)uf} im ©intierneljmen mit ber !. I. Sanbegregierung bie Slugfdjeibung einiger ißargelten aug ber Đrtggemeinbe Slltenmarft bei Saag unb 3,utDCÜul,lÖ. berfelben gur Đrtggemeinbe 3ü'fnit> bewilligt. Slug biefern Anlaffe l;at aud) bag 1. f. g’inangminifterium bie beantragte Stennung ber Äataftralgcmcinbc Đtof in gwei felbftänbigc Äataftralgemeinben Đtof I. Seit unb Đtol II. Seil bewilligt unb angeorbnet, bafj bie in Ipinfunft gur Đrtggemeinbe 3>rW| gehörige neue Äataftralgemcinbe bie Begeiđpmng Đtof II. Seil unb bie im Berbanbe ber Đrtggemeinbe Slttenmarft tierbleibcnbe bie Begeidjnung Đto! I. Seil gu führen l)at, unb baff bie neuerricfjtete Äataftralgemcinbc Đto! II. Seil aug bem ©ebiete beg Steuerbegirfeg Saag auggufd)eiben unb in bag ©ebiet beg Steuerbegirfeg ßirfnifc eingubegieljen ift. (3- 6129, 8839, 11.420 de 1904.) 3n Betreff beg 2otterie=2lnlef)eng ber Stabt Saibad) wirb ein befonberer Bericht tiorgelegt werben. ©cmeinbe» £ayen. 3. ipunbefteuer. 4. Srpierung ber Ortfcfjaft SKariafelb. 5. StuSfdjeibung ber Ortfdiaft Zabolje aué ber Ort§* gemeinbe ®ane. 6. Trennung ber ®ataftralge= mcinbe Otol. 7. tiatbacfter ftäbtifdieS Sotterie* Jtnlefjeu. 1. Dovolitev priklad. 2. Prispevanje železničnega podjetnika O. pl. Ceconi k vzdrževanju deželnih in okrajnih cest. 3. Naprav a električne železnice od želez-nične postaje v Lescah na Bled. § 6. Občila. Ker je deželni zbor v seji dné 14. oktobra 1904 pooblastil deželni odbor, da onim okrajnocestnim odborom, kateri z 20°/o priklado ne morejo izhajati, dovoli posledobno tudi za leto 1904 višje, vendar pa ne 50% presegajoče priklade, pozvani so bili okrajnocestni odbori Škofjaloka, Logatec, Metlika, Vrhnika, Radoljica, Ribnica, Kamnik, Črnomelj in Bled, da semkaj poročajo, če ostane pri tem, da se jim z ozirom na prošnje, ki so jih stavili ob predložitvi proračunov, dovolijo za leto 1904 višje nego 20% priklade. Vsled te okrožnice so prosili za posledobno pobiranje nastopnih odstotkov sledeči okrajnocestni odbori : Logatec za 10%, Metlika za 5%, Vrhnika za 5%, Radoljica za 17%, Ribnica za 22%, Črnomelj za 5% in Bled za 20%. Z ozirom na že dokazano potrebo je deželni odbor dovolil naprošene višje odstotke ter je prosil c. kr. deželno vlado, da zarad posledobnega predpisa teh priklad potrebno odredi. (Št. 13.177, 13.474, 13.475, 13.476, 13.477, 13.520, 13.539, 13.541, 14.656 leta 1904.) Izvršujč naročilo, katero je dal deželnemu odboru deželni zbor v seji dné 5. marca 1897, se o najvažnejših cestnih zadevah sledeče poroča: Cestni okraj Bled. Deželne in okrajne ceste spadajoče pod Blejski okrajnocestni odbor so se vsled gradnje železnice, oziroma predora po podjetništvu G. pl. Ceconiju mnogo bolj rabile, kar je znatno zvišalo vzdrževalne stroške za omenjene ceste. Preračunilo se je, da je vsled večje porabe 4 5 km dolge proge okrajne ceste iz Laških Rovt do Bohinjske Bistrice za vzdrževanje te ceste v letih 1901, 1902 in 1903 nastalo več stroškov za 8804 K 24 h. lstotako je v navedeni dobi za vzdrževanje deželne ceste Bled-Bohinjska Bistrica na 25'1 km dolgi progi od Blejskega Savskega mostu do Bohinjske Bistrice narastlo več stroškov za 16.354 K 5 h. Ker pa je navedena tvrdka od predpisanih direktnih davkov za omenjeno dobo odrajtovala tudi priklado za okrajnocestni zaklad, katera se je vpoštevala z ozirom na zvišane stroške vzdrževanja, zniža se vsled tega odškodnina, ki se je v smislu § 21. cestnega zakona terjala od podjetništva, in sicer pri okrajni cesti na 3709 K 17 h in pri deželni cesti, oziraje se tudi na že plačano deželno naklado, na 6489 K 85 h. Ker dotične obravnave, ki so se vršile s podjetnikom G. pl. Ceconijem, niso imele pozitivnega uspeha in ker se je podjetnik branil plačati zahtevani prispevek, razsodil je deželni odbor sam gledé izvanrednega prispevka k vzdrževalnim stroškom okrajne ceste, gledé deželne ceste pa je prosil c. kr. deželno vlado za dotično razsodbo. (Št. 8548 9237 10.214, 10.780 1. 1904.) Zemljiški posestnik Tomo Pavšler v Kranju je prosil dovoljenja, da sme vporabiti deželno cesto od Lesec do Bleda za napravo ozkotirne, električne male železnice. Dotična revizija proge, ki jo je odredilo c. kr. železnično ministrstvo, se je vršila dné 10. maja 1. 1904. Napravi te male železnice se je vsestransko pritrdilo in se zlasti proti porabi deželne ceste od strani zastopnika deželnega odbora držeč se gotovih načelnih pogojev s pridržkom odobrenja deželnega odbora ni ugovarjalo. 6. Jtommuniliationsmittel*. sßadjbem ber fianbtag in ber ©i^ung bom 14. Oftober 1904 ben £anbeSaùSfd)ufj ermächtiget , hat, jenen VezirfSftraßenauSfdjitffen, melđje mit bem Erträge einer 20°/o Umlage bas kuSlattgen nicfc>t g3ett)gngunfl finben, nachträglich and) für baS Qal)r 1904 Rohere, bod) nicht 50% iibcrftcigenbe Umlagen p be« »on Umlagen, mittigen, mürben bie IBejirfSftrajjenauSfđpiffe Vijdpflad, fioitfd), Plöttling, Dberlaibad), IRabmannSborf, Pieifnitp ©tein, dfdjerrtembl ltnb VelbcS aufgeforbert, anher p berichten, ob eS bei bem berbleibt, baß ihnen mit tttücfficpt auf bie bei ber Vorlage ber Präliminarien geteilten ülnfttchen für bas Qal)r 1904 höhere als 20 o/0 Umlagen bemittiget merben. Qm (Erfolge biefeS ttiuubfd)reibenS ha^en 11 m bie nachträgliche (Sinl)ebuug uachftel)enber Um» lagenprojente erfudjt: Soitfd) um o/0, Plöttling um 5 o/0, öbcrlaibad) um 5%, tttabmannsborf um 170/0, ttieifitiß um 22o/0, dfdjernentbl um 5 o/0 unb 33elbe§ um 20%. der fiatibeSauSfdpß hot mit ttiüdfidjt auf ben bereits uad)gemicfeueu SBebarf bie erbetenen erhöhten Untlagenprojentc bemittiget unb mürbe bie f. f. SaubeSregierung erfud)t, megen nachträglicher Vorfdjreibung berfelben bas (Erfotberlicpe p beranlaffcn. (3 3- 13.177, 13.474, 13.475, 13.476, 13.477, 13.520, 13.539, 13.541, 14 656 de 1904.) Qn (Eutfpredpng bes bom Saubtage in ber ©ilpug am 5. Plärj 1897 bem £anbeSauSfd)uffe erteilten Auftrages mirb über bie mefcntlichftcn, bas ©traßenmefen betreffenben Vorfommniffe 9^ad)' fteßenbes berichtet : 2. herartjieljitng ber 93ul)ubaus Unternehmung ®. ». ©econt p außerorbentli* djen 93eitrag§= teiftungen für bie ©rfiattung ber SanScS» unb SejirfS» ftrafieu. ^trftficttbe^rk i)dks. die £anbeS» unb VejirfSftraßen im Vereidje beS Velbefer VezirfSftraßenauSfchuffeS finb burd) bie beim Valp» beplpngsmeife dunnelbaue engagierte Unternehmung ®. b. Secoui im größeren Plaße benüßt morben, mas eine bebeutenbe (Erhöhung ber @rf)altungSfoftcn ber ©traßen pr Qolge hatte. der auf Grttnb beS aufgeftettten (EalculS infolge ber intenfibereu Venüßttng ber 4‘5 km laugen deilftrecfe ber VezirfSftraße bon SÖelfdjgereutl) bis 2£od)ciner»Qeiftriß berurfad)te Ptehraufmanb betrug für bie Qafjre 1901, 1902 unb 1903 8M)4 K 24 h. desgleichen mar in ber obgenanuten 3eitperiobe bei ben (Erl)aItuugSfoftcn ber £eeS»3ßod)einer» Qeiftrißer £anbcsftraße in ber 25-l km langen deilftrecfe bon ber SSelbefer ©abebrüefe bis 3Bod)einer» Qeiftriß ein 3)M)raufmanb bon 16.354 K 5 h p berjeichuen. 5ttad)bem jebod) bie obgenannte Qirtna bon ben Abgaben au bireften ©tcuern für bie in Siebe ftehenbe 3e>thei'tobe auch bie Vep'fSftraßenfonbSumtage entrichtet hat, metd)e rüdfichtlid) beS PlehraufmanbeS an (ErhaltungSf often in 2lnred)ituug gebracht mürbe, ermäßigten fid) bempfotge bie im ©inite beS § 21 beS ©traßeugefeßes bon ber Qirrna 51t beaufprudpnben (Sntfd)äbigungen bei ber VejirfSftraße auf 3709 K 17 h unb bei ber fianbcSftraßc unter meiterer 9iüdfid)tnat)me auf bie geleiftete SanbeSumlage auf 6489 K 85 h. da bie biesbepglid) mit ber Unternehmung ®. b. (Eecoiti eingeleitete dereinbaruugSbcrhaublung 311 feinem pofitiben (Erfolge geführt hat unb fid) bie Qirma meigerte, ben beanffruchten betrag p leiften, mürbe bie (Entfdjcibnug rüdfid)t(id) beS außerorbentfid)en Beitrages p ben (ErhaltungSfoften ber Vejirfsftraße bom SanbeSartSfctjuffe gefällt,, mäfjrenb um bie eittfd)lägige (Entfd/eibuug l)infic£)tlidO) ber £anbeSftraße bie f. f. SanbeSregierung erfnd)t morben ift. (3. 3- 8548, 9237, 10.214, 10.780 de 1904.) dl)omaS Pabšler, Slealitätenbefißer in Ärainburg, ift um bie Vemittigung betreff Venitßung 3. ber £anbesftraße bon £eeS bis Selbes pr Einlage einer fdptalfpittigen, eleftrifd) betriebenen Kleinbahn Einlage einer eingeritten. eietwfchen die bieSbepglid) bomf. f. (Eifenbahnminifteriutn augeorbuetedracenrebifion fanb am 10. Piai 1904 ber'ettenbafiu” ftatt. der Inlage biefer fleinbahu mürbe attfeitig pgeftimmt unb ift fßejiett gegen bie t8enii|ung ber ftation ßeei Saubesftraße feitens beS Vertreters beS £anbeSauSfd)uffeS unter (Einhaltung gemiffer prinzipieller Vebiu» nach Selbes, gütigen borbel)altlid) ber Genehmigung beS £anbeSauSfd)uffeS ein kuftaub nidjt erhoben morben. Usad na Bohinjski deželni cesti pred Obrnami. 5. Mostnina na mostu čez Bistrico pri Beričevem. 6. Poškodbe po hudournikih. 7. Mitniški dohodek na Rakeku in Bloški Polici. Stavljene pogoje je deželni odbor posledobno odobril. (Št. 1476, 2556, 2557, 5289, 5729, 6808 1. 1904.) C. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici je semkaj prijavilo, da se je bati, da se bo na Bohinjski deželni cesti pred Obrnami na onem mestu, kjer se je iz predora napravil stranski rov in pa železna kolesnica, udrla zemlja. Uradnik deželnega stavbnega urada odposlan na lice mesta je sicer dognal, da ima zemlja razpoko, ki sama na sebi ni nevarna, vendar pa je vsekako treba previdnosti. To se je prijavilo c. kr. vodstvu zeležnične gradnje ter se ga pozvalo, da upliva na stavbno podjetništvo, da ne bo materijala, kar se ga izkoplje iz predora, odkladalo na nevarnem kraju in da se istotako voda, ki prihaja iz predora, mora napeljati po potlakanih žlebih v Savo, da ne bo na kvar zemlji, ki preti se udreti. Na to je c. kr. vodstvo železnične gradnje prijavilo deželnemu odboru, da se je stavbnemu podjetništvu naročilo, da v varstvo ceste na tisti strani, kjer se nahaja dolina, ob cestnem robu zabije pilote ter da vodo, ki priteka iz rova, po betoniranem kanalu odvaja iz usadnega ozemlja. Pri tem pa se je vodstvo tudi izjavilo, da je udiranje zemlje edinole posledica neprestanega deževja v pretečenih dneh in da ni v nobeni zvezi z delom vsled zgradbe železnice. (Št. 14.783, 15.645 1. 1904.) Cestni okraj Brdo, Francu Orad in Janezu Civha v Beričevem je c. kr. deželna vlada dala dovoljenje za pobiranje mostnine na njunem mostu čez potok Bistrico pri Beričevem po odobreni mitniški tarifi za dobo petih let, to je do 15. avgusta 1908 pod pogojem, da imajo glede oprostitve od mitnine veljati tista določila, ki so bila določena za sedaj odpravljene državne mitnice v §§ 17., 18. in 24. zakona z dné 26. avgusta 1891, drž. zak. št. 140; dalje, da se mora most vedno vzdrževati v dobrem stanu in da morata vse varnostne zgradbe, kar bi jih bilo v bodoče treba pri tem mostu, lastnika sama ob lastnih stroških nemudoma iz vrševati. (Št. 9674, 10.781 1. 1904.) Cestni okraj Cirknica. Deževje, ki kakor hudournik dere iz strmih rebrov Cerovca navzdol, ne prouzroča le mnogim posestnikom znatne škode, ampak škoduje tudi deželni cesti Unec-Postojna. Na podstavi komisijonelnega ogleda na lici mesta in po mnenju gozdnega tehnika je treba pred vsem, da bo voda nekvarljivo odtekala, razširiti podcestne podrove (kanale) na deželni cesti in pa zagraditi grape (drče) in peščena rebra. Ker je tudi v korist deželne ceste, da se odpravijo ti nedostatki, dovolila se je naprava novega in večjega kanala na račun cestne uprave, za drugo delo in zagradbe pa se je z ozirom na to, da udeleženci sami niso mogli pokriti dotičnih stroškov, dovolila podpora 400 K na račun cestne uprave. O tem je bil obveščen okrajnocestni odbor. (Št. 5947, 9515 1. 1904.) Cestna okraja Cirknica in Lož. Leta 1903 so znašali mitniški dohodki na Rakeku 7999 K 59 h, na Bloški Polici pa 8325 K. Stroškov pri pobiranji mitnine je bilo 989 K 92 h in 1013 K 98 h. Čisti mitniški dohodki so znašali torej 7009 K 67 h, oziroma 7311 K 2 h, skupaj 14.320 K 69 h. Od te svote je dobil Cirkniški okrajnocestni zaklad 9056 K 76 h, Ložki pa 5263 K 93 h. (Št. 245 609 I. 1904.) Oie gefteüten Sebingungen würben Min Saubesausfchuffc nadjträgtid) genehmigt. (33- 1476, 2556, 2557, 5289, 5729, 6808* de 1904.) Oie 1f. Sejirfshauptmannfdjaft in »tabntaunSborf tjat ant)ev bie äßitteilung gemalt, baff an ba SBJo^ciner Saubesftraffe twr Obrne an ber ©teile, tuo ans bem Ounuel ein ©eiteuftolten nnb eine Utollbahu (jergeftcBt würbe, eine Oerrainrutfdjuug jn gewärtigen ift. OaS an Ort nnb ©teile entfenbete Organ beS SaubeSbauamteS fonftatierte tatfäd)Iid) einen Oerrainriff, welcher jwar nid>t als gefal)rbrol)eitb bejeidptet wnrbe, bod) immerhin jnr SBorfic^t mahnte. Oie hierüber in Kenntnis gefegte difenbahubauleituug Würbe unter einem erfudjt, auf bie Sauunter* ne^mung bahin diufluff ju nehmen, baff biefelbc bas aus bem Stunnel gewonnene Slushubmaterial nicht au ber gefäl)rbeteu ©teile ablagere nnb bas ebenfalls aus bem Stunnel ftammeube Söaffer un* fc^äblid) für bas ju iHutfdjuugeu ohnehin neigenbe Sterrain unb jWar in einer geklafterten SOlulbe jur ©aöe abgeleitet werbe. hierüber hat bie f. !. ©ifenbaljubauleituug autjer mitgeteilt, baff bie Sauunternehmung beauf* tragt würbe, ben ©trafjeuförper am talfeitigen Üianbc burd) dinrommeit non piloten ju fidjeru unb bas aus bem ©tollen fommeube Staffer bitrcf) einen betonierten Sanai aus bem Dlutfdjgebiete un* fdfäblid) abjuleiten, fpradj aber l)iebei bie Slnficht aus, bafš bas $ortfd>reiteu ber dtutfdmng lebiglid) eine golge ber in letzterer ßcit eingetretenen heftigen 97ieberfd)läge ift unb in feinem weiteren Q\u fammenpange mit ben Gšifenbapuarbeiteu fte^t. (3- 3-14.783, 15.645 de 1904.) SRutfcfjung att ber SBoctieiner iianbesftrafje «or Obrite. .Strufjenbejirk (£$0. Oie f. f. SanbeSregierung pat bem $ranj ®rab nnb Johanu (Sitoma in fjförtfdjach bie Se* 5. willignug jur ©iupcbuug einer SOiaut auf itjrer Srüde über ben ^eiftripbad) bei ffjörtfchach nad) bem Sötauteinfye* genehmigten Siauttarife unter ber Sebiuguttg auf bie SDauer bou fünf fahren, b. i.bis jum 15. Sluguft 1908 bu“8 ber erteilt, baff bejüglid) ber Slautbefreiungeu jene Seftimmungen in Knwenbung gebracht Werben, weld)e für gèiftrw^ei^ bie nunmehr aufgehobenen ärarifd)en Stauten in ben §§ 17, 18 unb 24 beS (ipefetjeS Dom 26. 2Iu* gbrtfdfad^. guft 1891, dt. é. SI. dir. 140, f eft gefegt waren; ferner, bah bie Srüde ftets in gutem 3uftanbe erhalten werbe unb baff alle in ber golge notwenbig werbenben ©idjerungsbauteu bei biefer Srüde bou bereu digentümern unberjüglid) auf ihre Soften burdjgeführt werben. Oem begiiglid^eit Srfudjen um 3uftóumung bes SanbeSauSfchuffeS würbe fffolge gegeben. (3. 3 9674, 10.781 de 1904.) ■Straßeiibe^irk 3irkttih- Oie bou ber ftcilen Sehne ßerobe wilbbad)artig herunter fommenbeu Sieteorwäffer berurfadjen 6. nicht allein mehreren Sefiperit einen bebeutenben ©djabett, foitbern gefährben and) bie Staunip*9lbels* Slefdjäbigung berger Saubesftraffe. Oie "auf ©ruub bes fontmiffionellen SofalangeufcheineS unb beS (Gutachtens beS bui'jb pilb“ 3orftted)uiferS ju treffenben Sorfehruugen jur unfd)äblid)eu Ableitung biefer Söffer befteheu in ber bnfbe‘ Sergtöfferung bes Äatial*OurdjfluffprofileS an ber Saubesftraffe unb ber Serbauung ber Üiunfeu unb ber fanbigen Sehne. Oa bie Sefeitigung bes ÜbelftanbeS and) im $ntereffe ber Saubesftraffe lag, würbe bie fperftelluug eines neuen unb gröberen fattaleS auf Segnung ber ©trajfenberwaltung bewilligt uttb bie übrigen Serbauungsarbeiteit mit iRüdfidjt barauf, bafš bie $utereff eilten bie bejüglidfen SluSlageu allein nicht bebeden fonuten, burdi bie Sewillignug einer ©ubbeutiou per 400 K ju Saften ber ©traben* Serwaltung unterftüpt. tpiebou würbe ber Sejirfsftrajfeuausfdfujf in Kenntnis gefept. (3. 3- 5947, 9515 de 1904) Stritfienbejtrke 3trknUj unb l’aas. $nt $äl)re 1903 finb au SDfautgebüreu in ber Station Üiafef 7999 K 59 h unb in ber Station 7. Slošfa * Solida 8325 K eiugegaugeu, weldfeu au StauteiuhebuugSfoftcn 989 K 92 h unb 1013 K 98 h Süiowteinnat)» gegeuüberftehen; es betrugen bemuad) bie reinen SOiauteinuahmen 7009 K 67 h, be-pehungSWeife «neu in ben Sta. 7311 K 2 h, sfammeli 14.320 K 69 h, oon welchen bem 3wfuipcr Sejirfsftraffenfonbe 9056 K 76 h unb jenem 001t Saas 5263 K 93 h jugefloffen finb. (3 3 245, 609 de 1904.) polisa. 8. Razne cestne zgradbe in poprave. 9. Zgradba mostu čez Kolpo pri Vinici. 10. Poprava mostov čez potoka Dobličo in Lahinjo. 11. Razširjava cestišča na mostu čez Idrij-šico na deželni cesti. 12. Poprava mostu čez Pesato v Dragomelu. Cestni okraj Črnomelj. Izmed cestnih zgradb ali poprav, ki se mislijo zvršiti v tem okraju in ki so navedene pod marginalom 5.letnega poročila za leto 1903, se ni nobena pričela graditi ali popravljati. Nadaljevaje § 6, marginal 6, letnega poročila za leto 1903 se glede zgradbe tega mostu poroča deželnemu zboru, da je kr. hrvatska deželna vlada z dopisom dné 25. februarja 1904, št. 15.449, predložila semkaj končni obračun. Po tem obračunu znašajo skupni stroški, ki jih je plačati, 50.468 K 1 h, od katere svote je 16.000 K pokritih z nabranim zakladom za vzdrževanje mostu, ostali znesek 34.468 K 1 h pa se pokrije z 62% prispevkom hrvatske dežele v znesku 21.370 K 17 h in z 38% prispevkom kranjske dežele v znesku 13.097 K 84 h. Ker je bila hrvatski deželni vladi na podstavi svoječasno predloženega provizoričnega obračuna izplačana že svota 12.540 K, nakazal se ji je zdaj tudi še ostanek 557 K 84 h. Po dovršeni zgradbi mostu se je pokazalo, da je treba zvršiti še nekaj dela, kar se ga je komisijonelno določilo in po obojestranskem pritrjenju tudi izvršilo. Kr. hrvatski deželni vladi je bil na njeno prošnjo posledobno izplačan na deželo Kranjsko za to delo odpadli, po prejšnjem načinu porazdelitve izračurijeni prispevek v znesku 462 K 40 h; ob enem ji je bil obljubljen tudi še prispevek k približno na 500 K proračunjenim stroškom za opazovalne namene. (Št. 2872, 4965, 7835, 8987, 11.777, 16.181 1. 1904.) Slabo stanje in pa ozko cestišče med Črnomljem in vasjo Loko na deželni cesti se nahajajočega mostu čez potok Dobličo, kakor tudi slabo stanje mostu na okrajni cesti v vasi Loki čez potok Lahinjo napotilo je okrajnocestni odbor, da je prosil za izdelavo dotičnih projektov v svrho potrebne razširjave in poprave teh dveh mostov. Na podstavi po deželnem stavbnem uradu izdelanih projektov in proračunov so znašali stroški za popravo prvega mostu 3100 K, drugega mostu pa 1650 K. Delo, kar ga je bilo v železju, se je ponudbenim pótom oddalo ključavničarju A. Žabkarju v Ljubljani, ostalo delo pa se je pod nadzorstvom deželnega tehnika izvršilo v režiji. Za dobavo železne konštrukcije izplačan je bil A. Žabkarju zaslužek 1690 K 80 h. Predplačiloma za okrajnocestni zaklad izplačani prispevek 1251 K se bo z obračuni povrnil. Oba mostova sta dovršena. (Št. 3668, 10.046 1. 1903; 3999, 7363 1. 1904) Cestni okraj Idrija. Okrajnocestni odbor je predložil prošnjo mestnega županstva Idrijskega za razširjenje na deželni cesti ležečega mostu čez Idrijšico v mestu Idriji. Pri ogledu mostu po deželnem tehniku, ki ga je odredil deželni odbor, se je dognalo, da je pravi uzrok preozkega cestišča edino le to, da je čez povprečno pet metrov široki most izpeljana električna železnica c. kr. rudnika, za katero se je samo za napravo tirov, ker so se položile iz cestišča molčče (vignol-) šine, porabilo od prave cestne širine 15 metra. Ker se ta nedostatek, ki zelo ovira jako živahen promet na cesti, da odstraniti s tem, da se položč v cestišče pogreznjene žlebičaste šine, izjavila je c. kr. rudniška uprava, da bo na željo deželnega odbora nasvetovano premembo ob lastnih stroških izvršila. (Št. 3276, 4166 1. 1904.) Cestni okraj Kamnik. Županstvo v Dragomelu in pa okrajnocestni odbor sta prosila za izdelavo projekta za novo zgradbo mostu čez potok Pešato v Dragomelu, kateri most se nahaja na okrajni cesti Št. Jakob-Soteska-Domžale. Deželni odbor je ugodil prošnji ter naročil deželnemu stavbnemu uradu, da v svrho izdelave dotičnega projekta izvrši potrebne poizvedbe. 5trttßenbe?kk tfdjentembl. Sott beit unter Marginal 5 bež died)cufd)aftžbcrid)tež für baž 3al)r 1903 in biefent Sejirfe anhängigen @tra^enangelegcut)eiten ift feine ber angeführten ©trahenbauteu ober Horrefturen in ein aftuellež ©labium getreten. Antnühfenb au ben § 6, Marginal 6, bež 9fecheufd)aftžberichtež für baž $ahr 1903 mirb bent Saiibtagc in Angelegenheit bež Srmcfcubauež pr Henntniž gebradjt, bag bie f. froatifclfe Saitbežrcgierung mit ber Slote Oom 25. februar 1904, 3. 15 449, bie ©d)(uhabred)iutng anher itt Vortage brachte. ©emäf? berfelbeit betragen bie p bebeefeubett ©efamtfoften 50 468 K l h, moOou burd) ben auge-fammelten SrttcfenerI)altuugžfonb 16.000 K gebecft erfc^einett, ivät>reitb ber Oerbleibenbe Üteft per 34.468 K 1 h burdb) beit 62% Beitrag Hroatieuž per 21.370 K 17 h ttub ben 38% Seitrag Hraiuž ger 13.(>97 K 84 h bie weitere ©ecfuitg finbet. Sìad)bent ber froatifdjen Sanbežregieruitg auf (Srttitb ber feiuergeit in Sorlage gebrauten hrobiforifd)en Abrechnung ber Setrag per 12.540 K bereits angemiefeu tuorbett ift, mürbe ihr nunmehr and) ber Oieft her 557 K 84 h aužbepf)lt. Slad) gertigftellung bež Srbcfeitbauež haben fid) einige Slad)tragžarbciten alž notmeubig ergeben, meld)e fontmiffionelf feftgeftelft uttb unter beiberfeitiger ^bftimmung burd)gefüf)rt mnrbeit. ©er f. froatifd)en Sanbežregieruitg mürbe über erfolgtež Erfitd)ett ber auf baž Saitb train fpfür entfafteube, nach ^em bižherigen Aufteilungžmobuž berechnete Hoftenbeitrag her 462 K 40 h nadfträglid) attgemiefen uttb berfelbeit gleidjjeitig ber meitere Seitrag p bem auf ca 500 K Oeranfdjlagten Aufmattbe für Seobad)= tungžjmecfe in Aužfiđ)t geftetlt. (3-3- 2872, 4965, 7835, 8987, 11.777, 16.181 de 1904.) '©er fd)led)te 3ll)lau^ unb bie geringe fjahrbahubreitc fomohl ber pnfdjeu ©fdjeruetnbl uitb bem Orte Sofa gelegenen Sanbežftraheubrmcfe über beit ©öblitfdfbad), alž loie and) ber im Orte Sofa liegenben Sejirfžftrapenbriicfe über ben Sahiitjabad) ocraiilafjte ben S e g i rfs ft r a )3 e u a 11 s f d) 11 um bie Sem faffung ber einfdjlägigen ißrofefte für bie notmenbige Erbreiterung uttb ifteharatur biefer beibeit Objefte bittlid) eiugufcfjreiteu. Auf (Sruitb ber üom Saubežbauamte Oerfafjten ^Srofefte ttub Sorattfd)läge beliefen fid) bie toften für bie ffteharatur ber erfteren Srücfe auf 3100 K unb für bie lettere auf I650 K. ©ie erforberlichen Eifenfonftruftionen mürben im Offertmege au @đ)loffenneifter A Žabfar in Saibad) übertragen, mäf)reub bie übrigen Arbeiten im Dfegiemege unter Auffidft eines Sanbežtechuiferž pr Abführung gelangten. $ür bie Anlieferung ber Eifenfonftruftiou mürbe betu A. Žabfar ber Serbieuftbctrag her 1690 K 80 h aužbephft- ®er Oorf^u^meife für ben Sejirfsflraffeufottb gelciftete Scitrag he* 1251 K mirb im Siege ber Abrechnung riicferfetjt merbett. Seibe Srüdenobjefte fiitb fertiggeftellt. (3. 3. 3668, 10.046 de 1903; 3999, 7363 de 1904.) <$trßkenk?kk 3bnn. Über baž 00m S eg irf žftr aü e n aužf d) uf f e in Sorlage gebrachte ©efitd) bež ©tabtgemeiubeamtež 3bria um Erbreiterung ber Sanbežftra^enbriicfe über ben ^bripbad) in ber ©tabt übria hat ber Sattbež» aužfđph bie Sefid)tigung bež Objeftež burd) einen Saubežtedpifer angeorbnet. Sei ber burchgeführteit Amtžhanblung mürbe fonftatiert, bah ber eigentlid)e ©rttitb ber beengten Fahrbahn in bem Umftanbc 31t fucheit ift, bah über bie burchfdpittlid) fünf Meter breite Srücfe bie eleftrifdje Sal)it bež f. f. Serg^ roerfež führt, meld)e oon ber uuibaren ^ahrbahitbreite für bie (Meifeaulage bei beit itt Sermenbuug ftehettben über baž ©trahenhlanum hetborragenbeit Sigttolfd)ieitett 1'5 Meter in Aitfhrud) nimmt. ©a biefent, ben lebhaften Serfehr beeinträdjtigeitben Übelftanbe burd) bie Sermettbung ber in beit ©trafien» fih'her oerfenftett sJüKeitfd)ienett abpljelfen ift, ha,f fid) bie f. f. Sergmerfž » Sermaltung bereit erflärt, über Shtitfd) bež Sanbežaužfđmffež bie beantragte Ättberuttg auf eigene Höften burd)gttführen. (3- 3- 3276, 4166 de 1904.) Btrnheitliejirk £tetit. ©až ©cmeittbeamt ©ragontel uttb ber Sejirfžftrahenaitžfdjuh fittb um bie Serfaffung einež iprojeftež für ben Sfeubau ber Srücfe über beit ifjšatabad) in ©ragontel, lueld)ež Objeft ftd) im 3u3e ber Sejirfžftrahe ©t. gg'afob ©otežfa»©omfd)ale befinbet, bittlid) getoorben. ©er Saitbežaužfd)ith hat ®efudt)e $olge gegeben unb beauftragte baž Sanbežbauamt, bie auf bi? Serfaffung bež bezüglichen ?ßrojcfteS notmeubigen Erhebungen gu pflegen. 3krfd)iebeite ©trafjenbau» unb @ti'af;en= forre!tur§»An» gelegenlfeiteu. 9. Srüdeitbau über bie Äulpa bei Seiuih- 10. Aefonftruftion ber Šriiđeu über ben $öblitfd)= unb Salfinja* Sach- 11. ©rbreiteruüg ber gQbrbahn auf b. Saubež» ftrafieubrüdc über beit Qbrijabad). 12. Aetonfiruttion ber SSrüde über ben ipatabad) in ®rngomrt. 13. Naprava škarpe na okrajni cesti v Črni. 14. Poprave in zgradbe mostov na de- . želni cesti Lienfeld-Osilnica. 15. Razširjanje in zvišanje okrajne ceste med Kostanjevico in Sv. Križem. 16. Zgradba mejnega mostu čezBelipotok. Po deželnem stavbnem uradu izdelani projekt, ki se je oz'ra' }e na popravo mostu s proračunjenimi stroški v znesku 7500 K, je deželni odbor poslal okrajnocestnemu odboru z naročilom, da poroča, na kakšen način misli pokriti omenjene stroške. Ker okrajnocestni odbor glasom dotičnega poročila ni imel na razpolago potrebnih sredstev, je sklenil na to, da bo gornji znesek vsta/il v proračun za leto 1905. (St. 14 215 1. 1903; 4036, 5751, 6304, 6598 I. 1904.) Oziraje se na § 6, marginal 10 letnega poročila za leto 1903 se deželnemu zbor t daje na znanje, da je okrajnocestni odbor semkaj prijavil, da so dotične poprave in naprave dovršene, na kar se je odredila kolavdacija. Glasom dotične kolavdacije, ki jo je s povoljnim uspehom izvršil deželni tehnik, znašajo skupni stroški 9862 K 66 h, v kateri svoti pa niso obseženi stroški za dela izvršena v lastni režiji, namreč za odvažanje udrtega materijala in za popravo cestišča. Uspeh kolavdacije je bil prijavljen okrajnocestnemu odboru. (Št. 5727, 7126 1.1904.) Cestni okraj Kočevje. Kralj, hrvatska deželna vlada je izročila deželnemu odboru pritožbe županstva v Ogulinu in kr. poštnega urada na Brodu o slabem, ves promet ovirajočem stanju Osilniške deželne ceste. Vsled tega je bil na lice mesta odposlan deželni tehnik, da vrši potrebne poizvedbe zarad poprave te ceste Deželni stavbni urad je v svojeir dotičnem poročilu predlagal, da se mora to-le izvršiti, da promet ne bo oviran, namreč: Razširjenje na nekaterih mestih le 2 5 metrov širokega cestišča, potem poerava oziroma zvišanje onega cestnega dela, ki je večkrat na leto do čez dva metra visoko preplavljen z vodo, in končno nova zgradba dveh mos'ov čez potoka Ribnik in Grintovec, ki sta bila za promet kar naravnost nevarna. Ker se je bilo bati, da bo kr. hrvatska deželna vlada, če se navedene naprave ne izvršč v najkrajšem času, zgradila svojo lastno cesto na desnem bregu reke Kolpe, kar bi bilo na veliko kvar Osilnici in drugim vasem na kranjskem bregu reke Kolpe, odredil je deželni odbor zvršitev na 15.000 K proračunjenih zgradb in poprav. Za oba mostova potrebna železna konstrukcija je bila ponudbenim pòtom oddana ključavničarju A. Žabkarju ter se mu je za to delo izplačal zaslužek v znesku 2403 K 50 h. Drugo delo je bilo izvršeno v režiji pod vodstvom deželnega tehnika, v katero svrho se je okrajnocestnemu odboru, ki ni imel nikakih sredstev na razpolago, naukazala zaloga 12.600 K. Predplačiloma za okrajnocestni zaklad izplačani zneski se bodo povračevali s pobotavanjem. Vse delo je že dovršeno. (Št. 10.919 1 1903; 8596, 9577, 10.795 1. 1904.) Cestni okraj Kostanjevica. Na 5368 K 88 h proračunjeno delo za delno razširjanje in zravnanje cestišča na okrajni cesti med Kostanjevico in sv. Križem, za kar je inženir A. Smrekar izdelal projekt, oddal je okrajnocestni odbor ponudbenim potom z odobrenjem deželnega odbora za najnižjo ponudbo v znesku 5905 K 77 h. (Št. 8455, 9768 1. 1904.) Cestni okraj Kranjskagora. Z ozirom na o tem predmetu leta 1903 podano poročilo (§ 6, marginal 13) se deželnemu zboru poroča, da je koroški deželni odbor z dopisom dné 19. decembra 1903, št. 13.500, prijavil, da je zgradba mejnega mostu dodelana ter je prosil za izplačilo enega Oaž »om Sanbežbauamte »erfaßte projeft, metres fid) mir auf bie mit einem toftenauf« manbe »ou 7500 K bnrcpsufiiprenbe IRefonftruftiou ber Sriide bcgog, mürbe beni Sesirfžftrafjenaužfcpuffe mit bem Stuftrage pgefcnbet, p berichten, auf mcfcpc Seife er beit obigen Setrag 31t bebeden gebent't. Oa beut èejirfgftrajfenaitbfdjuffe taut bež biežbejitgtidjeu Serid)tcž bic erforberlicpeit SÖRittel nicht tur Serfüqung ftaiiben, pat berfelbe ben Sefđjlufi gefaxt, ben obigen betrag in baž präliminare für baž $apr 1905 eiupftettcu. (3- 3- 14.215 de 1903; 4036, 5751, 6304, 6598 de 1904.) Slitbiubenb au beit § 6, Smarginai 10, bež iRecpenfcpaftžbericptež für baž $apr i903 i»irb bem Sanbtage jur feuntiiiž gebradjt, baff auf Eruitb ber 001t ©eite bež Sesirfžftrafšenaužfđpiffež erfolgten Stujeige über bie gertigftellung ber eiufd)tägigeu ^Reparaturen itnb .jperftettungen bie Sfottali bierung aitgeorbnet mürbe. ©entäf? ber bejügtidjeu, bitrd) einen Sanbežtecpuifer mit befriebigenbem Erfolge burd)gefüprtcu Stmtžpanbtuug betragen bie ©cfamtaiižtageu 9862 K 66 h, in melden Setrage jebod) bie tofteu belili eigener iRegic bemirftcn Strbeiten, metdje in ber Sefcitigung bež abgcrutfcptcu StRaterialež nub in ber ^Reparatur bež ©traffenlorperž beftanbeii pabeit, uid)t inbegriffen finb Oaž Ergebniž ber tottaubierung mürbe bem* Sejirfžftra^euaužfdjuffc befauut gegeben. (3- 3-5727, 7126 de 1904.) ■Straßenbeprk (Mtfipec. Stuf bie burd) bie f. froatifd)e Saubežregicntng bem Sanbcžaužfđjitffe übermittelten Sefdpoerben bež ($kmeinbeamtež Ogulin unb bež !. poftamtež in Srob über ben fd)Iecptcu, jeben Serfepr bef)inberitbett 3uftaub ber Offitniper Sanbežftraffc mürbe ein Sanbežtcđpiifer an Ort unb ©tette eiitfeiibet, um bie uotmeitbigen Erhebungen betreffs ^.Reparatur biefer ©trape 31t pflegen. 5Rad) bem begiiglidjeit Seridpe bež Sanbežbauamtež mitrbctt 3111- unbel)inberten Slbmidluitg bež Serfeprež atž imbebingt notmenbig in Stntrag gebrad)t, ititb jmar: Oie Erbreiterung ber ftetteumeife nur 2-5 SCReter breiten gaprbapn, fernerž bie Sorreftur begiel)iingžmeife Erpöputtg jenež ©trafjenteilež, meld)er meprmalž im ^apre biž über gmei 207cter pod) überfepmemmt mirb unb fdjtieptid) ber Sìcitbau jmeier, in einem bireft toertepržgefdprticpen 3llPcmbc »orgefuubciictt Sriideit über ben iRibitif« unb @rinto»3bađ). Oa 31t befürd)teu ftanb, baß bie f. froatifepe Sanbežregierititg, fattž bie angebenteten Refftet« (uitgcit niept in für§eftcr 3eit 3111- Ourcpfüprtiitg gelangen fottten, 311m Saue einer eigenen ©trape am rechten Mpaufer fipreiteu mürbe, mobitrd) Offitnip unb aubere Orte am frainifjpen Ufer ber Äntpa bebeutenb gefipäbiget mären, pat ber Sanbežaužfcpnp bie Ourcpfilpruttg ber mit einem Softeitaiifmaiibc non 15.00U K »eraitfcptagten Sam unb torrefturžarbeiten »eraitlapt. Oie für bie beibeit Srüden erforberlicpen CS if euf 0 n ft ruft io neu mürben im Offertmege an ©eptoffermeifter St. Žabfat übertragen unb bemfetbeu bie piefür entfattenbe Serbienftgebür per 2403 K 50 h aužbe3aptt. Oie übrigen Slrbeiten mürben im iRegiemege unter Seitung einež Saubežtedptifcrž burcpgefüprt, 31t melcpem 3'»ede ^m Se^irfžftrapeiiaužfcpujfe, metd)em feilte ÜJHttel 3111- Serfüguug ftaitben, ein Scrlag per 12 600 K angemiefeit mürbe. Oie toorfd)upmeife für ben Sc3irfžftrapeufoub »eraužgabteu Seträge merben im SBege ber Stbrcdpiung 311m Piitderfape gelangen ©ämttiepe Strbciteu fiub bereitž oottenbet. (3. 3- 10.919 de 1903; 8596, 9577, 10.795 de 1904.) Sfrapenbe^irk tfitttii|h'(t)}. Oie auf 5368 K 88 h »eraufdpagtcit, auf bic teitmeife Erbreiterung 1111b Sti»cauaužgleiđ)iutg ber Se3irfžftraffc 3mifđ)eu Sanbftrap unb f)t. Šreus Sc3itg pabenbcn Strbciten, metd)cu baž »om 3itge= nieur St. ©mretar aužgearbeitete fßrojeft 311» ©runbtage bient, pat ber Sesirfžftrapeuaužfđpip im Offertmege mit ©enepmigung bež Sattbežaužfđiuffež um ben SRinbeftanbot per 5905 K 77 h 31m Stitž* füpruitg begeben. (3- 3- 8455, 9768 de 1904.) Jtrnpenbejirk Ärmtau. SRit Se3iepung auf ben im Eegeitftaube im $apre 1903 (§ 6, SERargiuat 13) erftatteten Seridjt mirb bem Sanbtage 3111- Seuntniž gebraut, bap ber fänttitifcpe Sanbežaitžfd)up mit ber 3llfd)rift toom 19. Oe3ember 1903, 3 13.500, unter SRitteihtng ber gcrtigftetlung bež ®reit3objeftbauež um bie Sfuž-3aptiing cittcž Oeitež ber auf baž Saitb traili entfattenbeu Soften per 5000 K erfuđjtc. — Oa ber ©farpmaner« §erficllung au bet Xfdjerua« tater äkjtrfb« ftrafje. 14. Storvefturen 11. 93rüdenneu« bauten an ber Stenfelb » Đifit« uiper Saubeb« ©trape. 15. Srbreiterung 1111b C£r£)öt)img b. Sejivtbftvajie ätt)i)d)en Sanb ftrafi ititb §(. Streuj. 16. S3au be§ 33rü« dengreiiä--Db« jetteb über beit SSeifieubacp. Zgradba novega mostu čez Črnipo-tok na deželni cesti. 18. Preložitev okrajne ceste Čatež - Moravče. dela deželo Kranjsko zadevajočih stroškov v znesku 5000 K. — Ker prispevek dežele Kranjske k dotičnim stroškom znaša le 4600 K, ugodilo se je izraženi želji z nakazilom zneska 4000 K. Z dopisom dné 20. julija 1904, št. 12.150, pa je koroški deželni odbor prijavil, da se bo dné 30. julija 1904 vršila kolavdacija mejnega mostu, h katerej je bil odposlan organ deželnega stavbnega urada. Glasom dotičnega zapisnika izvršila se je kolavdacija s povsem zadovoljivnim končnim uspehom. Skupni stroški znašajo 12.059 K 33 h, h katerim ima dežela Kranjska prispevati 4532 K 17 h. Ker je bilo 4000 K že^ izplačanih, se je koroškemu deželnemu odboru nakazal zdaj le še ostanek 532 K 17 h. (Št. 92, 9611, 15.314 1. 1904.) Okrajnocestni odbor je sporočil deželnemu odboru, da je most čez Črnipotok na Belopeški deželni cesti v slabem stanu, na kar je deželni odbor v svrho poizvedeb poslal deželnega tehnika na lice mesta. Na podstavi izvršenih pozvedeb se je konstatiralo, da se most v resnici nahaja v zelo zanemarjenem stanu ter da je neizogibno potrebno zgraditi novega. Stroški za zgradbo novega mostu znašajo glasom dotičnega po deželnem stavbnem uradu sestavljenega projekta in proračuna 7200 K. Ta znesek je bil vstavljen v proračun za leto 1905 ter se bo most po izvršeni vodopravni obravnavi zgradil leta 1905. (St. 6494 leta 1904.) Cestni okraj Litija. Iz dosedanjega postopanja Litijskega kakor tudi Trebanjskega okrajnocestnega odbora se očitno vidi namen, da nočeta omogočiti z zakonom dné 30. novembra 1895, deželnega zakonika št. 39, urejene cestne zgradbe. Ker na poziv, da naj poročata, kako se mislijo pokriti stavbni stroški, ni došel nikak odgovor, izrekla sta se na to okrajnocestna odbora vsled uplivanja neke skupine udeležencev le za popravo sedanje ceste ter sta prosila, da naj se razveljavi zakon o preložitvi omenjene ceste, dočim je druga skupina udeležencev prosila za preložitev po projektu, ki ga je odobril deželni zbor. V seji dné 15. maja 1900 je deželni zbor odklonil prošnjo za razveljavljenje dotičnega zakona ter naročil deželnemu odboru, da zarad izvršitve te cestne preložitve po že odobrenem projektu ukrene kar je treba. Ko sta bila okrajnocestna odbora o tem obveščena, poročala sta sedaj glede pokritja na nju spadajočih stavbnih stroškov in sta se tudi izjavila, kako naj se zgradba odda. Na vlogo z dné 15. februarja 1902, podpisano od obeh okrajnocestnih odborov, v kateri sta se sklicevala na raznovrstne pogreške za izvršitev določenega projekta, ugodil je deželni odbor stavljeni prošnji za skupno revizijo proge ter je v to svrho poslal deželnega tehnika na lice mesta. Na podstavi ogleda na lici mesta in dotičnega po deželnem stavbnem uradu podanega poročila je deželni odbor naročil, da naj se gledé v Litijskem okraju se nahajajoče delne proge pregleda še nova, po bližnji dolini vodeča črta, ki je sicer daljša, vendar pa se iz tehničnega in gospodarskega stališča bolj priporoča. Po projektu in proračunu, ki ga je izdelal zasebni tehnik, znašajo stroški omenjene v Litijskem okraju ležeče alternativne proge v dolgosti 3990 metrov 34.400 kron, medtem ko ima že odobrena proga le 1787 metrov dolgosti in so njeni stroški proračunjeni na 11.716 K 6 h. Ker bi bilo za alternativni projekt treba novega deželnega zakona in ker je bilo z deželno podporo pokritih 7810 K 78 h stavbnih stroškov prvega projekta, se je z ozirom na te okolščine naročilo okrajnocestnemu odboru v Litiji, da ostane pri prvem projektu ter se s tem omogoči preložitev te ceste še v letu 1904. Z ozirom na ta odlok pa je okrajnocestni odbor v zvezi z županstvom v Moravčah zopet prosil za popravo obstoječe ceste, tako da se je iz tega moglo sklepati, da se okrajnocestni odbor kar največ prizadeva, da bi to cestno preložitev če že ne onemogočil, pa vsaj zavlekel. Nato je deželni odbor pozval oba okrajnocestna odbora, da vse pripravita, da se ta preložitev po prvotnem projektu razpiše in izvrši leta 1905. (Št. 6904 1. 1900; 2223, 4485, 10.675, 14.741 1. 1903; 5259, 7018, 7693, 13.776, 14.344, 15.330, 15.762 1. 1904.) 9?ecfjcnfcf)aftš&eriđ)t. — § fi. JČommunifationžmittet. Ill beaüflüdie, bag Saitb Svatu treffenbe Softeubeitrag nur 4600 K beträgt, tmtrbe bem obigen Söuufd)e burcf) Anmeifung eines 33etrageS per 4000 K eutfprod)eit. «Üiit iftote bom 20. ^ult 1904, 3. 12.150, geigte ber farntuifcbe SmtbeSauSfdptfz bie am 30. Quii 1904 ftattfinbeube Soltaubierung bes ©reuzobjefteS au, 51t meldjer ein Organ bes SattbeS» bauamteS entfenbet mürbe, ©etnäfz bem bezüglichen SollaubiernngSprotofolle h^te bie Amtshandlung ein burd)gel)enbs befriebigenbeS ©ubrcfultat. ©ie ©efamtbaufofteu beziffern fid) auf 12.059 K 33 h, jtt melden bas Saitb train 4532 K 17 h beizutragen hat- ®n bereits 4000 K zur Auszahlung gelaugt finb, mttrbe bem färutnifd)en SanbeSauSfd)ttffe nunmehr and) ber ih'eft per 532 K 17 h an» gemiefeu. (3-3-92, 9611, 15.314 de 1904.) Auf bie erfolgte Anzeige bcS 33ezirfSftraf3enauSfd)uffeS über beit fd)led)teit 3uftaub ber int 3ttge ber Sßeijfeufelfer "Saubesftrafze bcfinblicheit 33rücfc über ben ©dpoarzeubad) hui ber SaubeSauS* fchtt§ zuut 3U)ed'e ber Erhebungen einen SaubeStedptifev au Ort nub ©teile eittfcubet. Auf ©ruttb ber gepflogenen Erhebungen mürbe fouftatiert, bafj fid) bie 33rüd'e faltifc^ in einem fehr befolaten 3uftatibc befiubet ttnb bajf bie iftotmenbigfeit bes 93aueS einer neuen S3riic£e uttausmeid)Iid) ift. ©ie Soften bes 33rücfeuneitbaiteS beziffern fid) laut bcS bezüglichen bont SaitbeSbauatutc ber= faxten projefteS uttb 5ßoranfd)lageS auf 7200 K. ©iefer betrag mürbe itt bas präliminare fitr baS 3nl)r 1905 aufgenoittmen uttb mirb ber Sritđeubait nad) gepflogener mafferređ)tliđ)er 33erhaubluitg im $al)re 1905 zur Ausführung gelangen. (3- 6494 de 1904.) <3tritßenbe?tt!t fittat. Aus bem bisherigen Vorgehen fomol)l bes Sittaicr als and) bes ©refftter SSezitfSftrafzenauS» fd)ttffes ift unberfettttbar bie Abftđp zu bitrđ)blicfcit, beit Ausbau biefeS mit bem ©efejjc bom 30. 9io* bember 1895, S. ©. 331. 97r. 39, geregelten ©trafjeubaues nicht zu ermöglidjeit. 91ad)bem ber ergangene Auftrag betreffs 33erid)terftattuug fpufid)tlidj ber äkbcd'uttg ber 33atu fofteit unbeantmortet geblieben ift, f)a&-eu fid) bie 33ezir!sftraf3euauSfd)itffe infolge EiitflitffeS einer ^utereffentengruppe für bie Reparatur ber befte'henben ©trafje aitSgcfprodpn uttb gebeten, bas ©efef) betreffenb bie Umlegung berfelben aufjer Sraft zu fe^eu, mäl)reub eine anbere ©nippe bou Qntereffenten ttttt bie ®urd)fiihrutig ber Umlegung nad) bem bom Sanbtage genehmigten projefte bittlid) eiugefcEjritteu ift. ©er Sanbtag hut tu feiner ©i^ttttg atu 15. SOiai 1900 bas ©efud), betreffenb bie AttfjerfrafU fe^ung bes bezüglichen ©efejzeS abgemiefen uttb ben SaubeSauSfđptjž beauftragt, bas Erforberlidje betreffenb bie Ausführung biefeS ©traffenumlegungSbaueS ttad) bem bereits genehmigten projefte zu beranlaffeit. ®ie hierüber itt Senntnis gefegten Sezirfsftrapenattsfdjüffe hüben nunmehr fomohl rüdfid)tlid) ber 33ebednng ber auf fic entfallenben 93aufoften berichtet als and) iljve SJieittung über bie Art ber Vergebung fnnbgegebeu. Auf bie non beiben öezirfsftrafjeuausfchüffen unterfertigte Eingabe bom 15. februar 1902, in meld)er auf berfdpebette IDtängel bes zur Ausführung beftimmten ProjefteS Ipugemiefeu mürbe, l)at ber SanbeSattSfd)iti bem geftellteu Erfiidpn um genteinfame iUclufiott ber ©ra^e 9ied)nuttg getragen ttnb zu biefent 33el)ufe einen SaubeStedptifev au Ort uttb ©teile entfenbet. Auf ©ruttb ber bezitglidjett, im Erfolge biefeS £ofalaitgenfd)eiueS bom SanbeSbaitamte er* ftatteten S3erid)teS hat ber SaitbeSauSfđptfž riidfid)tlid) ber im Sittaier Söegirfe gelegenen ©eilftrede bas ©tubium einer neuen, itt einem aitgrengettbett ©ale geführten ©ra^c, mcld)c zmar länger, bod) 00m teđ)nifd)en uttb mirtfd)aftlid)en ©taubpuufte entpfehlenber mar, angeorbttet. ©etnäfj beut bou einem Pribatted)nifer auSgcarbeiteteu Projefte uttb 93orattfd)lage betragen bie Soften biefer im Sittaier 93egirfe gelegenen Altcruatibtra^e bei einer Säuge bou 3990 m 34.400 K, mährenb bie bereits genehmigte ©ra^e nur eine Säuge bou 1787 m ttnb einen Softeuaufmaub bon 11.716 K 6 h aitfgemiefeit hat. ®a baS Altcruatibprojeft eilt neues SaubeSgcfctz erforbert h®He unb ba bon ben 33aufofteu beS erfteren projefteS bttrd) bie Sanbesfttbbentton 7810 K 78 h gebedt marett, mürbe ber 33ezirfS' ft r a fz c ti a n sf d) u fz Sittai mit Piücfftdp auf biefc llmftäitbe beauftragt, beim erfteren Pvojefte zu berbleibett ttnb babttrd) bie ©urd)führitng biefeS ©trafzenumleguugSbaueS ttod) im ^ahrc 1904 zu ermbglid)ett. Auf biefett Erlafj hin hui nun ber 33ezirfSftra|enauSfd)uf5 im Vereine mit beut ©eineiubeamtc 9)toräutfd) mieber um bie Sorrettiti- ber beftet)eubeu ©trafze erfudp, fo bafž baratts gcfd)loffeu merbett fottute, baff ber 33ezirfSftrafžeuaugfdptj3 bas 9)töglid)fte baratt fetzt, um biefen ©traffeuumlegungSbau, menu nidp unmöglich zu machen, fo hoch zu berfdpeppen. Nunmehr l)at ber SaubeSauSfchufž beibe ŠezirfSftrajžcuauSfdptffe beauftragt, alles borzubereiten, bamit biefer UmlegitngSbau nad) bem ttrfprüttglidjen projefte int $ahre 1905 zur AitSfdjreibitug uttb Ausführung gelange. (3- 3. 6904 de 1900; 2223, 4485, 10.675, 14.741 de 1903; 5259, 7018, 7693, 13.776, 14.344, 15.330, 15.762 de 1904.) 33nu einer neuen Sauber ftrafsenbriiefe über ben ©cbwarjeu» bad). 18. Umlegung ber rćiutfcber 83e= ZirfSftrnjie. 19. Preložitev okrajne ceste Tacen -Ska-ručna-Vodice 20. Uravnava Novomeško-Ljubljanske deželne ceste v Kandiji. Preložitev deželne ceste Toplice-Vav-tavas. 21. Poprava mostov na deželnih cestah v Občici in Poljanah. 22. Prepovedana vožnja z avtomobili in motorskimi kolesi. 23. Zgradba železnega mostu čez Za-poto. 24. O. pl. Ceconi, podjetnik že-leznične zgradbe se pritegne k izvanredne-mu prispevku za vzdrževanje dež. in dovozne ceste. 25. Mitniški dohodek Reške ceste. Cestni okraj Ljubljanska okolica. Nadaljevaje lansko letno poročilo (§ 6, marginal 16) se v tej zadevi deželnemu zboru daje na znanje, da vsled neugodnega izida obravnave za odkup zemljišč, po katerej bi se posestnikom za odstopljena zemljišča v primeri s proračunom moralo izplačati več za 6288 K 2 h, deželni odbor ni odobril dotičnih pogodb ter je naročil okrajnocestnemu odboru, da dogovorno s cestnim odborom Kamniškim naprosi c. kr. deželno vlado, da uvede raziastilno postopanje. (Št. 610, 10.743, 11.100 1. 1904.) Cestni okraj Novomesto. Na podstavi od deželnega stavbnega urada pregledanih končnih obračunov znaša zaslužek podjetnika A, Lončariča za uravnavo deželne ceste v Kandiji 17.707 K 1 h, za preložitev deželne ceste Toplice-Vavtavas pa 34.969 K 61 h. Podjetniku je bil izplačan končni zaslužek 948 K 81 h, ki ga je imel še dobiti za napravo teh cest. (Št. 1365, 1366 1. 1904.) Z vlogo dné 6. julija 1904 je okrajnocestni odbor poročal o slabem stanu in o preozkem, le tri metre širokem cestišču pri obeh mostovih ležečih na deželni cesti Podturn-Poljane v Občici in v Poljanah. Na podstavi izvršenih pozvedb je izdelal deželni stavbni urad z ozirom na neugodno lego mostu v Občici nov projekt za razširjenje tega mostu, nedostatki pri mostu v Poljanah pa se bodo po nasvetu stavbnega urada odstranili s tem, da se namesto sedanjih zidanih obgraj napravijo železni držaji. Proračunjeni svoti v znesku 900^ K za prvi in 250 K za poslednji most ste se postavili v cestni proračun za leto 1905. (Št. 8986, 14.297 1. 1904.) Vsled opozoritve c. kr. okrajnega glavarstva v Novemmestu je c. kr. deželna vlada dogovorno z deželnim odborom prepovedala vožnjo z avtomobili na deželni cesti od Zagradca čez Žužemperk, Dvor, Sotesko do Gornje Straže in pa vožnjo z avtomobili in motarskimi kolesi na deželni cesti od Rumanevasi do Toplic. — Razglas z dné 2. julija 1904, dež. zak. št. 11. Dotične svarilne tablice so se napravile. (Št. 12.318, 13.425 1. 1904.) Cestni okraj Radeče. (K § 6, marginal 21 letnega poročila za leto 1903.) Po končnem obračunu znašajo skupni stroški za zgradbo tega mostu 15.555 K 93 h, katerih ima okrajnocestni zaklad pokriti polovico, namreč 7777 K 96 h. (Št. 3119 leta 1904.) Cestni okraj Radoljica. Ker se je vsled gradnje železnice in predora znatno pomnožil tovorni promet, na-rastli so vsled tega stroški za vzdrževanje deželne ceste na progi od Lesec do Blejskega Savskega mostu, kakor tudi za vzdrževanje dovozne ceste k železnični postaji v Lescah. Ta zvišek je znašal za leta 1901, 1902 in 1903 skupaj 2078 K 22 h. Od te svote pride na račun tvrdke G. pl. Ceconi znesek 1558 K 67 h, od katerega pripade deželnemu in okrajnocestnemu zakladu vsakemu polovica v znesku 779 K 33 h. Kaj je deželni odbor ukrenil, da se izterja ta izvanredni prispevek, sklicuje se na obrazložbo pod marginalom 2 pri cestnem okraju Blejskem. (Št. 10.780 1. 1904.) Cestna okraja Postojna in Senožeče. Po računu, ki ga je c. kr. davčni urad v Senožečah o mitniških dohodkih Reške ceste za leto 1903 poslal deželnemu odboru, znašajo dohodki 3886 K, izdatki pa 1943 K, jätrnfienliejirk tfailmd) Ifmijebmtg. Anbinbenb an ben bor jährigen fRed)enjd)aftSberiđ)t (§ 6, Smarginai 16) voirb im Ci6cgenftanbe bent Sanbtage zur Kenntnis gebracht, baj) ber SaiibeSauSjchufj infolge beS nngünftigen ErgebniffeS ber eingeleiteten EkunbablöfiutgSberbanbliiug, ttad) meld)er ben 93efi^crn für bie abjntretenben ©rünbe gegen ben «oraufd)lag tun 6288 K 2 h mehr hätte befahlt mcrbeu muffen, bie bezüglichen «ertrage nicht genehmigte unb ben «ezirEsftrajjenauSfduik beauftragte, im Eiubcntchmen mit jenem bou @tcin bie E. E. SattbeSregicrung um bie Einleitung ber EjprojmatioiiSberhaitblitug ju erfud)en. (3- 3- 610, 10.748, 11.100 de 1904.) Strftßenliejtrk Kubolfsuiert. Auf ©ritttblage ber bom SanbeSbauamte überprüften Sdjlufjabrechnuugeu beziffert fid) bie «erbicuftgebühr beS Unternehmers A. Součarič für bie ^Regulierung ber Sanbesftrafie in Saubia auf 17.707 K 1 h unb für bie Umlegung ber Sitylijp'iMtenborfer SaubeSftrafjc auf 34.969 K 61 h. ®em Unternehmer mürbe bie aus Attlaf) biefcr Strajjenhcrftellung uod) hcvborgchcnbc reftlidje $orberung per 984 K 81 h ausbezat)lt- (3 3- 1365, 1366 de 1904.) ÜRit ber Eingabe bom 6. ^itli 1904 hat ber «ezirEsftrakcuausfd)iijj über ben fd)leđ)ten 3uftaub unb bie geringe, nur 3 m betragende ffjahrbabnbrcite ber beibeu im 3u9e Unterthurn^öllanbcr Sanbesftrafje gelegenen «rüden in trapftern unb ißöllaub berichtet. Auf ©runb ber gepflogenen Erhebungen tmtrbc bom SanbeSbauamte mit fRüdfidft auf bie mtgünftige Situierung ber «rüde in Srafflern ein auf bie Erbreitung berfelbcn abjielenbež ^rojeft ausgearbeitet, tüäprenb bie URaugel au ber (pllanberbrüde gemäfj Eintrag burd) bie Entfernung ber (ßarapetmauern unb ber Anbringung bon Eifengelänberu behoben tuerbcu. ®ie «oraitfd)lagSbeträge per 90U K für bie erftere unb fer 250 K für bie lettere «rüde mürben in bas Straffenpräliminare für bas 9af)r 1905 aufgenommen. (3- 3- 8986, 14.297 de 1904) Über Anregung ber E. E «ejirtshauhtmannfchaft IRnbolfsmert hat bie E. E SanbeSregieruttg im Einbernehmen mit bem SaubeSaitSfchuffc ben AutomobilberEehr auf ber Sanbesftrafjenftrede bon Sagraj über Seifenberg, .pof, Ainöb bis £5ber*Strafd)a unb ben «erfeljr mit Automobilmagen unb ÜRotorfahrräbern auf ber SanbeSftrafžc bon fRumatinSborf bis STöpIi^ uuterfagt. — Sunbrnadjung bom 2. $uli 1904, £. ®. «I.5Rr. 11. ®ie bezüglichen SarnungStafelu mürben angebracht. (3- 3- 12 318, 13.425 de 1904.) Stru (kitk ejirk Hfttfdjad). (Ad § 6, iJRarginal 21 beS Ütedjenfcpaftsberid)te§ für baS Sah1' 1903.) ©emäfjber Sd)lufjabred)nuitg beziffern fid) bie ®efamtEofteubiefeS«rüdeubaueS auf 15 555 K 93 h, bon melden ber «ezirEsftrafjenfonb bie $älfte per 7777 K 96 h zu tragen hat. (3- 3119 de 1904.) Strahenbejirk Itabrnannsiiorf. infolge beS burd) ben «al)m unb Stunuelbau berurfad)teu, bebeuteub gefteigerten ^rächten* berEehreS mar bei ben ErhaltungSEoften ber SanbeSftrafjenftrede bon Sees bis zur «elbefcr Sabebrüde, mie aud) ber 3ufal)rtSftraj3e zur «al)uftation in Sees eilt größerer Aufmattb zu berzeid)nett, melcfjer fich für bie 3at)re 1901, 1902 unb 1903 auf zufamnteit 2078 K 22 h belaufen hat. «ott biefent «etrage fallt ber $irnta ©. b. Eecotti ber «etrag per 1558 K 67 h zur Saft, att melchent mit je ber .jpälfte per 779 K 33 h ber ,£aubeS> unb ber «ezirEsftrajjenfonb partigipieren. «elangeub bie getroffenen «erfügungen megett -gjereinbriitgung biefes aufjerorbeittlichen «ei* träges bezieht fid) ber £aubeSauSfd)ufj auf baS sub Smarginai 2 beim StrafjenbezirEe «elbeS ©e* fagte. (3. 10.780 de 1904.) Btrulienbejirke Iklsberg unb Scnofetfd). Saut ber bom E. f. Steueramte Seuofetfd) eiitgelaugteu fRed)uung über bas fRefaftrafjeu* SOtautgefcille im 3al)re 1903 betragen bie Einnahmen 3886 K, bie Ausgaben beziffern fid) auf 1943 K, Umlegung ber iöejirtSftmfic Xajen»6fa' rutfcbita» asobtj. 20. ^Regulierung b. SRubolfžmert* Saibadjer Sau> beSftrafje in ft'attbia. Untte^ gung ber lip * SEßalten» borfer SanbeS* ftrafie. 21. Dtetonftrüftion ber Sianbežftra» fjenbrüden in trapflern unb ifjütlanb. 22. gabrüerbot mit Automobil' tragen u. 9Ko; to tfaf)rraberu. 23. «an einer eifernen Sörüde über ben ©a» potabađ). 24. peranzietjung ber «afjnbam unteruebmung @.o. Eecotti jur aujjerorbentli» eben SSeitragS« teiftung für bie Erbaltnng ber SattbeS» unb SufabrtSftrahe. 25. SRetaftrajjen* SJtautgefäUe. Zakup mit-nine na Reški cesti. 27. Izvanredni prispevki podjetništev železnične zgradbe k stroškom vzdrževanja deželnih in okrajnih cest. 28. Preložitev okrajne ceste Hotavlje-Idrija pri Podgori. 29. Zgradba mostu na dežel, cesti v Veliki Loki in po- čisti mitniški dohodki torej 1943 K. Od te svote sta okrajnocestna odbora Postojinski in Senožeški dobila vsak polovico po 971 K 50 h. (Št. 6102 1. 1904.) Ker je koncem maja 1904 potekla triletna zakupna doba mitniških dohodkov Reške ceste, je okrajnocestni odbor Senožeški ukrenil kar je treba, da se mitnina zopet dà v zakup. Pri dražbeni obravnavi, ki se je vršila dné 16. maja 1904, je ostal Ivan Požrl iz Britofa z najvišjo ponudbo 1466 K 66 h na leto kot zdražitelj omenjene mitnine za triletno zakupno dobo za čas od 1. junija 1904 do 1. junija 1907. Ker ugodnejše ponudbe ni bilo vložene, je deželni odbor odobril izid dražbe ter naprosil c. kr. davčni urad v Senožečah, da od navedenega zakupnika kakor doslej prejema in zaračunjava zakupnino v mesečnih posledobnih obrokih. (Št. 5303, 6800 1. 1904.) Cestni okraj Škofjaloka. Gradba v železnice in predora v Bačenski dolini in pa izkoriščevanje kamnoloma Kamnitnika pri Škofjiloki je pouzročilo v tem okraju zvišanje stroškov za vzdrževanje deželnih in okrajnih cest. Dotični višji stroški v letih 1901, 1902 in 1903 znašajo na prizadeti progi deželne ceste od Škofjeloškega kolodvora do Železnikov, v kolikor se morejo pripisovati pomnoženemu prometu, skupno svoto 7663 K 22 h. Istotako se je dognalo, da je za vzdrževanje 7'7 kilometrov dolge proge okrajne ceste od Železnikov čez Zalilog do Podrošta v navedeni dobi narastlo več stroškov za 1227 K 94 h. Te višje stroške morajo na podstavi uradno dokazanih podatkov o teži in množini prevažanega blaga povrniti dotični podjetniki, ki jih v smislu § 21. cestnega zakona veže dolžnost prispevanja, ter so se ti stroški med dotične tvrdke tako-le porazdelili, in sicer gledé deželne ceste: na tvrdko Gross & družniki.................. 3.469 K 50 h „ „ G. pl. Ceconi...................... 2.336 „ 34 „ „ „ Redlich & Berger .................. 1.857 „ 38 „ gledé okrajne ceste: •na tvrdko G. pl. Ceconi.................... 684 K 8 h „ „ Redlich & Berger .................... 543 „ 86 „ Ker so se omenjene tvrdke branile plačati navede zneske, prosil je deželni odbor gledé izvenrednega prispevka za deželno cesto c. kr. deželno vlado za razsodbo, ki ji po zakonu pristoji; gledé okrajne ceste pa je deželni odbor v lastnem področji terjatev za pravo spoznal. (Št. 8548, 9069, 9237, 12.372, 13.117, 10.780, 10.214 1. 1904.) (K § 6, marginal 24 letnega poročila za 1. 1903.) Kolavdacijo te ceste je izvršil deželni tehnik z nastopnim, povsem zadovoljivnim uspehom : Glasom uravnanega obračuna znaša zaslužek podjetnika.................. 27.470 K 21 h stroški za odkup in odškodbo zemljišč znašajo.......................... 2.738 „71 „ izdatki za tehnično vodstvo................................................. 850 „ — „ Skupni stroški za preložitev te ceste znašajo torej...................... 31.058 K 92 h. Ker je bilo okrajnocestnemu odboru od deželne podpore 11.000 K, dovoljene v deželnozborski seji dné 4. februarja 1898, izplačano v dveh delnih zneskih že 9000 K, se mu je sedaj nakazal tudi še ostanek 2000 K. (Št. 859, 1045, 5170, 5665, 8866, 16.428 leta 1904.) Cestni okraj Trebnje. Na poročilo okrajnocestnega odbora, da se nahaja most na deželni cesti čez potok Temenico v Veliki Loki v jako slabem, promet ovirajočem stanu, in istotako tudi most na okrajni cesti v Št. Lorencu, poslal je deželni odbor deželnega tehnika na lice mesta, da preišče in pregleda mostova. bic reine (Siitnapme beträgt fopiit 1943 K, bou melcper Je bie ftälfte per 971 K 50 h bent 9lbel5-berger unb bent ©enofetfcper SkjirfSftrafjenfonbe jitgcmiefeit in orb en ift. (3- 6102 de 1904) STìadjbem mit (Subc SOÌai 1904 bie breifäprige ^actjtperiobc bež Stelaftrapeumautgefälles gii GÈnbe ging, mürbe megeii ber meiterett paeptmeifett 33ergebuug beSfelbett bont ©enofetfcper SSegirbS^ ftrapenauSfcpuffe baž GSrforberlicpe beranlafjt. 33ei ber am 16. Sitai 1904 abgepalteiteu £igitatioit§t>erI)anbIutig berblieb $opauit ^Jožrl aus SSritof mit bem Sfteiftbote bott 1466 K 66 h prò 3;apr Grrfteper bež fraglidjett ©efälleS für bie dreijährige ißaeptperiobe bom 1. Qtttti 1904 bis 1. $utti 1907. ®a eilt aüuftigereS Offert uid)t eittgelattgt ift, pat ber Saubežaužfcpiifj baž (Ergebnis ber 3?erpattblttng genehmiget unb bas t. 1. ©teueramt in ©enofetfep erfitcpt, ben bon bem genannten ißäcpter in monatlichen Staten itađ)piiteiu gtt cittricptenben ißacptfcpilliug mie bisher in Qrmpfang ju nehmen ttttb ju berreepnen. (3-3 5303, 6800 de 1904) $tnt|§enlje?irk Btfdjofiiuk. Oer 33aptt» ttttb Tunnelbau im 55ačatale ttttb bie SluSttüpuug bež @teiubritd)ež tamnituif bei 33ifcpoflad pabett tu biefent SSegirfe eilte Erhöhung ber ©trafjenoermaltungžfoften fomohl bei ben Sattbež» alž auch ^elt 93egirfsftra^en berurfadfc)t. ®ie begiiglidjett in ben papren 1901, 1902 ttttb 1903 attermachfettett Sfteprattžlageu betragen bei ber in forage fommeitbeit SanbeSftrafjeuftred'e bom 33apnpofe in S3ifd)oflađ btž ćsifttern, iufomeit fie bem erhöhten 33erfepre gugefefiriebett merben lottiteli, jttfamnten 7663 K 22 h. ©eSgleidfett ift bei ber in betracht fommenbett 7-7 km langen Skgirfžftrafjenteilftrcde bon Grifitcrit über 3aIit°3 bis SßobroSt in ber obigen 3eitperiobe ein SSieprattfmanb bon 1227 K 94 h lonftatiert morbett. Tiefe SfteprauSlagctt fittb auf ©ruttblage ber amtlich erhobenen Oaten über bie jur 35er» fraihtung gelangten ®emicptsmengen bon beit itn ©itine bež § 21 bež ©trapcngefepež beitragžpfliditigen Unternehmungen 311 crfepeti ttttb mürben unter bie itt 33etracpt fommenbett fjirmen uad)ftepeitb aufgeteilt, unb jmar piitficptlicp öer Sanbežftrafje: auf bie girata ®rop & tomp............................... 3469 K 50 h „ „ „ ($. b. Greconi ....... 2336 „ 34 „ „ „ „ Steblicp & 33erger..........................1857 „ 38 „ piitficptlid) ber SSegirfSftrafte ; auf bie feruta ®. b. decotti............................. 684 „ 8 „ „ „ „ Steblicp & 33erger.......................... 543 „ 86 „ Stacpbent fid) alle firmen meigertett, tmrftepenbe 33eträge ju begaplett, pat ber Sanbežaužfcpuf; rüdficptlicp ber auperorbentlidpen SaubeSftrapeubeiträge bie l. f. Sanbežregierung um bie ipr gefeputäfjig guftepenbe dntfcpeibung erfuept, rüdficptlicp ber SBegirfSftra^e aber mürbe int eigenen SSirfungSfreife bie gorberung jureept erlannt. (3. 3 8548, 9069, 9237, 12.372, 13.117, 10.780, 10.214 de 1904.) (Ad § 6, Smarginai 24 bež SiecpenföpaftSbericpteS für baž $apr 1903.) Tie bon einem SanbeStecpnifer mit burepgepettbs befriebigettbent Stefultate burc£>gefitprte toi» laubierung patte naepftepenben Grrfolg: Saut ber rieptig geftellten Slbrecpttuitg beträgt bie 33erbienftgebiir bež Unternehmers ......................................................................... 27.470 K 21 h bie toften ber ©runbablöfung unb ©ruitbentfcpäbigttug betragen........................ 2 738 „ 71 „ bie Služgaben für bie teepnifepe Seitung begiffertt fid) auf....................... . 850 „ - „ ®ie (Sefamtaužgaben biefež ©trapemimlegungžbauež betragen baper . . 31.058 K 92 h Stacpbent bem SSegirfžftra^euaužfcpuffe bott ber bont Sanbtage in ber ©ipung am 4. $e» brttar 1898 bemilligten Sanbežfubbention per 11.000 K itt gmei Teilbeträgen bereits 9000 K aus» begaplt morben finb, mürbe bemfelbett nttttmepr attcp ber fReft per 2000 K angemiefett. (3- 3- ^59, 1045, 5170, 5665, 8866, 16.428 de 1904.) ^trakenbe^irk Treffen. 3lttf ©rttttb bež bottt SBegirfžftrafjenaužfdpuffe eiugelangteu 33ericptež über ben fd)led)ten, bireft berfeprSgefäprlicpen 3uftanb fornopl ber Sanbežftrafjenbrttđe über beit Temetiipbad) itt ©roplad, als and) ber SkjirfSftrapenbrüd'e itt @t. Sorertj, pat ber Saitbežaužfcpuf? jutu 3ü>ede ber Gšrpebungen einen SanbeStecpnifer au Ort unb ©teile entfenbet. äkr|>ad)tutig b Sietaftrapen* 50lantgefättcS. 27. Jperanjietjuug ber SBatjnbau« untenietjmmi» gen ju aufjer» ovbentticfjejt Beiträgen ja b. @rf)attung§> foften ber Sau» be§- unb 58e» jirtžftralen. 28. Umlegung ber a3ejirtžftrape potante »Sbrici bei ißobgora. 29. ttteubau ber SanbeSftrapeu» briide in ©rob» (ad u. Stefon» prava mostu na okr. cesti v Št. Lorencu. 30. Zgradba ceste Podlipa-Smrečje. 31. Poprava deželne ceste pri Gabrovški in okrajne ceste pri Gabrovšici inMuljavi. 32. Zgradba dovoznih cest k postajam Bohinjske železnice. Deželni stavbni odbor je poročal, da je pri obeh mostovih nosilna konštrukcija popolnem strohnjena ter nasvetoval novo zgradbo mostu v Veliki Loki; za most v St. Lorencu pa je glede na to, da so mostne upornice še popolnoma dobre, predlagal le zamenjavo tramov s traverzami. Deželni odbor je odobril po deželnem stavbnem uradu izdelane načrte in proračune, vsled katerih znašajo stroški za zgradbo novega mostu v Veliki Loki 11.100 K, za popravo mostu v Št. Lorencu pa 1550 K. Po izvršeni vodopravni obravnavi oddana je bila železna konštrukcija za most na deželni cesti v Veliki Loki dražbenim pòtom ključavničarju A. Žabkarju, drugo delo pa stavbnemu podjetniku J. Potrebuješu. Prvemu podjetniku je bil za dobavo železne konstrukcije za most v Veliki Loki izplačan znesek 4778 K 88 h, poslednjemu pa na račun njegovega zaslužka znesek 2700 K. Zgradba novega mostu v Veliki Loki je bila izvršena pod vodstvom deželnega tehnika, dočim je popravo mostu v Št. Lorencu preskrbel okrajnocestni odbor v lastni režiji. — Oba mostova sta dodelana. (Št. 2224, 14.577 1. 1903; 4173, 4966, 7477, 8732, 9517, 10.688, 12.487 1. 1904.) Cestni okraj Vrhnika. (K § 6, marginal 27 letnega poročila za 1. 1903) Okrajnocestni odbor je predložil obračun ter prosil za kolavdacijo dovršene cestne zgradbe. Deželni odbor je na to po deželnem tehniku odredil kolavdacijo, ki je razun nekaterih majhnih pogreškov imela povoljen uspeh. Na podstavi pregledanega končnega obračuna znašajo skupni stroški te cestne zgradbe 60.605 K 34 h, od katere svote odpade 6605 K 34 h na delo, kar ga je bilo faktično več. Okrajnocestnemu odboru je bil prijavljen izid kolavdacije ter se ga je opozorilo, da ni upravičen, čez ugotovljeni znesek izplačevati podjetniku še druge odškodnine za taka dela, ki so bila našteta v projektu in so bila torej tudi obsežena v zdraženem pavšalnem znesku 54.000 kron. Obenem se je okrajnocestnemu odboru nakazal še ostanek deželne podpore 6000 K pòtom c. kr. davčnega urada. (Št. 1680, 2846, 8662, 10.294, 12.044 1. 1904.) Cestni okraj Višnjagora. Giedé poprav teh cest, ki so bile odobrene z deželnozborskim sklepom dné 15. maja 1897, in ki so bile torej potem, ko je došlo pritrjenje od politične in vojaške oblasti in je bil dotični načrt zakona na Najvišjem mestu potrjen, popolnoma urejene, se deželnemu zboru daje na znanje, da uradno določena obravnava zarad odkupa zemljišč ni imela ugodnega uspeha. Ker se je pokazalo pri tej obravnavi, ki jo je vodil deželni tehnik, da ima odobreni projekt prav znatne pogreške ter da bi ga bilo mogoče izvršiti le s 50% prekoračenjem proračunjenih stavbnih stroškov, naročil je deželni odbor deželnemu stavbnemu uradu, predno je pričel razlastilno obravnavanje, da primerno prenaredi projekt. (Št. 5421, 8987, 12.241 1. 1897; 334 1. 1898; 4019 1. 1903; 7873 1. 1904.) C. kr. železnično stavbno vodstvo na Dunaju je z dopisom dné 27. maja 1904, št. 3504, izročilo deželnemu odboru projekte o dovoznih cestah k postajam Dobrava, Bled, Bohinjska Bela, Nomen in Bohinjska Bistrica bodoče Bohinjske železnice v daljno obravnavanje. Po dotičnih proračunih znašajo stavbni stroški posameznih dovoznih cest, kakor sledi: Saut be« bom Sanbe«bauamte erftatteteu Berichte« ift bei beibeu Brüden bie Sragfonftruftion boltftänbig bermorfcht borgefuttben mürben unb murbe ber Brüdenneubau in ©rofjlad, uub mit Püdfidjt auf bie bollfommen intaften SSrüdenföpfe bei ber Brüde in St. Sorenj nur bie ?lu«mech«litng bejie= hitng«meife Erfa| ber Ararne burcb Sraberfen in Antrag gebraut. Ser Sanbe«au«fd)uj3 genehmigte bie bom Sanbežbauamte berfajjten Pläne unb 33oranfc^Iäge, qentäf; meldjen fill bie Soften be« Brüdenneubaue« in (Skofjlad auf 11.100 K unb jene ber Brüden* refonftruftion in St. Soreitj auf 1550 K belaufen. Pad) burd)gefiif)rter mafferred)tlid)er Berf)anblung murbc^bic Eifenfonftruftion für bie Sanbeg-ftrafjenbrüde in ©rojjlad im Dffertmege an Scfyloffermeifter ?(. Žabfar uub bie übrigen Arbeiten au ben Bauunternehmer 3- potrebuješ bergeben. Sem erfteren Unternehmer murbe für bie Sieferung ber Eifenfonftruftion für bie Brüde in (grofjlad ber Betrag per 4778 K 88 h augbephlt, beut lederen Unternehmer auf Pedpiuitg feine« Berbienfte« ber Betrag per 2700 K angemiefen. Ser Brüdenneubau in ®rofjiađ murbe unter Seitung eilte« Saubestedinifer« burdjgefiihrt, mäfjrenb bie Pefonftruftion ber Brüde in St. Sorenj ber Bedrf«ftraf;euau«fd)uf? in eigener Pegie beforgte. — Beibe Brildenobjelte ftitb fertiggeftellt. (3- 3- 2224, 14.577 de 1903; 4173, 4966, 7477, 8732, 9517, 10.688, 12.487 de 19U4.) Strafìeubeùrk CSHierlaibttdj- (Ad § 6, SDiarginal 27 be« 9ied>enfd)aft«beric£)te« für ba« 3afjr i903) Unter Borlage be« 91brecf)nung«operate« h o v o z n n cest«. jrt rg na progi k postaji s an -er Strecke zn r Station J***. (U o HS3- l Sv. Peter- Reka, juž. žel. St. Peter-Fiume, Südbahn Trnovo Dornegg 2 Ljubljana-Trst, „ „ Laibach-Triest „ Postojna Adelsberg 3 Ljubljana-Trbiž, drž. žel. Laibach-Tarvis, Staatsbahn Podnart Podnart 4 M f> » /Z /Z ZZ Lesce Sees 5 » » » n zz zz zz Vižmarje Vižmarje 6 Ljubljana-Grosuplje-Ko- Laibach-Großlupp-Gottschee, Ljubljana, Laibach, Unter- čevje, dolenjske železn. Unterkrainer Bahnen dol. železn. Krainer Bahnhof 7 n zz Škofljica Škoselca 8 » zz Šmarije St. Marein 9 » zz Grosuplje Großlnpp 10 » zz Čušperk Zobelsberg 11 » zz Velike Lašče Großlasch itz 12 » zz Ortenek Ortenegg 13 ” zz Ribnica Reifnitz 14 » zz Kočevje Gottschee 15 Grosuplje-Novomesto- Großlnpp-Rudolfswert- 16 Straža, dolenjske železn. Strascha, Unterkr. Bahnen Višnjagora Weixelburg 17 ” ZZ Zatičina Sittich 18 " zz Velika Loka Großlack 19 » zz Trebnje Treffen 20 " zz Mirnapeč Hönigstein 21 " zz Novomesto Rudolfswert ” zz Straža Strascha 22 Ljubljana - Vrhnika, Laibach-Oberlaibach, lokalna železnica Lokalbahn Brezovica Bresovitz 23 ” zz Log Log 24 ” zz Drenovgrič Drenovgrič 25 ” r, Vrhnika Oberlaibach 26 Ljubljana - Kamnik, Laibach-Stein, Domžale Domschale lokalna železnica Lokalbahn Trzin Tersain Rechenschaftsbericht. — § 6. Kominnnikationsmittel. 125 II. Ausweis über das präliminierte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Eisenbahnzufahrtsstraßen pro 1904. Zufahrtsstraße Dolgost cest Straßen- länge Vzdrže- valni stroški Erhal- tungs- kosten Od teh odpade na Bon diesen treffen Opomnja Anmerkung v cestnem skladovnem okraji im Straßenkoilkurreiy-beMe deželni zaklad den Landes- fond podjet- ništvo železnice die Bahnunternehmung okrajno- cestni zaklad den Bezirks-straßen-fond magi- strat ljub- ljanski den Magistrat Laibach km K h K h K h K h K h Bistrica Feistritz 0-353/s 168 84 84 Št. 14681 1.1903 Postojna Adelsberg 0-570 1750 — 583 33 583 34 583 33 „ 3590 „ 1904 Radoljica Radmannsdorf ) 142 1 — 47 33 47 33 47 34 „ 15094 „1903 » ff Ljublj. okol. Laibach Umgeb. 0-134 ) 90 — 30 — 30 — 30 — „ 14040 „ „ mesto Ljubljana Stadt Laibach (magistrat) (Magistrat) 0-080 ni proračuna predložil Voranschlag nicht vorgelegt Ljublj. okol. Laibach Umgeb. 0-037 20 - 6 67 6 67 6 66 Št. 4040 1. 1903 » ff 0-047 30 — 10 — 10 ■ 10 — » ff 0-233 40 — 13 33 13 33 13 34 0-084 30 — 10 — 10 — 10 " " " ' Velike Lašče Großlaschitz 1-226 360 — 120 — 120 — 120 — .. 202 1904 Ribnica Reifnitz o-oio 10 - 3 34 3 33 3 33 „ 15490 „ 1903 » ff 0-450 230 — 76 66 76 67 76 67 Kočevje Gottschee 0-300 1360 — 453 33 453 33 453 34 2056 " 1904 Višnjagora Weixelburg 0-015 13 4 34 4 33 4 33 „ 15046 „ 1903 » ff 0105 80 — 26 66 26 67 26 67 Trebnje Treffen 0-013 34 — 11 34 11 33 11 33 „ 15019 ,, „ » ff 0073 86 — 28 66 28 67 28 67 Novomesto Rudolfswert 0-200 280 — 93 34 93 33 93 33 24 " 1904 ” ff 0178 52 — 17 34 17 33 17 33 » ff 0 378 128 — 42 66 42 67 42 67 '' "» » " Ljublj. okol. Laibach Umgeb. 0 569 140 . 46 66 46 67 46 67 „ 14040 „ 1903 n ff 0-0655 40 — 13 34 13 33 13 33 Vrhnika Oberlaibach \ 180 j — 60 — 60 — 60 i! 14640;; ;; Kamnik Stein 0-142 1830 276 67 276 67 276 66 „ 14349 „ „ ,, t, 1-780 1 Skupaj — Zusammen 7-043 6093 — 2059 — 1975 — 2059 - Teki 126 Letno poročilo. — § 6. Občila. III. Izkaz o proračunjeni potrebščini za vzdrževanje okrajnih cest z vštetimi doneski okrajnocestnih zakladov za vzdrževanje deželnih in dovoznih cest k železniškim postajam in o visokosti doklad za pokritje skupne potrebščine za leto 1904. Tekoča štev. — Post-Nr. Cestni okraj Konkurrenzbezirk Dolgost cest Straßen- längen Potrebščina - Erfordernis K temu prispevek I za vzdrževanje 1 Hiezu Beitrag zur Erhaltung der Mezda za cestarje Ein- räumer- löhne Admini- strativni stroški Admini- strations- kosten Stroški vzdrže- vanja Konser- vaiions- kosten Različni stroški Ver- schiedene Auslagen Skupaj Zusamm n deželnih Landes- kolo- dvorsko- dovoznih Bahnhof- zufahris- cest - - Straßen 1 2 3 4 5 6 7 8 km K h K h K h K h K h K h| K h 1 Bled Beides. . . 31-200 552 140 8482 78 - 3782 76 12957 54 8830 2 Brdo Egg 24-500 1776 — 900 — 8044 — 1933 — 12653 — — — — — 3 Cirknica Zirknitz. . . 64-700 — — 56 — 2987 — 600 3643 — 2280 — — — 4 Črnomelj Tschernembl 10-100 1728 — 480 — 1870 — 1400 — 15478 — 5180 — — — 5 Idrija Idria . . . 107-400 2016 — 600 - 13399 — — — 16015 — 4664 — — — 6 Ilir. Bistrica Jll.-Feistritz 39000 1152 — 270 — 5219 69 1625 84 8267 53 — — — — . 7 Kamnik Stein . . , 56-540 2160 — 750 — 17465 — — — 20375 — 5225 — 276 66 8 Kočevje Gottschee. . 76-700 4800 — 850 — 11398 — 2496 43 19544 43 15536 — 453 34 9 Kostanjevica Scmbftmfs . 54-700 1960 — 800 — 4156 — 3000 — 9916 — — — — — 10 Kranj Krainburg. 132-400 1008 — 1070 — 16784 07 — — 18862 07 1280 — — — 11 Kranjskagora Kronau . . 7-100 864 — 280 — 9846 — — — 10990 — 4210 — — — 12 Krško Gurkfeld. . 64-860 2880 — 1000 — 9770 — 3000 — 16650 — 3135 — — — 13 Litija Littai. . . . 111-760 2808 — 1200 — 15186 63 1100 — 20294 63 1800 — — — 14 Ljublj. okol. Laibach Uma. 208-600 9470 — 1860 — 35580 - 3421 84 50331 84 1200 — 130 15 Logatec Loitsch. . . 30-300 2160 — 160 — 7338 — — — 9658 — 1965 — — — 16 Lož Laas .... 25-760 960 — 350 — 5606 — — — 6916 — 2737 80 — — 17 Metlika Mottling. . 87-800 2010 — 600 — 9580 — — — 12190 360 - — 18 Mokronog Nassenftch . 47-250 1800 — 200 — 5350 — 1200 — 8550 — 2500 — — — 19 Novomesto Rudolfswert 93-300 2208 — 700 14330 — — 17238 — 6515 — 153 33 20 Postojna Adelsberg . 31-800 1968 — 100 — 4120 — — — 6188 — 2190 583 33 21 Radeče Ratschach. . 36-700 864 — 200 — 3625 21 — 4689 21 1205 — — — 22 Radoljica Radmannsd. 34-410 1176 — 684 — 6621 :— — — 8445 — 1077 50 142 — 23 Ribnica Reifnitz . . 54000 2880 — 300 — 8180 — 4090 — 15450 — 3825 — 80 — 24 Senožeče Senosetsch 14-960 600 — 160 — 2729 60 218 08 3707 68 283 25 — — 25 Škofjaloka Bischoflack. 53000 2460 — 400 — 8900 — 933 — 12693 — 15170 55 — — 26 Trebnje Treffen. . . 44-100 996 — 420 — 3160 — 1550 — 6126 — 7420 — 40 — 27 Tržič Neumarktl. 16 620 400 — 90 - 3097 16 2270 70 5857 86 — — — — 28 Vel. Lašče Großlaschitz 51-310 960 — 300 — 7710 — 793 08 9763 08 924 — 120 — 29 Vipava Wippach. . 23-700 1440 —■ 340 — 3175 — 500 — 5455 — 762 50 — — 30 Višnjagora Weixelburg. 20-600 — — 290 — 2774 — — 3064 — 1278 — 31 — 31 Vrhnika Oberlaibach 64-100 2684 — 800 — 13110 — 1762 — 18356 — — — — — 32 Žužemperk Seisenberg. 30-500 — — 620 — 3815 14 — — 4435 14 1280 — — — Skupaj — Zusammen. 1749-770 58740 — 16934 — 283409 28 35676 73 394760 01 102833 60 2009 66 Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommiinikationsmittel. 127 III. Ausweis über das prali mutierte Erfordernis für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluß der Beiträge der Bezirksstraßenfonde zur Erhaltung der Landes- und der Eisenbahnzufahrtsstraßen, sowie über die Höhe der behufs Deckung des gesamten Erfordernisses einzuhebenden Stenernmlageu pro 1904. Skupna potreb- ščina Gesamt- ersor- dernis Zalaganje z - Deckung durch Če se primerja potrebščina s pokritjem, kaže se Erfordernis und Deckung gegenüber« gehalten, resultiert ein ‘ - 1 O p o m n j a A n m e r k it» g aktivi Aktiva različ- nimi dohodki ver- schiedene Em- pfänge doklado na direktni davek Umlage auf die direkten Steuern Skupaj Zusamme v predpisu im Vor-fchreibungs-betrage % v znesku im Ertrage N prebitek Über- schuss pri- manjkljaj Abgang 9 10 11 12 13 14 15 16 K h K h K h K h K h K h K 1 h K h 21787 54 79502 32 20 15900 46 15900 16 5887 Ol 3 Št. 14875 1. 1903 I 12653 — 5000 — 64032 56 12 7683 90 12683 90 30 90 — „ 1475 „ 1904 I 5923 — 1600 — — — 43326 95 10 4332 69 5932 69 9 69 — » 449 „ „ 20658 — — — —; — 58280 14 20 11656 02 11656 02 — - 900119! 3 „ 14962 „ 1903 20679 — — — — 206791 55 10 20679 15 20679 15 — 15 — „ 14733 „ „ 8267 53 — — 84 — 40917 66 20 8183 53 8267 53 — — L ' _ 14681 „ 25876 66 — — — — 115493 41 20 23098 68 23098 68 — — 2777 9 8 „ 14349 „ „ 35533 77 371 74 2950 — 99838 20 19967 60 23289 34 — — 12244 4 3 „ 2056 „ 1904 9916 - — — — — 53687 18 20 10737 43 10737 43 821 43 _ „ OU1 „ ), 20142 07 — — — 134280 51 15 20142 07 20142 07 — — — „ 14817 „ 1903 15200 — — — — — 86000 — 18 15480 15180 — 280 — — - „ 13358 „ „ 19785 — 1500 — — — 73572 02 20 14714 40 16214 40 — — 3570 6 0 „ 1708 „ 1904 22094 63 — — — — 122747 94 18 22094 63 22094 63 — — — » 705 „ „ 51661 84 — — — — 254598 61 20 50919 72 50919 72 — — 742 1 2 „ 14040 „ 1903 11623 — — — — — 46318 69 20 9263 73 9263 73 — — 2359 2 7 .. 14408 „ 9653 80 2429 18 1046 — 39883 90 16 6381 42 9856 60 202 80 - „ 14407 .. 12550 — — — — 44950 74 20 8990 15 8990 15 — — 3559 8 5 „ 13326 „ „ 11050 — 1000 — — — 63912 38 16 10225 98 11225 98 175 98 - „ 14876 „ 23906 33 — — — — 115271 29 20 23054 25 23054 25 — — 852 0 8 „ 24 „ 1904 8961 33 1300 — — — 77427 63 10 7742 76 9042 76 81 43 — » 3590 „ „ 5894 21 — — — — 32504 23 18 5850 76 5850 76 — — 43 4 5 „ 15232 „ 1903 1 9664 50 — — — — '54946 91 20 10989 38 10989 38 1324 88 — „ 15094 „ 19355 — — - 9 — 41126 28 28 11601 53 11610 53 — — 7744 4 7 „ 15490 „ „ 3990 93 601 83 — — 28226 — 10 2822 60 3424 43 — — 566 5 0 „ 14(43 „ „ 27863 55 — — — — 84069 64 20 16813 93 16813 93 — — 11049 k 2 „ 1612 „ 1904 I 13586 — — - — — 40081 97 20 8016 39 8016 39 — — 5569 k .1 „ 15019 „ 1903 I 5857 86 — — — — 39051 74 15 5857 86 5857 86 — 2026 „ 1904 10807 08 1890 66 — — 29520 66 23 6789 74 8680 40 — — 2126 f 18 „ 202 „ 6217 50 — — 51512 14 12 6181 45 6181 45 — 36 ( 15 243 „ 4373 — - — — 54752 66 e 3285 15 3285 15 1087 1 35 „ 15046 1903 I 18356 — — - 1014 86 82701 55 2C 16540 31 17555 17 — 800 33 „ 14640 „ „ 5715 14 — " - - 31750 78 18 5715 14 5715 14 — — „ 14262 „ „ 499603 21 15693 41 1510Ž .81 )2391078 04 1- - 411715 81 4325K m 3 292r 1 2( 70020 15 128 Letno poročilo. — § 6. Občila. IV. Izkaz o onih svotah, ki so se plačale leta 1904 za vzdrževanje deželnih cest dotičnim okrajnocestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada za leta 1902, 1903 in 1904. N a k a z a n o Posamezna Skupna || KZ) CS >o O JSd CJ okrajnocestnemu odboru odlok deželnega odbora z dnč s v o t a f— K h K h 1 za leto 1902: Škofjaloka 10. junija 1904, štev. 6411 2805 39 2805 39 1 za leto 1903: Bled 19. maja 2412 2975 36 2975 36 2 Cirknica 22. junija 3727 2463 10 2463 10 3 Idrija ....... 26. maja 2633 1086 52 1086 52 4 Kamnik 3. maja 1331 5588 20 5588 20 5 Kočevje 26. maja 2697 2938 76 2938 76 6 Krško 19. februarja n 1708 1015 57 1015 57 7 Kranj 14. junija 3248 2006 38 2006 38 8 Kranjskagora . . . 4. maja 1354 4460 95 4460 95 9 Litija 24. maja .. 2499 2669 09 2669 09 10 Mokronog 16. junija 3394 2266 55 2266 55 11 Radeče 15. junija 3368 1194 45 1194 45 12 Radoljica 13. junija n „ 3107 665 64 665 64 13 Ribnica 14. septemb. „ 11387 3683 22 3683 22 14 Škofjaloka 10. junija „ „ 6411 8130 12 8130 12 15 Velike Lašče .... 18. avgusta „ 5666 770 21 770 21 16 Vipava 23. junija „ 4057 569 — 569 — 17 Višnjagora 30. junija „ 4890 410 16 410 16 18 Žužemberk .... 10. maja „ 1681 982 75 982 75 Odnos . 46681 42 Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommunikationsmittel. 129 IV. Ausweis über die im Jahre 1904 den mit der Obsorge von Landesstraßen betrauten Bezirks-straßenausschnssen ans Rechnnng der den Landesfond im Jahre 1902, 1908 nnd 1904 treffenden Beiträge geleisteten n-Kontozahlungen. A n g , iü i e s e n Einzeln Zusammen o dem Bezirlsstraßcn-ausschuffe gemäß Landesausschußverordnung vom Betrag S3- K h K h 1 pro 1902: Bischoflack 10. Juni 1904, Zahl 6411 2805 39 2805 39 1 pro 1903: Veldes ....... pro 902 19. Mai „ tt 2412 2975 36 2975 36 2 Zirknitz 22 Juni ,, 3727 2463 10 2463 10 3 Jdria 26. Mai ,, „ .2633 1086 52 1086 52 4 Stein 3. Mai „ 1331 5588 20 5588 20 5 Gottschee 26 Mai „ ,, 2697 2938 76 2938 76 6 Gurkfeld 19 Februar „ ,, 1708 1015 57 1015 57 7 Krainburg . . . . 14. Juni „ ,, 3248 2006 38 2006 38 8 Kronau 4 Mai ,, ,, 1354 4460 95 4460 95 9 Littai 24. Mai ,, ,, 2499 2669 09 2669 09 10 Nassenfuß 16. Juni ,, ,, 3394 2266 55 2266 55 11 Ratschach 15 Juni ,, n 3368 1194 45 1194 45 12 Radmannsdorf . . . 13. Juni ,, „ 3107 665 64 665 64 13 Reifnitz 14. September „ ,, 11387 3683 22 3683 22 14 Bischoflack 10. Juni „ „ 6411 8130 12 8130 12 15 Groß-Lasch itz .... 18. August „ ,, 5666 770 21 770 21 16 Wippach 23. Juni „ ,, 4057 569 — 569 — 17 Weixelburg 30. Juni ,, „ 4890 410 16 410 16 18 Seisenberg 10. Mai „ ,, 1681 982 75 982 75 Fürtrag . 46681 42 130 Letno poročilo. — § 6. Občila. N a k a z a n o Posamezna Skupna K/3 >u O J* o; okrajnocestnemu odboru odlok deželnega odbora z dne s v o t a H K h K h za leto 1904: Prenos . . 46681 42 1 Bled 3. maja 1904, št. 5631 4000 — 4000 — 2 Črnomelj 16. junija 7330 2500 — 2500 — 3 Idrija 16. aprila „ „ 4730 4000 — 12. oktobra „ „ 12195 1300 — 5300 — 4 Kočevje 23. avgusta „ 10613 6000 — 6000 — 5 Logatec 22. septembra „ 11791 1500 — 1500 — 6 Lož 16. februarja „ . „ 1961 2000 — 26. aprila „ „ 5168 1200 — 3200 — 7 Metlika 25. januarja „ 553 650 — 650 — 8 Novomesto .... 25. januarja „ „ 361 4000 4000 — 9 Postojna 11. maja 5664 1290 14 1290 14 10 Radeče 19. aprila „ 3428 1000 — 14. septembra „ 11776 1000 — 2000 — 11 Radoljica 28. aprila „ 5640 700 700 — 12 Ribnica 25. januarja „ 522 3000 — 3000 — 13 Škofjaloka 15. februarja „ n 1421 3000 — 17. maja „ n 6088 3000 — ‘ 11. oktobra „ „ 11960 3000 — 9000 — 14 Žužemberk .... 11. marca „ 3247 1000 1000 — Skupaj 90821 56 st-Nr. Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommunikatioiisinittel. 131 Angewiesen dem Bezirksstraßen--ausschnsse gemäß Landesallsschußverordnung vom Einzeln Zusammen Betrag N- K h K h Übertrag . 46681 42 pro 1904: 1 Beides 3. Mai 1904, Zahl 5631 4000 — 4000 — 2 Tschernembl 16. Juni ff ff 7330 2500 — 2500 — 3 Jdria 16. April ff ff 4730 4000 - 12. Oktober „ ,, 12195 1300 - 5300 — 4 Gottschee 23. Angust 10613 6000 — 6000 — 5 Loitsch 22. September 11791 1500 — 1500 — 6 Laas 16. Februar „ „ 1961 2000 — 26. April 5168 1200 — 3200 — 7 Mottling 25. Jänner 553 650 — 650 — 8 Rudolfswert .... 25. Jänner 361 4000 — 4000 — 9 Adelsberg 11. Mai 5664 1290 14 1290 14 10 Ratschach 19. April ,z ff 3428 1000 — 14. September ,, ff 11776 1000 - 2000 —r 11 Radmannsdorf . . . 28. April ff 5640 700 — 700 — 12 Reifnitz 25. Januar 522 3000 — 3000 — 13 Bischoflack 15. Februar „ ff 1421 3000 — 17. Mai „ ff 6088 3000 - — 11. Oktober ,, ff 11960 3000 — 9000 — 14 Teisenberg 11. März ff 3247 1000 — 1000 — Zusammen . 90821 56 132 Letno poročilo. — § 6. Občila. A. Ukaz o skupnih stroških vzdrževanja okrajnih in deželnih cest leta 1903. Stroški za vzdrževanje okrajnih in deželnih cest Bezirks- und Landesstraßen okrajnih cest Bezirksstrahcn >u M O X' *3 *§■ H S- Cestni okraj Konkurrenibyirk Skupna dolgost Gesamt- länge Svota Summe Dolgost Länge Svota Summe 1 2 3 4 km K h km K h 1 Bled Veldes .... 55-500 28846 06 24 500 8188 05 2 Brdo Egg 64-700 14688 93 64-700 14688 93 3 Cirknica Zirknitz .... 23T60 18950 89 10-100 3896 41 4 Črnomelj Tschernembl . . 161400 19342 28 107-400 10754 65 5 Idrija Jdria 52 440 49147 83 39000 32136 07 6 Ilirska Bistrica Jllirisch-Feistritz 31-200 13255 75 31-200 13255 75 7 Kamnik Stein 107-240 31685 77 56-540 19164 43 8 Kočevje Gottschee . . . 145-800 41930 27 76 700 16796 97 9 Kostanjevica Landstraß . . . 54-700 7880 61 54 700 7880 61 10 Kranj Kram bürg . . . 140-700 19480 27 132-400 16581 51 11 Kranjskagora Kronau .... 17-840 13903 86 7-100 4591 42 12 Krško Gnrkfeld . . . 102-800 21343 66 64-860 14131 93 13 Litija Littai 119-760 27311 85 111-760 21684 88 14 Ljublj okolica Laibach Umgeb. . 208 600 52211 78 208 600 52211 78 15 Logatec Loitsch .... 42-600 33523 30 30 300 26714 84 j 16 Lož Laas 56-960 24418 86 25-760 7861 67 ! 17 Metlika Mottling . . . 89-800 15159 20 87-800 13574 98 18 Mokronog Nassensnß . . . 63-450 16034 75 47-250 12713 65 1 19 Novomesto Rudolfswert . . 128.800 28284 23 93-300 14219 25 20 Postojna Adelsberg . . . 40-000 — —. 31-800 — — 21 Radeče Ratschach . . . 57-290 6525 49 36-700 3212 49 22 Radoljica Radmannsdorf 36-410 11550 90 34-410 10707 90 23 Ribnica Reifnitz .... 83-500 29811 30 54-000 18552 03 1 24 Senožeče Senosetsch . . . 20 880 3735 02 14-960 2254 17 25 Škofjaloka Bischoflack . . . 103-200 66045 82 53.000 25274 16 26 Trebnje Treffen .... 60-900 — 44-100 — — 27 Tržič Neumarktl . . . 16-620 3841 45 16-620 3841 45 28 Velike Lašče Großlaschitz . . 64-310 10870 39 51-310 8312 93 29 Vipava Wippach.... 30-380 5923 25 23-700 4765 25 30 Višnjagora Weixelbnrg . . 27-970 4349 55 20-600 3384 29 31 Vrhnika Oberlaibach . . 64100 44032 78 64100 44032 78 32 Žužemberk Teisenberg . . . 49-330 8785 25 30500 3814 96 33 Turjaška cesta Achazibergstraße. 16TOO 3086 21 — — — 34 Cesta Grosuplje - Krka Großlupp - Ober-gnrker Straße 19-300 2848 39 Skupaj — Zusammen. 2357-740 678805 95 1749-770 439200 19 Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommunikationsmittel. 133 A. Ausweis über die Gesamtkosten für die Erhaltung der Bezirks- und Landesstraßen im Jahre 1903. ErhaltungsKosten für deželnih cest Landesstraßen O p o m n j a ÄnmerKnng Dolgost Länge Svota Summe 5 6 km K h 3V000 20658 01 Št. 2412 I. 1904 — — — „ 8456 „ „ ni deželnih cest — feine Landesstraßen 13 060 15054 48 3727 „ .. 54-000 8587 63 „ 3570 .. 13 440 17011 76 „ 2633 „ „ — — — „ 2458 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen 50 700 12521 34 n 1331 „ „ 69-100 25133 30 » 2697 „ „ — — — „ 3781 „ „ ni deželnih cest keine Landesstraßen 8-300 2898 76 3248 „ „ 10-740 9312 44 „ 13o4 „ „ 37-940 7211 73 „ 1708 „ .. 8-000 5626 97 „ 2499 „ — — - „ 5789 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen 12-300 6808 46 „ 3430 „ „ 31-200 16557 19 „ 1535 „ „ 2-000 1584 22 .. 2043 .. „ 16-200 3321 10 „ 3394 „ „ 35 500 14664 98 „ 5338 „ „ 8-200 — — ni predložil računa — keine Rechnung vorgelegt 20-590 3313 — „ 3368 „ „ 2-000 843 — „ 3107 „ 29-500 11259 27 „11387 „ 5-920 1480 85 .. 3040 .. „ 50-200 40771 66 6411 „ 16-800 — — ni predložil računa - keine Rechnung vorgelegt - — — „ 2025 „ „ 13000 2557 46 „ 5666 „ „ 6-680 1158 — „ 4057 „ „ 7-370 965 26 „ 4890 „ — — — „ 3082 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen 18-830 4970 29 „ 1681 „ „ 16100 3086 21 „ 8423 „ k rühr. 6. Ljublj. okolica — ad Rubr. 6. Laibach Umgebung " „ „ 6. Velike Lašče — „ „ 6. Großlaschitz 19-300 2848 39 „ „ 6. Ljublj. okolica — „ „ H. Laibach Umgebung „ „ 6. Višnjagora — „ „ 6. Weixelburg. 607-970 239605 76 134 Letno poročilo. — § 6. Občila. S. Izkaz o stroških vzdrževanja okrajnih cest z doneskom okrajnocestnih zakladov za vzdrževanje deželnih in dovoznih cest leta 1903. s t r o 8 k i 6 S- I S X/3 Cestni okraj Konkurrenzbezirk Dolgost cest Siraßen- litnge Mezda za cestarje Entlohnung der Straßen» einräumet za dobivanje gramoza für Schot-tergewin- NttNg za popravljanje že obstoječih in za napravo novih umetnih del für Reparatur bestehender und Herstellung neuer Kunstobjekte za popravljanje in razširjanje ter zgradbo novih cest für Straßenverbesserung und Erbreiterung und für Neubauten za potovanje in za pisarniške potrebščine für Reise-auslagen und für Kanzleierfordernisse iS 1 2 3 4 5 6 H km K h K h K h K h K h 1 Bled Beides . . 24-500 540 3481 74 463 03 723 06 170 2 Brdo Egg ... . 64-700 1719 60 6378 66 1420 68 2415 90 826 43 3 Cirknica Zirknitz . . . 10100 — — 1477 63 — — 57 60 — — 4 Črnomelj Tschernembl . 107-400 1512 - 5165 76 779 19 1473 44 796 — 5 Idrija Jdria . . . 39-000 2550 — 4947 28 9433 24 1209 72 412 16 6 Ilir. Bistrica Jll.-Feistritz . 31-200 1152 — 4490 58 277 04 4037 86 647 — 7 Kamnik Stein . . . 56-540 2160 - 9200 96 4886 62 455 80 783 25 8 Kočevje Gottschee . . 76-700 4760 — 4730 9< 2430 74 32 48 943 60 9 Kostanjevica Landstraß . . 54-700 2062 60 569 — 1534 38 2829 99 804 — 10 Kranj Krainburq. . 132-400 1416 — 9140 26 1529 38 160 20 1515 - 11 Kranjskagora Kronan . . . 7-100 904 - 386 85 1265 97 — — 542 96 12 Krško Gnrkfeld . 64-860 2820 — 5078 90 2470 66 2000 - 1136 — 13 Litija Littai . . . 111-760 2784 - 3695 74 11098 11 1986 95 1516 72 14 Ljublj. okolica Laibach Uma 208-600 6422 - 17034 55 3262 77 2972 43 3478 40 15 Logatec Loitsch . . . 30-300 1908 — 3113 60 162 76 17853 74 377 31 16 Lož Laas .... 25-760 960 — 2707 26 207 30 889 13 347 62 17 Metlika Mottling . . 27-800 1808 — 8101 98 781 10 ■ — 789 64 18 Mokronog Nassenfuß . . 47-250 1800 — 4317 59 5773 20 — — 501 20 19 Novomesto Rndolfswert . 93 300 2388 — 7716 23 992 31 548 51 1026 05 20 Postojna Adclsberg . . 31-800 21 Radeče Ratschach . . 36-700 866 40 346 12 745 50 253 — 398 92 22 Radoljica Radnianusdorf 34-410 1176 3332 84 3116 85 731 17 775 44 23 Ribnica Reifnitz . . . 54000 2880 — 7703 50 — — 2993 30 606 — 124 Senožeče Senosetsch . . 14 960 600 — 1398 72 — — — — 112 88 j 25 Škofjaloka Bischoflack. . 53-000 2460 — 3933 63 2361 73 — — 460 — 26 Trebnje Treffen . . . 44-100 27 Tržič Nenniarktl. . 16-620 253 40 — 26 158 34 1561 92 94 90 28 Velike Lašče Großlaschitz . 51-310 1064 — 5125 86 1313 36 — — 250 60 29 Vipava Wippach . . 23-700 1440 — 1239 45 411 08 — — 302 — 30 Višnjagora Weixelburg . 20-600 326 — 1291 63 14 20 — — 371 25 31 Vrhnika Oberlaibach . 64-100 2194 — 6966 07 2586 17 28799 80 630 42 32 Žužemperk Turjaška Seisenberg Achaziberg- 30-500 — — 1954 54 254 88 852 89 560 — cesta Cesta Grosuplje- straße . . Großlnpp-Obergurker- Krka Straße . . — Skupaj - - Zusammen. 52926 — 135028 17 59730 59 74838 89 21175 75 Rechenschaftsbericht. — § 6. Komninmkationsmittel. 135 B. Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluß der Beitragsleistnng der Bezirksstraßenfonde für die Erhaltung der Landes- und Eisenbahnznfahrtsstraßen im Jahre 1903. 'Ä U 0 0 st l) e n Povrnjena predplačila in pasivni zaostanki za cestno kopaško orodje za različne stroške Svota stroškov Donesek okrajnocestnega zaklada za vzdrževanje Beitrag des Bezirks -straßenfondes für die Erhaltung der Skupaj O p o m n j a Bezahlte Vorschüsse und Passivrückstände für Straßen- schanz- für verschiedene Auslagen Summe der Auslagen deželnih Landes- dovoznih Znfahrts- Zusammen Ji n iit e r k u it g zeug cest - Straßen 7 8 9 10 11 12 13 K h K h K h K h K h K 1 h K h 49880 26 50 2284 92 8188 05 8175 35 16363 40 Št. 2412 1. 1904 96652 30 14 931 — 1468893 — — ' — 14688 93 „ 8456 — — — 2361 18 389641 1718 62 — — 5615 03 „ 3727 637 29 21 26 369 71 1075465 2177 31 — — 13531 96 3570 11419 56 1659 30 504 81 32136 07 6151 97 — — 38288 04 „ 2633 1715 70 15 80 919 77 13255 75 — — ' — 13255 75 „ 4258 „ — — 23 96 1653 84 19164 43 4751 94 — — 23916 37 „ 1331 „ „ 3734 — 12 60 152 57 16796 97 8794 54 499 26 26090 77 „ 2697 — — 80 64 — — 7880 61 — — — — 7880 61 „ 3781 „ 1765 35 5 32 1050 — 16581 51 892 38 — — 17473 89 v 3248 „ y — 17 38 1474 26 4591 42 396962 — — 8561 04 0 1354 y — 235 88 390 49 14131 93 2340 56 — — 16472 49 1708 „ — 46 14 556 90 21684 56 2237 88 — 23922 44 „ 2499 „ 13498 36 64 11 5385 76 52118 38 — — 93 40 52211 78 5789 „ 1931 55 24 16 1343 72 26714 82 1563 07 — — 28277 91 3430 y y — 22 80 2727 56 7861 67 2154 26 — — 10015 93 „ 1535 „ 1172 79 47 88 873 59 13574 98 622 87 — — 14197 85 2043 „ y — 42 10 279 56 12713 65 1054 55 — — 13768 20 3394 „ — : — 35 60 1512 55 14219 25 5752 32 82 77 20054 34 ni’ 5338 računa pr edložil — keine Rechnung 495 05 9 74 97 76 3212 49 891 15 — — 4103 64 Št. 3368 1.1904 530 91 39 59 1005 10 10707 90 274 50 97 14 11079 54 3107 „ 3793 40 1 — 574 83 18552 03 4135 63 38 69 22726 35 u 11387 y 30 — 9 02 103 55 2254 17 — — — — 2254 17 y 3040 „ „ 14180 79 20 36 1857 65 25274 16 18685 83 — — 43959 99 6411 „ 1616 12 20 74 135 77 3841 45 3841 45 ni računa predložil — keine Rechnung št. 2025 1. 1904 9 — 550 11 8312 93 702 73 59 26 9074 92 V 5666 „ „ 1344 12 90 15 82 4765 25 289 — — — 5054 25 „ 4057 y „ 5 74 1375 47 3384 29 221 13 26 03 3631 45 y 4890 „ „ 197 57 24 2538 08 43968 78 — — 64 — 44032 78 „ 3082 „ — — 31 58 161 07 3814 96 1682 74 — — 5497 70 » 1681 " » 778 76 — — 778 76 ” 8423 '' ” 852 13 — — 852 13 „ 8423 59527 19 2628 48 33187 40 439042 47 81470 84 960 55 521473 86 136 Letno poročilo. — § 6. Občila. C. Izkaz o stroških za vzdrževanje deželnih cest leta 1903. ti oj g £ Dndl CÖ o N Cestni okraj Konkurrenz-Bezirk Dolgost cest Straßen» länge Izdalo za cestarje an Ein- ränmer- löhnen >e je — za upravne stroške an Verwal- tnngs- anstageil Dcrimsplit za vzdrževanje cest an Straßener- haltnngs- kvsten wurden Skupaj Zusammen 1 2 3 4 5 km K h K h K h K h 1 Bled Veldes .... 31000 3384 800 16474 01 20658 01 2 Brdo Egg — 3 Cirknica Ztrknitz .... 13060 1872 — 600 48 12582 — 15054 48 4 Črnomelj Tschernembl . . 54000 2628 — 383 90 5575 73 8587 63 5 Idrija Jdria .... 13-440 1296 — 509 56 15206 20 17011 76 6 Ilirska Bistrica Jlirisch-Feistritz . — 7 Kamnik Stein 50-700 2160 — 836 25 9525 09 12521 34 8 Kočevje Gottschce . . . 69-100 6240 — 1304 21 17589 09 25133 30 9 Kostanjevica Landstraß . . . — 10 Kranj Krainbnrg . . . 8-300 864 — 250 — 1784 76 2898 76 11 Kranjskagora Kronan .... 10-740 920 — 411 32 7981 12 9312 44 12 Krško Gurkfeld . . . 37-940 1875 — 600 — 4736 73 7211 73 13 Litija Littai 8-000 720 — 431 20 4475 77 5626 97 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebung — 15 Logatec Loitsch .... 12-300 1296 130 5382 46 6808 46 16 Lož Laas 3T200 2308 — 544 70 10643 42 13496 12 17 Metlika Mottling . . . 2-000 180 — 158 48 1245 74 1584 22 18 Mokronog Nassenfnß . . . 16-200 1080 — 132 — 2109 10 3321 10 19 Novomesto Rndolfswert . . 35-500 2050 — 510 34 11504 64 14064 98 20 Postojna Adelsberg . . . 8-200 21 Radeče Ratschach . . . 20-590 1212 — 243 30 1857 70 3313 — 22 Radoljica Radmannsdorf . 2000 168 — 126 — 549 — 843 — 23 Ribnica Reifnitz .... 29-500 2400 — 583 — 8276 27 11259 27 24 Senožeče Senosetsch . . . 5-920 432 99 28 949 57 1480 85 25 Škofjaloka Bischoflack . . . 50-200 2940 — 460 — 37371 66 40771 66 26 Trebnje Treffen .... 16-800 27 Tržič Neumarktl . . — 28 Velike Lašče Großlasch itz . . 13 000 912 — 220 — 1425 46 2557 46 29 Vipava Wippach . . . 6-680 432 — 148 — 578 — 1158 30 Višnjagora Weixelbnrg . . 7-370 360 — 163 — 442 26 965 26 31 Vrhnika Oberlaibach . . — 32 Žužemperk Teisenberg. . . 18-830 1296 — 300 — 3374 29 4970 29 Turjaška cesta Achaeibergstraße . 16T00 1392 — 136 69 1557 52 3086 21 Cesta Grosuplje Großlupp - Ober- — Krka gurkstraße . . 19-300 964 180 12 1704 27 2848 39 Skupaj — Zusammen 607-970 41381 — 10261 83 184901 86 236544 69 Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommunikationsmittel. 137 C. Ausweis über die Erhaltungskosten der Landesstraßen im Jahre 1903. Od tega odpade na Hievon entfallen aus den Pokrito z mitni-škimi in drugimi Vzdrževalni stroški znižajo se na Die Erhaltungskosten ermäßigen sich auf Prispevki se tedaj znižajo, in sicer Es reducieren sich demnach die Beiträge des deželni Landes- okrajno- cestni Bezirks- Straßen- dohodki Davon gedeckt durch die Maud u. sonstige deželnega Landes- okrajno- cestnega Bezirks- Straßen- zaklad — Fond Empfange zaklada — Fondes 6 7 8 9 10 11 K h K h K h K h K h K h 12482 66 8175 35 123 30 20534 71 12359 36 8175 35 — — — — — — — — — — — — 8763 48 6291 — 9144 76 5909 72 4191 10 1718 62 5799 77 2787 86 21 10 8566 53 5789 22 2777 31 10859 79 6151 97 — — 17011 76 10859 79 6151 97 — — — — — — — — — — — — 7758 80 4762 54 21 20 12500 14 7748 20 4751 94 16338 76 8794 54 — — 25133 30 16338 76 8794 54 — — — — — — — — — — — — 2006 38 892 38 — — 2898 76 2006 38 892 38 5342 82 3969 62 41 87 9270 57 5300 95 3969 62 4871 17 2340 56 55 60 7156 13 4815 57 2340 56 3389 09 2237 88 — — 5626 97 3389 09 2237 88 4117 23 2691 23 2256 31 4552 15 2989 08 1563 07 8174 41 5321 71 5263 93 8232 19 6077 93 2154 26 961 35 622 87 — — 1584 22 961 35 622 87 2266 55 1054 55 — — 3321 10 2266 55 1054 55 8312 66 5752 32 — — 14064 98 8312 66 5752 32 2384 15 928 85 75 40 3237 60 2346 45 891 15 568 50 274 50 — — 843 — 568 50 274 50 7121 14 4138 13 5 — 11254 27 7118 64 4135 63 1006 07 474 78 1021 50 459 35 495 32 22085 83 18685 83 — — 40771 66 22085 83 18685 83 — — — — — — — — — — — 1844 73 712 73 _ 2557 46 1844 73 712 73 869 — 289 — — — 1158 - 869 — 289 — 744 13 221 13 — — 965 26 744 13 221 13 — — — — — — — — — — — — 3283 15 1687 14 8 80 4961 49 3278 75 1682 74 2307 45 778 76 — — 3086 21 2307 45 778 76 1996 26 852 13 — — 2848 39 1996 26 852 13 145655 33 90889 36 18498 12 218046 57 136565 73 81480 84 Opomnja Ä u m e r lut n $ St. 2412 1. 1904 ni deželnih cest — keine-Landesstraßsn Št. 3727 1. 1904 » 3570 „ „ 2633 „ „ ni deželnih cest — keine Landesst-raßen Št. 1331 I. 1904 „ 2697 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen Št. 3248 1. 1904 „ 1354 „ „ „ 1708 „ „ „ 2499 „ „ v oskrbi cestnega odbora ni deželnih cest — in der Verwaltung des Bez.-Str.-Ausjchusjes befinden sich leine Laudesstraßen Št. 3430 1. 1904 „ 1535 „ „ „ 2043 „ „ „ 3394 „ „ „ 5338 „ ni računa predložil — keine Rechnung vorgelegt St. 3368 1. 1904 „ 3107 „ „ 11387 „ „ Prisp. cest. zaklada je pokrit z mitniskim dohodkom — Der Beitrag d. Bez.-Str.-Fon-des ist durch den Mautertrag gedeckt. Št. 3040 1. 1904 „ 6411 „ „ ni računa predložil — keine Rechnung vorgelegt deželnih cest — keine Landesstraßen ni št. 5666 I. 1904 „ 4057 „ „ n 4890 „ „ ni deželnih cest — teilte Landesstraßen Št. 1681 1. 1904 „ 8423 „ „ ,, 8423 „ „ k rubr. 11. Ljublj. okolica — ad Rubrik 11. Laibach Ilmgebung . . 546 K 98 h k rubr. 11. Vel. Lašče — ad Rubrik 11. Großlajchitz...........231 K 78 h k rubr. 11. Ljublj. okolica — ad Rubrik 11. Laibach Umgebung . . 179 K 84 h k rubr. 11. Višnjagora — ad Rubrik 11. Weixelburg............. 672 K 29 h 138 Letno poročilo. — § 6. Občila. D. Izkaz o dohodkih okrajnocestnih zakladov leta 1903. r :g G 73 ^ o? ti"o" NS3- Cestni okraj Konkurrenz - Bezirk D o 1 1 o d U i Blagajnični ostanek koncem leta 1902 Kassarest mit Schluß des Jahres 1902 Aktivne terjatve iz prejšnjih let Aktivforderungen aus den Vorjahren Priklad Umlagen e Podpore Sub- ventionen Pred- plačila Vor- schüsse iz deželnega zaklada za okrajne ceste aus betu Landesfonde für Bezirksstraßen 1 2 3 4 5 K h K h % K h K h K h 1 Bled Beides .... 370 24 20 16146 77 2 Brdo Egg 748 29 — — 20 11000 — — — — — 3 Cirknica Zirknltz .... 4554 82 1906 65 10 3925 11 400 — — — 4 Črnomelj Tschernembl . . — - — - 20 11001 21 — — — 5 Idrija Jdria .... — 12327 33 10 20000 — — — — — 6 Ilirska Bistrica Jllirisck-Feistritz — - — — 18 7700 — — — — — 7 Kamnik Stein 2183 32 — — 20 22911 47 2000 — — — 8 Kočevje Gottschee . . . 6406 25 1547 92 20 19787 79 ' — — — 9 Kostanjevica Land straf; . . . 1981 94 — — 20 10546 42 — — — — 10 Kranj Krainburg . . . — - 2716 69 15 19856 04 — — — — 11 Kranjskagora Kronau .... 134 44 2426 91 10 lit 00 — — — — — 12 Krško Gurkfeld . . . 2450 62 1266 26 20 12884 80 1000 — — — 13 Litija Littai 2914 64 1605 81 18 24977 76 - — — J4 Ljublj. okolica Laibach Umgebung — — 1664 24 20 35000 — — — — — 15 Logatec Loitsch .... — — 636 30 20 9294 73 — — — — 16 Lož Laas 3161 56 706 50 16 6363 5l — — 17 Metlika Mottling . . . — — 607 92 20 8856 27 2000 — 18 Mokronog Nassenfuß . . . 3165 40 2347 82 16 10229 75 — — 19 Novomesto Rudolfswert . . 25627 84 2704 87 20 24508 08 1000 20 Postojna Adelsberg . . . — — — — 10 — - — — — — 21 Radeče Ratschach . . . — — 831 73 18 4000 — — 22 Radoljica Radmannsdorf . 345 36 1183 02 20 11033 36 — _ — — 23 Ribnica Reifnitz .... 1475 40 — — 28 11723 62 200 — — 24 Senožeče Senosetsch . . . 477 43 502 11 10 2451 — 25 Škofjaloka Bischoflack . . . — — 7673 90 20 16409 26 — 26 Trebnje Treffen .... — — — — 18 — — — - — — 27 Tržič Neumarktl . . . — — — 15 4258 01 28 Velike Lašče Großlaschitz . . 1902 66 831 15 20 7141 01 800 — — — 29 Vipava Wippach . . . 2431 23 716 82 12 5994 09 — — — — 30 Višnjagora Weixelburg . . 554 81 491 08 8 4019 47 180 — — 31 Vrhnika Oberlaibach . . 1783 33 78 — 20 17091 13 12000 — 32 Žuženrperk Teisenberg . . . 1084 30 509 54 18 5490 57 — — — — Skupaj — Zusammen 63753 88 '45282 57 375601 23 19580 Rechenschaftsbericht. — § 6. Kommuiiikationsmiitel. 139 D. Ausweis über die Empfänge der Bezirksstraßenfonde im Jahre 1903. Empfänge Ako se primerjajo stroški in dohodki, kaže Drugi dohodki Razni dohodki Skupaj Stroški znašajo Die Ausgaben betragen se koncem leta 1903 Beim Vergleiche der Ausgaben und der Empfänge bleibt mit Schluß 1903 ein Ooomnia Sonstige Empfänge Verschie- dene Em- pfänge Zusammen Blagaj- nični ostanek Kassarest Primanj- kljaj Abgang A n nt e v t u n ß 6 7 8 9 10 11 K h K h K h K 1 h K h K h 4000 129 30 20646 31 16363 40 4282 91 Št. 2412 1. 1904 5966 52 9 80 17724 61 17688 93 35 68 — — 8456 „ — — 30 50 10817 08 5615 03 5202 05 — — 3727 „ — — 24 —- 11025 21 13531 96 — - 2506 75 „ 3570 „ >r — — 70 23 32397 56 38288 04 — — 5890 48 u 2633 „ 6884 — — — 14584 — 14855 75 — — 271 75 „ 4258 „ 6193 18 402 10 33690 07 23916 37 9773 70 — — n 1331 „ f> 2000 — 657 83 30399 79 26090 77 4309 02 — — n 2697 „ — — 67 78 12596 14 7880 61 4715 53 — — , n 3781 „ — — 33 20 22605 93 17473 89 5132 04 — — ,, 3248 „ — — 68 53 13629 88 8561 04 5068 84 — — 1354 „ ,, — — 81 30 17682 98 16472 49 1210 49 — — 1708 „ n 648 30 134 20 30280 71 23922 44 6358 27 — - 2499 „ ... 12000 — 189 40 48853 64 52211 78 — — 3358 14 „ 5789 „ 17400 — 61 86 27392 89 28277 91 — — 885 02 3430 „ " 1218 43 100 20 11550 20 10015 93 1534 27 — — 1535 „ 2400 — 63 12 13927 31 14197 85 — — 270 54 „ 2043 „ 3401 72 293 56 19438 25 13768 20 5670 05 — — 3394 „ tt 1253 11 54 80 55148 70 20054 34 35094 36 — — 5338 „ — — — — — — — — — - — — ni računa predložil — keine Rechnung vorgelegt. 1009 38 239 61 6080 72 4103 64 1977 08 — — st. 3368 1. 1904 2238 — 138 74 14938 48 11079 54 3858 94 — — „ 3107 „ ; v ' 7000 — 106 63 20505 65 22726 35 — - 2220 70 11387 „ — — 35 96 3466 50 2254 17 1212 33 — — 3040 „ — — 59 20 24142 36 43959 99 — — 19817 63 6411 „ - ni računa predložil — keine Rechnung vorgelegt. — — 14 67 4272 68 3841 45 431 23 — - st. 2025 1. 1904 — — — — 10674 82 9074 92 1599 90 — — 5666 „ — — — — 9142 14 5054 25 4087 89 — — 4057 „ 48 43 21 — 5314 79 3631 45 1683 34 — — 4890 „ 13000 — 99 70 44052 16 44032 78 19 38 — — 3082 „ — — 13 20 7097 61 5497 70 1599 91 — ,, 1681 „ ,, 86661 07 3200 42 594079 17 524442 97 104857 X 21 35221 01 140 Letno poročilo. — § 6. Občila. E. Izkaz o podporah, nakazanih v izplačilo leta 1904 iz kranjskega deželnega zaklada za cestne zgradbe in druge cestne namene. sl a k a z a n o Posebej Vkup Zap. št. komu ? po ukazu dežel, odbora pod naslovom z n e s e k K h K h 1 Občini Podzemelj 20. januarja 1904, št. 14.910 I. 1903 Podpora za popravo mostu čez potok „Lahinja“ v Oeršičih 500 500 j 2 Okrajnemu cest. odboru Škofjeloškemu 29. januarja 1904, št. 1045 Ostanek podpore za popravo okrajneceste v Podgori .... 2000 2000 3 Okrajnemu cest. odboru Ribniškemu 16. aprila 1904, št. 3973 Podpora za popravo in vzdrževanje obč. ceste Sodršica-Sv. Gregor 200 200 4 Okrajnemu cest. odboru Velikolaškemu 16. aprila 1904, št. 4311 Podpora za vzdrževanje občinske ceste Knej-Karlovica . . 500 v isti namen za vzdrževanje obč. ceste Mala Slivica-Sv. Gregor 300 800 5 Občini Želimje 4. maja 1904, št. 5403 Prispevek za mezdo cestarja na obč. cesti lg-Golo za 1. 1904 . . 100 ~~ 100 6 Okrajnemu cest. odboru Cirkniškemu 22. junija 1904, št. 3727 Podpora za napravo načrta za preložitevceste Begunje-Sv. Vid . . 200 200 7 Okrajnemu cest. odboru Vrhniškemu 21. septembra 1904, št. 12.044 Ostanek podpore za zgradbo okrajneceste Podlipa-Smrečje . . 6000 — 6000 8 Mestni občini Škofjeloški 30. novembra 1904, št. 14.542 Podpora za napravo jarka na deželni cesti v Škofjiloki . . . 300 300 Skupaj . . / 10100 Rechenschaftsbericht. - § 6. Kominunikationsmittel. 141 E. Ausweis über die im Jahre 1904 aus dem krainischen Laudesfoude für Straßenbauten und sonstige Straßenzwecke stüssig gemachten Unterstützungen. A 11 !) ( ID i ( s e u Einzeln Zusammen Pest. Nr. dem gemäß Landes-ansschuß-Verordnung vom unter dem Titel Betrag K h 1 K h 1 Gemeindecnnte Podsemel 20. Januar 1904, Z. 14.910 de 1903 Unterstützung für die Re paratur der Brücke über den Lachina - Bach in Gerschiz 500 500 2 Bezirksstraßen- ansschusse Bischoflack 29. Januar 1904, Z. 1045 Rest der Unterstützung für die Bezirksstraßenkorrektion in Podgora . . 2000 2000 3 Bezirksstraßen-ausschusfe Reifnitz 16. April 1904, Z. 3973, Unterstützung für die Korrektur und Erhaltung der Gemeindestraße So-derschitz-St. Gregor . 200 200 4 Bezirksstraßen- ansschnsse Großlaschitz 16. April 1904, Z. 4311 Unterstützung für die Erhaltung der Knej-Karlo-witzer Gemeindestraße 500 — desgleichen für die Klein-Slivitz-St. Gregor Gemeindestraße .... 300 800 5 Gemeindeamte Schelimle 4. Mai 1904, Z.5403 Beitrag für die Löhnung des Einräumers an der GemeindestraßeJg-Golo pro 1904 .... 100 100 6 Bezirksstraßen-ansschnsse Zirknitz 22. Juni 1904, Z.3727 Unterstützung für die Projekts-Verfassung für die Straßennmlcgnng Vi-gaun-St. Beit . . . 200 200 1 7 Bezirksstraßen- ausschusfe Oberlaibach 21. September 1904, Z. 12.044 Rest der Unterstützung für den Bezirksstraßenbau Podlipa-SmreLje . . 6000 6000 8 Stadtgemeinde- amte Bischoflack 30. November 1904, Z. 14.542 Unterstützung für die Herstellung eines Kanals an der Landesstraße in Bischoftack .... 300 — 300 Zusammen . . . • • 10100 — § 7. Deželni zavodi. A. Deželna prisilna delalnica. 1. Za običajno belenje, za razna popravila sobnih tal, za opažbe, za novo napravo gnojne Poslopja, grede, za slikanje stanovanja stražnega nadzornika, popravo vrtnega vodnjaka, potem za napravo nove peči s pečnicami in popravo sobnih pečij v vseh uradniških stanovanjih ter za napravo štirih novih okvirov pri zimskih oknih v ravnateljevem stanovanju z dotičnim pleskarskim delom vred so znašali stroški v letu 1903 .............................. 1191 K 25 h. Vsa pos opja so v dobrem stavbnem stanju in so proti požaru zavarovana pri Riunione adri-atica di sicurtà. 2- Koncem leta 1902 je bilo službujočih oseb v zavodu: 1 vodja, 1 oficijal, 1 hišni kurat, Uradniško i učitelj za korigende, 1 hišni zdravnik, 2 nadpaznika, 5 paznikov I. vrste I. kategorije, m paznisko 5 paznikov I. vrste II. kategorije, 5 paznikov I. vrste III. kategorije, 5 paznikov II. vrste oso Je' I. kategorije, 5 paznikov II. vrste II. kategorije in 6 začasnih paznikov. Ker je šlo 40, oziroma 60 prisiljencev na delo na Jesenice-Javornik in 20 prisiljencev v Košano, morali so se leta 1903 sprejeti pomožni pazniki, in sicer: Anton Štrukelj in Franc Prijatelj 1. marca, Silvester Oblak 15. marca in Franc Radovič 17. maja. Izmed teh je bil Oblak vsled bolezni odslovljen dne 15. maja, Radovič se je 30. septembra odpovedal daljnemu službovanju, Franc Prijatelj pa je bil odpuščen 14. novembra in Anton Štrukelj 30. novembra, ker je polagoma ponehavalo zunanje delo in se torej ta dva nista več potrebovala. Vsled znatne pomnožitve števila prisiljencev in vsled obolenja paznikov Dejaka in Kristana so bili na novo sprejeti, in sicer kot začasni pazniki: Franc Novak 10. marca, Janez Lenče 23. marca, Franc Puterle 1. aprila, Janez Kavšek 1. septembra, Janez Smrčnik 2. novembra, Janez Mekine 1. decembra in Anton Jeglič 5. decembra. Med letom so umrli: paznik Nikolaj Dejak 8. junija, upokojeni paznik Silvester Oblak 19. avgusta in paznik Karol Kristan 28. decembra. Novo imenovani hišni kurat Viktor Šega je dne 1. junija nastopil dušno pastirstvo. Oficijal v zavodu Franc Pavločič je bil dne 23. maja imenovan kontrolorjem. Novo imenovani začasni stražni nadzornik Kazimir Mulaček je dne 1. decembra nastopil svojo službo. Koncem leta 1903 je bilo službujočih oseb: 1 vodja, 1 kontrolor, 1 stražni nadzornik, 1 hišni kurat, 1 učitelj za korigende, 1 hišni zdravnik, 2 nadpaznika, 14 paznikov I. vrste, 10 paznikov II. vrste in 12 začasnih paznikov. . 3- Katoliški prisiljene! so bili menjevaje v nemškem, slovenskem in laškem jeziku poučevani Božja služba y veroznanstvu. Korigendi so bili po obstoječem učnem načrtu poučevani v š Iških predmetih m so a. jn v veroznanstVU- § 7. LandkSlilistalten. A. Landes - Awangsarbeitsanftatt. Die Auslagen für die übliche Weißignng, die diversen Fußbodenreparaturen, Verkleidungen, Neuherstellung eines Mistbeetes, für das Ausmalen der Wachinspektorswohnung, die Reparatur einer Gartenzisterne, ferner für die Neuherstellung eines Kachelofens und die Reparatur von Zimmeröfen in sämtlichen Beamtenwohnungen und Herstellung von vier neuen Winterfensterrahmen in der Direktorswohnung mit den dazu gehörigen Anstreicherarbeiten betrugen im Jahre 1903 . . 1191 K 25 h. Sämtliche Gebäude befinden sich im guten Bauzustande und sind bei der Versicherungsgesellschaft Riunione adriatica di sicurta gegen Brandschaden versichert. Mit Ende des Jahres 1902 zählte das Dienstpersonale der Anstalt: 1 Direktor, 1 Offizial, 1 Hauskuraten, 1 Korrigendenlehrer, 1 Hausarzt, 2 Oberausseher, 5 Aufseher I. Klasse I. Kategorie, 5 Aufseher 1. Klasse II. Kategorie, 5 Aufseher I. Klasse III. Kategorie, 5 Aufseher II. Klasse I. Kategorie, 5 Aufseher II. Klasse II. Kategorie und 6 provisorische Aufseher. Infolge Detachierung einer Zwänglingsabteilung von 40, respektive 60 Mann nach Aßling-Jauerburg und von 20 Mann nach Košana mußten im Laufe des Jahres Aushilfsaufseher aufgenommen werden, und zwar: am 1. März Anton Štrufelj und Franz Prijatelj, am 15. März Silvester Oblak und am 17. Mai Franz Radoviö. Von diesen wurde Oblak infolge Erkrankung am 15. Mai entlassen, Radovio hat am 30. September auf die weitere Dienstleistung Verzicht geleistet, während infolge sukzessiver Einstellung der Außenarbeiten als überzählig entlassen wurden: Franz Prijatelj am 14. November und Anton StruMj am 30. November. Zufolge bedeutender Erhöhung des Zwänglingsstandes und wegen Erkrankung der Aufseher Dejak und Kristan wurden neu aufgenommen, und zwar als provisorische Aufseher: Franz Novak am 10. März, Johann Lenee am 23. März, Franz Pnterle am 1. April, Johann Kavšek am 1. September, Johann Smreenik am 2. November, Johann Mekine am 1. Dezember und Anton Jeglie am 5. Dezember. Im Laufe des Berichtsjahres sind mit Tod abgegangen: Der Aufseher Nikolaus Dejak am 8. Juni, der pensionirte Aufseher Silvester Oblak am 19. August und der Aufseher Karl Kristan am 28. Dezember. Am 1. Juni hat der neuernannte Hauskurat Viktor Šega den Seelsorgedienst angetreten. Der Anstaltsoffizial Franz Pavloöiö wurde am 23. Mai zum Kontrolor an der Anstalt ernannt. Am 1. Dezember hat der neuernannte provisorische Wachinspektor Kasimir Mulaeek den Dienst in dieser Eigenschaft angetreten. Mit Ende des Jahres 1903 zählte das Dienstpersonale: 1 Direktor, 1 Kontrolor, 1 Wachinspektor, 1 Hauskurat, 1 Korrigendenlehrer, 1 Hausarzt, 2 Oberaufseher, 14 Aufseher I. Klasse, 10 Aufseher II. Klasse und 12 provisorische Aufseher. Den katholischen Zwänglingen wurde abwechselnd in deutscher, slovenischer und italienischer Sprache der Religionsunterricht erteilt. Die Korrigenden erhielten nach dem hiezu aufgestellten Lehrplane den Schul- und Religionsunterricht. 1. Gebäude. 2. Direktionsund Aufsichtspersonale. 3. Gottesdienst und Schule Ob delavnikih so bili korigendi v pondeljkih, sredah in petkih, prisiljenci v torkih, četrtkih in sobotah v domači kapeli pri tihi sveti maši, ob nedeljah in praznikih pa prisiljenci in korigendi pri maši z blagoslovom ali pa pri péti maši, in sicer v zimskih mescih v dveh oddelkih. Za dobo od 1. januarja do vštetega 15. marca je bil v tem letu najet pomožni duhovnik, da je bral še drugo mašo, dočim je v dobi od 18. oktobra do 31. decembra bral tudi drugo mašo hišni kurat, kateremu je knezoškofijski ordinarijat v to dal dovoljenje. Popoldanska služba božja ob nedeljah in praznikih se je, kakor doslej običajno, vršila z molitvijo litanij, v postnem času pa s križevim potom in z podelitvijo blagoslova. Dvakrat v letu, v postu in adventu, so prejeli prisiljenci in korigendi zakrament sv. pokore in sv. rešnjega telesa, kar se je od slučaja do slučaja tudi med letom večkrat zgodilo. Oddelke prisiljencev, ki so bili na delu na Javorniku in v Košani, je hišni duhovnik na lici mesta semtertje poučeval v veroznanstvu ter prilično ž njimi, kakor s prisiljenci v zavodu, opravljal duševne vaje. — Ob nedeljah in praznikih so bili ti prisiljenci v dotičnih župnih cerkvah pri službi božji na posebnem za nje določenem prostoru. Dne 9. julija so imeli mladoletni korigendi izlet na Zgornji Rožnik, katerega so se vdeležili učitelj, hišni kurat in kontrolor. Vrhutega so bili dečki pod nadzorstvom štirih paznikov tega oddelka. Dne 22. julija je povodom kanonične vizitacije po presvitlem gospodu knezoškofu prejelo 10 mladih korigendov zakrament sv. birme. Prisiljence in korigende evangeljske veroizpovedi je pastor tukajšne evangeljske cerkvene občine o Velikonoči in o Božiču poučeval v veroznanstvu in jih obhajal. 4. Število prisiljencev. odraslih dečkov skupaj Začetkom leta 1903 je bilo prisiljencev v zavodu: domačih 85 13 98 tujih 212 29 241 skupaj . . 297 42 339 V letu 1903 je došlo: domačih 59 13 72 tujih 146 13 159 Nazaj se je poslalo: a) od sodišča: domačih 2 — 2 tujih 9 — 9 b) iz deželne bolnišnice: domačih 6 2 8 tujih 15 4 19 o od ubeglih: domačih 7 — 7 tujih 14 — 14 Leta 1903 je torej vseh skupaj došlo v zavod .... 258 32 290 in sicer domačih 74 15 89 tujih 184 17 201 Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten. 145 An Werktagen wohnten die Korrigenden an Montagen, Mittwochen nnd Freitagen, die Zwänglinge an Dienstagen, Donnerstagen und Samstagen einer stillen heiligen Messe, an Sonn- nnd Feiertagen Zwänglinge'und Korrigenden einer Segen- oder gesungenen Messe, und zwar in den Wintermonaten in zwei Abteilungen in der Anstaltskapelle bei. In der Zeit vom 1. Jänner bis einschließlich 15. März wurde im Berichtsjahre ein Hilfspriester zur Persvlvierung einer zweiten Messe bestellt, während für die Zeit vom 18. Oktober bis 31. Dezember die Persolvierung der zweiten Messe durch den Hauskuraten besorgt wurde, welchem zu dieser Verrichtung die Bewilligung des fürstbischöflichen Ordinariates erteilt wurde. Der nachmittägige Sonn- und Feiertagsgottesdienst wurde, wie bisher üblich, durch Abbeten von Litaneien, in der Fastenzeit auch des Kreuzweges und Erteilung des Segens vorgenommen. Zweimal im Jahre, in der Fasten- und Adventzeit, wurde Zwänglingen und Korrigenden das Sakrament der Buße und des hl. Altars gespendet, was von Fall zu Fall auch sonst noch während des Jahres geschah. Den bei den Arbeitsabteilungen in Jauerburg und Košana detachierten Zwänglingen wurde der Religionsunterricht durch den Hauskuraten von Zeit zu Zeit an Ort und Stelle erteilt und mit ihnen gelegentlich, gleichwie mit den Detenierten in der Anstalt, geistige Übungen abgehalten. An Sonn- und Feiertagen wohnten diese Zwänglinge in den betreffenden Pfarrkirchen dem Gottesdienste an einem für dieselben reservierten Platze bei. Am 9. Juli wurde mit den jugendlichen Korrigenden ein Ausflug nach Oberrosenbach unternommen, an dem sich der Lehrer, der Hauskurat und der Kontrolor beteiligten. Die Knaben standen überdies unter der Obhut der vier Abteilungsaufseher. Am 22. Juli wurde gelegentlich der kanonischen Visitation durch den hochwürdigsten Herrn Fürstbischof 10 jugendlichen Korrigenden das Sakrament der heil. Firmung gespendet. Den Zwänglingen und Korrigenden des evangelischen Glaubensbekenntnisses wurde vom Pastor der hiesigen evangelischen Kirchengemeinde zu Ostern und zu Weihnachten Religionsunterricht mit Kommunion erteilt. Der Zwänglingsstand betrug zu Beginn des Jahres 1 903: an hierländigen............................... an fremdländigen.............................. zusammen . . Zugewachsen sind im Laufe des Jahres 1903: an hierländigen............................... an fremdländigen.............................. Rückeingeliefert wurden: a) vom Gerichte: an hierländigen............................... an fremdländigen.............................. b) vom Zivilspitale: an hierländigen............................... an fremdländigen.............................. c) Entsprungene: an hierländigen............................... an fremdländigen.............................. Es kamen daher im Laufe des Jahres 1903 in den Stand und zwar, an hierländigen..................... an fremdländigen.............................. Männer Knaben Zusammen 85 13 98 212 29 241 297 42 339 59 13 72 146 13 159 2 2 9 — 9 6 2 8 15 4 19 7 7 14 — 14 258 32 290 74 15 89 184 17 201 4. Stand der Zwänglinge odraslih dečkov skupaj Odpadlo je med letom: a) izpuščenih po prestanem triletnem zaporu: domačih i — i tujih 5 — 5 b) izpuščenih pred postavnim časom vsled do- voljenja dotičnih deželnih komisij za prisilne delalniee : domačih 36 8 44 tujih 81 14 95 c) izpustilo se je zaradi neozdravnih boleznij ali ker niso mogli delati: domačih 4 — 4 tujih 13 1 14 ! d) oddalo se je drugim izboljševalnicam: domačih — — — tuj ih — — — e) umrlo je: domačih — — — tujih 3 — 3 f) v deželno bolnišnico je bilo oddanih: domačih 5 1 6 tujih 19 3 22 g) sodišču oddanih: domačih • — — — tujih 10 — 10 h) pobegnilo je : domačih 12 — - 12 tujih 27 2 29 Vseh skupaj je odpadlo 216 29 245 in sicer domačih 58 9 67 tujih 158 20 178 Koncem leta 1903 je bilo torej v delalnici: domačih 84 19 103 tujih 255 26 281 skupaj . . 339 45 384 Iz mesečnih oskrbnih računov je razvidno, da so bili prisiljenci 134.648 dni oskrbovani v delalnici, torej na dan povprečno po 369 oseb. Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalte». 147 Hievon kamen in Abfall: a) Entlassen nach dreijähriger Anhaltungszeit: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. b) Entlassen vor dieser Zeit infolge Bewilligung der betreffenden Landeskommissionen für Zwangsarbeitsanstalten : an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. c) Entlassen wegen unheilbarer Leiden oder Arbeitsunfähigkeit: an hierländigen...................: . . . . an fremdländigen................................. d) Abgetreten an andere Korrektionsanstalten: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................... e) Verstorbene: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. f) an das Zivilfpital übergeben: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. g) dem Gerichte übergeben: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. h) Entsprungene: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. Der gesamte Abfall betrug.................................... und zwar an hierländigen......................... an fremdländigen................................. Mit Schluß des Jahres 1903 waren daher verblieben: an hierländigen.................................. an fremdländigen................................. zusammen . . Männer Knaben zusammen 1 1 5 - 5 36 8 44 81 14 95 4 4 13 1 14 3 V 3 5 1 6 19 3 22 10 — 10 12 12 27 2 29 216 29 245 58 9 67 158 20 178 84 19 103 255 26 281 339 384 Aus den monatlichen Berpflegsrechnungen ergaben sich 134.648 Regietage, daher betrug der durchschnittliche tägliche Zwänglingsstand 369 Individuen. 5. Disciplina. 6. Domača bolnišnica. 7. Hrana prisiljencev. 8. Prisiljenci na delu zunaj zavoda. 9. Pazniške službe. 10. Pokojnine in miloščine. 11. Dohodki kmetijstva in gramozne jame. 12. Šolske počitnice. Disciplinarnih kazni se je naložilo 162; med temi so bile najostrejše po 4 tedne poostrenega zapora, najmanjše pa ukor. Vsega skupaj seje prisodilo in izvršilo 1579 dni zapora. S početkom leta 1903 je bilo v zdravniški oskrbi med letom je zbolelo ... .................... . torej se je zdravilo..................................... od teh jih je ozdravelo ................................. zaradi neozdravnih boleznij se jih je iz zavoda izpustilo umrli so................................................. . . 5 mož, . . 136 „ . . . 141 mož, 115 ] 18 .136 „ 3 J torej je bilo koncem leta v zdravniški oskrbi še 5 mož. Kruh je dajal pek Karol Žužek v Ljubljani proti plačilu 10 h za vsak porcijon po 56 dkg, oskrbovanje prisiljencev s hrano pa se je vršilo v lastni režiji. S pritrjenjem c. kr. deželne vlade je šlo tudi leta 1904 20 prisiljencev z dvema paznikoma v Košano, kjer so delali v trtnici ondotne kmetijske podružnice. (Št. 2518, 3056, 3513 leta 1904.) Istotako se je poslalo 24 prisiljencev z dvema paznikoma v Koseze na delo v ope-karnico kranjske obrtne družbe. (Št. 3786, 4221 leta 1904.) V letu 1904 so bili vsprejeti kot začasni pazniki: Ivan Benko dne 9. maja, Jernej Doles in Jurij Kajfež dne 2. julija, Franc Pirnat dne 19. septembra. Izstopili pa so: Ivan Mekine dne 30. junija, Franc Novak dne 22. julija in Ivan Benko dne 17. septembra 1904. Dne 26. novembra 1904 je bil provizijonirani paznik Ivan Ambrožič službovanja odvezan. Po njem izprazneno mesto paznika I. razreda III. kategorije z letno plačo 840 K je dobil paznik II. razreda I. kategorije Matej Pečnik, mesto poslednjega z letno plačo 780 K pa paznik II. razreda II. kategorije Josip Košmerl; paznikom II. razreda II. kategorije z letno plačo 720 K je bil imenovan začasni paznik Anton Jelnikar. (Št. 6256, 7234, 9837, 12.250, 15.611 leta 1904.) Pazniški vdovi Mariji Dejak je bila podaljšana miloščina letnih 80 K za njeno hčer Albino do 2. marca 1906. (Št. 2985 leta 1904.) Pazniški vdovi Uršuli Kristan je bila priznana normalna pokojnina letnih 400 K. (Št. 714 leta 1904.) Dalje je bila pazniški vdovi Frančiški Tomazin podaljšana miloščina letnih 200 K do 31. decembra 1905. (Št. 276, 16.059 leta 1904.) Kakor je razvidno iz izkaza, ki ga je predložilo vodstvo s poročilom dne 12. februarja 1. 1904, št 454, so znašali dohodki iz gramozne jame leta 1904............. 1838 K 65 h dohodki iz vrta in kmetije.................................................. 599 ,, — „ dobiček pri volih......................................................... 604 „ 92 „ skupaj . . 3042 K 57 h. K temu se pripomni, da je gramozna jama sedaj skoraj popolnoma izpraznena ter se s pritrjenjem močvirskega odbora in mestnega magistrata ljubljanskega sedaj v jamo prevaža na obrežju reke Ljubljance naplavljena zemlja, da se bo še neobdelani svet spremenil v njive. (Št. 2326 leta 1904.) "Velike šolske počitnice na oddelku korigendov so se preložile na dobo od 1. do 31. avgusta vsakega leta ter se je glede prostih dni ob praznikih in Najvišjih rojstnih dneh in godovih odredilo, da naj v tem oziru veljajo isti predpisi kakoršni veljajo vsikdar za ljubljanske mestne javne ljudske šole. (Št. 1619 leta 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalte». 149 Disziplinarstrafen wurden 162 zuerkannt, hievon die schwersten zu 4 Wochen verschärften Arrest, die gelindesten mit Verweisen. Im Ganzen wurden 1579 Tage Arrest zuerkannt und vollstrekt. Zu Beginn des Jahres 1903 befanden sich in ärztlicher Behandlung .... 5 Mann, zugewachsen sind während des Jahres..............................................................136 „ daher wurden behandelt..........................................................................144 Mann, genesen sind hievon...............................................__..................115 wegen unheilbarer Krankheiten wurden aus der Anstalt entlassen........................ 18 136 „ gestorben sind........................................................................ 3 | während die restlichen.......................................................................... 5 Mann in ärztlicher Behandlung blieben. Das Brot lieferte der Bäckermeister Karl Žužef in Laibach gegen Vergütung von 10 h für jede Portion zu 56 dkg, die Bespeisung der Zwänglinge aber wurde in eigener Regie besorgt. Mit Zustimmung der k. k. Landesregierung wurden auch im Jahre 1904 20 Zwänglinge mit 2 Aufsehern nach Koschana detachiert, um Arbeiten in der Rebschule der landwirtschaftlichen Filiale dortselbst zu verrichten. (ZZ. 2518, 3056, 3513 de 1904.) Desgleichen wurden 24 Zwünglinge mit 2 Aufsehern nach Koseze behufs Verrichtung von Arbeiten in der Ziegelei der krainischen Jndustriegesellschaft detachiert. sZZ. 3786, 4221 de 1904.) Im Laufe des Jahres 1904 wurden als provisorische Aufseher aufgenommen: Johann Benko am 9. Mai, Bartholomäus Doles und Georg KaifeL am 2. Juli, Franz Pirnat am 19. September. — Von den Genannten sind wieder ausgetreten: Johann Mekine am 30. Juni, Franz Novak am 22. Juli, Johann Benko am 17. September 1904. Am 26. November 1904 wurde der provisionirte Aufseher Johann AmbroLie vom Dienste enthoben. Die infolge dessen freigewordene Stelle eines Aufsehers I. Klasse III. Kategorie mit dem Jahresgehalte von 840 K erhielt der Aufseher II. Klasse I. Kategorie Matthäus Peenik, die Stelle des Letzteren mit dem Jahresgehalte von 780 K erhielt der Aufseher II. Klasse II. Kategorie Josef KoZmerl, während zum Aufseher II. Klasse II. Kategorie mit dem Jahresgehalte von 720 K der provisorische Aufseher Anton Jelnikar ernannt wurde. (ZZ. 6256, 7234, 9837, 12.250, 15.611 de 1904.) Der Aufseherswitwe Maria Dejak wurde die Gnadengabe jährlicher 80 K für deren Tochter Albina bis 2. März 1906 verlängert. (Z. 2985 de 1904.) Der Aufseherswitwe Ursula Kristan wurde die normalmüßige Pension jährlicher 400 K zuerkannt. (Z. 714 de 1904.) Weiters wurde der Aufseherswitwe Frančiška Tomazin die Gnadengabe jährlicher 200 K bis 31. Dezember 1905 verlängert. (ZZ. 276, 16,059 de 1904.) Laut dem von der Direktion mit dem Berichte vom 12. Februar 1904, Z. 454, vorgelegten Ausweise ergab im Jahre 1904 die Schottergrube einen Ertrag von........................ 1838 K 65 h die Garten- und Feldwirtschaft einen Ertrag von................................................ 599 „ — „ die Ochsenwirtschaft einen Ertrag von.......................................................... 604 „ 92 „ zusammen . . 3042 K 57 h. Hiezu wird bemerkt, daß die Schottergrube nunmehr fast vollständig ausgebeutet ist und gegenwärtig mit Zustimmung des Morastkulturausschusses und des Stadtmagistrates Laibach die an den Ufern des Laibachflusses angeschwemmte Erde in dieselbe verführt wird, um die noch nicht kultivierten Flächen in Äcker umzuwandeln. (Z. 2326 de 1904.) Die Hauptschulferien an der Korrigendenabteilung wurden in die Zeit vom 1. bis 31. August jedes Jahres verlegt und bezüglich der Feiertagsferialtage und Allerhöchsten Geburts- und Namenstage die Verfügung getroffen, daß diesfalls nach den jeweilig für die Laibacher städtischen öffentlichen Volksschulen geltenden Vorschriften vorzugehen sei. (Z. 1619 de 1904.) 5. Disziplin. 6 Hausspital. 7. Verpflegung per Zwäng-linge. 8. Auswärtige Deta- chierungen. 9. Aufseher- Stellen. 10. Pensionen und Gnadengaben. 11. Erträgnisse der Ökonomie und der Schottergrube. 12. Schulferien. B. Deželni dobrodelni zavodi. 13. Izvršujč deželnozborski sklep dné 12. maja 1.1893 poroča deželni odbor v nastopnem Oskrbovanje izkazu o številu vseh v deželnih dobrodelnih zavodih na posameznih oddelkih oskrbovanih L l9°i1Qnl902 oseb, 0 številu oskrbnih dni in povprečni oskrbni dobi za enega bolnika v letih 1901, m 1902 in 1903. Oddelki deželne bolnišnice P O O P* d d Lteto medicinski kirurgični kožobolni okulistični ginekologični opazovalni Porodišnica +2 m d P d Ü *5 N CÖ 3 Blaznica-hiralnn sv. Jožefu Deželna hiralnh Elizabetna otroi bolnišnica 1901: Število oskrbnih dni ... . 44.367 45.515 20.377 26.801 5.831 2.550 4.414 79.159 54.932 20.263 1.419 Število oskrbovanih oseb . . 2.352 3.156 1.132 1.158 448 84 281 389 186 80 45 Povprečna oskrbna doba za enega bolnika 18-86 14-42 18"— 23-14 1301 30-35 15-68 203-49 295-33 252-50 31-53 1902: Število oskrbnih dni ... . 46.148 44.741 20.368 29.491 7.156 2.797 4.167 81.918 53.912 19.725 1.634 Število oskrbovanih oseb . . 2.480 3.215 1.113 1.333 543 105 311 402 197 66 67 Povprečna oskrbna doba za enega bolnika 18-60 13-91 18-30 22-12 13-17 26-57 13-39 203-77 273-66 298-86 24-38 1903: Število oskrbnih dni ... . 48.123 50.109 18.881 30.236 7.983 2.964 4.311 76.217 51.345 19.502 1.423 Število oskrbovanih oseb . . 2.596 3.352 1.025 1.362 566 92 316 438 196 69 60 Povprečna oskrbna doba za enega bolnika 18-53 14-94 18-42 22-19 14-10 3210 13-64 ' 174"— 261-96 282.63 23-71 Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten. 151 B. LandeswohLtätiglieitsanstakten. In Ausführung des Landtagsbeschlusses vom 12. Mai 1893 berichtet der Landesausschuß im 13-nachstehenden Ausweise über die Anzahl der auf den einzelnen Abteilungen der Landes-Wvhltätigkeits- Verpflegsdaten anstalten verpflegten Personen, über die Anzahl der Verpflegstage und die durchschnittliche Verpflegsdaner igolTunb 1903. für einen Kranken in den Jahren 1901, 1902 und 1903. Abteilungen des Krankenhauses 0S> 1 Iayr d Jr g3 § b & jf 3 117 110 118 93 235 203 2i >7 21 11 4E >8 75 65 34 22 109 87 11 10 5 6 It 16 27 27 13 2 40 29 5 4 1 5 6 9 — — 28 32 28 32 6 0 6 0 433 372 5139 4391 5572 4763 805 9530 10335 Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstaltcn. 153 Iz zavodov izstopilo ali bilo drugam premeščenih Austritt aus den Anstalten und Transferierungen ozdrav- ljenih geheilt zboljšanih gebessert neozdrav- ljenih un geheilt na druge oddelke premeščenih auf andere Abteilungen transferiert umrlo jih je gestorben skupaj zusammen Število koncem leta 1903. Stand am Ende des Jahres 1903. mošk. žen. mošk. žen. mošk. žen. mošk. žen. mošk. žen. mošk. žen. mošk. žen. M. W. M. W. M. W. M. W. M. W. M. W. M. W. 532 287 553 429 83 90 61 68 184 122 1413 996 90 55 8] L9 91 12 r 13 11 >9 3f )6 24 09 U 15 431 253 137 54 13 5 37 27 8 6 626 345 27 27 6f 14 H 11 1 8 6 4 1 4 9r n 5 4 1129 588 719 465 66 46 87 61 52 21 2053 1181 83 35 17 17 11 84 1] 12 P 18 7 3 32 34 11 8 509 578 68 39 19 11 44 39 — — 640 667 26 29 10 87 1( )7 3 0 8 3 13 07 5 5 — 361 — 118 — 8 — 54 — 4 — 545 — 21 3( 31 11 18 5 4 1 1 5^ 15 2 1 46 47 — 1 — — 8 8 10 13 64 69 1 — 9 3 L 1 6 2 3 K 33 1 — 237 — — — 44 — 21 — 3 — 305 — 11 21 17 4 4 21 3( )5 1 1 — — — — — — 108 104 2 — 134 124 3 2 2 2 2 mrtvo roj. totgeb. 24|20 44 2i 38 P 4 20 62 38 23|3 32 20 3|l4 124 95 111 108 2 4 - K )0 2 6 5 2 17 2 19 21 .9 — 5 1 3 2 5 2 2115 34 20 75 67 t j 3 6 5 4 U 12 — — — 1 2 — — — 9 2 11 3 29 26 2 11 1 4 5 5 15 19 3 3 — 1 — 8 9 26 32 2 — 3 4 L 1 7 5 8 2666 2390 1547 1149 209 210 382 404 321 229 5125 4382 447 381 5056 2696 419 786 550 9507 828 Krankenstand pro 1903. Podatki o številu oskrbnih dni in o oskrbnih stroških L 1903. Bolnišnica. 16. Blaznica na Studencu. 17. Blaznica-hiralnica pri sv. Jožefu. 18. Deželna hiralnica. 19. Porodišnica. 20.. Oskrbni stroški v tujih bolnišnicah. Število postelj: 480. Število oskrbnih dni: 158.296. Skupna redna nepokrita potrebščina........................... 176.525 K 31 h V primeri s proračunsko postavko........................... 189.633 „ — „ torej manj za................................................... 13.107 K 69 h Stroški za osebo na dan: 1 K 97 h. Dnevna oskrbnina: I. razred 9 K, II. razred 5 K 50 h, III. razred 1 K 90 h. Dnevna oskrbnina v Elizabetni otroški bolnici 1 K. Število postelj: 196. Število oskrbnih dni: 76.217. Skupna redna nepokrita potrebščina........................... 94.070 K 76 h V primeri s proračunsko postavko............................ 103.507 „ — ,, torej manj za.................................................... 9.436 K 24 h Stroški za osebo na dan: 1 K 69 h. Dnevna oskrbnina: I. razred 6 K, II. razred 4 K, III. razred 1 K 60 h. Število oskrbnih dni: 51.345. Skupna potrebščina brez pogrebnih stroškov..................... 44.820 K 20 h V primeri s proračunsko postavko............................. 48.000 ,, — „ torej manj za............................................... 3.179 K 80 h Stroški za osebo na dan: 86 h. Dnevna oskrbnina: 86 h. Doneski za mirne blazne znašajo................................... 146 K — h V primeri s proračunsko postavko................................ 200 ,, — „ torej manj za............................................... 54 K — h Število postelj: 60. Število oskrbnih dni: 19.502. Skupna potrebščina znaša.................................... 22.832 K 51 h V primeri s proračunsko postavko.......................... 24.700 ,, — ,, torej manj za............................................... 1.867 K 49 h Dnevna oskrbnina: 76 h. Število postelj: 25. Število vseh oskrbnih dni: 4.311. Skupna redna nepokrita potrebščina........................... 22.807 K 88 h V primeri s proračunsko postavko............................. 25.090 „ — „ torej manj za................................................ 2.282 K 12 h Stroški za osebo na dan: 6 K 02 h. Dnevna oskrbnina: I. razred 9 K, II. razred 5 K 50 h, III. razred 1 K 90 h. Za oskrbne stroške v tujih bolnišnicah oskrbovanih, na Kranjsko pripadnih bolnikov je bilo za leto 1903 proračunjeno........................................... 180.000 K — h. Na ta račun je bilo tekom leta 1903 izplačanih 226.742 K 11 h na dolgu pa je še ostalo koncem leta........................ 6.795 „ 60 torej skupaj.......................................................... 233.537 „ 71 „ potemtakem se je izdalo več......................- !.................. 53.537 K 71 h. Rechenschaftsbericht. - § 7. Landesanstalten. 155 Anzahl der Betten: 480. 15. Gesamtzahl der Verpflegstage: 158.296. söelagä» unfc Gesamtes ordentliches unbedecktes Erfordernis...................... 176.525 K 31 h pro 1903.C' im Vergleiche mit der Präliminarposition........................... 189.633 „ — „ Krankenhaus. daher iveniger um................................................... 13.107 K 69 h Auslagen per Kopf und Tag: 1 K 97 h. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Klasse 9 K, II. Klasse 5 K 50 li, III. Klasse 1 K 90 h. Verpflegstaxe im Elisabeth- Kinderspitale 1 K. Anzahl der Betten: 196. Gesamtzahl der Verpflegstage: 76.217. Gesamtes ordentliches unbedecktes Erfordernis......................... 94.070 K 76 h im Vergleiche mit der Präliminarposition............................. 103.507 „ — „ daher weniger um...................................................... 9.436 K 24 h Auslagen per Kopf und Tag: 1 K 69 h Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Kl. 6 K, II. Kl. 4 K, III. Kl. 1 K 60 h. Gesamtzahl der Verpflegstage: 51.345. Gesamtes Aufwands-Erfordernis ohne Begräbniskosten . . . 44.820 K 20 h im Vergleiche mit der Präliminarposition......................... 48.000 „ — „ daher weniger um.................................................... 3.179 K 80 h Auslagen per Kopf und Tag: 86 h. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: 86 h. Die Beiträge für die ruhigen Irren betrugen.................... 146 K — h im Vergleiche mit der Präliminarposition............................ 200 „ — „ daher weniger um....................................................... 54 K — h Anzahl der Betten: 60. Gesamtzahl der Berpflegstage: 19.502. Gesamtes Aufwands-Erfordernis.................................. 22.832 K 51 h im Vergleiche mit der Präliminarposition ......................... 24.700 „ — „ daher weniger um.................................................... 1.867 K 49 h Verpflegstaxe per Kopf und Tag: 76 h. 16. Irrenhaus in Studenec. 17. Jrren-Siechenhaus zum hl. Josef. 18 Landes- sicchcnhans. Anzahl der Betten: 25. 19. Gesamtzahl der Verpstegstage: 4311. Gebärhaus. Gesamtes ordentliches unbedecktes Erfordernis......................... 22.807 K 88 h im Vergleiche mit der Prüliminarposition ............................. 25.090 „ — „ daher weniger um....................................................... 2.282 K 12 h Auslagen per Kopf und Tag: 6 K 02 h. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Kl. 9 K, II. Kl. 5 K 50 h, III. Kl. 1 K 90 h. Die Verpflegskosten für die in fremden Spitälern behandelten, nach Krain zuständigen Kranken wurden im Jahre 1903 mit....................... .......................................180.000 K — h präliminiert. Unter diesem Titel wurde im Jahre 1903 ein Betrag von 226.742 K 11 h ausbezahlt, während mit Schluß des Jahres noch ein Betrag von 6.795 „ 60 „ 20. Verpflegskosten in fremden Spitälern. im Rückstände blieb. Die Gesamtausgabe betrug somit................................................. 233.537 „ 71 „ daher mehr um 53.537 K 71 li. 21. Reciprociteta med Kranjsko in Slezijo oziroma Štajersko glede porodniških stroškov. 22. Razmere v bolnišnici. 23. Rolnišnična lekarna. 24. Zavarovanje delavcev v deželni bolnišnici. 25. Sprejemanje neozdravljivih bolnikov. 26. Frančiška Jalen, miloščina. Vsega skupaj je bilo leta 1903 oskrbovanih v tujih bolnišnicah 4750 Kranjcev skozi 131.337 dni, pride torej povprečno na eno osebo 49 K 17 h oskrbnih stroškov in 27 oskrbnih dni. Po visokosti izplačanih oskrbnih stroškov razvrste se bolnišnice tako-le: Trst z morskimi kopelji vred 58.051 K 94 h, Zagreb, usmiljeni bratje 18.395 K 10 h, Zagreb, usmiljene sestre 14.566 K 10 h, Gradec 14.800 K 18 h, Krško 13.808 K 20 h, Dunajske c. kr. bolnišnice 12.450 K 16 h, Celovec 12.038 K 64 h, Reka 10.572 K 6 h, Brežice 9040 K 15 h, Karlovec 7498 K 70 h, Pulj 7214 K 80, Sisek 3408 K 30 h, Celje 3315 K 52 h, Velika Gorica 2919 K. — Teh 14 bolnišnic je dobilo izplačanih skupaj 188.078 K 85 h, ostanek pa odpade na druge manjše bolnišnice. Z dopisom dne 5. julija 1904, št. 10492, je prijavil šlezijski deželni odbor, da se bodo oskrbni stroški v javnih bolnišnicah na Šleskem za otroke porojene od oskrbovank v bodoče tako zaračunjevali, da se bo za mater in otroka zaračunila le ena sama oskrbnina tistega razreda, na katerem se oskrbuje mati ter da se bo enako postopalo tudi nasproti bolnišnicam tujih dežel. V sličnem smislu se je glasil dopis štajerskega deželnega odbora z dne 20. septembra 1904, Št. 28.449. Ker je bilo v tukajšni deželni bolnišnici tako postopanje že prej v navadi, uvedena je torej v tej zadevi vzajemnost med Kranjsko in Šlezijo, oziroma med Kranjsko in Štajersko. (Št. 9267, 12.665 leta 1904.) Nadaljevaje poročilo pod marginalno št. 24, na strani 170 lanskega letnega poročila se daje na znanje, da so se, kakor je poročalo vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov, večkrat nepričakovano vršile preiskave jedil in zaloge živil v deželni bolnišnici in v blaznici na Studencu ter da se je našlo vse v redu. Zlasti je bilo na razpolago prav lepo meso in v večji množini kakor je predpisano, tako da imajo primariji priliko, zapisovati bolnikom tudi več mesa ter da ni treba izpreminjati že ordiniranih jedil. (Št. 433, 4804, 15.778 leta 1904.) Za provizoričnega laboranta v bolnišnični lekarni s plačo mesečnih 80 K je deželni odbor imenoval Alojzija Bavdeka, ki je svojo službo nastopil dne 1. marca 1904. (Št. 24241. 1904.) Z dopisom dne 27. junija 1904, št. 4740, je prijavilo društvo za zavarovanje delavcev proti nezgodam v Trstu, da uslužbencev na onih oddelkih deželne bolnišnice v Ljubljani, kjer imajo opraviti s stroji, ne veže dolžnost zavarovanja ter se torej dotično zavarovanje razveljavi s pripomnjo, da je deželnemu odboru dano na voljo, da v smislu člena VI. zakona z dne 20. junija 1894, drž. zak. št. 168, prostovoljno zavaruje osebje deželne bolnišnice. Ker pa je društvo za zavarovanje proti nezgodam zahtevalo, da se mora prostovoljno zavarovanje raztezati skupno na vse oseb e, ki so v službi v deželni bolnišnici, opustil je deželni odbor sploh prostovoljno zavarovanje uslužbencev pri navedeni zavarovalnici ter je pozval zasebna zavarovalna društva, da vlože svoje dotične ponudbe. (Št. 8684, 10.204 leta 1904.) Ker so prostori v deželni bolnišnici vedno bolj prenapolneni, je deželni odbor vsled opozoritve vodstva deželnih dobrodelnih zavodov naročil vsem županstvom z okrožnico dne 2. septembra 1904, št. 4847, da naj hirajočih in neozdravljivih bolnikov nikdar ne pošiljajo v deželno bolnišnico, marveč takim osebam priskrbe zdravniško pomoč doma po okrožnem zdravniku. Ta okrožnica je bila prijavljena tudi okrožnim zdravnikom, da se po nji ravnajo, in pa župnim uradom s prošnjo, da jo večkrat raz lečo razglase. (Št. 4847 leta 1904.) Frančiški Jalen, vdovi sekcijskega sluge, je bila miloščina mesečnih 16 K podaljšana do 31. decembra 1905. (Št. 9053 leta 1903; 16.060 leta 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalten. 157 Im Jahre 1903 wurden in fremden Spitälern insgesamt 4 750 Krainer durch 131.337 Tage behandelt, es entfallen demnach auf einen Kranken durchschnittlich 49 K 17 h Verpflegskosten und 27 Berpflegstage. Nach der Höhe der Verpflegskosten nehmen die betreffenden Krankenhäuser nachstehenden Rang ein: Triest mit dem Seehospize 58.051 K 94 h, Agram, barmherzige Brüder 18.395 K 10 h, Agram, barmherzige Schwestern, 14.566 K 10 h, Graz 14.800 K 18 h, Gurkfeld 13.808 K 20 h, die k. 1. Wiener Spitäler 12.450 K 16 h, Klageufurt 12.038 K 64 h, Fiume 10.572 K 06 h, Rann 9040 K 15 h, Karlstadt 7498 K 70 h, Pola 7214 K 80 h, Sisfek 3408 K 30 h, Cilli 3315 K 52 h, Grvsz-Goriza 2919 K. — An diese 14 Spitäler wurde somit ein Gesamtbetrag von 188.078 K 85 h ausbezahlt, während der Rest auf andere kleinere Spitäler entfällt. Mit der Zuschrift vom 5. Juli 1904, Z. 10.492, teilte der schlesische Landesausschuss mit, daß die Verrechnung der Vergflegsgebüren für die in den öffentlichen Krankenanstalten Schlesiens von Pfleglingen geborenen Kinder in Hinkunft in der Art erfolgen werde, daß für Mutter und Kind nur die einfache Gebür derjenigen Verpflegsklasse aufgerechnet wird, nach welcher die Verpflegung der Mutter stattfindet, und daß der gleiche Vorgang auch fremdländischen Krankenanstalten gegenüber beobachtet werden wird. In gleichem Sinne lautete die Zuschrift des steiermärkischen Laudesausschusses vom 20. September 1904, Z. 28.449. Da im hiesigen Landesspitale die gleiche Gepflogenheit bereits früher bestanden hatte, erscheint diesbezüglich somit die Reciprocität zwischen Krain und Schlesien einerseits und Stain und Steiermark andererseits hergestellt (ZZ. 9267, 12.665 de 1904). Anknüpfend an den Bericht sub Marginal 24 auf Seite 171 des vorjährigen Rechenschaftsberichtes wird zur Kenntnis gebracht, daß den bezüglichen Berichten der Direktion der Landeswohltätigkcits-anstalten zufolge die wiederholt vorgenommene unvermutete Kontrolle der Speisen und Viktualien-Vorräte im Landesspitale und im Irrenhause zn Studenz keinerlei wie immer geartete Anstünde ergab. Insbesondere sei Fleisch in schönem Zustande und größerer als erforderlicher Menge vorgefunden worden, so daß den Primarien Gelegenheit geboten sei, auch mehr Fleisch zu ordinieren und eine Änderung im Modus des Ordinierens nicht einzutreten habe. (ZZ. 433, 4604, 15.778 de 1904.) Zum provisorischen Laboranten in der Spitalsapotheke mit dem Bezüge monatlicher 80 K ernannte der Landesausschuß den Alois Baudek, welcher seinen Dienst am 1. März 1904 antrat. (Z. 2424 de 1904.) Mit der Zuschrift vom 27. Juni 1904, Z. 4740, teilte die Arbeiter-Unfallversicherungsgesellschaft in Triest mit, daß die mit maschinellem Betriebe eingerichteten Abteilungen des Landesspitals in Laibach nicht nnfallversicherungspflichtig sind und demnach die diesbezügliche Versicherung mit dem Bemerken aufgehoben wird, daß es dem Landesausschusse freisteht, das Personale des Landesspitals gemäß Art. VI des Gesetzes vom 20. Juni 1894, R. G. B. Nr. 168, freiwillig zu versichern. Da die Arbeiter-Unfallv ersicheruugsgesellschaft darauf bestand, daß die freiwillige Versicherung korporativ für das gesamte im Landesspitale beschäftigte Personale erfolgen müsse, glaubte der Landesausschuß von der freiwilligen Versicherung desselben bei der genannten Anstalt überhaupt absehen und dafür von Privatversicherungsgesellschaften diesbezügliche Offerten einholen zu sollen. (ZZ. 8684, 10.204 de 1904.) Infolge der zunehmenden Überfüllung des Landesspitales wurden über Anregung der Direktion der Landeswohltütigkeitsanstalten die Gemeindeämter mittelst Rundschreibens vom 2. September 1904, Z. 4847, beauftragt, sieche und unheilbare Kranke in keinem Falle mehr an das Landesspital zu verweisen, sondern dieselben zuhause durch den Distriktsarzt behandeln zu lassen. Das erwähnte Rundschreiben wurde gleichzeitig den Distriktsärzten zur Darnachachtung, sowie den Pfarrämtern, letzteren mit dem Ersuchen mitgeteilt, dasselbe des öftern von der Kanzel aus verlautbaren zu wollen. (Z. 4847 de 1904.) Der Sezierdienerswitwe Franziska Jalen wurde die Guadengabe monatlicher 16 K bis 31. Dezember 1905 verlängert. (ZZ. 9053 de 1903; 16.060 de 1904.) 21. Reciprocität zwischen Krain und Schlesien bezw Steiermark bezüglich derGebärhans-kosten. 22. Spitalsver- hältnisse. 23. Spitals- apolheke. 24. Unfallversicherung der Arbeiter im Landesspitale. 25. Aufnahme unheilbarer Kranker. 26. Franziska Jalen, Gnadengabe. 27. Inventiranje. 28. Urejevanje knjižnice. 29. Muzejske pridobitve. C. Deželni muzej. Predloženo poročilo obsega dobo od 1. januarja do 31. decembra 1904. Od deželnega odbora naročeno inventiranje se je pričelo meseca junija; pregledale so se stavbe na koléh v dvorani I, prazgodovinske zbirke v dvorani II in del rimskih najdenin v dvorani III. Urejevanje knjižnice izročil je deželni odbor pisatelju P. pl. Radicsu, ki je z delom pričel 1. junija; po določenih ozirih je razvrstil 16.000 vezanih in nevezanih knjig in uredil vrhutega še bakro- in leso-reze, akvarele, foto- in litografije, risbe in zemljevide. Rezultat izkopavanja na Gorjupovem posestvu ob .Dunajski cesti, katero je izvršil muzejski asistent pod vrhovnim vodstvom c. kr. konservatorja in profesorja v Celju dr. J. Nowotnyja, je bil jako ugoden. Odkrilo se je 63 grobov; pokopavali so na omenjenem prostoru skoraj le revnejše sloje prebivalstva. Znamenite so tudi najdenine iz novih stavb na koléh, katere je našel 10. maja in naznanil župan Ivan Kušar iz Notranjegorice. Natančneje raziskavanje utegne dognati dejstvo nove štacije stavb na koléh. I. Naravoslovski oddelek. Darila: Adolf Galle v Šiški: črnega škarnjeka; 4 mlade lisice. — Nadporočnik Oskar Galle: belega fazana. — J. Krisper v Ljubljani: 1 kosca. — Nadgozdar J. Majer, Predjamo: pegama. — Baron Liechtenberg v Jablah: belega fazana. — Baron Rechbach v Krumpergu: poljsko vrano. — J. Schrey: jerebico, pegama, divjo raco, črnorepega kljunača. — Društvo za varstvo lova na Kranjskem: jerebico. Podjetje E. Gross in Comp. v Hrušici je podarilo geologično zbirko 18 kamnov iz predora v Hrušici. — Podjetje G. pl. Ceconi iz bohinjskega predora 2 kamna. II. Arheologiški oddelek. A. Posamezne najdenine. 1. Darila: C. kr. centralna komisija na Dunaju bronasto rimsko žlico iz Drnovega, dvoje grobnih svetilk iz Velikegagabra, lončeno posodo iz Novegamesta; od najdenin pri kopanju temelja za hotel Union v Ljubljani 10 grobnih svetilk iz ilovice in 1 steklenico z izlivom. — Weinlich v Ljubljani : vrč z držajem in 1 majhen vrček, najdena pri zgradbi vile Weinlich na Erjavčevi cesti. — Guido Stedry v Ljubljani: v Celju najden šesterooglat kos rimske opeke. 2. Kupilo se je: Iz novih stavb na koléh pri Notranjigorici : 1 kamnena sekira in nekaj lončenih čepinj. — Iz Šmihela pri Hrenovkah: polovica kotančaste zapone iz liallstattske dobe; votel cilinder iz železa, 1 železen nož, 1 suličina ost in 1 obroček pasa iz latènske dobe. — Iz Smolenje vasi pii Novemmestu: 2 lončka in 1 bronasta zapona iz rimske dobe. — Iz Mihovega pod Gorjanci: 1 železna suličina ost; 1 svetel počez zarezan lonec z 2 ročajema; 1 črn lonec; 3 grobne svetilke, med njimi 2 s znakom firme V1RIANI in CERTES in jeden rimski bronast denar. B. Skupne najdenine. Pri izkopavanju na Gorjupovem posestvu ob Dunajski cesti mesca oktobra in novembra se je našlo: nekaj grobnih svetilk s znakom firme C. OCTAVI, FORTIS, CRESCES. — Več kosov opeke z znaki L B • LEC in L • P • SEVERI. — Precej plitvih rdečih in črnih zdelic, nekatere so bile brez okraska, druge okrašene s spiralami, maskami in vejicami. Steklenice za solze različne velikosti in podobe. — Vrči z jednim in dvema ročajema. — /are, tudi iz stekla; posebnega pomena je žara z dvema ročema in pepelom. — Kovinska ogledala. — Velik vrč iz stekla z belimi pikami; zanimive so oblike ročev pri steklenih in lončenih posodah. Rechenschaftsbericht. — § 7. Landesanstalteu. 159 C. Landesmuseum. Der vorliegende Bericht umfaßt die Zeitperiode vom 1. Jänner bis zum 31. Dezember 1904. Mit der aisgeordneten Inventarisierung der Sammlungen wurde im Monate Juni begonnen; aufgearbeitet wurden die Pfahlbauten im Saale I, die prähistorischen Sammlungen des Saales II und ein Teil der römischen Funde im Saale III. Die Ordnung der Bibliothek wurde vom Landesausschusse dem Schriftsteller P. von Radies übertragen, der am 1. Juni mit dieser Arbeit begonnen hat; nach bestimmten Gesichtspunkten hat er zirka 16.000 gebundene und ungebundene Bücher neu aufgestellt und überdies die Kupferstiche, Holzschnitte, Aquarelle, Photo- und Lithografien, Handzeichnungen und Landkarten neu geordnet. Die Ausgrabungen am Gorjupschen Grunde an der Wienerstraße, die unter der Oberleitung des k. k. Konservators und Professors in Cilli Dr. I. Nowotny vom Musealassistenten durchgeführt wurden, ergaben recht beachtenswerte Resultate. Es wurden 63 Gräber aufgedeckt; die Begräbnisstätte benützten größtenteils ärmere Schichten der Bevölkerung. Bemerkenswert sind auch noch neue Pfahlbautenfunde, die am 10. Mai vom Bürgermeister Ivan Kusar in Notranjagorica gefunden und angezeigt worden sind. Genauere Nachforschungen dürften die Existenz einer neuen Pfahlbaustation ergeben. I. Natnrhistorische Abteilung. Geschenke: Adolf Galle in Šišfa: Schwarzbrauner Milan; vier junge Füchse. — Oberleutnant Oskar Galle: Weißer Fasan. — J. Krisper in Laibach: Grashuhn. — Forstmeister I. Mayer in Stieg: Seidenschwanz. — Baron Liechtenberg in Habbach: Weißer Fasan. — Baron Rechbach in Kreutberg: Gefleckte Saatkrähe. — I. Schrey: Weißgeflecktes Rebhuhn, Seidenschwanz. Stockente, schwarzschwänzige Uferschnepfe. — Jagdschutzverein für Krain: Rebhuhn. Die Bauunternehmung E. Groß und Cie. in Birnbaum spendete 18 Stück geologische Belegstücke aus dem Karavankentunnel. — Die Bauunternehmung G. v. Ceconi aus dem Wocheinertunnel 2 Steine. II. Archäologische Abteilung. A. Einzelfunde. 1. Geschenke: Die k. k. Zentralkommission in Wien spendete einen römischen Bronzelöffel aus Drnovo, 2 Grablampen aus Lelikigaber, 1 Tongefäß aus Rudolfswert; von den Ausgrabungen beim Hotel Union in Laibach 10 Grablampen aus Ton und 1 Glasflüschcheu mit Ausguß. — Weinlich in Laibach spendete l Krug mit Henkel und 1 Tonkrügelchen, gefunden beim Baue der Billa Weinlich in der Erjavecstraße. — Guido Stedry in Laibach spendete ein in Cilli gefundenes sechseckiges römisches Ziegelstück. 2. Kauf: Aus dem neuen Pfahlbau bei Notranjagorica: 1 Steinbeil und etliche Tonscherben. — Bon St. Michael bei Hrenovice: eine halbe Brillenfibel aus der Hallstätter Zeit; 1 hohler Eisenzylinder, 1 Eisenmesser, 1 Pfeilspitze und 1 Gürtelring aus der La Tene Periode. — Bon Pechdorf bei Rudolfswert: 2 kleine Töpfe und 1 Bronzefibel aus der Römerzeit. — Bon Mihovo unter dem Uskokengebirge: 1 eiserne Pfeilspitze; 1 lichter quergerippter Tontopf mit 2 Henkeln; 1 schwarzer Tontopf ; 3 Grablampen, zwei davon mit dem Firmastempel VIRIANI und CERTES und 1 römische Bronzemünze. B. Sammelfunde. Die Ausgrabungen am Gorjupschen Grunde an der Wienerstraße in den Monaten Oktober und November ergaben an Fundstücken: Eine Anzahl Grablampen mit Firmastempeln 0 ' OCT A VI, FORTIS, CRESCES. — Mehrere Ziegelfragmente mit den Stempeln L B LEG und LP- SEVERI. — Eine Anzahl flacher roter und schwarzer Schalen, einige glatt, andere mit Verzierungen (Spiralen, Masken, Zweigen). — Tränenfläschchen verschiedener Größe und Form. — Ein- und zweihenkelige Krüge. — Urnen, auch solche aus Glas; bemerkenswert ist eine zweihenkelige Glasurne mit Leichenbrand. — Metallspiegel. — 1 großer Krug aus gelbem Glas weißgesprenkelt; eigentümlich sind die Henkel bei Glas- und Tougefäßen geformt. Inventari- sierung. 28. Neuordnung der Bibliothek. 29. Erwerbungen. 30. Državna podpora. III. Knjižnica. 1. Darila: C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje: Jagič, Archiv für slavische Philologie, 1904. — Kranjsko deželno predsedstvo: 216 dolžnostnih eksemplarjev neperiodičnih tiskovin. — Dr. E. Bock, primarij: Bock, Die Brille und ihre Geschichte, Wien 1903. — Uredništvo cerkvenega Glasbenika: Karlin, Spominska knjižica, Ljubljana 1902. — Institut za raziskavanje avstr, zgodovine: Ottenthal, Festschrift zur Feier des 50jährigen Bestandes, Wien 1904. — C. kr. statistična centralna komisija: Publikacije Smithsonian Institution of Washington University, 2 zvezka. — Gospića A. Klabutscher v Celju: Jubilejni list don Pietra z dne 22. avg. 1888. — Muzejsko društvo za Kranjsko: 383 knjig in zvezkov, katere je dobilo leta 1903 v zameno, Mitteilungen der k. k. geogr. Gesellschaft, X. zvez. Wien 1868. — Oficijal Avg. Pokorn: 200 razglednic, knjig, zvezkov in časopisov v volapiku..— Magistratni komisar I. Robida: 15 eksemplarjev različnih tiskovin. — Finančne prokurature adjunkt dr. J. Staré: letni dar hrvatske Matice za leto 1903, 9 zvezkov; 340 šolskih programov iz zapuščine pokojnega brata mons. A. Stareta, župnika v. p. — Mestni župnik I. Vrhovnik: Slovenski list, I. in II. letnik. — Ekscelenca grof Hans Wilczek: Wilczek, Erinnerungen eines Waffensammlers, 1903. Liste, časopise in publikacije so darovala naslednja uredništva in društva: Angeljček, Bogoljub, Danica, Kršč. Detoljub, Domoljub, Cerkveni Glasbenik, Gorenjec, Kmetovalec, Historische Landeskommission für Steiermark (Berichte II—Vili), Slov. Matica, Slov. šolska Matica, Slov. Narod, Dolenjske Novice, Duhovni Pastir, Slovenec, Grazer Tagblatt (Beilage Deutsche Stimmen aus Krain und Küstenland 1904), Učiteljski Tovariš. Planinski Vestnik, Vrtec, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon in Zvonček. 2. Za knjižnico se je kupilo 15 knjig. IV. Kulturnozgodovinski oddelek (Umetnost in obrt). A. Slike in kipi. 1. Darila: Kranjski deželni odbor: Bled, oljnata slika Jos. Germova. — Trgovec Karol Karinger v Ljubljani: 40 večji del pokrajinskih študij svojega brata nadporočnika A. Karingerja. Odbor za Prešernov spomenik: osnutek Zajčevega Prešernovega spomenika. 2. Kupilo seje: 4 barvani lesorezi s podobami iz predmarčne Ljubljane. — 3 sekcije Lergetporerjevega reliefa kranjske dežele. Reliefni zemlj'evid Kranjske je torej popolen in se v kratken sestavi. B. Umetno-obrtna zbirka. 1. Darila: C. kr. polkovnik v p. Frančišek vitez Knoblocli pl. Südfeld: veliko srebrno spominsko svetinjo, pero raz generalski klobuk iz leta 1849, črni ovoj smrtne postelje in podpis maršala grofa Radeckega.— Komisar I. Robida: solnčno uro iz lesa. 2. Kupilo se je: Bela majolika z napisom: SRAVIE LVBLANSCHE GASPODE. — 4 oglata ilovnata s podobami okrašena posoda. — 4 oglata steklenica z žensko podobo in napisom: Liebe du mich alss wie ich dich. 1748. — Modrozelen kozarec z visokim podstavkom. — Cinasta posoda iz 1.1796. — Železen svečnik na 3 nogah in spiralami. — Železen svečnik z utrinjačo. — Gladilo iz medli. — Železen ključ s križem. — 2 železni suličini osti od Staregagrada pri Kostanjevici. — Lesen gladilnik. — Škatljica z veksirom. — Pas iz srebrnega traku s čopom iz celjske okolice. — Pečatnik grofa Turjaškega. Glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dné 20. decembra 1904, št. 23.936, je dovolilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje deželnemu odboru za deželni muzej podporo za leto 1904 v znesku 10.000 K, katero je izplačala c. kr. deželna izplačevalnica. (Št. 16.008 1.1904.) Rechenschaftsbericht. - § 7. Lanbesanstalte». 161 III. Bibliothek. 1. Geschenke: Ministerium für Kultus und Unterricht: Archiv für slavische Philologie von Sagi6 1904. — Krainisches Landespräsidium: 216 Pflichtexemplare nichtperiodischer Druckschriften. — Dr. E. Bock, Primararzt: Bock, Die Brille und ihre Geschichte, Wien 1903. — Die Redaktion des Cerkveni Glasbenik: Karlin, Spominska knjižica, Ljubljana 1902. — Das Institut für österr. Geschichtsforschung: Ottenthal, Festschrift zur Feier des 50 jährigen Bestandes, Wien 1904. — K. k. statistische Zentralkommission: Publikationen der Smithsonian Institution der Universität Washington, 2 Bände. — Frl. A. Klabutscher in Cilli: Iubelblatt des Don Pietro de dato 22. August 1888. — Musealverein für Krain: 383 Bücher und Hefte der Tauschexemplare pro 1903; Mitteilungen der k. k. geogr. Gesellschaft X. Band; Wien 1868.— Offizial August Pokorn: 200 Stück Ansichtskarten, Bücher, Hefte und Zeitungsblätter in Volapüksprache. — Magistratskommissär J. Robida: 15 Exemplare verschiedener Druckschriften. — Finanzprokuratursadjunkt Dr. I. Stare: Die Iahresgabe der Matica hrvatska pro 1903, 9 Bände; 340 Hefte Schulprogramme aus dem Nachlasse seines f Bruders Mons. A. Stare, Pfarrers in R. — Stadtpfarrer J. Vrhovnik: Slovenski list, I. und II. Jahrgang. — Excellenz Graf Hans Wilczek: Wilczek, Erinnerungen eines Waffensammlers, 1903. Publikationen, Zeitschriften und Zeitungen spendeten die Redaktionen und Vereine: Angeljček, Bogoljub, Danica, Krščanski Detoljub, Domoljub, Cerkveni Glasbenik, Gorenjec, Kmetovalec, Historische Landeskommission für Steiermark (Berichte II—VIII), Slov. Matica, Slov. šolska Matica, Slov. Narod, Dolenjske Novice, Duhovni Pastir, Slovenec, Grazer Tagblatt (Beilage Deutsche Stimmen aus Strain und Küstenland 1904), Učiteljski Tovariš, Planinski Vestnik, Vrtec, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon und Zvonček. 2. Durch Kauf wuchsen der Bibliothek 15 Bände zu. IV. Kulturgeschichtliche Abteilung (Kunst und Gewerbe). A. Bilder und Skulpturen. 1. Geschenke: Krainischer Landesausschuß: Veldes, Ölgemälde von Josef Germ. — Kaufmann Karl Karinger in Laibach: 40 Skizzen seines Bruders, des Oberleutnants A. Karinger, meist Landschaften. — Das Komite für das Prešerendenkmal: Das Modell des Denkmals in Gyps von J. Zajec. 2. Kauf: 4 kolorierte Holzschnitte mit Darstellungen aus dem vormärzlichen Laibach. — 3 Sektionen des Reliefs von Krain von B. Lergetporer. Damit erscheint die Relieflaudkarte von Strain vollständig und harrt nur noch der Aufstellung. B. K un st gewerbliche Sammlung. 1. Geschenke: K. k. Oberst a. D. Franz Ritter Knobloch von Südfeld: Große silberne Monumentmedaille, Feder vom Gencralshute aus dem Jahre 1849, Trauerflor vom Paradebett und die Unterschrift des Feldmarschalls Grafen Radetzky. — Kommissär J. Robida in Laibach: Sonnenuhr aus Holz. 2- Kauf: Weiße Majolika mit der Inschrift: SR A VIE LVBLANSCHE GASPODE. — Viereckiges Gefäß aus Ton, mit Figuren verziert. — Viereckige Flasche mit weiblicher Figur und Inschrift: Liebe du mich alss wie ich dich. 1748. — Blaugrünes Kelchglas mit langem Fuß. — Zinnkanne vom Jahre 1796. — Eisenleuchter, dreisüßig mit Spiralen. — Eisenleuchter mit Lichtputzschere.— Bügeleisen aus Messing. — Eisenschlüssel mit Kreuz. — 2 eiserne Lanzenspitzen, gefunden bei Starigrad nächst Landstraß. — Holzglätte. — Vexierschächtelchen. — Gürtel aus Silberband mit Quasten aus der Cillier Gegend. — Siegel des Grafen Auersperg. Laut Note der k. k. Landesregierung vom 20. Dezember 1904, Z. 23.936, hat das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht dem Landesausschusse pro 1904 für das Landesmuseum eine Subvention von 10.000 K angewiesen, welcher Betrag vom k. k. Landeszahlamte flüßig gemacht wurde. (Z. 16.008 de 1904). 30. Staatssub- vention. 31. Muzejsko društvo. 32. A. Pavlinov herbarij. 33. Obisk muzeja. Muzejskemu društvu za Kranjsko je bila za leto 1904 dovoljena podpora 800 K iz muzejskega zaklada. (Št. 2660 1. 1904.) Prof. Pavlinove „Flora carniolica“ sta izšla leta 1904 5. in 6. povezek in pa dotični zvezek 3. njegovega spisa: „Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains“. Prof. A. Pavlinu se je izplačal za to delo znesek 800 K za 1.1903 in 1904 iz muzejskega zaklada. (Št. 7057 1. 1904.) Leta 1904 je obiskalo muzej 527 plačujočih oseb. Korporativno si je ogledalo muzej več ljudskih in srednjih šol in več društev. Rechenschaftsbericht. — S 7. Landesanstalten. 163 Dem Musealvereine für Krain wurde für das Jahr 1904 eine Subvention von 800 K aus dem Museumsfonde bewilliget. (Z. 2660 de 1904.) Von der „Flora carniolica“ gelangten im Jahre 1904 der 5. und 6. Faszikel sowie das dazu gehörige Heft 3 der „Beiträge zur Kenntnis der Vegetatiousverhältnisse Krams" zur Vorlage. Dem Professor A. Paulin, wurde hiefür der Betrag von 800 K pro 1903 und 1904 aus dem Museums-foude angewiesen. (Z. 7057 de 1904.) Im Jahre 1904 wurde das Museum von 527 zahlenden Personen besichtigt. Korporativ besichtigten das Museum mehrere Volks- und Mittelschulen, wie auch mehrere Vereine. 31. Musealverein 32. A. Paulin, Herbarium. 33. Besuch des Museums. 1. Sava. 2. Polšnik. 3. Talci vrh. 4. Šmihel in Hruševje. 5. Zadlog. 6. Velika Štanga. 7. Šembije. 8. Malenskivrh. 9. Karlovica. 10. Lože. § 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. I. Nove ljudske šole. V poslovni dobi so bile s pritrjenjem, oziroma po zaslišbi deželnega odbora ustanovljene nastopno navedene ljudske šole, oziroma je bila izrečena njihova ustanovitev, in sicer: Pravilna enorazredna ljudska šola na Savi pri Litiji, ki se bo ustanovila takrak, ko bodo pripravljeni potrebni šolski prostori. (St. 13.124 1. 1904.) Pravilna enorazredna ljudska šola vPolšniku z določilom, da se ima po njeni ustanovitvi, ki je odvisna od priredbe potrebnih šolskih prostorov, opustiti sedanja šola za silo. (Št. 13.080 1. 1904.) Enorazredna ljudska šola v Talčemvrhu; z njeno ustanovitvijo ima odpasti ena vzporednica na štirirazredni ljudski šoli v Črnomlju. (Št. 14.234 1. 1904.) Po ena enorazredna ljudska šola v Šmihelu in Hruševju. Obe šoli se boste ustanovili, kadar se bo mogoče nastaniti v za nje pripravljenih šolskih prostorih. (Št. 10.476 1. 1904.) Enorazredna ljudska šola v Zadlogu v dosedanjem šolskem okolišu Črnivrh za vas Idrijsko Belo in pa za dele vasi Zadlog in Mrzlilog. Ta šola se ima otvoriti brž ko bo dovršeno šolsko poslopje. (Št. 14.440 1. 1904.) Pravilna enorazrednica v Veliki Štangi proti opustitvi sedaj obstoječe šole za silo v Stangi. Ta pravilna ljudska šola se bo otvorila, kadar bodo na razpolago potrebni prostori. (Št. 14.093 1. 1904.) Enorazredna ljudska šola v Šembijah, ki je bila otvorjena začetkom šolskega leta 1904/5. Z ustanovitvijo te ljudske šole je odpadlo v lanskem letnem poročilu v § 8. pod marginalom 24 navedeno razširjenje enorazredne ljudske šole v Podstenjah na dva razreda. (Št. 3176, 10.044 1. 1904.) Enorazredna ljudska šola v Malenskemvrhu (Kranjski okraj) z določilom, da se ima ta šola ustanoviti takrat, ko bodo dovršeni potrebni šolski prostori. (Št. 8546 1. 1904.) Enorazredna ljudska šola v K a r l o v i c i, občina Lužarje okraja Kočevskega, namesto leta 1897. zaukazane ustanovitve dvorazrednev ljudske šole v Podžagi, ker v poslednjem kraju ni bilo na razpolago primernega stavbišča. (Št. 5967 1. 1904.) Enorazrednica v Ložah, okraj Postojna, za vasi Lože in Mavče. z vdoločilom, da je ustanovitev te ljudske šole odvisna od zgradbe potrebnih šolskih prostorov. (Št. 3678 l. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Rnterrichtswesen. 165 § 8. Unterrichtswesen. A. Botts-, Mittel- und Hochschulen. I. Neue Volksschulen. In der Berichtsperiode wurden mit Zustimmung/ respektive imch Anhörung des Laudesaus-schusscs nachstehcitd genannte Volksschulen errichtet, beziehungsweise deren Aktivierung ausgesprochen, und zwar: Eine direktivmäßige einklassige Volksschule in Saba bei Littai, deren Aktivierung bon der Beschaffung der erforderlichen Schullokalitäten abhängt. (3. 13.124 de 1904.) Eine direktivmäßige einklassige Volksschule in Billichberg mit der Maßgabe, daß nach deren Aktivierung, die bort der Beschaffung der erforderlichen Schullokalitäten abhängt, die daselbst bestehende Notschule aufzulassen sei. (3. 13.080 de 1904.) Eine einklassige Volksschule in Rälbersberg, mit deren Aktivierung eine parallelabtei-lnng an der vicrklassigeu Volksschule in Tschernembl zu entfallen hat. (3. 14.234 de 1904.) Je eine einklassige Volksschule iu St. Michael und ^ruševje. Beide Schulen sind zu aktivieren, sobald die zur Unterbringung derselben erforderlichen Lokalitäten beziehbar sein werden. (3. 10.476 de 1904.) Eine einklassige Volksschule in Zadlog im bisherigen Schulsprengel Schwarzenberg für die Ortschaft Idrijska Bela und für Teile der Ortschaften Zadlog und Mrzlilog. Diese Volksschule ist zu aktivieren, sobald die zur Unterbringuna derselben erforderlichen Baulichkeiten vollendet sein werden. (I. 14.440 de 1904.) Eine dircktivmäßige cinklassigc Volksschule in Troß-Stangen unter Auflassung der dermalen in Stangen bestehenden Notschule. Diese direktivmäßige Volksschule soll aktiviert werden, sobald die erforderlichen Räumlichkeiten verfügbar fein werden. (3. 14.093 de 1904.) Eine einklassige Volksschule in Šembije, die mit Beginn des Schuljahres 1904/5 akti-viert wurde. Mit der Errichtung dieser Volksschule entfiel die im vorjährigen Rechenschaftsberichte, § 8, unter Marginal 24 angeführte Erweiterung der einklaffigen Volksschule iu podstcnje auf zwei Massen. (33. 3176, 10.044 de 1904.) Eine einklassige Volksschule in Malcnskivrh (Bezirk Mamburg) mit der Maßgabe, daß diese Schule mit dem Zeitpunkte der Fertigstellung der erforderlichen Schullokalitäten zu aktivieren fei. (3. 8546 de 1904.) Eine einklasstge Volksschule in Rarlo vitz, Ortsgemeinde Lužarje (Bezirk Gottschec), statt der im Jahre 1897 verfügten Errichtung einer zweiklassigen Volksschule in podžaga, da tut letztgenannten Orte ein geeigneter Baugrund nicht zur Verfügung steht. (3. 5967 de 1904.) Eine einklassige Volksschule in Coze (Bezirk Adelsberg) für die Ortschaften Lože und Mauce mit der Maßgabe, daß die Aktivierung dieser Volksschule von der Fertigstellung der erforderlichen Schullokalitäten abhängig bleibt. (3. 3678 de 1904.) 1. Sava. 2. Billichberg. 3. Rälbersberg. 4. St. Michael und Hrusevje. 5. Sadlog. 6. Groß-Stangen 7. Šembije. 8. Malmsktvrh. 9. Rarlovitz. 10. Lože. 11. Primskovo. Pravilna enorazredna ljudska šola na P ri ms k o ve m, okraj Litija, proti opustitvi ondotne šole za silo. Nova šola se ima ustanoviti takrat, ko bodo zagotovljeni potrebni prostori. (Št. 14.051 1. 1904.) 12. Hrib in Dobrepolje. V svrho uredbe šolskih in učnih razmer v okolišu štirirazredne ljudske šole v Dobre-p olj ah, kjer je sedaj tudi vzporednica, odredil je dalje c. kr. deželni šolski svet za vasi Mala Ilovagora in Hočevje z zaseljem Hrib ustanovitev enorazredne ljudske šole na H ribu z določbo, da je otvoritev te ljudske šole odvisna od naprave potrebnih šolskih prostorov. Štirirazredna ljudska šola z vzporednico v Dobrepoljah se ima razdeliti v štirirazredno deško in trirazredno dekliško ljudsko šolo. Dokler se ta delitev ne zvrši, se ima najpred’preskrbeti primeren prostor za šesto razredno sobo ter se provizorično nastaviti šesta učiteljska moč. (Št. 5242 1. 1904.) 13. Sv. Peter v Ljubljani. II. Razširjenje šol in sis te mizo vanj e učiteljskih mest. S pritrjenjem, oziroma po zaslišbi deželnega odbora je dovolil c. kr. deželni šolski svet razširjanje naslednjih ljudskih šol, namreč: Razširjenje enorazredne ljudske šole pri sv. Petru v Ljubljani, kjer je bil doslej le provizorično drugi razred, na dva razreda ter vsled tega sistemizovanje drugega učiteljskega mesta. (Št. 10.475 1. 1904.) 14. Moravče. Razširjenje dvorazredne ljudske šole v Moravčah, okraj Kamnik, na tri razrede ter tem povodom sistemizovanje novega učiteljskega mesta z določilom, da se ima tretji razred otvoriti, kakor hitro bodo pripravljeni potrebni prostori. (Št. 14.236 1. 1904.) 15. Dole. .Razširjenje enorazredne ljudske šole v Dolih, okraj Litija, na dva razreda ter vsled tega sistemizovanje novega učiteljskega mesta takrat, ko se otvori drugi razred, kar se ima takoj zgoditi, kadar bo za drugi razred pripravljen potrebni šolski prostor. (Št. 14.235 1. 1904.) 16. Bušečavas. Razširjenje enorazrednice v B uš e č i v a s i,v okraj Krško, na dva razreda in tem povodom sistemizovanje novega učiteljskega mesta. (Št. 14.193 1. 1904.) 17. Lilija. Razširjenje dvorazrednice v Litiji na tri razrede ter vsled tega sistemizovanje novega učiteljskega mesta. Tretji razred se ima otvoriti, kadar bodo na razpolago potrebni prostori. (Št. 14.192 1. 1904.) 18. Vrabče. Razširjenje enorazrednice v Vrabčah, okraj Postojna, na dva razreda ter vsled tega ustanovitev novega učiteljskega mesta. Drugi razred se bo otvoril, kadar bodo zanj pripravljeni prostori. (Št. 14.191 1. 1904.) 19. Struge Razširjenje enorazredne ljudske šole v Strugah, okraj Kočevje, na dva razreda ter ustanovitev novega učiteljskega mesta na tej ljudski šoli zv določilom, da se ima drugi razred otvoriti, kadar bodo zanj pripravljeni potrebni prostori. (Št. 13.079 1. 1904.) 20. Leskovec. Razširjenje trirazrednice v Leskovcu na štiri razrede ter vsled tega ustanovitev četrtega učiteljskega mesta, ki je bilo že doslej provizorično oddano. (Št. 13.125 1. 1904.) 21. Mirna. Razširjenje dvorazrednice na Mirni na tri razrede ter vsled tega ustanovitev tretjega učiteljskega mesta na tej ljudski šoli z določbo, da se ima tretji razred otvoriti, kadar bodo zanj na razpolago potrebni šolski prostori. (Št. 9773 1. 1904.) Rechenschaftsbericht, — § 8. Rnterrichtswefen. 167 Eine direktivmäßige einklasstge Volksschule in primskau (BezirkLittai) unter Auflassung der daselbst bestehenden Notschule. Die neue Schule märe mit dein Zeitpunkte der Sicherstellung der ersorderlichen Lokalitäten zn aktivieren. (3. 14.051 de 1904.) weiters wurde von: k. k. Landesschulrate behufs Regelung der Schul- und Anterrichtsver-hältnisse im Sprengel der dermalen mit einer Parallelabteilung ausgestatteten vierklasiigcn Volksschule in Gutenfe'ld für die Ortschaften Hiebt- Jlovagora und Pocevje mit dem Weiler prib die Errichtung einer cinklassigen Volksschule in prib mit der Maßgabe verfügt, daß die Aktivierung dieser Volksschule von der perstellung der ersorderlichen Schullokalitäten abhängig sei. Die vierklas-sige Volksschule mit einer Parallelabteilung in Gutenscld soll in eine vierklassige Hnabeit- und drei-klassige Mädchenvolksschnle geteilt merben. Bis zur Durchführung dieser Teilung ist nach vorheriger Sicherstellung eines geeigneten Lokales für das sechste HIassenzimmer eilte sechste Lehrkraft Provisorisch zn bestellen. (3. 5242 de 1904.) II. Schulerweiterungen und Lehrstellenshstemisierungen. Hüt Zustimmung des Landesausschnsses, respektive nach dessen Anhörung wurde seitens des k. k. Landesschulrates die Erweiterung folgender Volksschulen bewilligt, als: Die Erweiterung der einklaffigen Volksschule zu St. peter in Laibach, an der bisher eine Provisorische zweite Klaffe bestand, auf zwei Klaffen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer zweiten Lehrstelle daselbst. (3. 10.475 de 1904.) Die Erweiterung der zweiklassigen Volksschule in moräutsch (Bezirk Stein) auf drei Klaffen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle mit der Maßgabe, daß die Aktivierung der dritten Klasse zu erfolgen hat, sobald die erforderlichen Lokalitäten beziehbar sein werden. (3. 14.236 de 1904.) Die Erweiterung der einklassigen Volksschule in Xllariatal (Bezirk Littai) aus zwei Klassen und ans diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle mit dem Zeitpunkte der Aktivierung der zweiten Klaffe, welche zu erfolgen hat, sobald die zur Unterbringiiug der zweiten Klasse erforderlichen Lokalitäten beschafft sein werden. (3. 14.235 de 1904.) Die Erweiterung der cinklassigen Volksschule in puschendorf (Bezirk Gurkfeld) auf zwei Klassen nnd die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle aus diesem Anlasse. (3. 14.193 de 1904.) Die Erweiterung der zweiklassigen Volksschule in Littai auf drei Klassen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle. Die dritte Klasse ist zu aktivieren, sobald die erforderlichen Lokalitäten beziehbar sein werden. (3. 14.192 de 1904.) Die Erweiterung der einklassigen Volksschule in vrabce (Bezirk Adelsberg) auf zwei Klassen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle. Die Aktivierung der zweiten Klasse hat nach der Beschaffung der zur Knterbringnng derselben erforderlichen Lokalitäten zu erfolgen. (3. 14.191 de 1904.) Die Erweiterung der einklassigen Polksfcpxilc in 5trug (Bezirk Gottschee) auf zwei Klassen und die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle an dieser Volksschule mit der Maßgabe, daß die Aktivierung der ziveiten Klasse zn erfolgen habe, sobald die zu ihrer Knterbringnng 'erforderlichen'Loka-litäten beziehbar sein werden. (3. 13.079 de 1904.) Die Erweiterung der dreiklassigen Volksschule in paselbach aus vier Klassen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer vierten Lehrstelle, die bisher bereits provisorisch besetzt war. (3, 13.125 de 1904.) Die Erweiterung der zweiklassigen Volksschule in Neudegg auf drei Klassen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer dritten Lehrstelle an der genannten Volksschule mit der Maßgabe, daß die dritte Klasse zu aktivieren ist, sobald die zu deren Unterbringung erforderlichen Loka-litäten verfügbar sein werden. (3. 9773 de 1904.) ll. Primskau. 12. Hrib und Gillenfeld. 13. St. Peter in Laibach. 14. RI or autsch. 15. UTariatal. 16. Puschendorf. 17. Littai. 18. Drabče. 19. Strug. 20. Haselbach. 21. Rcudegg. 22. Vinica. Razširjenje dvorazrednice v Vinici na tri razrede in vsled tega ustanovitev novega učiteljskega mesta na tej šoli s pristavkom, da je tretji razred otvoriti, kadar bodo na razpolago potrebni šolski prostori. (St. 8545 1. 1904.) 23. D. M. Polje. Razširjenje štirirazredne ljudske šole pri D. M. v Polji na pet razredov ter vsled tega ustanovitev petega učiteljskega mesta na tej ljudski šoli z določbo, da se ima peti razred otvoriti, kadar bodo zanj pripravljeni potrebni prostori v sedanjem šolskem poslopju. (St. 5235 1. 1904.) 24. Komenda. Razširjenje dvorazrednice v Komendi St. Petru, okraj Kamnik, na tri razrede ter vsled tega ustanovitev novega učiteljskega mesta z določbo, da se ima tretji razred otvoriti, kadar bodo dovršeni dotični šolski prostori. (St. 3501 1. 1904.) 25. Dolsko. Razširjenje enorazrednice v Dolskem, okraj Kamnik, na dva razreda ter vsled tega ustanovitev novega učiteljskega mesta na tej ljudski šoli. Drugi, razred se ima otvoriti, kadar bodo dovršeni in za rabo pripravljeni potrebni učni prostori. (St. 3412 1. 1904.) 26. Begnje. Razširjenje dvorazredne ljudske šole v Begnjah pri Cirknici na tri razrede in tem povodom ustanovitev novega učiteljskega mesta. (St. 14.050 J. 1904.) 27. Belacejkev. Takojšno razširjenje enorazredne ljudske šole v Beli cerkvi, okraj Novomesto, na dva razreda in nameščenje provizorične učiteljske moči. (St. 11.002 1. 1904.) Dogovorno z deželnim odborom je bilo dalje dovoljeno: 28. Šiška. Ustanovitev druge vzporednice k prvemu razredu na ,ljudski šoli v Šiški za dobo dejanske potrebe ter vsled tega nameščenje provizorične učiteljske moči na tej ljudski šoli. (Št. 16.292 1. 1904.) 29. Dolenjavas. Otvoritev vzporednice k prvemu razredu trirazredne ljudske šole v Dolenjivasi, okraj Kočevje, za dobo dejanske potrebe. Tem povodom je na ljudski šoli v Dolenjivasi nastaviti provizorična učna moč. (Št. 14.237 1. 1904.) 30. Kočevje. Ustanovitev vzporednice k tretjemu razredu štirirazredne dekliške ljudske šole v Kočevju s pričetkom šolskega leta 1904,05 za dobo dejanske potrebe in vsled tega nameščenje provizorične učiteljice. (Št. 11,897 1. 1904.) 31. Mengeš. Ustanovitev še ene vzporednice na štirirazrednici v Mengšu, kjer že obstoji ena vzporednica, s pričetkom šolskega leta 1904/05 za dobo dejanske potrebe. Vsled tega je bila na omenjeni ljudski šoli nameščena provizorična učna moč. (Št. 11.896 1. 1904.) .32. Vič. Ustanovitev vzporednice k četrtemu razredu štirirazredne ljudske šole na Viču s pričetkom šolskega leta 1904/05 za dobo dejanske potrebe in tem povodom nameščenje provizorične učne moči na tej ljudski šoli. (Št. 11.224 1. 1904.) 33. Kostanjevica. Otvoritev druge vzporednice na štirirazrednici v Kostanjevici pričenši s šolskim letom 1904/05 za dobo dejanske potrebe in vsled tega nameščenje provizorične učne moči na navedeni ljudski šoli. (Št. 9731 1. 1904.) 34. Staritrg in Pudob. Otvoritev tretje vzporednice na štirirazredni ljudski šoli v Starem trgu pri Ložu z določbo, da se ima ta vzporednica ustanoviti v P u dobu ter zopet opustiti takrat, kadar bo v Igivasi ustanovljena trirazredna ljudska šola, ki je bila pravnomočno dovoljena leta 1895. Rechenschaftsbericht. — § 8. Unterrichtswesen. 169 Die Erweiterung der zweiklassigen Volksschule üchMeinitz auf drei Klaffen - und aus die-fein Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle an derselben mit betn Beisätze, dass die dritte Klaffe zu aktivieren sei, sobald die erforderlichen Schullokalitüten zur Verfügung stehen werden. (3. 8545 de 1904.) Die. Erweiterung der,vierklassigen Volksschule in Marias eld auf fünf Klaffen und .ans diesem Anlasse die Shstemisierung einer fünften Lehrstelle an der genannten Volksschule mit der Maßgabe, daß die Aktivierung der fünften Klaffe| mit dein Zeitpunkte der Fertigstellung der zur Unterbringung derselben erforderlichen Räumlichkeiten im bestehenden Schulhaufe zu erfolgen hat. (3. 5235 de 1904.) Die Erweiterung der zweiklassigen Volksschule in Kommenda-St. Peter (Bezirk Stein) auf drei Klaffen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle mit der Bestimmung, daß die dritte Klasse im Zeitpunkte der Beziehbarkeit der betreffenden Schnllokalitäten zu eröffnen fei (3. 3501 de 1904.) Die Erweiterung der einklassigen Volksschule in-Dolsko (Bezirk Stein) auf zwei Klaffen und aus diesem Anlasse die Shstemifierung einer neuen Lehrstelle an dieser Volksschule. Die Aktivierung der zweiten Klaffe hat mit dem Zeitpunkte der Fertigstellung und Beziehbarkeit der erfor-derlichen Knterrichtslokalitüten zu erfolgen. (3. 3412 de 1904.) Die Erweiterung der zweiklaffigen Volksschule in Vigaun bei Zirknitz auf drei Klaffen und aus diesem Anlasse die Shstemisierung einer neuen Lehrstelle daselbst. (3. 14.050 de 1904.) Die sofortige Erweiterung der einklassigen Volksschule in Weiß Kirchen (Bezirk Rudolfswert) auf zwei Klaffen und die Bestellung einer provisorischen Lehrkraft. (3. 11.002, de 1904.) Im Einvernehmen mit betn Landesausfchuffe wurde ferner bewilligt: Die Aktivierung einer zweiten Parallelabteilung an der Volksschule in Schi sch k a und zwar zur ersten Klaffe auf die Dauer des tatsächlichen Bedarfes und aus diesem Anlasse die Bestellung einer provisorischen Lehrkraft an dieser Volksschule. (3. 16.292 de 1904.) Die Eröffnung einer Parallelabteilung zur ersten Klasse der dreiklassigen Volksschule in Riederdorf (Bezirk Gottfchee) auf die Dauer" des tatsächlichen Bedarfes. Aus diesem Anlasse soll aiLder Volksschule in Riederdorf eine provisorische Lehrkraft bestellt werden.-(3. 14.237 de 1904.) Die Aktivierung einer Parallelabteilung zur dritten Klaffe der vierklassigen Mädchenvolks-fchule in Gottfchee mit Beginn des Schuljahres 1904/5 auf die Dauer.des tatsächlichen Bedarfes und aus diesem Anlasse die Bestellung einer provisorischen Lehrkraft. (3. 11.897 de 1904.) Die Aktivierung einer weiteren Parallelklasse an der mit einer Parallelabteilung ausgestatteten vierklassigen Volksschule in Mannsburg mit Beginn des Schuljahres 1904/5"auf die Dauer des tatsächlichen Bedarfes. Aus diesem Anlasse mürbe an der gedachten-Volksschule eine provisorische Lehrkraft bestellt. (3. 11.896 de 1904.) Die Aktivierung einer Parallelabteilung zur vierten Klaffe der vierklassigen Volksschule in Waitfch'vom Beginne des Schuljahres4904/5 angefangen auf .die Dauer des tatsächlichen Bedarfes und aus diesem Anlasse die.Bestellung einer provisorischen Lehrkraft an der genannten Volksschule. (3. 11,224 de 1904.) Die Eröffnung einer zweiten Parallelabteilung an der vierklassigen Volksschule in La n,d -straff vom Beginne des Schuljahres 1904/5 angefangen auf die Dauer des tatsächlichen Bedarfes und aus diesem Anlasse die Bestellung einer provisorischen Lehrkraft an der gedachten Volksschule. (3. 9731 de 1904.) Die Eröffnung einer dritten parallelabteilung an der vierklassigen Volksschule in Alten-markt bei Laas mit der Bestimmung, daß diese parallelabteilung in Pud ob zu aktivieren und mit dem Zeitpunkte Meder aufzulassen fei, mit welchem die im Jahre" 1895 rechtskräftig bewilligte drei-klaffige Volksschule in Jggendorf zur Aktivierung gelangt. 22. weinitz. 23. Mariaseid. 24. Kommenbst. 25. Dolsko. 26. Uigauu. 27. tveißkirchen. 28. Schischka. 29. Riederdorf. 30. Sottschee. 31. Mannsburg. 32. waitsch. 33. Landstraß. 34. Altenmarkt und pndob. 35. Št. Vid. 36. Sv. Jakob v Ljubljani. 37. Pomožni učitelji na ljubljanskih ljudskih šolah. 38. Meščanska šola v Postojni. 39. Rudniška ljudska šola v Idriji. 40. Zastopnik v okr. šolskem svetu Kamniškem. 41. Podpore za šolske zgradbe. Vsled tega je namestiti provizorična učna moč, ter odkazati šoli v Staremtrgu ; pouk v Pudobu pa ima prevzeti eden izmed že definitivno nastavljenih učiteljev v Staremtrgu. (Št. 558 1. 1904.) Takojšnja otvoritev vzporednice k tretjemu razredu štirirazredne ljudske šole v Št. Vidu, okraj Ljubljana, in nameščenje provizorične učne moči. (Št. 13.646 1. 1904.) Ustanovitev vzporednice k osmemu razredu mestne slovenske dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani s pričetkom šolskega leta 1904/05. (Št. 11.709 1. 1904.) III. Raznovrstne šolske zadeve. Deželni odbor je pritrdil nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta, da se na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani v šolskem letu 1904/05 uporablja trinajst pomožnih učnih moči. Deset teh pomožnih učnih moči je poučevalo že v prejšnem letu. (Št. 12.252 1. 1904.) (K § 8. marginal 39 letnega poročila za leto 1903). Z razsodilom dne 10. aprila 1904, št. 1210, je c. kr. deželni šolski svet odredil, da se ima v Postojni ustanoviti javna deška meščanska šola. Ta šola je otvoriti, bržko bodo za njo pripravljeni vsi potrebni prostori. Otvoriti pa se ima po razredih v treh zaporednih šolskih letih in sicer tako, da se v prvem letu njenega obstanka otvori prvi razred ter se vsled tega razven ravnatelja in veroučitelja namestita dva posvetna učitelja, dočim se bo tretja učna moč nastavila šele povodom otvoritve tretjega razreda. Prejemki veroučitelja na meščanski šoli so bili s pritrjenjem deželnega odbora določeni z letno plačo 1400 K ter s pravico do zakonitih službenostarostnih doklad; veroučitelj ima dolžnost, poučevati v veroznanstvu tudi na splošni ljudski šoli v Postojni. (Št. 3413, 5466 1. 1904.) Glasom dopisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. avgusta 1903, št. 2520, je c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji sprožilo misel, da bi se c. kr. rudniška ljudska šola, katero kot zasebno šolo s pravico javnih ljudskih šol prostovoljno vzdržuje rudniški erar v Idriji, prevzela v upravo po šolskem zakonodajstvu v to poklicanih faktorjev, to je, da bi na mesto zasebne ljudske šole stopila splošna javna ljudska šola ter bi dotične stroške pokrivala dežela in pa šolska občina. S to preosnovo c. kr. rudniške ljudske šole v splošno javno ljudsko šolo naj bi se zvršila tudi primerna reorganizacija te šole, vsled česar bi deželi glede aktivitetnih užitkov in pokojnin učiteljskega osobja nastali novi izdatki, za katere pa se je nadejati prispevka od c. kr. poljedelskega ministrstva. Deželni šolski svet je prosil deželni odbor, da se izjavi o tej premeni, v kolikor sta prizadeta normalnošolski in učiteljski pokojninski zaklad. Pripomniti je, da po sedanjem številu učiteljskega osebja na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji znašajo prejemki učiteljstva okroglih 30.C00 K. Deželni odbor je na dopis c. kr. deželnega šolskega sveta odgovoril, da se ne smatra poklicanega, izjaviti se glede prevzetja c. kr. rudniške ljudske šole med splošne javne ljudske šole, ker je to stvar deželnega zbora. Sicer pa je mnenja, da bi bila nameravana transakcija za deželo le pod tem pogojem sprejemljiva, ako se zvrši brez vsakih žrtev za deželo. (Št. 10.520 1. 1903; 9239 1. 1904.) Iz c. kr. okrajnega šolskega sveta Kamniškega sta med poslovno dobo izstopila oba od deželnega odbora imenovana člana. Na njihovo mesto je imenoval deželni odbor za še ostalo opravilno dobo članom okrajnega šolskega sveta gospoda Antona Stareta, graščaka v Mengšu, in pa gospoda Ivana Rahneta, c. kr. notarja na Brdu. (St. 9460 1. 1904.) Od deželnega zbora za šolsko zgradbo v Starem Kotu za leto 1897 dovoljena deželna podpora v znesku 8C0 K je bila izplačana. Dalje so bile izplačane nastopne za leto 1903 Rechenschaftsbericht. — § 8. Uuterrichtsweseu. 171 Aus diesem Anlasse ist eine provisorische Lehrkraft zu bestellen und der Mutterschule in Aitcinuarkt zuzuweisen, iv ährend den Anterricht in Pudob eine der in Altcnmarkt schon definitiv angestellten Lehrkräfte zu übernehmen hat. (3. 558 de 1904.) Die sofortige Eröffnung einer Parallelabteilung zur dritten Klaffe der vierklafsigen Volksschule tu 5t. Veit (Bezirk Laibach) und die Bestellung einer provisorischen Lehrkraft. (3. 13.646 de 1904.) Die Aktivierung einer Parallelabteilung zur achten Klaffe der städtischen slovenischen Mädchenvolksschule zu 5t. Jakob in Laibach mit Beginn des 5chuljahres 1904/5. (3. 11.709 de 1904.) III. verschiedene Schulangelegenheiten. Der Landesausschuß hat dem vorschlage des k. k. Landesschulrates zugestimmt, daß int 5chuljahre 1904 5 an den städtische,l Volksschulen in Laibach dreizehn Aushilfslehrkräfte verwendet werden. 3chn von diesen Lehrkräften standen bereits im Vorjahre in Verwendung. (3. 12.252 de 1904.) (Ad § 8, Marginal 39 des Rechenschaftsberichtes für das Jahr 1903.) Unterm 10. April 1904, 3. 1210, hat der k. k. Landesschulrat erkannt, daß in Adelsberg eine öffentltche Unabenbürgerschule zu errichten sei. Diese Bürgerschule ist zu aktivieren, sobald die zur Unterbringung derselben erforderlichen Räumlichkeiten beziehbar sein werden. Die Aktivierung hat klaffenweise in drei aufeinanderfolgenden 5chuljahren und zwar derart zu erfolgen, daß im ersten Jahre des Bestandes die erste Ulasse eröffnet und aus diesem Anlasse nebst den: Direktor und dem Religionslehrer zwei weltliche Lehrkräfte angestellt werden, während die dritte Lehrkraft erst anläßlich der Aktivierung der dritten Klaffe zu besetzen sein wird. Die Bezüge des Religionslehrers an der Bürgerschule wurden mit 3ustimmung des Landes-ausschuffes mit einem Jahresgehalte von 1400 Krotten und dem Ansprüche auf die gesetzlichen Dienst-altcrszulagen festgestellt; derselbe ist verpflichtet, auch den Religionsunterricht an der allgemeinen Volksschule in Adelsberg zu erteilen. (33. 3413, 5466 de 1904.) Laut Kote des k. k. Landesschulrates vom 24. August 1903, 3. 2520, hat die k. k. Berg-direktion in Jdria die Anregung gegeben, daß die vom Montanärar in Jdria als privatschule mit dem Rechte öffentlicher Volksschulen freiwillig erhaltene k. k. wcrksvolksschule in die Verwaltung der nach der Schulgesetzgebung hiezu berufenen Faktoren übernommen werde, d. h. daß an Stelle der Privatvolksschule eine allgemeine öffentliche Volksschule zu treten hätte, deren Rosten vom Lande und von der Schulgemeinde zu bestreiten wären. Mit dieser Umgestaltung der k. k. Werksvolksschulc in eine allgemeine öffentliche Volksschule wäre eine entsprechende Reorganisation der 5chule zu verbinden, wodurch dem Lande rücksichtlich der Aktivitätsbezüge und Ruhegehalte des Lehrpersonals neue Auslagen erwachsen würden, für tvclche jedoch ein Beitrag seitens ties k. k. Ackerbauministc-riums zu gcivärtigen wäre. Der Landesschulrat ersuchte den Landesausschuß, sich über die in Rede stehende Transaktion zu äußern, soweit dadurch der Normalschulfond und der volksschullehrcrpensionsfond tangiert wird. 3u bemerken ist, daß nach dem gegenwärtigen 5tandc des Lehrpersonales an der k. k. Werksvolks-fchule in Jdria die Bezüge der Lehrerschaft rund 30.000 Krotten betragen. Der Landesausschuß beantwortete die Note des k. k. Landesschulrates dahiit, daß er sich nicht für berufen halte, bezüglich der übernähme der k. k. werksvolksschulc unter die allge.meinen öffentlichen Volksschulen eine Äußerung abzugeben, da dies 5achc des Landtages fei. Im Übrigen halte er dafür, daß die beabsichtigte Transaktion für das Land nur unter der Bedingung annehmbar fei, wenn sie ohne Opfer des Landes durchgeführt iverde. (33. 10.520 de 1903; 9239 de 1904.) Aus dem k. k. Bezirksschulräte 5tein find die beiden vom Landesausschusse ernannten Mitglieder im Laufe der Berichtsperiode ausgeschieden. An deren Stelle ernannte der Landcsausschnß für die noch übrige Fnnktionsdancr zu Mitgliedern des Bezirksschulrates Herrn Anton Store, Hcrr-schaftsbesitzcr in Mannsburg und Ferrit, Ivan Rahne, k. k. Rotar in Egg. (3. 9460 de 1904.) Die vom Landtage pro 1897 bewilligte Landcssubvention für den Schulbau in Altwinkel per 800 Kronen Ivurde ausbezahlt. Wetters tvurden folgende pro 1903 bewilligte Schulbausubventionen 35. St. Veit. 36. St. Jakob in Laibach. 37. Aushilsslehr-kräfte an den Laibacher Volksschulen. 38. Bürgerschule in Adelsbera. 39. tverksbolks-schule in Jdria. 40. Vertreter im Bezirksschulräte Stein. 41. Schuibau- Subveutioneu. 42. Podpore visokošolcem. 43. Eksportna akademija. 44. Všeučiliška ustanova. 45. Dekliška šola v Ljubljani. 46. Gospodinjska šola v Ljubljani. 47. Kmetijski pouk. 48. Zenska ročna dela. 49. Šolski muzej slovenskega učiteljstva. 50. Učiteljska sirota Ana Adamič. 5 ti Deželnega odbora zastopniki za obrtne nadaljevalne šole. dovoljene podpore za šolske zgradbe, in sicer za šolo v Košani 800 K, v Črnečivasi 100 K in na Vrhniki 1000 K. (Št. 10.474 h 1903; 1480, 2664, 9004 1. 1904.) Deželni odbor je podelil sledeče podpore visokošolcem, in sicer so dobili slušatelji tehniških visokih šol: Vladimir Remec 250 K za prvo polletje 1903/4; Avrelij Kobal 600 K za 1. 1904/5, 80 K za vdeležitev znanstvenih izletov; Rudolf Podkrajšek 600 K za 1. 1904/5, 40 K za vdeležitev zemljemerskih vaj; Franc Jenčič 300 K za prvo polletje 1904/5, 130 K za preskusne takse in šolnino ; Anton Vrhovec 540 K za 1. 1904/5 ; Oskar Juran 600 K za 1. 1904/5. (Št. 137, 2440, 4186, 6096, 12.111, 12.118, 12.375, 13.639, 14.736 1. 1904.) Slušatelju na eksportni akademiji na Dunaju Dragotinu Mikužu je deželni odbor tudi za šolsko leto 1904/5 podelil podporo v znesku 400 K. (Št. 12.964 1. 1904.) Docentu na dunajskem vseučilišču dr. Josipu Plemelju je bila dovoljena deželna vse-učiliška ustanova v znesku 1600 K tudi za leto 1904/5. Druga deželna vseučiliška ustanova v znesku 1600 K je bila podeljena dr. Ivanu Prijatelju ter se mu je izplačal prvi obrok za leto 1904 v znesku 800 K. (Št. 1007, 12.676 1. 1904.) Za vzdrževanje Franc Jožefove I. mestne višje dekliške šole v Ljubljani je bil izplačan deželni prispevek za leto 1904 v znesku 6000 K, (Št. 14.718 1. 1904.) Gospodinjski šoli v Ljubljani se je izplačal deželni prispevek za leto 1904 v znesku 600 K. (Št. 1391 1. 1904.) Dogovorno z deželnim odborom je podelil c. kr. deželni šolski svet za poučevanje v kmetijstvu na ljudskih šolah v izvanrednih urah za leto 1902/3 102 učiteljem nagrade iz normalnošolskega zaklada v skupnem znesku 3000 K. V šolskem letu 1903/4 se je v to svrho izdala enaka svota. Na prošnjo c. kr. deželnega šolskega sveta za zvišanje kredita za kmetijski pouk na 6000 K pa se je deželni odbor proti temu izjavil, ker dejanski uspehi tega pouka niso v nikaki razmeri z izdatki, ki jih v to svrho žrtvuje dežela. (Št. 569, 12.323 1. 1904.) Dogovorno z deželnim odborom so bile dovoljene za poučevanje v ženskih ročnih delih na ljudskih šolah, na katerih niso nastavljene učiteljice, za šolsko leto 1902/3 in 1903/4 nagrade iz normalnošolskega zaklada v skupnem znesku po 4000 K. — Učiteljic, ki so dobile nagrade, je bilo v šolskem letu 1902/3 85, v šolskem letu 1903/4 pa 74. (Št. 157, 1482, 2701,;i2.568 1. 1904.) Na podstavi deželnozborskega sklepa z dne 4. februarja 1898 je deželni odbor izplačal »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« za vzdrževanje šolskega muzeja slovenskega in primorsko-hrvatskega učiteljstva v Ljubljani za leto 1904 podporo v znesku 200 K. (Št. 13.664 1. 1904.) Učiteljski siroti Ani Adamič je deželni odbor podaljšal od deželnega zbora dovoljeno letno miloščino 144 K še za leto 1904 proti posledobnemu odobrenju deželnega zbora. (Št. 11.935 1. 1903.) B. Obrtni pouk. Zastopnikom deželnega odbora v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Postojni je bil namesto trgovca Gregorja Eikla, kateri vsled izvolitve občinskim predstojnikom statu-tarično pripada kot načelnik šolskemu odboru, izvoljen za ostalo opravilno dobo trgovec Ludbvik Ditrich vi, Postojni, v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v Idriji pa profesor Maks Pirnat. (Št. 526, 13.443 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Rnterrichtswesen. 173 ttusbejstblt, Hub zwar für die Schule in Koschana 800 Kronen, Scherendorf 100 Kronen und Oberlaibach 1000 Kronen. (33. 10.474 de 1903; 1480, 2664, 9004 de 1904.) Der Landesausfchuß hat nachstehende Kitterftü^ungen an Ooch sch tiler bewilligt, und zwar an die Obrer technischer pochschulen: Vladimir Remec 250 Kronen für das erste Semester 1903/4; Aurelius Kobal 600 Kronen pro 1904 5, 80 Kronen behufs Teilnahme an wissenschaftlichen Exkursionen; Rudolf Podkrajšek 600 Kronen pro 1904 5, 40 Kronen behufs Teilnahme an den Vermessungsübungen; Franz Jenčič 300 Kronen für das erste Semester 1904 5, 130 Kronen für Prüfungstaxen und Schulgeld; 21nton Verhovee 540 Kronen pro 1904'5; Oskar 3tiran 600 Kronen pro 1904/5. (33. 137, 2440, 4186, 6096, 12.111, 12.118, 12.375, 13.639, 14.735 de 1904.) Der Laudesausschuß hat dem Obrer an der Exportakademie in Riten Dragotin Rltknž auch für das Studienjahr 1904/5 eine Unterstützung von 400 Kronen bewilligt. (3.12.964 de 1904.) Dem Kniversitätsdocenten in Wien Dr. Joses Plemelj wurde das Landesuniversttätssttpendium im Betrage von 1600 Kronen auch Pro 1904/5 bewilligt. Das zweite Landesuniversitätsstipeudium im Betrage von 1600 Kronen wurde dem Dr. 3vau prijatelj verliehen und hievon die erste Rate pro 1904 int Betrage vom 800 Kronen flüssig gemacht. (33. 1007, 12.676 de 1904.) Für die Erhaltung der Franz Josef I. städtischen höheren Mädchenschule in Laibach wurde der Landesbeitrag pro 1904 im Betrage von 6000 Kronen flüssig gemacht. (3. 14.718 de 1904.) Der Oaushaltungsschule in Laibach wurde der Landesbeitrag für das Jahr 1904 im Betrage von 600 Kronen flüssig gemacht. (3. 1391 de 1904.) Der k. k. Landesschulrat hat im Einvernehmen mit dem Landesausschusse für die Erteilung des landwirtschaftlichen Rnterrichtes in außerordentlichen Stunden an Volksschulen pro 1902/3 aus dem Rormalfchulfonde 102 Lehrer mit Remunerationen im Gesamtbeträge von 3000 Kronen beteilt. 3m Schuljahre 1903/4 wurde zu demselben Zwecke die gleiche Summe verwendet. Das An-fuchen des k. k. Landesschulrates um 3ustimmung zur Erhöhung des Kredites für den landwirtschaftlichen Unterricht traf 6000 Kronen beantwortete der Landesausschuß negativ, da die tatsächlichen Erfolge dieses Unterrichtes zu den Opfern, ivelche das Land zu diesem 3wecke bringt, in keinem Verhältnisse stehen. (33. 569, 12.323 de 1904.) 3m Einvernehmen mit dem Landesansschusse wurden für die Erteilung des Unterrichtes in weiblichen Oaudarbeiteu an Volksschulen, an denen keine weiblichen Lehrkräfte wirken, für die Schuljahre 1902/3 und 1903/4 aus dem Uormalschulfonde Remunerationen im Gesamtbeträge von je 4000 Kronen bewilligt. Die 3ahl der mit Remunerationen beteilten Lehrerinnen betrug im Schuljahre 1902/3 85, im Schuljahre 1903/4 74. (33. 157, 1482, 2701, 12.568 de 1904.) Auf Grund des Landtagsbefchlusses vom 4. Februar 1898 wurde der „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev“ für die Erhaltung des Schulmuseums der floveuifcheu und istro-kroatischen Lehrerschaft in Laibach für das 3ahr 1904 die Subvention von 200 Krotten flüssig gemacht. (3. 13.664 de 1904.) Der Lehrerswaise Anna Adamič wurde der Genuß der vom Landtage bewilligten jährlichen Gnadengabe von 144 Krotten noch auf das 3ahr 1904 gegen nachträgliche Genehmigung des Landtages verlängert. (3. 11.935 de 1903.) B. Gewerblicher Unterricht. 3nm Vertreter des Landesausfchusses in dem Schulausfchusse der gewerblichen Fortbildungsschule in Adelsberg wurde an Stelle des Pandelsmannes Gregor pikel, welcher infolge feiner Wahl zum Gemeindevorsteher statutarisch als Obmann dem Schulausschuffe angehört, für die" restliche Iunk-tionsdauer der Handelsmann Ludwig Ditrich in Adelsberg, iti den Schulausschuß der gewerblichen Fortbildungsschule in 3dria Professor Max Pirnat ernannt. (33. 526, 13.443 de 1904.) Unterstütz nutzen nn Hochschüler. 43. Export- akademie. 44. llniversitäts- stipendinm. 45. Mädchenschule in Laibach. 46. Hanshaltnngs-schnle in Laibach. 47. Landwirt- schaftlicher Unterricht. 48. tveibiiche Handarbeiten. 49. Schulmuseum der slov. Lehrerschaft. 50. Lehrerswaise Anna Adamic. 51. Landcsaus-schußvertreter für gewerbliche Fortbildnntzs-schnlen. 52. Cesarja Franc-Jožefa ustanova za obrtne nadaljevalne šole. 53. Državna podpora obrtnim nadaljevalnim šolam. 54. Deželna podpora za obrtne nadaljevalne šole. 55. Deželna podpora obrtnim pripravljavnim šolam v Ljubljani. 56. Podpore za obisk roko-tvo rilega pouka. 57. Nagrade za pouk v deških ročnih delih. 58. Ustanove učencem umetno-obrt-nih strokovnih šol v Ljubljani. 59. Podpore učencem višjih strokovnih šol. 60. Podpora tehniku Alojziju Smole. 61. Ustanove učencem c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Kočevju. Za leto 1904 odpadajoča dotacija cesarja Franc-Jožefove ustanove za nabavo učil in učnih pripomočkov na obrtnih nadaljevalnih šolah v znesku 1600 K je bila takole razdeljena: Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani je dobila kakor v prejšnjih letih znesek 560 K; obrtne nadaljevalne šole v Šmartnem pri Litiji, v Toplicah-Zagorju, na Bledu, v Kamniku in pa novoustanovljena obrtnonadaljevalna šola v Cirknici po 80 K; obrtne šole v Postojni, Kočevju, Krškem, Kranju, Škofjiloki, Št. Vidu pri Ljubljani, Radoljici, Novemmestu in v Metliki vsaka po 60 K, šoli v Ribnici in Tržiču pa po 50 K. (St. 6055, 7341 1. 1904.) C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je za leto 1904 dovolilo obrtnim nadaljevalnim šolam v naši deželi sledeče podpore : Obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani 4550 K, v Postojni 530 K, Škofjiloki 700 K, Kočevju 630 K, Krškem 540 K, Kranju 750 K, Metliki 820 K, Tržiču 700 K, Ribnici 620 K, Radoljici 800 K, Novemmestu 900 K, Kamniku 780 K, Šmartnem pri Litiji 620 K, St. Vidu nad Ljubljano 850 K, v Toplicah-Zagorju 850 K, na Bledu 820 K in v Cirknici 440 K. (Št. 8403 1. 1904) Obrtnim nadaljevalnim šolam je dovolil deželni odbor deželne podpore, in sicer šoli v Kočevju 400 K, Radoljici 400 K, Krškem 300 K, Toplicah-Zagorju 400 K, Tržiču 400 K, Kamniku 500 K, Novemmestu 600 K, MetlikJ 450 K, Postojni 600 K, na Bledu 300 K, v Kranju 500 K, Št. Vidu nad Ljubljano 360 K, Škofjiloki 440 K in v Ljubljani 800 K. (Št. 199, 3606 1. 1904.) Mestnemu magistratu v Ljubljani je bil za vzdrževanje treh obrtnih pripravljavnih šol izplačan kot podpora za leto 1904/5 znesek 1300 K. (Št. 13.874 1. 1904). Na dotično vprašanje ravnateljstva Kranjske hranilnice je deželni odbor odgovoril, da leta 1904 v svrho udeležbe rokotvornega pouka na Dunaju ne bo dovolil nikakih podpor, ker nima v to sredstev na razpolago. (Št. 8271 1. 1904.) Za poučevanje v deških ročnih delih v šolskem letu 1902/3 je deželni odbor sledečim učiteljem dovolil nagrade, in sicer: Henriku Likarju v Grahovem 90 K, Josipu Turku v Dolenjem Logatcu 90 K, Ivanu Jegliču na Rakeku 120 K, Antonu Javoršku v Šiški 70 K, Francu Troštu na Studencu 50 K, Ivanu Šemerlu v Lescah 60 K, Leopoldu Armiču v Ljubljani 90 K, Josipu Cepudru v Ljubljani 90 K, Francu Črnagoju v Ljubljani (na barju) 100 K. (Št. 11.742 1. 1903.) Za šolsko leto 1903/4 je deželni odbor dovolil nastopnim učencem umetno-obrtnih strokovnih šol v Ljubljani ustanove po 50v K, in sicer so jih dobili: Kovač Franc, Repanšek Ivan, Virk Edvard, Judež Pavlina, Košir Štefanija, Starin Josipina, Strehar Ana. Za šolsko leto 1904/5 pa po 100 K: Fric Mihael in Kovač Franc; po 50 K: Juhart Oskar, Podržaj Franc, Frjan Avgust, Bramor Franc, Peterca Andrej, Virk Eldvard, Klemenc Leopoldina, Zemljič Marija, Starin Josipina in Strehar Ana. (Št. 8132, 12.244 1 1904.) Učencu c. kr. državne obrtne šole v Gradcu Ivanu Kralju je bila podeljena podpora mesečnih 50 K za dobo od 1. novembra 1904 do 31. marca 1905, učencu Viljemu Severju na umetno-obrtni šoli c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaju pa podpora 450 K tudi za šolsko leto 1904/5 (Št. 12.376, 12.671 1. 1904.) Rednemu slušatelju na c. kr. nemški tehniški visoki šoli v Pragi, Alojziju Smoletu, je bila v pokritje taks in drugih izdajkov za izpit dovoljena in izplačana podpora v skupnem znesku 190 K. (Št. 597, 8594^ 1. 1904.) Učencem c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Kočevju: Gustavu Falknerju, Edvardu Piberniku in Alojziju Turku so bile za šolsko leto 1904/5 podeljene ustanove po 100 K. (Št. 9441, 12 782 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Untexrichtswesen. 175 Die auf bas Jahr 1904 cntfallcubc 'Dotation aus der Kaiser Franz 3of cf »Stiftung zur Beschaffung von Lehrmitteln und Knterrichtsbehelfcn an gewerblichen Fortbildungsschulen im Betrage voll 1600 Kronen ist folgenbmnaffen verteilt worden: die gewerbliche Fortbildungsschule in Laibach erhielt wie in den vorangegangenen Jahren den Betrag von 560 Kronen; die gewerblichen Fortbildungsschulen in St. Martin bei Littai, Toplitz-Sagvr, Beides, Stein, sowie die neuerrichtete Fortbildungsschule in Sirknitz je 80 Kronen; die gleichartigen Anstalten in Adelsberg, Gottschee, Gurk-selb, Krainburg, Bifchoflack, St. Beit ob Laibach, Kabmaunsborf, Rudolfswert und Mottling je 60 Kronen; endlich jene in Reifnitz und Neumarktl je 50 Kronen. (33. 6055, 7341 de 1904.) Das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht bewilligte ben Hierlands bestehenden gewerblichen Fortbildungsschulen für das Jahr 1904 nachstehende Subventionen: Der gewerblichen Fortbildungsschule in Laibach 4550 Kronen, Adelsberg 530 Kronen, Bischoflack 700" Kronen, Gottschee 630 Kronen, Gurkfeld 540 Kronen, Krainburg 750 Kronen, Mottling 820 Kronen, Neumarktl 700 Kronen, Reifnitz 620 Kronen, Radmannsdorf 800 Kronen, Rudolfswert 900 Kronen, Stein 780 Kronen, St. Martin bei Littai 620 Kronen, St. Beit ob Laibach 850 Kronen, Töplitz-Sagor 850 Kronen, Beides 820 und 3irknitz 440 Kronen. (3. 8403 de 1904.) An Landesfubventionen bewilligte der Landesausfchutz der gewerblichen Fortbildungsschule in Gotischer 400 Kronen, Radmannsdorf 400 Kronen, Gurkfeld 300 Kronen, Töplitz-Sagor 400 Kronen, Neumarktl 400 Kronen, Stein 500 Kronen, Rudolfswert 600 Kronen, Mottling 450 Kronen, Adelsberg 600 Kronen, Beides 300 Kronen, Krainburg 500 Kronen, St. Beit ob Laibach 360 Kronen, Bifchoflack 440 und Laibach 800 Kronen. (33. 199, 3606 de 1904). Dem Stabtnmgiftratc in Laibach wurde als Subvention für die Erhaltung der drei gewerblichen Borbereitungsfchulen pro 1904/5 der Betraa von 1300 Kronen flüssig gemacht. (3. 13.874 de 1904.) Auf eine biesfälligc Anfrage der Direktion der Krainifchen Sparkasse erwiderte der Landesausfchutz, datz er int Jahre 1904 zum Strecke dcr Teilnahme ant Handfertigkeitsunterrichte in Wien wegen Mangels des erforderlichen Kredites keine Nnterstützungen bewilligen wird. (3.8271 de 1904.) Für die Erteilung des Knabenhandfertigkeitsunterrichtes int Schuljahre 1902 3 bewilligte der Landesausschutz nachstehendeit Lehrpersonen Remunerationen, und zwar: dem Heinrich Likar in Grahovo 90 Kronen, Josef Turk in Kitterloitsch 90 Kronen, Johann Jeglič in Kakelt 120 Kronen, Anton Javoršek in Schifchka 70 Kronen, Franz Trost in Brunndorf 50 Kronen, Johann Seiner! in £ecsv60 Kronen, Leopold Armic in Laibach 90 Krotten, Josef Eepuder in Laibach 90 Kronen, Franz Centagoj in Laibach' (Karolinengrund) 100 Kronen. (3. 11.742 de 1903.) Für das Schuljahr 1903/4 wurden nachstehenden Schülern der k. k. kunstgewerblichen Fachschulen in Laibach Stipendien von je 50 Kronen bewilliget: Kolute Franz, Repanšek Johann, Birk Eduard, JudeS Pattlitte, Košir Stefanie, Starin Josefa," Strehar Anna. Für das Schuljahr 1904/5 je 100 Krotten an: Fric Michael und Körnte Franz; je 50 Krotten an: Juchart Oskar, PodrLaj Franz, Frjan August, Bramor Franz, peterza Andreas, Birk Eduard, Klemenz Leopoldine, Semitic Marie, Starin Josefa, Strehar Anna. (33. 8132, 12.244 de 1904.) Dem Schüler der k. k. Staatsgewerbeschule in Graz, Johann Kralj'wurde eine Unterstützung von monatlichen 50 Krotten für die Seit vom 1. November 1904 bis 31. März 1905, betn Schüler an der Kunstgewerbefchule des k. k. öfters. Museums für Kunst und Industrie in Wien ^^huSeber^piter^ung von450Kronen auch für das Schuljahr 1904 5 bewilliget. (33.12.376, Dem ordentlichen Hörer an der k. k. deutschen technischen Hochschule in Prag, Alois Smole, wurde zur Bestreitung der Taxen und sonstiger Prüfungsauslagen eine Unterstützung von insgesamt 190 Krotten bewilliget und ausgezählt. [33. 597, 8594 de 1904.) Den Schülern der k. k. Fachschule für Holzbearbeitung in Gotischer: Gustav Falkner, Eduard Pibernik und Alois Turk tvurden für das Schuljahr 1904 5 Stipendien von je 100 Kronen verliehen. (33. 9441, 12782 de 1904). Kaiser Franz 3ofef-Stiftung für gewerbliche Fortbiidnngs-fchnlen. 53. Staatsfubben-tion für gewerbliche Fortbildungsschulen. 54. Landesfnbben-iion für die gewerblichen Fortbildungsschulen. 55. ßnnbcäfubticnt. für die fjewerbl. Borbcreitungs-fchuleuinßaibach. 56. Unterstützungen zum Besuche des Handfertigkeits-Unterrichtes. 57. Remunerationen für den Knabenhand-fertigkeits-unterricht. 58. Stipendien an Schiller der knnstgewerbl. Iachschnleit in Laibach. 59. Unterstützungen an Frequentanten höherer Fachanstaiten. 60. Unterstützung für den Techniker Alois Smole. 61. Stipendien an Schüler der k. k. Fachschule für Holzbearbeitung in Gottschee. 62. Podpore za vstop v pri-krojevalno šolo. 63. Obrtna nadaljevalna šola v Idriji. 64. Državna podpora. 65. Učenci. V svrho obiska Kunceve prikrojevalne šole je bila dovoljena šivilji Frančiški Setina podpora 40 K, krojaškemu pomočniku Francu Dacarju pa 60 K. (Št. 660, 2591 1. 1904.) Z dopisom dne 21. aprila 1904, št. 7242, je c. kr. deželna vlada prijavila deželnemu odboru, da so vladni komisarji, katerim je poverjeno nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem, sprožili misel ustanovitve obrtne nadaljevalne šole v mestu Idriji in da mestno županstvo v Idriji vsled te inicijative namerava ustanoviti obrtno šolo. Obenem je prosila c. kr. deželna vlada obvestila, ali in na kakšen način bi bil deželni odbor voljan gmotno pospeševati ustanovitev te šole in kolikšen vsakoletni znesek bi hotel prispevati k vzdrževalnim stroškom omenjene šole. Na to se je deželni odbor izjavil, da bo kot prispevek k ustanovnim stroškom dal znesek 200 K, k vzdrževalnim stroškom prvega šolskega leta pa prispevek 600 K ter je še omenil, da bi bolj kazalo priklopiti obrtno šolo Idrijski mestni realki, dočim namerava za to šolo ustanovljeni šolski odbor priklopiti jo ondotni c. kr. rudniški ljudski šoli. Ustanovitev omenjene šole je na to c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje odobrovaje vzelo na znanje ter h krati pripomnilo, da se bo novi obrtni nadaljevalni šoli — toda nikakor ne pred letom 1905 — dovolila državna podpora v znesku k večjemu ene tretjine izkazane letne potrebščine, če se ostali dve tretjini od drugod popolnoma pokrijete in je torej financijelni obstanek šole trajno zagotovljen. Od deželnega odbora sprožene misli, da se nova nadaljevalna šola priklopi mestni nižji realki, pa glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dne 14. oktobra 1904, št. 19.671, ni bilo mogoče dalje uvaževati, ker so se v istem času že vršile ter so bile skoraj dovršene obravnave z rudarskim oblastvom zarad prepustitve potrebnih prostorov v poslopji rudniške ljudske šole in zarad dovolitve poučevanja na obrtni nadaljevalni šoli po učiteljih rudniške ljudske šole. Sicer pa je spojitev obrtne nadaljevalne šole z rudniško ljudsko šolo zarad tega umestna, ker se poslopje rudniške ljudske šole nahaja v sredini mesta ter je od vseh strani lahko pristopno, medtem ko realčno poslopje leži ob periferiji, precej visoko nad pravim mestom. Ta dopis je deželni odbor vzel na znanje ter na to županstvu v Idriji na njegovo prošnjo izplačal potom c. kr. davčnega urada v Idriji prispevek 200 K k ustanovnim in prispevek 600 K k vzdrževalnim stroškom. (Št. 5870, 13.274, 13.527 1. 1904.) C. Kmetijska šola na Grmu. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izplačalo državno podporo za leto 1904 v znesku 4800 K. (Št. 5507, 10.269 1. 1904,) V šolskem letu 1903/4 so še izstopili: deželni ustanovljenec Josip ^ Stonič iz Dobljič in pa plačujoča učenca Martin Golob in Josip Arnuš, oba iz Dornave na Štajarskem. Vsled izstopa Josipa Pogačnika in Josipa Stoniča izpraznjeni deželni ustanovi ste bili podeljeni učencema Francu Dularju iz Vavtevasi in Jakobu Hladniku iz Rovt. Šolsko leto 1904/5. — Pet izpraznjenih deželnih ustanov je bilo razpisanih, da se zopet oddajo. V prvi letnik so bili vzprejeti deželni ustanovljena : Tomo Jerala iz Prezrenj, Josip Kodrič iz Krškevasi, Ivan Moser iz Orehovice, Josip Podlogar iz Št. Janža in Alojzij Šušteršič iz Kamnegorice; potem plačujoči učenci: Mihael Hartman iz Činžata, Josip Brdavs iz Vavtevasi, Josip Božiček iz Vranskegorice, Božidar Caharija iz Nabrežine, Anton Čefuta iz Tomaja, Ivan Grahonja iz Karteleca, Friderik Grizold iz Smolnika, Ivan Karba iz Zgornjega Krapja, Ignacij Lorbek iz Vajgna, Alojzij Matjašič iz Dragovič, Franc Pilih iz Trnovlje, Josip Seifert iz Šmartna pri Litiji. Učenca Rudolf Zupančič iz Dolskega in Josip Seifert iz Šmartnega sta bila šolnine oproščena. Izstopili so: Milan Omahen iz Pomjan, Franc Kolenec iz Ivanj, Anton Čefuta iz Tomaja, Josip Brdavs iz Vavtevasi in Josip Božiček iz Vranskegorice. Koncem leta je bilo v zavodu 33 učencev, 14 v prvem, 19 v drugem letniku. (St. 15.572 1. 1903; 580 Rechenschaftsbericht. — § 8. Rnterrichtswesen. 177 3um Zwecke des Besuches der Kuuc’fd>cn Zuschncidelehranstalt wurde der Näherin Fanny Šctiust eine Nnterstützuitg von 40 Krotten, dem Schneideraehilfen Franz Dazar eine solche von 60 Kronen bewilligt. (33. 660, 2591 de 1904). Hüt Note vom 21. April 1904, 3. 7242, teilte die k. k. Landesregierung dem Landesausschusse mit, daß aus Grund einer dicsfälligen Anregung der mit der Inspektion der gewerblichen Fortbildungsschulen in Kram betrauten Negicrungskommissäre von der Stadtgemeindcvorstehung in Jdria die Errichtung einer gewerblichen Fortbildungsschule in der Stadt Jdria in Aussicht geuomuien ivurde. Gleichzeitig ersuchte die k. k. Landesregierung um die Mitteilung, ob und in welcher weise der Laudesausschuß die Errichtung dieser Schule materiell zu fördern und gegebenenfalls, welchen jährlichen Erhaltungsbeitrag er für den fraglichen Zweck zu widmen bereit wäre. (Herauf erklärte der Landesausschuß, zu den Grüuduugskosten einen Beitrag von 200 Kronen, zu deu Erhaltungskostcn des ersten Schuljahres aber einen Beitrag von 600 Kronen leisten zu wollen und gab weiters seiner Ansicht dahin Ausdruck, daß es angezeigter untre, diese Schule au die Kom-munalrcalschulc in Jdria anzugliedern, während von dem ad hoc gebildeten Schulausschusse die An-gliedcrung an die dortige k. k. Werksvolksschule in Aussicht genommen wurde. Die Errichtung der fraglichen Schule wurde in der Folge von dem k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht genehmigend zur Kenntnis genommen und zugleich bemerkt, daß der neuen gewerblichen Fortbildungsschule — jedoch keinesfalls vor dem Jahre 1905 — eine Staatssubvention im Betrage von höchstens einem Drittel des nachgewiesenen Jahreserfordernisses bewilliget werden wird, wenn die restlichen zwei Dritte! anderweitig zur Gänze gedeckt werden und sonach der finanzielle Bestand der Schule dauernd gesichert erscheint. Die vom Landesausschusse in Anregung gebrachte Angliedernng der neuen Fortbildungsschule tut die Kommunalunterrealschule konnte laut Note der k. k. Laudcsregicruug vom 14. Oktober 1904, 3. 19.671, nicht weiter in Erwägung gezogen werden, weil im gegebenen Zeitpunkte die Ver-handlungen mit der Bergbehörde wegen Überlastung der erforderlichen Räumlichkeiten im wcrks-volksschulgebäudc und wegen Bewilligung der Unterrichtserteilung an der gewerblichen Fortbildungsschule durch die Lehrkräfte der Werksvolksschule bereits im Zuge und dem Abschlüsse nahe waren. Übrigens stelle sich die Angliedcrung der gewerblichen Fortbildungsschule an die Werksvolksschule infoferne als zweckentsprechend dar, weil das Werksvolksschulgebäude sich im Zentrum der Stadt befinde und von allen Seiten leicht zugänglich sei, während das Realschulgebäude an der Peripherie ziemlich hoch oberhalb der eigentlichen Stadt gelegen sei. Diese Zuschrift wurde zur Kenntnis genommen und sohin dem Gemeindeamte Jdria über dessen Ansuchen zu den Gründuugskoften der Betrag vou 200 Kronen und zu den Erhaltungskosten der Betrag von 600 Kronen int Wege des k. k. Steueramtes in Jdria flüssig qemacht. (33. 5870, 13.274, 13.527 de 1904.) C. Landwirtschaftliche Schule in Standen. Seitens des k. k. Ackerbauministeriums wurde die Staatssnbvention int Betrage von 4800 Kronen pro 1904 flüssig gemacht. (33. 5507, 10.269 de 1904.) Im Schuljahre 1903, 4 traten noch aus: Der Landesstipendist Josef Stanič aus Döblitsch und die Zahlzöglinge Riartin Golob und Joses Krmiš, beide aus Dornava in Steiermark. Die durch den Austritt des Joses Pogačnik und des Josef Stanič freigewordenen Landesstipendien wurden den Zöglingen Franz Dular aus waltendorf und Jakob pladuik aus Gereuth verliehen. Das Schuljahr 1904/5. — Fünf erledigte Landesstipendien wurden behufs wiederverleihung ausgeschrieben. In den ersten Jahrgang wurden aufgenommen die Landesstipendisten: Thomas Jerala aus prezrenje, Josef Kodrič aus Krskavas, Johann Moser aus Orechoviea, Josef Podlogar aus Johannistal und Alois Šušteršič aus Steinbüchel; die Zahlzöglinge: Michael Bartmann aus Činžat, Josef Brdavs aus Walteudorf, Josef Božiček aus Vranska Gorica, Theodor'Eaharija aus Nabre-fina, Aitton Čestita aus Tomaj, Johann Grahonja aus Kastelec, Friedrich Grifold aus Smolnik, Johann Karbit aus Zgornje Krapje, Ignaz Lorbek aus Vajgen, Alois Matjašič aus Dragovič, Franz Pilih aus Trnovlje, Josef Seifert aus St. Martin bei Littai. Die Zöglinge Rudolf Zupančič aus Dolsko und Josef Seifert aus St. Martin wurden vom Schulgelde befreit. Ausgetreten sind: Milan Omahen aus Pomjan, Franz Kolenez aus Ivanje, Anton Čestita aus Tomaj, Josef Brdavs aus waltendorf und Josef Božiček aus Vranska Gorica. Zu Ende des Jahres zählte die Anstalt 33 Zöglinge, 14 im ersten, 19 int zweiten Jahr- Unterstützungen zum Eintritte in die Zuschneide-Lehranstalt. 63. Gewerbliche Fortbildungsschule in Jdria. 64. Staatssnbven- tion. 65. Zöglinge. 1316, 2552, 2621, 3317,5628, 6507, 7045, 7326, 7979, 9640, 11.800, 11.826, 11.831, 11.903, 11.992, 12.080, 12.093, 12.968, 13.046, 13.980, 14.123, 14.786, 15.348, 15.424, 15.425, 15.490, 15.572, 16.303, 16.312 1. 1904). Učni tečaji o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu za učitelje. Pomladanski tečaj o sadjarstvu in vinarstvu se je vršil na Grmu od 6. do vštetega 16. aprila. Vdeležilo se ga je onih 11 učiteljev, ki so že jeseni 1. 1903 obiskovali kletarski tečaj. Poučevala sta deželni vinarski potovalni učitelj Franc Gombač in vodja Rihard Dolenc. Poletni tečaj o sadjarstvu in vinarstvu se je vršil dne 20., 21. in 22. junija na Grmu ter se ga je vdeležilo onih 11 učiteljev, ki so dovršili že jesenski in pomladanski tečaj. O vinarstvu je poučeval Franc Gombač, o sadjarstvu Rihard Dolenc. Zadnji dan so vdeleženci prebiii izpit o skupni učni tvarini, ki je bila predavana v vseh treh tečajih. C. kr. deželni šolski svet se je tudi naprosil, da vdeležencem tečaja izda izpričevala. Učni tečaj o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu za nemške ljudskošolske učitelje se je dogovorno s c. kr. vlado preložil na jesen ter se ni vršil v Ljubljani, kakor je bilo prvotno določeno, temveč zarad prikladnosti na Grmu od 26. septembra do vštetega 1. oktobra; vdeležilo se ga je 11 učiteljev. O vinarstvu in kletarstvu je poučeval Franc Gombač, o sadjarstvu Rihard Dolenc. Učni tečaj, ki je bil prvotno določen na 12 dni, se je moral skrčiti na 6 dni, ker so bila na razpolago premajhna sredstva. Vdeležniki tečaja so napravili v spremstvu deželnega vinarskega potovalnega učitelja tudi poučni izlet na Gorenjsko, kjer so si ogledali šolski vrt na Bledu, uzorno urejene sadne vrte blejskega nadučitelja Rusa in generala Linnerja v Begunjah in pa sadno razstavo v Radoljici. Na povratku so v Ljubljani obiskali deželno vinsko klet, kjer se jim je pokazalo in razlagalo razno orodje, ki se uporablja pri kletarstvu. Z dopisom dne 13. junija 1904, št. 2132, je c. kr. deželni šolski svet prijavil deželnemu odboru, da se letos z ozirom na omejitev razpoložljivih sredstev mora opustiti jesenski učni tečaj o kletarstvu ter ga je prosil, da se izjavi, če bi ne kazalo, da se tridnevni, zaradi visokih potnih stroškov zelo dragi poletni tečaji v bodoče popolnoma opuste in da se dotična učna tvarina po možnosti porazdeli na pomladanske in jesenske tečaje. Deželni odbor je na to odgovoril, da je taka prenaredba sicer mogoča, toda iz praktičnega stališča se ne more priporočati, ker se ravno praktične demonstracije, kakor n. pr. zeleno cepljenje, morejo le v tem času temeljito izvrševati. Z dopisom dne 25. avgusta 1904, št. 2782, je c. kr. deželni šolski svet semkaj prijavil, da se od prihodnje spomladi dalje namerava te nadaljevalne tečaje urediti po učnem načrtu, ki ga je sestavil vinarski nadzornik Bohuslav Skalicky. Obenem naj bi se deželni odbor izjavil o tem načrtu, da se more potem predložiti vdeleženim ministrstvom v odobrenje. (Št. 2156, 2775, 2911, 2939, 3007, 4081, 4269, 5012, 5108, 5296, 5320, 5730, 5769, 6868, 6921, 7444, 7874, 8282, 8553, 11.221, 11.902, 12.321, 12.830 13.703 1. 1904). (K § 8. C, marginal 75, letnega poročila za leto 1903). Leta 1903 zapričeti tečaji za ljudskošolske učitelje so se nadaljevali. Učni načrt, ki ga je sestavil deželni vinarski potovalni učitelj Franc Gombač, je dogovorno s c. kr. poljedelskim ministrstvom potrdilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom dne 23. februarja 1904, št. 2557/1903 s pristavkom, da se ima pouk tako urediti, da se teoretično razlaganje podredi praktičnemu delu, dalje da se rastlinsko-fizijologično popisovanje plodonosnih rastlin kar največ mogoče omeji, pri čemer naj se splošno omenjajo opravila posameznih delov rastlinskega organizma, in da je pod besedo trte izključno umeti cepljene ameriške trte. Razun tega se mora posebno važnost polagati na to, da se tečaja vdeležujejo učitelji iz takih ljudskih šol, katere razpolagajo tudi s šolskimi vrti, ki so urejeni za sadjarstvo in vinarstvo; kajti korist takšnih tečajev bi bila dvomljiva, če bi obiskovalci ne mogli tudi praktično izkoriščati tega, kar so se učili in bi ne imeli prilike poučevati učence ljudskih šol o sadjarstvu in vinarstvu. 67. in uredbf'zem- Z dopisom dne 25. marca 1904, št. 3220, je prosila c. kr. deželna vlada po naročilu ijiških knjig, c. kr. poljedelskega ministrstva deželni odbor, da dela na to, da se na Grmski šoli, če bi to Rechenschaftsbericht. — § 8. Rnterrichtswesea. 179 gange. (33. 15.572 de 1903; 580, 1316, 2552, 2621, 3317, 5628, 6507, 7045, 7326, 7979, 9640, 11.800, 11.826, 11.831, 11.903, 11.992, 12.080, 12.093, 12.968, 13.046, 13.980, 14.123, 14.786, 15.348, 15.424, 15.425, 15.490, 15.572, 16.303, 16.312 de 1904.) (Ad § 8. C, Ularg. 75, Rechenschaftsbericht de 1903.) Die im 3ahic 1903 begonnenen Fachkurse für volksschullchrer wurden fortgesetzt. Das vom Landcs-Wcinbauwanderlehrer Franz Gombač verfaßte Lehrprogramm wurde vom k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 23. Februar 1904, 3. 2557 ex 1903, nach gepflogenem Einvernehmen mit dem k. k. Ackcrbauministerium mit dem Beifügen genehmigt, daß der Unterricht derart einzurichten ist, daß die theoretischen Erläuterungen dcir praktischen Verrichtungen untergeordnet werden, daß weiters die pflanzcnphhstologische Beschreibung fruchttragender Gewächse unter allgemeiner Hervorhebung der Funktionen der einzelnen Teile des Pflanzenorganismus auf das Ulaß des Notwendigsten beschränkt werde und daß unter Reben ausschließlich nur veredelte amerikanische Reben zu verstehen sind. Außerdem müsse besonderes Gewicht darauf gelegt werden, daß die Kursteilnehmer solchen Volksschulen entnommen werden, welche auch über Schulgärten verfügen, die für Obst- uni) Weinbau eingerichtet sind, da der Nutzen derartiger Kurse ein zweifelhafter sein würde, wenn die Besucher das Erlernte nicht auch praktisch betätigen könnten und ihnen nicht auch die Ulöglichkcit der Unterweisung der Volksschüler in den Aufgaben des Obst- und Weinbaues geboten wäre. Der Irühjahrskurs über Obst- und Weinbau fand vom 6. bis inklusive 16. April in Stauden statt. An demselben nahmen jene 11 Lehrer teil, die bereits den im herbste 1903 abgehaltenen Kcller-wirtschaftskurs besucht hatten. Den Unterricht besorgten der Landes-Weinbauwanderlehrer Franz Gombač und der Direktor Richard Dolenc. Der Sommerkurs über Obst- und Weinbau wurde unter Teilnahme jener 11 Lehrer, die schon den perbstkurs und den Frühjahrskurs mitgemacht hatteil, ant 20., 21. und 22. Juni in Stauden abgehalten. 3nt Weinbau unterrichtete Franz Gombač, int Obstbau Richard Dolenc. Am Schlußtage wurden die Teilnehmer einer Prüfung über den gesamten, in allen drei Kursen vorgetragenen Stoff unterzogen. Der k. k. Landesschulrat wurde auch ersucht, den Kursteilnehmern die gewünschten 3eugnisse anszustellen. Der Lehrkurs über Obstbau, Weinbau und Kellerwirtschaft für deutsche volksschullehrer wurde im Einvernehmen mit der K.K.Regierung auf den öcrbst verschoben und fand nicht in Laibach, wie dies ursprünglich geplant war, sondern aus 3weckmäßigkeitsgründen in Stauden vom 26. September bis inkl. 1. Oktober unter Teilnahme von 11 Lehrern statt. Den Unterricht int Weinbau und in der Kellerwirtschaft erteilte Fraitz Gombač, int Obstbau Richard Dolenc. Der Lehrkurs, dessen Dauer ursprünglich auf 12 Tage berechnet war, mußte wegen der zur Verfügung stehenden beschränkten Mittel auf 6'Tage restringiert werden. Die Kursteilnehmer nnternahmen unter Leitung des Landes-Weinbauwanderlehrers auch einen Jnformationsausflug nach Oberkrain, wo sie den Schulgarten in Veldes, sowie die musterhaft gehaltenen Obstgärten des veldeser Oberlehrers Rus und des Generals Liniier in vigaun besichtigten und die Obstausstellung tu Radmannsdorf besuchten. Auf der Rückreise wurden sie in Laibach in den Landesweinkeller geführt, wo ihnen verschiedene bei der Kellerwirtschaft in Verwendung kommende Geräte gezeigt und erklärt wurden. Mit der Note vom 13. Juni 1904, 3. 2132, teilte der k. k. Landesschulrat dem Landes-ausfchusse mit, daß Heuer von der Abhaltung des perbstlehrkurses über Kellerwirtschaft mit Rücksicht auf die Beschränktheit der zur Verfügung stehenden Mittel abgesehen werden muß, und ersuchte ihn, sich darüber zu äußern, ob cs nicht angezeigt wäre, von dein wegen der hohen 'Reisekostenentschädigungen sehr kostspieligen dreitägigen Sommcrkurse hinkünftig ganz abzusehen und den betreffenden Lehrstoff nach Tunlichkeit auf den Frühjahrs- und den £) erb ft kur 5 zu verteilen. Darauf erwiderte der Landesausschuß, daß eine solche Änderung zwar möglich, jedoch vom praktischen Standpunkte aus nicht empfehlenswert erscheint, da eben die praktischenKDemonstrationen, so z. B. die Grünveredlung nur in dieser Seit gründlich ausgeführt werden können. Mit der Note vom 25. August 1904, 3. 2782, eröffnete der k. k. Landesschulrat anher, daß beabsichtigt wird, vom nächsten Schuljahre an diese Fortbildungskurse nach dem vom Weinbauinspektor Bohuslav Skalickh verfaßten Lehrprogramme abzuhalten. Unter Einem wurde der Landesausschuß eingeladen, sich über dieses Programm zu äußern, damit es dann den beteiligten Ministerien zur Genehmigung vorgelegt werden könne. (33. 2156, 2775, 2911, 2939, 3007, 4081, 4269, 5012 5108, 5296, 5320, 5730, 5769, 6868, 6921, 7444, 7874, 8282, 8553, 11.221, 11 902 12 321' 12.830, 13.703 de 1904.) ' Ulit der Inschrift vom 25. März 1904, 3. 3220, ersuchte die It. It. Landesregierung im Auftrage des It. It. Ackerbauministeriums den Landcsausfchuß, darauf zu dringen, daß an der Schule Obst-, Weinbau- u. Keller-wirtschafts-Lehrkiirse für volksschnl-lefjrer. 67. Unterweisung über Zweck und Einrichtung der Grundbücher. 68. Mlečna kontrola. 69. Vinsčak. 70. Sadna razstava v Radoljici. 71. Bik plemenjak. 72. Pogorelci v Pristavi. 73. Obdaritev s sadnim drevjem. že sedaj ne bilo vpeljano, izrečno sprejme pouk o bistvu in o uredbi zemljiške knjige v primerni obširnosti v učni načrt in da se, če je treba, število dotičnih učnih ur primerno pomnoži. Odgovarjaje na ta dopis je deželni odbor prijavil c. kr. deželni vladi, da je napominani predmet obsežen že v učnem načrtu ter obsega najvažnejša zakonita določila o zemljiški knjigi in o katastru. Vrhtega pohajajo učenci z učitelji tudi zemljiškoknjižni urad c. kr. okrajnega sodišča in c. kr. glavni davčni urad v Novemmestu, da ondi tudi praktično vidijo, kako se vodi zemljiška knjiga in kataster. C. kr. poljedelsko ministrstvo je vzelo ta dopis na znanje ter obenem prijavilo, da glasom priobčila c. kr. pravosodnega ministrstva ni pomisleka proti temu, da učenci obiskavajo zemljiškoknjižni urad, ako se šolski vodja kratkim potom o tem dogovori s sodnim predstojnikom. (Št. 4325, 5248, 14.239 1. 1904.) Po nasvetu- pristava Viljema Rohrmana, ki se je mesca oktobra 1904 v Grossenzers-dorfu pri Dunaju vdeležil tečaja za pregledovanje mlečnosti in donosnosti krmljenja, je deželni odbor sklenil, da se taka kontrola pričenši z letom 1905 vpelje tudi na Grmu. Ta kontrola se vrši na ta način, da se vsaki teden po enkrat za vsako kravo posebej dožene množina porabljene krme, množina dobljenega mleka in pa tolšča tega mleka. Ti podatki se za vsako kravo posebej zabilježijo ter se na njih podlagi pozneje preračuni mlečnost krav. (St. 13.158, 14.641, 15.725 1. 1904; glej tudi § 3. A letnega poročila za 1. 1904.) Za razpisano mesto vinščaka se je oglasilo 7 prosilcev. Na predlog vodstva je bil Franc Pancar imenovan vinščakom. Služba pa se mu je kmalo odpovedala ter se zopet razpisala. Zdaj so se oglasili trije prosilci, izmed katerih je bil Anton Planinšek nastavljen za vinščaka. (Št. 397, 825, 1190, 1460, 1934, 2553, 3006, 12.883, 15.759 l. 1904.) Sadne razstave v Radoljici mesca septembra se je Grmska šola vdeležila z razstavljenim sadnim vinom in z drevesno škropilnico, za kar je v priznanje dobila bronasto svetinjo. (Št. 16.184 1. 1904.) Ker je subvencijonirani bik muriške pasme, ki je bil pred dvemi leti kupljen, postal za pleme nesposoben, se je moral prodati. Pri tej priliki je predlagalo vodstvo, da naj se v svrho križem plemenenja muriške pasme s simodolsko pasmo kupi plemenjak simodolske pasme. Ker so se tudi zaslišani udeleženci izrekh za to, je bilo vodstvo pooblaščeno, da pri c. kr. kmetijski družbi kupi simodolskega bika. (Št. 3475, 5131 1. 1904.) Z dovoljenjem deželnega odbora je dalo vodstvo pogorelcem v Pristavi en voz sena v podporo. (Št. 5567 1. 1904.) Posestnikom v Birčnivasi, Podlubnjem in v Lazih se je razdelilo sadno drevje, ki je bilo namenjeno za prodajo, pa se ni prodalo. (Št. 4746, 5187 1. 1904.) Rechenschaftsbericht. — § 8. Rnterrichtswesen. 181 in Stauben, so ferne dies noch nicht der Fall sein sollte, die Belehrung über bas Wesen unb bic Einrichtung bcs Grunbbuches tu angemessener Ausbeutung ausbrücklich in bett Lehrplan attfge-nommen unb im Bebarfsfalle bte Anzahl ber bezüglichen Unterrichtsstuitben entsprcchettb vermehrt werbe. In Beantwortung bieser Note teilte ber Lanbesausschuß ber k. k. Lanbesregicrung mit, baß ber in Hebt stehenbc Gegenstattb bereits in bett Lehrplan aufgenommen ist unb bte wichtigsten gesetzlichen Bestimmungen über bas Gruttbbttch unb Kataster umfaßt. Außerbem werben bte Zöglinge auch in bas Grttnbbuchsamt bcs k. k. Bezirksgerichtes unb in bas k. k. Hauptsteueramt in Hubolfs-wert geführt, bantit sie hier bas Funktionieren bcs Grnnbbuches unb bcs Katasters tu praktischer Hinsicht kennen lernen. Das k. k. Ackerbanministerinm hat biese Zuschrift zur Kenntnis genommen unb zugleich eröffnet, baß nach Mitteilung bes k. k. Justizministeriums ber Besuch bes Grttnbbuchs-amtes keinem Anstaube unterlieg eit wirb, točim sich ber Leiter ber Lehranstalt in kurzem Wege mit betn Gerichtsvorsteher in bas Einvernehmen setzt. (33. 4.325, 5.248, 14.239 be 1904.) Auf Antrag bcs Abjunkten Wilhelm Hohrman, ber an betn tut Oktober 1904 in Groß-Enzersborf bei Wien abgehaltenen Jnformationskurse über Milchlcistnngs- unb Iutterverwertungs-kontrolle teilgenommen hatte, würbe ber Beschluß gefaßt, biese Kontrolle vom Jahre 1905 angefangen, auch tu Stauben einzuführen. Die Kontrolle finbet in ber weise statt, baß wöchentlich einmal für jebe Kuh abgesonbert bte Menge bcs aufgewenbetcn Futters, bte Quantität ber gewonnenen Milch unb ber Fettgehalt ber Milch festgestellt wirb. Die babei gewonnenen Daten werben für jebe Kuh abgesonbert aufgezeichnet unb wirb auf ©nittb bersellien später bte Milchleistungsfähigkeit ber Kühe berechnet. (33. 13.158, 14.641, 15.725 be 1904; vibe ferner § 3. A bcs Hechenschafts-berichtes pro 1904.) Für bte ausgeschriebene winzerstellc melbeten sich 7 Bewerber. Auf Antrag ber Direktion würbe Franz panzar zum Winzer ernannt. Es würbe ihm jeboch bte Stelle kalb gekünbigt unb neuerlich ausgeschrieben. Es melbeten sich brci Bewerber, von betten Anton Planinšek als Winzer angestellt würbe. (33. 397, 825, 1.190, 1.460, 1.934, 2.553, 3.006, 12.883, 15.759 be 1904.) An ber im September in Habtitaitttsborf veranstalteten Obstausstellung beteiligte sich bte Schule bttrch Attsstelluttg vott Apfclweitt sonne einer Baumspritzc unb erhielt als Anerkennung bafür eine bronzene Mebaille. (3. 16.184 be 1904.) Da ber vor zwei Jahren gekaufte subventionierte Mttrbobtter Stier für bte Zucht untauglich würbe, mußte er verkauft werben. Bei biesem Anlasse beantragte bte Direktion, behufs Kreuzung ber Mttrbobtter Hasse mit ber Stute,Haler einen Simentaler Zuchtstier anzuschaffen. Nachbem sich auch bte einvernommenen Interessenten bafür ausgesprochen hattet, würbe bte Direktion ermächtigt, bei ber k. k. Lanbwirtschaftsgesellschaft einen Simentaler Zuchtstier zu kaufen. (33. 3.475 5.131 be 1904.) Mit Bewilligung bcs Lanbesansschnsses ließ bte Direktion bett Abbranblcrn in pristava eine Fuhre Heu als Unterstützung zukommen. (3. 5567 be 1904.) Unter bte Besitzer von Bircnavas, Poblttbenj unb Lase würben bte zum Berkaufe bestimmten, jeboch nicht verkauften Obftbättme verteilt. (33. 4.746, 5.187 be 1904.) 68. Milch- kontrolle. 69. tU in,5 er. 70. Obst* ansstellnng in Habmanns, borf. 71. Zuchistier. 72. tlMmwbler in Pristava. 73. Beteiluna mit Obftbäumen. 1. Kranjski državni ustanov-Ijenci v vojaških vzgo-jevalnicah. 2. Antonije Lerch-ove ustanova za gospice. 3. Deželne siro-tinske ustanove za Marija-nišče. 4. Deželne siro-tinske ustanove za Lich-tenthurnovo dekliško sirotišnico. 5. Ročne siro-tinske ustanove. § g. Ustanove. Od šolskega leta 1904/1905 dalje v vojaških vzgojevalnicah in izobraževalnicah iz-prazneno državno ustanovno mesto za Kranjce je podelilo Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo z Najvišjim odločilom dne 3. julija 1904 Ivanu Juvancu s pridržkom, da povoljno prebije vzprejemni izpit. Ob enem se je dovolilo, da bo na to mesto sprejet v prvi vrsti aspirant Günter Dembscher, v drugi vrsti pa aspirant Bogomir Brunner za slučaj, če bi prvonavedeni iz kateregakoli vzroka ne bi mogel biti vzprejet. — Ivan Juvane je bil uvrščen v I. letnik vojaške nižje realke v Strasu. (Št. 4132, 4193, 9838, 15327 1. 1904). Izprazneni dve mesti Antonije Lerchove ustanove za gospice je dogovorno z deželnim odborom podelila c. kr. deželna vlada, in sicer prvo mesto z letnim dohodkom 74 K 66 h za dobo od 29. marca 1899 do vštetega 10. januarja 1907 Ferdinandi markizi Gozanijevi, drugo mesto z enakim letnim dohodkom za dobo od 23. marca 1900 do vštetega 25. decembra 1907 pa Štefaniji markizi Gozanijevi (St. 1687, 4500 1. 1904). Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče so dobili naslednji dečki : Alfonzij Vidmar iz Št. Ruprta, Matej Tavčar iz Stareloke, Anton Urankar iz Lukovice, France Kvas iz Stoba, Dominik Grivec iz Srednjega Lipovca, Bernard Rome iz Sostrega, Ivan Starec iz Vrbovca, Valentin Bertoncelj iz Zgornje Dobrave, Jakob Tomšič iz Malega Ubeljskega, Matija Ljubič iz Borovnice, Franc Hrovat iz Ovsiš in Jožef Beguš iz Bohinjske Bele. Deželne sirotinske ustanove v Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici so dobile te-le deklice : Ana Müllner iz Križevskevasi, Alojzija Cepuder iz Ljubljane, Helena Likozar iz Prim-skovega, Marijeta Avžlohar iz Raven, Ivana Čuk iz Vipave, Angela Kušar iz Repenj, Ana Nachtigal iz Vodic, Marija Hudolin iz Celovca, Frančiška Benedičič iz Železnikov, Marija Ankon iz Save, Rozalija Kopač iz Preske in Alojzija Šimnic viz Gorij. Sirotinskima deklicama Stanislaji Vončina in Mariji Štrukelj, ki sta se že nahajali v dekliški sirotišnici, je dovolil deželni odbor za dobo daljnih dveh let prispevek k dotični oskrbnini v zneskih po 84 K in oziroma 80 K na leto s pogojem, da ostalo oskrbnino plačujejo sirotiščnemu vodstvu njuni sorodniki. Končno se je podaljšal užitek deželnih sirotinskih ustanov^vsledr slabotnega telesnega razvitja vsakej za dobo enega leta gojenkama Katarini Koderman in Alojziji Zemme. Ročne^sirotinskeustanove po 100 K na leto so dobile nastopne sirote(^Cecilija Lah iz Kapljevasi; Olga Slabina iz Ljubljane in Alojzij Grüntal s Prevoj, vsak polovico v letnem znesku 50 K; Ivana Strojan iz Smlednika, Josip Kozjek iz Smlednika, Josip Kvas iz Zaloga, Karol Žagar iz Loga, Milena Debevec iz Hrenovic, Josipina Kokalj iz Smlednika, Anton Japelj z Vrhnike, Ivana Marinko iz Ljubljane, Josip Rezelj iz Mirnepeči ter .Martin Podržaj iz Šmarja in Josip Istinič z Vrhnike, vsak polovico v letnem znesku po 50 K. Sledečim ustanovljencem se je podaljšal užitek ročnih sirotinskih ustanov, katere so že prej uživali, vsakemu za dobo enega leta: Tereziji Cvajnar iz Žlebov, Viljemu Mazi iz Črnomlja, Ani Jeran iz Ljubljane, Valentinu Stupica iz Prevoj in Alojziju Petač,iz Zgornjih Pirnič. Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 183 § 9. Stiftungen. Dm vom Schuljahre 1904/1905 an in dm Militär-Erziehuugs- und Bildungsanstalteu erledigten Krainer Staatsstiftungsplatz haben Seine k. und k. Apostolische Majestät mit Allerhöchster Entschließung vom 3. Juli 1904 dem Johann Juwanz vorbehaltlich der von ihm mit befriedigendem Erfolge abzulegenden Aufnahmsprüfung zu verleihen und gleichzeitig zu gestatten geruht, daß für den Fall, als der Genannte aus irgendeinem Grunde nicht aufgenommen werden könnte, in erster Linie der Aspirant Günter Dembscher, in zweiter Linie der Aspirant Gottfried Brunner auf diesen Platz einberufen werde. — Johann Juwanz wurde in den I. Jahrgang der Militär-Unterrealschule in Straß aufgenommen. (Zz. 4132, 4193, 9838, 15.327 de 1904.) Die vacanten zwei Plätze der Antonia Lerch'schen Fräuleinstiftung wurden von der k. k. Landesregierung im Einvernehmen mit dem Landesausschusse, und zwar der erste Platz mit dem Jahresertrage von 74 K 66 h für die Zeit vom 29. März 1899 bis inclusive 10. Jänner 1907 an Ferdinanda Marquise Gozani,der zweite mit dem gleichen Jahresertrage für die Zeit vom23.März 1900 bis inclusive 25. Dezember 1907 an Stefanie Marquise Gozani verliehen. (Zz. 1687, 4500 de 1904.) Land es-w aismstiftplätze im Knabenwaisenhause Marianum wurden verliehen an: Alfons Vidmar aus St. Ruprecht, Matthäus Tavčar aus Altlack, Anton Urankar aus Lukowitz, Franz Rvas aus Stob, Dominik Grivec aus Mitterlipovec, Bernard Rome aus Sostro, Johann Starec aus Vrbovec, Valentin Brtoncelj aus Oberdobrava, Jakob Tomšič aus Klein-Rbelsko, Mathias Ljubic aus Franzdorf, Franz Hrovat aus Ovsise und Josef Beguš aus wocheincr-vellach. Landes-Waisenstiftplätze in der Lichtmturnfchen Mädchenwaisenanstalt wurden verliehen an: Anna Müllner aus Rreuzdorf, Aloista Eepuder aus Laibach, Helena Likozar aus primskau, Margareta AvLlochar aus Ravne, Johanna Čuk aus wippach, Angela Kušar aus Repnje, Anna Nach-tigal aus wodiz, Maria Hudolin aus Klagcnfurt, Franziska Benedičič aus Eisnern, Maria Ankon aus Sawa, Rosalia Kopač aus Preßka und Aloista Limnic aus Görjach. Den Waisenmädchen Stanislava Vončina und Maria Štrukelj, die sich bereits im Mädchen-Waisenhause befanden, bewilligte der Landesausschuß zu den betreffenden verpflegskosten auf weitere zwei Jahre einen Beitrag von 84 K beziehungsweise 80 K pro Jahr unter der Bedingung, daß der Rest von ihren Anverwandten an die Waisenhaus-Leitung eingezahlt werde. Schließlich wurde der Genuß der Landes-Waisenstiftplätze den Zöglingeil Katarina Koderman und Aloista Zemme wegen schivacher körperlicher Eiltwicklung auf die Dauer je eines Jahres verlängert. Waisen-Handstipendien im Betrage von je 100 K jährlich wurden an iiachstehende Waisenkinder verliehen': Eäcilia Lah aus Kapljavas; Olga Slabina aus Laibach und Aloista Grüntal aus Prevoje, je die Hälfte im Jahrcsbctrage per,50 K; Johanna Strojan aus Flödnig, Josef Kozjek aus Flödnig, Josef Kvas aus Zalog, Karl Žagar aus Log, Milana Debevec aus Hrcnoviz, Josefa Kokalj aus Flödnig, Anton Japelj aus Oberlaibach, Johanna Marinko aus Laibach, Josef Rezclj aus Hönigstcin uni) schließlich Martin podrraj aus St. Klarem und Josef Jstinič aus Oberlaibach je zur Hälfte im Jahrcsbctrage per 50 K. Nachstehenden Stiftungen wurde der Genuß von Waisenhandstipendien,, die sie bereits früher bezogen, auf die Dauer je eines Jahres verlängert: Tcresia Evajnar aus Žlebe, Wilhelm Mast aus Čeruembl, Anna Jeran aus Laibach, Valentin Stupiza aus prevoje und Alois petač aus Oberpirnič. l. Arainische Staats-ftiftlinge in den Militär-Erziehungs-Anstalten. 2. Antonia Lerch'sche Iränlein- Stiftung. 3. Landes-IDaifmftift-plätze für das Marianum. 4. Landes-roaifcnftift-Platze für das Lichtenturnfche Waisenhaus. 5. waifen-tfand- stipendien. 6. Podpore sirotam. 7. Sirota Josip Schütte. 8. Učnina za siro-tinske decke, ki se poprimejo raznih rokodelstev. 9. Flödnigg-ova ustanova za slepe. 10. Ilirska ustanova za slepe. 11. Splošne deželne hiralske ustanove (I. zaklad hiralskih ustanovj. 12. Cesarja Frana Jožefa I. deželne hiralske ustanove (II. zaklad hiralskih ustanov). Enokratne denarne podpore je dovolil deželni odbor sledečim sirotam v nastopnih zneskih : a) Emiliji Korbar iz Šmartnega pri Litiji v znesku 50 K, b) Ivanu Rosulnik iz Ljubljane, Davidu Doktorič iz Metlike, Emilu Soklič iz Ljubljane, Ivani Ferjan iz Kamnegorice, Mariji Suzman iz Borovnice, Josipu Rovan iz Planine in Francu Pintarič iz Rake — vsakemu 40 K, c) Frančiški Potočnik iz Železnikov, Ani Levičnik iz Kamnika, Mateju Jugovič iz Stareloke, Mariji Benda iz Dobrnič, Josipini Lužar iz Doba, Mariji Premk iz Krtine, Ladislaju Breceljnik iz Ljubljane, Valeriju Suhadolnik iz Postojne, Maksu Jean iz Ljubljane, Jakobu Zupančič iz Police in Leopoldu Govekar iz Smlednika — vsakemu po 25 K. Za dečka Josipa Schiitteja iz Kranjskega, ki se je nahajal v javni dobrodelni oskrbi v Liittichu, se je izplačala za dobo od 1. januvarja 1903 do dne 15. julija 1904 odpadla oskrbnina v skupnem znesku 333 frc. v zlatu. Imenovani deček se prepelje iz Belgije v svojo domovinsko občino Radence, okraj Črnomelj, ter se vrše primerna pogajanja radi njegovega sprejema v Salezijski zavod na Rakovniku. Za Luko Tau, ki se je šel po izstopu iz deške sirotišnice učit črevljarstva, dovolil je deželni odbor imeteljici črevljarskega obrta Mariji Majce učnino v skupnem znesku 80 K s pogojem, da ostane deček štiri leta v pouku. Za triletni pouk sirotinskega dečka Antona Benedičič v ključavničarskem v obrtu se je dovolila dotičnemu mojstru v Celovcu učnina v skupnem znesku 175 K 80 h. (Št. 207, 625, 882, 1360, 1814, 4370, 5880, 6056, 6466, 6533, 7220, 7638, 8741 9604, 10662, 10663, 10855, 11670, 11730, 12275, 12571, 12874, 13905, 13651, 14013, 15552, 15556, 15886 1. 1904). Po nasvetu vodstva zasebnega zavoda za slepe v Linču je dogovorno s knezoško-fijskim ordinarijatom c. kr. deželna vlada dovolila, da se oskrbuje Ana Kastelic iz Fužin še eno leto v imenovanem zavodu na račun baron Flödniggove ustanove za slepe. Istotako se je vzprejel sporazumno s c. kr. deželno vlado in knezoškofijskim ordinarijatom Ivan Sitar iz Št. Jurja na račun baron Flödniggovega ustanovnega zaklada v zavod za slepe v Linču, ter se je dovolilo, da Franc Škriba iz Krope ostane še nadalje v tem zavodu. (Št. 5384, 9841, 11442, 1. 1904. Jakob Kotar iz Vodic, bivši gojenec zasebnega zavoda za slepe v Linču, se je na račun ilirske ustanove za slepe, vzprejel v zasebni Klar-ov zavod za odrastle slepe v Pragi za dobo 5 do 6 let, da se priuči v njem krtačarskega obrta. Plačuje se zanj na leto oskrbnine 400 K. (Št. 11782, 12841 1. 1904). C. kr. vzgojevalnemu zavodu za slepe na Dunaju je izplačal deželni odbor s pritrdilom c. kr. deželne vlade za slepi Mariji Jakopin iz Preserja poslane aparate (čitanko, pisanko in dve molitveni knjigi za slepce) znesek 35 K 75 h. (Št. 918, 2535, 3295 1. 1904). Splošne deželne hiralske ustanove po 100 K so se podelile 1. 1904. : I. Občinam: Županjimnjivam in Koprivniku na Kočevskem. — II. Osebam: Žonta Mariji iz Sv. Križa pri Svibnem, Dovču Francu iz M. D. v Polju, Cajhen Jeri iz Dolskega, Gorjup Ivani iz Ljubljane, Lukšič Mariji iz Šmihela-Stopič, Šmidu Francu iz Železnikov, Košir Ivani iz Stare Loke. Deželne hiralske ustanove cesarja Franca Jožefa I. po 100, oziroma 60 K so se podelile 1. 1904.: I. Občinam: Rovom pri Brdu, Pijavigorici, Prevojam, Famljam, Žužemberku, Košani, Horjulu. — II. Osebam: Nosan Alojziji in Jožefi iz Blok, Baloh Antoniji iz Zgornjega Tuhinja. Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 185 Einmalige Unterstützungen wurden vom Landesausschusse an nachbenannte Waisen in solgcnden Beträgen bewilliget: a) an Emilie Korbar aus St. Martin bei Littai per 50 K. b) an Johann Rosulnik aus Laibach, David Doktoric aus Mottling, Emil Soklič aus Laibach, Johann Ferjan aus Steinbüchel, Maria Susman aus Iranzdorf, Josef Rovan aus Planina und Franz Pintarič aus Arch — Per je 40 K, c) an Franziska Potočnik aus Eisnern, Anna Levicnik aus Stein, Matthäus Jugovič aus Altlack, Maria Benda aus Döbernig, Josefa LuLar aus Aich, Maria Premk aus Krtina, Ladislaus Breceljnik aus Laibach, Valerius Suhadolnik aus Adelsberg, Max Jean aus Laibach, Jakob Zupančič aus Poliza und Leopold Govekar aus Flödnig — per je 25 K. Für den nach Kraut zuständigen, in einer öffentlichen Versorgungsanstalt in Lüttich verpflegten Knaben Josef Schütte wurde für die Zeit vom 1. Jänner 1903 bis 15. Juli 1904 die entfallende verpflegsgebühr im Gesamtbeträge per 333 Frank in Gold flüssiggemacht. Gettannter Knabe wird nun aus Belgien in seine Heimatsgemeinde Radenze, Bez. CmtemM, überstellt werden, und es werden behufs dessen Aufnahme in die Salesianische Anstalt in Rroifenegg die erforderlichen verhaitdlungen gepstogen. Für den Knaben Lukas Tau, der sich nach dem Austritte aus dem Knabenwaisenhause dem Schuhinacherhandwerke gewidmet hatte, bewilligte der Landesausschutz der Maria Majcen als Inhaberin des Schuhmachergewerbes das Lehrgeld im Gesamtbeträge per 80 K unter der Bedingung, daß der Knabe durch vier Jahre in der Lehre verbleibe. Für die dreijährige Lehrzeit des Waisenknaben Anton Benedičič im Schlossereigewerbe wurde dem betreffenden Meister in KIaqenfurt das Lehrgeld im Gesanttbetrage von 175 K 80 h bewilliget. (Zz. 207,625,882,1360, 1814, 4370,5880, 6056, 6466, 6533, 7220, 7638, 8741, 9604, 10662, 10663, 10855, 11670, 11730, 12275, 12571, 12874, 13905, 13651, 14013, 15552, 15556, 15886 de 1904.) Über Antrag der Direktion des Privat-Blindeninstitutes in Linz bewilligte die k. k. Landesregierung im Einvernehmen mit dem fürstbischöflichen Ordinariate, daß Anna Kastelic aus IuLine noch ein weiteres Jahr in der genannten Anstalt auf Rechnung der Baron Flödnigg'schen Blinden-stiftung verpflegt werde. Desgleichen wurde im Einvernehmen mit der k. k. Landesregierung und dem fürstbischöflichen Ordinariate Johann Sitar aus St. Georgeit auf Rechnung des Baron Flödnigg'schen Stiftungsfondes in die Blindenanstalt in Linz aufgenommen; es wurde schließlich auch bewilliget, daß Franz Lkriba aus Kropp noch weiterhiit in der Anstalt verbleibe. (Zz. 5384, 9841, 11442 de 1904.) Jakob Kotar aus wodiz, gewesener Zögling des Privat-Blindeninstitutes in Linz, wurde auf Rechnung der Jllhrischen Blindenstiftung in das Klar'sche Privatinstitut für erwachsene Blinde in Prag auf die Dauer von 5 bis 6 Jahren behufs Erlernung der Bürstenbittderei aufgenommen. Die Jahres-Verpflegsgebühr beträgt 400 K. (3z. 11782, 12841 de 1904.) Mit Genehmigung der k. k. Landesregierung wurde vom Landesausfchuffe den: k. k. Blinden-Erziehungsinstitute in Wien für die an die Blinde Maria Jakopin aus Preßer gelieferten Apparate (Lese- und Schreibbuch und zwei Gebetbücher für Blinde) der Betrag von 35 K 75 h ausbezahlt. (Zz. 918, 2535, 3295 de 1904.) Allgemeine Landes-Siechenstiftungen zu 100 K wurden im Jahre 1904 verliehen: I. den Gemeinden: Županjenjive und Nesseltal im Bez. Gottschee. — II. den Personen: Žonta Marija aus pl. Kreuz bei Scharfenberg, Dovc Franz aus Mariafeld, Eajhen Gertraud aus Dolsko, Gorjup Johanna aus Laibach, Luksic Maria aus St. Michael-Stopic, Šmiti Franz aus Eisnern, Košir Johanna aus Altlack. Kaiser Franz Josef I. Landes-Siechenstiftungcn zu 100, beziehungsweise 60 K wurden im Jahre 1904 verliehen: I. den Gemeinden: Rau bei Egg, piauzbüchel, Präwald, Famlje, Seifenberg, Koschana, Horjul. — II. den Personen: Nosan Aloista und Josefa aus Oblak, Baloh Antonia aus Obertuchein. Unterstützungen an Waisenkinder. 7. Waisenknabe Jos. Schütte. 8. Lehrgeld für Waisenknaben behufs Erlernung eines Handwerkes. 9. Flödnigg'sche Blindenstiftung . 10. Jllhrische Blinden- stiftung. 11. Allgemeine Landes-Sie-chenstiftungen. (I. Siechen-stiftungsfond) 12. Kaiser Franz Josef I. Landes-Siechenstiftungen (II. Siech enstiftungsf.) 13. Deželne hiral-ske ustanove v pomin vladar-sske petdesetletnice cesarja Francajožefal. (III. zaklad hi-ralskih ustanov). 14. Podpore iz interkalarjev. V spomin vladarske petdesetletnice cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene hiralske ustanove po 100 K so se podelile 1. 1904. : I. Občinam: Velikim Lipljanam, Vačam, Križam pri Tržiču. — II. Osebam: Lavtarju Jakobu iz Žabnice, Golob Mariji iz Ljubljane, Podkrajšek Ivani iz Ljubljane, Štruklju Jožefu iz Črnomlja, Wagner Ivani iz Ljubljane, Juvančič Ivani iz Ljubljane, Agnola Mariji z Viča, Salloker Suzani iz Velikih Lašč, Krisch Mariji iz Kočevske Reke. Podpore iz interkalarjev hiralskih ustanov so prejele 1. 1904. naslednje občine in osebe: Geltar Janez iz Črnomlja 20 K, Šarc Franc iz Ljubljane 40 K, Mišič Matija iz Bločic 99 K, Grbec Barbara iz Cerknice 50 K, Primšar Marija iz Žlebiča 40 K, Košir Neža iz Dorfarjev, Kordesch Alojzija iz Ljubljane, Golob Jakob iz Kresniških Poljan, Novak Alojzija iz Trebnjega, Šušteršič Tomaž iz Lip po 25 K, Kovačič Franja iz Stražišča 40 K, Starin Andrej iz Šela pri Ihanu 30 K. Rechenschaftsbericht. — § 9. Stiftungen. 187 Zur Erinnerung an das fünfzigjährige Regierungsjubiläum des Raisers Franz Josef I. 13-gestiftete Siechenstipendien zu 100 H wurden im Jahre 1904 verliehen: Landes- I. den Gemeinden: Großliplein, watsch, Rreuz bei Nenmarktl. — II. den Personen: Lavtar Jakob aus Safnitz, Golob Maria aus Laibach, Podkrajšek Johanna aus Laibach, otrukelj nerung an das Josef aus Lernembl, Wagner Johanna aus Laibach, Juvančič Johanna aus Laibach, Agnola Maria 50 jährige Re-aus waitsch, Salloker Susana aus Grotzlaschitz, Arisch Maria aus Rieg. läunl^Raiser'r Iranz^Josef I. (III. Siechen-stistungsfond.) Unterstützungen aus den Jnterkalaren der Siechenstiftungen erhielten im Jahre 1904 nach- 14. stehende Gemeinden und Personen: Geltar Johann aus ČernembI 20 K, Šarc Franz aus Laibach „ Unter-40 K, miste Matias aus Blocice 99 K, Grbec Barbara aus Zirknitz 50 K, primšar Maria aus Žlebič 40 K, Košir Agnes aus Dörfern, Rordesch Aloisia aus Laibach, Golob Jakob aus Rresniške b(tlamL' poljane, Novak Aloista aus Treffen, Šušteršič Tomas aus Lipe zu je 25 K, Kovačič Franziska aus Strafisch 40 K, Starin Andreas aus Selo bei Jauchen 30 K. 1. f Deželni poslanec vitez pl. Langer. 2. Tajništva. 3. Deželni starbni urad. 4. Deželno knjigovodstvo. 5. Deželni dobrodelni zavodi. 6. Prisilna de- § 10. Osebne stvari. Dne 10. decembra 1904 je umrl jako zaslužni dež-lui poslance Franc Anton vitez pl Langer-Podgoro. Deželni odbor je položil venec' na njegovo krsto ter svojcem izrazil sožalje. Da izkaže ranjkemu zadnjo čast, udeležil se je dež Ini odbor pogreba. (St. 296/jpr. 1. 1904) Provizorični koncipist Franc Korošec je b.l s l. januarjem 1904 imenovan definitivnim koncipistom. Za konceptnega praktikanta je bil dne 6. februarja 1904 vsprejA absolviran pravnik Ivan Škarja ter mu je bil podeljen izprazneni adjutum letnih 1200 K. (Št. 1, 15, 29,'pr. 1 1904.) Petletnice sta dobila: Deželni svetnik Matija Zamida in deželni tajnik dr. Franc Zbašnik. Istotako je bila uradnemu slugi .Josipu Seiko dovoljena V p dletnica (Št. 12, 70, 247/pr. 1. 1904.) Gledé na to, da je bila pri obstoječih razmerah delavnost deželnega odbora, kar se tiče tehniške stroke, omejena le na najpotrebnejše zadeve, so bili koncem mesca avgusta 1904 pri deželnem stavbnem uradu odvezani službovanja: začasno nastavljeni pomožni inženirji Anton Nadeniczek, Franc Vik in Anton Kovač, stavbni mojster Franc Kaudela in stavbni risar Josip Sollinger. (Št. 157/pr. 1. 1904.) Nadinženerju Ivanu Sbrizaju je bila priznana druga petletnica. (Št. 28/pr. 1 1904). Računski svetnik Viktor Hofmann je bil stalno umirovljen ter koncem mesca decembra 1904 odvezan daljnega službovanja. (Št. 58, 302/pr l. 1904.) Ker se je delo pri deželnem knjigovodstvu toliko pomnožilo, da bi ga po upokojitvi računskega svetnika Hofmanna ostalo osebje nikakor ne bi moglo zmagovati, sklenil je deželni odbor poslužujoč se pooblastila, ki mu ga je dal deželni zbor v seji dne 4. maja 1900, namestiti pri deželnem kjigovodstvu še enega računskega ofieijala I. razreda. Vsled tega so nastale pri knjigovodstvu nastopne premembe: Henrik Logar je bil imenovan definitivnim, Ivan Mikuž pa provizoričnim računskim oficijalom I. razreda, Avgust Bukovic definitivnim in Josip Bregant provizoričnim računskim oficijalom IL ìazreda. Izprazneuo mesto računskega praktikanta je bilo podeljeno volonterju Ivanu Peklenku. (Št 303 pr. 1. 1904 ) Deželnemu knjigovodji Antonu Prelesniku je bila priznana II. petletnica. (Št. 35/pr. 1. 1904.) Računski praktikant Josip Šarabon je bil imenovan oficijalom s prejemki VI. plačilnega razreda. Izstopila sla: sekundarija dr. Rihard Karba in dr. Josip Stoječ. Na njihovo mesto sta bila sekundarijem imenovana: dr. Emil Treo in dr. Mavricij Rus. (Št. 73, 90, 294, 312/pr. 1. 1904.) Provizorični kurjač na Studencu Ignacij Mihevc se je odpovedal svoji službi z dnem 31. julija 1904, njegovim namestnikom je bil imenovan Franc Jankar. (Št. 173, 215/pr. 1. 1904.) Petletnice so bile dovoljene: oficijalu Francu Zalerju, mašinistu Karolu Verbiču in secijskcmu slugi Benediktu Komanu. (Šl. 30, 77, 104/pr. 1. 1904.) Vodji Alojziju Poljancu je bila s 1. marcem 1904 nakazana druga petletnica. (Št. 37/pr. Rechenschaftsbericht. — § 10. Persoiialangelegeiiheiteii. 189 % § 10. Pcrsonalangrlegknheiten. Am 10. Dezember 1904 betrauerte der Landesausschuß den Hingang des sehr verdienten Landtagsabgeordneten Franz Anton Ritter von Langer-Podgoro. Auf den Sarg wurde ein Kranz niedergelegt und den Angehörigen das Beileid ausgedrückt. Zur Erweisung der letzten Ehre dem Verblichenen beteiligte sich der Landesausschuß an dem Leichenbegängnisse, (ß 296/pr. de 1904.) Der provisorische Konzipist Franz Koroöec wurde mit 1. Jänner 1904 zum definitiven Konzipisten ernannt. In die Konzeptspraxis trat mit 6. Februar 1904 der absolvierte Rechtshörer Johann Škarja ein und wurde demselben das erledigte Adjutum jährlicher 1200 K verliehen. (ZZ. 1, 15, 29/pr. de 1904.) Quinquennalzulagen erhielten: der Landesrat Matthias Zamida und der Landessekretär Dr. Franz Zbaenik. Desgleichen wurde dem Amtsdiener Josef 8elko die V. Quinquennalzulage bewilligt. (ZZ. 12, 70, 247/pr. de 1904.) In Anbetracht des Umstandes, daß sich unter den obwaltenden Verhältnissen die Tätigkeit des Landcsausschusses auf dem Gebiete der technischen Arbeiten auf das Allernotwendigste zu beschränken hatte, wurden mit Ende August 1904 des Dienstes beim Landesbauamle enthoben: Die als Aushilfskräfte provisorisch angestellten Ingenieure Anton Nadeniczek, Franz Vik und Anton Kovae, der Baumeister Franz Kaude la und der Bauzeichner Josef Solling er. )Z. 157/pr. de 1904.) Obcringenieur Johann Sbrizaj erhielt die zweite Quinquennalzulage zuerkannt. (Z. 28/pr. de 1904.) Rechnungsrat Viktor H o s m a nn wurde in den dauernden Ruhestand versetzt und mit Ende Dezember 1904 der weiteren Dienstleistung enthoben. (ZZ. 58, 302/pr de 1904). Da sich die Arbeiten bei der Landesbuchhaltung so sehr vermehrt haben, daß dieselben nach der Pensionierung des Rechnungsrates Hofmann durch das angestellte Personale keineswegs hätten bewältiget werden können, beschloß der Landesausschuß, Gebrauch machend von der ihm vom Landtage in der Sitzung vom 4 Mai 1900 erteilten Ermächtigung, bei der Landesbnchhaltung noch einen Rechnungsoffizial I Klasse anzustellen. Hiedurch ergaben sich nachstehende Personalperänderungen: Heinrich Logar wurde zum definitiven, Johann 9)iituž aber zum provisorischen Rcchnungsoffizial 1. Klasse, August Bukovic zum definitiven, Josef Bregant dagegen zum provisorischen Rechnungsoffizial II. Klasse ernannt. Die frei gewordene Rechnungspraktikantenstelle wurde dem Volontär Johann Peklenk verliehen. (ZZ. 303/pr. de 1904.) Dem Landesbuchhalter Anton Prelesnik wurde die II. Quinqucnnalzulage zuerkannt. (Z. 35/pr. de 1904.) Rechnungspraktikant Josef Šarabon wurde zum Offizial mit den Bezügen der VI. Gehaltsklasse ernannt. Ausgetreten sind: die Sekundarärzte Dr. Richard Karba und Dr. Josef Stoječ. An deren Stelle wurden zu Sekundarärzten ernannt: Dr. Emil Treo und Dr. Mauritius Rus. (ZZ. 73, 90, 294, 312/pr. de 1904.) Der provisorische Heizer in Studenec Ignaz Mihevc verzichtete auf seinen Dienst mit 31 Juli 1904, zu seinem Nachfolger wurde Franz Jankar ernannt. iZZ. 173, 215/pr. de 1904.) Quinquennalzulagen wurden bewilligt: dem Offizial Franz Zaler, dem Maschinisten Karl Verbiö und dem Sezierdiener Benedikt Koman. (ZZ. 30, 77, 104/pr. de 1904.) Dem Direktor Alois Poljanec wurde die zweite Quinqucnnalzulage mit 1. März 1904 flüssig gemacht. (Z 37/pr. de 1904.) 1. f Landtagsabgeordneter Ritter von Langer. 2. Sekretariat. 3. Landes- bauamt. 4. Landesbuch- haltung. 5. Landeswohl- tätigkeitsan- stalteu 6. Zwangs- arbeitsanstalt. 7. Deželni muzej. 8. Vzgojevalni prispevki. 1. Gasilstveni zaklad. Za provizoričnega arhivarja nameščeni realčni učitelj Franc K ornata r se je dne 31. januarja 1904 odpovedal svoji službi v deželnem muzeju ter se je potem urejevanje muzejske knjižnice poverilo pisatelju Petru pl. Eadicsu. (Št. 27, 62/pr. 1. 1904.) Na podstavi § 7. statuta o preskrbninah deželnim uradnikom in njih vdovam je deželni odbor dovolil nadaljno prejemanje vzgojevalnih prispevkov, in sicer: Heleni Peternel do 18. avgusta i905, Ani Triller do 1. avgusta 1905. (Št. 143, 181 /pr. 1. 1904.) Vdovi dne 4. julija 1904 umrlega deželnega knjigovodje^ Frančiška Bavniharja je bila s 1. avgustom 1904 nakazana normalna vdovska pokojnina. (Št. 182/pr. 1. 1904.) 11. Različne stvari. Pričetkom leta 1903 je znašala imovina imenovanega zaklada . . 23.326 K 52 h Tekom imenovanega leta so požarne zavarovalnice plačale temu zakladu za leto 1902 zakonitih doneskov . . . •..................... 16.547 „ 71 „ s katerimi je skupna imovina v letu 1903 narastla na.......................... 39.874 K 23 h Od tega zneska se je prostovoljnim gasilnim društvom iu gasilcem, ki so ponesrečili, izplačalo podpor v skupnem znesku................................ 18.780 „ — „ torej je koncem leta 1903 še ostalo imovine....................................... 21.094 K 23 h Ako se k temu prištejejo zapadle obresti hranilnih vlog v znesku 787 „ 71 . se pokaže skupna končna imovina...................................................... 21.881 K 94 h torej proti pričetui imovini......................................................... 23.326 „ 52 „ manjša za............................... ..................................... 1 444 K 58 h. Za leto 1903 so se dovolile iz gasilstvenega zaklada sledečim prostovoljnim gasilnim društvom nastopne podpore : Bizovik 150 K, Bled 200 K, Bohinjska Bela 175 K, Borovnica 150 K, Breznica 175 K, Brezovica 150 K, Cerklje 150 K, Črnivrh pri Idriji 175 K. Dob 150 K, Dobračevo 400 K, Dobrepolje 250 K, Dobrova pri Ljubljani 250 K, Dol 150 K, Dolsko 175 K, Dovje 150 K, Gameljne 200 K. Gorenjavas pri Škofjiloki 300 K, Gorje 150 K, Gotenice 175 K. Hrib 200 K, Ilirska Bistrica-Trnovo 175 K, Jesenice 150 K, Ježica 300 K, Kamnagorica 150 K, Kamnik 175 K, Komenda pri Kamniku 200 K, Koprivnik 150 K, Krka pri Višnjigori 175 K, Kropa 150 K, Lese pri Tržiču 150 K. Litija 150 K, Ljubljana 600 K, Gorenji Logatec 150 K, Mengeš 200 K, Mirnapeč 200 K, Mojstrana 150 K, Moste pri Ljubljani 150 K, Mošnje 200 K, Motnik 200 K, Mozelj 300 K, Novomesto 250 K, Onek 175 K, Orehovica pri Novemmestu 150 K, Pernice 200 K, Planina 200 K, Polhovgradec 200 K, Poljane nad Škofjoloko 150 K. Postojna 300 K, Badeče na Dolenjskem 200 K, Badoljica 200 K, Bateče na Gorenjskem 150 K, Bazdrto 200 K, Bibnica 200 K, Bibno 400 K, Bovte 150 K, Sodražica 150 K, Spodnja Šiška 175 K. Srednjavas na Gorenjskem 200 K, Staraloka 300 K, Staritrg pri Ložu 175 K, Stražiše 400 K, Studenee-Ig 150 K, Sv. Gregor 200 K, Sv. Križ pri Kostanjevici 250 K, Škocijan 200 K, Škofljica 250 K, Šmarje pri Ljubljani 150 K, Šmartno pod Šmarnogoro 200 K, Štepanjavas 150 K, Št. Bupert 300 K, Št. Vid nad Ljubljano 200 K, Št. Vid pri Vipavi 175 K, Trebnje 150 K, Vače 200 K, Vič-Glince 200 K. Vinica 300 K, Vodice 300 K, Voglje pri Kranju 150 K, Vrhnika 200 K in Zveza prostovoljnih gasilnih društev Kranjske 1200 K. Leta 1904 so plačale požarne zavarovalnice na korist gasilstvenega zaklada za leto 1903 sledeče doneske: Rechenschaftsbericht. — § II. Verschiedenes 191 Der zum provisorischen Archivar bestellte Realschullehrer Franz Komatar entsagte mit 7-31. Jänner 1904 der Stelle im Landesmnsenm und es wurde sodann mit der Ordnung der Museal- Landesbibliothek der Schriftsteller Peter von Radies betraut. (ZZ. 37, 63/pr. de 1904.) museum. Auf Grund des § 7 des Statutes über die Versorgungsgenüsse der Landcsbeamten, sowie 8. ihrer Witwen und Waisen hat der Landesausichuß den Fortbezug der Erziehungsbeiträge bewilligt, Erziehungsbei-und zwar: der Helene Peternel bis zum 18. August.1905, der Anna Triller bis 1. August tr“9e-1905. (ZZ. 143, 181 /pr. de 1904.) Der Witwe nach dem am 4. Juli 1904 verstorbenen Landesbuchhalter Franz Ravnihar wurde die normalmäßige Witwcnpension mit 1. August 1904 angewiesen. (Z. i 82/pr. de 1904.) 8 11 Verschiedenes. Mit Beginn des Jahres 1903 betrug das Vermögen des Feuerwehr- >. fondes........................................................... 23.326 K 52 h Fenerwehr- Jm Laufe des genannten Jahres haben die Assekuranzgesellschaften f°nbi an gesetzlichen Beiträgen zu Gunsten dieses Fondes für das Jahr 1903 eingezahlt ...................................................................... 16.547 „ 71 „ so daß sich das Gcsamtvermögen im Jahre 1903 ergibt mit...................... 39 874 K 23 h Von diesem Betrage wurde den freiwilligen Feuerwehren und verunglückten Feuerwehrleuten an Unterstützungen ein Betrag von...........................18.780 „ — „ ausbezahlt, mithin verblieb mit Ende des Jahres 1903 ein Vermögen von . 21.094 K 23 h Nach Hinzurechnung der fällig gewordenen Interessen der Sparkasse-einlagen per................................................................. 787 „ 71 „ zeigt sich das schließliche Gesamtvermögen von............................... 21.881 K 94 h somit im Vergleiche mit dem anfänglichen Vermögen von........................ 23 326 „ 52 „ eine Vermögensverminderung von......................................... 1.444 K 58 h. Für das Jahr 1903 wurden aus dem Feuerwehrfonde uachsteheudeu freiwilligen Feuerwehren Unterstützungen bewilligt: Wisawik 150 K, Veldes 200 K, Wocheiner-Vellach 175 K, Franzdorf 150 K, Breßniz 175 K, Bresowitz 150 K, Zirklach 150 K, Schwarzenberg bei Jdria 175 K, Aich 150 K, Dobraocvo 400 K, Gutenfeld 250 K, Dobrova bei Laibach 250 K,' Lusttal 150 K, Dolsko 175 K, Lengenfeld 150 K, Gamliug 200 K, Gorcnjavas bei Bischoflack 300 K, Görjach 150 K, Göttenitz 175 K, Büchel 2o0 K, Jllynsch-Fcistritz-Dornegg 175 K, Aßling 150 K, JeLica 300 K, Steinbüchel 150 K, Stein 175 K, Komenda bei Stein 200 K, Nesfeltal 150 K, Obergurk bei Weixelburg 175 K, Kropp 150 K, Leschach bei Neumarktl 150 K, Littai 150 K, Laibach 600 K, Oberlvitsch 150 K, Mannsburg 200 K, Hönig-stcin 200 K, Mojstrana 150 K, Moste bei Laibach 150 K, Möschnach 200 K, Motnik 200 K, Mösel 300 K, Rudolfswert 250 K, Hohenegg 175 K, Nußdorf bei Rudolfswert 150 K, Pernio 200 K, Planina 200 K, Billichgraz 200 K, Pölland bei Bischoflack 150 K, Adelsberg 300 K, Ratschach in Unterkrain 200 K, Radmannsdorf 200 K, Ratschach in Oberkrain 150 K, Präwald 200 K, Reifnitz 200 K, Reifen 400 K, Gereuth 150 K, Soderschitz 150 K, Unterschischka 175 K, Mitterdorf in Oberkrain 200 K, Altlack 300 K, Altenmarkt bei LaaS 175 K, Strasifche 400 K, ,Brunndorf-Jgg 150 K, St. Gregor 200 K, Hl. Kreuz bei Landstraß 250 K, St. Kauziau 200 K, 8kofelza 250 K, St. Marein bei Laibach 150 K, St. Martin unter Großkahleuberg 200 K, Stefansdorf 150 K, St. Ruprecht 300 K, St. Veit ob Laibach 200 K, St Veit bei Wippach 175 K, Treffen 150 K, Watsch 200 K, Waitsch - Gleinitz 200 K, Weiuitz 300 K, Woditz 300 K, Winklern bei Krainburg 150 K, Obcrlaibach 200 K und Verband der freiwilligen Feuerwehren Krams 1200 K. Im Jahre 1904 haben die Assekurauz-Gesellschaften für das Jahr 1903 folgende Beiträge zu Gunsten des Feuerwehrfondcs abgeführt, nämlich: 2. Bira, 3. Zaklad za pospeševanje javnih del in podjetij. 4. Cesarja Franca Jožefa I. vseučiliški zaklad. 1. ) Slavija............................................................... 3.706 K 17 h 2. ) Vzajemni zavarovalni zavod v Gradcu................................... 3.443 „ 99 „ 3. ) Assicurazioni Generali................................................ 1.886 „ 44 „ 4. ) Avstrijski Phönix........... . .................. 1.755 ,, 30 „ 5. ) Riunione adriatica di sicurtà . . 1.284 „ 54 „ 6. ) Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam v Ljubljani . 1.019 „ 40 „ 7. ) Dunav......................._............................... . 942 „ 03 „ 8. ) Ogrsko-francosko zavarovalno društvo v Gradcu . . . . 822 „ 02 „ 9. ) Dunajska zavarovalna družba v Gradcu.................................. 550 „ 12 „ 10. j Zavarovalna zveza za papirno industrijo ............................... 425 „ 49 „ 11. ) Foncière ............................................................... 359 „ 70 „ 12. ) North British and Mercantile ... 344 „ 38 „ 13. ) Concordia.............................................................. 330 „ 32 „ 14. ) Dunajska zavarovalna družba v Trstu................ . . 150 „ 03 „ 15. ) Zavarovalnica za rudnike, stroje in kovinske tovarne ... 122 „ 22 „ 16. ) Ogrsko-francosko zavarovalno društvo na Dunaju .... 106 „ 54 „ 17. ) Zavarovalna zveza avstro-ogrskih industrijcev............... 62 „ 87 „ 18. ) Dein, zavarovalna družba proti elementarnim nezgodam na Dunaju 31 „ 21 „ 19. ) Domovinsko splošno delniško zavarovalno društvo .... 7 „ 07 „ 20. ) Moravsko-šlezijska vzajemna zavarovalnica................................. 1 „ 08 „ 21. ) Lipska zavarovaluica...................................................... 1 „ 07 „ 22. ) Prva ogrska zavarovalna družba............................................ — „ 58 „ Skupaj . . 17.352 K 57 h. Za cenilce v zadevi odkupa bire je imenoval deželni odbor v smislu zakona z dné 13. junija 1882, dež. zak. št 25: za davčni okraj Trebnje Franca Mikliča v Staremtrgu in za davčni okraj Novomesto Ivana Matzelle v Novemtaboru. (Št. 2910, 3871 1.1904). Zaklad za pospeševanje javnih del in podjetij se je pomnožil 1. 1903. za 1.831 K 90 h in je znašal koncem 1. 1903. 45.326 K 27 h. Stroškov ni imel ta zaklad 1. 1903. nobenih, dohodki pa so bili sledeči: 1. ) 4’2% obresti glavnice, izposojene deželnemu zakladu . . . 1.554 K — h 2. ) 4% obresti vloge v hranilnici . . 277 „ 90 „ Skupaj . . 1.831 K 90 h Prištevši k tem dohodkom zakladovo imovino koncem 1.1902. v znesku_____________43.494 „ 37 „ se kaže koncem 1. 1903. prej navedena čista imovina............................ 45.326 K 27 h Od vsote 45.326 K 27 h je bil znesek 8.326 K 27 h naložen v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižici vlož. št. 37809; znesek 37.000 K pa je bil izposojen deželnemu zakladu proti 4'2 % obrestim. (Št. 4696 1. 1904.) Cesarja Franca Jožefa I. vseučiliški zaklad je imel 1. 1903. sledeče dohodke: 1. ) Prispevek deželnega zaklada (VI. obrok) v znesku ..... 40.000 K — h 2. ) Obresti obveznic......................................................... 3.200 „ — „ 3. ) Obresti glavnic, izposojenih deželnemu zakladu........................... 8.981 „ - „ 4. ) Obresti vlog v hranilnici................................................... 803 „ 94 ,, Skupaj . . 52.984 K 94 h Prištevši k tem dohodkom zakladovo čisto imovino koncem 1. 1902. v znesku......................................................................... 292.710 „ 50 „ se kaže koncem 1. 1903. čista imovina...................................... 345.695 K 44 h Ta čista imovina je sestala iz sledečih vrednosti: 1. ) Gotovina..................................................... — K 68 h 2. ) Zastauek obresti obveznic .................................. 1 600 „ — „ 3. ) Vloge v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižicah: a) št. 24962 glavnice........................ 22.635 K 08 h b) „ 36246. „ 1.084 „ 18 „ c) „ 43796. „ 4.875 „ 50 „ Skupaj . . 28.594 „ 76 „ Odnos . . 30.195 K 44 h Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 193 1 ) Slavija........................................................................ 3.706 K 17 h 2. ) Wechselseitige Versicherungsgesellschaft in Graz................... 3.443 „ 99 „ 3. ) Assicurazioni Generali ...................................................... 1.886 „ 44 „ 4. ) Oesterreichischcr Phönix .................................................... 1.755 „ 30 „ 5. ) Eiunione Adriatica di Sicurta.................. . ... 1.284 „ 54 „ 6 ) Wechselseitige Versicherungsgesellschaft gegen Feuerschäden in Laibach 1.019 „ 40 „ 7. ) Donau ......................... 942 03 „ 8. ) Ungarisch-französische Versicherungsgesellschaft in Graz . . . 822 „ 02 „ 9 ) Wiener Versicherungsgesellschaft in Graz ........................................ 550 „ 12 „ 10. ) Versicherungsverband für Papierindustrie...................................... 425 „ 49 „ 11. ) Fonciere...................................................................... 359 „ 70 „ 12. ) North British and Mercantile................................................. 344 „ 38 „ 13. ) Concordia..................................................................... 330 „ 32 „ 14. ) Wiener Versicherungsgesellschaft in Triest .... 150 „ 03 „ 15. ) Versichcrungsverein für Montanwerke, Maschinen-und Metallfabriken 122 „ 22 „ 16. ) Ungarisch-französische Versicherungsgesellschaft in Wien ... 106 „ 54 „ 17. ) Vcrsicherungsverband österreichisch-ungarischer Industrieller . . 62 „ 87 „ 18) Aktiengesellschaft für Versicherung gegen Elementarereignisse in Wien 31 „ 21 „ 19. ) Vaterländische allgemeine Aktienversicherungsanstalt .... 7 „ 07 „ 20. ) Mährisch-schlesische Versicherungsgesellschaft.................................. 1 „ 08 „ 21. ) Leipziger Versicherungsgesellschaft............................................. 1 „ 07 „ 22. ) Erste ungarische Versicherungsgesellschaft...................................... — „ 58 „ Summe . . 17.352 K 57 h. Zu Schätzleuten in Kollektursangelegenheiten int Sinne des Gesetzes vom 13. Juni 1882, L. G. B. Nr. 25, sind ernannt worden: für den Steuerbezirk Treffen Franz Mikliö in Altenmarkt und für den Steuerbezirk Rudolfswert Johann Matzelle in Neutabor. (ZZ. 2910, 3871 de 1904.) Der Fond zur Förderung von öffentlichen Arbeiten und Unternehmungen vermehrte sich im Jahre 1903 um 1831 K 90 h und betrug zu Ende 1903 45 326 K 27 h. Ausgaben kamen im Jahre 1903 nicht vor, die Einnahmen aber sind folgende gewesen: 1. ) 4 2 stz Interessen von den an den Landesfond ausgeliehenen Kapitalien 1.554 K — h 2. ) 4 % Interessen von den Sparkasseeinlagen...............................277 „ 90 „ Zusammen . . 1.831 K 90 h Nach Hinzurechnung des Fondsvermögcns zu Ende 1902 per . .________43.494 „ 37 „ ergibt sich das vorangeführte schließliche Reinvermögen per............... 45.326 K 27 h Von der Summe per 45.326 K 27 h war der Betrag per 8326 K 27 h in der Laibacher städtischen Sparkasse auf Büchel Nr. 37.809 fruchtbringend angelegt, der Betrag per 37.000 K aber war an den Landesfond gegen 4 2 % Verzinsung ausgeliehen. (Z. 4696 de 1904.) Der Kaiser Franz Jbsef I. Universitätsfond hatte im Jahre 1903 nachstehende Einnahmen zu verzeichnen: 1 ) Beitrag des Landesfondes (VI. Rate) per ................................. 40.000 K — h 2. ) Obligationsinteresscn...................................................... 3.200 „ — „ 3. ) Interessen von den an den Landcsfond ausgeliehenen Kapitalien 8.981 „ — „ 4 ) Interessen von Sparkasseeinlagen ............................................. 803 „ 94 „ Zusammen . . 52.984 K 94 h Nach Hinzurechnung des Fondsreinvermögens zu Ende 1902 per . 292.710 „ 50 „ erweist sich der Vermögensstand zu Ende 1903 mit........................ 345.695 K 44 h Dieses Reinvermögen bestand in nachbcnannten Werten: 1. ) Barschaft..................................................... — K 68 h 2. ) Rückstand der Obligationsinteressen........................... 1.600 „ — „ 3. ) Einlagen in der Laibacher städtischen Sparkasse: a) Nr. 24.962 per . . ...................... 22.635 K 08 h b) „ 36.246 „................................ 1.084 „ 18 „ c) „ 43.796 .............................. . 4.875 „ 50 „ Zusammen . . 28.594 „ 76 „ Fürtrag . . 30.195 K 44 h 2. Kollektursan- gelegenheiten. 3. Fond zur Förderung von öffentlichen Arbeiten und Unternehmungen. 4. Kaiser Franz Josef I. Universitätsfond. Prenos . . 80.195 K 44 h 4.) Obveznice kranjskega 4% deželnega posojila št. 4, 20, 22 in 28 à 20.000 K .... '....................................................... 80.000 „ — „ o.) Terjatev proti deželnemu zakladu...................... .______________285 500 „ —■ „ Vsota . . 345.695 K 44 h Deželnemu zakladu se je izposodilo 1. 1903. k prejšnjim posojilom v znesku................................................................... 195.500 K — h še daljnih................................................................. 40.000 „ — „ tako da je znašala koncem 1. 1903. skupna terjatev......................... 235.500 K — h Od vse terjatve prejema vseučiliški zaklad 4'2 % obresti. (Št. 8287 1. 1904 ) 5. 3% državno posojilo. Računi 3% državnega posojila za upravno leto 1903. so sledeči: 1. Račun blagajnice. A. Dohodki. 1. ) Gotovina iz 1. 1902..................................... 2. ) Glavnična vračila ...................................... 3. ) 3% obresti izposojenih glavnic ......................... 4. ) 4'2 % obresti glavnic, izposojenih deželnemu zakladu 5 ) Razni dohodki................... ......................... 6) Vračilo deželnega zaklada na račun 4 2% posojil 7 ) Preplačila (na obrestih).......................... Vsota B. Stroški. 1.) Glavnična vračila c. kr. erarju 34.166 K 67 h 2.) 8 % obresti c. kr. erarju 42.530 n 56 n 3.) Povračilo obresti strankam 2.295 56 4.) Razni stroški 5 48 5.) Posojilo deželnemu zakladu 14 897 23 6.) Vloge v hranilnico 29.718 n 85 ?•) Obračunana preplačila 2.081 n 35 r, Vsota 62 K 72 h 36.666 „ 24 „ 38.021 „ 38 „ 8.170 „ 52 „ 61 „ 81 „ 49.197 „ 23 „ 1.281 „ 23 „ 133.461 K 13 h 125.695 „ 70 „ Gotovina koncem 1. 1903. . . 7.765 K 43 h II. Račun deželnega zaklada (1.). Stanje koncem 1. 1902............................................. 1,072.500 K — h 3% obresti za 1. 1903.................................. . . 31.350 „ — „ Vsota . . 1,103.850 K — h Plačila: 1. ) Plačilo na račun glavnice (II. obrok, dne 1. januarja 1903.1.)................................... 27.500 K — h 2. ) Plačilo na račun obresti................. 31.350 „ — „ Vsota . ._______58.850 „ —- „ Stanje koncem 1. 1903. . . 1,045 000 K — h III. Račun dolžnikov na deželi. Stanje glavnice koncem 1.1902........................................... 191.493 K 56 h 3% obresti za čas do konca 1. 1901...................................... 2.294 . 44 Odnos 193.788 K — h. Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes 195 Uebertrag . . 30.195 K 44 h 4. ) Obligationen des 4% krainischen Landesanlehens Nr. 4, 20, 22 und 23 h 20 000 K......................................................... . 80 000 „ — „ 5. ) Darlehensforderung gegen den Landesfond.................... .......235.500 „ — „ Summe . .________345.895 K 44 h An den Landesfond ist im Jahre 1903 zu den früheren Darlehen per 195.500 K — h der weitere Betrag per............................................................40.000 „ — „ ausgeliehen worden, so daß sich die Gefamtforderung zu Ende 1903 auf . . 235 500 K -— h belaufen hatte. Von der ganzen Forderung werden dem Universitätsfonde 4'2% Interessen entrichtet. (Z. 8287 de 1904.) Die Rechnung über das 3 % Staatsdarlehen für das Jahr 1903 werden im Nachstehenden unterbreitet: I. Kassa-Konto. A. Einnahmen. 1. ) Barschaft aus dem Jahre 1902 .............................................. 62 K 72 h 2. ) Kapitalsrückzahlungen.................................................. 36.666 „ 24 „ 3. ) 3 % Interessen von den ausgeliehenen Kapitalien ... . 38.021 „ 38 „ 4. ) 4'2 % Interessen von den an den Landesfond ausgeliehenen Kapitalien ............................................................................... 8.170 „ 52 „ 5. ) Verschiedene Einnahmen..................................................... 61 „ 81 „ 6. ) Rückzahlung des Landesfondes ä Konto der 4• 2°/0 Darlehen . . 49.197 „ 23 „ 7. ) Ueberzahlungen (an Interessen).......................................... 1.281 „ 23 „ Summe . . 133.461 K 13 h B. Ausgaben 1. ) Kapitalsrückzahlungen an das k. k. Aerar . . 34.166 K 67 h 2. ) 3°/o Interessen an das k. k. Aerar .... 42.530 „ 56 „ 3) Jnteressenrückvergütung an Parteien . . . 2.295 „ 56 „ 4. ) Verschiedene Ausgaben................................. 5 „ 48 „ 5. ) Darlehen dem Landesfonde.................... 14 897 „ 23 „ 6. ) Einlagen in die Sparkasse.........................29.718 „ 85 „ 7. ) Abrechnung der Ueberzahlungen . . . . . 2.081 „ 36 „ Summe . .___________125.695 „ 70 „ Barschaft zü Ende 1903 . .____________7.765 K 43 h II. Landcssonds-Konto (1). Stand zu Ende 1902 ......................................... 1,072 500 K — h 3% Interessen für das Jahr 1903 ............................... 31 350 „ — „ Summe . . I,103.ö50 K — h Zahlungen: 1. ) Zahlung auf Rechnung des Kapitals (II. Rate, am 1. Jänner 1903) . ........................... 27 500 K — h 2. ) Zahlung auf Rechnung der Interessen . . . 31.350 „ — „ Summe . .____________58.850 „ — „ Stand zu Ende 1903 . 1.045.000 K — h III. Konto der Schuldner am Lande. Kapitalsstand zu Ende 1902 ............................................. 191.493 K 56 3°/0 Interessen für die Zeit bis Ende 1901 ....................... 2.294 „ 44 Fürtrag . 5. 3°/0 Staatsdarlehen. 193.788 K — h Prenos . . 193.188 K — h Druge zastale 3% obresti................................... 162 „ 39 „ 3% obresti z| 1. 1903........................................................ 6.512 „ 55 .. Vsota . . 200.492 K 94 h Plačila: 1.) Plačila na račun glavnice.................... 9.166 K 24 h 2 ) Plačila na račun obresti za čas do konca 1. 1901. .......................................... 153 „ — „ 3.) Plačila na račun ostalih obresti . . ._______6.518 „ 38 „ Vsota . . 15.837 „ 62 „ Stanje koncem 1. 1903. .____184.655 K 32 h IV. Račun Ljubljanske mestne hranilnice. Stanje koncem 1.1902................................................... 9.698 K 57 h Vloge 1. 1903........................................................... 29.718 „ 85 „ 4 % obresti za 1. 1903.................................................... 993 .. 59 „ Stanje koncem 1. 1903. . ._______40.411 K 01 h V. Račun deželnega zaklada (2.). Stanje koucem 1. 1902................................................... 229.500 K — h Posojila 1 1903.......................................................... 14.897 „ 23 „ 4'2 % obresti za 1. 1903........................... ... ._______8.170 „ 52 ,, Vsota . . 252.567 K 75 h Plačila : 1. ) Plačilo na račun glavnice............... 49.197 K 23 h 2. ) Plačilo obresti...................... 8.170 „ 52 „ • Vsota 57.367 - 75 „ Stanje koncem 1. 1903. . .______195.200 K — h VI. Račun e. kr. erarja. Dolg na glavnici koncem 1. 1902. ... 1,265.833 K 33 h Dolg na 3% obrestih za čas do konca 1. 1901........................... 168.777 „ 81 „ Dolg na 3% obrestih za 1. 1902. ..................................... 37.975 „ — „ 3 % obresti za 1. 1903...................................................... 36.950 . — „ Vsota . . 1,509.536 K 14 h Plačila : l.j Plačilo na račun glavnice : . . . . 34.166 K 67 h 2 ) Plačilo na račun obresti za čas do konca 1 1901............................................... 4.555 „ 56 „ 3.) Plačilo obresti za 1 1902.........................37.975 - — „ Vsota . 76.697 „ 23 „ Stanje koncem 1. 1903. . 1,432 838 K 91 h VIL Račun: „Razni stroški“. Stanje koncem 1. 1902.......................................................... 5 K 48 h Plačilo v 1. 1903.............................................................. 5 „ 48 „ Stanje koncem 1. 1903.......................................................... — K — h VIII. Račun preplačil (na obrestih). Stanje koncem 1. 1902...................................................... 2.102 K 08 h Nova preplačila............................................................ 1.281 „ 23 „ Vsota . . 3.383 K 31 h Obračunano v 1. 1903. 2.081 ,. 35 „ Stanje koncem 1. 1903. . 1.301 K 96 h Rechenschaftsbericht. — § 11. Verschiedenes. 197 Uebertrag . . 193.788 K — h Sonstige rückständige 3°/0 Interessen ............................. 162 „ 39 „ 3°/0 Interessen für das Jahr 1903 .........................................6.543 „ 55 „ Summe . . 200.492 K 94 h Zahlungen: 1. ) Kapitalsrückzahlungen...................... 9.166 K 24 h 2. ) Zahlungen auf Rechnung der Interessen für die Zeit bis Ende 1901................................... 153 „ — „ 3. ) Zahlungen aus Rechnung der übrigen Interessen 6 518 „ 38 „ Summe . .________15,837 „ 62 h Stand zu Ende 1903 184.655 K 32 h IV. Konto der Laibachcr städtischen Sparkasse. Stand zu Ende 1902 9.698 K 57 h Einlagen im Jahre 1903 .................................................... 29.718 „ 85 „ 4°/o Interessen für das Jahr 1903 ........................................... 998 „ 59 „ Stand zu Ende 1903 . 40.411 K 01 h V. Landesfonds-Konto (2). Stand zu Ende 1902 229.500 K — h Darlehen im Jahre 1903 .................................................... 14897 „ 23 „ 4 2°/0 Interessen für das Jahr 1903 8.170 „ 53 „ Summe . . 252.567 K 75 h Zahlungen: I) Kapitalsrückzahlnng.......................... 49.197 K 23 h 2. ) Jnteressenzahlung ........................ . 8.170 „ 52 „ Summe . .________57.367 „ 75 „ Stand zu Ende 1903 . .______ 195.200 K — h VI. Konto des k. k. Aerars. Kapitalschuld zu Ende 1902 ........................................ 1,265.833 K 33 h Schuld an 3°/0 Interessen für die Zeit bis Ende 1901 .... 168,777 „ 81 „ Schuld an 3°/0 Interessen für das Jahr 1902 ................... 37.975 „ — „ 3% Interessen für das Jahr 1903 . 36.950 „ — „ Summe . . 1,509.536 K 14 h Zahlungen: 1 ) Kapitalsrückzahlung........................ 34.166 K 67 h 2 ) Zahlung auf Rechnung der Interessen für die Zeit bis Ende 1901 ................................. 4.555 , 56 „ 3. ) Zahlung der Interessen für das Jahr 1902 . 37.975 „ — „ Summe . 76.697 „ 23 „ Stand zu Ende 1903 . 1,432.838 K 91 h VII. Konto verschiedener Auslagen. Stand zu Ende 1902 5 K 48 h Zahlung im Jahre 1903 5 „ 48 „ Stand zu Ende 1903 . ._____________— K — h VIII. Konto der Neberzahlungen (an Interessen). Stand zu Ende 1902 . . ,......................................... 2.102 K 08 h Neue Ueberzahlungen............................................. 1.281 „ 23 „ Summe . . 3.383 K 3t h Abgerechnet im Jahre 1903 34)81 „ 35 „ Stand zu Ende 1903 . . TL301 K 96 h IX- Kadim dobička in izgube. A. Dobiček. 3% obresti terjatev na 3% posojilih................................. 40.186 K 99 h 4-Z % obresti terjatev na posojilih proti deželnemu zakladu . . 8.170 „ 52 „ 4% obresti od vlog v hranilnici..................................... 993 „ 59 „ Bazni dohodki....................................................... 61 » ^ 1 - Vsota . . 49.412 K 91 h B. Izguba 3% obresti c. kr. erarju...................... 36.950 K — h Povračilo obresti strankam . . 2.295 „ 56 „ Vsota . . 39.245 „ 56 „ čisti dobiček 1 1903................. .............................. 10.167 K 35 h čisti dobiček iz 1. 1902.................................. .______________28.723 „ 54 „ Skupni dobiček . . 38.890 K 89 h X. Račun bilance. A. Aktiva, Gotovine .......................................................... 7.765 K 43 h Bačun deželnega zaklada (1)....................................... 1,045.000 „ — „ Bačun dolžnikov na deželi.............................................. 184.655 „ 32 „ Bačun Ljubljanske mestne hranilnice...................................... 40.411 „ 01 „ Bačun deželnega zaklada (2)............................................ 195.200 „ — „ Vsota . . 1,473.031 K 76 h B. Pasiva. 6. Samostojna deželna naklada na pivo. Bačun c. kr. erarja.................. ■ . 1,432.838 K 91 h Bačun preplačil......................................1.301 „ 96 „ Vsota . 1,434.140 „ 87 „ čista imovina . 38.890 K 89 h (Št. 8286 1 1904.). L. 1903. se je pobirala za deželni zaklad v vsi kronovini samostojna deželna naklada od použitega piva v znesku 2 K od vsakega hektolitra. Zadacaloseje 105.687 M 35V2 ^ piva in je znašala plačana naklada 211.374 K 71 h Poleg naklade so bile plačane l. 1908. globe vsled prestopkov v znesku Skupni dohodki so torej znašali .................................. Stroški za pobiranje naklade v lastni režiji so bili sledeči: 1. ) Plače dacarjev.................................. 3.960 K — h 2. ) Pisarniške potrebščine boletuih uradov . 1.056 „ — „ 3. ) Potni stroški dacarjev in kontrolnih organov 586 „ 48 „ 4. ) Nagrade službenemu osebju in zasebnikom 1.370 „ 20 „ 5.1 Nakup inventarja........................... 40 „ — „ 6.) Bazni stroški ......................... 110 „ 92 „ Skupaj . . 87 , 96 „ 211.462 K 67 h 7.123 „ 60 „ Rechenschaftsbericht — § 11. Verschiedenes. 199 IX. Gewinn- und Verlust-Konto. A. Gewinn. 3 °/0 Interessen von Forderungen an 3°/0 Darlehen .................. 40.186 K 99 h 4'2 o/o Interessen von Darlehensforderungen gegen den Landesfond 8.170 „ 52 „ 4 °/0 Interessen von Sparkasseeinlagen................... . . 993 „ 59 „ Verschiedene Einnahmen................................ . . ■__________6l „ 8l „ Summe . . 49.412 K 91 h B. Verlust. 3°/0 Interessen an das k. t Aerar.............. 36.950 K — h Jnteressenrückvergütung an Parteien . . . . . 2 295 „ 56 „ Summe . ._______39.245 „ 56 „ Reingewinn des Jahres 1903 10.167 K 35 h Reingewinn aus dem Jahre 1902 28.723 „ 54 „ Gesamtgewinn . ._______38.890 K 89 b X. Bilanz-Konto. A. Aktiva. Barschaft.......................................................... 7.765 K 43 h Landesfonds-Konto (1).......................................... . 1,045.000 „ — „ Konro der Schuldner am Lande.............................................. 184.655 „ 32 „ Konto der Laibacher städtischen Sparkasse ................................. 40.411 „ 01 „ Landesfonds-Konto (2)..................................................... 195.200 „ ■— „ Summe . . 1,473.031 K 76 h B. Passiva Konto des k. k. Aerars ........ 1,432.838 K 91 h Konto der 'Ueberzahlungen ................... 1,301 „ 96 „ Summe . 1,434.140 „ 87 „ Reinvermögen . . 38.890 K 89 h (Z 8286 de 1904). Im Jahre 1903 wurde für den Landesfond im ganzen Kronlande eine selbständige Landesauflage auf den Verbrauch von Bier per 2 K von jedem Hektoliter eingehoben. Der Besteuerung wurden 105.687 hl 35‘/8 I Bier unterzogen und wurde von diesem Quantum die Auflage mit................................'............................... 211.374 K 71 h entrichtet Nebst der Auflage wurde im Jahre 1903 an Strafgeldern für Ueber- tretungen der Betrag per....................................................... 87 „ 96 „ eingehoben. Die Gesamteinnahme belief sich demnach auf........................... 211.462 K 67 h Die Einhebuug der Auflage in eigener Regie verursachte aber nach- stehende Ausgaben: 1. ) Gehalte der Bestellten................ 3.960 K — h 2. ) Kanzleierfordernisse der Bollettierungsämter 1.056 „ — „ 3. ) Reisekosten der Bestellten und der Kontrollsorgane ..................................................... 586 „ 48 „ 4. ) Remunerationen dem Dienstpersonale und an Private...................................'..... 1.370 „ 20 „ 5. ) Jnventarsanschaffung.................... 40 „ — „ 6. ) Verschiedene Ausgaben.................. 110 „ 92 „ Zusammen . . 7.123 „ 60 „ 6. Selbständige Landesauftage auf Bier. 7. Zakup državne užitnine 1. 1903. Po odbitku vsote stroškov od kosmatih dohodkov se kaže čisti dohodek............................................................. • 204.839 K 07 h Proti čistemu dohodku 1 1902. v znesku..............................165.288 .. 06 . je čisti dohodek 1. 1908. večji za.................................... 39.051 Iv 01 h Vrednost inventarja je znašala koncem 1. 1908. 440 K. (Št. 5238 1. 1904.) Dežela je imela 1. 1903. pobiranje državne užitnine od vina., od vinskega in sadnega mošta ter od mesa v zakupu, odnosno v podzakupu od zakupnika, deželnega glavarja Otona pl Detele, v 19 zakupnih okrajih, in sicer: Brdo, Kočevje, Idrija, Kranj, Novo mesto, Ilirska Bistrica. Kostanjevica, Vrhnika, Radeče. Kamnik, Trebnje, Cerknica, Studenec, Št. Vid nad Ljubljano, Krško, Litija, Mokronog, Žužemberk in Senožeče. Račun o tem podjetju je sledeč: A. Dohodki. 1.) Državna užitnina od vina, od vinskega in sadnega mošta . . 2 ) Državna užitnina od mesa....................................... 3. ) 40% deželna doklada od državne užitnine od vina in od vinskega ter sadnega mošta..................................................... 4. ) 40 % deželna doklada od državne užitnine od mesa .... 5. ) Dohodki vsled prestopkov: a) državna užitnina 1.603 K 73 h b) 40 % deželna doklada........................... 641 „ 48 „ c) 1IS izterjanih glob.......................... 3.634 „ 72 „ Skupaj . . 6. ) Povračilo pridobninskega davka za 1. 1902..................... 7. ) Razni dohodki.................................................. Vsota . B. Stroški. 1 ) Upravni donesek deželnemu zakladu . . 6.000 K — h 2.) Plače osobja............ . . 81.665 * 97 „ 3) Pisarniške potrebščine .... . 17.244 „ 25 „ 4. ) Potni stroški.................. 8 568 „ 30 „ 5. ) Nagrade..................................... 3.558 „ 48 „ 6. ) Remanence................... . 1.729 „ 77 „ 7. ) Povračilo državne, užitnine.................... 89 „ 34 „ 35 „ 74 „ 16.625 „ 09 „ 1.748 „ 72 „ 403 731 „ - „ 223 686 „ 45 „ 4.000 „ — „ Vsota . 768.683 . 11. Čisti dobiček . 23.877 K 57 h 40% deželna doklada se je oddala deželnemu zakladu v znesku, ki se je faktično uabral po odbitku vračila strankam v znesku 35 K 74 h (stroški, zap. št. 8 ). Nagrad se je izplačalo 1. 1903. 3.558 K 48 h. Od službenega osebja je prejel nagrado le nadzornik Zvonimir Zor, in sicer za 1. 1902. in 1903. v skupnem znesku 3.200 K. Dacarjem in drugemu osebju, ki ima posla pri zakupu državne užitnine, se nagrade niso izplačale, pač pa se je rezervirala v ta namen vsota 4000 K in vložila v zaklad za pokojnine dacarjem. Vrednost inventarja, ki ga ima dežela pri podjetju zakupa državne užitnine, je znašala koncem 1. 1903. 2000 K. (Št. 5239 1. 1904.) ' 8.) Povračilo deželne doklade . 9.) Pridobninski davek............. 10. ) Razni stroški ......... 11. ) Zakupnina c. kr. erarju....... 12. ) 40 % deželna doklada.......... 13 ) Prispevek pokojninskemu zakladu dacarjev, odnosno rezerva za nagrade dacarjev........ 455.854 K 92 h 105.891 „ 90 „ 181.745 „ 22 „ 41.335 „ 49 „ 5 879 „ 93 „ 1.686 „ 48 „ 166 74 „ 792.560 K 68 h Rechenschaftsbericht. — § 11 Veischiedenes 201 Nach Abschlag der Ausgabensumme von der Bruttoeinnahme ergibt sich der Reinertrag per....................................................... 204.839 „ 07 „ Gegen den Reinertrag des Jahres 1902 per.....................................165.288 „ 06 „ ist der Reinertrag des Jahres 1903 größer um .........................................39 051 K 01 h Das Inventar repräsentierte zu Ende 1903 einen Wert von 440 K. (Z. 5238 de 1904). Das Land hat im Jahre 1903 die staatliche Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obst- 7. most und vom Fleisch in 19 Pachtbezirken als Pächter, beziehungsweise Aftcrpächter vom Pächter Landes- Pachtung der Hauptmann Otto Edlen von Detela eingehobcn, und zwar: Egg, Gottschee, Jdria, Krainburg, Rudolfs- staatlichen wert, Jllyrisch-Feistritz, Landstraß, Oberlaibach, Ratschach, Stein, Treffen, Zirknitz, Brunndorf, St. Veit fteuei’Um ' ob Laibach, Gurkseld, Littai, Nassenfuß, Seisenberg und Senosetsch. Jahre 1903. Die Rechnung über diese Unternehmen wird im Nachstehenden unterbreitet: A. Einnahmen. 1. ) Staatliche Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost . 2. ) Staatliche Verz-chrnngssteuer vom Fleisch ................... 3. ) 40 °/0 Landeszuschlag zur staatlichen Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmost . . ............................................... 4. ) 40 °/o Landeszuschlag zur staatlichen Verzehrungssteuer vom Fleisch 5. ) Einnahmen infolge Uebertretungen: a) Staatliche Verzehrungssteuer................ 1.603 K 73 h b) 40°/0 Landeszuschlag ....... 641 „ .48 „ c) V3 der eingebrachten Strafgelder . . . 3.634 „ 72 „ Zusammen . . 6. ) Rückvergütung der Erwcrbsteuer für das Jahr 1902 .... 7. ) Verschiedene Einnahmen....................................... Summe . 792.560 K 68 h 6.000 K — h 81.665 „ 97 „ 17.244 „ 25 „ 8.568 „ 30 „ 3.558 „ 48 „ 1 729 „ 77 „ 89 „ 34 „ 35 „ 74 „ 16.625 „ 09 „ 1.748 „ 72 „ 403.731 „ - „ 223.686 „ 45 „ 4 000 „ - „ Summe . 768.683 K 11 h Reingewinn „ 23.877 K 57 h Der 40 °/0 Landeszuschlag ist an den Landcsfond im faktisch eingebrachten Betrage abzüglich der Rückvergütung an Parteien per 35 K 74 h (Ausgaben, P.-Nr 8) abgeführt worden. An Remunerationen ist im Jahre 1903 der Betrag per 3558 K 48 h ausbezahlt worden. Von dem Dienstpersonale erhielt die Remuneration nur der Inspektor Zvonimir Zor, und zwar für die Jahre 1902 und 1903 im Gesamtbeträge per 3200 K. Die Bestellten und das sonstige Personale der Pachtung der staatlichen Verzehrungssteuer sind mit Remunerationen nicht beteilt worden, es wurde aber zu dem Zwecke die Summe per 4000 K reserviert und an den Pensionsfond der Bestellten abgeführt. Das Inventar des Betriebes der Pachtung der staatlichen Verzehrungssteuer repräsentierte zu Ende 1903 einen Wert von 2000 K. (Z. 5239 de 1904.) B Ausgaben. 1. ) Verwaltungskostenbeitrag dem Landesfonde 2. ) Gehalte des Personals.................. 3. ) Kanzleierfordernisse................ . ■ 4) Reisekosten.............................. 5 ) Remunerationen ......................... 6. ) Remanenzen.................... . . 7..........) Rückvergütung der staatlichen Verzehrungssteuer . ............................ .... 8. ) Rückvergütung der Landeszuschläge . . 9. ) Erwerbstener .......................... 10. ) Verschiedene Ausgaben.................. 11. ) Abfindungssumme dem k. k. Aerar . . . 12. ) 40°/o Landesznschlag .................. 13) Beitrag dem Pensionsfonde der Bestellten, beziehnngsw. Reserve für Remunerationen den Bestellten 455.854 K 92 h 105.891 „ 90 „ 181.745 „ 22 „ 41.335 „ 49 „ 5.879 „ 93 „ 1.686 „ 48 „ 166 „ 74 „ 8. Podpore daearjem. 9. Zaklad za pokojnine daearjev. 10 Splošni depoziti. Deželni odbor je imel za podpore daearjem do 1. 1903.,na razpolago poseben denar, ki je bil plodonosno naložen na posebni knjižici; koncem 1. 1902. je bilo naloženega še 15 K 34 h. V 1. 1903. se je ta denar popolnoma porabil in se dovoljujejo odslej podpore daearjem iz zaklada za pokojnine daearjev. (St. 4695 1. 1904.) Eačun zaklada za pokojnine daearjev za upravno leto 1903. je sledeči: Stanje koncem 1. 1902.............................................. 35.997 K 70 h Prispevek deželnega zakupa državne užitnine za 1. 1902 . . . 5.970 „ — „ Obresti vlog v hranilnici za 1. 1903............................... 1.449 ,, 54 „ Vsota . . 43.417 K 24 h Poraba 1 1903.: 1. ) Odpravnine daearjem . . .... 500 K — h 2. ) Podpore daearjem . ..... 1.490 „ — „ 3. ) Eazni stroški.....................................— „ 40 „ Skupaj . ._________1.990 „ 40 „ Stanje koncem 1. 1903. . . 41.426 K 84 h Vsa ta imovina je bila koncem 1. 1903. plodonosno naložena v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižici vlož. št. 42562. V račun za 1. 1903. še ni vstavljena vsota 4.000 K. ki jo je rezerviral deželni odbor iz dohodkov zakupa državne užitnine za 1. 1903.; vstavljena bo v račun 1. 1904., ker je bila šele v tem letu faktično plačana. (Št. 4695 1. 1904.). Koncem 1. 1903. je znašalo stanje splošnih depozitov: 1. v gotorini 2.176 K 22 h, 2. v vrednostnih papirjih 176.373 K 37 h. Zadnja vsota obsega poleg raznih vadijev, kavcij i t d. tudi kavcije deželnih daearjev v znesku 13.072 K 10 h. (Št. 561 1. 1904 ) Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, meseca aprila 1905.1. Rechenschaftsbericht — § 11. Verschiedenes. 203 Dem Landesausschusse standen bis zum Jahre 1903 für Unterstützungen an Bestellte besondere, separat in der Sparkasse angelegte Gelder zur Verfügung; zu Ende 1902 war noch ein Betrag von 15 K 34 h angelegt. Im Jahre 1903 ist dieses Geld gänzlich verbraucht worden und wurden von nun an die Unterstützungen an Bestellte stets aus dem Pensionsfonde der Bestellten bewilligt und ausbezahlt. (Z. 4695 de 1904.) Die Rechnung über die Gebarung des Pensionsfondes der Bestellten im Jahre 1903 stellt sich folgendermaßen dar: Stand zu Ende 1902 .......................................... 35.997 K 70 h Beitrag der Landespachtung der staatlichen Verzehrungssteuer . 5.970 „ — „ Interessen von Spaikasseeinlagcn für das Jahr 1903 ...........1.449 „ 54 „ Summe . . 43.417 K 24 h Verwendung im Jahre 1903: 1) Abfertigungen an Bestellte ..... 500 K — h 2.) Unterstützungen an Bestellte............. 1.490 „ — „ 8.) Verschiedene Auslagen.................... — , 40 „ Zusammen . .________1 990 „ 40 h Stand zu Ende 1903 . . 41.426 K 84 h Dieses ganze Vermögen war zu Ende 1903 in der Laibacher städtischen Sparkasse auf Büchel Nr. 42.562 fruchtbringend angelegt. In der Rechnung für das Jahr 1903 erscheint die vom Landesausschusse aus den Einnahmen der Pachtung der staatlichen Verzehrungssteuer für das Jahr 1903 reservierte Summe per 4000 K noch nicht ausgewiesen, weil die Zahlung erst im Jahre 1904 erfolgt ist, und daher in die Rechnung für das Jahr 1904 einzustellen sein wird. (Z. 4695 de 1904.) Zu Ende 1903 betrug der Stand der allgemeinen Depositen: 1.) in Barschaft 2176 K 22 h, 2.) in Wertpapieren 176.373 K 37 h. In der letztangeführten Summe sind nebst den verschiedenen Vadien, Kautionen rc. auch die Kautionen der Landesbestellten per 13.072 K 10 h enthalten. (Z. 561 de 1904). Vom krainischen Landesaus schuffe. Laibach, im April 1905. Unterstützungen an Bestellte. 9. Pensionsfond der Bestellten. 10. Allgemeine Depositen. Dodatek. Sklepi deželnega zbora iz zasedanja od 27. septembra do 17. oktobra 1904. IV. seja dne 14. oktobra 1904. Štev. 13.177 1. 1904. — glede dovolitve višjih nego 20%nih doklad za cestne namene za 1. 1904. in 1905. — (Glej § 6., marg. 1.) Rechenschaftsbericht — Anhang. Landtagsbeschlüsse 205 Anhang. Landtagsbeschlüsse der Session vom 27. September bis 17. Oktober 1904. IV. Sitzung vom 14. Oktober 1904. Z. 18.177 de 1904. — betreffend die Bewilligung von mehr als 20 % igen Umlagen für Straßenzwecke für das Jahr 1904 und 1905. — (Vide § 6, Marg. 1.)