17
Etnolog 26 (2016)
VPLIV STIKOV IN ME[ANJA KULTUR NA KULTURNO 
KRAJINO SKOZI PERSPEKTIVO MIGRACIJ
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
IZVLE^EK 
Prispevek izhaja iz zgodovinskega prikaza vpliva migracij na kulturno in jezikovno 
kompleksnost slovenskega prostora od srednjega veka dalje. Obravnava posledice spontanega 
nacionalisti~nega diskurza (metodolo{ki nacionalizem), ki omogo~ajo, da odmi{ljamo in 
zanikamo zgodovinske stike kultur in ljudi ter sledi, ki so jih pustili in jih {e vedno pu{~ajo 
na kulturni krajini in njenih prebivalcih v dru`benem in intimnem, identitetnem smislu. V 
prispevku so prikazani primeri izselitvenih gibanj na slovenskem prostoru in njihov vpliv 
na kulturno krajino ter kulturo me{anosti, kot ga predstavljajo izbrani muzeji treh kulturnih 
krajin: SMO muzej v [petru, Muzej istrske, re{ke in dalmatinske civilizacije v Trstu ter 
Ko~evarski muzej v Ob~icah. Namen prispevka je opozoriti tudi na »izseljeno« kulturno 
krajino v prostorih, kjer so se izseljenci naselili in si jo skonstruirali kot imaginarno realnost.
Klju~ne besede: migracije, stiki kultur, kulture me{anosti, metodolo{ki nacionalizem, 
kulturna krajina
ABSTRACT 
The article is based on the historical overview of the impact of migrations on the cultural and 
linguistic complexity of the Slovenian space since the middle ages. The framework of the article 
are the implications of the spontaneous nationalistic discourse (methodological nationalism), 
which enable us to ignore and deny the historical contacts of cultures and people, and the traces 
that they left and are still leaving on the cultural landscape and its inhabitants on the social 
and intimate level of identity. The article presents examples of the emigration movements on 
the Slovenian territory and the impact on the cultural landscape and the culture of mixedness 
as is presented in the selected museums of the three cultural landscapes: SMO Museum in 
[peter, Museum of Civilization of Istria, Reka and Dalmatia in Trst, and Gotscheer Museum 
in Srobotnik. The aim of the article is also to mention “emigrated” cultural landscape in the 
places where emigrants settled and constructed it as an imaginary reality.
Keywords: migrations, cultures in contact, culture of mixedness, methodological 
nationalism, cultural landscape
Uvod
Prispevek izhaja iz zgodovinskega prikaza kompleksnosti slovenskega 
kulturnega prostora Petra [tiha (2010), ki se je oprl na etnografski in 
sociolingvisti~ni opis Primo`a Trubarja iz leta 1562. ^eprav je bil ta prostor »med 
18
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom« v srednjem veku definiran s slovenskim 
jezikom, to ni mogo~e razumeti v izklju~ujo~em smislu, saj so ga sooblikovali 
hrva{ki, srbski, italijanski in nem{ki jeziki. Prostor, kjer {e danes prevladuje 
slovensko govore~e prebivalstvo, je v 16. stoletju obstajal kot ve~jezi~en in kulturno 
raznolik, me{an oziroma hibriden, in je bil posledica velikih migracijskih gibanj 
od 6. stoletja naprej. Za jezikovno in kulturno kompleksnost alpsko-jadranskega 
prostora so bile odlo~ilne mno`i~ne priselitve slovanskega prebivalstva, priselitve 
nem{ko govore~ega prebivalstva in plemstva z Bavarske, Tirolske in Koro{ke, 
italijansko govore~ih rokodelcev in trgovcev, hrva{ko in srbsko govore~ih uskokov 
ter raznoliko govore~ih menihov, umetnikov, u~enjakov in mojstrov. 
Prostor (in ljudje) v njem, ki ga razumemo kot slovenski, je bil v resnici jezikovno 
in kulturno izrazito mnogoteren in celo tisti najni`ji gemeines Volck, ki je govoril 
samo slovensko, je bil kulturno divergenten in glede na prostor svojega bivanja 
kulturno integriran z jezikovno tujim nem{kim ali romanskim prebivalstvom. V 
modernem ~asu ve~krat izra`ena skepsa v veljavnost pojma homogene oziroma 
specifi~ne narodne kulture se zdi zato razumno upravi~ena. Kulturni prostori so 
praviloma kompleksni. V njih se sre~ujejo in prepletajo elementi razli~nega izvora 
in kulturo v modernem razumevanju bolj kot homogenost opredeljuje hibridnost, 
pogojujejo pa jo migracije, ki se tudi iz tega zornega kota ka`ejo kot izjemno 
pomemben zgodovinski dejavnik. ([tih 2010: 62)
Kompleksna, jezikovno me{ana in hibridna kulturna krajina vzhodnoalpskega 
prostora je nastala tako s slovansko poselitvijo kot z vsemi nadaljnjimi migracijami, 
kolonizacijami, priselitvami in izselitvami. Svojo domovinsko pravico je tako kot 
njeni kulturno, jezikovno, etni~no in versko me{ani prebivalci izgubila z nastankom 
nacionalnih dr`av in z njimi povezanih politi~nih ideologij ter z uveljavitvijo 
metodolo{kega nacionalizma, ki koncept jezikovne ter kulturne homogenosti 
naroda kot konstitutivnega elementa dr`avnosti znanstveno utemeljuje {e danes. 
V okviru tak{nega znanstvenega razumevanja sveta, ki se je v 19. in 20. stoletju 
spojil z nacionalnimi in nacionalisti~nimi koncepti dr`avnosti in dr`avljanstva, je 
prevladal model ~istosti kot absolutno na~elo organiziranja dru`be in dr`ave, ki {e 
vedno ni prese`en. Nacionalna kultura je bila definirana kot kultura ~istosti. Ta 
klju~na podstat procesa nacionalnega formiranja dr`av v evropskem kontekstu je 
{e vedno temelj obstoja nacionalnih dr`av ne glede na nadnacionalna zdru`enja. 
^e je v 19. stoletju, ko so se procesi oblikovanja nacionalnih dr`av raz{irili po 
vsej Evropi, veljala preprosta ena~ba, da je temelj nacionalne dr`ave narod, ta 
pa temelji na kulturi in na skupnem, enotnem, nacionalnem jeziku,1 ostaja v 21. 
stoletju tak{en koncept razumevanja sveta in organizacije dru`b nespremenjen. 
1 Po Anthonyju Smithu gre za dva razli~na modela oblikovanja narodov in nacionalnih identitet: za 
zahodni model oblikovanja naroda, ki ga imenuje dr`avljanski ali civilni, so zna~ilni zgodovinsko ozemlje, 
skupni miti in zgodovinski spomin ter kultura in skupne zakonsko dolo~ene pravice in dol`nosti; glavni 
elementi vzhodnega modela oblikovanja naroda, ki ga imenuje etni~ni ali genealo{ki, pa so vezi skupnega 
rodu, dru`inska skupnost ljudstva ter vladavina navad in obi~ajev (Smith 1991: 10–14). Seveda pa gre pri 
obeh razli~icah oziroma procesih za jezikovno in kulturno homogenizacijo.
19
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
Zgodovinsko dejstvo, ki ga poudarja [tih, da »kulturo v modernem 
razumevanju bolj kot homogenost opredeljuje hibridnost, pogojujejo pa jo 
migracije, ki se tudi iz tega zornega kota ka`ejo kot izjemno pomemben 
zgodovinski dejavnik«, nas postavlja v sredi{~e raziskovanja izku{nje »me{anosti« 
kot izku{nje izgubljenih, preoblikovanih, spremenjenih in ponovno sestavljenih 
nacionalnih, razrednih, osebnih, etni~nih in spolnih identitet. Posebej relevantno 
je to sredi{~e zato, ker nazorno razkrije kontekste `ivljenj kulturnih krajin in 
njihovih prebivalcev kot kompleksne, dinami~ne in zapletene: v njih so vklju~ene 
razli~ne dru`be in dr`ave; znotraj njih so razvejane transnacionalne dru`inske, 
sorodstvene in prijateljske vezi; na njih so kri`i{~a raznovrstnih kultur, jezikov 
in religij. Temu sredi{~u pravimo tudi »transnacionalno dru`beno polje«, znotraj 
katerega sodobni posamezniki »prena{ajo svojo lastno zgodovino, ki se nana{a 
na dolo~eno lokalno in nacionalno okolje, v transnacionalno sfero, kjer tr~i ob 
raznolike dru`bene spomine, narative in vrednote, kar pomenljivo vpliva na na~in 
ustvarjanja pomenov in tudi konstrukcijo identitet« (Golob 2014: 118). 
Sestavni del osebne in skupinske identitete je navezanost ~loveka in skupine 
na kraj, prostor in pokrajino. Ana Ku~an opredeli kulturno krajino skozi pomene, 
ki jim jo posamezniki in skupine pripisujejo – istovetenje s krajinskimi prvinami 
je potemtakem dru`beno pogojeno:
Kulturna krajina zrcali delovanje dru`bene strukture v okviru naravnih dolo~ilnic 
prostora, v katerem nastaja. Njen nastanek je bil vedno predvsem odgovor na 
najbolj elementarne – eksistencialne potrebe ~loveka. Zagotovo lahko trdimo, da 
krajino oblikujejo primarne dolo~ilnice, ki izhajajo iz naravnih danosti prostora 
in sekundarne dolo~ilnice, ki izhajajo iz dru`bene prakse. Tudi ~e so primarne 
dolo~ilnice relativno stalne (relief, podnebje in drugo), se krajinska identiteta 
spreminja vzporedno z dru`benimi spremembami, saj je vrednotno-zaznavna 
kategorija v dru`beni zavesti, krajine pa so prostorska opredmetenja dru`benih 
struktur. (Ku~an 1998: 38) 
Raziskovanje kulturnih krajin kot refleksij vsakdanjih na~inov `ivljenja, kot 
zgodb ljudi, dogodkov in prostorov skozi ~as, se je razmahnilo v 90. letih prej{njega 
stoletja. Kot pravi Ken Taylor, gre za raziskovanje povezanosti pokrajine z 
identiteto, spomini in mi{ljenjem, in navaja, v katerih na~inih ustvarjanja najdemo 
predstave in slike pokrajin: 
literaturi, poeziji, slikah, keramiki, tapiserijah in tkaninah, mitih, vrtovih, 
kulturnih dejavnostih, filmih, televizijskih dokumentarcih, popotni{kih gradivih, 
zemljevidih, ogla{evanju. Svoje vrline in dose`ke hvalimo preko ikonskih krajinskih 
imaginarijev, pri tem pa pogosto pozabljamo, da obi~ajna vsakodnevna pokrajina 
enako globoko odra`a, kdo smo, in je skladi{~e osebnih in kolektivnih spominov. 
/…/ Pokrajino vidimo in ustvarjamo kot produkt na{ega skupnega sistema 
prepri~anj in ideologij. Na ta na~in je pokrajina kulturni konstrukt, ogledalo na{ih 
spominov in mitov, kodiranih s pomeni, ki so lahko brani in interpretirani. (Taylor 
2008: 3) 
Kot smo videli, dinami~nih zgodovin kulturnih krajin in njihovih prebivalcev, 
kontinuitete in diskontinuitete, ne moremo razumeti brez poznavanja migracij, ki 
20
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
pa se jih najve~krat niti ne zavedamo zaradi »metodolo{kega nacionalizma«. To 
je znanstveno proizvedena in reproducirana predpostavka, da je narod-dr`ava-
dru`ba »naravna« politi~na in dru`bena forma sodobnega sveta; da je nacionalna 
dr`ava (zaprta) posoda dru`benih procesov – kulture, umetnosti, znanosti, razvoja 
tehnike in tehnologije; da so le-ti teritorialno zamejeni znotraj ahistori~nega 
prostora nacionalne dr`ave s homogenim narodom in enotnim jezikom (Wimmer, 
Glick Schiller 2002). S tak{nim vseobsegajo~im spontanim razmi{ljanjem lahko 
prekinemo tako, da delegitimiziramo, kar je razumljeno kot samoumevno; 
dekonstruiramo, kar se ka`e kot neuni~ljivo in denaturaliziramo, kar zgleda 
kot ve~no, kot pravi Abdelmalek Sayad. Avtor opozarja, da so prav migracije 
»subverzivni faktor, ker razkrijejo skrito resnico in najgloblji temelj socialnega in 
politi~nega reda nacionalne dr`ave« (Sayad 2004: 281). Skrita resnica in najgloblji 
temelj nacionalnih dr`av so njihova etni~no nehomogena, kulturno divergentna, 
jezikovno pestra in versko raznovrstna prebivalstva. Kot pravi [tih:
Ko npr. v poznosrednjeve{kih primorskih urbarjih prebiramo priimke, kot so 
Kranjec, Ko~evar, Furlan, Koro{ec, Hrovat, Bezjak, Vlah in celo Turk ali pa 
^eh, najve~krat niti ne pomislimo, da je v njih ubesedena migracijska zgodovina 
njihovih nosilcev. Razlogi, zakaj so se posamezniki, razli~ne skupine ali celotne 
skupnosti selili, prehajali v nove geografske, socialne in kulturne prostore, so bili 
seveda lahko zelo razli~ni in pestri, kot je lahko le `ivljenje samo. A skupno tem 
razli~nim migracijam in mobilnostim je vendarle bilo, da so z njimi dru`bena 
okolja na vseh nivojih in v vseh ~asovnih obdobjih oblikovala in preoblikovala, da 
so s priseljenci prejemala pomembne impulze ali pa z odseljevanjem izgubljala na 
svoji substanci. ([tih 2010: 61)
Prispevek se posve~a primerom kulturnih pokrajin z vidika mno`i~nih 
izseljevanj, ki so odlo~ilno zaznamovale nekatere krajine iz obrobja »alpsko-
jadranskega prostora« v obdobju po drugi svetovni vojni. Osredoto~a se na 
mno`i~na izseljevanja, zaradi katerih so tri izbrana dru`bena okolja in kulturne 
krajine »izgubljale na svoji substanci« ter njihovim muzejskim reprezentacijam. 
^eprav se bom v ~lanku omejila na izbrane primere iz mejnih podro~ij »slovenskega 
etni~nega ozemlja« kot prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom s 
prete`no slovensko govore~im prebivalstvom, naj {e enkrat poudarim, da razumem 
vse nacionalno in etni~no opredeljene prostore kot kulturno me{ane, kar je 
pogojeno z migracijami in kulturnimi stiki, ki jih niti nacionalna teritorializacija 
niti metodolo{ki nacionalizem ne moreta izbrisati. 
Migracije in zaznamovanost kulturnih krajin
V za~etku 20. stoletja, ko je imelo slovensko ozemlje 1.200.000 prebivalcev, 
se je po pribli`nih ocenah samo v Zdru`ene dr`ave Amerike izselilo 250.000 ljudi. 
V popisu prebivalstva leta 1910 je za svoj materni jezik sloven{~ino izbralo 183.000 
priseljencev v ZDA (Drnov{ek 1999: 13). Privla~ni izseljenski destinaciji sta bili tudi 
Argentina in kraj{e obdobje Brazilija. Po prvi svetovni vojni in mno`i~nem begunstvu 
gori{kega prebivalstva je nastopilo obdobje mno`i~nega odhajanja v Argentino. 
21
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
Nadaljevale so se mno`i~ne migracije `ensk iz gori{kih vasi v egip~anska mesta, ki 
so se za~ele ob koncu 19. stoletja. Po pribli`nih ocenah naj bi v za~etku 20. stoletja v 
Egiptu ̀ ivelo okrog 5000 slovenskih deklet in ̀ ensk, ki so opravljale razli~na, dobro 
pla~ana gospodinjska in skrbstvena dela. Odhajale so tudi slamnikarice, pletilke 
slamnikov, iz obmo~ja Dom`al in Meng{a (Drnov{ek 2003). Med svetovnima vojnama 
so mo{ki odhajali delat v belgijske, francoske in nem{ke rudnike in tovarne. Posebej 
mo~no je bilo izseljevanje iz Primorske po priklju~itvi tega dela ozemlja Italiji 
leta 1918 – nekateri poznavalci to ozna~ujejo celo kot eksodus. Zaradi fa{isti~ne 
politike je iz Primorske prebegnilo ali se izselilo od 60.000 do 90.000 ljudi, mnogi 
so ilegalno prestopili takratno mejo med Italijo in Jugoslavijo. Po letu 1945 je zaradi 
politi~nih nazorov ~ez mejo v Avstrijo prebegnilo 17.000 Slovencev, ki so dobili 
mednarodni status razseljenih oseb, »displaced persons«. Po ve~letnem bivanju v 
avstrijskih begunskih tabori{~ih so jim zato~i{~e ponudile predvsem Argentina, 
Zdru`ene dr`ave Amerike, Kanada in Avstralija (Vodopivec 2006: 309–311). Po 
meddr`avnem sporazumu Nem~ija – Jugoslavija, so se po letu 1968 v Nem~ijo 
izseljevali tiso~i delavcev in njihove dru`ine. Odhajali so tudi v Francijo, Belgijo, na 
Nizozemsko in [vedsko. Danes ̀ ivi v Zdru`enih dr`avah Amerike pribli`no 250.000 
slovenskih izseljencev oziroma njihovih potomcev, v Kanadi pa pribli`no 40.000. 
V Ju`ni Ameriki `ivi najve~ Slovencev in njihovih potomcev v Argentini, okrog 
30.000, v Avstraliji pa okrog 20.000. Okrog leta 1980 je v Nem~iji `ivelo pribli`no 
60.000 Slovencev, v Franciji in Beneluksu okrog 20.000, v Veliki Britaniji 7000 ter 
na [vedskem okrog 6000. Damir Josipovi~ ocenjuje, da je bilo z ozemlja dana{nje 
Slovenije v ~asu druge svetovne vojne (prisilno) deportiranih okrog 100.000 ljudi. V 
to {tevilko vklju~uje tudi »slovenske Jude in slovensko nem{ko govore~o skupnost 
(skupaj 15.000)« ter dodaja: 
^e pove`emo podatek o 100.000 padlih in pobitih ̀ rtev druge svetovne vojne med 
stalnim prebivalstvom na ozemlju dana{nje Slovenije (ocena In{tituta za novej{o 
zgodovino temelji na doslej najpopolnej{ih seznamih oseb z imeni in priimki), 
si lahko predstavljamo realnej{o sliko masovne drame, ki se je tod odvijala. 
(Josipovi~ 2015: 147–148) 
Kaj ti podatki pomenijo, ko jih umestimo v kontekst izbranih kulturnih krajin 
v ~asu med vojno in po letu 1945, ko se je »masovna drama« ponekod nadaljevala? 
Kaj so prestrukturirane meje in mehanizmi nacionalnih teritorializacij pomenili 
za kulturno me{ane in etni~no, jezikovno ter kulturno kompleksne krajine in 
njihove kulturno divergentne prebivalce? V kontekstu migracij ter ljudi in kultur 
v stiku sta koncepta transkulturnosti in kulturne hibridnosti nedvomno klju~na 
»za prou~evanje nacionalnih in etni~nih identitet«, kot pravi Marija Juri} Pahor: 
Senzibilizacija za razlike ob hkratni nara{~ajo~i skepsi nasproti binarnemu modelu 
razlike kot ne~esa zaprtega ali ujetega med dva nasprotna pola zamegljuje pogled 
na tisto, kar se tak{ni togi strukturiranosti izmika. Sem lahko pri{tejemo vse, kar 
je v zvezi s pojmom transkulturacija: odpiranje prostorov domi{ljanju (kolonialne, 
nacionalne, evropske, druge) zgodovine in dedi{~ine v smeri pluralnih, mnogoterih 
in heterogenih preteklosti in prihodnosti, vpra{anja, ki se nana{ajo na fluidnost, 
multiplost in fragmentiranost kulturne izku{nje, procese pogajanja za identiteto 
22
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
in pripadanje, iskanje novih identitetnih scenarijev, ki z opu{~anjem starih, ne 
ve~ primernih, omogo~ajo nove, ~asu primerne politike zami{ljanja kolektivnih 
subjektov. (Juri} Pahor 2012a: 42) 
Novi ~asi so pogojeni z globalizacijskimi procesi in intenzivnimi migracijami 
ljudi in znanja, pa tudi z druga~nim razumevanjem skupnih kulturnih krajin, ki 
so jih zgodovinsko resda pre~ile politi~ne meje, a niso ljudi samo »razmejevale«, 
ampak tudi zdru`evale in oplojevale. Tak{en prostor me{anja, prestopa, prehajanja, 
pa tudi teoretizacije me{anih in hibridiziranih kultur in ljudi je tudi prostor Alpe-
Jadran, ki ga je Juri} Pahor analizirala kot primer, ko se s pomo~jo kulturnega stika, 
komuniciranja, povezovanja in sodelovanja presega politi~ne in ideolo{ke razlike 
ter travmati~ne izku{nje konfliktov, vojn in sovra{tva. Ta prostor je, pravi avtorica, 
sebe vedno razumel kot »protiute` dr`avno-nacionalnim razmejitvenim strategijam 
(tudi zahodni, vzhodni in jugovzhodni »bloki« so same sebe videli kot zvezo nacij z 
razli~nimi dru`benimi sistemi), ki implicirajo nenehno pripravljenost na obrambo 
ali vojno v prid afirmaciji tistih momentov, ki jih zaznamuje te`nja po razumevanju, 
prijateljstvu in miru« (Juri} Pahor 2012b: 417). Posebej pomembna je njena 
ugotovitev, da je ta ve~mejni prostor pre`ivel manj kot institucija in bolj kot »duh 
prostora«, torej zavedanje njegovih prebivalcev o posebnosti svoje kulturne krajine.
Bene{ka Slovenija in njeno zaledje
Na zahodnem delu slovenskega ozemlja je zavedanje o posebnosti svoje 
kulturne krajine prisotno v muzeju Slovensko multimedialno okno – SMO. 
Slovensko multimedialno okno stoji v [petru (San Pietro al Natisone) in je 
narativni muzej o kulturni krajini med Julijskimi Alpami in Trstom, od Mangarta 
do Tr`a{kega zaliva. To je krajina, ki jo je oblikovalo stoletno me{anje jezikov in 
kultur, ki so jo po prvi in drugi svetovni vojni ve~krat prerezale in razrezale meje 
in lo~nice, znotraj katerih je bila zahtevana kulturna in jezikovna »~istost«. Po 
trinajstih stoletjih je bila me{ana kultura, s katero so bili zaznamovani ljudje in 
krajina, zanikana in prepovedana, me{ana identiteta pa postavljena pred usodno 
odlo~itvijo spopada in izbire. V muzeju so zbrane nematerialne dobrine: glasovi, 
glasba, pri~evanja, pesmi, zapisi, slike pa tudi knjige v slovenskem in italijanskem 
jeziku, ki so namenjene temu, da se z dotikom na eno od njih na ekranu prika`e 
avtor, ki pripoveduje. Na koncu je soba, kjer pripovedujejo zavijanje burje, {umenje 
reke in kapljanje vode na kapnikih svoje zgodbe brez besed. Donatella Ruttar, ki 
je avtorica idejne zasnove muzeja, ga je opisala kot muzej kontemplacije: »SMO je 
muzej, ki ti ne pove veliko. Napelje te na razmi{ljanje. To je ideja. Naredila sem 
muzej kontemplacije, ne pa definiranja stvari. Je muzej pripovedi v enaindvajsetem 
stoletju. Pripoveduje ti zgodbe o pokrajinah med Mangartom in Trstom, med 
^edadom in Tr`i~em. Prej so delali muzejske zbirke. To pa je narativni muzej.«2 
Vsi glasovi in podobe, vse zgodbe govorijo o tem, kako so kulture kontaminirale 
druga drugo, se prepletale in izmenjevale izku{nje v skupni kulturni krajini. Ta 
pripoved ne more biti linearna, ne pripoveduje ene zgodovine, ne uporablja enega 
2 V pogovoru z avtorico prispevka na vodenem ogledu muzeja SMO, marca 2013.
23
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
jezika in ni~esar ne izklju~uje, temve~ sugerira, kaj so konstitutivni elementi 
krajine, skozi katero potujemo. Eden od njih so migracije, ki so prostor po drugi 
svetovni vojni zaznamovale s prebe`ni{tvom in izseljevanjem. 
Vasi so se izpraznile na obeh straneh meje, ki je ponovno zarezala v skupni 
prostor in ni dovoljevala stika in me{anja. Nevenka Troha navaja, da so ohranjeni 
delni podatki za okraj Gorica, »iz katerega je v letu 1947 pobegnilo oziroma se 
odselilo 1814 ljudi, nato pa do sredine leta 1951 {e 880« (Troha 2000: 264). Prav 
tako navaja, da naj bi se do januarja leta 1947 za preselitev prijavilo 25 odstotkov 
dru`in na Breginjskem, da je bilo v Brdih ve~ kot 300 izselitev in da se je iz ̀ upnije 
Gornje Polje izselilo »10 dru`in doma~inov, nekaj iz Ro~inja in Vol~, veliko tudi iz 
hribovskih vasi na Kambre{kem« (Troha 2010: 435). Za Tolminsko so ocene, »da 
je prebivalstvo glede na ~as pred drugo svetovno vojno upadlo za 7.352 oseb« in da 
je bil »demografski deficit med letoma 1869 in 1961 28,33-odstoten«, izseljevanje 
pa se je nadaljevalo tudi pozneje (Kozorog 2012: 183). Zaradi izseljevanja je v delu 
videmske province, kjer le`i vas [peter z muzejem SMO, od leta 1951 do leta 1981 
{est okrajev do`ivelo »najve~jo demografsko katastrofo v zgodovini: Drenchia 
– 71,5 %; Stregna – 61,2 %; Grimmacco – 55,9 %; Pulfero – 51 %; Savogna – 50 
%; San Leonardo – 45,9 % e San Pietro al Natisone – 33,3 %«3 (Clavora, Ruttar 
1990: 61).
[tevilke ne morejo povedati veliko, ~etudi bi imeli natan~ne izra~une o tem, 
koliko ljudi je med vojno in po njej od{lo ali prebegnilo. Gre za okvirne ocene o 
odhodu ve~ deset tiso~ ljudi, kar je pustilo neizbrisne sledove v krajini. To so sledi 
odsotnosti: prazne hi{e, zara{~eni sadovnjaki, prera{~ena polja, podrta gospodarska 
poslopja, samevajo~e poti, grmi~asta dvori{~a, »vasi, ki jih je pogoltnila narava«4. 
Krajina ima {e vedno in `e spet svoj neodtujljivi zna~aj hibridnosti in me{anosti, 
brezmejnosti in sti~nosti; ni~esar ~istega ni na njej in zunanje opredeljevanje, da 
je »slovenska« na eni in »italijanska« na drugi strani, nima za prazne hi{e nobenega 
pomena ve~. Kot bi se ljudje naveli~ali spopada teritorializacije svojih identitet in 
bi izpraznjeno krajino prepustili, da govori sama zase.
Slovenska Istra 
Gru~asta naselja na vrhovih hrib~kov v koprskem zaledju so prazna na enak 
na~in kot naselja v Bene{ki Sloveniji, na Kambre{kem in Tolminskem. Pokrajina je 
prepredena z imeni vasi v slovenskem in italijanskem jeziku in s potmi, ki vodijo do 
njih za redke prebivalce in obiskovalce. To je podro~je, ki ga je po drugi svetovni vojni 
zaznamoval eksodus italijanskega prebivalstva iz obalnih mest, pa tudi iz nekaterih 
vasi iz zaledja. Preselitev ve~ kot 90 odstotkov italijanskega prebivalstva so povzro~ili 
{tevilni dejavniki: posledice italijanskega fa{isti~nega nasilja, vojne in razmejitvenih 
na~rtov ter potreb po etni~ni homogenizaciji prebivalstva; politi~na in ideolo{ka 
3 Vasi s slovenskimi imeni: Dreka, Srednje, Grmak, Podbonesec, Sovodnje, Sveti Lenart, [peter.
4 Iz spremne besede k filmu Se{ivalnica spomina, Ricuciture di memorie, avtoric Anje Medved in 
Nadje Velu{~ek (Kinoatelje 2006), v katerem gledamo kulturno krajino skozi spomine pri~evalcev njenih 
zgodovinskih preobrazb.
24
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
sumni~enja, obto`be, nasilja ter eksekucije; italijanska propaganda in prepri~evanje, 
da je preselitev v Italijo edina `ivljenjska izbira; zaostrovanje napetosti hladne vojne; 
pa tudi neugodne ekonomske razmere na eni strani in obeti la`jega pre`ivetja na 
drugi. Nevenka Troha ocenjuje, da se je od leta 1945 do leta 1958 iz koprskega 
okraja izselilo 25.062 oseb: »Skupaj je obmo~je, ki je bilo oktobra 1954 priklju~eno 
Sloveniji, tako zapustilo 27.810 oseb. Koliko je bilo med njimi Slovencev, ni znano, saj 
je nacionalna pripadnost navedena le na vlogah po oktobru 1953.« (Troha 2000: 261) 
Glede na premikanja mej, povojno obdobje ma{~evanja in napetosti, zaostritve razmer 
zaradi informbiroja ter ilegalne prebege {tevilo izseljenih primorskih Slovencev prav 
tako ni znano. Jure Gomba~ je za obdobje po Londonskem sporazumu leta 1954, ki 
je prebivalcem »ponudil izbiro« med `ivljenjem v Italiji ali Jugoslaviji, ugotovil, da je 
za Italijo »optiralo« 10.156 ljudi: »Nacionalna slika govori o dejstvu, da so bili med 
odhajajo~imi najpogosteje Italijani, ki jih je od{lo 7026 oziroma ve~ina. Slovencev 
je od{lo manj, 2992, od tega jih je 1056 govorilo tudi italijansko. Od 183 izseljenih 
Hrvatov jih je kar 118 uporabljalo italijanski jezik« (Gomba~ 2005: 120). Zaradi 
odhoda italijanskega prebivalstva se je popolnoma spremenila dru`bena in jezikovna 
struktura obalnih mest pa tudi nekaterih vasi, kjer je `ivelo ve~je {tevilo italijanskega 
prebivalstva. Leta 1957 je v okraju Koper `ivelo le {e 7,7 odstotka Italijanov (Troha 
2010: 264). V izpraznjena mesta so se za~eli naseljevati priseljenci iz drugih predelov 
Slovenije in Jugoslavije, prav tako pa so se tja preseljevali tudi iz ruralnega zaledja, kar 
je povzro~ilo dodatno praznjenje vasi. Krajina me{anega prebivalstva, jezikov in kultur 
v zaledju obalnih mest se je izpraznila, hi{e so se sesedle vase, njive in sadovnjake je 
preraslo robidovje in iz gospodarskih poslopij so pognala drevesa. Ostali so travmati~ni 
spomini, nasprotujo~e si zgodovinske interpretacije in izklju~ujo~e se izku{nje.5
Kulturna krajina je rekonstruirana v Muzeju istrske, re{ke in dalmatinske 
civilizacije v Trstu. V ve~nadstropni zgradbi je z etnolo{ko natan~nostjo reproduciran 
vsak najmanj{i detajl krajine in njenih prebivalcev, njihovih navad, obi~ajev, kme~kih, 
ribi{kih in drugih opravil. ^e odmislimo zgodovinska dejstva, ki so vpeta v spopad 
nepomirljivih interpretacij (Volk 2010), gledamo imaginarno krajino, ki je skozi 
predmete, fotografije, slike, zgodbe in pripovedi rekonstruirana za razli~ne poglede. 
Najpomembnej{i med njimi je gotovo pogled nostalgije, bole~ine izgubljenega 
za vedno. Za zunanjega opazovalca, ki je zgolj radoveden in mu je prihranjena 
nostalgi~na imaginacija skupine, ki je krajino izgubila, pa je to nedvomno bogat 
krajinski in etnolo{ki muzej velikega prostora Istre in Dalmacije, ki vklju~uje tudi 
prostor koprskega okraja in krajino izpraznjenih vasi, kot so Abitanti, Mu~enigi, 
Zanigrad, Zabre`ec ali Mlini. Morda se za trenutek zavemo globljega pomena izgube 
razko{no razstavljene krajine samo takrat, ko v dolgi dvorani stopamo ~ez polje 
z natan~no razstavljenim orodjem na resni~ni zemlji, rde~i istrski prsti. Dejanska 
kulturna krajina, ki jo danes prera{~ajo grmi~evje, nizka podrast in trava, se pred 
nami razprostre na zelo pove~anih starih fotografijah, mimo katerih stopamo v 
muzeju v Trstu, kot bi zares stopali mimo poko{enih travnikov, obdelanih polj, 
5 Za celovit in kontekstualiziran prikaz zgodovinskih interpretacij preseljevanj v Istri v tem obdobju 
ter za razumevanje osebnih izku{enj, spominov in travmati~nih do`ivetij gl. Hrobar Virloget, Gousseff, 
Corni (2015). 
25
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
cveto~ih sadovnjakov, naseljenih hi{ in igrajo~ih se otrok. Kot pravi raziskovalka 
muzejev v Tr`a{kem zalivu, Pamela Ballinger, gre za simbolno konstrukcijo kulturnih 
razmejitvenih ~rt med ljudmi, pokrajinami, ozemljem in identitetami v prostoru, ki 
so ga tako dolgo obvladovale izklju~ujo~e se nacionalne zahteve in zaseganja morja, 
kopnega, ljudi in njihovih identitet, dedi{~in in kulturnih krajin (Ballinger 2006).
Ko~evska
Med drugo svetovno vojno izpraznjen in pozneje voja{ko oziroma policijsko 
zaprt prostor je iz ko~evske kulturne krajine naredil »pusto in prazno«, z gozdom 
prera{~eno pokrajino, kjer je dele` gozdnatosti `e ve~ kot 90-odstoten, najve~ji 
v Sloveniji. Kot opisuje Mitja Ferenc, so po sporazumu med nem{kim rajhom in 
Kraljevino Italijo avgusta 1941 dolo~ili za preselitveno obmo~je ko~evskih Nemcev 
kraje ob Savi in Sotli na Spodnjem [tajerskem, iz katerega so izgnali ve~ino 
prebivalstva, okoli 37.000 oseb. »Po mo~ni propagandni akciji svojega vodstva so se 
ko~evski Nemci v pi~lih 9 tednih med novembrom 1941 in januarjem 1942 s 135 
vlaki preselili v novo domovino. Preselilo se je skoraj 95 % od okoli 12.500 oseb, 
kolikor jih je po lastnem {tetju prebivalo v 170 vaseh.« (Ferenc 2010: 529) Izselitvi 
ko~evskih Nemcev je sledilo vojno pusto{enje vojskujo~ih strani in mno`i~no 
izseljevanje po drugi svetovni vojni, ki mu je botrovala tudi politi~na odlo~itev o 
zapori prostora zaradi voja{kih in politi~nih razlogov. Ferenc navaja, da je bilo na 
Ko~evskem od 176 naselij kar 112 po`ganih ali druga~e uni~enih, od 123 cerkev 
jih stoji {e 28, od 38 pokopali{~ jih je ve~ina uni~enih6 (Ferenc 2010: 547). 
Ko~evski Nemci so 600 let naseljevali jezikovno in kulturno me{an prostor, 
ki so ga delili z drugimi prebivalci toliko ~asa, dokler ni nacionalisti~na ideologija 
izklju~evanja in posledi~no vojna za uresni~itev naci(onali)sti~nih idej tak{en 
na~in sobivanja uni~ila. S tem je bila uni~ena tudi kulturna krajina me{anosti, 
kjer ni bilo (jezikovnih) otokov, saj je moral po navedbi Marije Makarovi~ vodja 
naselitvenega {taba v Bre`icah ̀ e kmalu po preselitvi priznati, da precej Ko~evarjev 
ne razume nem{ko, drugi pa govorijo zelo pomanjkljivo (Makarovi~ 2008: 24). 
O dvojezi~nosti govori tudi Anja Moric, ki je raziskala dru`bene in simboli~ne 
pomene prostorov, s katerimi se Ko~evarji identificirajo, za njihovo `ivljenje 
v izseljenstvu.7 V raziskavi, ki jo je izvedla v ZDA, Kanadi, Avstriji in Nem~iji 
je ugotovila, da so prostori, s katerimi se Ko~evarji identificirajo – poleg stare 
domovine, Ko~evske, do katere imajo nostalgi~en odnos – predvsem »prostori, 
pomembni za (po)ustvarjanje tradicij, v novih domovinah – klubi (s pripadajo~imi 
poslopji in zemljo), ki so prizori{~a sre~evanj in praznovanj ko~evarskih skupnosti 
in slu`ijo kot nadomestek stare domovine«. (Moric 2014: 83) Avtorica je poleg 
obi~ajnih elementov ohranjanja identitete, kot so klubsko delovanje, zdru`evanja, 
6 Za natan~en, iz~rpen opis praznjenja Ko~evske z bogatim slikovnim gradivom gl. Mitja Ferenc, 
Ko~evska – pusta in prazna (2005).
7 Na predavanju v Slovenskem etnografskem muzeju (31. 3. 2016) je povedala, da je v svoji raziskavi 
ugotovila, da je bila ve~jezi~nost (nem{~ina, sloven{~ina, ko~evarski dialekt, srb{~ina ter hrva{~ina oziroma 
me{anice in dialekti) med prebivalci Ko~evske zelo prisotna in da ve~jih nacionalnih delitev na podlagi 
jezika vsaj do konca 19. stoletja (in raz{iritve nacionalizma) med prebivalstvom ni bilo. 
26
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
praznovanja, jezik oziroma nare~je, obi~aji, glasba in plesi, ki sem jih tudi sama 
raziskovala med slovenskimi izseljenci v ZDA (Milhar~i~ Hladnik 2004), posebno 
pozornost posvetila prostorom. 
Izhajala je iz ugotovitev {tevilnih avtorjev (Repi~ 2010; Ku~an 1998), da 
je konstrukcija identitet posameznikov in skupnosti povezana s prostorsko-
kulturnimi koncepti. Opazila je, da so dru`enja Ko~evarjev v njihovih novih 
domovinah organizirana v klubih »na nekem teritoriju«. Ne gre samo za zgradbo, 
v kateri visijo slike Ko~evske, kot visijo v klubih drugih slovenskih izseljencev 
slike njihovih ikonskih krajin, pa~ pa za sam teritorij kluba. Avtorica opisuje, kako 
so klubi prostorsko ume{~eni tako, »da spominjajo na staro domovino. Lahko 
so del gozda ali obdani z drevjem, kot Ko~evska, ki slovi po svoji gozdnatosti. 
Nekatere skupnosti so na svoji zemlji zgradile cerkev ali kapelico, ki sta neko~ 
stali malodane v vsaki ko~evarski vasi« (Moric 2014: 93–94). Opazila je tudi, da na 
travnikih okoli klubov ~lani opravljajo tradicionalna kme~ka dela, na primer kosijo 
travo. V nekaterih cerkvah so zvonovi, ki so jih prenesli iz cerkva na Ko~evskem, 
ali pa so, tako kot v Gradcu, cerkve namenjene tudi razstavljeni »doma~i krajini« 
– fotografijam ko~evarskih vasi in ko~evarske divjine ter predmetom, kot so 
ko~evarska no{a, ko~evarska izba in reliefni zemljevid Ko~evske. 
Posebej velja izpostaviti Ko~evarski muzej oziroma muzejsko zbirko v 
Ob~icah, kjer so v obnovljeni hi{i in gospodarskem poslopju razstavljeni dobesedno 
drobci ko~evske krajine. Okoli hi{e so kot etnolo{ka zbirka na prostem razstavljeni 
predmeti, delovna orodja in slike, ki naj bi reprezentirali zgodovinske oblike 
pre`ivljanja Ko~evarjev.8 Posebej pretresljiv je nekaj metrov visok spominski zid, 
zgrajen iz ru{evin 110 vasi, ozna~enih na velikem zemljevidu, ki stoji ob njem. Kot 
pravi Ferenc, se je z izginotjem {tevilnih naselij »daljnose`no spremenil nekdanji 
zna~aj kulturne krajine, ostali pa so le malo{tevilni drobci nekdanje kulture, ki 
imajo v glavnem zgodovinski zna~aj« (Ferenc 2005: 665). Drobci, ki sestavljajo 
spominski zid v Ob~icah, zvonovi in predmeti, ki so bili odneseni v kapele v kraje, 
kjer `ivijo Ko~evarji, razseljeni po svetu, imajo nedvomno veliko {ir{i pomen. Z 
njimi je konstruirana izgubljena kulturna krajina v svoji imaginarni celovitosti 
kot »domovina globoko v srcu« in eden od elementov hibridne, ve~kulturne in 
ve~jezi~ne identitete njenih kreatorjev.
Zaklju~ek 
Kulturne krajine, izbrisane iz nacionalne in kulturne zgodovine nacionalne 
dr`ave, prekriva visoka trava pozabe in brezbri`nosti. To je razumljivo, ker se 
nacionalna identiteta ve`e na zgolj izbrane prvine pokrajin in na tiste pokrajine, ki 
so pripoznane kot nacionalno pomembne, ker so zgodovinsko neproblemati~ne in 
najmanj obremenjene z migracijami. Kot pravi Ana Ku~an, ki prou~uje slovensko 
krajino kot konstitutivni element nacionalne identitete: »Istovetimo se z izbranim, 
izbor pa je odvisen od sistema dru`benih vrednot. /…/ [ele v iskanju identitete, ki 
8 V Podstenicah sta ~ebelarski muzej in maketa te ko~evarske vasi; {e ena etnografska zbirka je v 
Koprivniku.
27
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
se ozira v preteklost, dru`ba dolo~enim krajem in krajinam pripi{e pomen in ga 
ohrani ali tudi spreminja v svojem sistemu komunikacije.« (Ku~an 1998: 18) 
Tako kot v Bene{ki Sloveniji in njenem zaledju ter Slovenski Istri so tudi 
na Ko~evskem vasi prazne, hi{e sesedene vase in do njih vodijo komaj vidne, 
s travo prera{~ene poti. Vendar obi~ajna vsakodnevna pokrajina, tudi »prazna 
in pusta«, ker so jo zapustili njeni prebivalci, enako globoko odra`a identiteto 
posameznikov in skupin ter je nosilka osebnih in kolektivnih spominov, kot so 
to ikoni~ne pokrajine (Ku~an 1998). Trava je poko{ena na imaginarnih travnikih 
kulturnih krajin, ki jih ljudje negujejo v svojih skladi{~ih osebnih in kolektivnih 
spominov dale~ od svoje domovine in domovine svojih prednikov, celo ~e je nikoli 
niso videli. Kot pravi Petri Raivo: 
Prav ~lovekovo spoznanje eksistence prebuja razli~ne sfere do`ivljanja krajine, 
krajina brez opazovalca/opazovalke in njegovega/njenega subjektivnega in 
intersubjektivnega kulturnega razumevanja ne obstaja. Izku{nja krajine je 
vedno dvosmerni proces, ki vklju~uje fizi~no izku{njo in vse tiste reprezentacije, s 
katerimi smo seznanjeni. (Raivo 2004: 101) 
^ustvene vezi posameznika in skupin s krajino rekonstruirajo migranti in 
njihovi potomci v novih domovinah, kamor so se preselili in kamor so preselili 
»domovino v srcu«. To so lahko oddaljeni kraji v prekomorskih de`elah ali pa zgolj 
nekaj deset ali sto kilometrov oddaljena mesta, kot sta Trst in Gradec. Dejanska 
bli`ina ali oddaljenost in v primeru muzeja SMO celo neposredna ume{~enost v 
krajino so irelevantne. Gre za kulturno produkcijo (invencijo, konstrukcijo) krajin 
(Baskar 2004: 9), za dajanje pomenov krajinam, ki niso izbrane in ume{~ene 
v »nacionalizacijo krajin«, saj jih je pomembno dolo~il fenomen migracij, za 
katere v nacionalni zgodovini in kulturi ni prostora. Kot v njej ni prostora za 
priznanje me{anosti kulturne krajine, ki so jo proizvedle stoletne migracije njenih 
prebivalcev, saj bi bila s tem ogro`ena mitologija ~istosti nacionalne dr`ave in njene 
nacionalne pokrajine. ^e krajino razumemo kot »interaktivni proces, ki poteka 
med posameznikom ali skupino in njegovim oziroma njenim okoljem« (prav tam), 
potem lahko opisane muzeje razumemo kot emocionalne in imaginativne procese 
ohranjanja, ustvarjanja in preoblikovanja kulturnih krajin, za katere so se njihovi 
prebivalci – tisti, ki so od{li, ali tisti, ki so {e zmeraj tam – odlo~ili, da jih bodo 
gojili ne glede in navkljub invenciji nacionalne krajine. S tem ne samo zase in 
svojo ~ustveno navezanost na prostore svoje identitete, ampak za vse nas ohranjajo 
kulturne krajine me{anosti in hibridnosti kot reprezentacije zgodovinskega dejstva 
– ~e parafraziram Edwarda Saida – da so vse kulture hibridi.
LITERATURA IN VIRI 
BALLINGER, Pamela
2006 Lines in the water, peoples on the map: Maritime Museums and the representation of cultural 
boundaries in the Upper Adriatic. Narodna umjetnost 43, {t. 1, str. 15–39.
BASKAR, Bojan
2004 H krajinski antropologiji. Monitor 6, {t. 3–4, str. 1–12.
28
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
CLAVORA, Ferruccio; RUTTAR Riccardo
1990 La comunita senza nome: la Slavia alle soglie del 2000. �Premariacco�: Zveza slovenskih izseljencev 
Furlanije Julijske krajine.
DRNOV[EK, Marjan 
1999 Slovenians in the USA. Slovenia Weekly (special edition), (June), str. 13.
2003 Emigration of Slovene women: a short historical view. Dve domovini 17, str. 29–46.
FERENC, Mitja
2005 Ko~evska – pusta in prazna: nem{ko jezikovno obmo~je na Ko~evskem po odselitvi Nemcev. Ljubljana: 
Modrijan.
2010 Posledice izselitve ko~evskih Nemcev in neizvedene kolonizacije Ko~evske med vojno in po njej. 
V: P. [tih, B. Balkovec (ur.), Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza 
zgodovinskih dru{tev Slovenije. Str. 528–550.
GOLOB, Tea
2014 Sodobne identifikacije v prime`u transnacionalnih tokov: transnacionalna dru`bena polja in 
identifikacije »Ryanair generacije« irskih migrantov. Dve domovini 41, str. 111–122.
GOMBA^, Jure
2005 Esuli ali optanti?: zgodovinski primer v lu~i sodobne teorije. Ljubljana: Zalo`ba ZRC.
HROBAT VIRLOGET, Katja; GOUSSEFF, Catherine; CORNI Gustavo (ur.) 
2015 At home but foreigners: population transfers in 20th century Istria. Koper: Univerzitetna zalo`ba 
Annales.
JOSIPOVI^, Damir
2015 Slovenski otroci v migracijskih statistikah jugoslovanskega prostora: od migracij dru`in do »pionirskih 
migracij«. V: J. @itnik Serafin (ur.), Slovensko izseljenstvo v lu~i otro{ke izku{nje. Ljubljana: Zalo`ba 
ZRC SAZU. Str. 145–156.
JURI] PAHOR, Marija
2012a Transkulturacija in kulturna hibridnost: dva klju~na pojma postkolonialnih {tudijev kot izziv za 
prou~evanje nacionalnih in etni~nih identitet. Razprave in gradivo 69, str. 36–65.
2012b ̂ ezmejni in transkulturni imaginariji: alpsko-jadranski prostor v kontekstu njegovega zami{ljanja in 
o(d)smi{ljanja. Annales, Series Historia et Sociologia 22, {t. 2, str. 409–424.
KOZOROG, Miha
2012 Marginalizacija kot kontekst za interpretacijo delovanja subkulturnega festivala na lokalno skupnost. 
Dve domovini 35, str. 177–187.
KU^AN, Ana
1998 Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e.
MAKAROVI^, Marija
2008 Resnice posameznikov: po `ivljenjskih pripovedih Ko~evarjev staroselcev in Slovencev s Ko~evskega. 
Ljubljana: Dru{tvo Ko~evarjev staroselcev.
MILHAR^I^ HLADNIK, Mirjam
2004 Ohranjanje etni~ne identitete in tradicije med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci v 
zdru`enih dr`avah Amerike. Dve domovini 19, str. 121–139.
MORIC, Anja
2014 Domovina globoko v srcu: Ko~evski Nemci v diaspori. Etnolog 24, str. 81–104.
RAIVO, J. Petri
2004 Ponovno branje, interpretacija in razumevanje krajin: ikonografski pristop. Monitor 6, {t. 3–4, str. 
101–113.
REPI^, Jaka
2010 Ambivalent identitites emerging in transnational migrations between Argentina and Slovenia. Dve 
domovini 31, str. 121–134.
SAYAD, Abdelmalek
2004 The suffering of the immigrant. Cambridge: Polity Press.
SMITH, Anthony 
1991 National identity. London: Penguin Books.
29
Vpliv stikov in me{anja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij
[TIH, Peter
2010 Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim 
Jadranom v srednjem veku. V: P. [tih, B. Balkovec (ur.), Migracije in slovenski prostor od antike do 
danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije. Str. 59–77.
TAYLOR, Ken 
2008 Landscape and memory: cultural landscapes, intangible values and some thoughts on Asia. V: 16th 
ICOMOS General Assembly and international symposium: �Finding the spirit of place – between the 
tangible and the intangible’, 29 sept. – 4 oct. 2008, Quebec, Canada <http://openarchive.icomos.
org/139/> �26.4.2016�.
TROHA, Nevenka
2000 Preselitve v Julijski krajini po drugi svetovni vojni. Prispevki za novej{o zgodovino 40, {t. 1, str. 
255–268.
2010 Odseljevanje in prebegi Slovencev z obmo~ja, ki je bilo z mirovno pogodbo z Italijo leta 1947 
priklju~eno k Ljudski republiki Sloveniji. V: P. [tih, B. Balkovec (ur.), Migracije in slovenski prostor 
od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije. Str. 432–446.
VODOPIVEC, Peter 
2006 Zgodovina Slovencev od Pohlinove slovnice do osamosvojitve. Ljubljana: Modrijan.
VOLK, Sandi
2010 Razodete resnice, vpra{ljiva tolma~enja, prezrta vpra{anja in mo`ne razlage mno`i~ne izselitve po 
drugi svetovni vojni iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. V: P. [tih, B. Balkovec (ur.), Migracije in 
slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije. Str. 447–458.
WIMMER, Andreas; GLICK SCHILLER, Nina
2002 Methodological nationalism and beyond: nation-state building, migration and the social sciences. 
Global Networks 2, {t. 4, str. 301–334.
BESEDA O AVTORICI
Mirjam Milhar~i~ Hladnik, dr. socio-
logije, je znanstvena svetnica na In{titutu za 
slovensko izseljenstvo in migracije Znanstve-
noraziskovalnega centra Slovenske akademi-
je znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi 
izredna profesorica, ki predava na Univerzi v 
Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici. Njeni razi-
skovalni interesi so interdisciplinarni. V okviru 
sociologije se ukvarja s politiko {olskih reform, 
dr`avljansko vzgojo in ~lovekovimi pravicami, 
v zadnjem ~asu v kontekstu integracije otrok 
migrantov. V okviru `enskih {tudij se ukvarja 
z analizo neenakopravnosti med spoloma in 
zgodovinskimi primeri izbrisanih dru`beno 
in politi~no pomembnih `ensk v Sloveniji ter 
z migrantkami. V okviru migracijskih {tudij jo 
zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodo-
vinski, sociolo{ki in feministi~ni – ter izvirni 
metodolo{ki prijemi, od metod ustne zgodovi-
ne do analiz dru`inskih migrantskih korespon-
denc in migrantskih (avto)biografskih tekstov. 
Redno objavlja in predava doma in v tujini.
ABOUT THE AUTHOR
Mirjam Milhar~i~ Hladnik, PhD in so-
ciology, is a research advisor at the Slovenian 
Migration Institute at the Scientific Research 
Center of the Slovenian Academy of Sci-
ences and Arts in Ljubljana. She is also an 
associate professor at the University of Lju-
bljana and University of Nova Gorica. Her 
main research and study interests are wide 
and interdisciplinary: Sociology: school re-
form policies, citizenship education, human 
rights and integration of migrant children. 
Gender studies: gender inequalities, histori-
cal cases of the erased (socially and politically 
important) women in Slovenia, and women 
migrants. Migration studies: interdiscipli-
nary approaches and innovative methodol-
ogy, ranging from oral history to analyses of 
migrants’correspondence and auto/biograph-
ic texts. She regularly publishes and lectures 
at home and abroad. 
30
Mirjam Milhar~i~ Hladnik
SUMMARY
The influence of contacts and the mixing of cultures on the cultural landscape 
from the perspective of migration
The article presents the importance of migrations for the creation of the Slovenian cultural 
landscape, which is defined as a space between eastern Alps and northern Adriatic where the 
majority of the population has been speaking Slovenian language since the Middle Ages. Intense 
historical migration movements as the immigration of the Slavic farmers, German speaking 
clergy, Italian speaking merchants, Croat speaking soldiers, diverse other languages speaking 
traders, artists and craftsmen defined this space already in the 16th century as linguistically, 
ethnically, religiously and culturally mixed space of hybridity and divergent cultural affiliations. 
The focus of the article is on three selected examples of the cultural landscape that was emptied 
or depopulated during and after 1945 due to the mass emigration, exodus and rural-urban 
migration. Three different parts on the margins of the Slovenian territory in the Alps-Adriatic 
space are described with the intense emigration movements and as they are presented and 
represented in three museums that deal with their particular, local history and memory. The 
first example is the SMO Museum in [peter in Bene{ka Slovenija in the Western region on 
the border between Slovenia and Italy. The museum is conceptualized as a narrative museum, 
which tells the story about the common landscape where Slovenian and Italian speaking 
inhabitants have lived for centuries but were subjected to severe ideologies and politics along 
the contentious borders. The second example is the Museum in Trieste that reconstructs the 
landscape of Istria and Dalmatia that was lost to a majority of its Italian population in the 
exodus after 1945. The third example is a Museum in Ob~ice in Ko~evska region on the south 
of Slovenia which was depopulated due to the relocation of the German speaking population 
during the WWII that was never allowed to return.