12. seja Obcine Vodice 
Intervju: Dragan Grujicic 

Intervju: Tomaž Kunstelj 
Tekmovanje v odbojki 
Koncert Godbe 
Vodice 

Srecanje z obcani 
Informativna revija Obcine Vodice • brezplacna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov 


Uvodnik 


leta, sem v zadnjih dneh vseeno veliko razmišljala o jeseni ži­vljenja. Morda so kratki dnevi in dolgi veceri razlog, morda pa tudi to, da zgodbe življenja, o katerih poslušam, vse bolj po­trjujejo, da nihce ne ve, kate­ra bo njegova zadnja ura. Ža-lostno je, ko se življenje prekmalu konca, zlasti ce za njim osta­nejo otroci, ki se še niso postavili na svoje noge. Vendar ima clovek v sebi neverjetno moc, ki privre na dan takrat, ko je naj­težje. Zmore tisto, za kar si nikoli ni mislil, da bo šlo. Spoprime se z izzivi, za katere je bil vedno preprican, da jih ne bi zmogel. Sooci se s smrtjo, tudi ko je ta kruta in prezgodnja. Ob obisku starejših obcanov, ko sem spremljala župana ob tej vsakoletni gesti topline in možnosti za opogumljajoci stisk roke, sem v pogovoru z gospodom Ivanom Trampužem spoznala, da to, da clovek že v otroštvu izgubi starše, v tistem trenutku pomeni silno izgubo, a ni nujno, da je z njo trajno zaznamovan. Tudi ce se spomnim svojega oceta, ki je mamo izgubil kot dveletni otrok in je nato odrašcal ob macehi, ki je bila alfa in omega zlo-be, je zrasel v poštenega in ljubecega cloveka. To pa je tisto, kar bi si želeli vsi starši, tudi ce prezgodaj zapustijo ta svet. Ljudje, ki se ves cas srecujejo s smrtjo, so med drugimi zdrav­niki. Nimajo cudežne palice v roki, ki bi pozdravila vsako bole-zen, niti ne vidijo vedno kot rentgen skozi naše telo, niti se ne odlocajo vedno pravilno, ceprav to od njih ves cas pricakujemo, zato z gotovostjo lahko recem, da ta poklic ni lahek. Kako ga doživlja zdravnik, ki ga marsikateri Vodicani poznajo zelo do-bro, boste izvedeli v intervjuju, ki ga je z njim naredila njegova pacientka. Sama pa sem o poklicu veleposlanika povprašala našega soobcana Tomaža Kunstlja, ki si je s svojo družino zara­di službe dom moral ustvariti na tujem. Veckrat. Tudi njegova služba je povezana vcasih s težkimi preizkušnjami slovenskih državljanov, zato je še kako pomembno, da jim zna prisluhniti, ceprav mora zaradi tega svoje domace kdaj postaviti na drugo mesto. Želim si, da bi dneve, ki so pred vami in ki prinašajo tudi dol­ge vecere, znali preživeti s svojimi bližnjimi in skupaj z njimi obujati spomine, prav ti so nekaj, kar nas povezuje in zbližu­je, zlasti pa ostanejo, ko se življenjske poti sklenejo. Prijetno branje vam želim in upam na dobro sodelovanje z vami tudi v prihodnje. 
TANJA DOMINKO 
Odgovorna urednica 
Uvodnik .............................. 2 
Obcinski svet ........................ 3 
Obcinska uprava poroca .............. 5 
Osrednji clanek ....................... 6 
Intervju ............................. 10 
Društveni utrip ...................... 13 
Dogodki ............................ 22 
Hišni imenik ......................... 28 
Obvestila ........................... 29 
Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. 
Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice 
Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija 
Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj  d.o.o. Datum natisa: januar 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si 
Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. 



12. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice 



TANJA DOMINKO 
Obcinski svet polemicno o komunalnem prispevku 
Obcinski svetniki so se na decem­brski seji, ki je potekala 17. decem-bra, ukvarjali pretežno s porocili nadzornega sveta, nekaj pa tudi z nacrtovanjem dela v prihodnje, najvec pozornosti pa so namenili odloku o komunalnem prispevku. Sprva se je zataknilo pri dnevnem redu, saj je Anton Kokalj menil, da bi moral program dela JP Komunala Vo-dice najprej obravnavati maticni odbor, župan Aco Franc Šuštar je zatrdil, da ga je obravnaval nadzorni svet družbe in da ni bilo pripomb na program, zato je presodil, da obravnava ni potrebna. Anton Kosec se je strinjal, toda vseeno predlagal, da se v prihodnje taki doku­menti obravnavajo tudi na maticnih odborih, kjer vendarle delujejo stro­kovnjaki. Direktorica obcinske uprave Majda Peterlin pojasni, da obcinski svet pri sprejemu Letnega programa dela Javnega podjetja Komunala Vodi­ce, d.o.o. nastopa v vlogi ustanovitelja javnega podjetja (t.i. skupšcine), med-tem ko nadzorni svet opravlja naloge maticnega delovnega telesa. Kokalj je ob tem pripomnil, da ima obcutek, da je obcinski svet le še za okras, saj po-rocila le še sprejema in je glasovalni strojcek, zato je vztrajal pri predlogu umika te tocke z dnevnega reda. Pre­dlog ni dobil zadostne podpore, saj sta zanj glasovala le dva svetnika. V nadaljevanju je spregovorila clani-ca Nadzornega odbora Obcine Vodice Helena Žvanut. Septembra so namrec opravili letni nadzor nad namen­skostjo in smotrnostjo porabe pro-racunskih sredstev za promocijo in obcinske prireditve. Njeno mnenje je bilo pozitivno. »Pri vseh racunih je bil obracunan DDV, vseh sredstev v proracunu je bilo namenjenih 40.000 evrov, porabljenih 36.000 evrov, me-nim, da je bilo za to vsoto veliko na­rejenega, zato predlogov za izboljšavo nimam. Poslala sem pozitivno mnenje brez zadržkov in pripomb.« Župan Aco Franc Šuštar je izrazil zadovoljstvo in se zahvalil obcinski upravi, da je bila izvedba vseh nalog ustrezna in da »smo s sredstvi ravnali skrbno kot do-ber gospodar«. Obcinski svet se je s po-rocilom nadzornega odbora seznanil in ta sklep podprl soglasno. Koncno porocilo o opravljenem nad­zoru umešcanja projektov v Na­crt razvojnih programov obcine je predstavila predsednica Nadzornega odbora Obcine Vodice Mojca Locni­škar. Pregledala je štiri projekte in opozorila, da so se v vec primerih pro-jekti navedli v proracunu, ceprav zanje še ni bila izdelana investicijska doku­mentacija, moralo bi biti obratno. Prav tako je podala priporocilo, da ko se investicija financira z zadolževanjem, naj se to napiše v proracun, ne pa da se napiše, da gre za lastna sredstva obcine. Pri projektu obnove in razvoja središca Vodic je bil dokument identi­fikacije investicije projekta izdelan leta 2013, pred tem pa je bil že objavljen javni natecaj, kar ni ustrezno. Nekaj neusklajenosti je odkrila tudi med do-kumenti in proracunom, vendar se je to doslej že odpravilo. Kljub vsem izra­ženim pomislekom je na koncu podala pozitivno mnenje. Župan je nato poja­snil, da so vcasih »projekte umešcali v Nacrt razvojnih programov tudi zaradi želja svetnikov ali obcinske uprave«. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, da so veliko pripomb v casu trajanja nadzora že upoštevali in odpravili. V razpravi se je oglasil Tilen Jeraj, ki ga je zanimalo, kako poteka projekt športne dvorane. Pricakuje namrec, da bo optimalen za obcinske finance, pomisleke ima zaradi gradnje obcin­skega središca. Kot je povzel, si želi majhnih, optimiziranih projektov. An-tona Kokalja je nato zanimalo, kako je nadzorni odbor preverjal, ali je inve­sticijska dokumentacija za kanaliza­cijo C0 izdelana na podlagi veljavnega operativnega programa, saj se projekt ne sklada z navedenim dokumentom. Locniškarjeva je pojasnila, da ope-rativni program ni del investicijske dokumentacije, zato ni bil predmet nadzora. Nadzor je bil že tako dovolj obsežen, »ce bi delali tako podrobno, bi lahko pregledali samo en projekt«. Margareto Barle je zanimalo, ali so podali kakšne ocene, ali gre sploh za financno vzdržne projekte, saj so se cene gradbenih del dvignile. Župan je odgovoril, da so bile do nedavnega projektantske ocene vrednosti projek­tov višje od dejanskih cen na trgu, se­daj pa so praviloma izenacene ali celo nekoliko prenizke. Pri gradnji špor­tne dvorane, je pojasnil, je vrednost v DIIP-ju višja od realne. Je pa res, da športno dvorano, kot je poudaril, v Vodicah potrebujemo, saj je obstojeca telovadnica premajhna, v osnovni šoli je število ucencev rekordno in je že na-crtovanje urnikov za izvedbo športne vzgoje zelo zahtevno. Tudi športna društva potrebujejo prostore. Župan upa, da bodo na podrocju te investicije marca dobili spodbudne novice. Porocilo nadzornega odbora je bilo sprejeto soglasno. V nadaljevanju je bil daljše razprave deležen odlok o komunalnem pri­spevku za obstojeco komunalno opremo v Obcini Vodice, ki je bil v drugem branju. Župan Aco Franc Šu­štar je opozoril, da ce predlagani odlok ne bo sprejet, lahko obracunavajo le 60 odstotkov komunalnega prispevka, kar bi negativno vplivalo na obcinski proracun. Predlog, ki je na mizi, viši­ne komunalnega prispevka ne zvišuje, pac pa celo znižuje, kar se odraža tudi v tabelah. Tatjana Resman z obcinske uprave je nato poudarila, da je namen spremembe »sprejeti pravne podlage za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo, ki bodo v skladu s predpisi in zakonodajo, ki se je sprejela po letu 2014, ko je bil spre-jet veljavni odlok, in da bo komunalni prispevek vir sredstev za gradnjo ko­munalne opreme«. Vecji del pripomb iz prejšnje obravnave je bil po njenih besedah upoštevan. »V pripravi pa je tudi nov elaborat, na podlagi katerega bo možno natancno opredeliti stroške cestnega omrežja in meteorne kana­lizacije, to bo podlaga za odmerjanje komunalnega prispevka, ki bo bolj realen glede na ustrezno komunalno opremljenost, na katero se bo objekt prikljucil.« Špela Ložar iz podjetja LUZ d.d., ki je sodelovalo pri pripravi odloka 

o komunalnem prispevku iz leta 2014, je predstavila tudi konkretne spremembe, ki so jih pripravili v tem obdobju. Nanašajo se na gostinske objekte in objekte za trgovske in storitvene dejavnosti. »Za cestno omrežje je predlagano znižanje prispevne stopnje s 87 odstotkov na 67 odstotkov, za kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo pa s 100 odstotkov na 70 odstotkov.« Pri preteklih vlaganjih, ko se ruši obstojeci objekt, nato pa investitor na tem mestu zgradi novega, lahko investitor upošteva pretekla vlaganja, vendar teh ne more uveljavljati, ce je bil obstojeci objekt, ki ga bo rušil, gra­jen nelegalno, saj teh vlaganj niti ni imel«, s cimer so se v razpravi strinjali tudi nekateri svetniki. V primeru stanovanjske hiše, ki nima prikljucka na odpadno in padavinsko kanalizacijo, bi ta po veljavnem odlo­ku placala 9.500 evrov prispevka, po osnutku novega odloka se je prispevek povecal na 11.600 evrov, s sedanjim predlogom odloka in popravljenimi prispevnimi stopnjami pa je ta znesek skoraj enak nekdanjemu, torej bi pla-cala manj kot 9.600 evrov. Industrijski objekt z vso komunalno opremo je pla-cal po nekdanjem odloku 82.000 evrov, po osnutku nekaj manj, s sedanjim predlogom pa bi placal 64.000 evrov. Župan Aco Franc Šuštar je ocenil, da je »predlog treba potrditi in nato zaceti z že omenjenim elaboratom, ki bo odlok popravil tako, da bomo nadomestili tudi izpad 20.000 evrov iz letnega ob­cinskega proracuna. Da damo ljudem tisto, kar pricakujejo in kar smo jim napovedali, da imajo na priklope na obstojeco infrastrukturo ob priklopih na fekalno kanalizacijo vracilo takse in 30 odstotkov popusta. Tega zdaj ni notri, zato smo zmanjšali prispevno stopnjo, da bo za vse enaka, tako ni sence dvoma, da bi bil kdo v boljšem položaju. V razpravi je Anton Kokalj poudaril, da je vodiška obcina na enajstem me-stu po višini komunalnega prispevka. Predlaga ureditev razmerij med »profi-tnimi« in »neprofitnimi objekti«, saj si prve lažje privošcijo gradnjo nadstan­dardne infrastrukture ter z njo po­vezanih ugodnih in hitrih soglasij za gradnjo. Pri stavbah splošnega druž­benega pomena pa so v NSi predlagali znižanje komunalnega prispevka. Po-misleke je imel tudi pri popustih za komunalni prispevek za društva, ki so financirana iz obcinskega proracuna. »To se nam ne zdi noben kriterij, saj je društvo lahko registrirano tu, clani pa so od drugod, mi smo dodali krite­rij pri clanih, da je najmanj polovica clanov iz obcine.« Tudi pri gradnji na varovalnih zemljišcih so imeli v NSi pripombe. Tilen Jeraj je nazorno po­udaril, da ima možnost prikljucka na kanalizacijo le približno pet obcinskih svetnikov, preostali lahko na ta korak še cakajo. Vsak bo moral imeti cistil-no napravo, saj je vprašanje, kdaj bo kanalizacija urejena tudi v Repnjah in drugje. Kokalj ga je nato dopolnil, ceš da se lahko izpad v proracunu krije s pomocjo gradnje za trg, treba je najti nacine, je preprican. »Obcina mora iz­tržiti vec!« Margareta Barle je prav tako ponovi-la, da je obcina med najdražjimi glede komunalnega prispevka, v predlogu so sicer komunalni prispevki predvi­deni nekoliko nižji, kar je spodbudno. Župan je odvrnil, da sledijo temu, da Obcina Vodice kljub vsemu pridobi na osnovi odloka strogo namenska investicijska sredstva, ki se vlagajo v razvoj, da opremimo komunalno tudi druga obmocja. »Od nekod bo pac treba dobiti sredstva, da se bo ta in-frastruktura izvedla in da bodo ljudje imeli to pokrito.« Anton Kosec je z zadovoljstvom ugo­tovil, da so pripombe iz prve obrav-nave v vecji meri upoštevane. Amand­maje NSi je ocenil kot všecne, vendar pa pozval, da se da se predlog odloka kot zacasne rešitve potrdi in v nada­ljevanju, po izdelavi elaborata, pristo-pi k spremembam. »Vsak pa glasuje po svoji vesti.« Hkrati se je strinjal, da je treba investitorjem za trg zaracuna-ti vec, samo ne ve, kako bi lahko to vnesli v ta odlok, morda v prihodnjo ureditev. »Zdaj dobi obcina od tega in-vestitorja po mojem obcutku premalo denarja v proracun.« Tudi Luka Roz-man je kot obcinski svetnik ocenil, da je komunalni prispevek trenutno previsok in da gre odlok v pravo smer, saj gre vendarle za obcane. »Obcina bo imela nekaj manj, vendar pa bodo imeli obcani nekaj vec, morda bo na ta racun tudi kdo vec v obcini, zato od­lok podpiram.« Jaka Šimnovec je ravno tako pozdra­vil znižanje za gostinsko dejavnost, saj bo to lahko privabilo nove gostin­ce, »bo signal, da so dobrodošli«. Po-mislekov je bilo v nadaljevanju še ne­kaj, a so navsezadnje svetniki odlok o komunalnem prispevku z 10-imi gla­sovi potrdili, pred tem pa zavrnili do-polnila NSI. Vec o drugih temah seje pa v prihodnji številki Kopitarjevega glasa. 




Obvestilo o objavi javnih razpisov 

OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE 
Obcina Vodice je na svoji spletni strani pod rubriko »Javni razpisi, natecaji in nepremicnine« objavila javna razpisa za dodelitev financnih sredstev iz ob­cinskega proracuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v obcini Vodice ter za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Vodice v letu 2020. 
Javni razpis za dodelitev financnih sredstev iz ob­cinskega proracuna za pospeševanje razvoja male-ga gospodarstva v obcini Vodice 
Razpisana sta naslednja ukrepa: 
• 
Ukrep 1: Spodbujanje zacetnih investicij in investicij v razširjene dejavnosti in razvoj z namenom sofinan­ciranja upravicenih stroškov za materialne in nema­terialne investicije; 

• 
Ukrep 2: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja z namenom povecanja števila zaposlenih in ustvarjanja novih delovnih mest ter zmanjševanja brezposelnosti. 


Razpisna dokumentacija je na razpolago na obcinski spletni strani in v sprejemni pisarni obcinske uprave na Škofjeloški cesti 7, 1217 Vodice. Rok za oddajo vlog je do vkljucno dne 9. 10. 2020. 

Javni razpis za dodelitev pomoci za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob­cini Vodice 
Razpisani so naslednji ukrepi De minimis pomoci: 
• 
Ukrep 4: Pomoc za zagotavljanje tehnicne podpore v kmetijstvu 

• 
Ukrep 6: Pomoc za zaokrožitev kmetijskih in goz­dnih zemljišc 

• 
Ukrep 7: Pomoc za placilo zavarovalnih premij 

• 
Razpisani so ostali ukrepi Obcine Vodice: 

• 
Ukrep 8: Štipendiranje bodocih nosilcev kmetij Razpisna dokumentacija je na razpolago na obcinski spletni strani in v sprejemni pisarni obcinske uprave na Škofjeloški cesti 7, 1217 Vodice. Rok za oddajo vlog je do vkljucno dne 30. 9. 2020. 




Obvestilo o spremembi urnika praznjenja zabojnikov za biološke odpadke 



JP VOKA SNAGA D. O. O. 
01. 01. 2020 bomo skladno z Uredbo o obvezni go-spodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (UL RS, št. 33/17 in 60/18) na celotnem obmocju ob­cine Vodice spremenili urnik odvoza bioloških od­padkov. 
V zimskem obdobju (01. 11.-31. 03.) bomo biološke od­padke odvažali enkrat na tri tedne, v poletnem ob-dobju (01. 04.-31. 10.) pa enkrat tedensko. Skladno s tem se bo spremenil tudi znesek na položnici. Zabojnike za biološke odpadke bomo po novem praznili ob sredah, razen v naselju Vodice, kjer odvoz ostaja ob ponedeljkih. 
Dneve praznjenja zabojnikov lahko preverite na vec na-cinov, in sicer: 
• na položnici, kjer so zapisani datumi praznjenja va­ših zabojnikov za tekoci mesec; 
• 
prek spletne aplikacije Moji odvozi, ki jo najdete na spletni strani www.mojiodpadki.si, kjer si urnik pra­znjenja svojih zabojnikov lahko tudi natisnete; 

• 
prek brezplacnega SMS-opomnika, ki vas dan pred praznjenjem posameznega zabojnika opozori na odvoz (uredite ga prek spletne aplikacije Moji od­vozi); 

• 
prek brezplacne mobilne aplikacije Moji odpadki, ki si jo lahko naložite prek spletne strani www.moji­odpadki.si. 


Formulo za mesecni obracun storitev ravnanja z odpadki najdete na naši spletni strani www.vokasnaga.si v rubriki Pogosta vprašanja. Za dodatne informacije lahko poklicete naš Center za podporo in pomoc uporabnikom na telefonsko številko +386 1 4779 600 oziroma pišete na e-naslov vokasnaga@vokasnaga.si. 




Intervju z zdravnikom Draganom Grujicicem 
Izguba pacienta je za zdravnika vedno poraz 

NATALIJA GOLOB TINA KOSEC 
Dolgoletni vodiški zdravnik ima 
ljubezen do svojega poklica zapi­
sano že v genih. Njegova mati je 
bila višja medicinska sestra, njegov 
oce pa prav tako splošni zdravnik 
ter šest let tudi predsednik zdru­
ženja študentov medicine, ki se je 
med drugim zavzemalo za uvedbo 
ucbenikov v slovenskem jeziku, saj 
so študentje medicine v tistem ob-
dobju študirali iz nemških, ruskih 
in angleških ucbenikov. Doktor 
Grujicic ob tem pove, da si je oce 
kljub temu zanj želel, da bi se od­
locil drugace in po poklicu postal 
odvetnik. 
V Vodicah ste že petindvajset let. Tukajšnji ljudje so vas ocitno vzeli za svojega. Kako se pocutite v naši obcini? 
V Vodicah sem že od leta 1994, torej bo marca 26 let. Koncesijo pa imam dve leti manj, od 1. oktobra 1996. Tukaj se od prvega dne pocutim zelo lepo, med mano in tukajšnjimi lju­dmi se je takoj vzpostavil pozitiven transfer. Skozi vsa ta leta pa je odnos s številnimi prerasel v prijateljskega. Ljudje tukaj so enkratni. Lahko vam povem, da je bistvena razlika med pacienti v Vodicah in pacienti, ki sem jih imel v Ljubljani. Tukaj so ljudje zelo preprosti, naravni, spoštljivi, kar pa v Ljubljani ni bilo tako pogo-sto. 
Ko ste zaceli opravljati zdravniški poklic je bilo izjemno težko dobiti zaposlitev kot splošni zdravnik. Da­nes pa je ravno obratno, splošnih zdravnikov primanjkuje. 


Sam sem se zaposlil dokaj pozno, šele pri tridesetih. Na fakulteti sem bil eden izmed redkih, ki si je želel postati splošni zdravnik. Kolegice so namrec vecinoma želele postati pe­diatrinje, kolegi pa kirurgi, zato sem menil, da bom lažje dobil službo. V takratnih casih pa je bil to problem. Devet let sem tako delal za dolocen cas v splošnem zdravstvenem domu Šiška. Danes je situacija obratna, saj zdravniki nimajo vec interesa za ta poklic, kar pa ni samo slovenski pro­blem, temvec evropski. Samo Nizo­zemska in Anglija namrec potrebuje­ta toliko splošnih zdravnikov, kot jih cela Evropa ne more proizvesti. Ne vem, kako bo Evropa to rešila, ampak dejansko je povsod problem. Glede na to, da se danes na 85 specializacij, razpisanih za splošno medicino, pri­javi 13 kolegov, nakar se jih pet ali pa celo sedem med študijem premisli, je to absolutno premalo. Zadevo za zdaj rešujejo številni že upokojeni zdrav­niki, ki delo opravljajo s srcnostjo, za majhne honorarje. 
Kako se je v casu opravljanja va­šega poklica spremenil položaj zdravnika? Ste bolj ali manj obre­
menjeni? So delovne razmere bolj­še ali slabše? 
Lahko recem, da je delo zdravnika danes lažje. V casu, ko je kot splo­šni zdravnik delal še moj oce, so bile edine diagnosticne metode rentgen, EKG in osnovne laboratorijske pre­iskave. Podrocje znanosti, diagno­stike pa je v tem casu mocno na­predovalo. Zdravniki danes po kli-nicnem pregledu bolnika s pomocjo razširjenih diagnosticnih preiskav, tj. ultrazvocne diagnostike, racu­nalniške tomografije, magnetne re­sonance, scintigrafije ter endoskop­skih metod, opravimo razširjeno diagnostiko. Glede na izvide prido­bljenih preiskav pa potem pridemo do diagnoze. 
Nam lahko zaupate, kako obicajno zacnete svoj delovni dan? 
Sem jutranji clovek, zbujam se že zelo zgodaj, in sicer okoli pol pete ure. Tudi spat hodim zgodaj, okoli pol devete, najkasneje devete ure zvecer. Moj delovni dan se zacne zelo nezdravo, brez telovadbe, brez polnozrnatega zajtrka, ob prebira­nju dnevnega casopisa in treh kavah iz avtomata. (smeh) V ordinaciji sem že ob pol sedmih, delo zacnemo ob sedmih, in mi je res žal, da ne more-mo zaceti še bolj zgodaj. 


Presenetljivo, glede na to, da kot zdravnik spodbujate zdrav nacin življenja. 
Propagiram zdravo življenje, ven­dar sebe ne morem spremeniti. To je najtežje. (nasmeh) Seveda pa se tru-dim, vcasih sem bolj, vcasih pa manj uspešen. Poletje je sicer obdobje, ko naredim nekaj vec zase, saj rad plavam v Piranskem zalivu, se spre­hajam ob morju. V Piranu imamo namrec prebivališce, kjer z družino radi preživljamo prosti cas. 
Kateri so najvecji izzivi, s katerimi se soocate pri opravljanju svojega poklica? 
Najhujši izzivi zame so hude bole-zni, kot je denimo rak. V zadnjem casu se življenje sicer podaljšuje, vendar pri hudih boleznih zdravniki dejansko cutimo nemoc, tudi izgu­ba pacienta je za nas vedno poraz. Hudo nam je, ko gre za izgubo clove­ka, zlasti mladega. S tem se nikoli ne moreš povsem sprijazniti. 
V polno zasedeni ambulanti je casa za pogovor zelo malo, povprecno sedem minut na pacienta. Kako je 
pri vas? 
Glede na število opravljenih pregle­dov na dan naj bi imel pet do sedem minut casa na posameznega pacien­ta, vendar nekateri ne porabijo niti dve minuti, saj pridejo zgolj po re-cept ali napotnico. Ljudje so zelo to-lerantni, saj ne želijo delati gnece, in so solidarni do tistih, ki potrebujejo pomoc, so akutno bolni ali njihovo zdravstveno stanje zahteva daljši pregled in pogovor. Takšna obravna­va lahko traja tudi 30 minut in vec. 

Kakšen dnevni obisk obicajno be-ležite? 
Obisk variira glede na letni cas. V obdobju viroz gre zaznati povecan obisk, dnevno takrat sprejmem med 50 in 60 bolnikov, 10 do 20 telefon­skih klicev ter odgovorim na pet do šest elektronskih sporocil. Obicajno pa se povprecje giblje med 40 in 50 bolnikov dnevno. Poleg pregledov bolnikov na dnevni ravni pregle-dam tudi prispele izvide bolnikov in komisijsko podaljšane bolniške odsotnosti. Bolnike s potencialno patološkim izvidom poklicem še isti dan ter jih narocim na pregled in na­daljnjo diagnostiko. 
Koliko opredeljenih pacientov pa imate trenutno? 
Trenutno je pri meni vpisanih 1980 pacientov, približno toliko kot v povprecni ordinaciji, kar zadostuje za eno koncesijo. Imam pa nekoliko vec kolicnikov, tj. 2500, ker gre ve-cinoma za starejšo populacijo, kar je nad povprecjem. V zadnjem casu so bile tudi težave s šolsko medicino v Šentvidu, zato opažam obcuten po­rast vpisov mladih ljudi. So pa ti zelo nezahtevni, so bolj kot ne le vpisani tukaj, saj so v glavnem zdravi. 
Ljudje so v odnosu do svojega zdravja postali bolj zavedni kot pred leti. Kako se to odraža pri va­šem delu? 
Spominjam se zacetkov, ko sem moral ljudem razlagati, da recimo domace mleko ni tako zdravo, saj je polno holesterola in mašcob. Pa-cienti so to upoštevali, piti so zaceli posneto mleko, ki je manj mastno in zato tudi bolj zdravo. Ljudje so v tem casu postali cedalje bolj ozavešceni, zaceli so se bolje prehranjevati, bolj zdravo živeti, posledicno se je v tem obdobju podaljšala tudi življenjska doba Vodicanov. 
Kakšna pa je zdravstvena slika v naši obcini? Kakšni pacienti hodijo k vam? 
Menim, da je vecina pacientov zdra­vih, splošno zdravstveno stanje je približno tako kot v drugih ambu­lantah, mogoce so tukaj celo bolj zdravi, ker imajo boljše razmere. Tukaj si ljudje sami pridelajo svoje vrtnine in se zdravo prehranjujejo. 

Živijo na svežem zraku, v naravnem okolju, ukvarjajo se s športom, hodi­jo v gozd in okoliške hribe. 
Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem javnem zdravstvu? Ka­kšno diagnozo bi mu postavili? 
Bolniki, ki so zelo bolni, so takoj napoteni naprej in so deležni dobre obravnave. V Sloveniji imamo izje­mno zdravstvo, morda celo najboljše v Evropi, ceprav se ljudje tega ne za­vedajo. Cakalne dobe smo si naredili sami. Zavod za zdravstveno zavaro­vanje nam po pravilniku dovoljuje, da vsak pacient lahko dobi napotni-co, ce to želi, ceprav ta ni zdravstve-no indicirana. Akutne bolezni in nuj­na stanja so opredeljena in zahtevajo takojšnjo obravnavo. Dvomesecno cakalno obdobje je za zdravstveni problem, ki ni opredeljen kot težji, obdobje, ko še ni nic zamujenega, tudi ce bolnik ne pride k zdravni­ku ali k specialistu v pricakovanem casu. Vendar so ljudje zaskrbljeni, želijo napotnico, potem ko pridejo na vrsto, pa zadeva po navadi že izzve­ni. 
Kako pa vi poskrbite za sprostitev? Kaj radi pocnete zunaj ordinacije? 
Zanimajo me starine, vsako nede­ljo dopoldne sem na bolšjaku v stari Ljubljani, tam me nekateri pacienti tudi redno srecujejo. (smeh) Veliko berem, predvsem strokovno literatu­ro na temo novitet v medicini, na tak nacin se tudi strokovno izpopolnju­jem. Zelo rad si ogledam tudi kakšno dobro nogometno tekmo, v otroštvu sem tudi igral pri mlajših deckih pri nogometnem klubu Olimpija. 
Lahko za konec z nami podelite še kakšen zanimiv primer, ki se vam je zgodil v 33 letih delovnega staža. 
Nikoli ne bom pozabil ene izmed av-gustovskih noci leta 1992, ko so na ljubljansko urgenco pripeljali mlado dekle, ki jo je picila osa. Imela je tako hudo alergicno reakcijo, da ni bila po­dobna cloveku. Imela je izjemno širo­ke veke in usta, iz katerih ji je curlja-lo, videti je bila naravnost grozovito. Zakljucek je bil sicer dober, saj nam jo je uspelo rešiti. Spomnim se še enega primera, prav tako iz urgence, ko se je pred mano zgrudil mlad moški, za katerega smo kasneje izvedeli, da je športnik in da ni bil nikoli bolan. Sestra je dejala, da je clovek umrl, nakar sem ga ob zgražanju ljudi iz cakalnice kot vreco položil na reanimacijsko mizo. Videl sem, da je padel v fibrilacijo, poklical na pomoc, nakar so ga oživljali in tudi rešili. Ta oseba bi zagotovo umrla, ce se ne bi zgrudila ravno pred vrati re-animacijske sobe. Celo noc mi ni dalo miru, kaj se je zgodilo s tako rekoc zdravim clovekom. Kasneje sem izve­del, da je gospod padel v hipokaliemi­jo, ker je imel ravno prehlad, socasno pa se je tudi selil v novo stanovanje, zaradi cesar se je zelo potil in izgu­bljal elektrolite. To so primeri, ki jih imaš vedno pred ocmi in jih dejansko ne pozabiš nikoli. 

Zdravje v obcini Vodice v letu 2019 v primerjavi s slovenskim povprecjem na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje: 

Zdravstveno stanje in umrljivost 
Bolniška odsotnost delovno aktiv­nih prebivalcev je trajala povprecno 11,9 koledarskega dne na leto, v Slo­veniji pa 15,3 dne. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprecju, za sladkorno bolezen prav tako. Stopnja bolnišnicnih obravnav za­radi srcne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Pri starejših prebivalcih obcine je bila stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,4. Delež uporabnikov pomoci na domu je bil nižji od slovenskega povprecja. Stopnja umrljivosti zaradi samomo­ra je bila 13 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. 
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva 
Telesni fitnes otrok je bil blizu slo­venskemu povprecju. Stopnja bolnišnicnih obravnav za­radi poškodb v transportnih nezgo­dah je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5. Delež prometnih nezgod z alkoho­liziranimi povzrocitelji je bil blizu slovenskemu povprecju. Odzivnost v Program Svit – preseja­nju za raka debelega crevesa in dan­ke je bila 68,3 %, v Sloveniji pa 62,7 %. Presejanost v Programu Zora – pre­sejanju za raka maternicnega vratu je bila 76,7 %, v Sloveniji pa 71,8 %. 






TANJA DOMINKO 

Tomaž Kunstelj s Sela pri Vodicah je izkušen diplo­mat, njegova karierna pot se je trenutno ustavila v italijanski prestolnici, kjer je veleposlanik Republike Slovenije. Božicne praznike rad preživi doma na Selu, ceprav je to, kje je njegov dom, težko opredeliti. Je oce štirih hcera, dve živita v ZDA, ena na Selu, ena skupaj s starši v Rimu. Ob letošnji 30. obletnici ple­biscita me je zanimal tudi njegov spomin na pot, ki jo je od tedaj prehodila naša država, saj je bil v casu vlade Lojzeta Peterleta svetovalec za zunanjo politi­ko. Hkrati pa je zanimiv tudi njegov odgovor na vpra­šanje, kako vidi obcino Vodice, ko se vraca domov. Poklepetala sva ob beli kavi pri Barbari, kaj je nastalo, preberite v nadaljevanju. 
Tudi za vas so ti dnevi okoli božicno-novoletnih prazni­kov verjetno cas, ki ga preživite z družino, se vedno vr­nete v domovino ali vam je potovanje zlezlo pod kožo in radi obišcete tudi druge prestolnice? 
Ce se le da, vsaj enega od teh praznikov preživim doma. Ko sem bil veleposlanik pri Svetem sedežu, smo božic praznovali tam, saj gre za enega izmed najvecjih katoliških praznikov in je prisotnost diplomatov na teh slovesnostih pricakovana in zaželena. Zdaj pa sem imel znova priložnost, da sem v tem casu doma. 
Vaša prejšnja služba veleposlanika je bila v Vatikanu, majhni državici, ki je hkrati kot sedež Petrovega nasle­dnika središce kršcanstva, s papežem Franciškom ste se tudi srecali, kako bi opisali to srecanje in njegovo pa-peževanje kot tako? 
Že pred odhodom v Vatikan sem dejal, da tudi, ce ne bi izvolili Bergoglia za papeža, bi si ga morali na neki nacin izmisliti, ker je Cerkev potrebovala nekaj novega, svežega vetra, prepiha, sprememb. Tako da v papežu Francišku vi-dim voditelja Cerkve, ki odpira vrata nekim novim pogle­dom in tudi življenju daje možnost, da se ga sprejme táko, kot je, ne da bi se ga skušalo oblikovati v stare vzorce. V vseh teh njegovih prizadevanjih je cutiti zelo dinamicno dogajanje v Vatikanu in mislim, da bo šele ob zakljucku pontifikata mogoce oceniti, do katere mere mu je s svoji-mi idejami in predlogi za spremembe uspelo, kako globo­ke in trajne spremembe bodo. 
Zdaj niste šli dalec, je bila vaša želja, da ostanete v Ita­liji? 
Pravzaprav se je med razlicnimi možnostmi ta pokazala kot optimalna in na koncu so se moji predpostavljeni odlocili, kot so se. 
Vam je pa povsem všec? 
Glede na to, da je na diplomatskih predstavništvih zame izziv zagotavljati kontinuirano izobraževanje za otroke in cim manj stresno prehajanje z ene na drugo šolo, mi je bilo pomembno, da bo vsaj najmlajša hci v paketu zakljucila šolanje. Prav gotovo je prednost, da sem šel samo na drugo stran Tibere. 

Vem, da ste bili na veleposlaništvu tudi v Argentini in Kanadi, gre za državi, kjer so slovenske skupnosti kar mocne … 
V Argentini sem bil namestnik veleposlanika, v Kanadi pa veleposlanik. To sta dve popolnoma razlicni okolji, eno anglosaksonsko, z vecjim vplivom anglikanske cer­kve, hkrati pa mocnimi katoliškimi skupnostmi. Po drugi strani je okolje v Argentini tradicionalno katoliško. Hkrati pa nobeno kanadsko mesto ni kot Buenos Aires. Za slednjega lahko recem, da sem imel obcutek, kot bi se del Evrope odtrgal in pre­plul Atlantik ter se prikljucil na juž­noameriški kontinent, mesto je od­raz zgodovine španskih priseljencev. Je razmeroma drugace zastavljeno, ima svoj šarm. Ima pa Argentina poleg tega šarma in naravnih lepot slapov na reki Iguaçu, do Aconcague, Andov, do Ognjene zemlje izjemno razslojenost, ki me je zaskrbela. In ce je kaj nevarno, je ta prepad med revnimi in bogatimi. 
Vas še danes boli, ker jim gre tež­ko? 
Boli me, ker se svet gosti. Ljudje živimo vedno bližje drug drugemu, nevarnosti za konflikte je vedno vec. Obstaja pohlep za dobrine in želja po prevladi. Svet, kot se vrti, se ne vrti v smeri, da bo miru, ljubezni in spoštovanja vedno vec, pac pa bo konfliktov vse vec, in sicer zaradi omejenih virov, podnebnih sprememb, omejenega prostora. Tovrstni trendi me skrbijo in mi dajo misliti pri vsakodnevnem delu. Kanada, ki je prej nisem toliko omenil, je bistveno manj razslojena, je evropeiziran del Amerike, z vrsto podsistemov, ki so bili inspirirani z evropskim socialnim, zdravstvenim sistemom. Po drugi strani se nahaja v senci velikega brata, ZDA, od katerega je gospodarsko odvisna. Hvala Bogu ima pa izjemno veliko ozemlje, ki se tudi zaradi posledic podnebnih sprememb širi, zime so vedno milejše in ledu ni vec toliko. Prinaša pa to številne druge izzive. 
Kaj pomeni biti veleposlanik, ver­jetno si kot inženir lesarstva niste predstavljali, da boste tako dolgo na tujem. Gre za službo, ki v neki državi predstavlja domovino, za njen ugled in odpira vrata tudi go-spodarstvu, hkrati pomeni blažiti neka nesoglasja med državama. Imate za seboj kakšno tako potezo, na katero ste še posebej ponosni? 
Biti veleposlanik pomeni neke vrste nadgradnja diplomatske kariere, prepoznavanje nekih znanj, ki si si jih nabral z leti. Pomeni tudi zaupanje, da boš v tujini lahko dostojno predstavljal interese države in tudi državljanke in državljane, da jim boš na razpolago. Predstavljanje države je po eni strani cast in tudi velika odgovornost. Predstavljaš enako mislece, pa tudi drugace mislece, mlade, starejše, predstavljaš skupnost, ki ima skupni imenovalec v obliki zastave, grba in himne. Vsak diplomat je pravzaprav 24 ur na razpolago. Problemi se dogajajo ves cas, nekdo se znajde v zaporu, drugi v bolnišnici, tretji izgubi potni list. Ko sem bil v Argentini, je naše veleposlaništvo pokrivalo celotno Latinsko Ameriko z izjemo Mehike, kar pomeni, da ko zazvoni telefon, ne veš, kdo je, od kod klice in kakšen problem te caka. Vse tisto, kar si se naucil, prebral, pride prav, hkrati pa služba terja od tebe tudi kreativnost, kako nekoga spraviti iz jece, kako nekoga s prestreljeno hrbtenico spraviti iz Paragvaja v domovino in podobno. 
Kako to vašo službo doživlja vaša družina? Je žena vedno prikimala, ko ste odšli na pot? 
Moja praksa je bila, da sem vedno za vsako napotitev vprašal ženo in do-bil zeleno luc. Ko pa smo bili v tujini, ni vedno kimala, saj terja to delo tudi veliko odsotnosti. Tudi ko bi mi bilo zvecer ljubše na toplem pri družini, je bilo treba zavezati kravato in iti ven, med ljudi. Za otroke je v bistvu nekaj pozitivnih in negativnih plati. Pozitivna plat je odprtost, možnost izobraževanja v tujini, spoznavanje razlicnih kultur, jeziki. Po drugi stra­ni pa je problem, da ce sem sam odra-šcal v Sloveniji in imam železni krog ljudi, s katerimi me vežejo desetletja, imajo otroci težavo s tem, da so pov-sod tujci. Tudi, ko smo se iz tujine vr­nili domov, smo bili tukaj sprejeti kot tujci. Za odraslega to ni tak problem, veš, da je to sestavni del poklica, pri otrocih ni tako. Tukaj izkušenj iz tuji­ne ne znamo videti kot prednost. Na tujem to jemljejo drugace, so otroke znali integrirati v razred, pri nas se zlasti na podeželju tovrstne izkušnje iz tujine prej štejejo kot minus. 
Ozriva se na zacetke naše države, v 90. leta, na cas plebiscita. Duh ti-stega casa v Sloveniji je bil duh eno­tnosti, to danes pogosto slišimo, kaj vas moti, ko od dalec gledate v domovino, kaj bi bilo treba spreme­niti, smo postali prevec nergavi ali je tak odnos deloma upravicen? 
Mislim, da sami mucimo sebe bolj, kot nas mucijo drugi. Verjetno bi bilo dobro, da bi na zdravniški recept vsak Slovenec vsaj pol leta živel v tujini in bi marsikakšno jadikovanje izginilo. Glede na to, da sem pred triintridesetimi leti tudi sam sodeloval pri osamosvojitvenem procesu, lahko recem, da moramo biti veseli in zadovoljni zaradi številnih dosežkov v teh letih. Nismo pa naredili vsega, morda smo tudi kje zgrešili, kar je cloveško. Bistvo pa je, da potrebujemo nekaj enotnosti in da se zavedamo, da se o dolocenih stvareh razpravlja znotraj družine, ne na ulici. Tudi na temo zunanje politike se mi zdi pomembno, da ce imamo razlicne poglede, da jih razcistimo v domacem krogu, nato pa navzven nastopimo enotno. To bo izjemno pomembno tudi v prihodnjem letu, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, in upam, da bomo v tem obdobju tudi nadaljevali z dolocenimi reformami, ce hocemo narediti to družbo trajnostno naravnano. 

V prvi slovenski vladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, ste bili svetovalec za zunanjo politiko, kakšen je vaš spo-min na tisto obdobje, ko je Sloveni­ja v tujini šele utirala svoje poti? 
Lahko recem, da smo na uradu predsednika vlade in na zunanjem ministrstvu delali z roko v roki, da smo skušali izkorišcati vse pozitivne povezave, nesporno je bila zelo pomembna vpetost tedanjih Slovenskih kršcanskih demokratov v Evropsko ljudsko stranko, mislim, da je devet od dvanajstih voditeljev držav clanic Evropske unije pripadalo tej stranki, kar je pripomoglo k podiranju nekih stereotipov. Druga stvar je izjemna enotnost vseh, ki so sodelovali v teh procesih. Vedno je sicer šlo tudi za neke manjše boje za pomembnost, vendar to je drugotne­ga pomena v primerjavi s tem, kako hitro se je doseglo mednarodno pri­znanje naše države, približno pol leta po koncu spopadov v Sloveniji je naša država dobila status samostojne, mednarodno priznane države in se je mesec dni pozneje že udeležila olim­pijskih iger v Albertvillu. Marsikdo je tedaj razmišljal o lustraciji in podob­nem, ampak mislim, da nam je uspe-lo, da smo pozitivne silnice znotraj vlade sestavili v delujoc paket. Bojim se, da v sedanjih razmerjih ta proces ne bi bil tako enostaven in hiter. Lah­ko recem, da mi je v najvecji ponos to, da sem lahko pripadal temu gibanju, ki je privedlo do samostojnosti. V tem gibanju so bili tako predstavniki novih demokraticnih strank kot tisti, ki so bili iz politicnega sistema nek­danje skupne države, a so razumeli znamenje casa in so sodelovali, ne pa onemogocali procesa. 
Ko pridete v obcino Vodice, kaj opa­zite, ste zadovoljni z njo? 
Seveda je vedno nostalgija. Vsakic, ko sem bil dalec, se je zacela oglašati, v Münchnu ali Zürichu. Zdaj se pocutim domace že, ko se pripeljem do Gorice ali Trsta. Vodice so eden izmed 


prijetnejših krajev za življenje, bližina Ljubljane ima številne prednosti, je pa obcina malo zaspala. Glede na to, da živim na Selu pri Vodicah, kjer sem si hišo zgradil z lastnimi rokami, lahko recem, da so ljudje kot posamezniki bolj napredovali kot obcina, kjer se infrastruktura ni bistveno spremenila. Mislim, da bi se lahko zgledovala po aktivnejših slovenskih obcinah. 
Ste tudi clan malteškega viteškega reda, kaj to pomeni? 
Pred približno dvajsetimi leti sem bil povabljen s strani veleposlanika dr. Štefana Faleža, ki je bil prvi slovenski veleposlanik v Vatikanu, da bi obnovili delovanje tega reda. Malteški viteški red temelji na dveh temeljih: obramba vere in pomoc ubogim. Gre za izkazovanje vere skozi pomoc tistim, ki so je potrebni. To niso samo brezdomci, ampak je to širok krog ljudi, ki so na robu družbe, pozabljeni iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. 




Dogodki društva v drugi polovici leta 

CILKA ŠUŠTAR 
V lanski peti številki KG smo v clanku zapisali: bomo videli, koli­ko dogodkov se bo zgodilo v drugi polovici leta. No, tudi v drugi polo-vici leta se jih je kar nekaj zvrstilo. 
Po uspešni prireditvi v juniju, ob peti obletnici Folklorne skupine v Vodi­cah, so se že zacele nove sv. maše, ob posvetitvi duhovnikov v novomašni­ke. Eno je bral Vito Urbanija v cer­kvi sv. Martina v Moravcah, drugo v župnijski cerkvi sv. Vid v Šentvidu nad Ljubljano. Na slovesne prireditve smo vedno vabljene narodne noše, ki se dogodkov z veseljem in v veli­kem številu udeležimo. Najvec slo-skupin in lajnarja. Tudi pogostitev li naši clani v gorenjski narodni noši. vesnosti in bogoslužij po cerkvah se je sledila. Njihov predsednik pa se je Dve clanici našega društva sta se zgodi prav junija in julija. Tako smo zahvalil naši FS za sodelovanje. udeležili Revije ljudskih pevskih zbo­na Šmarjetni gori narodne noše po-Povorka narodnih noš in kultur-rov v dvorani v Vodicah, ki jo je orga­lepšale slovesno mašo, ob obletnici ne dedišcine v Kamniku, že 49. po niziralo Turisticno društvo Vodice. prenovitve cerkve, ki jo je daroval vrsti, je zaradi dežja letos odpadla. Trije pari obleceni v narodne noše pa škof Stanislav Zore, v cerkvi sv. Flor-Pa kljub temu je bilo septembra kar so se na odru med pavzo zavrteli na jana v Lahovcah pa je bil blagoslov nekaj prireditev, v glavnem v sklopu koncertu fantovske skupine Matici, prenovljenega oltarja. V Podutiku, v obcinskega praznika. Kot vsa leta do-ki je bil v dvorani v Vodicah. župnijski cerkvi sv. Rešnjega telesa in slej smo bile narodne noše navzoce Clani FS se z veseljem udeležimo vseh krvi, so imeli slovesno bogoslužje ob na slavnostni seji obcinskega sveta prireditev, na katere smo povabljeni. petindvajseti obletnici cerkve. V Ma-Obcine Vodice v Kulturnem domu Še prav posebno vzdušje pa je, ko gre­rijini cerkvi na Homcu pa so obeležili v Vodicah. Tudi Društvo za ohrani-mo na domaca, osebna praznovanja. 600 let cerkve. Tudi tega bogoslužja tev kulturne dedišcine in podeželja Tako je bilo tudi, ko nas je povabil na smo se udeležile narodne noše. Skarucna, skupaj z Obcino Vodice, praznovanje okroglega rojstnega dne Turisticno društvo Jarše–Rodica in že vrsto let povabi narodne noše na eden od clanov folklore. Zaplesali Folklorno društvo Groblje sta našo prireditev Vesela harmonika, ki je smo mu in mu pripravili hudomušen folklorno skupino povabili na drugo bila pri Kulturnem domu Skarucna. skec. Lep dan pa smo clani folklorne romanje k sv. Notburgi. Pred cerkvijo Letos je srecanje ob Mednarodnem skupine skupaj doživeli, ko smo šli k je vse obiskovalce nagovoril jarški žu-dnevu starejših organiziralo Dru-maši v romarsko cerkev Matere Bož­pnik, nas povabil v grobeljsko cerkev, štvo upokojencev Bukovica–Šinkov je na Zaplaz pri Catežu. Popoldan pa kjer smo z litanijami, blagoslovom Turn v Kulturnem domu v Utiku. smo ob sprošcenem druženju anali­ter kadilom pocastili oltar s kipom Prireditev smo s svojo lepo gorenjsko zirali dogodke, ki so se že zgodili in sv. Notburge ter prapor Turisticnega narodno nošo, kot dekoracija, polep-ugotavljali, koliko in kateri še pride-društva Jarše–Rodica. Po romarski šali. V Vodicah, na kmetiji Logar, so jo. sveti maši je pred cerkvijo potekal bili na obisku kmetijski strokovnjaki Predzadnjo soboto v novembru smo kulturni program obeh folklornih iz Albanije. Tudi tam so se predstavi-se clani društva odpeljali na izlet v Koper in okolico. Skupaj z vodnico smo se peš podali po mestu, si ogle-dali stolnico Marijinega vnebovze­tja, slišali legendo o sv. Nazariju, bili na osrednjem mestnem trgu, na Prešernovem trgu smo si ogle-dali znacilni Da Pontejev vodnjak. Po kosilu smo se odpeljali v istrsko vasico Pomjan, kjer nas je po vasi vodila Šavrinka. V tej vasici so sne­mali nadaljevanko Usodno vino. V Šmarjah pri Kopru smo se oglasili pri kmetu, ki ima oljke in »torkljo« za stiskanje oljcnega olja, ki smo okušali in ga nekaj tudi kupili. Ker pa je v Kopru in v njegovi okolici doma vino refošk, smo se ustavili pri enem od manjših vinarjev, kjer so nam postregli s tremi vrstami vina ter z vec vrstami sira. Ja, je že res, da ni bila Martinova sobota, vendar smo si jo naredili sami in to prav prijetno. Ceprav je bil mesec november deževen, smo si za izlet izbrali prav dan, ko nam je za kratek cas posvetilo tudi sonce. Radio Ognjišce je 28. novembra praznovalo srebrno obletnico. V ta namen in v zahvalo za vsa ta leta dobrega delovanja je bilo na Brezjah slovesno bogoslužje, ki ga je daroval škof Stanislav Zore. Med vsemi nav-zocimi škofi, duhovniki in seveda romarji, smo bili tudi clani našega društva v gorenjski narodni noši. Bilo je lepo. Na koncu vsakega clan-ka vas skoraj vedno povabim, da nas obišcite kdaj na vajah, ki jih imamo ob cetrtkih zvecer v dvorani na Ska-rucni, da bomo skupaj spoznavali slovensko ljudsko izrocilo in našo bogato kulturno dedišcino. Ce vas zanima ljudski ples ali znate igrati kakšen inštrument ali imate veselje do petja ali pa ste radi v dobri druž-bi, je folklora pravi naslov za vas, ne glede na starost. Ta trenutek bo rav-no pravšnji, da se nam pridružite, ker smo se zaceli uciti nov ples. Ob zakljucku leta pa se vam clani dru­štva zahvaljujemo za vse dobrona­merne in prijazne besede in pomoc, ki nam jo nudite in srecno v novem letu vam želimo. 



Letni koncert MePZ Biser 

VANJA BAHAR LADO VAVPETIC 
Ob slovenskem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti, 26. de­cembra, je MePZ Biser pripravil le­tni koncert z naslovom Spomin na zimski vecer. Bil je res pravi zimski vecer, ko je zunaj že zelo hladno in veceri kar klicejo po druženju v prijetni družbi glasbe in pesmi. 
Koncert je potekal v Kulturnem domu Vodice, ki smo ga Bisercki v božicno-novoletnem vzdušju okrasi­li s snežinkami in cvetjem. Da je bil zacetek prireditve še bolj slovesen 


in državnemu prazniku tematsko ustrezen, so poskrbeli clani Društva vestrovo oziroma obicaji novoletnih narodnih noš in kocijažev. praznovanj po svetu. V polno zasedeni dvorani je prihod Ob izkušenem zborovskem dirigira­pevcev na oder pozdravila najprej nju g. Milana Bajžlja smo pevke in publika z aplavzom, nato pa še vodi-pevci MePZ Biser zapeli najprej tri teljica vecera ga. Nada Golub. Pove-narodne in se tako poklonili držav­zovalna nit vecera so bili božic in sil-nemu prazniku, in sicer: Spomin na zimski vecer, Dve leti in pol ter Poj-dam v Rute. Sledil je nastop prve gostujoce za­sedbe. To so bile mlade Sorške face iz Sore pri Medvodah. So edina mladin-ska orglicarska skupina v Sloveniji, vodi pa jo ga. Metka Peklaj Pelko. 

Že pet let trije fantje in dve dekleti nastopajo z orglicami, kitaro ter tro­bento na festivalih doma in v tujini. Z njihovim nastopom je postalo kon­certno vzdušje bolj živahno in mla­dostno. Instrumentalno so izvedli tako domace kot tuje skladbe, ki so popolnoma ustrezale tematiki vece­ra: Jingle bells, Bela snežinka, Mla­di smo, Slovenskega narodna sin in Alone. Nadaljevanje koncerta smo Bisercki v svojem drugem delu zapeli tri prired-be popevk, med njimi Plestenjakovo En poljub, Brendijevo Na svidenje ter angleško popevko The rose v prevodu Kaj je ljubezen. Petje je s klaviaturo spremljal g. Dominik Krt, ki je ta ve-cer skrbel tudi za ozvocenje. Nato je sledil bolj umirjen ter bo­žicno obarvan del koncerta, v kate-rem so nastopili drugi gostje vecera, MePZ Lipnica iz Kamne Gorice pod vodstvom zborovodje g. Andreja Zupana. Zapeli so šest pesmi: Beli cvet, Vecernica, Zvoncek veselo zvo­ni, Srecna si štalca, Okrog in krog že zvon doni ter Zbudi se Jeruzalem. Tudi Bisercki smo v zadnjem delu nastopa zapeli znane božicne pe­smi: Hitite kristjani, Noc se spušca v Betlehem ter priredbo Avsenikove skladbe Zvezde na nebu. Sledila je skupna zakljucna pesem Sveta noc, pri kateri je sodelovalo tudi obcin­stvo. Zelo prijeten zimski vecer se je za­kljucil z druženjem ob pogostitvi. Naj zakljucim z besedami predsedni­ce pevskega zbora Biser, ge. Irme Biz-jak: »Lep glasbeni vecer smo ustvarili s trudom in žarom do petja ter s stro­kovnim vodenjem našega zborovodje Milana Bajžlja. Hvala vsem. Naj bo takih vecerov še veliko!« 

Dvajseti tradicionalni turnir v balinanju za Koritnikov memorial 

IVO KORITNIK 
Tako kot devetnajstkrat do sedaj je tudi letos v športno rekreativ­nem središcu Kluba Kubu na dan 6. decembra potekal že dvajseti tra­dicionalni turnir za prehodni pokal v spomin na Jožeta Koritnika. 
Na hladen, vendar lep soncen dan so se tekmovalci zbrali na skrbno pripravljenih igrišcih. Uradna otvo­ritev je prikazala oris iger in njihove dosedanje zmagovalce. Tekmovalni pari so bili doloceni s pomocjo žre­banja. Sledile so zanimive in napete tekme, v katerih sta odlocali kvali­teta in forma posameznikov v na­tancnem bližanju in atraktivnem 
zbijanju. sto so dosegli upokojenci Vodice 2 v Cetrto mesto je pripadel Bukovici – V finalu turnirja je zmagala ekipa sestavi: Žane Baliž, Franc Gubanc in Šinkov Turn 2 v sestavi: Jože Sitar, upokojencev – veteranov Balinar-Jože Jagodic. Tretje mesto je pripa-Cveto Vrbovšek, Franc Šuštar, Šte­skega kluba VBK Kubu1 v sestavi: del klubu Bukovica – Šinkov Turn 1, fan Šimenc in Stane Lužar. Vinko Sovinc, Julka Jeraj, Silvo ki je bil lanski zmagovalec, v sestavi: Turnir so tudi to leto podprli upoko­Gvardjancic in Iztok Nastran. Prejeli Alojz Hribar, Ivan Hribar in Franc jenci – veterani Balinarskega kluba so tudi prehodni pokal. Drugo me-Krelj, Franc Špenko, Dare Borcnik. Kubu Vodice in družina Koritnik. 





Novoletni koncert Godbe Vodice postregel z raznolikim repertoarjem 

FILIP PIRC 
LADO VAVPETIC 
Zadnja sobota pred božicem je vecer, rezerviran za tradicionalni božicno-novoletni koncert Godbe Vodice v Kulturnem domu Vodi­ce, pod taktirko dirigenta Igorja Dajcmana. Godbeniki pa smo, po-leg odigranih skladb domacih in tujih avtorjev, oznanili naš osrednji dogodek leta 2022, ko bo Godba Vodice praznovala 100-letnico de­lovanja. 

Za zacetek se najprej vrnimo na leto­šnji koncert. Zunanje temperature in kislo jesensko vreme prav zares niso jimi nežnimi toni segli globoko v srca srebrno za 10 in Luka Janhar zlato dajali obcutka predpraznicnih dni vseh navzocih. Gallusovo priznanje za 15 let aktiv-in iztekanja koledarskega leta. Zato Cartoon (slov. risanke) je bila sklad-nega delovanja v društvu. Vsem pre­smo se godbeniki toliko bolj potrudi-ba, ki je z dinamicnimi ritmi spo-jemnikom iskreno cestitamo in naj li, da smo ta obcutek med poslušalce mnila na otroške dni in risane juna-jim prejeta priznanja dajo zagon in prinesli v nabito polno dvorano med ke ameriške televizije ter nas tako motivacijo za nadaljnje delo. koncertom. pripeljala do zakljucka prvega dela Druga polovica koncerta se je zacela Prva skladba vecera, Berliner luft koncerta. s skladbo Johanna Straussa starejše-(Berlinski zrak) je z mocnimi uvodni-Pred zacetkom drugega dela je sledi-ga, Banditen-Galopp in popeljala mi takti poskrbela za umiritev obcin-lo podeljevanje priznanj novim, mla-proti slovensko obarvanemu zakljuc­stva in napovedala caroben vecera v dim godbenikom in tistim, ki v godbi ku uradnega dela. vodiški dvorani še pred pozdravom ustvarjajo že vec let. Letošnje število Solisticno vlogo pri skladbi Pastir­voditeljice prireditve. novih godbenikov se je povecalo za cek, avtorjev Vilka in Slavka Avse-Po pozdravu vseh navzocih in govo-kar pet clanov, kar nas zelo veseli, saj nika je brezhibno zaigral dolgoletni ru gospoda župana je sledila nasle-lahko le na tak nacin godba ustvarja prijatelj Godbe Vodice Uroš Lajevec dnja skladba vecera, avtorja Johanna in deluje še v prihodnosti. Predse-in požel tako mocan aplavz, da je Straussa mlajšega, Leichtes blut dnik Godbe Vodice, Boris Kubelj, je skladbo zaigral še enkrat. Zadnje (Lahka kri). Hitra polka, ki nas v mi-plaketo mladi godbenik podelil Re-delo z letošnjega repertoarja je bila slih takoj popelje v praznicne ritme beki Korelc, dvojcicama Ani in Emi prav tako skladba bratov Avsenik, koncerta dunajskih filharmonikov Podgoršek, Jeremiju Le Rouxu in Spomin, ki je z nežnimi toni valcka na novega leta dan. Roku Udirju. Gallusova priznanja zakrožila caroben vecer v dvorani. Sledila je nekoliko bolj umirjena za vecletno delovanje v Godbi Vodice Kdor ni bil prvic na novoletnem kon­skladba Highlights from Evita, so iz rok gospoda župana prejeli Tin-certu vodiške godbe, dobro ve, da s vencek zelo znanih pesmi, kot so kara Jeraj in Jošt Stare bronasto tem glasbeni vecer še ni koncan. Sle-You Must Love Me, Buenos Aires in za 5, Simona Žebovec, Blaž Jeraj, dila sta dva obvezna dodatka. Rade­Don‘t Cry for Me Argentina, so s svo-Andraž Brank in Andrej Rozman tzky-Marsch nas v mislih popelje na novega leta dan, ko ga tradicional-no vsako leto igrajo dunajski filhar­moniki. Nežna skladba v pridušeni svetlobi, Sveta noc, pa v nas vzbudi toplino in pricakovanje svetega vece­ra. S tem se je koncal letošnji koncert Godbe Vodice, po katerem je sledilo druženje z najbližjimi in prijatelji. 

Leta 2022 bo Godba Vodice pra­znovala svojo stoto obletnico de­lovanja. V društvu se za pocastitev te jubilejne obletnice snuje veliko nacrtov in projektov, ki že potekajo. Lahko vam z veseljem in ponosom oznanim, da bo osrednji dogodek praznovanja visokega jubileja dru­štva imela Godba Vodice 17. decem-bra 2022, to bo božicno-novoletni koncert v slovenskem hramu kultu-re, Cankarjevem domu, zato že sedaj, vabljeni! Ob tej priložnosti se v imenu celotne godbe zahvaljujem dirigentu Igorju Dajcmanu, ki nas skozi, za nas god-benike naporno jesen, z veliko ener­gije in elana uci, da lahko vsako leto na koncertu v najboljši izvedbi poka­žemo, kaj smo se uspeli nauciti. Zato še enkrat, Igor hvala! Vredno zahvale se mi zdi omeniti še donatorje in sponzorje, ki nas s fi­nancno pomocjo podpirajo pri izved-bi koncerta, kot pri celotnem delu na podrocju ljubiteljske kulture. V imenu celotnega Godbenega dru­štva Vodice se zahvaljujem Obcini Vodice, GM Jagodic Vodice, Mar-janu Podgoršku, n.d.d.k. Skaruc­na, REAM,  d.o.o.; Trzin, Kovinc, d.o.o., Lahovce, Kljucavnicar­stvu Roman Janhar, s.p.; Vodi­ce, Elektroeroziji Igor Marjetic, s.p.; Šmartno, Mesariji Selak Marko Selak, s.p.; Vodice, Jeraj PLUS,  d.o.o.; Vodice, Europla­kat,  d.o.o., Ljubljana, ZG Jerinc; 

Vodice, Mizarstvu Bilban; Vodi­ce, Fotokopiranju Bilban Ciril; Kranj, Balet,  d.o.o. Vodice, Mi-zarstvu Stare Tomaž, s.p.; Ska-rucna, Klub Kubu; Vodice, Mi-zarstvu Stanonik; Vodice, Jaka Ovijac, s.p., Polje, LPP Ljubljana, Jani Polajnar, DU upokojencev Vodice, Pekarna prest Jagodic; Vodice, Vrtnarstvo Brank; Vo-dice, Picerija Feniks; Poslovna cona Komenda. 
Seveda pa niso sponzorji edini, po­magate nam tudi Vi, s svojo podporo, poslušnostjo in pozitivno energijo. Vse našteto in vse, kar spada zraven, je tisto, kar nas pelje naprej do novih uspehov in druženj. Hvala! 
V imenu celotne Godbe Vodice vam želim zdravo, uspešno in zadovoljno leto 2020 in da bi dosegli cilje, ki ste si jih zastavili na osebni ali društveni ravni. 





Aktivnosti DU Bukovica – Šinkov turn 
Oktober do december 2019 

MALCI LESKOVEC ARHIV DRUŠTVA 

DU Komenda je oktobra pripra­
vilo kostanjev piknik pri mlinckih 
in povabilo nanj vsa okoliška DU: 
Vodice, Cerklje, Medvode, Trzin, 
Moravce, Kamnik in naše društvo. 
Vedno pripravijo prijetno druženje 
ob pecenem kostanju, kuhanem 
vinu in z obilico dobre volje. Naše 
društvo se povabilu vedno odzove 
v lepem številu, ker se radi druži-
mo, hodimo in preživljamo prosti 
cas v naravi. 

V jesenskem casu smo v DU zaceli z rekreacijsko telovadbo v telovadnici doma krajanov v Utiku. Naša vadite­ljica je naša vašcanka Marta, ki nas 
Martina, zavetnika vina. Ustavili vipavsko vino zelen in obiskali samo­odlicno razgiba. Gibalne in sprosti­smo se v zelo zanimivi vipavski vasici stansko knjižnico, v kateri so arhivi­tvene vaje nas krepijo in ohranjajo v Goce, ki pod svojimi temelji skriva 75 rana originalna knjižna dela Janeza dobri kondiciji. 
obokanih vinskih kleti. Prijazen go-Svetokriškega. Ogledali smo si tudi 30. oktobra je odšla naša pevska in 
stitelj s Cejkotove domacije nas je po-preprosto, a vsebinsko bogato samo­kulturna skupina na povabilo Doma 
peljal po kraju Goce in razkrival stara stansko cerkev, reda kapucinov. Ko starejših obcanov v Vnanje Gorice 
izrocila, zgodbe in posebnosti vasi. smo zakljucili oglede, smo nazdravili in jim pripravila enourni zabavni 
Povabil nas je v svoj hram, kjer smo svetemu Martinu na turisticni kme-program. Zapeli smo jim vec ljud­
okušali dobrote in vina Vipavske do-tiji, se okrepcali s kmecko pojedino, skih pesmi, pripovedovali zgodbe in 
line. Ko smo se malo okrepcali in po-poveselili, zapeli nekaj veselih in se v smešnice. Naš harmonikar Hencek z 
kusili vsaj štiri sortna domaca vina, vecernih urah poslovili od vipavske ženo Marto in zakoncema Porenta iz 
smo se odpeljali do Vipave in si ogle-vinorodne pokrajine. Turisticnega društva pa so predstavi­
dali izvir reke Vipave in znamenito-Skupina kolesarjev našega društva li narodne noše v vsem svojem sijaju. 
sti mesteca. Zaradi številnih izvirov je v letu 2019 prekolesarila dobršen Pripravili smo jim prijetno, zabavno reke Vipave so prebivalci zgradili kar del gorenjskih poti. So vztrajni in dopoldne, ko so tudi praznovali sku-25 mostov, kar je razlog, da meste-vzdržni, vreme jim je bilo to leto res pne rojstne dneve. Starostniki so vi-cu recemo kar slovenske Benetke. V naklonjeno, novembra pa so zaklju­dno uživali, pa tudi mi nastopajoci, nadaljevanju odkrivanja vipavskih cili kolesarsko sezono. Prav tako so saj smo naredili nekaj dobrega za bolj znamenitosti smo si ogledali biser v zakljucili uspešno sezono balinarji, nemocne od nas. srcu Vipavske doline Vipavski Križ, ki so redno trenirali in osvojili kar 
9. oktobra pa smo se odpeljali s turi-kraj, ki je bil nekdaj najmanjše me-nekaj pokalov. sticno agencijo AR TUR v Vipavsko sto v habsburški monarhiji. Ogledali Sredi decembra smo organizirali in dolino. V to vinsko pokrajino smo se smo si grajsko obzidje, mogocno obo-pripravili srecanje vseh naših clanov odpeljali z namenom, da proslavimo kano grajsko klet, pokusili krajevno društva z namenom, da se poslovimo od starega leta in nazdravimo priha­jajocemu letu. V goste smo povabili tudi Božicka Vinka, da nas je razve­selil in obdaril. Pripravili smo kul­turni program s pesmimi in recitacijo Cirila Zlobca »Samo, da se še imava«. Osrecili so nas tudi nastopajoci otro­ci iz vrtca Škratek in osnovnošolci podružnicne šole Utik s svojim pe­strim programom. Po programu je pricingljal z veliko malho daril Boži-cek in obdaril otroke, ki pa so morali najprej povedati, ali so bili med letom pridni, ce so pospravljali doma svo­jo sobo, in odgovoriti na Božickova vprašanja. Po obdarovanju otrok je Božicek obdaril tu vse nas v dvorani s skromnimi darili. Po dobri hrani iz gostilne Anzel in ob prijetni glasbi smo tudi zaplesali, predvsem pa smo se družili, peli in klepetali. Ob slove­su smo si z objemi zaželeli zdravo in zadovoljno novo leto. Naši pridni poverjeniki so pred bo-žicnimi prazniki obiskali vse bolne in starejše nad 80 let, in vse clane, ki živijo v domovih za ostarele in jih obdarili s skromnimi darili. Vsi sta­rostniki so bili daril, še posebej pa obiskov in stiskov rok, zelo veseli, polepšali smo jim ta dan. Na dan pred božicem pa smo imeli v naši obcini prav poseben dogodek. Vašcani vasi Bukovica (Bukolani) so pripravili srecanje pri jaslicah. Jaslice so postavili že petic, sredi Bukovice, idejni vodja in izdelovalec teh kra­snih jaslic je Franci Kubelj, umetnik v rezbarjenju in izdelovanju lesenih skulptur. V goste ob tem dogodku so povabili nadškofa gospoda Alojzi­ja Urana in gospoda dekana Franca Mervarja. Monsinjor Uran je s svojim žametnim glasom pozdravil števil­ne obiskovalce, pel je z našimi pevci skupine Aronija božicne pesmi in se pogovarjal z udeleženci. Vašcanke Bukovice pa so pripravile razkošno pojedino z božicnim pecivom, ki ga je bilo v izobilju. S pecivom in kuhanck-om v rokah so se sprostili prisrcni po­govori. Vsi smo si med seboj zaželeli prijetne božicne in novoletne prazni­ke, obilo zdravja in dobre volje. 


200 pohodov – dosežek pohodnikov DU Vodice 

JOŽE ROŽMANEC ARHIV DRUŠTVA 
Konec leta je obicajno priložnost, da se naredi pregled aktivnosti v preteklem obdobju. Tako smo naredili tudi v pohodniški sekciji DU Vodice. Ne samo, da smo bili v preteklem letu zelo aktivni, saj smo izpeljali kar 45 pohodov in jih z zadnjim pohodom lani zaokrožili na lepo okroglo število. Tako smo v letih od 2014, ko je vodenje po­hodnikov v DU Vodice prevzel g. 
pohod Turisticnega društva Vodice koliko višje hribe (Porezen, Blegoš, 
Janez Kadivec, do konca 2019 iz­
po Rašici in Dobenu do Mengeške Nanos, Kriška gora, Olševa, Uršlja 
peljali že 200 pohodov. 
koce …) in ne prevec zahtevne po-gora, Matajur, Crna prst, Ljubeljska Na ta dosežek smo zelo ponosni. V hode po bolj ali manj znanih hribih baba, Dovška baba, Kobilja glava nad naš program in izvedbo pohodov po Sloveniji (Šilen tabor nad Pivko, Tolminom, Rodica, Vogel, Pohorje smo vkljucili tako lažje z udeležbo na Malic nad Laškim, Plešivici, Medvi-…) in tudi gore z nad dva tisoc metri organiziranih pohodih (februarski žica in Ostric pri Kozini, Kurešcek in nadmorske višine (Velika Baba nad obcinski pohod na Krvavec, Pohod Krim, Trstelj nad Dornberkom, La-Krnskim jezerom, Strelovec in Kro­po Trstenjakovi poti, Jurcicev pohod, šcek nad Cepovanom, Babji zob nad ficka nad Logarsko dolino, Veliki vrh Pohod po Krpanovi poti, jesenski Bledom ….). Obiskali smo tudi ne-pri Ojstrici, Lanževica, Bogatin in Mahavšcek nad Komno, v prejšnjih letih pa še nekaj zahtevnejših tur na Škrlatico, Rjavino, Bavški Grinta­vec, Bavški Gamsovec, Križ, Stenar, Razor, Špik, Cmir, Mangart, Hanzo­va smer v Mojstrovki, Grintovec in Kocna, Srednja in Mala Ponca, Peca, Skuta, Ojstrica, Lucki dedec, Sleme nad Mojstrano, Zadnjiški ozebnik …). Seznam osvojenih vrhov je toli­kšen, da se ga ne bi sramovalo mar-sikatero planinsko društvo s precej mlajšim clanstvom, kot je naše, ki se v povprecju približuje sedemdesetim letom. Smo živ dokaz, da se tudi v starosti zmore marsikaj, ce je volja in zdravje to dopušca. Ob pregledu dosedanjega dela smo ugotovili, da smo v letih 2014 do vkljucno 2019: 


• 
izpeljali 200 pohodov, 


• 
ki smo jih opravili v 203 dneh oziroma v 952 urah hoje, 

• 
pri tem smo se povzpeli za 

150.100 višinskih metrov in 

• 
prevozili 30.600 km poti do iz­hodišcnih tock in nazaj.


 Vseh pohodov se je udeležilo 2.058 pohodnikov. 
Poleg pohodov smo obiskali tudi ne­katere znamenitosti, mimo katerih nas je vodila pot. Tako smo obiskali tudi štiri jame (Škocjanske, Vilenico, Dimnico in Snežno jamo na Raduhi), zgodovinske kraje (Rifnik nad Šen­tjurjem, spominsko cerkev na Javor­ci, Sveto goro na Skalnici, Ajdno nad Žirovnico, Sabotin nad Novo Gorico, trdnjavi Herman in Kluže ter kostni-co pri Kobaridu …) in druge znameni­tosti od razglednih stolpov do slapov in cerkvic po vrhovih in dolinah. Na naših pohodih ni nikoli dolgoca­sno, saj si znamo popestriti pohod z zanimivimi podatki o zgodovini kra­jev, ki jih obiskujemo, o zemljepisnih znacilnosti pokrajine ali s šalami, da hoja hitreje mine. Tudi obred pitja kave na doseženem vrhu prispeva k boljšemu razpoloženju, da o »šilcu kratkega«, ki si ga privošcimo za pri­vezovanje sape na vrhu, ne govorimo. Ce nam bo zdravje služilo in se bomo še naprej zgledovali po našem staro­sti g. Janezu Podgoršku, ki še pri svo­jih enainosemdesetih in še malo, drži korak z drugimi v pohodniški skupi­ni, bomo tudi v prihodnje obiskova­li naše hribe in se cez nekaj let spet pohvalili s še kakšno okroglo številko opravljenih pohodov. Vabimo vse, ki imajo voljo in jim zdravje to dopušca, da si privošci­jo pohod, pa ceprav samo v okolici doma. Naj velja: Kdor miga, je živ!!! 




Prednovoletno druženje pod lipami 

KATJA ŠUŠTAR 

Kljub temu da nam je decembr­sko vreme letos prineslo malce preglavic, smo Prosvetno društvo Vodice (PDV) letos znova orga­nizirali in uspešno izpeljali Pred­novoletno druženje pod lipami v Vodicah. 
Skrb, da glas o spremembi datuma našega dogodka ne bi dosegel dovolj obcanov, je bil povsem odvec. Na petkov po-božicni vecer, 27. decem-bra, se je pod lipami znova zbralo ve­liko število obiskovalcev. Ta dogodek je zagotovo eden izmed naših ljubših. Organiziramo ga s preprostim ciljem – želimo, da se naši obcani družijo in sprostijo, po­klepetajo s prijatelji, sosedi in soob-cani. Želimo, da obcutijo našo obci-no kot skupnost, ki živi. Kot vsako leto doslej smo poskrbeli za toplo pijaco in hrano – burgerje in slastne vaflje; dobro glasbo – zaba­vala nas je Flora Ema Lotric s klavi­aturistom, ter za zabavne nagradne igre. Obiskovalci so se lahko pome­rili v »rocnem« tehtanju potice in štetju bombonov v kozarcu. Tisti z najbližjim rezultatom, je priboljšek odnesel domov. Prednovoletno druženje pod lipami je le eden izmed naših tradicional­nih dogodkov. Ce ste ga zamudili le­tos, naj vam prihodnje leto ne uide. PDV vam v prihajajocem letu želi cim vec toplih in radostnih trenutkov. 




Srecanje s starejšimi obcani 
»Tudi vcasih so ljudje jamrali!« 

TANJA DOMINKO 
Župan Aco Franc Šuštar je v cetrtek, 16. januarja, že tradicionalno obiskal obcane, starejše od 90 let. Tudi tokrat se zaradi sprejete uredbe o varstvu osebnih podatkov župan ni mogel kar napovedati in priti na obisk, pac pa so morali ti obcani sami izraziti željo po obisku. To sta storila dva, Ivan Trampuž iz Kosez in Franc Kunstelj s Sela. 
Obisk je minil v prisrcnem ozracju, oba sta obudila nekaj spominov na prehojeno življenjsko pot, zaupala sta nam želje za naprej in med drugim smo slišali tudi to misel, da so tudi vcasih ljudje radi jamrali in tudi kritizirali. Prvi obisk v Kosezah pri 92-letnem Ivanu Trampužu, ki je s svojo 87-letno ženo porocen že 63 let, je bil zame presenecenje. Ivan je še zelo vitalen, v ženo Francko sama skrbita zase, oba sta še precej pri moceh in bistrih misli, tako da smo z lahkoto pokramljali. Na nekdaj precej veli­ki kmetiji zdaj že petnajst let živita sama, živine nimata vec, le še tri kokoši. Ceprav je Ivanu mama umrla pri šti­rih letih, oce pa, ko jih je dopolnil 14, leto za njim pa mu je umrla še stara mama, je z bratom in dvema sestrama, pozneje pa tudi s teto, vztrajal na kmetiji. V Francko iz Most pri Komendi se je zagledal v Kamniku, všec so mu bile njene dolge kite, pravi. Rodilo se jima je kar šest de­klet, a je prva umrla že pri rosnih dveh letih. Ivan je bil tako edini moški v gospodinjstvu. Žena pa doda: »Boga zahvali, da smo bile ženske, kaj bi bilo, ce bi bilo toliko moških?« In kaj ju skrbi zdaj, ko sta že v zrelih letih? On si želi, da bi cim dlje vztrajala pri takem zdravju, ko bi bilo treba umreti, pa naj se zgodi na hitro, da ne bo dela in stroškov. Žena pa doda, da jo skrbi, da bi ostala sama. »To me tako skrbi. Sama ostati, pa nobenega soseda v bli­žini.« Življenje je povsem drugacno kot nekdaj, ugotavlja Ivan. Toda doda: »Jamralo se je pa vedno, tako nekdaj kot danes.« Sicer pa Francka zadovoljno pravi, da se je Ivan lotil vsakega popravila sam, marsikaj je znal popraviti in narediti, da ni bilo treba koga drugega prositi. Sama pa najbolj uživa na vrtu in med rožami. Ob koncu obiska po­trdita: »Brez složnosti ne bi šlo. Ce ni složnosti, ni življe­nja.« Tega jima ob slovesu zaželiva tudi midva z županom in dodava, da naj ostaneta krepkega zdravja še naprej. 
Franc Kunstelj pa je 94-letni gospod s Sela pri Vodicah. Nekdaj je bil zelo rad v gorah, velikokrat je osvojil Triglav, še ne dolgo nazaj se je vsak dan povzpel na Rašico, zdaj je njegov pohod omejen po okolici, a še vedno pogumno hodi in je vesel, ko je lahko na zraku. Tudi izletov dru­štva upokojencev se rad udeleži, vsake prireditve, pravza­prav. Tudi do zdravnika gre še sam, usede se na avtobus in ponosno pove, da veliko njegovih vrstnikov tja pride s palico v roki, on pa tega pripomocka prav nic ne potrebu­je. Tudi njegovo življenje ni bilo z rožicami postlano, že kot najstnik se je bojeval na ruski fronti, sprva jih sicer ni zeblo, saj je tja prišel v avgustu, a so se razmere kmalu spremenile. Tudi danes dogajanje doma in po svetu zve­sto spremlja, Dnevnik vsak vecer pogleda, tudi športne dogodke, zlasti smucanje. Glede politike zmigne z glavo in rece: »Ni, da bi govoril.« O bivanju v domu za starejše pa Franc, ki je že 27 let vdovec, nic kaj rad ne razmišlja, spomni se, kako težko je bilo tam za njegovo mamo, zato upa, da bo sam toliko pri moceh, da bo lahko ostal doma pri sinu. Za zdaj mu zdravje dobro služi, zato se ne pri­tožuje. Po tem kratkem klepetu ob caju in piškotih se z željami, da se znova srecamo prihodnje leto, v prijetnem zimskem veceru razidemo. 




Slovenci in Dunaj 

ANDREJA BECAN TINA KOSEC 
Na Osnovni šoli Vodice smo si za­
stavili šolski projekt, v katerem 
smo raziskovali sledi, ki so jih pu­
stili Slovenci na Dunaju. Seveda 
brez dunajskih znamenitosti ni 
šlo, zato smo se 9. novembra od­
pravili v dvomilijonsko prestolnico 
Avstrije. Sprehod po mestu so po­
pestrile zabavne naloge, s pomo-
cjo katerih so ucenci spoznavali 
Dunaj. 
Podrobneje smo si ogledali stavbe treh slovenskih arhitektov, Plecnika, Fabianija in Podrecce, slovito palaco Schönbrunn – palaco Marije Terezije, Sisi in Franca Jožefa. Ucenci so bili navdušeni tudi nad najstarejšim ži­valskim vrtom na svetu. 
V projektu je sodelovalo okoli 150 ucencev predmetne in razredne sto­pnje. Raziskovali so v okviru nemšci­ne, biološkega krožka, izbirnih pred­metov gledališki klub in umetnost, nadarjenih, sodobne priprave hrane, ucenci drugih in tretjih razredov so izdelovali vošcilnice, šolski vrtnarji so pripravljali naravne izdelke, števil­ni ucenci in zaposleni pa so se projek­tu pridružili kar tako, prostovoljno. 
Zakljucek projekta je bil 17. decembra, ko smo spodnjo šolsko avlo in ucilni­ce spremenili v Dunaj. Obiskovalec je z vstopom v šolo vstopil na božic­ni sejem, t. i. Kristkindlmarkt, kjer je lahko izbiral med izdelki »domace obrti« – izdelki ucencev – in knjižno ponudbo. Zvenele so melodije lajne Vinka Novaka iz Bukovice, prav tako je cloveku zastal korak ob rezbarskih stvaritvah Franca Kublja iz Bukovice. Obiskovalci so si najprej lahko v telo­vadnici ogledali gledališko igro Krpa-nova potegavšcina, ki jih je miselno že umestila v avstrijsko prestolnico. Seznanili so se z znanimi Slovenci, med katere spadajo France Prešeren, Ivan Cankar, Jernej Kopitar, Franc Miklošic, Jurij Vega in Jožef Štefan, ter njihovim delom, ki je nastajalo na Dunaju, a imelo hkrati velik vpliv na takratno deželo Kranjsko. Ogledali so si maketo mestnega središca in se s pomocjo mini knjižnega vodnika, ki so ga pripravili ucenci, sprehodili mimo prikazanih turisticnih zname­nitosti, obiskali so lahko znameni-ti živalski vrt, vmes pa so se naucili dunajskega valcka v schönnbrunski plesni dvorani in se posladkali v du­najski kavarni, kjer so ucenci stregli cesarski praženec, cežano in caj. Za pripravo dobrot so porabili 15 kg moke, 30 l mleka, 90 jajc, 2 kg masla, 2 kg sladkorja in 15 kg jabolk. Ponud­bo na menijih so pri izbirnem pred­metu nemšcina prevedli v nemški jezik. Sledila je modna revija, v kateri je bila prikazana dunajska moda 18. in 19. stoletja ter slovensko oblacilo 

19. stoletja, iz katerega se je kasne­je razvila tudi narodna noša. Ucenci niso samo razložili nacina oblacenja, prikazali so tudi bonton takratnega casa. Kostume smo si izposodili pri kulturnem društvu Blaž Potocniko­va citalnica, Viba filmu in v skladišcu Slovenskega narodnega gledališca Opera in balet Ljubljana. Ucenci, ki so nosili slavnostna oblacila, so se v mi-mohodu odpravili na ogled eminen­tnega šolskega novoletnega koncerta. Z njim smo projekt Slovenci in Dunaj tudi zakljucili, a še danes odzvanja v naših mislih. 
Ob tem bi se vsi, ki smo projekt pri­pravljali, želeli zahvaliti tehnicnemu kadru (hišnikoma, cistilkam, tajni­ci, kuharjem) za veliko podporo in sodelovanje, ravnatelju, ki nam je projekt omogocil, Knjižnici Vodice in šolski knjižnici, lajnarju Vinku Nova-ku, rezbarju Francu Kublju, Društvu narodnih noš in kocijažev obcine Vodice ter vodji projekta – uciteljici slovenšcine in nemšcine Jani Cemas. 

Vabilo na 16. veleslalom za pokal Obcine Vodice in 7. pohod na Krvavec 

OBCINSKA UPRAVA OBCINE VODICE 
V pocastitev slovenskega kultur­nega praznika bomo v soboto, 8. februarja 2020, na Krvavcu izvedli tradicionalno športno-kulturno prireditev 16. veleslalom za pokal Obcine Vodice in 7. pohod na Kr-vavec. 
Športno društvo Victoria Club Vodi­ce, Športno-planinsko društvo Gams in Obcina Vodice vas v sodelovanju z Godbo Vodice, Mešanim pevskim zborom Biser in Rekreativno-turi­sticnim centrom Krvavec ob sloven-skem kulturnem prazniku, 8. febru­arja 2020, vabijo na 16. veleslalom za pokal Obcine Vodice in 7. pohod na Krvavec.  Obcani, ki ne smucate in se ne želite udeležiti pohoda, vabljeni na Krvavec kot gledalci in navijaci. Obcina Vodice bo vsem, ki se boste registrirali do 8.30 ure na zbirnem mestu, zagotovila brezplacen prevoz s kabinsko žicnico in malico. Skupaj bomo ob prijetnem druženju poca­kali na kulturni program, v katerem bodo nastopili clani Godbe Vodice in Mešani pevski zbor Biser, ter podeli­tev priznanj. Na veleslalomskem tekmovanju se bodo smucarji in deskarji pomerili na progi 7. Audi Quattro, ki bo le­tos neposredno nad Plažo Krvavec. Tekmovalci bodo imeli zgolj eno vo­žnjo, ki bo štela za koncno uvrstitev. Start bo napisan pri prevzemu star-tnih številk in bo mogoc izkljucno po navedenem vrstnem razporedu. Kategorije bodo oblikovane nakna­
dno po prijavi tekmovalcev. Prija­ve na tekmo so možne do cetrt­ka, 6. februarja 2020, do 24.00 ure prek elektronskega naslova sport.victoria.club@gmail.com. 
Zbor pohodnikov bo med 7.30 in 
8.30 uro pri spodnji postaji kabin­ske žicnice, zakljucek s pogostitvijo pa na Plaži Krvavec, kjer bo potekal tudi kulturni program. Ker bo pot potekala v zimskih razmerah, je nuj­na zimska oprema (dereze, gamaše, pohodne palice, rezervna oblacila) in primerna kondicijska pripravljenost. Prijave na pohod niso potrebne. Veleslalom in pohod bosta potekala ob vsakem vremenu. Dodatne infor­macije glede izvedbe prireditve so na voljo na spletni strani www.vodice. si. 




Vpis v vrtec 
VABILO NA VPIS VSEM BODOCIM PRVOŠOLCEM VPIS V VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE 
Spoštovani starši! VPIS DO 31. MARCA 2020 
Vaš otrok, rojen v letu 2014, sodi v generacijo, ki bo septembra 2020 vstopila v 1. razred. Vlogo za vpis v Vrtec Škratek Svit Vodice, enoto Ska-Na OŠ Vodice bomo vpisovali otroke 
rucna in enoto Utik dobite na spletni stani vrtca: www. 11. in 12. februarja 2020, 
vrtec-vodice.si ali v vrtcih. od 8.00 do 12.00 ure 
Vlogo za vpis, za šol. l. 2020/2021 oddajte, pošljite na in od 14.00 do 18.00 ure naslov: 

DAN ODPRTIH VRAT VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE, FRANCA SEŠKA 
za bodoce prvošolce bo 
C. 15, 1217 VODICE ali 
Na PŠ Utik: v sredo, 5. 2. 2020, ob 9.00 uri vodice@vrtec-vodice.si 
Na OŠ Vodice: v cetrtek, 5. 3. 2020, ob 9.15 uri Za vec informacij nas poklicite: 01 83 24 992 Otroci bodo obiskali šolo s svojimi vzgojiteljicami iz 

Vabimo vas, da nas obišcete na DAN ODPRTIH 
Vrtca Škratek Svit 


VRAT, V CETRTEK, 26. marca, od 16.30 do 18.00 
(Vodice, Skarucna in Utik). 
Otroci, ki so v vrtcu drugje ali pa so doma, pa nas ure, v Vrtcu Škratek Svit Vodice, enoti Skarucna bodo obiskali v spremstvu staršev! in enoti Utik!
Informacije po telefonu:  Z veseljem vam bomo predstavili vrtec, program in (01/833 25 14, 01/832 41 95) odgovorili na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! 


Mesto bere (tudi na vasi) 

KARMEN JANCAR 
Zima je tukaj in tudi v manjših kra­jih se seznanjamo z bralnim pro-jektom Mesto bere, ki ga Mestna knjižnica Ljubljana pripravlja v mr­zlih mesecih. V letošnji, že 9. sezo­ni, smo za vas pripravili zgodbe iz vroce Avstralije in Oceanije. 
Vabim vas, da si z bralnega seznama, ki ga dobite v knjižnici ali na spletni strani https://www.mklj.si/sezone, izberete vsaj pet knjige in jih prebe­rete. Na letošnjem bralnem seznamu je 60 zanimivih knjižnih naslovov avstralskih in novozelandskih avtor­jev, ki skozi zgodbe zrcalijo zanimivo kulturo, raznolikost, naravo, velika mesta, prve naseljence, Aborigine in Maore ter utrip sodobnega urbanega življenja v Avstraliji in Novi Zelandi­ji. Kratek komentar o knjigah zapišite v poseben obrazec in ga prinesite v knjižnico do 3. maja 2020. Vsi, ki bo­ste sodelovali pri projektu, prejmete darilni bon za clanarino v Mestni knjižnici Ljubljana, prav tako pa so-delujete v žrebanju za vikend paket za dve osebi v Bohinj ECO Hotelu. Ker pa bo zima ob zanimivih knjigah hitro minila, moramo misliti tudi že na pomlad in opravila na vrtu. Za vas smo v knjižnico Vodice povabili priznano strokovnjakinjo in avtorico knjig ter clankov o vrtnarjenju, univ. dipl. inženirko agronomije Jernejo Jošar. Na predavanju z naslovom Vrt brez prekopavanja in pletja, nam bo predstavila, kako si zastavimo vrt, da bo kasneje z njim cim manj dela, pridelki pa zdravi in veliki. Obdela­li bomo kljucne tocke, pri katerih po navadi delamo napake in postajamo sužnji vrta. Prekopavanje, okopava­nje, pletje in vsakodnevno zalivanje postanejo z drugacnim pristopom do vrta in narave preteklost. Se sliši pre­lepo in nemogoce? Boste videli, kako preprosto je! 






Nocni pohod z luckami 

AJDA BATISTIC GREGA JUHANT 
V ponedeljek, 23. decembra 2019, 
je na OŠ Vodice potekal nocni 
sprehod z lanternami, ki je bil za 
ucence podaljšanega bivanja, nji-
hove starše in ucitelje cudovita 
uvertura v praznicne dni. 
Ucenci so izdelali vsak svojo lanter-no z zimskimi motivi, s katero so si svetili vse do Kluba Kubu. Za piko na i so si na cilju privošcili še slastne piškote, ki so jih prav tako pripravili ucenci v okviru podaljšanega bivanja, in tako poskrbeli, da je bil vecer še prijetnejši. 





Ucitelji na Erasmus izmenjavi 

AJDA BATISTIC, ANDREJA BECAN IN NATAŠA TOMC ANDREJ BECAN 
Na Osnovni šoli Vodice smo se prijavili na razpis evropskega pro-jekta Erasmus plus, ki na podro-cju izobraževanja in usposabljanja podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med razlicnimi orga­nizacijami z namenom moderni­zacije ter sodelovanja med podro-cjem izobraževanja in trgom dela. (https://www.cmepius.si/o-nas/ 
programi/erasmus/) 
V projekt se je vkljucilo pet uciteljic, koordinator na šoli pa je ucitelj an­glešcine Matej Jancic. Tokrat je bila rdeca nit Otroci s posebnimi potre­bami v rednih šolah. Uciteljice Ajda, Andreja in Nataša so svoje izobraže­vanje že opravile in o njem razmišlja­jo takole: 
Andreja Becan V London sem odšla konec meseca oktobra in dva tedna obiskovala izo­braževanje na jezikovni šoli Langu­age Link. Pogovarjali smo se o prepoznavanju ovir, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami pri pouku ter o meto­dah poucevanja, s katerimi te ovire poskušamo preseci. Angleži imajo v rednih šolah koordinatorja za te otroke (SENCO), pri pouku pa so pomocniki, ki pomagajo ucitelju ka­kovostno izpeljati zastavljen pouk. V Angliji se redne šole specializirajo za dolocen tip ovire npr. gluhost, na­glušnost, avtizem, zato strokovnja­ki s teh podrocij prihajajo na šolo in delajo z ucenci. Tako kot pri nas tudi v teh šolah naredijo za ucence indi­vidualiziran program in posredujejo uciteljem profil ucenca ter prilago­ditve, ki jih potrebuje. Pozna se tek­movanje med šolami, saj so rezultati nacionalnih preizkusov znanja jav-no objavljeni. Šole z višjimi rezultati imajo tako vec financnih investi­cij staršev in podjetnikov, zato so tehnološko zelo dobro opremljene. Srednja šola se v Angliji zacne z 11. letom. Obisk tovrstnega izobraževanja se mi zdi zelo dobra izkušnja, saj si na ta nacin v stiku s trendi izobraževa­nja in se spoznaš z metodami in iz­kušnjami uciteljev iz razlicnih držav. 
Ajda Batistic Desetdnevnega izobraževanja sem se udeležila v novembru v Sevilji, kjer smo se srecali ucitelji iz razlic­nih držav, da bi si izmenjali nekaj dobrih praks s podrocja poucevanja. Govorili smo o kompetencah 21. sto­letja, ciljih izobraževanja, o motiva­ciji, kako reševati konfliktne situaci­je, kako rušiti stereotipe, ki jih imajo ucenci do drugih in drugacnih. Delo je potekalo v skupinah, kar je odlic­na priložnost za izmenjavo izkušenj in metod dela z drugimi ucitelji. Spoznali smo, kako lahko ucno uro kdaj prilagodimo in se iz ucilnic pre­stavimo v naravo, kako kakšno vajo prilagoditi, da bo primerna za vse ucne tipe ucencev itd. Obiskali smo eno izmed Seviljskih šol, kjer se sre-cujejo ljudje vseh generacij (vrtce­vski otroci, otroci osnovnošolskega programa, mladina, ki obiskuje sre­dnjo šolo, odrasli, ki se izobražujejo ob delu). Veliko je projektnega dela, raziskovanja s pomocjo tablicnih ra-cunalnikov ipd. Tovrstno izobraževanje se mi zdi odlicna popotnica za nadaljnje delo, hkrati pa tudi izziv, kako razlicne oblike dela vkljuciti v vsakdanje po-ucevanje. 

Nataša Tomc V drugi polovici meseca novembra sem se udeležila šestdnevnega izo­braževanja v Europass uciteljski aka-demiji v Firencah. Glavna tema izobraževanja je bila, kako dandanes, ko imamo v razredih ucence z razlicnimi potrebami, spo­sobnostmi in zahtevami, motivirati za delo. Kako jih z razlicnimi ucnimi strategijami in metodami pripeljati do ciljev, ki jih morajo osvojiti. Spo­znali smo jih kar nekaj, najbolj dra­gocena pa je bila izmenjava primerov dobre prakse med udeleženci. V naši skupini so bili še ucitelji iz Švedske, Danske, Finske, Tajske, Grcije in Esto­nije. Dobila sem veliko novih idej, ki jih bom z veseljem uporabila pri pou­ku. Predvsem drugje po svetu  izva­jajo kar veliko ur pouka v obliki pro-jektnega dela, delajo v skupinah.  Ve-cinoma pa v primerjavi z našo državo ogromno dela naredijo ucenci sami s pomocjo IKT tehnologije. Vseeno pa pri nas delamo dobro in uporabljamo veliko korakov posameznih metod in strategij, ki smo jih spoznali. Tako izobraževanje je zelo dobrodo­šlo, odpre nam ogromno novih obzo­rij ter pozitivno vpliva na naš osebni in strokovni razvoj. 



Medobcinsko tekmovanje v odbojki za starejše 
deklice 


ANITA ROBAR, JOŽI NASTRAN BRANK, MIHA KIMOVEC 
V ponedeljek, 16., in v sredo, 18. 
decembra 2019, je v Medvodah 
potekalo medobcinsko tekmova­
nje v odbojki. Naše ucenke 8. in 9. 
razredov so dosegle odlicno cetr-
to mesto. 

Gimnasticarji z odliko nastopili na podrocnem tekmovanju v akrobatiki 
OŠ Cvetka Golarja v Škofji Loki je v ponedeljek, 2. decembra 2019, gosti-la polfinalno tekmovanje v akrobati­ki. 29 ucencev naše šole je v vseh še­stih kategorijah prikazalo suverene elemente, ki jih predpisuje C program gimnastike. Vsak ucenec je tekmoval z obveznim in tremi poljubnimi ele­menti na parterju. Naši ucenci so do-segli kar nekaj mest na zmagovalnih stopnickah, dekleta 3. triletja pa so se z dobro predstavo uvrstile na DP. 

Uvrstitve naših ucencev: 
1. mesto – Hana Golob (starejše de­klice) 
3. mesto – Marcel Medvedic (naj­mlajši decki) 
1.
 mesto – ekipa najmlajših deckov (Marcel Medvedic, David Jakofcic Smrekar, Borut Primc, Filip Aljaž in Nace Vrhovnik ) 

2.
 mesto – ekipa starejših deklic (Hana Golob, Nina Erce, Nadja Bri­šnik, Neža Zigmund, Tinkara Barle Cuk) 

3.
 mesto - ekipa mlajših deckov (Žan Primc, Tim Bizilj, Žiga Stare, Vane Brišnik, An Lomovšek Kalar) 


Hana Golob osnovnošolska državna prvakinja v akrobatiki 
Športna dvorana Brežice je gostila najboljše ucence in dijake v gimna­sticni zvrsti – akrobatika. V akro­batskih prvinah, kjer je bistvenega pomena kontrola in zavedanje la-stnega telesa v prostoru, so sredi meseca decembra izvrstno nasto-pile tudi naše ucenke. Devetošolka Hana Golob je z osvojitvijo naslova državne prvakinje dokazala, da sodi med najboljše mlade telovadke v Sloveniji. Nina Erce, Tinkara Barle Cuk, Nadja Brišnik, Neža Zigmund in Hana Golob so s tretjim mestom poskrbele za veselje tudi v ekipni razvrstitvi. 


Cestitke vsem športnikom in ve­liko užitkov v športu še naprej. 



POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišce: ponedeljek, torek in cetrtek od 
8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure obcinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporocanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. 
T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. 


v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. 
Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. 

Medobcinski inšpektorat 
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Obcine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. 
Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. 

Osnovna šola Vodice 
Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si 

Vrtec Vodice 
vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni cas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skarucna: 6.30–16.30 in enota Utik: 6.30–16.30. 

Knjižnica Vodice 
Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Delovni cas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 CETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO 

Telekom Slovenije 
Prijava napak in tehnicna pomoc, T: 080 10 00. 
Dimnikarska služba 

Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) doloca izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ 
Dimnikarstvo Uroš Verac s.p., GSM: 041 529 563 

Zacasni zbirni center za loceno zbiranje odpadkov 

Lokacija: pri cistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, junij, julij, avgust in september. 

ENSVET – brezplacno energetskosvetovanje za obcane 
Lokacija: obcinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Narocanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Obcine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. 

Pošta Vodice 
Delovni cas: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 
10.30 in od 14.30. do 17. ure. Torek in cetrtek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 01 834 51 70. 

Zemeljski plin - Petrol d. d. 
Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih obcinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 
18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupancic). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. 

Zavod za gozdove Slovenije 

Obmocna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih obcinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak cetrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. 

Kmetijska svetovalna služba 

Uradne ure kmetijske svetovalke za podrocje obcine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Obcine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. 

Elektro Ljubljana, d. d. 

Sporocanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrecje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni cas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplacno storitev obvešcanja o nacrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx 
Patronažna služba 
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Cuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem 


ure, torek, cetrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. 

Pomoc na domu 
Izvajalec storitve pomoc in nega na domu na podrocju obcine Vodice je Comett, Zavod za pomoc in nego na domu. Uradne ure za obcane obcine Vodice glede pomoci in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Vec informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. 

Splošna ambulanta 
Dr. Dragan Grujicic, T: 01 832 40 88 
Sprejemni cas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 CET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 

Zobozdravstvena ordinacija 
Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni cas: PON: 12.00–18.00 
TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 CET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. 
T: 01 832 35 44 
Delovni cas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 CET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 

Zavetišce za živali 
Zavetišce Meli Trebnje, Repce 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. 

Pogrebnik Dvorje, d. o. o. 
Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. 


Ce na / ob cesti opazite povoženo (domaco ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaracunava.) 




Leposlovje za odrasle 


Ringland, Holly: Njeno izgubljeno cvetje (družbeni roman) 
Baldacci, David: Mož s popolnim spominom (kriminalni roman) 
Perutz, Leo: Mojster poslednje sodbe (kriminalni roman) 
Golob, Tadej: Dolina rož (kriminalni roman) 
Atwood, Margaret: Testamenti (nadaljevanje Dekline zgodbe, znanstvena fantastika) 
Benedetti, Ksenija: Kažipoti: sonatina o odnosih in kulturi srca (spomini) 
Mahkovic, Eva: Na tak dan najbolj trpi mastercard (spomini) Strokovno gradivo za odrasle 

Loncar, Sanja: Kako do vec energije 1. Zmanjšajte izgube (nega) 
Merljak, Marija: Mladost v telesu: glava (diete, zdrava prehrana) 

Gomboc, Mateja: Slovenšcina: po korakih do odlicnega znanja (slovenšcina, jezikoslovje) 
Turk, Boštjan J.: Šolsko pravo: prakticna vprašanja in odgovori z najpomembnejšo zakonodajo (pravo) 

Leposlovje za otroke in mladino 

Witek, Jo: V mojem srcu (slikanica) Scheffler, Axel: Lani in Luna: Božicna jelka. Dan na snegu (slikanice) 
Kragelj, Deni: Življenje v morju (zgodbice) 
Makarovic, Svetlana: Pesmi muce potovke: zbrane pesmi za otroke (poezija) 
Dabos, Christelle: Zrcalka. 1. Zimska zarocenca. 2. Izginotja na Mesecini (fantastika) Strokovno gradivo za otroke in mladino 

Farkas, Robert: Moja prva knjiga o vesolju: kako se rodijo zvezde? (astronomija) 
Novakova, Marketa: Vse o jajcu (živalstvo) 
Prometna nesreca zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. 









kronika 





16. VELESLALOM ZA POKAL OBCINE VODICE 

Podarim, išcem, prodam, menjam … 
Mlada družina kupi manjšo, lahko starejšo hišo ali manjšo kmetijo na obmocju Bukovica– Šinkov Turn– Selo ali Repnje– Dobruša– Dornice. 
Tel.: 

PRODAJALNA VODICE 
Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 trg-vodice@kzmedvode.si 
Odpiralni cas: 
od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00 ure ob sobotah