poštnina pvacana v Štev« 24. ■■■ V LluBIjsnl, dne 14. iuniia 1928. Posamezna stev. Din Leto XI. Upravništvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica M Uredništvo »Domovine", Knaflova allea 5/1L, telefon 72 liNUa n tutmto: MMh Me Mi, fOllrtM II Dta, MMHM M Mi; s. Iioicnutr«! tctrfletM II mi, polku« M Rta, ctMrtM a m*. — Rite pottM kmllilcc, p«4ndilct f LJlbljul, it N.TII. Tudi nad poslance pošilja kleroradikalna "4- J®.-. vlada žandarje. Ker se boji resnice, meče vlada iz Narodne skupščine z žandarji svobodno izvoljene zastopnike ljudstva — Potreba novih svobodnih volitev, da pride do pravega izraza ljudska volja 0 Sedanja vlada je ponovno dokazala, da hoče vladati z bajoneti. Kakor je poslala na ulice policijo in orožništvo, da nastopita z golim orožjem proti ljudem, ki so manifestirali za državo in proti Italiji, tako je poslala pre tekli teden celo v Narodno skupščino žandarje, da so odstranili iz dvorane od seje poslance KDK, ki jih je večina izključila od treh sej na nezakonit način, ker so protestirali proti divjanju dr. Koroščevih organov in prelivanju krvi ljudi, ki niso ničesar drugega zakrivili kakor to, da so manfestirali svoja rodoljubna čuvstva ter protestirali kot svobodni državljani proti fašistovskemu zatiranju naših bratov onstran mej. V nedeljo se je vršil velik manifestacijski shod KDK v Osjeku, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi iz Slavonije in Baranje. Ob tej priliki je imel vodja KDK Svetozar Pribičevič govor, v katerem je dejal med drugim: «Moram reči, da sem globoko pretresen od dogodkov, ki so se odigrali v Beogradu. Globoko sem pretresen zato, ker sem mislil, da taki dogodki tamkaj niso mogoči. Res je, da sem zadnjih deset let videl, da je — kakor pravijo — žandar bog v Beogradu. Videl sem žandarje v palači predsednika vlade, v vseh ministrstvih, na /ogalih v mestu Beogradu in sedaj smo jih videli tudi v Narodni skuoščini. Žandar, to pomenja sistem. Nimamo ničesar proti orožnikom kot ljudem, ker so med njimi tudi pošteni in dobri ljudje. Mi smo samo proti sistemu, ki predstavlja našo državo med svetom kot žandarsko državo. Zlasti pri zadnjih dogodkih v Beogradu se je obnašala žandarmofija v Beogradu kakor da bi lovila razbojnike na albanski meji. Govoril sem s tujci, ki so se zgražali, da je kaj takega mogoče v Beogradu.* Mi pa moramo ugotoviti še nekaj drugega. Narodni poslanci so zastopniki ljudstva, ki jih je poslalo po svoji svobodni volji v Narodno skupščino, da zastopajo in branijo njegove koristi. Ako sedanja vlada onemogoča s silo poslancem, da vrše svoje dolžnosti in kakor to zahtevajo od njih volilci, potem nastopa proti ljudstvu samemu, potem se ne more več covoriti o svobodnih državljanih in o pravicah, ki so Jim zajamčene v zakonih. V vseh parlamentarnih in demokratičnih državah je poslancem zajamčena svoboda govora, pri nas jo duši tudi v Narodni skupščini dr. Koroščev pendrek. Zakaj vse to? Ali co poslanci, proti katerim pošilja kleroradikalna vlada žandarje, zahtevali kaj takega, kar bi bilo proti obstoječim zakonom? Ali niso samo protestirali proti nasilstvom in nezakonitostim nad našimi lastnimi ljudmi, zaradi katerih ie KDK .vložila proti notranjemu ministru dr. Korošcu v Narodni skupščini obtožbo? Ker so vršili svojo dolžnost ln ker je vlada hotela preprečiti, da bi se ne razpravljalo o obtožbi proti dr. Korošcu zaradi prelivanja krvi. je poslala v Narodno skupščino nad poslance orožnike! To je nekaj tako nečuvenega, aa mora najti obsodbo pri vseh poštenih in demokratično mislečih ljudeh. Na eni strani prepoveduje dr. Korošec kot notranji minister javna zbor >vanja, pusti pleniti liste in jim prepoveduje pihati o krvavih dogodkih, ki so se odigrali v preteklih dneh, na drugi strani pa *>ošiija vlada celo nad poslance orožnike, da bi jim onemogočila povedati resnico! To postopanje vlade jasno dokazuje, da ima vlada slabo vest. To postopanje vlade dokazuje, da se dobro zaveda svoje krivde. Ako bi bilo njeno lelo pošteno in oravHno, bi se ji ne bilo treba bati resnice in bi ii ne bilo treba zatirati svobode govora, ki le ena največjih pravic ljudstva ln Hudskih zastopnikov v parlamentarni ln demokratični državi. kakor bi morala hiti naša lugoslavija. Že zadnjič smo rekli, da je na bajonetih težko sedeti. Tudi naša sedanja vlada ne bo mogla dolgo sedeti na njih. Ljudstvo hoče kruha, pravice in svobode, ne na bajonetov. In koliko je zadostila sedanja kleroradikalna vlada in njena večina ljudskim zahtevam in potrebam? Davki niso nič manjši kakor so bili, pravice ni in svobode tudi ni, ker jo zatira dr. Korošcev blagoslovljeni pendrek. Na omenjenem shodu v Osjeku ie voditelj Sv. Pribičevič in z njim vred St. Radič zahteval razpis svobodnih volitvv, na katerih naj bi ljudstvo povedalo svojo odločilno besedo. Nove volitve naj bi se izvedle pod nadzorstvom vseh strank, ali rta naj se postavi nevtralna nestrankarska vlada, ki bi imela edino nalogo, poskrbeti, da bi bile te volitve res čiste in svobodne. Mi vemo, da je bila večina sedanjih vladnih poslancev izvoljena s pomočjo policije, da so ponekod, zlasti pa v južnih krajih države, presipali kroglice iz opozicijskih skrinjic v vladne, in da drži sedanjo vladno večino pokonci samo policija, ne pa ljudska volja. In zato je tudi popolnoma razumljivo, zakaj so vladni poslanci molčali v škodo parlamentarizma, ko je vlada poslala nad ljudske za-« stopnike, izvoljene po svobodni volji ljudstva — orožnike, Ce hočemo priti do zdravih razmer, če hočemo, da bo naš parlament res delal za koristi ljudstva, ne pa za koristi vladnih kori-tarjev, potem moramo izbojevati svobodno volitve, da bo res prišla do veljave beseda pravih ljudskih zastopnikov. Sv. Pribičevič je dejal, da moramr izvoje-vati boj za pravice ljudstva do konca. Ničesaf ne sme biti polovičarskega. Ako bi ostali sedaj na pol pota, bi morali pozneje pričeti znova. Ni daleč čas, ko bo tudi ljudstvo v resnici zavladalo v naši državi. V čim dalje večjem številu se zbirajo ljudske množice pod zastavo KDK, ker so spoznale, da so jih sedanje vladne stranke s svojimi predvolilnimi obljubami samo prevarile in da niso izpolnile niti ene izmed njih. V Kmečko-demokratski koaliciji Je že sedaj združenih na stotisoče srbskih, hrvatskih in slovenskih kmetov, ob niihovi strani stoje tudi velike množice zavednih delavcev in poštenih meščanov. Tudi v Srbiji sami prodira med tamošnjimi kmeti čim dalje bolj uvi-devanje potrebe skupnega nastopa proti skupnim izkoriščevalcem ljudstva. Ljudska fronta, ki jo postavlja KDK, postaja čim dalje bolj enotna in čim dalje bolj široka, tako da ni nobenega dvoma več, da bo zmaga na njeni strani. Res je, da bomo imeli še hude boje, toda vsi znaki kažejo, da se bodo končali v prid ljudstva, da bo zmagala ideja poštenja, pravice, resnice in svobode. S tem, da pošilja vlada nad narodne poslance žandarje. samo dokazuje, da se boji, da se počuti slabotno in da se samo še s pomočjo sile vzdržuje na površju. In ker naši klerikalci izrekajo tej vladi zaupanje, dokazujejo, kako se boje, da bi z njenim padcem ne izgubili še tistega vpliva, ki ga jim vzdržuje dr. Koroščev pendrek. Toda proti ljudstvu se ne da dolgo vladati, kar je zgodovina že ponovno dokazala, in tudi naši klerikalci bodo za izdajstvo ljudskih koristi doživeli obračun, kakršnega si danes morda še ne predstavljajo. KDK se zaveda, da dela prav, in ve, kaj hoče, ter gre zato kljub temu, da pošiljajo nad njene poslance žandarje, ponosno svojo pot naprej! Pomoč prebivalstvu, obubožanemu po vremenskih nezgodah. Narodni poslanci Ivan Urek, dr. Ljudevit Pivko, dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer so stavili ministrom za socijalno politiko, kmetijstvo in notranje zadeve naslednje vprašanje: V petek dne 25. maja t. 1. je v brežiškem sre-zu divjala silna toča, kakršne v teh krajih še nikdar ni bilo. Prizadela je občino Globoko ter del občin Sromlje, Pišece, Bojsno, Kapele in Do-bova, tako da je na svoji glavni poti (vsa občina Globoko in del občine Pišece) uničila vse rastlinstvo (100%), vinograde, sadje, polje, vrtov ^ in travnike. Toča je 20 cin debelo pokrila zemljo, kl je še drugi dan bila videti, kakor v zimskem času pod snegom. Še tretji dan, dne 28. maja, se je toča nahajala v jarkih in na parobkih. Za obnovo setve koruze, krompirja, fižola itd. Je prepozno, ker v teh krajih te kulture, sajene po 15. maju, ne dozorevajo. Proso in ajda v teh krajih ne uspevata, pa tudi ni semena. Ker so vremenske nezgode že zaporedoma zadnja tri leta popolnoma uničile te kraje — v letu 1926. 12kratna poplava, moča in iz te izvirajoča peronospora, v letu 1927. slana in toča, letos zopet toča — se prebivalstvo teh krajev nahaja .v bedi, brez vsakih življenskih sredstev, brez denarja, v skrajnem obupu. Zaradi vremenskih nezgod je prebivalstvo teh krajev tako prezadolženo, da ne more dobiti posojil za nabavo najpotrebnejše prehrane. Takojšnja pomoč merodajnih oblastev je nujna rn neodložljiva potreba! Zato vljudno prosim gospoda ministra, da izvoli nemudoma vse potrebno ukreniti, da se iz državnih sredstev tem najhuje prizadetim krajem boodisi iz sredstev, označenih v zakonu o podpori onim, ki'jim nedostaja hrane ,ali iz izrednih kreditov dopošlje za prvo in hitro pomoč nekaj vagonov koruze. Vprašamo gospoda ministra, kaj namerava ukreniti, da se silna beda tega prebivalstva vsaj delno ublaži. Prosimo nujen pismen odgovor. Žalostne razmere v Prekmurju Nacionalni Prekmurci so janičarji, zatiralci slovenstva pa pašujejo — Beg slovenskega uradništva iz Prekmurja — Vse pod zaščito odgovornih politikov Današnji vladi očitajo, kakor čitamo v časopisju, srbski politiki sami, da vodi protinarodno, narodu in državi škodljivo politiko. Često napravi čin v korist tujerodcem na škodo našega ljudstva. Tako je v Vojvodini. Nič drugače pa ni v Prekmurju. Tudi v Prekmurju se v narodnem oziru čuti velikanski preokret na škodo slovenstva in državnosti, v korist posameznikov narodne manjšino. Danes smo prišli tako daleč, da se slovenskemu uradniku pove v obraz, da bo zletel s svojega službenega mesta. Danes narodni ljudje i domačini i »prišleki® morajo molčati in besedo imajo dovčerajšnji odkriti sovražniki naše domovine, naroda in jezika. Vse to se pa godi pod zaščito političnih strank. V naši državi obstoja prekletstvo, da je domoljubje, narodnost in vse, kar je v zvezi s tem, podrejeno strankarskim strastem! Strankarski interesi daleč nad-kriljujejo narodne koristi. Kake žalostne posledice rodi taka politika, ve samo oni, ki živi na meji ali pa celo v PrekmuTju, kjer je tujii element še dokaj močno zastopan. Ne, ni nam sovražen preprosti madžarski kmet. On celo s popolnim zaupanjem pride k nam, on danes več ne misli na prošlost, on z zadovoljstvom obdeluje svojo žemljico in je v vsakem pogledu lojalen. Sovražnik je ona peščica inteligence, uradništva in drugih stanov, ki je svoječasno divjala nad našim ubogim slovenskim kmetom. Predvsem je to oni del učiteljstva, ki je bil sprejet v našo državno službo. Čast, komur čast! So tudi tu izjeme! So častne izjeme, ljudje, ki sami s studom in odvratnostjo gledajo na početje nekaterih prenapetežev in se jih izogibajo, da tudi na njih ne pade madež in sum nečastnega rovarenja proti interesom domoljubja. Mi take ljudi spoštujemo in oni sami vedo, da so povsod našli razumevanje in odkritosrčno prijateljstvo. Istočasno pa moramo odkrito pokazati s prstom na one, ki delajo zgago in nam groze ter odločno zavrniti nesramne napade na slovensko uradništvo v Prekmurju. Odločno moramo zavrniti, da bi nas učili ljudje, ki s svojim delovanjem netijo prepir in škodujejo državnim in narodnim interesom. Kdo ima danes besedo v Prekmurju ? Tisti ljudje, ki so svoječasno bili učitelji na ♦Julijanskih šolah» in vneto pomagali madžari-zirati hrvatske otroke. Tisti ljudje, ki so pretepali slovenske otroke, ker so govorili slovenski ter jim nalagali kazni, pisati po tisočkrat: «V šoli se ne sme slovenski govoriti!* Tisti ljudje, ki so pretepali slovenske otroke, ker so hodili v Veržej kot oratorijanci salezijanskega zavoda in tam spoznavali slovenski značaj in se vzgajali vi slovenskem duhu. Tisti ljudje, ki so se sramovali, da so sinovi slovenskih staršev, ki nikdar nisa med seboj govorili slovenski, katerih otroci se niso smeli učiti slovenski. Tisti ljudje, ki nikdar niso čutili potrebe potegovati se za naš narod, za narodno šolo, ki so bili vneti propagatorji madžarizacije. Dobro, takrat so bili prisiljeni, kot se sedaj izgovarjajo, zato naj pa sedaj molče in ne, da se, recimo, sedaj potegujejo za pravice madžarskih manjšinskih šol! Tisti ljudje, ki so pretepali v jeseni leta 1918. slovenske študente, ker so raznašali manifestacijske letake za Jugoslavijo, ki so te letake trgali in teptali v blato. In tako dalje; naštevali bi lahko na stotine kričečih dejanj, ki jim vse dokažemo, ako sami ne verjamejo. Del te naše, tako zvane prekmurske inteligence, je sedaj pod okriljem in varstvom radikal-ske stranke, drugi del pa, ki je agilnejši in na-silnejši, pa pod SLS. Nekateri izmed onih, ki so danes pristaši SLS, krščanske in katoliške slovenske stranke, so bili osumljeni komunizma in komunističnega delovanja in na tozadevne očitke bivšega madžarskega lista »Neplapa* niso vedeli ni mogli dati odgovora, oziroma se braniti. Ali pa: duševni vodja vsega gibanja proti Slovencem v Prekmurju, agilen pristaš SLS, je nekoč rekel, kazajoč na razpelo: Tega bata pa prav nič ni treba nositi v šolo, sicer ga vržem ven. O tem vedo povedati nekdanji njegovi kolegi še več. • Oster napad, ki je žigosal slovensko učitelj-stvo, je vseboval tudi moralične očitke, ni pa še pozabljeno, da tudi nekdanja madžarska inteligenca ni živela baš meniškega življenja. In kaj pravijo ti ljudje danes? Oni imajo pravico govoriti, ker njim je dalo ljudstvo za to pooblastilo. Oni hočejo biti generali in ne tisti, ki so se v Prekmurje pritepli in imajo namesto možgan smeti in plesnivost v glavi. Kakor mogočna ironija se glasi v «Nepuj-sagu* v madžarskem nacionalističnem listu, ki je glasilo «krščansko-socijalistične stranke*: «Mi, ki smo se rodili v Prekmurju, se tu vzgojevali, potili pot na sladko domačo grudo, mi smo kvečjemu lahko statisti, ampak oni, ki se niso tu ro- ^oteščan: V vrtincih usode (Povest nesrečne žene.) (Dalje.) Takrat je priskakljal iz sobe deček, ki se Je v strahu pred tujko zavil v krilo svoje rednice. •Lamberček, moj zlati Lamberček!* je Leonora kriknila od veselja. Z razprostrtimi rokami se je sklonila k otroku, ki se ji je plaho odmikal. «Ali me več ne poznaš?* je lovila njegove drobne ročice. «Revček je pozabil svojo mater.» •Pustite ga!» ji je branila Škarlela. «Vi niste njegova mati!* •Kdo pravi, da nisem?* — Leonora si je razkrila obraz, zagrnjen s črnim pajčolanom; v očeh so ji migljale solze veselja, posreb-rene po čisti materini ljubezni. •Mamica!* je zaklical deček, čim je zagledal njeno obličje. Izvil se je skrbni rednici in tekel v materino naročje. Šarlela sprva ni mogla verjeti, kar je videla pred sabo, ko pa se je prepričala, tedaj je bila ginjena do solz. Precej časa je minulo, preden sta mogli govoriti. Predvsem je Leonoro zanimalo, kdo je gospa, ki plačuje oskrbnino. Mislila je, da izvira podpora od graščaka, ko pa je čula ime Tulipan, tedaj se je zasvitalo v njenem spominu. Spomnila se je sestre svojega rešilca. ki je zapustila graščaka in živi najbrž tukaj nekje v bližini ter skrbi za otrok? •Narcise ni več tukaj*, 'i je povedala škarlela. «Neznan gospod jo je odvedel.* •Kakšen je bil ta gospod?* je poizvedovala. Opis se je natanko ujemal z osebo graščaka Lamberta, k! je nedvomno izvohal njeno bivališče ter jo je odvedel šiloma ali pod kako lažno pretvezo. Narcisa ga je morala pričakovati, odtod je slutila nevarnost, zato je opozorila rednico, naj pazi na otroka. •Otroka moram spraviti v zavetje*, je skrbelo Leonoro. «Graščak mu streže po življenju.* •S seboj me vzemi, mamica*, je zajokal otročiček. Oklenil se jo je okrog vratu, mati mu je močila drobne ročice z vročimi solzami. •Danes še ne moreš z menoj, moj ljub-ček», ga je neprestano poljubovala. •Saj ga tudi ne damo*, se je postavila Škarlela. «Iz mojih rok ga bo tirjala gospa, ki je plačevala oskrbnino. Kar sem ji obljubila, ne morem prelomiti.* •V tolažbo mi je vaša obljuba, dobra žena. Tndi meni preti nevarnost, več let že tavam okrog in hrepenim po rešitvi. Kadar si bom oddahnila, tedaj bom prihitela ter vas bom bogato nagradila. Počasi in premišljeno se bližam smotru, kmalu bom dosegla, kar sem po krivici izgubila. Samo za hip se moram še umakniti čez morje, odkoder se bom vrn.la po izvojevani zmagi.* «Otrok naj ostane pri meni*, je predlagala rednica. «Življenje vam zastavim za njegovo varnost.* •Z vašo uslugo si gradite zlato bodočnost. Tukaj imate nekaj denarja, več pa dobite takrat, kadar bom prejela zadoščenje.* Siromašno ženo je presenetilo nepričakovano darilo; dolgo ni mogla izpustiti njene roke, a Leonori se je mudilo, zakaj v mestu ni bila varna pred zasledovalci. Škarle jo je pospremil do pristanišča, kjer se je vkrcala na prvo jadrnico, ki je odplula proti morskemu otoku. __ r«Vi niste zanesljivi v svoji službi!* se je drl upravitelj Lu^ar nad vratarjem, ko mu je pred nosom ubežal čuden neznanec. «Vaša zanikernost je neodpustna, v osmih dnevih si poiščite drugo mesto.* •Preslepil me je ravnateljev podpis*, se je vratar trepetaje opravičeval. «Molči!» Razjarjen je iztegnil roko ter mu priložil krepko zaušnico. •Pretepali me ne boste*, se mu je postavil po robu. «Ravnatelj je več ko upravitelj.* •Jaz zapovedujem*, mu je ponovno nameril. V istem hipu pa je zabrnelo okno v prvem nadstropju, pojavil se je ravnatelj in pogledal na dvorišče. •Kaj počenjate?* mu je osorno zaklical. •Nič*, mu je malomarno odvrnil. •Vohunili ste za mojim obiskovalcem ...» •Nisem, gospod ravnatelj.* •Tega vam pod nobenim pogojem ne dovolim. Sploh pa že delj časa opažam vaše izredno zanimanje za Leonoro ...» •Čuden pojav, gospod ravnatelj.* dili ne tu vzgajali in ne potili znoja skozi desetletja na sveto domačo grudo, oni bodo generali. Kako strašno norčevanje iz naših svetinj! Mislim, da ni treba še posebej opozoriti na zgoraj navedeno njihovo delovanje in današnje vzkli-kanje. Vprašamo se kvečjemu, kakšen človek je, ki je takega zmožen? , In kaj so nacionalni Prekmurci danes? Ti so janičarji. To so moderni janičarji, ki so kot otroci krščanskih staršev postali prostozidarski sluge, statisti. To so iz liberalnih milostnih odpadkov plačani — sluge. Tako pravi katoliški »Nepujsag*. Torej vse skupaj i nacionalni domačini i «prišleki», vse to je danes raja, ki jo je treba pobiti. In k tej gonji se pridružuje ljubljanski »Slovenec*. Seveda je slovensko uradništvo sito vseh natolcevanj in se trumoma odpravlja iz Prekmurja. Vsak uradnik in učitelj se boji iti v Prekmurje in kaj bo šele sedaj, ko se od nas odpravljajo ljudje-učitelji, ki so službovali tu skozi sedem let, bili korektni uradniki, dobri nacionalni in prosvetni delavci? Težko nam je, da nas zapuste, ali resnično: toliko sumničenj, obrekovanj, šikan in groženj se ne more prenesti. Ne gredo pa samo »prišleki*, celo domačinom so postale razmere neznosne. Kam plovemo, kam pridemo? Dodati pa moramo še nekaj v izpopolnilo. Ne godijo se krivice samo lajikom. Tudi duhovništvo je v istem položaju. Slavskih popov ni treba v Prekmurju! In, kakor smo informirani, je od naj-merodajnejše osebe v Prekmurju izšel ukaz, da se pobirajo podpisi od župljanov proti kaplanu »prišleku*, da ne bi dobil župnije. Vse to se godi z vednostjo naših odgovornih politikov, ki jim pa služi vse prav, samo da se dosežejo z vsemi sredstvi strankarski interesi. Sprejmi, ljuba »Domovina* te vrstice v obrambo slovenstva v Prekmurju! D o m ač i n. Politični pregled Kakor smo že v zadnji številki poročali, je zavladala po krvavih dogodkih, ki jih je vprizorila dr. Koroščeva policija po beograjskih ulicah, med vlado in opozicijo velika napetost. Dogodki minulega ledna so to napetost še povečali, ker se je vlada pokazala v pravi luči in razgalila kot pravi, krvavi policajski režim, ki ima v dr. Korošcu in slovenskih klerikalcih v Beogradu najvnetejše zagovornike. Zato je KDK vložila % proti dr. Korošcu obtožbo v Na-rodni skupščini, obenem pa je zahtevala parlamentarno anketo, ki naj preišče krvave dogodke, katere je zakrivila njegova policija, in naj ugotovi krivce, med katerimi je največji dr. Korošec, ki je policiji dal povelje, naj strelja na ljudi. Vlada je zaradi odločnega nastopa KDK in ostale opozicije prišla v nemalo zadrego. Na četrtkovi seji Narodne skupščine je prišlo do viharnega nastopa, ker je v* vlada odklonila zahtevano anketo. Opozicija je proti temu ogorčeno protestirala ter ni dopustila, da bi šla Narodna skupščina preko tega na dnevni red. V Narodni skupščini so se ves dopoldne prepirali, končno pa je moral predsednik sejo zaključiti, ne da b: se bila vršila kakšna razprava. Opozicija ie vladi zagrozila, da tako dolgo ne bo dopustila razprav v skupščini, dokler ne dobi zadoščenja za prelito kri in je zato začela že na prihodnji seji izvajati obstrukcijo. Poslanci KDK so vložili okrog 80 nujnih predlogov, tako da je morala Narodna skupščina razpravljati o tem, kar je zahtevala opozicija. Vlada in njena klerikalno-demokratska večina si ni znala iz te zadrege pomagati drugače, kakor da je začela izključevati povsem neupravičeno opozicijske poslance, češ. da motijo razpravo. Kleroradikalska večina je na predlog predsednika dr. Periča res izključila osem prečanskih poslancev. ni pa kaznovala niti enega ministra, niti enega poslanca vladne večine, dasiravno je dokazano, da so baš ti delali največji kraval. hoteč zadušiti na ta način obtožbe, ki jih je dvignila opozicija proti vladi, zlasti pa proti dr. Korošcu. To je, naravno, še bolj razburilo duhove in napetost še povečalo. Opozicija je proti temu krivičnemu postopanju protestirala na ta način, da so na prihodnjo sejo prišli štirje izmed neupravičeno izključenih poslancev. Sedaj pa se je dr. Korošec in z njim vred vsa vlada pokazala v pravi luči. Ko so uvideli, da proti protestom opozicije nimajo nobenega pravega odgovora in da je opozicija v pra-< vici, so se po stari metodi sedanjega nasilnega režima poslužili policije in z žandarji odnesli izključene po slance iz Narodne skupščine. Vsakdo si lahko misli, kako je moralo to raž-buriti vse poštene poslance. G. Pribičevič in drugi poslanci so proti takemu nasilju, ki ea ne poznajo v nobeni drugi državi, niti v fašistični Italiji, najodločneje protestirali in za-! grozili, da bodo nastopili proti takemu režimu, ki hoče oropati opozicijo najosnovnejših parlamentarnih pravic, z najostrejšimi sredstvL Tega pa se je t vlada ustrašila in postala bolj po-nižna. Na zadnjih treh sejah Narodne skupščine se je skrbno izogibala vsakega izzivanja in so bile nadaljnje seje mnogo bolj mirne. Ver 'at pa opozicija ne odneha in še vedno nadaliuje obstrukcijo. Vukičevič in njegov najzvp-Mšl oproda dr. Korošec sta sicer hotela nadaljevati z nasiljem, toda proti temu so nastopili celo treznejši vladni poslanci, zavedajoč se. da bi to lahko rodilo najdalekosežnejše no-sledice ne samo za vlado, rrarveč za vso državo. Zato si vlada proti opoziciji re upa; več uporabljati policije, hoče na jo na drug način zadušiti. Ko je vlada uvidela, da opozicija ne bo odnehala ter da ne dopusti, da bi taka vlada, ki se upira samo še na oboroženo policijsko nasilje, delala v Narodni skupščini, je slenila, da se morajo seje vršiti tudi popoldne. S tem seveda ni bogve kaj dosegla, pač pa le pokazala, da je napram opoziciji skoraj brez moči. Vukičevič je hotel Narodno skupščino takoj odgoditi, da bi se na ta način izognil nadalj-i njim neprijetnostim, toda za to ni dobil pristanka na najvišjem mestu. Zato bo Narodna «Tudi drugi se zanimajo za ta pojav — veljaki, ki raziskujejo resnico. In vi si upate ovirati take ljudi pri rešilnem delu?» «0 tem nisem bil poučen. Zakaj mi niste zadevo že pojasnili?® «Oni, ki se je zavzel za bolnico, hoče ostati skrit, dokler ne pride do resnice. Jaz sem mu dovolil, prepovem vam vsako vmešavanje v moje odredbe.* »Bil sem ogrožen s samokresom ...» »Morda ste se motili.* «Orožje se je svetlikalo v njegovi roki..» «Najbrž ste videli ključ, katerega je moral oddati vratarju.* «Nisem bedak, gospod ravnatelj..* • «Kakor hočete, tukaj vam ne verjamem.* «Poglejmo v celico, bojim se, da ni nekaj v redu.* «Nocoj ne bomo bolnice več nadlegovali*, je ostal ravnatelj pri svojem sklepu. Vso noč je pazil na upravitelja, ki se je grizel od jeze pred razsulom svojih zlobnih načrtov. Drugo jutro mu je prineslo pričakovano razočaranje. V celici je ležal tujec, trdeč da ga je Leonora omamila z nekim strupom, na kar je pobegnila. Ravnatelj se je navidezno čudil njegovemu pripovedovanju, uvedel je tudi poizvedovanje, toda bolniški strežniki jo niso našli, ker so bili namenoma nepravilno usmerjeni. S toplimi besedami se je Evgen poslovil od ravnatelja, zahvalil se mu je za naklonjenost, ker mu je pomagal izvesti veliko rešilno delo. Odpravil se je proti gozdu v pastirsko kočo, radoveden, kako se je posrečil beg njegovi varovanki. Vrata je našel odprta in hlev je bil prazen, kar ga je napolnilo z upanjem v njeno rešitev. Hrepeneč po nesrečnem bitju je najel voznika, ki ga je povcdel v mesto pred «Zvezdo», kjer je poizvedoval, ali ga morda ne pričakuje neka tujka zaradi važnega razgovora. «Zjutraj na vse zgodaj je prijezdila neka žena ter je oddala konja hlapcu*, se je spomnil vratar. «Po skromnem zajutreku pa je odšla ter se do zdaj še ni vrnila.* Evgen je naročil sobo ter se je nastanil v hotelu, poizvedoval je po Leonori, a nihče mu ni mogel dati pravega pojasnila. Naposled se je odpravil domov, misleč, da se je iz strahu pred graščakom zatekla v njegovo graščino. Obrnil se je do vratarja, ki pa ni razumel njegovega vprašanja, nobeden mu ni mogel povoljno odgovoriti. «Kam je odšla?* so begale njegove misli za nesrečno izgubljenko. Nekaj mu je reklo, da jo je na poti doletela nezgoda, ali pa jo je zajela roka krutega preganjalca. Spomnil se je Emila, ki se je prvi zavzel za zavrženo soprogo. Nista se še videla po dvoboju, takrat je bil za pričo svaku, ki je s samokresom razdiral sledove prvega zakona. Zdaj je dokazana njegova krivda, zato mora popraviti, kar je zagrešil proti branilcu poštenosti in pravice. ^ Slišal je o strašnih posledicah 'dvoboja, ni na mu bilo znano, da se je Evgenu nevarnost nenadoma umaknila. Srečno je prestal operacijo, zdravnik mu je odstranil kroglo, kar ie bolnika zopet postavilo na noge. Po dolgem trpljenju je zapustil poste jo ter se oprl na palico, potreben solnca in gibanja v solnčnl prirodi. Emil in Evgen sta se sešla na vrtu pod zelenim kostanjem; čim sta se načudila in na-strmela, sta se začela prijateljsko pozdravljati. * «Zaradi dvoboja sem prišel*, je Evgen utemeljil svoj prihod. «Še danes obžalujem svojo navzočnost, odpusti mi, prijatelj!* «Ti si prišel do tega prepričanja, grašča-kov svak?* mu je Emil stisnil desnico. «A11 te nisem preslišal?* «Prav si me razumel. Poglej, očetu nas ljubo sem se odpovedal vojaški službi, prevzel sem doma graščino, katero bom iztrgal iz graščakovega nadoblastva. Boril se bora za obstanek po zgledu sestre Narcise, imenu Tulipan moram zopet pridobiti nekdanjo veljavo. Seznanil sem se tudi z Leonoro, glo-i boko v srce sem ji pogledal in vem, da je vredna najine obrambe. »Jaz sem bil o tem že davno prepričan.« «Meni se je pričelo šele svitati v gozdu obt napadu, česar ti najbrž še niso povedali.* «0 Leonori ni nikakega glasu, nimam pa tudi nikogar, ki bi mi krajšal dolge ure. Bolnika se vsakdo izogne, vsaj ti me pokratko< časi, prijatelj.* . . . ■J «Ali ti ne bo škodovalo?* " * • «Pripovedovanje me bo razvedrilo. Povej mi, kaj se je zgodilo z nesrečnico, z Lamber-tovo prvo ženo?* Evgen mu je opisal njeno usodo po dvoboju pa do trenutka, ko jo je rešil iz norišnice. «Tukaj mi je nenadoma izginila*, ie zakliučiL , temveč smatra ta dopis za zlobno mistifikacijo naše krajevne organizacije SDS. — Reberšek, predsednik; Hribovsek, tajnik. HOTEDRŠICA. Izlet Čitalnice na binkoštni ponedeljek je izvabil razen članov še mnogo drugih prijateljev našega društva v svežo naravo. Tovariš Bjelan in graničar Radovanovič sta se, v potu svojih obrazov, posvetila jancem na raž-nju; Ančka je pa imela tudi polne roke samari-tanskega dela. Mladi pevski zbor je odpel nekaj ubranih pesmi in ob prijetnih zvokih tamburašev smo nabrali okrog naklonjenih Žiberšanov čedno in dostavil: »povsod poizvedujem, pa jo ne morem izslediti.* •Rad bi ti nekaj zaupal... Daj mi častno besedo.® •Tukaj je moja roka, prijatelj.* »Težko je molčati, kadar gre za resnico: vendar moram govoriti, čeprav bi mi škodovalo na ugledu.* •Kako govoriš? Ne morem te umeti.* •Bridko mi je in neprijetno*, se mu je izvilo iz prsi. »Poslušaj me in razsodi.* •Govori, nič mi ne prikrivaj.* Emil si je odkašljal in nadaljeval: «Bilo je takrat, ko sem zapazil prvo graščakovo na-gnenje do Narcise. Midva sva bila skrivoma zaročeno, nihče ni vedel, da si pleteva vez za i,vse življenje. Nenadoma pa je pričela krožiti vest: graščak Lambert je zaljubljen v mlado grofico, v kratkem se bosta poročila. Kakor strup mi je kanila v dušo ta novica, nikjer nisem našel ne miru ne tolažila. Kamor sem krenil, me je spremil njen odmev, peklenska žerjavica je tlela v mojem srcu. f" Olede na premoženje mi je bil Ležiščan nevaren tekmec, strahoma sem se zatekel k Narcisi, ki je zanikala moje vprašanje. Vzlic temu pa nisem miroval, natanko sem se hotel prepričati, koliko je resnice na govoricah. Naprosil sem jo, naj me seznani z graščakom, kar je tudi izpolnila. Kmalu sva bila navidezno dobra prijatelja, večkrat me je povabil v graščino, kjer sem ga skrivoma pozorno opazoval. Nekoč mi je v odsotnosti Narcise pokazal umeten ključ od shrambe, kjer je hranil razne vrednostne papirje. Pustil ga je pred mano na mizici, zakaj v tistem hipu je bil pozvan na dvorišče, kjer ga je čakalo važno opravilo. Pogledal sem ključ in omarico — nekaj mi je reklo, da bi se dalo marsikaj izvedeti, nisem pa se mogel odločiti, ker me je skrbelo, da bom zasačen pri nečastnem dejanju. Na srečo sem našel v žepu košček mila. vanj sem odtisnil ključevo pero ter ga dal pozneje ponarediti.* i • •Ti?* je osupnil Evgen. •Ljubezen me je oslepila. Šlo je za lju-bavna pisma, hotel sem biti na jasnem za vsako ceno.* •No, in uspehi?* • - •Načrti so zoreli kakor žito v poletnem solncu. S ponarejenim ključem v žepu sem se odpravil neko jutro na Ležišje. priporočil sem se angelu sreče, naj me čuva in spremlja moje delo. Lamberta ni bilo doma; rekli so mi, naj ga počakam v njegovi sobi, ker se bo kmalu povrnil. Natihem sem zavriskal in porabil priložnost. Urno sem odprl omarico in pregledal njegove papirje. Zaman sem stikal za pismom svoje zaročenke, našel pa sem nismo njegove soproge s sliko, ki je predstavljala njo in otroka. Zavita je bila v list, čigar vsebina ]e bila začeta z «Moj ljubljeni soprog* in končana s «Tvoja pozabljena soproga — Leonora*. Vsega nisem mogel prečitati, ker je v istem hipu prispel na dvorišče voz, čakal ga je služabnik ter obvestil Lamberta o mojem prihodu. Brž sem zaklenil omaro ter mu hitel nasprot5 Tisto jutro je bil Lambert silno dobre volje, meni pa se je neprestano vsiljevalo vprašanje, kdo je tista žena z otrokom in zakaj hrani njeno sliko med važnimi papirji. Morda je bil oženjen, oa mu je umrla žena, ali pa sta se ločila. Neprestano sklepanje in ugibnaje je potisnilo govorice o zaroki Narcise z graščakom v ozadje, tem bolj pa me je presenetilo, ko sem nekega dneva prejel vabilo na ženito-vanje. Nalašč sem se odzval povabilu, da pokažem svoje zaničevanje. Uvrstil sem se med svate v sprevod, ki se je pomikal v grajsko kapelo, srce mi je pokalo in kri mi je silila v glaV0- (Dalje prihodnjič.) I i Na goricah in livadah ... Sredi žametne goričke naše lepe pastiričke vsak dan pasejo ovčice kakor veterček meglic« A pastircev zbori mladi se igrajo na livadi; tamkaj sočna trava rase, rada kravica se pase. Ej, pastirci. pastiričke ljubke so kot golobičke; srečica pri njih domuje, z njo pa blagi mir kraljuje. Albin Čebula r. vsotico, namenjeno v cSklad> za zgradbo Doma. Prisrčna hvala! Člani in prijatelji, treba nam je vselej in povsod misliti na to, da je predpogoj za uspešno delovanje društva lastna streha, zatorej rbirajmo kakor čebele. Ob tej priliki opominjamo člane, ki so se obvezali plačevati redne prispevke, da naj točneje plačujejo ta prostovoljni, a častni davek, oni pa, ki še niso nič podpisali, naj ob prvi priliki storijo svojo člansko dolžnost. Zavedati se moramo, da nas čaka ogromno delo, toda pogum in železna volja bosta premagala vse ovire. Saj se vendar našemu prosvetnemu delu ne stavijo v svobodni državi nobene zapreke, s kakršnimi se imajo boriti naši nesrečni soobčani, ki so danes ločeni od nas. Edina njihova ckulturna* organizacija je balila, katero so jim pred kratkim vsilili njihovi sedanji gospodarji, ki so ob ustanovitvi te organizacije pričeli vzgojo nedolžnih šolskih otrok z vermutom in bodo s sličnimi metodami nadaljevali tako dolgo, dokler ne bo iz-ruvan iz nežnih otroških duš najdragocenejši zaklad — sladka materinska govorica. Srce se nam krči ob tem neodpustljivem kulturnem zločinu, ki se vrši nad našimi prijatelji in sorodniki in proti kateremu ne moremo in ne smemo niti protestirati. Bratje onstran, Vam v tolažbo, iz srca in iz vse duše: Vaša bol — naša boL GOZD NAD KAMNIKOM. Draga «Domovina>, danes se zopet oglašam v tvojem listu. Pri nas smo bili toliko srečni, da smo dobili 8000 kg koruze za one, ki so bili prizadeti po povodnji. Zdaj pa slišim vsak dan pritožbe: pravijo, da občinski odbor ni pravilno delil. Mnogo je takih, ki jim voda ni prav nič škode napravila, pa so vendar dobili po par sto kilogramov. Neki mali posestnik, ki mu je bila škoda radi povodnji cenjena na 5000 Din, je dobil samo 20 kg koruze. Bil pa je tako možat, da je še to odklonil. Kakor se čuje, se je par mož pritožilo na okrajnega poglavarja v Kamniku. Vprašamo župana, zakaj so d6bili koruzo vsi občinski odborniki, in sicer po 100 kg? Prizadeti. DOL PRI HRASTNIKU. V naši fari na Dolu imamo župnika g. Gorjupa, ki se kaj rad zgraža nad onimi, ki čitajo «Domovino>. Vprašamo ga zato javno: zakaj se je on sam s tako vnemo zanimal ravno za zadnjo številko ? Ali Vas je morda pekla vest, ko ste zvedeli, da je nekdo opisal in ožigosal namero tukajšnjih voditeljev SLS v «Domovini», po kateri nameri bi se morala graditi cesta iz Kala v Hrastnik po najdaljši poti in to samo zaradi klerikalnega kon-zuma na Dolu, namesto po najbližji in prometni poti. Ta očitni klerikalni greh Vas je menda do-vedel do tega, da ste si hitro poiskali «Domo-vino*, iz katere ste se sami prepričali, kako obsoja ljudstvo postopanje farovške politike. Sicer Vam moramo samo čestitati, da ste se začeli zanimati za naš najbolj priljubljen časopis in nas bo le veselilo, ako boste ostali tudi v bodoče zvest čitatelj onega lista, ki piše resnico, a to je «Doinovina». Občan. ŽIROVNICA. Z lepim vremenom se je pojavilo tudi običajno vrvenje na gorenjskih cestah, ki so spričo kraljevega bivanja na Bledu v kar najboljšem stanju. Poudariti pa je treba vedno znova, da bi morali imeti avtomobilistt nekoliko več obzirnosti, kadar vozijo skozi vasi Dasi je točno predpisana brzina, s katero smejo voziti avtomobilisti skozi vasi, se za te predpise nikdo ne zmeni. Očuvajnih napisov nihče ne vpošteva. Kljub velikemu vzponu na gorenjskih cestah, kljub ostrim ovinkom dirjajo avtomobili na naših cestah kot v odprtem terenu in na ravni cesti. Ni torej čuda, da se pripeti več nesreč. Klanec in ovinek v Podbrezju je zahteval že več žrtev radi neprevidne vožnje, istotako tudi most v Mostah, kjer bi bil na binkoštno nedeljo skoroda postal žrtev mlad kolesar, v katerega se je zaletel avto. Kako neprevidno vozijo avtomobilisti, se razvidi tudi iz nesreče, ki se je pripetila zadnjo nedeljo v ŽTovnici. Avto z izletniki iz Savinjske doline, ki so bili namenjeni na Bled, je zadel v rampo na državni cesti istočasno, ko je vozil mimo brzo-vlak. Sreča v nesreči je bila, da je imel šofer toliko prisotnosti duha, da je z vso silo zavrl in tako obvaroval sedem potnikov p.ed sinrtio. Avto je prelomil rampo v sredi in obstal tik pred brzovlakom, ki se je pozneje tudi ustavil. Izmed sedmih potnikov je bil ranjen samo eden, toda tako težko, da so ga morali prepeljati o polnoči v ljubljansko bolnico. Dobil je težke notranje poškodbe, rad: katerih je na znotraj krvavel. Z GORENJSKEGA. Teden za tednom je brati v cDomoljubu* o podtikanju šnopsarjev in pijancev naši stranki in obči koaliciji KDK. «Domo-ljub» piše, kakor da je zadnji pijanec ali šnopsar, tako jih navadno imenuje , v naši stranki in da naša stranka po njegovem mnenju obstoji iz samih šnopsarjev in pijancev. Tudi zadnji < Domoljub* piše v razpredelu , ne da bi dal blagoslov. To sem se prepričal na lastne oči. Letošnji starodavni običaj florijanove zabave je šel g. župniku tako k srcu, da je rohnel kar s prižnice. Veliko že pomnimo duhovnikov, ki so bili možje na svojem mestu in ki se niso vtikali v take stvari kakor sedanji. Prosimo g. župnika, da napravi red na pokopališču, da i ne bodo razbrskavale kokoši s cvetlicami obsaje-nih grobov, ter ogradi tam, kjer se dela škoda, (ne pa tam, kjer je od nekdaj pot. Ura v stolpu j tudi še spi zimsko spanje. Ako se v kratkem ne i bo zbudila, bo treba napraviti darovanje. —« Opazovalec. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Borba poslancev KDK za pravice prečanov je našla tudi pri nas pravilno razumevanje. Odprle so se oče že velikemu številu pristašev SLS, ki so bili do sedaj velika opora svojih voditeljev in so še pri zadnjih skupščinskih volitvah dali svoje kroglice 'zanje, v upanju, da jim bodo ti gospodje zato, I ker so se zvezali z radikali, edini mogli olajšati i težka bremena. Vse obljube poslancev SLS so | ostale samo obljube in ni čudno, če so volilci ; ogorčeni nad klerikalno politiko. Vidijo pač, da klerikalni časopisi teden za tednom pišejo o j uspehih svojih poslancev, a teh uspehov nihče i ne vidi. Edini uspeh, katerega se v svoji 127. številki pod naslovom «Denuncijantstvo» bu-duje nad zadnjo «Domovino> zato, ker je povedala javnosti nekaj resničnega, ter smatra stvar za denuncijantstvo, katero podtika indirektuo nekemu gospodu. Vrhu tega ometuje z nesramnimi klevetami, iz Česai je sklepati, da je dopisnik eam nagnjen k denuncijacijam že iz razloga, ker hoče v svojem dopisu izpodbijati eksistenco, s Eimer bi se seveda SLS zadovoljila. dopisnika opozarjamo, da naj ne hodi na kriva pota in naj ne podtika denuncijantstva v svojih dopisih človeku, ki mu zadeva objavljenja y «Domovini> v zadevi orlice ni bila znana in . . tudi z zadevo ni v nikaki zvezi. Da pa dopisu in !čine, naj skrbno čuvajo in gojijo danes zasejano1 ženski naraščaj (20), ki sta tudi oba bila predmet odkritega priznanja občinstva, zlasti še nastop dveh vrst naraščaja s telovadbo na drogu in s skokom čez mizo. S precejšnjo dovršenostjo so člani (40) predvajali pokrajinske vaje, članice (24) pa so s svojimi mičnimi plesnimi vajami žele zasluženo priznanje občinstva. Telovadba na orodju, na eni strani vrste članov na drogu, na drugi strani vrste naraščaja na bradlji je pokazala visoko kvalitativno izvežbanost telovadcev in moramo tu zlasti pohvalno omeniti telovadce Sokola iz Murske Sobote iz dijaških vrst. Nastop vrste starejših (12) je začetkoma vzbujal nekoliko veselosti, po izvršenih vajah s palicami, ki so bile podane nedvomno z z-atno dovršenostjo, pa tudi obilo toplega in zasluženega priznanja. Tehnično vodstvo nastopa je bilo v zelo dobrih rokah. Telovadba se je vrstila brez mučnih pavz, skladnost telovadbe z godbo je bila, s par malimi izjemami, na višku. Po končanem telovadnem nastopu je murskopoljski rojak br. dr. Farkaš s kratkim, iskrenim nagovo- Za vsak podružnični okoliš je treba izvedeti, koliko ene in druge sorte sadja bi se lahko dobilo naprodaj. S takimi podatki in s tako pripravo sadja bi se vsa kupčija lahko izdatno dvignila in lahko bi prinesla veliko lepše vspehe kakor smo jih imeli dosedaj. , Po raznih krajih bomo imeli letos dosti jabolk. Treba je, da se za to kupčijo začnemo o pravem času pripravljati in organizirati. Kakor se sliši, se bo tudi letos priredil na ljubljanskem vele-sejmu vzorčni sejem za jabolka in drugo sadje. Tukaj se nudi lepa prilika, da se udeležimo sejma z našimi ponudbami, da zberemo podatke o raz-položnih količinah sadja in da nastavimoo primerne cene. Današnji čas zahteva od nas, da gremo sadnim trgovcem vsestransko na roko, če hočemo dobiti ugodnejše cene za naše blago. R dopisniku zadostimo, moramo na žalost zopet povedati javnosti resnico, da se največ denuncijant-itva uganja s strani SLS, ter se je baš tega človeka, ki se mu podtika denuncijantstvo, pred letom dni denunciralo in preganjalo in to brez vsake podlage. Postal je žrtev klerikalne klike. Zato naj dopisnik pazi z orlico vred, da se jima ne pripeti kaj neljubega. Če pa , ma /! t:.. v Pomanjkanju vzajemnega in skupnega dela vsa {jsta voc|ai kj j0 plevel použije. Ta izguba na Drugič je važno, daodstranujemo ves p 1 e v e 1, ki nam raste med okopavinami in s ka- tonrerlka i^s^na godba pod vtdstvom g Za-1 med S*dj?rji' V"aši ne™osti in starokopit-' talni vlažnosti je posebno veIiUa pri pieveIu. ki Si nj o j eš 10S0 k o lst v o in k ončn oo s t a to! "°,StL P°ker si kot ma,i posestniki ne bomo nastavi dosti listja ali pa veliko listja, ki izhla-oSvo. Pred v top^n na t ka t je S aH r°ke ^-"emu delu, toliko.časa ni misliti, peva vcliko vode. Vsa ta vlažnost, ki jo porabi cherla, za njo je šlo Sokolstvo in končno ostalo' da]i mke k složnemu delu> toIiko č; iSl , lTe* V£ ST ,na a l jexgoste;da bi v sadjarstvu kaj več dosegli, ne glede sad- ^kplcvel ^e'zavržena in zapravljena in bi nam pričakoval knzevski Sokol z bratom Senčarjem'ne kupčije niti g]ede večjega napredka IJ ,? f Jf _ _ - * ^ '^"JT i lahko v sušnih letih veliko več zalegla, če bi pri-Po velikih mestih se je do zadnjega dobilo šla v prid okopavinam S pletvijo ne zatiramo na čelu, ki je spregovoril iskreno dobrodošlico. Odzdravil mu je v imenu okrožja in došlih gostov ,,..„., ... ... , , , br Baukart Nato je cela povorka med zvoki 'epa Jabolka, odbrana po sortah m po d e b e- samo plevela, ampak varčujemo obenem z vlago godbe korakala na slavnostni prostor. Tekom m- 5 tl To bi nam moralo oči odpreti! Vso zimo ki se nahaja v zemlji. daljnjih ur so neprestano prihajali novi gostje de- vso poxmIad s° biI| naprodaj. Ali bi se ne dalo loma peš, deloma z avtobusi in avtomobili, deIo-tudl z našm1 sa*em take*a doseč,? ma na vozovih, kolesih in motorjih. Prikorakali Ce hočemo z našim lepim sadjem v svet, je je močno lesovita in ki ob suši močno razpoka, je tudi precej močen oddelek narodne vojske iz treba da posnemamo take dežele, ki so v sadni j okopavine je torej po potrebi tudi večkrat Vse te prednosti rahljanja zemlje in zatiranja plevela opazujemo najbolj na težki zemlji, ki Murske Sobote, ki je bil že pri svojem pohodu trgovini pred nami in da se v ta namen tudi pri okopati in 0pleti, da jih varujemo pred sušo, vsaj skozi trg predmet živahnih ovacij. Ob 3. uri po- nas prosto organiziramo. Prvo, kar je potrebno j v toljko koiikor je v naši moči. To poudarjam poldne se je občinstvo zgrnilo na telovadišču, P" nas, je to, da ne prodajamo n e o d-1 zaraditega. ker smo pri nas, kar se obdelovanja kjer so moško in žensko članstvo, moški in žen- brane mešanice različnih sort, ampak j okopavin tiče, preveč šablonski in mislimo, da ski naraščaj ter moška in ženska deca v devetih da prodajamo namizna jabolka po sortah. Vsako j je z običajnim okopavanjem, kakor smo mi pri točkah izvajali najrazličnejše župne in pokra- sorto za se! In še več! Vsako sorto je treba pre- nas vajcni, Vse storjeno. To pa ni res! jinske vaje, deloma proste, deloma na orodju, brati (sortirati) in prodajati po debelosti. Veliko Eno točko je izpolnil nastop vojaškega oddelka več bomo na ta način dosegli. Namesto nas (48 mož), ki je z vzorno točnostjo predvajal štiri opravljajo to delo danes prekupci in trgovci in vaje s puško, ter je bil ob svojem odhodu s telo- kujejo iz tega kapital, ki bi ga ob večji brigi in vadišča zopet predmet navdušenih ovacij. Občin-1 skrbnosti lahko mi sami spravili. Kot mali po- stvo je prisrčno aklamiralo seveda tudi naše naj- j sestniki moramo vse storiti, da nam sadno drevje manjše Sokole, moško deco (48) in žensko deco več vrže! (24), ki je v dveh točkah izvajala župne vaje, ki so pokazale, da se goji telovadba v sokolskih V tem pogledu imajo danes naše sadjarske podružnice hvaležno nalogo, da organizirajo po- edinicah Murskega okrožja disciplinirano, vestno trebno delo med svojimi člani, ki naj gre pogla-in točno ter z veseljem. Isto je pokazal s svojim, vitno za tem. da se sadje zbira po sortah, da se predvajanjem župnih vaj moški naraščaj (24) in. sortira po debelosti in skupno oddaja trgovcem. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene pšenici in turščici so pri nas v zadnjem času za malenkost popustile, dočim je bilo razpoloženje v inozemstvu neenotno. Na ljubljanski borzi so bile 12. t. m. naslednje cene: baška pšenica, dostavljena na slovensko postajo, 397 Din 50 par do 400 Din za 100 kg; baška turščica po 337 Din 50 par do 340 t)in za 100 kg; moka «0>, dostavljena v Ljubljano, 530 do 535 Din za 100 kg. ŽIVINA Na živinskem trgu ni bist\enih sprememb. Na inozemskih tržiščih so cene prilično čvrste. V Mariboru so se na svinjskem sejmu dne 8. L m. prodajali mladi prašički, 5 do 6 tednov stari, po 115 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari po 175 do 225 Din, 3 do 4 mesece stari po 350 do 440 Din, 5 do 7 mesecev stari po 460 do 500 Din za komad, po živi teži pa 10 do 12 Din 50 p kilogram. Sejmi 18. junija: Dokležovje. 21. junija: Moravče, Velike Lašče, Velika Loka, Sv. Tomaž, Gornja Lendava (same z« blago). 22. junija: Sevnica, Sv. Jurij ob južni železnici (okolica). Šoštanj. 23. junija: Škofja Loka. 24. junija: Bučka, Drnovo, Laško, Rovle, Mirna, Konjice, Bohinjska Bistrica (samo za blago), Ljubno, srez Gornji grad (samo za blago), Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Gu-štanj, Mirna, Cermošnjice. 25. junija: Št. Janž, Višnja gora, Ribnica, srez Preval je. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 12. t. m. v v a -lutah: 1 ameriški dolar za 56 Din 20 p do 56 Din 40 p; v d e v j za h: 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 50 par do 801 Din 30 p; 100 italijanskih lir za 297 Din 75 par do 299 Din 75 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 10 p do 168 Din 90 p. 100 nemških mark za 1357 Din do 1360 Din; 100 madžarskih pengov za 980 Din 65 par do 993 Din 65 par. vine proti boleznim in 4.) pomanjkanje cenenega kredita. Če bodo te ovire odstranjene, je sigurno računati, da se bo povečala rentabilnost naše živinoreje. Obširno se je tudi razpravljalo o pospeševanju konjereje. Sistem žrebčarn je treba razširiti ria zadruge, tako da bi strokovnjak žrebčarne ali njegov strokovni namestnik odrejeval žrebce za vsako zadružno kobilo. V to svrho bi bilo treba v proračunu za 1929/30. predvideti vsoto 500.000 Din. Selekcijskim zadrugam je treba iz državnih žrebčarn dodeliti najboljše žrebce. Za prvih pet let naj se nabava teh žrebcev vrši iz državnega proračuna, za kar je treba v proračunu predvideti vsoto 1,600.000 Din (za 80 žrebcev). Take selecijske zadruge morajo biti dostopne vsakemu konjerejcu. Treba je tudi proučiti vrednost pokrajinskih pasem zlasti glede na okretnost pod bremenom, vztrajnost na daljše distance, odpornost in enostavno prehrano. V državnih in oblastnih proračunih naj bi bile predvidene postavke za pomoč in nagrade za taka proučevanja. Današnjo dejansko razdelitev države na področja različnih pasem je potrebno še nadalje držati z neznatnimi korekturami. Potrebno je prepovedati uporabo žrebcev belgijske, noriške ali druge mrzlokrvne pasme na področju toplokrvnih pasem ter zabraniti Iicenciranje takih žrebcev. Konferenca smatra, da je nonijska pasma najpovoljnejša za potrebe racijonalne konjereje v naši državi in za potrebe vojske ter priporoča, da se ta pasma pospešuje v pokrajinah, ki so za to primerne. Ker imajo državne žrebčarne prevzeti važne posle glede organizacije selekcijskih zadrug, je potrebno,da ima vsaka taka žrebčarna prvovrstnega strokovnjaka. Za te strokovnjake je treba v proračunu zasigurati vsoto 250.000 Din. Treba je tudi skrbeti za pobolj- čajo kompenzacije pri sklepanju trgovinskih pogodb. Zahteval je, naj se v naši državi daje za ščita le onim industrijskim panogam, ki imajo naravne pogoje za obstoj in ki morejo dobiti sirovine v tuzemstvu. Kratke vesti - Izplačila v inozemstvo po poštni hranilnici. Po poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju se lahko izvršujejo plačila v Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Švico, Italijo, Zedinjene državo Severne Amerike in Kanado. Razen v te države lahko poštna hranilnica vrši izplačila za račun svojih klijentov še v sledeče države: Belgijo, Dansko, svobodno mesto Gdansko, Nemčijo, Ar-gentinijo, Braziljo, Veliko Britanijo, Irsko, Španijo, Francoko, Malto, Egipt, Palestino, Sirijo in Turško. Za izvrševanje nalogov za izplačilo v te države zaračunava poštna hranilnica provizijo dve pro mille, najmanj 5 Din, in efektne stroške. Za nakazila v virmanu v države, s katerimi ima poštna hranilnica neposredno zvezo, se plačuje provizija en promille. Ta izplačila in nakazila so podvržena omejitvam ministrstva financ v Beogradu. Čekovni račun si lahko otvori vsaka oseba, trgovska firma, zavod, ustanova, državno ali samoupravno oblastvo. Podrobna pojasnila daje poštna hranilnica in nje podružnica. Dolgovi in terjatve naših državljanov na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je predlagala naši vladi, da se potom sporazuma uredi vprašanje dolgov in terjatev naših državljanov in pravnih oseb na Češkoslovaškem. V ta namen poziva na inicijativo ministrstva za trgovino in industrijo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo „ . . „ ui„_______i ___!,„„:„ ;„ _„ v Ljubljani vse fizične in pravne osebe na svojem sanje juznosrbske pašne gorskega konja m zai ....... , . . , roJ^L hnc^ctP,, Wnnia |področju, k. so imele pred razpadom avstro-ogrske selekcijo bosanskega konja. Konfercnca je posvečala tudi veliko pažnjo vprašanju povečanja rentabilnosti naše svinje- monarhije kake dolgove ali terjatve na Češkoslovaškem, pa do danes še niso urejene, da jih Konference za pospeševanje živinoreje Na poziv ministra za kmetijstvo in vode se je te dni vršila v Beogradu konferenca za pospeševanje živinoreje, na kateri so sodelovali delegati iz vse države. Ker je živinoreja poleg poljedelstva najvažnejša gospodarska panoga v naši državi, ima konferenca velik pomen ter so isti prisostvovali številni načelniki iz ministrstva za kmetijstvo in vode z ministrom g. Stankovičem na čelu. Izvoz živine in živinskih proizvodov iz naše države je v zadnjih letih precej nazadoval. Leta 1921. je znašal 992 milijonov Din ali 40.3% skupnega izvoza, 1. 1922. 1532.9 miliiona Din ali 41.6%, 1. 1923. 3061.9 milijona Din ali 38%. 1.1924. 2961.9 miliiona Din ali 30.9% 1. 1925. 1985.9 milijona Din ali 22.3%, I. 1926. 2090.9 milijona Din ali 26.7% in 1. 1927. 2133.8 milijona Din ali 33.3%. Izvoz živine zlasti nazaduje iz Srbije in Južne Srbiie. Program konference je bil zelo obširen. Razpravljalo se je o potrebi intenziviranja in povečanja rentabilnosti naše živinoreje, dalje o konjereji, ovčarstvu in perutninarstvu. Konferenco ie otvoril kmetijski minister, ki je zagotovil, da hoče vlada z vsemi sredstvi zboljšati pleme naše domače živine. Treba je ustvariti posebne tipe živine, ki bi odgovarjali izvoznim potrebam. Po sporazumu s finančnim ministrstvom bo na državnem posestvu v Belju, ki bo v doglednem času prešlo v kompetcnco kmetijskega ministrstva, urejena posebna postaja za vzgajanje plemenske živine in za selekcijo semen. Na tem posestvu bo tudi osnovana vzorna kmetijska šola. j Po dolgotrajni debati je konferenca ugotovila, da so vzroki nezadostne intenzivnosti in slabe rentabilnosti naše živinoreje naslednji: 1.) preprosti in nezadostni pogoji glede na prehrano in nego živine; 2.) pomanjkanje primerne in racijonalne selekcije v živinoreji; 3.) slaba zaščita ži-. j ... . ... ., . . v, najkesneje do 25. t. m. pismeno prijavno ministr- reje, ki v zadnjih letih vidno nazaduje. Na konfe-, ' ' . . . .. ' . . . , , . ... „ ;„ 'stvu za trgovino in industrijo, oddelek za notranjo renči se je poudarjalo, da je bil izvoz svinj iz . ■ n . T > - • J cArtonii i™ i, trgovmo, v Beogradu. Iz vložene prijave morajo predvojne Srbije večji kakor je sedanji izvoz iz velike Jugoslavije. Statistični podatki dokazujejo, da naš izvoz svinj od leta 1920. do 1926. stalno nazaduje. Pootrebo nove orijentacije v svinje-reji je obširno razložil predsednik konference biti razvidni naslednji podatki: 1.) ime in priimek upnika, odnosno dolžnika, in njegovo bivališče; 2.) ime in priimek upnika, odnosno dolžnika, na Češkoslovaškem; 3.) na kakšni podlagi , t^j *at"> i. i i • ■ , *i j je nastala terjatev ali dolg; 4.) ali se je obresto- dr. Ljudevit Prohaska, k.jeugotov.ldamoremo ^ m kakQJia 5) k0,*0 £ terjatev ali do)g v inozemstvu doseči dobre cene le za mesne svinje prvovrstne kakovosti. Inozemski konzu- prvoino znašal, v katerem znesku še obstoja danes, z do sedaj dospelimi, a še ne plačanimi . 1vv , v,v. | vi l. uu £3v/uaj uuouliiu:i, a uc 'iav uuiuii ment! .scejo predvsem praš.čke angleške pasme,!obrestIni Interesenti se opozarjajo, da se točno 7 do 8 mesecev stare. Meso teh sv.nj se pri Pe-|od -0 ,emu ivu Ako svojih do, alj ter_ cenju ne sme skrčiti m ne sme menjai barve.! ne ^ . y doMenem rok bj jjh Tem zahtevam najbolj odgovarja yorkshirška pasma, ki se tudi v drugih državah uveljavlja. Oplemenjenje naše pasme naj se izvrši postopoma, poleg tega pa je treba tudi obdržati domačo pasmo. Upoštevati je tudi treba, da oplemenjena angleška pasma ni primerna za vse pokrajine! naše države, zlasti ne za močvirnate kraje. Posebno pažno je treba posvetiti organiziranemu pobijanju živinskih kug, zaradi katerih pogine letno živine za pol milijarde dinarjev. Podpredsednik Udruženja izvoznikov in predsednik beograjske klavniške družbe dr. Burgar-čič je opozarjal na nevarnost amerikanske konkurence na žitnih tržiščih ter priporočal, da se v naši državi v večji meri pospešuje živinoreja, v kateri nam Amerika ne more v toliki meri konkurirati. Na inozemska tržišča je treba predvsem spraviti sortirano blago ter je v to -svrho treba vzgojiti enotno pasmo. Izvoz zlasti onemogočajo transportne težkoče. Vagon živih svinj potrebuje iz Beograda do Subotice 2 do 3 dni, od Subotice dele težke posledice, ker bi se njihovi dolgovi in terjatve ne upoštevali pri sklepanju nameravanega sporazuma. * Iz uredništva. Za časa dopusta glavnega urednika g. Omladiča urejuje cDomovino> gospod Kapus. * Kralj na Bledu. Po poročilih iz Beograda i < potuje kralj Aleksander v kratkem na Bled. kj ostane kraljevska rodbina čez poletje Kraljev odhod na Bled je odvisen baje od zamotanega položaja v parlamentu, tako da se utegne za nekaj dni zakesniti, če ne bo mučna napetost med opozicijo in vladno večino odstranjena. * Slepi pevci. Dne 11. t m. je priredil zbor iz zavoda slepih v Kočevju v Ljubljani lep koncert do Dunaja pa le 24 ur. Čeprav zastopa govornik j Spored je bil zelo pester ter so se vrstili zbori s interese mesne industrije, vendar zagovarja sta- spreniljevanjem klavirja, dvospnvi s klavirjem. lišče, da je izvozu žive živine potrebno dati popolno svobodo. Načelnik Gjurič se je pečal z nevarnostjo ameriške konkurence glede masti ter s kočljivim vprašanjem zaščite industrije v naši državi. Z obžalovanjem je ugotovil, da se že nekaj let v naši državi forsirajo tudi industrije, ki so navezane na uvoz sirovin iz inozemstva. S tem se pričakovanje. Tud škoduje naši agrarni produkciji, ker se onemogo-išla zelo do izraza. klavir dvoročno, klavir četveroročno, citre. Tudi skladatelji vseh mogočih dob in narodov so bili zastopani. S skromno reklamo so nastopili v mali Filharmonični dvorani. Ganljivo jih je bilo poslušati. Znano je, da se pri slepcih ostali čuti na račun vida popolneje rf " opazili smo, da imajo res < tanka u.; " "'''sto nad . adn je prilivi,, ki je dvo- Sezite po novih srečkah za XVI. kolo drž. razr. loterije. Načrt za to kolo je zopet predelan po vzorcu za 14. kolo. Veliki dobitki so se zopet pomnožili na prejšnje število in odpade 40% no izplačilo na neizžrebane srečke, kar odobravajo vsi igralci. Srečke so igralcem na razpolago v Zadružni hran'lnicl r. z. z o. z v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19, v oglasnem oddelku „Jutra" v Prešernovi uiioi štev. 4 ter v ekspozituri „ Jutra" v Šiški, Celovška cesta 58. rano napolnilo, je bilo vzhičeno nad ubogimi pevci. f * šaljivi list «Skovir>. Prejeli smo: V zadnji (deseti) številki , sestavljen po zapiskih mladega policijskega uradnika. Roman se pričenja s skrivnostnim ropom bogate mladenke Zore in njene tete Katarine. Zorin ženin, glavni junak Janko, je začel zasledovati neznane zločince in odkril v podstrešju velikega mračnega poslopja truplo umorjene Katarine. Če hočeš več zvedeti o skrivnostnih zločincih in o usodi Zore, si naroči ljubljanski šaljivi štirinajstdnevnik «Skovir», ki izhaja na 16 straneh in stane 15 Din za četrtletje, 30 Din za pol leta itd. (za inozemstvo četrtletno: za Francijo 10 frankov, za Nemčijo 1 in pol marke, za Zedinjene države in Kanado pol dolarja, za Holandsko 1 goldinar, za Avstrijo 2 in pol šilinga itd.) Uprava se nahaja v Rožni dolini, p. Vič. ; 9 i -s % jjšfU "f : ;;.: - ljani. Cena srečki je 3 Din. Žrebanje se bo vršilo 28. junija. Dobitki 60 jako dragoceni. Glavni dobitki so: avto, konj z opremo in vozom, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, en vagon premoga, zlata žepna ura, dinamo-stroj, radio-aparat, 100 m platna, ena vreča moke in mnogo drugih. Vseh dobitkov je 1010. Srečke se naročajo pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. * Pijanec napadel s sekiro. Na Telovo proti ve-Seru si je neki pijani pobalin, Matija Dolenc iz Gornjih Bitenj pri Kranju, utepel v glavo, da mora videti kri. Hotel je udreti v hlev soseda Hafnerja in v svoji pijani nadutosti pobiti vola, kar mu je pa preprečil Hafnerjev sin. Ko je po-divjanec uvidel, da ne more do vola, je s tesarsko sekiro napadel Hafnerjevega sina. Zadel ga je v gornjo desno ramo in mu zasekal tri globoke sevajoče rane ter manjšo nad dlanjo. Dvakrat pa je zamahnil v smeri prsnega koša ter mu k sreči prerezal samo suknjič, ker se mu je Hafner umaknil. Hafnerja je seveda takoj oblila kri in se je zgrudil polnezavesten. Prepeljali so ga z vozom v Kranj, kjer mu je nudil zdravnik gosp. dr. Bežek prvo pomoč, na kar so ga prepeljali z rešilnim avtom kranjskega gasilnega društva v ljubljansko bolnico, ltane so zelo nevarne, saj mu je napadalec skoro odsekal roko. Posiroveli junak, ki je po strašnem dejanju figarsko pobegnil, je bil ponoči aretiran. Tudi on je imel majhne poškodbe na roki. Po zdravniškem ogledu so ga oddali v zapore kranjskega okrajnega sodišča. * Kaplar ustrelil pijanega infanterista. V gostilni «Dobropolje» v Beogradu so popivali trije infanteristi: Molnar, Juhač in Rakoticaj. Pri sosednji mizi je sedelo več kaplarjev, ki so se prav dobro zabavali. Infanteristi so bili že vsi precej vinjeni. Ko je stopil v gostilno neki častnik, so mu kaplari izkazali predpisano čast, omenjeni trije infanteristi pa so mirno sedeli za mizo in pili dalje. Častnik je pozval kaplarje, naj opozore infanteriste na njihovo dolžnost, kar so kaplarji tudi storili. Infanteristi pa se niso hoteli pokoriti, zaradi česar so kaplarji pozvali patruljo, da bi odvedla infanteriste v vojašnico. Ker pa patrulje le ni bilo, so kaplarji vzeli v bližnji vojašnici puške in se vrnili v gostilno kot patrulja. Pozvali so infanteriste, da se podajo z njimi v vojašnico. Nastal je hud prepir. Posebno uporno se je obnašal infanterist Molnar, kljub temu, da so mu grozili z bajonetom in s puškinim kopitom. Pobegnil je končno na dvorišče, a za njim je pohitel kaplar Radomir Ivanovič, ki je oddal po svarilnem klicu, naj Molnar obstane, dva strela. Molnar se je zgrudil mrtev. Ivanovič pa je zatem stekel v vojašnico in dal v puško dva naboja, ki sta mu manjkala, hoteč s tem utajiti svoj čin. Na poizvedbe očividcev pa je bil še isti večer aretiran in 6e zdaj nahaja v preiskovalnem zaporu beograjskega vojnega sodišča. * Velik požar v Prepolah na Dravskem polju. Zadnja vroča in zelo vetrovna nedelja je bila za težko preizkušene Prepole, kjer je že pred kratkim divjal silen požar, usodepolna. Okrog štirih popoldne je začelo iz neznanega vzroka goreti pri posestniku Šibili. Zaradi silnega vetra ni bilo videti skoro nobenega dima. Ogenj se je s silovito naglico razširil od Šibilijevih poslopij, ki so bili «aradi močnega vetra in pekoče vročine takoj v plamenu, na posestvo soseda Zunkoviča in je nazadnje objel še gosopdarsko poslopje posestnika Peska. V razmeroma kratkem času je zgorelo skupno deset poslopij. Vsi trije imenovani posestniki so prišli malone ob vse svoje imetje. Zavarovani so bili za malenkost. Na kraj nesreče so sicer takoj prihitela okoliška gasilna društva, in sicer iz Šentjanža na Dravskem polju kot prvo, potem iz Hotinje vasi 6 konjsko vprego, iz Račjega pa z avtomobilom. Gasilci pa so stali na kraju nesreče brez vode. Segli so po edini tekočini, po gnojnici, ki pa je zaradi amonijaka, ki ga vsebuje, požar še pospešila namesto omejila. Velikanska škoda se ni precenjena, vzrok nesreče pa tudi ni znan. Vendar se splošno sumi, da je požar podtaknila zločinska roka. To sumnjo potrjuje okohiost, da še ni dolgo tega, odkar je divjal v Prepolah katastrofalen požar, ki je upepeiil več dobrih kmetij. * Pismo iz Francije. Pišejo nam: Tudi tukajšnji rojaki iz Merchina se oglašamo enkrat v , ki jo zelo radi čitamo. Imamo se dobro, ali najrajši bi bili v svoji domovini pri svojcih. Zali-bog so razmere pri nas zelo slabe. Posebno še za uboge dalevce, ki še črnega kruha nimajo zadosti. Vsi bi bili lahko doma, saj je dosti dela in kruha, samo ne privoščijo ga ne, in tako se moramo potikati po tujini kakor ptički brez gnezda. Prisrčno pozdravljamo vse rojake in jim želimo obilo sreče: Jožef in Tončka Dolinar, Franc Pražnikar, Anton Krošl, Martin Gaberšek — vsi iz Griž, Franc Puc, Matija Slabič, Franc Dolinar. * «Kaj vse ljubezen stri.> V Mitrovici se je ustrelila 171etna hčerka bogatega posestnika Mi-lovančeva. Pri mladenki so našli poslovilna pisma, iz katerih je razvidno, da se je ustrelila zaradi nesrečne ljubezni. Bila je zaljubljena v nekega mladeniča, o katerem niso hoteli njeni starši nič slišati. Samomor je izvršila na vrtu, sedeč na travi. * Pri neenakem krvnem toku, boleznih srca, naduhi, razdražljivosti živcev, migreni, slabem spanju Vam povzroča raba prirodne grenčice cFranz Josef* redno telesno odvajanje, zmanjša se veliki krvni pritisk in poveča odpornost. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so z velikim uspehom porabljali vodo . Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. * Iz življenja ameriških Slovencev. V kraju Mascoutah, država Illinois, se je obejil Janezi Grčar. Pokojnik je bil star 47 let. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano, zdi se pa, da je bila neozdravljiva bolezen pravi vzrok samomora. — V She-boyganu je umrl v najlepši moški dobi, v starosti 42 let Janez Petek. Podlegel je pljučnici. Pokojnik je bil rojen v Lučah na Štajerskem. Zapustil je ženo in dva otroka. — V Walsenburgu, država Colorado je umrl v tamošnji bolnici Janez Likovič. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok. — V Pittsburgu je umrl Rudolf Krece. — Težka nesreča je zadela Josipa Rapuša iz Oaklanda. Njegov 151etni sin, ki se je učil plavanja, je pri kopanju utonil. Njegova dva prijatelja sta ga sicer skušala rešiti, toda rešitev je bila nemogoča. — V Waukeganu je dne 17. maja umrl Anton Dolenc, doma iz Polhovega gradca. Podlegel je pljučnici. V Waukeganu, kjer je bival 25 let, je zapustil ženo in štiri otroke. — Dne 8. maia je v Loraimv država Ohio, umrla po izredno dolgi in mu čE; bo- lezni Marija Bombačeva, doma z Iga pri Ljubljani. — V kraju Jeny Lind je v starjsti 65 let preminul Anton Stremeč. Pokojnik je bil rojen v Doberniču na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zapustil je ženo, pet sinov in dve hčerki. — V Chicagu je umrl Jožef Golenko. * Izseljeniški komisarijat r Zagrebu objavlja Intervencija v predmetu zapuščin, zavarovanj, ot škodnin, nastalih v prekomorskih državah v k< rist našim izseljencem in njih družinam, spadaji po točki 6. § 4. pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju, objavljenega v Uradnem listu za Slovenijo z dne 23. avgusta 1923., št 279/78, v delokrog izseljeniškega koinisarijata kraljevine SHS v Zagrebu. Za interesirane stranke je najbolje, da se za izterjavanje takih zapuščin, zavarovalnin in odškodnin obračajo na izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15/1., ki je poklican, prevzeti brez posebnih stroškov zaščito njih pri-vatnopravnih interesov. * Strašne nevihte t Slavoniji. V petek so se zbrali nad Osijekom in okolico, pa tudi nad vso Slavonijo, temni oblaki. Pričelo je deževati in kmalu tudi grmeti, na kar se je vsula toča in padala kakih 20 minut V Osijeku še ne pomnijo tako debele toče. Napravila je ogromno škodo. Iz vseh krajev Slavonije in Srema poročajo o silni nevihti. Najbolj je trpel požeški srez, kjer je toča uničila vso žetev. Manjšo škodo je toča naredila v Djakovein, Vukovaru in Osijeku, čeprav je škoda tudi v teh krajih občutna. Oblastni odbor je naročil več vagonov koruze, da jo porazdeli med seljake, ki jim je bila žetev uničena. V Vinkovcih in okolici je toča uničila nad polovico žetve. Nevihta je bila tako strašna, da je prevrnila na progi Novega Dalja in Bršadina 20 vagonov na odprti progi. Vso noč je bil promet oviran. Progo je oči-ščevalo 50 delavcev. Brzovlak iz Subotice je prišel z veliko zamudo po vicinalni progi v Vinkovce, tovorni vlaki so pa dospeli šele naslednji dan. V Novem Selu pri Vinkovcih je strela udarila v neko hišo, ki je pogorela do tal. V hiši k sreči ni bilo nikogar. j * Drzen rop v litijski okolici se je dogodil pre-tečeno soboto na prometni cesti ob enajstih dopoldne. Napadalec je 171etni zlatar Mirko Koren, doma iz Gaberja pri Celju, ki pa je bil nazadnje uslužben Trbovljah in je potem odšel v Ljub-liniii. Dogodek je silno značilen za podivjanost i današnje mladine, ki se pri svojem poželjenju po I denarju ne straši skrajnih sredstev. Ferdinand Radio n" pere sam in beli kot solnce! Mamilovič, posestnikov sin iz Leskovce pri Javorju, je vozil zadnje čase lesnemu trgovcu gosp. .Vojku Šribarju iz Litije kostanjev les. V soboto je prejel mladi Ferdinand izplačano kupnino za les in prevoznino. G. Šribar in Mamilovič sta delala račun v Andičevi gostilni, kjer je bil ta čas samo en gost. Ko je prejel Mamilovič denar, se je okrog pol enajstih napotil s praznim vozom domov. Kmalu za njim je odšel tudi nepoznani gost. Ko je Mamilovič privozil že izven Šmartna, se mu je pridružil med potjo mladenič iz gostilne. Prešla sta v živahen razgovor. Ko sta privozila ven na Bamoto, je skočil neznanec nad voznika, ga podrl ter ga krepko stisnil za grlo, da fantič ni mogel do glasu. Nato je zakričal nanj: «Denar ali smrt!> Ves zbegan in prestrašen je Mamilovič segel v žep ter izročil roparju očetovo listnico. Ko je imej Koren plen v rokah, se je obrnil in v hitrem begu Skušal priti nazaj v Šmartno. Mamilovič se je oju-načil in tekel za roparjem. Med zasledovanjem je dobil na polju znance, ki so mu hiteli na pomoč. Koren jo je ubral kar po bližnjici proti Šmartnu, Čez njive in travnike. Pa ni mogel več ubežati svojim zasledovalcem. Eden ga je prehitel na kolesu in ga zadržal toliko časa, da sta prišla na pomoč še ostala dva. Korena, ki se je obupno branil, so vrgli na tla, na kar so ga krepko povezali in odgnali na litijsko orožniško postajo. Tam so mu odvzeli Mamilovičevo denarnico in ga začeli zasliševati. Na vprašanje orožnikov, zakaj se je podal na rop, je odgovoril mladenič: «Zato, ker nisem imel nič denarja.* Mladega pokvarjenca so oddali v litijske zapore, kjer čaka svoje nadaljnje sodbe. Značilno za mladega nepridiprava je, da se je klatil že od prejšnjega dne po Litiji. Pravil je, da se je pripeljal iz Ljubljane, a samo do ! K resnic, ker mu je zmanjkalo denarja za nadaljevanje vožnje. Mladenič je bil tudi v gostilni pri mostu. Ker pa ni imel denarja, da bi poravnal ceho, je izročil natakarici srebrn svinčnik. Sploh so opazili, da je bil mladi popotnik precej založen s srebrnino in zlatnino in je plačeval kar z zlatimi predmeti, prstani in verižicami, katere je gotovo ukradel. Mladega nepridiprava bodo prepeljali tekom prihodnjih dni v zapore ljubljanskega sodišča. /■ * Star pohotnež. Na Selški cesti v Zagrebu je služila pri neki družini Slavica Skalicki iz Desi-niča. Seznanila se je z nekim vdovcem, upokojencem državnih železnic. Ta jo je takoj vzljubil in jo hotel vzeti za ženo. Namesto v cerkev je pa starec peljal dekle v svoje stanovanje, in ko je za seboj zaklenil vrata, je dekle spoznalo, kaj namerava stari pohotnež. Dekle je skušalo pobegniti in se mu je izmikalo. Ker so bila vrata zaklenjena, je dekle skočilo skozi okno na ulico in si zlomilo nogo. Odpeljali so jo v bolnico, starca pa so zaprli. I) * Zaradi odpravljanja ploda sta se zagovarjali pri zagrebškem sodišču Vekoslava Kolar, stara 52 let, in Pavlina Erlak, stara 42 let, obe iz Krškega. Kolarjeva se je morala zaradi sličnega pregreška že zagovarjati pred sodniki. Erlakova je vedela, da je neka Terezija Grdančeva, tudi iz Krškega, v blagoslovljenem stanju. Odvedla jo je h Kolarjevi, da bi ji odpravila plod. Kolarjeva se je res lotila nevarnega posla in Grdančeva je nekaj dni pozneje umrla v bolnici v Brežicah na zastrupljenju krvi. Obe sta bili obsojeni na večmesečno ječo. " • ^ •iJgjSf^,, I • Vihar odkril mrliča na polju. Strašen orkan p zvezi s točo, ki je uničil v kakih 28 občinah v Prekmurju vse sadno drevje in skoro vse poljske pridelke, je odkril mrliča na polju, ki je ležal, skrit v žitu, že dober mesec dni. Sprva so ljudje, ki so našli mrtveca, mislili, da gre za zločin, ker je bil mož ustreljen od zadaj. Toda preiskava je dognala, da gre za povsem nekaj drugega. Že dalje časa je tega, odkar so obmejni finančni stražniki zasledili dobro organizirano tihotapsko družbo, ki se je bavila predvsem s tihotapstvom saharina iz Avstrije v našo državo. Ko se je obmejnim organom posrečilo približno dognati, po katerih potih prenaša omenjena družba tihotapsko blago, so jo pred mesecem dni počakali v lenini noči v zasedi pri mlinu Karla Diiudeka iz Skakovcev. Okrog polnoči je previdne stopila iz teme četvorica težko obloženih tihotapcev, ki so na klice obmejne straže pričeli bežati. Ker se tudi na ponovni poziv in grožnjo straže, da bo streljala, niso ustavili, so pričeli padati v temi ostri streli. Krik ranjenca je razodel stražnikom, da je ena krogla pogodila. Toda kljub napornemu iskanju niso v vsej bližnji okolici nikogar mogli najti. Sedaj šele so spoznali v mrliču tihotapca Ludo-vika Novaka iz Kuštanovcev, ki so ga finančni stražniki takrat ustrelili in je plačal svojo drznost in hrepenenje po lahkem zaslužku s svojim življenjem. V petek se je podala na lice mesta sodna komisija iz Murske Sobote. Najbrž se bo dalo sedaj tudi dognati, kateri tihotapci so bili usodno noč v družbi z Novakom. Zal, da taki nesrečni primeri prav nič ne pripomorejo, da bi ljudje opustili nevarni posel tihotapljenja. V svojem pravnem naziranju ne smatrajo tihotapstva za zločin. In tako beležimo na meji podobne dogodke leto za letom. ,_<„ * Priporočljiv jetničar. Na zagrebškem redar-stvu se je javil jetničar Anton Magdič iz Ogulina in izpovedal, da je zjutraj pripeljal iz Ogulina v Zagreb služkinjo Pavlo Dragice v ičevo, da bi jo oddal v žensko kaznilnico, kjer bi morala odsedeti dve leti težke ječe. Ko je jetničar peljal služkinjo po Frankopanski cesti, ga je prosila, naj ji dovoli stopiti v gostilno. Jetničar j> je to dovolil. V gostilni ga je služkinja še prosila, naj jo pusti na stranišče. Tudi to ji je jetničar dovolil. Prebrisana služkinja se pa ni več vrnila. Pobegnila je, toda policija jo je še isti dan prijela. Pri zaslišanju je dekle izpovedalo, da je pobegnilo, ker je jetničar z njo grdo ravnal. Ko je bila prosta, si je takoj poiskala službo. Dobila jo je pri neki gospodinji na Moravski cesti. Prvi dan ji je gospodinja zaupala 1500 Din, da jih nese hišnemu gospodarju za najemnino. Služkinja Pavla je seveda s tem denarjem pobegnila k svojemu znancu Klinčku, s katerim je popivala ves dan, dokler je ni policija prijela v neki gostilni. Pavlo in Klinčka je policija izročila sodišču. * Aretacija zloglasnega vojnega ubežnika. Orožniki v Domžalah so aretirali vojnega ubežnika Josipa Bečana iz Preske pri Medvodah. Be-čan je začetkom aprila t. 1. pobegnil od svoje vojne edinice v Pirotu. Kot obče znan nevaren tat se je potikal ves čas po Ljubljani, Gorenjskem in Dolenjskem. Koncem aprila je ukradel nekemu pekovskemu vajencu v Lescah kolo kar na cesti, ko je vajenec tam počival. Na vesti pa mora Be-čan vsekakor imeti še več tatvin koles in vlomov. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča v Kamniku, po prestani kazni pa pride zaradi dezerta-cije še pred vojno sodišče. Domžalski orožniki so storili dober plen, da so fanta še pravočasno prijeli, ker bi drugače gotovo še naprej izvrševal vlome in kradel kolesa, kar izvršuje že od svojega dvanajstega leta. * Zapeljirci mladine. V zadnjem času je bilo v Mariboru izvršenih že precej goljufij od mladine, ki še ni niti šoli odrasla. Tako se je nedavno pri nekem gostilničarju zglasil deček, češ, da ga je poslal neki oddajalec mleka in sira, naj mu izplača na račun 1000 Din. Podobna sleparija se je nekaj dni pozneje izvršila pri nekem obrtniku. Sledilo je več podobnih več ali manj posrečenih poizkusov. Dečke, ki so jih ob takih prilikah ujeli, so izpustili, ker se je dognalo, da so bili zapeljani in izkoriščani od neke organizirane sleparske družbe. Zdaj so pri Sv. Miklavžu aretirali nekega J. M., ki spada najbrž med voditelje teh sleparij. * Celjska porota. V ponedeljek 11. t. m. se je v Celja pričelo porotno zasedanje. Prvi se je dopoldne zagovarjal zaradi hudodelstva uboja 241etni samski dninar v Bukovju. Ponoči 26. februarja 1.1. je ubil posestnika Martina Ureka s tem, da ga je tolkel z železom kovano palico po glavi in mu s tem prizadejal take poškodbe, da je Urek drugi dan umrl. Zakaj je dejanje izvršil, ni jasno. Raz-videti pa je bilo, da je dotični večer imel Radova-novič namen se pretepati. Zagovarjal se je s silo-branom. Porotniki pa mu niso verjeli in so potrdili vprašanje uboja, silobran pa zanikali. Rada-novič je bil obsojen na tri leta težke ječe. — Drugi se je popoldne zagovarjal 251etni delavec na Vrenski gorci Franc Kostajnšek tudi zaradi hudodelstva uboja. Zvečer dne 10. aprila 1928 je v nekem fantovskem prepiru z vinjekom pobil na tla Franca Klička in mu prizadejal take poškodbe, da je še tekom noči umrl. Franc Kostajnšek je bil zaradi uboja obsojen na tri in pol leta težke ječe. * Strašen zločin. Neverjetno je, kako strašno je pokvarjena mladina. Tako poročajo iz Novega Sada o umoru, ki je bil izvršen v bližnji vasi Loke. Petnajstletna Štefa Paputa je umorila desetletno Perco Mičimovo. Štefa je delala pri Perčinem očetu in je bila odpuščena iz službe, ker je bila lena in neporabna. Štefa je zato sklenila, da so osveti. Izvabila je desetletno Perco na travnik, kjer je skopala veliko jamo. Malo Perco je privezala na velik kol v jami in tolkla po njeni glavi z debelim kamenom tako dolgo, dokler se ni nesrečni otrok zgrudil mrtev na tla. Potem je zakopala jamo. Strašen umor je odkril neki pastir, ki je v bližini pasel in je čul otrokove obupne klice na pomoč. Orožniki so mlado morilko takoj izsledili in izročili sodišču. Zdravljenje artrlstkih in živčnih bolezni. Okrepitev sile, ki je klonila radi fizične, umske ali moralne preutrujenosti (pri moških, ženskah ia otrokih). Znanstveno so dokazali znameniti učenjaki, kot Broun-Sekar, Karno, Guaze in drugi, da so predčasna onemoglost človeškega organizma in nato brzo propadanje, ovenelost, starost pa tudi smit posledice utrujenosti, bolečin in nerazvitja življe-skih žlez tega organizma, ki ga ne nasičajo v potrebni meri z energijo tvornimi fermenti sile, energije in mladosti. Zaradi tega se zaustavlja krvni obtok in prememba materije, zastruplja se kri 3 strupi narušene izmene (sečne kisline, uratov itd.). Na srečo so isti učenjaki dokazali, da po nasičenju organizma s fizijološkim ekstraktom (kot je «Kale-fluid» D. Kaleničenka) iz življenskih žlez neke živali se zopet vrača delovna sposobnost, zdravje in mladeniška sila. Zato tudi uporablja «Kalefluid» medicinski zbor vsega sveta pri milijonih bolnikov kot močno, okrepčujoče in moč vračajoče sredstvo za časa bolezni in po njej, a posebno v naslednjih primerih: ako slabo delujejo sekretovne žleze, pri fizični in živčni utrujenosti, starostni oslabelosti, težki malokrvnosti, ker «Kalefluid» ojačuje in po-mlaja vse elemente organizma, vračajoč mu zdravje in moč. «Kalefiuid» čisti kri strupov narušene izmene, odstrani fizično, umsko in moralno preutrujenost, pospeši krvni obtok in izmeno snovi, razkroji in ukine sečno kislino, urate in druge strupe, ki povzročajo bolezni. «Kalefluid» draži apetit, krepi tudi normalno funkcijoniranje srca, krvnih sokov, ledvic, jeter in organov za prebavo ter dihanje. «Kalcfluid» povečava delovanje mozgi, ki ustvarja rdeča krvna telesca in s tem obnavlja kri ter povečuje delovno sposobnost in perijoda aktivnega življenja. Vobče je »Kalefluid* potreben vsem onim, katerih organizem je nagnjen k boleznim, kajti zahteva stalni povratek sile, porabljene po ne. raste-niji, nevralgiji in boleznim srca, krvnih sokov, artritskim in revmatičnim boleznim. Po kurzu zdravljenja s «KaIefluidom» prenehajo same od sebe: utrujenost, nervoznost nesposobnost za delo, bolečine, živčno razburjenje in potrtost, ki so posledica življenskih ekscesov telesa in duha. trpkih spominov in tuge. Prejšnji bolnik postane zopet zdrav, sposoben za delo in uživa vse radosti življenja mladih let. Gg. zdravnikom pošiljamo »Kalefluid* zaradi poskušnje gratis in franko. Detajlna literatura »Pomlajevanje in zdravljenje organizma* z medicinskih vidikov se dobiva brezplačno in franko. «Kalefliud» je odlikovan s 5 Grand prix in 5 velikimi zlatimi kolajnami. Važna opomba. Tajnost pridobivanja iz življenskih žlez visoko zdravilnih fermentov je znana samo D. Kaleničenku. Zaradi tega se varujte vseh cenenih, a včasih za zdravje celo škodljivih ponaredb in zahtevajte samo naturalni «Kalefluid» D. Kaleničenka. »KALEFLUID* se dobi v lekarnah vseh držav. Za pojasnila se je obrniti na naslov: V Franciji: »Societe Kalefluid D. Kaleničenko. Neuillu s-Seine pres Pariš 7, rue de L'Quest; v Angliji: London S. V. 7. 65 Harrington Hardens. General Agency of Kalefluid; v Nemčiji: W. Andrejew, Berlin, Charlottenburg, Niebuhrstr. 75; v Jugoslaviji: Beograd. Bitoljska ulica 5, Miloš Markovid. Ko spite Vam nI treba Imeti nl-kakih skrbi za perilo« ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete Schichtovo Terpentin milo ŽENSKI VESTNIK Stročji fižol z mesom. Pol kile govejega mesa treži na zrezke, jih stolci in osoli. Pol kile strožjega fižola zreži na en centimeter dolge in poševne kosce. V kozo deni žlico masti, na masti za rum eni malo čebule in deni zrezke mesa na mast. Potresi jih tudi z malo sladke paprike. Ko Be meso opeče po eni strani, ga obrni, da se opeče še po drugi strani, nato stresi sirovi zrezani fižol na mast in meso, dodaj žlico vode in pokrito duši tako dolgo, da je fižol kuhan. Večkrat dobro premešaj in če se sok posuši, prilij malo vode. Nato zmešaj eno žličico moke in dve do tri žlice smetane ali pa mleka, prilij to k mesu, prilij še malo vode, da dobiš srednje gosto omako, pusti dobro prekuhati četrt ure in daj na mizo s pra-ženim krompirjem ali pa tudi kot samostojno jed. Stročji fižol v smetani. Skuhaj fižol v slani vodi. V kozi raztopi četrt litra kisle smetane, nato primešaj žlico moke in mešaj pet minut, nato za-lij z malo vode, da dobiš primerno gosto omako. Fižol ocedi in stresi v omako, potresi še z malo kumine, dobro premešaj in daj kot samostojno jed na mizo. Za postne dni je ta jed posebno pripravna. Stročji fižol v omaki. Fižol otrebi in operi, ga rreži poševno v 2 cm dolge kosce in ga deni kuhat v slan krop. Ko je kuhan, ga ocedi. V kozo deni žlico masti, na vročo mast žlico moke in malo zrezane čebule. Ko je lepo zarumenilo, malo po-eoli, dodaj malo rdeče paprike, stresi kuhani fižol v to prežgan je, premešaj in zali j s čisto toplo vodo. Ko se je kuhalo še četrt ure, prideni žlico smetane in sesekljanega peteršilja. Naj se prekuha še deset minut, pa je gotovo. LJUDSKO VSEUČILIŠČE Iz zgodovine slovenskega kmetskega stanu O tlaki, desetim in davkih. Na tem mestu smo že ponovno govorili o tlaki in desetini. Spomin na to vrsto davka je pri nas še živ. V naslednjih vrsticah bomo zgodovinsko pojasnili ta huda in krivična bremena, ki so toliko stoletij tlačila tudi slovenskega kmeta. V srednjem veku in dalje do časa pred dobrimi sto leti je bilo naše kmetsko ljudstvo ve- činoma nesvobodno.Grajščak kot gospodar zemlje je bil obenem gospodar vseh ljudi ki so živeli na njej. Privezani so bili na to zemljo, jo obdelovali ter služiti gospodarju z imetjem in z delom svojih rok. Prav v takem razmerju do zemljiškega gospodarja pa so bili tudi vsi njihovi potomci. Suženjstvo se je torej podedovalo od rodu do rodu. Ce pa je podložnik vzel ženo, ki je bila j>odložna drugemu gospodarju, sta si otroke delila. Vladalo je torej suženjstvo v pravem pomenu besede. Tako je bilo v začetku srednjega veka. Pozneje so se razmere nekoliko zboljšale. Sužnji ali robi so postali podložniki z natančno določenimi dolžnostmi in pravicami. Seveda so zemljiški gospodi večkrat kratili pravice pod-ložnikom. Saj smo videli v zgodovini kmetskih vojn, da je bilo vprav to kratenje kmetskih pravic vzrok, da se je dvignila puntarska vojska in zahtevala nazaj »staro pravdo», to je stare, v urbarjih zapisane pravice. Podložnik je moral služiti svojemu gospodarju s tlako ali roboto, to je, moral mu je obdelovati zemljo določeno število dni v letu. Poleg tega pa je moral prepustiti grajščaku tudi del svojih dohodkov, bodisi v blagu ali denarju; to sa bile služnosti ali davščina. Nad tisoč let je moral slovenski kmet delati tlako. Obdelovati je moral graščinska polja, kjer je moral tlačaniti tudi z živino. »Vsako zemljišče, ki ima plug, mora orati grajskemu nadzorniku en dan v jeseni in dva dni spomladi*, tako se je glasilo splošno določilo. Kmet je moral ob žetvi najprej spravit grajščakovo žito, nato šele svoje. Tako je bilo tudi pri vseh drugih delih, pri gnojenju, spravljanju sena. Temu se je pridružilo delo v gozdu, zid'anje graščinskih poslopij, popravljanje potov, mostov itd. Tlaka je bila tako odmerjena, da je delal kmet za graščaka po 12 dni na leto. Poleg te določene tlake pa je bila še nedoločena tlaka pri raznih delih. Tu je grajska gospoda navadno hudo izkoriščala svoje podložnike. Kako daleč je šlo to izkoriščanje, vidimo iz odloka cesarice Marije Terezije, ki je določila, da za poedinca ne sme presegati tlaka 156 dni na leto. Lahko si predstavljamo, kolika je bila poprej. Kmet je bil torej neprestano v službi graščinskega gospoda. Mar je potem čudno, da je prišlo do izbruha nejevolje, kot smo opisali v poglavjih o kmetskih uporih? Drugo vrsto davkov so plačevali kmetje v denarju ali blagu. To so bile tako zvane služnosti. Te je moral plačevati kmet kot najemnino za posestvo. Sem spada davek od žita, ki pa je bil v raznih krajih jako različen, tako na primer od 50 mernikov žita dva mernika. Večja je bila davščina od živine. Planinci so plačevali tudS davek v siru, čebelorejci v medu itd. Po nekod so plačevali tudi davek v denarju, večkrat pa tudi v blagu in denarju obenem. Kmetom so bile prepuščene kmetije tudi za potomstvo, tako da je dobil zemljo za očetom sin. Včasih pa je imel kmet zemljo le za določen čas, na primer do smrti, nato pa je bilo oddancl posestvo komu drugemu. Kadar je prišel nov kmet na zemljišče, je moral plačati za umeščenje. Ce je šel z zemljišča, se je moral odkupiti s tretjino njegove vrednosti. Ce je kak podložnik umrl^ je zahteval gospodar za mrtvaščino najlepšega vola iz hleva. Davke je plačeval kmet dvakrat na leto, 4 sv. Mihaelu in sv. Martinu. Ta kratek popis davščin, ki jih je moral pla* čevati slovenski kmet, ko je bil še podložnik ,tra-ščaku,dovolj jasno slika bremena, ki so težila nekoč kmeta, ki je zemljo pač obdeloval, a bolj za druge kot zase. Treba je bilo mnogo bojev, treba je bilo tudi sodelovanja meščanov, da je pr£'«^ kmet vsaj deloma do svojih pravic. Obleka iz betona Nekemu londonskemu izumitelju se je poh srečilo po 17 letih raziskovanj iznajti snov 12 mešanice raznih kovin, ki daje blagu neverjetno odpornost, ne da bi ga pri tem najmanj skazila« Je to neka vrsta betona. Najdebelejša sukna kakor najnežnejše svile se dado s tem materijaloni preparirati, na zunaj se jim pa to nič ne pozna. Dado se istotako rezati, nabirati, plisirati, šivati in vezti kakor vsako blago. Osnovala se je ž? družba, ki bo izum izkoristila. Listnica uredništva Pretenci: Vsebina premalenkostna. . Šalovci pri Središču: Člankov brez podpisa JQ« objavljamo. Muljava: Pesmi za tisk prešibki. Stare Fužine: Dopis nejasen. Stražišče: Vaš dopis, žal, prekasno dospel Zasip pri Bledu: Mogoče pošljete krajši, temeljitejši dopis. >ei. j Ali ste že član Vodnikove družbe? Rok za prijavo do 30. j unij a 1928.2 ZA SMEH IN KRATEK ČAS Kisli otroci. .;•■•, • i t "»Mama, kakšni so neki kisli otroci?« ie vprašala petletna hčerka svojo mater. h »Čudno vprašanje*, je menila mati. »Pa zakaj vprašuješ?* | ' »Zato, ker je naš papaček rekel neki gospo-Vfični: moj sladki otročiček.* V v Podjetnik. i - j.. Potepuha sta se pečala na poti ter se pričela ifazgovarjati. f. »Jaz sem nedavno otvoril trgovino*, se je pobahal prvi potepin. »Ali nisem bil podjeten?* »Za vraga! Pa si imel sredstva na razpo*-lago?* se je čudil drugi. f »Eh, vprašaš. Saj nisem rabil drugega kakor Sveder in dleto.* Čudna navada. »Moja žena ima čudno navado: skoro vsako 'noč bedi do polnoči, k počitku pa ne gre za nobeno ceno*, je tožil sosed sosedu. L »Kaj pa dela?* je zanimalo soseda. »Mene čaka, da pridem iz gostilne ...» '• &• Ob pogrebu. r Po mestu se je pomikal mrliški sprevod, ki je privabil mnogo gledalcev. Ustavil se je tudi tujec in vprašal nekrga paglavca, kdo je umrl. »Tisti, ki ga peljejo spredaj na mrtvaškem Yozu», mu je odgovoril. fcr' Ženska potrpežljivost f" V gostilni so se menili o potrpežljivosti in nekdo je trdil da so ženske potrpežljivejše od moških. »Saj ni res!* so mu enoglasno ugovarjali. Vem iz svoje izkušnje, četudi nisem zdrav- i * r « nik. ^ »Kdo pa ste?* so radovedno poizvedovali »Čevljar!* jim je smehljaje odgovoril. Pred sodiščem. Sodnik: »Toženi ste zavoljo žaljenja časti S ^im ste se pregrešili?* i Obtoženec: «Sosedi sem rekel — mrha.* / Sodnik: »Vidite, to je grda in žaljiva beseda; vzemite jo nazaj, ali pa boste kaznovani.* Obtoženec: «Nazaj jo pa že ne maram, zaradi nje nočem imeti nobene sitnosti več.* Dragocena najdenina. Postopač je prišel k neki gospe ter jo je prosil miloščine. «Pet let sem bil v svetovni vojni, kjer sem izgubil obe noge*, je okrepil svojo prošnjo. »Lažete!* ga je zavrnila. «Saj jih imate!* »Seveda, pozneje sem jih zopet našel.* Gospodična s perutnicami. »Ali je res, da imajo angelci perutnice?* je Vprašal mamico šestletni Janezek. . »Res je, res. Ali se niste v šoli tako učili?* ( »Učili smo se že, učili — toda naša gospodična iz pisarne pa nima perutnic...» ^ »Seveda jih nima*, se je smehljala otrokovi Opazki. j„ »In vendar ji pravi papaček: moj zlati angelček.* [•J »A tako!* se je ljubezniva mamica nenadoma zresnila. »Potem ji bom pa takoj poskrbela perutnice, še danes bo letela!* Pri obeh enako. «Kar je res, je pa res*, je pravil Hribar prijatelju, «moja žena me nikdar ne nadleguje s kako posebno prošnjo.* t »Isto, kakor pri meni!* je vzdihnil prijatelj. (»Tudi moja vedno samo komandira...» Nevarnost A: »Slišal sem, da je tvoja teta nevarno obolela.* B: «OboIeIa je pač a nevarno bi bilo le tedaj, 'ko bi zopet ozdravela.* MALI OGLASI Stavbišče in 47.000 opeke na glavnem trgu (pri cerkvi) v križevcih (Prek-uaurje) se takoj proda za 35.000 Din. Ugodno za vsake vrste obrt in trgovino. Več se lahko izve v ?ostilni Gorčan in pri Janezu Hari, Križevci 87, rekmurje. 140 Vaše telo Žimnice (modroce) vrhnje In spodnje, otomane. razne divane. žimo. afrik. cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2. 75 za modroce, najboljša in najcenejša, pri IME. Masterl, tovarna žime, Stražšče pri Kranju. Dražba slovite restavracije blizu kolodvora Slatina Radenci, štev. 33. z vsemi nepremičninami se vrši dne 26. junija 1928. ob pol 10. uri pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni v sobi štev. 1. Okusna dvorana, vrt in njive, vse pripravno za vsako podjetje in kot stavbišče, ker je ob križišču glavnih cest. Hiša, v švicarskem slogu z vsemi nepremičninami, je sodno cenjena na Din 863.778, najmanji ponudek Din 242.514 Interesenti se poživljajo, da se udeležijo dražbe. 144 zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego teles« ne uspešno uporablja že od dedovskih časov pravi Fellerjer milodišeči Elsaiiuid. Oslabljenemu telesu prinaša moč in svežost, oživlja živce, jači mišice in tetive ter milo delaje na vse ostale dele telesa. Masirauje in drgnjenje z ENafluidom pospešuje o'