mesečna 40 Č n — Potnaezo« itetiikt 10 «fn — '*okOD ko ^ dali signal ljudem sanje velikih mislecev Marxa, naše doline za borbo, vlili strah Engelsa, Lenina v naš* državi okupatorjem in domačim izda-vresmčujeja, saj so naši delov- jalcem in so znova pričeli borni kolektivi sprejeli od družbe bo proti zavojevalcu in srednje-v upravljanje tovarne in rudni- veškemu mračnjaštvu. ke in sploh vsa gospodarska ,,_.____.. podjetja. Geslo: »Tovarne delan- . ,V cemU je postalo resnica. Uspehi bat raman vam dra- pa se še večajo. S poglabljanjem »» cest,tam. ,k Vfe™ „„^,01*. spre- £&* Z- Čeprav je čas naše ljudske delovni uspehi Zagorjanov to- revolncije že davno pa nami, pa Zagorjani ne bodo nikdar in nikoli pozabili tistih težkih straš- preganjal najboljše sinove zagorskih mater, jih obešal in streljal samo zategadelj, ker so gov trud bogato obrestovan in likšni, da jih sploh ne moremo njegov denar dobro obrnjen, primerjati s predvojnimi. Kdor In kar je najvažnejše: revolu-koli pride v Zagorje po več letih, cionarnost še dandanes preveva nih dni, ko so morali skoraj še- spozna, da to ni več tista s a- malone slehernega Zagorjana, petaje izgovarjati slovensko jasta mračna dolina z bornimi Delovni Človek ve, da sam od- besedo, ko je okupator mučil in kolibami, podrtimi plotovi in loča o svojem početjn in zavo- razritimi cestami. Ne, Zagorje ljo tega ni čudno, če se vse- je v trii, kratkih letih čudovito povsod tam, kjer se razpravlja spremenilo svojo vsakdanjo po- o tem ali onem, mnenja mnogo- nji lepši dan, pa jih bo tudi v bodoče silila k iskanju novih in lepših življenjskih možnosti. Milan Vidic nosom pristojnosti od višjih organov na nižje, z uspešno končano graditvijo objektov kapi- Vsem gostom, ki bodo obiskali talne izgradnje so nastopili po- naše prireditve ob tem prazuo-goji za izvajanje nove ekonom- vanju, pa želim dobrodošlico in ske politike, ki je nujno vezana prijetno razvedrilo med nami. na uvedbo novega elementa v našem družbenem življenju, to Predsednik ObLO Zagori . je družbenega upravljanja. Prvi Alojz Lukač S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIDEM-KRŠKO Končno bodo dobili vodovoa Regulaciga Trboveliščice Izvršni svet je nakazal 10 milijonov dinarjev kot pomoč za poravnavo škode zaradi poplave v Trbovljah Republiška uprava za vodno niki občinskih IJO okraja in raz-gospodarstvo je poslala v Tr- pravdali • škodi ob neurju v bovlje strokovno komisijo, ki si Trbovljah, kakor tudi o škodi na- zaradi poplav v južnem bi se za to uporabila. V jeseni pa bo mogoče ugotoviti izpad kmetijskih pridelkov zaradi neurja. Nastala škoda se bo verjetno upoštevala tudi pri odmeri davka. Iz svojih proračunskih rezerv je republiški Izvršni svet pre-10 mili- V soboto je bila deveta redna strojnega seja Občinskega ljudskega od- odnosih, bora Videm-Krško, na kateri je o kmetijstvu in vlogi zadružništva govoril sekretar občinskega odbora SZDL tov. Lojze Pajnič. parka in lastninskih sklep, da se najame posojilo za Tovariš Kardelj je gradnjo osnovne šole na Senu-namreč jasno dejal, da je vpra- šah in za adaptacijo šole v Ležanje lastništva rešeno, gre le skovcu in Dolenji vasi. Posojilo za proizvajalna sredstva in bodo najeli v višini 3 in pol miza uporabo le-teh lijona dinarjev. Razen tega bo- V občini Videm-Krško je for- do najeli posojilo za postavitev mirana gospodarsko poslovna provizorija, ki ga je gradbeno “V SSem okraju, kot vse £dje«e »Sava«*" primulo kot o razvoju zachužmstva z on . *-i-~---- »r v-=4- osnovno sredstvo. V tem provi- rom na ekspoze tovariša Kar- kaže, bodo ■I take zveze. V krat-plenumu kem bo v Vidmu-Krskem tudi delja in Avbelja na glavnega odbora SZDL Slovenije. V ekspozeju je orisana zgodovina zadružništva in smerni- kmetijsko proizvajalna žveza. Odborniki so izvajanju tovariša Pajniča z zanimanjem sle- Senovo in delno ja netjavna nevihta v Trbovljah, o krepitvi Letos spomladi pa splošnih KZ, vlogi Padlemu Tonetu Sotlarju-Sremcu so odkrili spomenik je ogledala škodo, ki jo je na- zaradi poplav v južnem delu tekli leden že nakazal __ ______________ Komisija *iigo hn'i! a° prizadele^o^čiu ^Scvn” a* ^°nov dinarIev kot pomoč za po- poslovne in kmetijsko proizva- tako razdejana, da bi lahko pri tudi Brežice, kakem ponovnem nalivu nastala sta bila prizadeta Hrastnik in še večja gospodarska škoda. Po- Zagorje. Skoda je precej velika, tok bo treba čimprej regulirati. OIX) in posamezne občine pa Delo bo tako obširno, da ga bo nimajo zadostnih proračunskih trebai izvršiti v treh etapah, re- sredstev za nujno poravnavo. Na gulacija Trboveljščice pa je predlog Izvršnega sveta LRS je preračunana na okrog 80 mili- bilo sestavljeno natančno po-jonov dinarjev. ročllo o škodi zadnjih let in Pri okrajnem ljudskem odboru podan predlog, katera sredstva v Trbovljah so se sešli predsed- iz proračunov OLO in občin naj Nekateri problemi Podjetfa za popravljanje železniških voz v Dobovi ce o nadaljnjem delu, kakšno dili in v diskusiji iznesli nekaj vlogo naj odigrajo gospodarsko vprašanj v zvezi z odkupom kmečkih pridelkov in nihanjem cen. Nadalje so na seji sprejeli zoriju bo 6 stanovanj, s čimer se bo stanovanjska stiska v Vi-dmu-Krškem malce omilila. Tudi za vodovod bodo najeli posojilo v višini 4 in pol milijona dinarjev, in to 2 milijona iz stanovanjskega in 2 in pol miijtna dinarjev iz investicijskega sklada. Skrajni čas je že, da se v Vidmu-Krškem že končno enkrat zgradi vodovod, kajti pitne vode ni dovolj niti ni dobra. Voda v mestnih vodnjakih pozimi največkrat zamrzne, poleti je pa zmanjka. Razpravljali so še o izdelavi nika občine Radeče na grobu je urbanističnega načrta in zidal-končnimi deli'na prireditvenem vedli svoj kulturni program. Se resnost odsevala z obrazov nih načrtih posameznih vasi. Te - - vseh, marsikomu pa se je ob načrte bo nujno čimprej na- spominu na dni, ki so nam še praviti, bilo tako blizu, orosilo oko. _ Krški vodovod bo priključen Organizatorji so še hiteli s kulturniki kar pod kozolcem iz- prostoru, ko so v soboto, 21. julija, na dano znamenje priko- pozno v noč je bila vsa vas polna partizanskih in narodnih rakale patrulje borcev In pri- pesmi in ob kozarcu ni padnikov predvojaške vzgoje v vas Lisce. Komandirji patrulj so predali raport komandantu tov. Ržeku. Slavje se je začelo. Preko tri sto udeležencev patrulj, ki so že zgodaj v soboto odrinili v vojaških formacijah po strogo določenih poteh in konca obujanja spominov. Vreme se je čez noč popravilo in sončno jutro je tudi najbolj zaspane hitro spravilo pokonci. Vse je odhitelo k odkritju spomenika padlemu borcu _ Tonetu Sotlarju-Sremcu, ki so ga spomina, ga Nemci januarja leta 1945 v Ob koncu smo Nato se je nadaljevalo parta- na bazen, kar bo — zansko raj'anje v Liscah. In kar veda začasnega značaja, kajti prav je bilo tako, čeprav je bilo voda v tem bazenu ni bakterio-uf®. h°^a nazaj. Vsak hrup v zanesljiva. Na seji so raz- bližini kraja, kjer počivajo naši pravyaii 0 gradnji bazenskega padli, bi motil veličino njihove- vodovoda z Bohorja, ki bi shi- , žila Senovem Brestanici in Vi-lahko ugoto- dem-Krškem. Ker bi ta bazen Pred nedavnim je bilo v Podjetju za popravljanje železniških vozil v Dobovi n. zasedanje delavskega sveta. Na sporedu je bil precej obširen dnevni red, in sicer kar 9 točk. Zasedanja se je udeležil tudi zastopnik Direkcije jugoslovanskih železnic iz Ljubljane. Po obširnem poročilu direktorja in računovodje podjetja le bilo še kar precej diskusije, zlasti o strojih v podjetju, ki so ze precej izrabljeni, vendar še hišo za staro železo. Prav tako so veliko govorili o delovni dis-eiplini, ki v podjetju kaj rada zašepa, posebno v času večjih kmečkih del. Grajali so nadalje tv,dl režim letnih dopustov, ki ne potekajo po načrtu, in obravnavali manjši gospodarski kriminal v podjetju. Glede kriminala so ugotovili,, da so govorice o njem vsekakor pretirane. Bilo je izrečeno mnenje, na ni pravilno, da se človeka, ki je prvič nekaj malega vzel v Podjetju, tako odpusti iz službe, temveč naj se ga denarno kanuje tn šele v ponovnem pri-*neru takoi odpusti. Zelo veliko Je bilo govora o kvaliteti dela, "tč pa o povečanju storilnosti, nostl o organizaciji dela, s čl-mer kažejo precejšen napredek. Hačunovodja Je poročal, da je “^ključni račun podjetja za le-J? 1955 potrjen in da Je sestav-,*®n finančni plan za letošnje jfto in tudi načrt glede dobič-JJ’ Od meseca aprila letošnje-teta so vsi delavci podjetja ■^varovani pri DOZ, in sicer za Uri er smrtt z® 80.000 din. za *:rimer stalne nesposobnosti za T;m pa za 60.000 din. To je ®ekakor lepa. koristna in po-j"erhnnja vredna 'poteza pod-jijta in priporočljiva vsem osta-Podjetjem, kjer lahko pride nesreč pri delu. p^ončno 80 sprejeli več skle-oJl’ tak° n. pr sklep o po-r‘tvi kontrole nad kontrolni- mi znamkami, glede dopusta, ki ga je treba zaprositi najmanj tri poprej, sklep glede »vročih osi« in o njihovih krivcih, ki ‘S t^° “tem zaživela v pravem parti- tL Kaznovati je treba delavce, vuharii so ki so zagrešili kakšno majhno tatvino, denarno Sklenili so (Nadaljevagije na 2. strani) obiskali vse pomembnejše kraje vasi Peneče ranili in nato zve- vili, da je bila proslava, ki joj® stal preko 160 milijonov dinar ‘ ...................... J ........................... pripravil Občinski odbor ZB . ^ ob&ina Videm- NOV Radeče, skrbno priprav- občina Senovi Ijena m da je lepo uspela. Od krajevnih organizacij borcev je iz NOV južno in zahodno od Lise, se je zvečer zbralo v Liscah. Kljub slabemu vremenu je ta mirna vasica že kratko rinsko ubili. Več kot pet sto pripravil ljudi se je zbralo v tej oddaljeni hribovski vasici, kjer stojita danes na robu gozdne jase dva zanskem življenju. Kuharji so kar sredi vasi ob potoku posta- skega odreda vili svoje kotle in začeli pri- puščenih pravljati večerjo. Po večerji so ključka, da bi tega z lastnimi -----—---------. - - , . ____ sredstvi ne zmogli. Zato so na spomenika, ki pričata redkemu bila najboljša Loka, la je razen .. sprejejj ^ bodo pri- popotniku, da so borci Kozjan- tega, da je dala najštevilnejšo m s{opi]i k etapm izgradnji ba- tudi najboljšo patruljo, opravi- zenskega vodovoda. O tem bo-la še vsa dela v zvezi s prmra- do geznanili tudi okrajni ljudski ld naj bi v prihodnjih tudi v tistih za' grapah kovali našo svobodo. Med govorom predsed- vo prostora in preskrbe. Tudi tamkajšnjim vaščanom gre vsa zahvala, saj so brez kakršnega koli oporekanja dali vse na razpolago in tudi pomagali pri delu. Omeniti pa je vredno, da organizacija ZB- Jurklošter kljub temu, da je bila o slovesnosti obveščena in da kraj^ kjer je odbor, letih omogočil dolgoročno posojilo odnosno da bi OLO v svojih družbenih planih dopusti! najetje posojila iz lastnih sredstev. Občinski odborniki so ponovno razpravljali o zadružnem posestvu »Matija Gubec* Lesko- bil spomenik odkrit, leži na nji- vec g predlogom komisije za i___- —- ____t- ...» ..A—» hovem teritoriju, ni z ničemer sodelovala. Obsojanja vreden in še kaj več pa je incident nekega domačina iz Peneč, ki je po končani žalni slovesnosti cinično dejal neki skupini udeležencev, »če so že pokopali tistega pusta...« Mislim, (te je vsak komentar odveč, če človek niti K ČETRTEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU ZAGORJA POŠILJAJO BORBENE POZDRAVE IN ŽELIJO NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE, MESTNI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV TER OSTALE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA J razpis direktorja se niso strinjali. Vsi so bili mnenja, da zadružno posestvo doslej ni dajalo vzgled ostalim posestnikom, najsi bo to z delom, ali pa z gospodarjenjem. Na koncu so bila potrjena pravila pododbora gostinske zbornice v Vidmu-Krškem. ,Za spomina mrtvih več ne spo- tržnega inšpektorja je bil ime-štuje- T»k izrodek in vsi tisti, noven Ivan Grabner, dosedanji id so pri tem mogoče sokrivi, šef krajevnega urada Raka, na so si s tem zaslužili le globoko njegovo mesto pa je prišel tov. preziranje vseh poštenih ljudi. Ivan Krajnc. -a II. gasilski festival v Mariboru Udeležili se ga bodo tudi zasavski gasilci V Mariboru bo letos 4. in 5. priložnosti prikazali reševanje avgusta II. gasilski festival. Na- in gašenje ognja v rudniških men tega festivala je prikazati rovih, vendar so morali to na-gasilstvo kot množično organi- mero zaradi prevelikih stroškov zacijo in jo privesti tudi na opustiti. Iz trboveljskega okraja ustrezno strokovno višino. se bo udeležBo velike gasilske V vseh gasilskih društvih na- slavnosti v Mariboru okrog 790 šega okraja vlada za to sloves- gasilcev, ki bodo nastopili v puri ost razumljivo veliko zanima- radi, in sicer Se : in mladinci, nje. Prvotno je bilo zamišljeno, 80 gasilk-žena la tri pionirske da bi tritoveijdd gasilci ob tai desetiaa. Prireditve za IV. občinski praznik v Zagorju Spored prireditev: Četrtek, 9. avgusta: ob 20. uri, slavnostna akademija (letno telovadišče TVD Partizana). Petek, 10. avgusta: pokalni namzinoteniški turnir za posameznike (letno telovadišče TVD Partizana); ob 20. uri Sommerset-Debevec, SVETI PLAMEN, drama, uprizori dramska družina DFD Svoboda II. Toplice-Zagorje (letno telovadišče Partizana). Sobota, 11. avgusta: ob 16. uri pokalni košarkarski turnir (stadion Proletarca); ob 19. uri tradicionalni štafetni tek ekip POZDRAV OBČINI po zagorskih ulicah; ob 20. pri Milecher, DIJAK-PROSJAK, opereta, uprizori dramska družina DPD Svoboda Radeče pri Zidanem mostu (letno telovadišče TVD Partizana). Nedelja, 15.. avgusta: ob 5. uri budnica godbe na pihala Svobode II. Toplice-Zagorje in Mladinske godbe po vseh naseljih; ob 7.30 slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi; ob 8. uri promenadni koncert godbe na pihala DPD Svoboda II. Toplice-Zagorje pred rudniško restavracijo v Toplicah; ob 9. uri slavnostno zborovanje ob zaključku praznovanja IV. občinskega praz-nika združeno z odkritjem spominske plošče in razvitjem prapora občinskega odbora Zveze borcev NOV Zagorje pred poslopjem »Stara šola« v Kopališki ulici v Toplicah; ob 11. url pokalni kegljaški turnir (kegljišče Proletarca v Toplicah); ob 15. uri pokalni nogometni turnir (stadion Proletarca); ob 16. uri LJUDSKO RAJANJE (letno telovadišče TVD Partizana). Prireditveni odbor Zasavska podjetja so presegla polletni plan za 4% .Graditelj" v Trbovljah v likvidaciji SKLEP XII. SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Na XII. seji Občinskega LO Trbovlje je komisija za ureditev posiovanja gradbenih podjetij poročala o finančnem stanju gradbenih podjetij »Zasavje« in »Graditelj« v Trbovljah. Komisija je ugotovila, da ima gradbeno podjetje »Zasavje« lastnih sredstev 757.060 dinarjev, prostih skladov za 5,176.000 dinarjev, blokiranih skladov pa za 4 in pol milijona dinarjev. Gradbeno podjetje »Graditelj« ima za 8 milijonov dinarjev neplačanih investicij) prostih sredstev pa okrog 2 milijona. Podjetje je zašlo v težave in ni več moglo najemati večjih del, tako da je nekaj delavcev tega podjetja prevzela trboveljska cementarna in jih zaposlila za razna pomožna dela. »Graditelj« je letos sicer zidal za 9 milijonov dinarjev in pri tem napravil 3 milijone dobička. Ta dobiček je vsekakor nenaravno velik in kaže, da je podjetje zaračunavalo svoje storitve prekomerno. To mu Je tu- \ jemalo ugled pri investitorjih. a bi podjetje labko nadalje uelalo, bi moralo najeti dolgoročni kredit za odplačilo dolga. To pa je skoraj nemogoče, ker ni na razpolago kreditnih sredstev. Občinski ljudski odbor je sklenil likvidacijo podjetja »Graditelj«. Imenoval je komisijo, ki bo prenesla vso poslovanje »Graditelja« in gradbene podjetje »Zasavje« in uredila plačilo osnovnih sredstev iz razpoložljivih sredstev »Graditelja«. Osnovna sredstva tega podjetja, ki jih podjetje »Zasavje« ne potrebuje, se bodo razprodala. Nepokrito razliko bo plačalo podjetje »Zasavje« iz svojih sredstev in si s tem pridobilo pravice - do brezplačnega prevzema vseh osnovnih sredstev »Graditettjjr Tako bo nastalo v TTbSvrJah eno samo močno podjetje, ki bo sposobno sodelovati, jia vseh licitacijah in prevzemati gradbena dela, ki so se do sedaj oddajala tujim gradbenim podjetjem. LJUDSKA KNJIŽNICA finančno samostojen zavod. — Z odločbo občinskega LO je bila Ljudska knjižnica v Trbovljah razglašena za finančno samostojen zavod. Knjižnico bo vodil 7-č!anski upravni odbor, upravljala pa jo bo tov. Anica Udič. PODJETTE ELEKTItO-STAN-DARD V POSKUSNEM OBRATOVANJU — Poskusno bo začelo obratovati podjetje Eiektro. Standard v Trbovljah. Prav tako Je začel poskusno obratovati III. turhororeirat v trboveljski termoelektrarni. DVAODSTOTNI PROMETNI DAVEK — Pred 'kratkim je izšla zvezna uredba, po kateri za predmete široke potrošnje, ki so registrirani, ni treba plačevati prometnega davka. Ker bi zaradi tega prišlo do zmanjšanja proračunskih sredstev, je Občinski LO Trbovlje sklenil povečati prometni davek za ostale proizvode na VI*. Storjeno pa je vse potrebno, da pe bo prišlo do zvišanja cen. DOMAČA VINA PRI PRAV-DICU — KZ Pileče bo odprla Pri Pravdlču na Vodah nov vinotoč, v katerem se bodo točila pristna domača vina in Jabolčnik. Cene bodo znatno nižje, v vinotoču pa bodo točili pijačo od enega litra naprej za domov. Predvideno se bo tudi razvila velika založena vinska klet, k| bo zalagala vsa trboveljska gostišča z domačimi vini. VOLIVCI BODO RAZPRAVLJALI O ODLOKIH, PREDEN JIH BO SPREJEL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR — Odbornik Giuliatti je predlagal, da bi vsi odborniki občinskega LO poživili stik s svojimi volivci. Na zborih volivcev bodo odslej razpravljali o vseh odlokih, ki jih misli občinski LO sprejeti. Prvič bodo volivci Javno razpravljali o zaščiti zelenih pasov v Trbovljah. Prepovedana bo vsakršna sečnja drevja v mestu, v parkih in vrtovih. Posebno nevarno je sekanje drevja na erozijskem predelu Bukove gore. PREMALO KVALIFICIRANIH MOČI NA OBČINI — Po novi sistematizaciji upravnih organov bi bilo potrebnih na občini Trbovlje 46 uslužbencev, od tega 9 z višjo strokovno izobrazbo in 23 a srednješolsko Izobrazbo. Sedaj pa ima občina samo enega honorarnega uslužbenca z višjo strokovno Izobrazbo in nekaj uslužbencev s srednjo izobrazbo. V zadnjem času pa so nekateri uslužbenci prosili za razrešnloo z utemeljitvijo, da bi radi šli v proizvodnjo. Občina Trbovlje stoji pred resnim vprašanjem, kje dobiti kvalificirane uslužbenoe. OSEBNE SPREMEMBE — Zaslužni tajnik občine Trbovlje Alojz Skerblč odhaja v pokoj, na njegovo mesto pa je Imenovan Alojz Trpin, dosedanji uslužbenec rudnika Trbovlje-Hrastnik, Za direktorja Glasbene šole v Trbovljah Je imenovan profesor Albin Wcingerl In za upravitelja II. osnovne šole v Trbovljah Pavla Zadobovšek — tov. Ladislav Marin in tov. Marta Ložar pa odhajata na novo službeno mesto. Po podatkih Zavoda za statistiko pri OLO Trbovlje je bila industrijska in rudarska proizvodnja v okraju Trbovlje v letošnjem prvem polletju za 9 "/o večja kot v istem času lanskega leta. Medtem se je število industrijskih in rudarskih delavcev povečalo samo za 5 °/», tako da je proizvodnost dela oz. storilnost boljša za 4 %. Pri tem je razveseljivo, da so podjetja v I. polletju letošnjega leta izpolnila svoj proizvodni plan že s 54 %. Proizvodnja je seveda v raznih strokah različna Ce primerjamo letošnjo izvršitev plana naših gospodarskih podjetij v prvem polletju letošnjega leta s prvim polletjem lanskega leta, dobimo tole podobo: povečanje Proizvod OU ŠUIMIIIJSCUIJC proizvodnje letos lzpuiiu te v polletnega nasproti lani plana 1. Električna energija + 35% 114 % 2. Rjavi premog + 4% 105 % 3. Cement — 5 % 104 % 4. Stekleni izdelki + 23% \ 100 % 5. Samotna glina + 140% 123 % 6. Kremenčev pesek — 36% 56 % 7. Kovinski izdelki — 21 % 72% 8. Kemični izdelki + 34% 91 % 9. Zidna opeka + 27 % 80 % 10. Strešna opeka + 28 %. 72 % 11. Lahke gradbene plošče — 39% 59 % 12. Apno — 7 % 106 % 13. Strojila — 6% 105 % 14. Rezani les + 47% 132 % 15, Kopita + 46 % 100» 16. Papir + 116% — 17. Celuloza + 73% 192% 18. Čokolada + 13% 62 % 19. Likerji — 34% 89 % 20. Konfekcija perila — 16% 90 % 21. Trikotažna konfekcija + 2% 39 % Tovarna celuloze in papirja v prav (razen v papirni in kovin- Vidmu-Krškem je izdelala tudi ski industriji); 8.558 ton časniškega papirja, ki 2. pomanjkanje električne ga lani v I. polletju še ni izde- energije v prvih treh mesecih; lovala. 3. vremenske neprilike {vpliv Proizvodni rezultati bi bili še na zunanje kope, glino, kamno-boljši, če se ne bi pojavile ne- lome, opeko itd.); katere težave, ki so negativno 4. zastoj na tržiščih in v zve-vplivale na potek proizvodnje, zi s tem znatno povečanje zalog Posebno občutni so bili nasled- nekaterih zgotovljenih izdelkov. nji problemi: Zaloge posameznih teh izdelkov 1. zastarelost proizvodnih na- so se precej povečale. Navaja- Praznovanje L občinskega praznika v občini Videm-Krško Občindsl ljudski odbor Videm-Krško vabi na proslavo I. občinskega praznika v Vidmu-Krškem, ki bo od 12. do 19. avgusta 1956 SPORED: ’ V soboto, 11. avgusta: ob Hi. uri komemoracija pred spomenikom kriških žrtev; ob 19. ufi baklada; ob 20.30 akademija v Domu TVD »Partizana«. V nedeljo, 12. avgusta: ob 5. uri budnica; ob 8. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora; ob 9. url otvoritev gospodarske razstave v gimnaziji v Krškem; ob 14. url praznovanje 85-letnice PGD Krško in razvitje zastave. Kulturne prireditve s narodnimi plesi, glasbo in petjem: V ponedeljek, 13. avgusta: ob 19. uri na Zdolah; v torek, 14. avgusta: ob 19. uri v Velikem Podlogu; v sredo, 15. avgusta: ob 19. uri na Raki; v četrtek, 16. avgusta: ob 19. uri V Leskovcu; v petek, 17 avgusta: ob 19. uri na Velikem Trnu; v nedeljo, 19. avgusta: ob 9. uri kmečko-gospodaraka ln športna revija krene Iz Vldma-Krškega na stadion, kjer bo veliko zborovanje; ob 14. url tradicionalne konjske dirke na stadionu, nato pa ljudsko rajanje. Na vseh kulturnih prireditvah sodelujejo DPD »Svoboda«, TVD »Partizan« in druge organizacije. Prireditvene značke so v prodaji v vseh trgovinah ln pri vseh krajevnih odborih organizacij na terenu. Izšla je tudi brošura s kultumo-političnim, zgodovinskim, prosvetnim in gospodarskim pregledom občine Videm-Krško. Dobi se v vseh zgoraj navedenih prodajalnah. Vsi prebivalci ter vsi gostje lz bližnje in daljne okolice so vabljeni na proslavo I. občinskega praznika. Prireditveni odbor mo povečanje povprečnih zalog v I. polletju letos nasproti prvemu polletju lanskega leta za proizvode, pri katerih je povečanje zalog najbolj občutno: 1. cement (+ 540 %); 2. cementni izdelki (+ 118*/«); 3. lahke gradbene plošče (+ 457*/»); 4. stekleni izdelki (+ 63*/o); 5. kemični izdelki (+ 8 %); 6. rezani les (+ 133°/»); 7. likerji (+ 113%). Razen omenjenih objektivnih težav pa je tudi precej subjektivnih problemov, ki prav tako vplivajo na potek proizvodnje (nepopoln plačni sistem, nezadovoljiva organizacija dela in podobno). Kljub raznim pomanjkljivostim in težavam pa lahko trdimo, da so naši delovni kolektivi v prvem polletju letošnjega leta povečini dobro izvršili svoje družbene naloge. Rezultati, ki smo Jih navedli, pa nas prepričujejo, da bodo delovni kolektivi naših gospodarskih organizacij letošnji proizvodni plan ne samo dosegli, temveč tudi prekoračili. Slavko Grčar Raj je vzrok? »Zasavski tednik« je v svoji 30. številki z dne 21. julija t. 1. objavil na 4. strani pod rubriko »Beseda bralcev« članek pod gornjim naslovom. Na ta članek danes odgovarjam. Ta odgovor naj bi služil predvsem tov. Nuši Kosmos v pouk in vednost, in sicer prvič, kdo je pristojen za reševanje vprašanja dodelitve oskrbnine začasno brezposelnim, drugič pa v svarilo, da pred prepričanjem o dejanskem položaju neke stvari ni Bpodobno napadati urad, v našem primeru urad za socialno skrbstvo občinskega LO Videm-Krško. Tovarišica Kosmosova je res vložila prošnjo za oskrbnino, ki jo je podpisani referent za posredovanje dela sprejel ln navedeno tovarišico o načinu postopka s prošnjo tudi poučil in tako celoten spis odpravil Okrajni posredovalnici za delo v Trbovljah v rešitev. Po odselitvi njene družine je tovarišica Kosmosova poslala dne 26. aprila t. 1. naslov svojega prebivališča. Ta pošta je bila dne 30. aprila t. 1 dostavljena OLO Trbovlje. Na urgenco te tovarišice Je le-ta prejela dopis z dne 31. maja 1956 a celotno obrazložbo, kje so njeni dokumenti (z del. knjižico) in da naj odslej vso reklamacije pošilja na naslov OLO Trbovlje. Pomisliti pa je treba, da je ob priznanju vsake oskrbnine nujno potrebno preveriti vse dokumente in upravičenost do oskrbnine, in še zlasti to, da prošnja prizadete ni bila edina, temveč da Je takih prošenj na desetine, katerih rešitev terja določen čas. Seveda prav radi priznamo, da je težko čakati tako dolgo brez vsakih prejemkov, vendar si podpisani referent ne očita nlkake malomarnosti, saj je o tej prošnji pokrenll vse potrebno in pravočasno. Referent za posredovanje dela občinskega LO Videm-Krško Cenejšo proizvodnja in delovna storilnost Temeljni zakon razvoja človeštva je v tem, da mora družba nujno povečevati produktivnost dela, »kratka gospodarstvo mora biti povsod na svetu čimbolj rentabilno, če hočemo, da gre razvoj tako, kot je normalno in . naravno, naprej. Potemtakem je problem neprestanega povečanja produktivnosti pri nas prva tn temeljna naloga, posebno še, ker je v primeri z drugimi deželami storilnost pri nas dokaj nizka in ker je od tega kako bomo to prvo In temeljno nalogo rešili, odvisno vse ostalo, to je KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU . OBČINE ZAGORJE ZA OBČINSKI PRAZNIK 9. AVG JST ustalitev trga, pocenitev proizvodnje, skratka čim občutnejle ter hitrejše povečanje življenjske ravni. Nič ni torej čudnega, če je prav o povečanju de-lovne storilnosti sedaj pri nas toliko govora. Reči pa Je treba, da bi bilo včasih bolje manj govoriti in več storiti. Gre namreč za to, da vsa široka kampanja za povečanje storilnosti ne bo imela posebnega učinka, če ne bomo problema produktivnosti znanstveno reševali v podjetjih samih, v vsakem podjetju posebej, in sicer s pomočjo Študij, gibanj in časa, študijem delovnih metod, posameznih operacij. študijem transporta, skratka študijem celotnega proizvodnega procesa, in sicer z namenom, da proces dela izpopolnimo in izboljšamo, da povečamo produktivnost in rentabilnost poslovanja podjetja. Nekatera naša večja podjetja, večji rudniki so že začeli s takšnim znanstvenim proučevanjem. V zadnjih letih so ustanovili lastne študijske biroje oziroma oddelke Vodstvo premogovnika Trbovljc-Hrastnlk je ustanovilo študijski oddelek Že pred tremi leti. In tu že Uvajajo precej temeljito tehnično revolucijo, kot je zamenjavanje lesenih podpornikov z jekleni- mi stojkami, zapiranje odkop-nih jamskih prostorov z metodo rušenja in zapihovanja namesto prejšnjega zalivanja itd. Tl in podobni ukrepi seveda vplivajo na povečanje delovne storilnosti. Rastočim potrebam po premogu in drugem blagu in po ugodnejših cenah bodo podjetja kos Is z izboljšanjem procesa dela, z uvedbo sodobnih delovnih metod, m modernizacijo in njej primerno organizacijo dela itd. Storilnost dela v rudnikih in drugih podjetjih, uvedbe novih metod dela tore) ne bomo rešili z ustanavljanjem inštitutov tn podobnih zavodov samo po mestnih središčih. Ti namreč nimajo zadostnega vsakodnevnega stika z operativo, niso vsak dan neposredno povezani s problemi, ki nastajajo v podjetju in z delavci samimi. Zato je snovanje študijskih birojev v vsakem podjetju prvenstveno važno. Marsikdo bo seveda dejal, da si takšne oddelke oziroma biroje lahko privoščijo le večja podjetja, manjša pa ne. Vendar ta trditev ne drži V študijskem biroju manjših podjetij bi rrtd-ra!i sodelovati najboljši vodje proizvodnje in seveda tudi delavci, ki imajo smisel za organizacijo dela in ti so v vsakem pa tudi najmanjšem podjetju. Seveda bi morali dobiti ti biroji pomoč pri že obstoječih zavo- Zvedeli smo... Pri zagorskem „negQtiiKU" Tragična burka v dveli dejanjih Prizorišče: podrum pod klancem na poti na pokopališče. Nastopajo: nekaj desetin ljudi vseh spolov. Režija: »Negotlnec« — prodajalec kvalitetne vinske kapljice. Cas nastopanja: od 16. do 23. ure. Stota repriza — igranje v stoječem, sedečem in ležečem položaju. Sicer pa pojdimo na vsebino. Na desni strani poti, ki drži proti zagorskemu pokopališču, stoji večja stanovanjska hiša. No, včasih je bila tod gostilna, sedaj pa je že dolga leta stanovanjsko zatočišče. Spodaj je klet. V klet je pred meseci namestil staro mizo prodajalec vina, v kotu pa so trije zajetni sodi. iz katerih nenehoma curlja žlahtna kapljica. Pravijo, da je od tega časa tod gori venomer zelo živahno. Sicer ima prodajalec dovoljenje za točenje, vendarle, aot pravimo, »cez ulico«. Širok pojem, kajne? Cez ulico je lahko tndi tri korake od kleti ali pa kar na kletnem pragn. Posebno živahno je tod ob sobotah in nedeljah zvečer. Poznavalci trde, da je bila prejšnjo nedeljo odigrana že stota repriza, nastopajoči pa so bili malone vsakokrat isti. In prejšnjo nedeljo? Vsi Usti, ki so slučajno šli tod mimo, so videli resnično tragično burko, ki se je razvijala tako do 23. nre ln se, seveda, končala s pretepom. In ne le to! Vinski bratci so sedeli kar na tleh, kajti ena samk precej velika miza ni mogla sprejeti toliko gostov. Drugi so si spet pomagali z betonsko škarpo, ki Je seve bila vse prej kot čista, najaktivnejši pa so sedeli ali čepeli kar na pragu kleti in veselo držali v rokah pollitrske in litrske steklenice. Pravzaprav so obiskovalci videli sila malo kozarcev. Manjkalo tudi ni petja, bodisi zborovskega ali solističnega. In končno, kot rečeno, je prišlo še do neogibnega prepira in pretepa. »Negotlnec« pa je v pozni nočni uri — verjetno so ob tem časa nekoliko dalje od njegovo kleti zagorski rajnki že končali z medsebojnimi obiski — zadovoljno obrnil težka kletna ključa in se z nabito denarnico spravil k zasluženemu počitku. Torej: igra oziroma stota repriza je odlično uspela. In ker nobene igre ni brez Kritine, poskusimo torej še tokrat napisati naše mnenje o uprizoritvi. Zdi se nam, da je to kulturni škandal za Zagorje. Le kaj so mislili vsi tisti slučajni mimoidoči, ki so videli, kako delovni ljudje čepijo ali kar sedijo na tleh in kletnem pragu in pijejo nekoliko cenejše vino kot drugod — iz litrskih ln pollitnkib steklenic. Se bolje je pa, da vprašamo vse nedeljske goste te kleti, če so morda pozabili, da so neštete zagorske organizacije trudijo in na vso načine prizadevajo, da bi že v dosedanjih gostiščih bili delovni ljudje kar so da najbolj kulturno postreženi? Ali je sa nekaj dinarjev eenejie vino res glavni vzrok, da so pozabili na človeško dostojanstvo? In končno, kaj menita k temu sanitarna inšpekcija in občinski ljudski odbor? Trdno smo prepričani, da bi občina, če bi vedela. kako so v tej kleti toči pijača, prav gotovo prepovedal« podobne stvari. Zapisano 1. 1856, ne: 29- Julija L 1966! Nekateri problemi Podjetja za popravljanje železn. voz v Dobovi (Nadaljevanje s 1. strani) nadalje da se morajo dela izvrševati kvalitetno. Napravili so sklep gledo povečanja la delovnih mest, o razpisu delovnih mest skladiščnika »** obratnega vodje, sklep o uporabi amortizacijskega sklafla, ki znaša nad 10 milijonov ai-narjev, ln končno sklep o izv -litvi komisije za reševanje raznih notranjih sporov med 0 lavcl ln uslužbenci. dih, ki se ukvarjajo z orpant**-ctjo dela in pri organih, ki Jih morali šele osnovati P/ okrajnih ljudskih odborih. Tak •i je namreč mogoče razlap^ priporočilo zadnjega P!enMT!\, Zveze inženirjev in tehnik Jugoslavije, ki je naročil * Jim članom, naj bi v podjetp tn tovarnah vložili največ je pore za proučevanja in pov nje delovne storilnosti »" . boljšanje kakovpsti. čžruštv ženlrjev in tehnikov v o > n* 5. strani) VSAK DAN VEČ PREBIVALCEV — KJE NAJTI DOVOLJ STANOVANJ? — RAZVOJ GOSPODARSTVA NA PRVEM MESTU — OD GRČARJA DO POLCA PO ASFALTU — ZA TALE NAŠ KULTURNI DOM NAM NI ZAL NAPOROV — V MNOŽIČNIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH VELIKO NOVEGA — OGLASITE SE V DOMU »PROLETARCA" IN VIDELI BOSTE USTVARJALNOST ŠPORTNIKOV Pet novih občanov Nikar ne mislite, da zagorski »redilni avto« prevaža zgolj ponesrečence! Včasih, vse bolj pogosto pa zadnje mesece, se »u vražje mudi čez Slačnik proti Trbovljam. Zadnjič je moral vozač kar trikrat v enem dnevu sesti za volan in prepeljati mlade mamice v tisti oddelek trboveljske bolnišnice, kjer so komaj število delavcev samo pri rudniku povečalo za nekaj krepkih sto; koliko pa je nastalo novih podjetij, da sploh ne govorimo o razširitvi nekaterih drugih. Na upravi stanovanjske skupnosti vam vedo povedati, da imajo v predalih nad 600 prošenj za dodelitev stanovanj. Malone vse prošnje so upravičene. Torej šest sto prosilcev čaka že leto pa tudi več, da bo dobilo svoj življenjski prostor. Spominska plošča žrtvam NOB pred čakalnico obrata Kotredež v Zagorju Ped pedi dolge posteljice, razvrščene ob steni, in iz katerih nenehoma veje otroški plač. No, in pred dnevi se je zgodilo, da je občinski matičar • zapisal v svojo zajetno knjigo v enem dnevu pet novih občanov. Pet družin je dobilo prirastek in s tem skrb več, kako nasititi lačna usta. No, to da-nes ni problem; vem, da so " starši teh petih novorojencev najprej pogledali okrog sebe in iskali kotiček, kamor bi bilo 5*Sorski rudarji iz meseca v g *®ec presegajo proizvodni plan. LeVe Po zaslugi vseh onih ne-, et|h ljudi, ki daleč pod zemljo t'ravljajo črno zlato na svetlo. si je priborila revir v svojo trajno last. Potemtakem ni čudno, da upravljalci teže za povečanjem in razširitvijo obstoječih obratov. Dobro vedo, da bodo le s povečanjem nudili vsakdanji kruh novim prebivalcem. Kot rečeno, so ostala podjetja šele na začetku svoje razvojne poti. Posebno velja to za »Savo«, »Keramiko« in nekatera druga manjša podjetja. Delavci, ki delajo v teh podjetjih, seve nimajo za seboj toliko revolucionarnih izkušenj kot pri rudniku. Delavsko upravljanje se komaj utrjuje in ni čudno, če včasih ne gre, kot bi želeli. Jasno pa je, da bodo morali upravljalci težiti za tem, da bodo znatno povečali storilnost, izboljšali organizacijo dela in v okviru danih možnosti zmanjšali stroške proizvodnje. letošnjem občinskem prazniku To je predvideno tudi v zagorskem občinskem družbenem načrtu. Skupni družbeni proizvod se bo le malenkostno povečal, povečanje kapacitet pa letos ni predvideno. Investicije so povsem omejene in je torej osnovna naloga vseh zagorskih podjetij, da letošnje plane dosežejo. Vse kaže, da pa bo v prihodnjih letih dobilo Zagorje nekaj novih obratov. To bo predvsem nova tovarna za izdelavo jamskih svetilk, razširili bodo tovarno »Sava«, razen tega pa se obetajo še nekateri obrtni obrati. Najbolj potrebna je nova pekarna, saj bodo hišo, v kateri je pekama, bržkone kmalu podrli. Manjka pa še nekaj dragih obrtnih obratov, predvsem likalnice, pralnice, v trgovski mreži pa je nujno potrebna trgovina z železnino. Občinski sveti no pravi poti Na kratko povedano: vsi imajo kopico dela in seve kopico težav. Odborniki imajo pogosto seje, saj se vedno nabere gradiva za reševanje. To so veliki in manjši problemi, tegobe občanov, ki se obračajo na občino oziroma na svete, pričakujoč ugodne rešitve. Jasno je, da bi sveti potrebovali za svoje delo še več sredstev, kot jih je letos predvideno v proračunu. Toda proračun je, kot pravimo, »skrajno napet«, in zaradi tega ni čudno, če odborniki trikrat presodijo, pre- dejo v pozno noč. Sicer pa lahko mirno pribijemo, da so sveti doslej pokazali veliko samoini-ciative in so v veliko pomoč občinskemu ljudskemu odbora. Občinski administrativni aparat je v glavnem mlad. Malo je uslužbencev, ki bi imeli dolgoletne izkušnje, toda to ne pomeni, da delajo slabo. Žal občina še vedno nima prepotrebnega tržnega inšpektorja, pravnika in nekaterih drugih visoko kvalificiranih moči. Mnogo bolje delajo sedaj že tudi krajevni odbori. Odborniki Sedaj se stiskajo ali v docela nezdravih stanovanjih, mladoporočenci pa žive pri starših. Kajpak ni to nič kaj dobrega za popolne odnose v zakonu, kajti mladi ljudje bi si pač radi uredili življenje po svoje, zaradi tega so se pač zvezali. Kar povprašajte te ljudi in pripovedovali vam bodo sto in sto tegob, ki jih ne gre podcenjevati. Žal letos še ne bo bolje. Sicer Zagorjani gradijo samo letos približno 80 stanovanjskih hišic in nekateri bodo do letošnje zime že pod lastno streho. Se pravi, da bodo najbolj potrebni prosilci le prišli na vrsto. Zidal bo bržkone tudi rudnik. Toda v prihodnjih letih bo tudi stanovanjska kriza znatno ublažena, da bi pa bilo dovolj stanovanj, seve niti misliti ni, kajti, kot rečeno, Zagorje se nenehoma razvija ... Najti še več proizvajalnih možnosti in utrditi obstoječa podjetja Ne bi naštevali, kakšna in koliko gospodarskih podjetij ima Zagorje. Zagorjani jih dobro poznajo. Pri njih služijo vsakdanji kruh in sami so gospodarji teh podjetij. Vendarle je treba poudariti, da je večina podjetij nastala po vojni. Mlada so in malone brez vsakršnih večjih izkušenj, ali izkušenj, kot jih ima, denimo, rudnik. Rudarji so rasli z njim, v njegovih jamah se je zvrstilo več generacij. In zadnja generacija Rudniški obrat Loke-Kisovec den izdajo sleherni dinar. Včasih pride do ostre debate, odborniki ne glasujejo prej, dokler ni vprašanje z vseh strani obdelano. To pomeni, da so seje marsikdaj zelo dolge in se vle- po zagorskih vaseh so spoznali, da je pač od njih samih odvisno, kako bodo reševali stotera vprašanja. Kajpak jim daje občina vso potrebno pomoč v okviru danih možnosti. Zn nadaljnjo utrditev družbenega upravljanja Organi družbenega upravljanja so ponekod, v nekaterih ustanovah, pravilno zastavili delo in že se kažejo prvi uspehi skupnega odločanja. To je zlasti vidno v podružnici socialnega zavarovanja, na zagorski gimnaziji in drugod. Zal je slabše v upravljanju stanovanjskih hiš. Vendar so upravljalci spo- Precej stanovanj je bilo dograjenih v zadnjih letih v Zagorja. Žal še mnogi prosilci čakajo na prepotrebni življenjski prostor. ljajo važno nalogo in da je njihovo sodelovanje tudi v teh stvareh nujno potrebno. Potrošniški sveti se še niso povsod uveljavili. To je razumljivo tudi zategadelj, ker so to najmlajše institucije upravljanja. Vendar občani upravičeno pričakujejo od njih, da bodo v bližnjih mesecih le pokazali prve rezultate svojega dela. Povsem jasno je, da bo treba organe družbenega upravljanja še nenehno utrjevati. Ravno od njihovega aktivnega dela pričakujejo vsi uveljavljanje naših namenov. Vsekakor pa bo potrebno v te organe pritegniti še znatno več ljudi, kajti le takrat, ko bo človek čutil, da je važen člen v verigi upravljal-cev, bo zastavil vse svoje sile za razcvet tiste ustanove, kjer dela. Asfaltiranje druge etape cestišča Kar je res, je res. Nihče ne zanika, niti najhujši kritikastri, da je Zagorje zadnja leta povsem spremenilo svojo podobo. Nisem pozabil, kako so še pred dvema letoma nekateri ukrepi občinskega ljudskega odbora vzburkali kri pri nekaterih občanih. Niso mogli razumeti, čemu morajo ob cestah in dragih javnih krajih podreti razpadajoče svinjake, hleve in hlevčke in drugo navlako. To so mnogi smatrali za napad na njihove pravice Mnogi so tarnali, da nimajo sredstev za prebelitev svojih hišic in podobno. In celo taki so se našli: češ, kaj nam je treba betonska cesta, mi smo navajeni stare. Končno je res, da vsak ukrep rodi reakcijo, toda ko so občani spoznali, kako se je njihovo mestece, ki je bilo še pred šestimi, sedmima' leti nič dragega kot raztegnjena vas, spremenilo in olepšalo, so prenehali kritizirati. Danes se Zagorju obeta uresničenje dragega dela načrta zagorske občine. Cestišče od Grčarja do Polca je pripravljeno za sprejem asfalta. In to bo bržkone največja pridobitev Zagorja. Nič več prahu, nesnage, blata. Sicer pa, ali ni to izboljšanje življenjskega standarda? Vsak dobro misleči občan bo to moral priznati. In treba je še pomisliti, da ni bSo lahko najti sredstva. Zagorska rudarska šola bi potrebovala novo šolsko je in nov internat, prihodnjih letih bo pričel učiti radarskega poklica. že lahko poglabljal svoje znanje v novih — primernejših prostorih. Kmetijstvu več pomoči V občinskem družbenem planu je rečeno, da bodo letos kmetijske zadruge dobile znatno več sredstev za izboljšanje kmetijstva. Kmetijstvo bo dobilo vse tisto, kar bo vplačalo v obliki taks in davkov, malone dvakrat povrnjeno. Tega, žal, mnogi še ne razumejo, toda blaginjo teh ukrepov bodo morda občutili že prihodnje leto. Seve pa bodo morale mnogo storiti zadruge in kmetje sami. Nič več se ne sme ponoviti, da bi bili, denimo, radarji v časih, ho je največ sadja ali zelenjave, brez teh dobrin. In marsikateri zagorski kmet je že spoznal, da ima v industrijskem centra najboljše zaledje, saj bo lahko vnovčeval vse, kar bo pridelal. Tu je torej ključ do uspeha. In če danes obiščete zagorski trg, se to že precej pozna. Upati je torej, da bo že letošnjo jesen bolie. znali, da jim bo brezdelje škodovalo in že se vidi, da so hišni sveti ponekod jasno začrtali svojo pot. Šolski sveti so doslej morali večji del svojih razprav posvečati materialnim stranem. Za razprave in iskanje boljšega načina delovanja šol skoro ni bilo časa. Toda tud: ti sveti so spoznali, da oprav- postaviti zibel. Da, prostor, u, ie tisto, kar bo staršem de-j5)°v preglavice že jutri. Kajti ima tudi takle nov jj^vljan pravico do svojega l^jenjskega prostora, saj je *>čno pravnoveljavni občan, ki kon-Po P*san{h nepisanih z»-h8da *^k Prostor vendarle pri- ^ogo-več stanovanj, a še vedno premalo da so se nekateri staršev odločili siQ£ icio zidati lastne hi- ta«' po malem bodo začeli zbl-®r^stva in v treh letih sc stre/>ravajo vseliti pod novo Žin*n?' Do takrat se bodo dru-k bržkone povečale. Občina Zagorje ima iz a v dan več prebivalcev, lju* Ppbiti na en mah za vse °Vo*j stanovanj? To je 'e aai 8 katcrim ae ubada ne zagorsko podjetje, riM, občinski ljudski odbor cer , druge institucije. Si-Zagorje po vojni dobilo Dorr, ,8tanovanj, kot v predvoj-*!>aj hiti v tridesetih letih. , 80 zatrdili poznavalci ?a^°5ča 'ifenc*ar to še zdaleč ne * SaJ je znano, da se je J^edel sem, Kolonijo bodo bržkone Sc razširili % novimi hišami Nad slo organizacij in društev Ljudska ustvarjalnost se je v Zagorju zadnja leta zelo razmahnila. Po izračunih in analizah je vsak šesti občan včlanjen v lej ali oni organizaciji ali društvu. Vsi res niso aktivni. toda večji del jih pridno dela v tisti instituciji, do katere čuti največ veselja in kajpak simpatije. Premalo je prostora, da bi našteli vsa društva in organizacije. Poglejmo torej največja in najvažnejša. Na prvem mestu so vsekakor naše sindikalne organizacije. Občinski sindikalni svet je že ob letošnjem občnem zbora ugotovil, da je le nekaj pičlih odstotkov zaposlenih izven organizacije. Delovni ljudje pač čutijo, da jim je organizacija potrebna. Rudniški sindikalni odbor trenutno deluje najbolje. To je razumljivo, saj so rudarji najstarejši sindikalisti in imajo pri tem delu že dolgoletne izkušnje. Ne gre pa seveda podcenjevati tudi ostalih podružnic. Samo malce bolj aktivne bi morale biti in bolj skrbeti za izobraževanje Bvojih članov, saj je to trenutno najvateejša naloga, Dobro delajo nadalje organizacije SZDL, ki so najštevilnejša organizacija ▼ Zagorju. Odstotek včlanjenih je v razveseljivem porastu, to pa kaže. da si posamezni odbori prizadevajo najti pot do vsakega državljana. Toda tudi te organizacije bodo morale v prihodnjih mesecih organizirati več sestankov in ljudem pojasnjevati vse, kar jih zanima. Ne bi bilo prav, da ne bi omenili aktivnega Avto-moto društva, Ljudske tehnike, Aerokluba in drugih. Ravno te naštete organizacije so zlasti v zadnjem času pokazale uspehe svojega prizadevanja. Potem je aktiven še pionirski odred na gimnaziji, osnovni šoli v Toplicah, Zagorju, nič manj plodno pa ne delajo tudi po ostalih šolah v občini. O gasilcih je znano, da so s svojo dejavnostjo že neštetokrat dokazali, da pridno delajo in se vestno izpopolnjujejo ra svojo odgovorno službo. Organizacije ZB in ZWI so se zadnja leta številčno utrdile. Zlasti ZB je s svojim plemeni -(Nadaljevanje na 4, stran* SLAVlkO BEZNIK - Praznik delavske pomladi Decemberski večer leta 1941 v Zagorju 16. SEPTEMBRA BO V KRANJU VELIČASTNA PROSLAVA - OD MEZDNIH GIBANJ DO ORGANIZIRANEGA GIBANJA — DELAVSKI RAZRED SE JE ZAVEDEL SAMEGA SEBE V letošnjem avgustu bo preteklo dvajset let, odkar se je v kranjskih tekstilnih tovarnah začela velika stavka. Kranjskim tekstilcem so se kaj kmalu pridružili sotovarisl iz Tržiča in Škofje Loke, stavbinci z Jese. nic in mnogo delavcev iz vse Slovenije. Tako je stavkovno gibanje v letu 1936 močno preseglo okvir prejšnjih mezdnih gibanj in je prav zato moral vladajoči režim 16. septembra žarišče upora v Kranju s silo zatreti. Ob 20. obletnici tekstilne stavke bo 16. septembra letošnjega leta v Kranju veliko delavsko zborovanje. Pripravljalni odbor pri okrajnem odboru SZDL že dlje časa intenzivno pripravlja to proslavo, ki naj manifestira preobrazbo našega delovnega človeka od mezdnega delavca do delavca upravljalca, ki se je izvršila v teh dvajsetih letih. Večja mezdna gibanja pred tekstilno stavko V 30 letih tega stoletja se je zaradi gospodarske krize (ki smo jo pri nas občutili nekoliko kasneje kot po drugih deželah) močno poslabšal ekonomski položaj delavstva. Lastniki tovarn so hoteli prevaliti posledice krize na delavčeva pleča. Zato so začeli kršiti kolektivne pogodbe, kjer so jih imeli. Drugje pa, kjer teh pogodb ni bilo, pa so se delavci zavzemali zanje, da njihov delodajalec ne bi mogel po svoji volji zmanjševati plač iz dneva v dan. V januarju 1935. leta je bila 6-dnevna stavka v KID na Jesenicah. Delavstvo na Jesenicah se je uprlo poskusom, da bi razveljavili kolektivno pogodbo, in je v tem uporu tudi uspelo. Nekaj mesecev za njimi so stavkali leški verigarji. Š stavko, ki je trajala od 30. maja do 5. junija, so Izsilili obnovo kolektivne pogodbe, pri čemer so bile upoštevane vse glavne zahteve delavcev. Mezdno gibanje v »Scširu« v Škofji Loki se je začelo že 1934. I. Stavka pa se je začela 14. okt. 1935. ker so se vse bolj kršila načela kolektivne pogodbe. Stavka je trajala skoraj mesec dni. Končala se je 11. novembra, vendar brez uspeha. Nato se je zvrstilo več stavk stavbinoev in železničarjev. Dne 5. junija 1936. leta so stavkali kranjski stavbinci. Stavkali so teden dni. Pri vsakem podjetju je bila stavka končana, brž ko je podjetnik podpisal kolektivno pogodbo. Kljub temu pa so po stavki podjetniki drug za drugim začeli kršiti sporazum. Od 20. do 23. julija so stavkali delavci, ki so regulirali hudournik Belco prt Bohinjski Bistrici. V juliju tega leta so prav tako stavkali železniški delavci na progi Kranj—Tržič. Uprli so se zaradi nizkega' zaslužka, saj so jim, kljub trdnemu delu. Jugoslovanske železnice plačevale le 18 din na dan. Jeseniški gradbinci so začeli stavkati 10. avgusta 1936. leta. Stavka pa ni uspela, ker so jo s silo zatrli, takoj ko so zadušili tekstilno stavko v Kranju. Konce avgusta so stavkali tudi delavci v podjetju Djikič, ki so delali na kokrškem jezu. S to stavko so se hoteli solidarizirati s stavkajočimi tekstilci, zaradi neenotnosti vodstva pa so se že po dveh dneh vrnili na delo. Javna stavka V takem vzdušju se je začela 20. avgusta 1936 stavka kranjskih tekstilcev. Že v letu 1935 So se začela pogajanja za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za v so tekstilno stroko. Osnovan je bil centralni tarifni odbor, ki je osnutek pogodbe tudi izdelal. Delodajalci pa so realizacijo pogodbe zavlačevali. Zato so se 18. avgusta 1936. leta zbrali pri »Šestici« v Ljubljani zastopniki delavskih organizacij. Med njimi je bil tudi tovarig Frane Leskošek. Čeprav je bila večina proti stavki, so vendarle — na predlog komunistov — sklenili, da bodo za prihodnji dan sklicali v Kranju delavski sestanek, da bi delavci odločili, ali so za stavko ali proti njej. Prihodnji dan se je v dvorani Stare pošte in na dvorišču zbralo okoli 2500 delavcev. Sklenili so, da pričnejo stavkati, če v 24 mah ne bodo sprejete delavske zahteve. Dne'20. avgusta so ob 13.50 zatulile sirene. Najprej v »Ju-gobruni«, potem v »Jugoeeški« in potem še v »Inteksu«. Stavka se je začela! Pet ur kasneje so se stavkajočim pridružili še delavci v Sirčevi tovarni. Naslednji dan. 21. avgusta zjutraj, so začeli stavkati tudi delavci v Prahovi in Božičevi tovarni, ob 9. uri pa še delavci v »Tekstilindusu« na Laborah. Tako so stavkali vsi tekstilni delavci v Kranju, po številu 2581. Stavkovni val se širi Iz Kranja se je stavkovni val širil tudi na druge tekstilne to. vame po Gorenjskem. Dne 21. avgusta se je pripeljala v Škofjo Loko skupina 80 kolesarjev — delavci iz »Jugobrune« in »Ju-gočeške« iz Kranja. Najprej so se. ustavili pred škofjeloško predilnico in pozvali delavce k stavki. Delavci so se takoj odzvali, ustavili delo in zasedli vse tovarniške prostore. Škofjeloško predilnico je prvi stavkovni val zajel že 1935. leta. Prvič so stavkali predilci od 24. novembra 1935 do 15. januarja 1936. Stavkali so zato. ker Jim niso priznali delavske strokovne organizacije. Kljub nbsjmtt stavka ni uspela. Delavci iz Kranja so nato odšli še v škofjeloško tekstilno tovarno »Brumen & Thaler« ln pozvali delavce, naj začnejo stavkati. Tudi tu So delavci prenehali z delom. Povezanost delavca in kmeta Nekaj dni pozneje, 26. avgusta. ob 14. uri, so ustavili delo v tovarni Glanzmann A Gass-ner v Tržiču. Tudi v Tržič so prišli agitirat za stavko delavci iz Kranja že 21. avgusta, vendar jim v začetku ni uspelo, da bi tržiške delavce pripravili k stavki. Sele na sestanku v Rdečem konsumu v Tržiču Je bilo sklenjeno, da bodo tržiškl delavci stopili v stavko. Tako se je širilo stavkovno gibanje. Zajelo je tudi več krajev izven Gorenjske. Z vse večjim porastom pa Je to gibanje dobivalo drugačno — bolj razredno in bolj revolucionarno vsebino. Preraslo je iz zdrobljenih mezdnih gibanj v organiziran odpor proti izkoriščevalcem. Revolucionarni val pa ni zajel samo delavcev, ki so bili neposredno vključeni v stavko. Nešteto delovnih ljudi je kljub »naredbam« sreskega načelstva v Kranju aktivno podpiralo stavkajoče. Okoliški kmetje so z vozmi vozili hrano za stavkajoče. To je bila manifestacija povezanosti vseh delovnih ljudi v boju proti vsemoči kapitala. Za stavkajoče kranjske tekstilce so zbirali prispevke celo zagrebški delavci in delavci po drugih krajih Hrvatske. Stavko so v začetku podprli tudi kranjski trgovci in obrtniki. Od večjega zaslužka delavcev — za kar so v začetku mislili, da izključno gre — so si obetali večje lastne koristi. Ko pa so videli, da stavka dobiva vse bolj razredni značaj, so zaradi svojega razrednega položaja — nekateri pa tudi iz strahopetnosti — stopili ob stran. Celo kranjska duhovščina je v začetku koketirala s stavkajočimi, obetajoč si pri tem določene politične koristi. Najbolj aktiven pri tem je bil dekan Škrbec, ki je hotel speljati vodo na mlin najreakcionamejših krogov v katoliških sindikatih. V nekaterih primarih je imel celo maše v podjetjih. Toda kmalu si je tudi on »premislil«. Odločna akcija kranjskih in vseh slovenskih delavcev, ki so jo vodili komunisti, je bila pest v obraz tudi takim politikantom, ki so hoteli iz nastalega položaja kovati zase politični kapital. ^Nezakonitost** stavke in zakonitost nasilja Oblast je že od začetka poskušala s silo zadušiti akcije stavkajočih. V začetku je sicer to skrivala pod plaščem »skrbi za blaginjo delavcev«, toda čim večji obseg je zajemala stavka, tem nestrpnejša je postajala oblast ln tem manj je skrivala svoje namene, da s brutalno fizično akcijo zatre to delavsko gibanje. Ob koncu je kraljevska banska uprava začela na vso moč govoriti, da »delavci stavkajo na nezakonit način«, samo da bi opravičila svoje nasilno početje. Dne 16. septembra, v zgodnjih jutranjih urah, Je poseben vlak pripeljal v Kranj 500 gojencev beograjske žandarmerijske šole in vso ljubljansko policijo. Ustavil se je nad »Jugočeško« in žandarji so s silo zasedli tovarno in zlomili odpor delavstva. Po zlomu stavke v »Jugo-češki« se je končala stavim tudi v drugih podjetjih. Ponekod s« delavci izpraznili tovarne prostovoljno. drugod pa so jih izgnali s silo. Zaradi takega postopka je seveda med ljudmi nastalo silno ogorčenje. Zato je mralo sres-ko načelstvo v Kranju 16. septembra 1936. leta izdati posebno »naredbo«, s katero so bili prepoved knl vsi sestanki v zvezi z mezdnim gibanjem, vsako zbiranje ljudi v skupinah in vsi shodi; uvedena je bila policijska ura v gostilnah itd. Kraljevska banska uprava pa je morala 23. septembra izdati poseben razglas, v katerem je poskušala zanikati govorice, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju »večje ali manjše število delavcev ranjenih«. S tem je vsaj delno poskušala pomiriti ljudi, ki se s takim načinom »razpravljanja z delavci« niso strinjali. Pravi vzroki Po nasilnem zlomu stavke so se znesli nad delavstvom tudi lastniki tovarn. Mnogo delavcev so odpustili, predvsem tiste, za katere so mislili, da so stavko organizirali. V Tržiču je Glanzmann odpustil 92 delavcev in je od mnogih potem zahteval, da mu — kot pogoj za pnovno zaposlitev — poveda, kdo so bili organizatorji stavke. Lastniki podjetij so seveda odpuste utemeljevali z najrazličnejšimi izgovori, samo s pravim razlogom niso prišli na dan. Največ se jih je izgovarjalo s tem, da je »podjetje zaradi stavke izgubilo precej naročil«. Pravi vzrok je morda najbolj odkrito povedal lastnik »Tekstilindusa« Heller, ki je dejal, da je odpustil 14 delavcev pač zato, ker je »izgubil zaupanje vanje«. Povedal je tudi, da noče v svojem podjetju nobene delavske organizacije, da pa si bo zaupnike postavil sam, in to svoje lastne. Stavka je bila nasilno zadušena, a je vendar uspela. Delavski razred je pokazal svojo moč. Zavedel se je samega sebe. Napravil je življenjski izpit pred zgodovinskimi dogodki, v katerih sc je afirmiral kot nosilec revolucije. Teh nekaj skromnih kronoloških podatkov naj bo spomin na velike dogodke pred dvajsetimi leti. Ob razmišljanju o njih nam pravzaprav šele popolnoma jasno in plastično stopi pred oči tista velikanska razlika med nekdaj in danes, šele ob tem so nam vidni tisti veliki, koraki, s katerimi stopa naš delavski razred v naši novi družbeni ureditvi, naš delavec-upravljalcc lepši prihodnosti naproti. Iz Vždma-Krškep UREDITEV MESTA. — Prejšnji teden so pričeli v Vidmu-Krškem podirati samostansko obzidje. Vse kaže, da bo mesto dobilo svoj park. pozneje pa še spomenik padlih. Pred dnevi so se člani ZB zavezali, da bo vsak napravil po 20 prostovoljnih delovnih ur( prav tako tudi ženske. Tudi pripadniki JLA so sc pridružili borcem in so že v nedeljo pomagali pri podiranju obzidja. Ta teden je prispela v Videm-Krško mladinska delovna brigada vajencev iz Trbovelj. Delovna brigado, ki šteje 60 mladincev, bo porušila obzidje in pomagala pri adaptaciji prosvetne dvorane na Vidmu in pri ureditvi atletske steze na stadionu »Matije Gubca«, tako da bodo lahko še letos tamkaj motorne dirke. Bilo je decembrskega večera leta 1941. Precej hladno je že bilo, ko sem se po končanem popoldanskem šihtu ob desetih zvečer vračal iz zagorskega rudnika domov. Od rudniške separacije do Resnika sem šel po rudniški železnici, tu pa sem zavil na glavno cesto. Na mestu, kjer stoji danes Zdravstveni dom, sem srečal prvo patruljo nemške okupacijske policije z jeklenimi čeladami na glavi. V svoji sredi imajo nekoga, Izgle-da, da je aretiranec. Pri Coba-lovi hiši srečam drugo patruljo, ki prav tako žene nekoga. Pri kinu sem naletel na tretjo nemško patruljo, ki je imela spet nekega aretiranca. Zaradi precej močne teme nisem mogel nikogar spoznati. Srce mi je začelo močneje utripati. Spet aretacije! Kdo ve, koliko od teh se jih bo vrnilo domov ... Pospešim korak, da pridem hitreje z' glavne ceste, kateri se na poti domov ne morem ogniti. Zanimalo me je, kako ‘ je doma. Tisoč misli mi je rojilo po glavi. Morda tudi mene čaka doma policija ali gestapo? Morda so že koga vzeli, mater ali ženo, saj drugih ni bilo več doma, ker so bili 26. septembra 1941 izseljeni. Domov sem precej previdno prišel, in sicer tako, da sem z zgornje strani prišel k hiši in sem precej dobro opazoval, preden sem stopil v kuhinjo. Pri vstopu v kuhinjo sem opazil, da sedita tamkaj Sergej Kraigher in moj brat Feliks; brat je prišel iz’Bosne, kamor so bili izseljeni naši z mnogimi drugimi. Tovariš Sergej Kraigher pa je prišel iz Trbovelj, kjer je v revirjih deloval kot inštruktor CK KPS. Na hitro sem vsem pojasnil, da so zunaj aretacije in da ne bo varno prenočiti doma. Dogovorili smo se, da gremo mi trije iskat prenočišče zunaj. Doma smo se še prej domenili, kako naj bo zjutraj okno urejeno, da se bomo vedeli ravnati, ali je varno priti domov ali ne. Tako smo se poslovili. Drug drugemu smo želeli, da bi noč srečno preživeli. Mi trije smo se splazili čez sosedov vrt in pri Žagarjevi hiši prečkali cesto. Teko smo vriSK do župnijskega drevoreda, v bližini katerega stoji Zabnikarjev kozolec, na katerem smo mislili prenočiti. Toda dogovorili smo se, da grem jaz poprej do starega Žabnikarja, da se z njim domenim za prenočišče. Stari Zabnilcar je nekaj časa omahoval, potem pa je pristavil: »V hlev boste šli, prinesel vam bom slame!* Hitro sem »topil do obeh mojih spremljevalcev, ki sta stala nekoliko zada) za hlevom. Zab-nikar pa ■ je medtem prinesel slamo in jo rczstlal med jasli, kamor smo se vsi trije vtepli. Oba moja spremljevalca sta kmalu zaspala, kar sem ugotovil po rahlem smrčanju obeh, le meni se ni dalo zaspati. Sele po polnoči sem zaspal, potem pa se mi je sanjalo, da Nemci vozijo z avtomobili in motornimi kolesi mimo hleva ... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA DOPISUJTE V iMiii feili" Ta večer in to noč se je marsikaj dogodilo, kar smo zvedeli šele zjutraj. Onadva sta ostala pri Zabnikarjevih v hlevu, jaz pa sem odšel-domov, da vidim, kaj je noč novega prinesla. Doma sem na oknu opazil dogovorjeno znamenje in po tem sem vedel, da lahko pridem domov. Doma sta mi mati in žena pripovedovali, da so Nemci sinoči aretirali v Zagorju vse moške po imenu Umek. Iskali so Rada Umeka in da dobe pravega, so Nemci aretirali vse moške tega imena v Zagorju. Vprašal sem > mater in ženo, kako sta zvedeli to novico. V naslednjem sta mi to pojasnili: »Ob treh zjutraj sem slišala rahlo trkanje na vrata. Seveda sem bila trdno prepričana, da je nemška policija, kajti kdo drugi naj bi ob tej uri trkal. Počasi grem odpirat vrata, pripravljena na vse. Pri tem Pa sem bila srečna, da vsaj vas ni doma, da vas ne dobe. Ko odprem vrata, je vstopila predme vsa premražena Tončka Čečeva. Vprašala sem jo, kaj se je zgodilo, da prihaja ob tej uri. Ko se je malo ogrela in opomogla, mi je povedala: ,Po včerajšnjem sestanku, ki sem ga imela z ženami pri Umekovi. na katerem si bila tudi ti, je po vašem odhodu policija blokirala hišo \n v Umekovo kuhinjo je vstopila policija in vprašala, kje ie sin Rado, ki ga iščejo, ker ima .zvezo s Toniko Cečovo in partizani. V dveh, treh sekundah Sfm imela napravljen načrt: prisotne policaje sem po nemško ogovorila in jih prosila, če dopole, da se z Umekovo dogovorim zaradi dela, ki sem ga prinesla (Umekova je bila šivilja). Ko sva se z Umekovo pogovorili, me policaj spremi skozi kordon, ki je blokiral hišo—-in tako sem bila prosta! Ker nisem vedela, p kakšnem obsegu se vrše aretacije, nisem nikamor mogla in tako sem do zdajle bila za Weinbergerjevi-mi apnenicami v grmovju. P° mojem mišljenju je zdaj mirno.’« Moja mati in Tončka Čečeva sta se domenili, da pri nas ne bo dosti varno čez dan. Zato )e mati zjutraj, ko so se začele prižigati po hišah luči, šla k sosedovim, kjer so bile zanesljive,,: ženske in bite tudi pripravljene, da Tončko Čečevo sprejmejo. Res — Tončka je bila %e pred dnevom pri sosedovih, komaj petdeset metrov od nemške žandarmerije (žandarmeri-ja je bila namreč v Pavliničevt hiši), končka pa je še tisti dan popoldne šla prav po sredi Zagorja: imela je na hrbtu koš * nekaj mrve in nekaj praznih steklenic; lase in ruto si je nategnila na oči, v roki pa jeime-la palico, lzgledala je kot kmečka žena in tako je srečno Prl' šla na Mlinše... Sergej Kraigher in moj brfl sta se z mrakom prestavila Kotredež do Jezernikovih. Umeka je policija še tisti večaj prijela in je bil 30. marca 19 med drugimi ustreljen, °st.„ družino Umek pa so Nemci J-selili v Auschwitz, kjer je a bra Umekova tnama med ir*n girru drugimi umrla ... To je v skopih besedah e<^eJj izmed tisočih doživljajev vi vojno. Opisal sem ga zaradi * ga, da počastim z njim spora Tončke Čečeve, Rada Umeka njegove matere in z njimi 1 • tiste, ki so darovali svoje Ijenje za našo svobodo. . Andrej Jože Stok — Korotan: 10 (Nadaljevanje) !« 1 !ta god 1 rasi EISaRSl ba Vse to in še druge partizanske značilnosti in navade, ki jih je imel ta odred, so vzbudile v novincih val navdušenja. Nenavadno doživetje za odredovce pa je bilo, da so videli v svojem bivaku godbo na pihala. Le kaj bi z-mjo v partizanih? — so se mnogi vpraševali. »Hej, muzikantje, zaigrajte nam!* so borci silili vanje, »Dajte. kaj od sebe, če sploh znate gučati v to glasbarijo!... No, udarite .Hej brigade ...’ ali pa ,Na juriš ■ Zc hudiča, ali ste res mutasti<* Godbeniki so se nekaj časa izgovarjali na tišino, ko pa so uvideli, da je to prilivanje olja na ogenj, sq molčali. Sicer pa so bili v taki zadregi, ko še nikdar; nerodno jim je bilo priznati, da ne znajo igrati partizanskih pesmi. Da bi jih borci več ne nadlegovali, so jim obljubili, da bodo zaigrali, če jim bo komandant dovolil. Komandanta pa tedaj ni bilo v taborišču. Naslednji dan so godbeniki po vojaško uredili svojo opremo. dobro očistili glasbila in so si prizadevali vživeti se v odredu- vo življenje. Ko so zvečer odrinili na pot, so bili enakovredni odredovcem. Nič več niso zaostajali v koloni in se krivili pod težo tovora. V ranem jutru se je odred utaboril v Ržišah pri Vačah. Tam so godbeniki dobili nove stanovske prijatelje. Iz Zagorja je prišlo več novincev, med katerimi je bilo tudi nekaj godbenikov, ki so prinesli s seboj inštrumente. Srečanje starih znancev je bilo prisrčno: pozdravi in stiskanje rok, vprašanja, kako je z vami, kam greste vit... »Fantje, zdaj nam pa zaigrajte kakšno koračnico!* je komandant odreda Tone Poljan-šek-Branko zaklical godbenikom, ko so pospravili kosilo. Kapelnik Brun je veselo poskočil in hitro zbral okoli sebe svoje godbenike. Brez običajnih ceremonij jim je zašepetal nekaj napotkov in že zamahnil z rokami. Mogočna melodija češke koračnice »Prebujeni* je zadonela iz mnogih pihal in se bohotno razlegala po taborišču in daleč po dolinah. Odredovci so osup- no ostrmeli in prisluhnili barvitim zvokom, ici so jim toplo zazveneli v srcih. Vzhičeni in radostno prevzeti, da jim igra godba, in ker že toliko časa niso slišali nobene glasbe, so se zgrnili okoli Hrastničanov in se vdali v globoko opojnost lepe melodije. Ko so godbeniki opazili, da so dobili stik s poslušalci, so urezali še bolj udarno, prav po partizansko jekleno... »Švabi prihajajoI* se je kot strela z jasnega zarezal v melodijo klic izvidnika z bližnjega grička. »Na položaje!* je v naslednjem trenutku zaklical komandant odreda svojim četam, godbi pa ukazal: »Vi pa igrajte na vso moči* Odredov ci so se s silno bojevitostjo povzpeli na ie prej jim odrejene bojne položaje, se tako) utrdili in udarili po močni nemški patroli. ki je prodirala iz Litije, Toda Švabi se niso dali ugnati v kozji rog kakor čreda ovac. Ognjenemu napadu odredovcev so odgovorili s pravo prusko nadutostjo. Svinčenke so strupeno žvižgale po položajih, rafali mitraljezov pa so rezgetaje parali poletno ozračje in iskali svoj cilj v živem mesu. Godbeniki niso utonili do-igrati koračnice. V trenutku udara naših z Nemci so nad njihovimi glavami zapiskale svinčenke, zato so se zaklonili za bližnji griček in tam počakali konca vojne igre. Pisec »Partizanske godbe« tov. Jože Stok-Korotan v pogovoru Odredovce je melodija, ki jim je še vedno zvenela v ušesih, tako spodbudila k hrabrosti da so z vsem orožjem in vsi hkrati usekali po Nemcih, nato pa se pogupmo dvipnili s položajev in s prezirom smrti zdrveli proti sovražnikom. .9 svojo odločnostjo so pognali Švabom toliko strahu v kosti, da se ti niso mogli več upirati. Nacistična garda jo je razredčenih vrst popihala v dolino, odre-dovci pa so jo na begu še malo oklestili. Uspeh je bil veličasten. Odre-dovci so se s plenom in pesmijo vračali z bojišča . v taborišče, godba pa jim je intonirala zmagovito koračnico. Ko je komandant odreda sprejel raport o bojnem uspehu, se je približal godbi, potrepljal kapelnika po rami. Nato pa s pogledom objel vse godbenike in jih takole nagovoril: »Tovariši... prvi izpit na bojišču ste opravili z odliko... Zdaj niste več hrastniška rudar ska godba, temveč prva partizanska godba našega odreda... Čestitam vamI* Po kratkem počitku je Kamni-ško-zasavski odred zapustil vas in odrinil na pot. Ko se je bližal Vačam, so se novinci s toplimi občutki v srcu zazrli v zvonik, kjer je vihrala slovenska zastava s peterokrako zvezdo v sredini. Mnogi so jo videli prvikrat. Ta zastava je bila dokaz, da so Vače svobodne. In res so bile svobodne, saj se je odred razmestil po vasi, ko da Je prišel domov. Vaščani so sprejeli partizane zelo gostoljubno. Hitro so zbrali toliko dobrot, da borci niso bili ne lačni ne žejni, pa čeprav so imeli nekateri volčji tele in 4 ho gobo v grlu j„ Zvečer so vaška dekleta mladinci odreda prirediti ki so se ga udeležili malone . vaščani in odredovci. t>rlS0 ,0i;n godbe na mitingu je bilo * -e doživetje za marsikoga-, 'rubilo res nekaj veličastnega. g slvena razigranost in rado vzdušje je tako valovno j dvorani, da so bili vsi, Pnr‘ 'vC. in vaščani, kakor ena sa'na,ne(e sela in srečna družina. d- borbeno petje, udarni zvpn ■ 0. be in veselo kramljanje "'.'je nehalo. Razigran ples in r ' je sta se zavlekla pozno v noe, druge ure zjutraj, je. Po kratkem počitku se gf odred premaknil na t>ljhn si so se borci v miru odpo^je, uredili opremo, očistili ° godbeniki pa inštrumente, pripravili na nočni pohod. ( ufi Po obedu je pri dežurni komisar prebral ska poročila. Vesti z dom gC bojišč in zavezniških >r0' c je bile tako razveseljive, da po končani uri v svojetrt n . šen ju obrnil proti godbe in jih resno pokaral: „rp »I.e kaj ste mislili, da st ngo-šli v partizane le na z — slavje?« in še bolj resno J daljeval: »Preden boste ,, lenj»kem, bo žc konec t J (Nadaljevanje sledi) napo- 4. AVGUSTA 1956 — St. 32 SENOVO Stran 5 da imajo posebno dobro urejene gostinske lokale. V Bresta-niči so v tem pogledu mnogo ŠTEVILNI SKUPINSKI IZLETI, težko privoščijo, so takšni 1— 03 boliSem Ak° vzamemo v - Letošnje leto so posamezni 2-dnevni izleti kaj kolektivi in društva na Seno- oblika razvedrila za vem v prirejanju izletov za ljudi Zlasti Videm -Krško S VIB NO CRSSVStSfS: SfliJSSS TRŽNEGA svoje člane zelo marljivi. Po- kjer tudT organizacijama svoje organizacijah velik del svojega nemogoč, bo komunalna ^uprava “stanovm mladinski aktiv v sprejeli nekaj dobrih sklepov, s- A SK El« .Aa *»3S?*3SS fSS%SArJLSrA£i delovne nib navzlic povečani raz- tržni 'prostor v"vidmu-Sm ne^ame^ v “n^elioiuliia gibanosti v raznih društvih in neestetski izgled in ie skratka “ Zm£3& ^ktiv” obrazložil po-vlogo mladinske organizacije. Po izvolitvi odbora so sprejeli nekaj dobrih sklepov, tnače planinsko društvo »Bo- ški za nor«, ki je dvakrat organizira- veliki, a posameznika niso tako stilnah, potem ti ljudje lahko odbora in zbora Volivcev pre- ^^korak^iUe^v^voiem 'm-iza . V tem pogledu je vseka- ^tevajo boljšo in lepšo ure- stavila kopalno, uto in jo na deVan[u df or,Jn^°^TmP^, več mladine na svojem območju, dvigniti kultumoprosvetno dejavnost, v okviru mladinske lo izlet na zeleno Pohorje Tudi ^ treba ^zSratrt« sklep sini ^itev teh lokalov. Izgleda, da ^em ^jmišču preuredUa ?3jU’ da organizira čim večje gasilci so že priredili izlet na nikalne nndmtnirv mripriov so začeli zadnje čase temu vpra- v tržnico število mladincev, s posebnim organizacije, že v jeseni samo- ---- na dikalne podružnice rudarjev, da so zadnje čase temu vpra- v tržnico. morje, njim pa je sledila sindi- bo finančno podprla skupinske *anip le posvečati več pozor- Tako bodo branjevke lahko poudarkom na kmečko mladi- stojno naštudirati prvo gledali- kalna podružnica občinskih izlete'svojih ^članov Tn^ tako nosti, in to sami upravni organi ob vsakem” vremenu prinesle n°’ k3t?re doslej še najmanj sko igro, povečati in podpirati uslužbencev Tudi sindikalna omogočila čim večjemu Številu gostinskih obratov kakor tudi kmečke pridelke na trg in v novou®1?novlle- smučanje, šah m ~..krajš, „etv Ku- GOJgC SStfg« v (oTS! «d 30 LiSlantov ta de- “ delati za tem, da se tudi v Ker si mnogi daljši oddih se doslej niso mogli kaliti, ^ £ S£ ^pSta?” “dorolJitvo' in^PoKo™, dKto ^^“StadS^Sdtutai- Loke pri Zagorju slej m bil izkoriščen. To gosti- IZLET SOLSKE MLADINE — svojo organizacijo, na katero so k°v-šče je na zelo prometnem kra- pred kratkim je Društvo prija- zadnje čase vedno pogosteje “ “““r. "T . K1fp, f ju in bo s primerno preure- tel jev mladine na Vidmu pri- mislili. dostl- V“- nam df}° .in ditvijo svojih prostorov samo redilo skupinski izlet v Zagreb Občinski komite jim bo nudil H®**11 mladine pn srcu, jim že- pridobilo. za šolsko in predšolsko mladi- izdatno pomoč, pa tudi mladin- llmo mnogo uspehov. Gostinska podjetja ne razpo- no. Mladina se je s kamionom ski aktiv v Radečah rad posre- Po končanem ustanovnem lagajo z velikimi sredstvi za odpeljala zjutraj, vrnila pa zve- duje svoje izkušnje. Na ustano- občnem zboru je veselo zaigra- investicije, vendar bo vsaka, čer V Zagrebu si je mladež vitev mladinskega aktiva v la mladinska godba, ki so jo ~ “ ’ — mladin- radeški mladinci pripeljali s _ w _ ______ _ »..u.kv.giu.hi 14MVk y Zagreb © Težko se Je pripraviti k njo res potrebna tolikšna sred- ---- pisanju, posebno še, če je treba stva? koga malo okrcati in te potem • Povedal bi rad še nekaj gleda po strani Pa nič zato. drugega: bliža se spet čas no- . . . ... ___ . ____________ jw ____ _____________ Omenil bi le nekatere malen- vega šolskega leta. Sola pri nas tudi najskromnejša preureditev ogledala živalski vrt, nato pa se Svibnem je prišlo 26 kosti, ki se ponavljajo pri nas pa stoji ob cesti, vendar ni ni- in' izboljšanje lokalov v kul- zabavala na otroškem igrišču, cev iz Radeč, med kal ze celo večnost, a so o njih va- kjer na nobeni strani šolskih turnem pogledu naletela na za- izleta se je udeležilo okrog 30 U!' X"J' —x*x’--------- sčani mnenja, da bi bilo pravil- znamenj, da bi šoferje opozori- dovoljstvo gostov. Vsako tako otrok, spremljalo pa jih je več no, če se uredijo. © 22. julija t 1. smo vsi skupaj praznovali Dan vstaje slovenskega naroda. Mnogo je bilo ljudi, ki so dali svoje življenje za to, kar imamo danes. Takoj ko sem na ta praznik vstal, sem pogledal na spomenik, ki Priča, koliko Jih je padlo izna- la na vožnjo. — Ali bo res treba na to še dolgo čakati? • Za kraj, kot so Loke, ki je velik, je žalostno, da nima niti ene oglasne deske. Ze večkrat je bilo to predlagano na zboru volivcev, a vprašanje še vedno ni urejeno. © Se nekaj bi omenil, kar je katerimi je seboj, bilo tudi več* članov občinskega komiteja in članov odbora ra-deškega aktiva. Pred zbranimi mladinci in iniciativo upravnikov ali ko- staršev, članov društva lektivov gostinskih podjetij je z izleta so se vrnili veselih in __________ __________ __________ treba pozdraviti in po možnosti zadovoljnih obrazov, naši mali mladinkami je sekretar občin-tudi podpreti. pa so spraševali, kdaj bodo še skega komiteja Radeče tov. Ja- -----r — ldhko šli kam na izlet. nez Zahrastnik v kratkih in je- li O D K Se vedno šušmarji žega kraja za svobodo. Videl pa posebnost za ta kraj. Gostinstvo sem le žalostno sliko: na spo- v Zagorju je pri gostilni Ašič meniku, na katerem so vklesa- na Lokah pobralo vse stole in Iz naših gasilskih društev V Trbovljah je šušmarstvo še precej razširjeno in. precej negativno vpliva na razvoj obrti. Tako šušmarji prevzemajo razna sobnoslikarska, mizarska, V Radečah je bil celodnevni silski zvezi 3 milijone dinarjev, Prihodnje leto bodo dobila tesarska, zidarska in instalater-. „ . , , . tl , . tJe5ai 28 žene-gasilke in mla- DOZ pa 4 milijone. Od tega bo gasilska društva 2-odstoten ska dela. Najbolj pa Se prito- na imena padlih, sem opazil, da mize in jih odpeljalo v Zagorje, dmske referente. Udeležilo se gasilska zveza oz gasilska dru- sklad od kmečke dohodnine žujejo šivilje, krojači in čev- mnogo teh imen ni mogoče več nam pa vrnilo stare in pokvar- ga je 24 članic in 21 mladinskih štva porabila poldrug milijon To bo materialni položaj gasili ljarji, češ da jim hodijo nepri- Kaj si lahko misli jene. Ali kraj, kot so Loke, ne referentov iz vsega okraja. dinarjev za dograditev osmih skih društev precej izboljšalo, glašenl obrtniki v zelje. Po vseh rudarskih kolonijah prebrati. tujec, ki potuje tod okolil Res sme imeti stvari, ki bi jih bili Gasilci pri zagorskem rudni- gasilskih domov in za gradnjo toda občine bodo morale še v pa je, da je spomenik drugače vaščani veseli, zlasti zvečer, če ku so dobili nov gasilski avto. potrebnih vodnih bazenov ostali nadalje in v večji meri podpi- stalno očiščen, tudi cvetic okrog hočejo malo pokramljati? Za- Doslej ta gasilska četa ni imela denar pa bodo porabili za do- rati gasilsko službo iz svojih spomenika ne manjka, lepo ga lostno je od zagorskega gostin- potrebnega prevoznega sred- polnitev gasilske oprave proračunov t urejuje Čoparjeva, mati dveh stva, da dela take grobe napa- stva. Uprava rudnika Zagorje padlih sinov. ke. Ali si Zagorje ne bi moglo je svoji gasilski četi prepustila Ze dolgo je tega, ko je bilo kupiti novih stolov? — Želimo, tovorni avto, delavnica SAP v rečeno, da bodo okoli spomeni- da se stvar uredi, kot ka napravili ograjo. Ali so za- Težko jih ie nafti je bilo. Ljubljani pa je napravila za ta F. I. avto sodobno karoserijo. Tudi hrastniški gasilci bodo kmalu dobili nov gasilski avto. Z denarjem, ki so ga prejeli za so organizirana črna gostišča. Gostinski podjetji »Majolka« in »Turist« sta že pred štirimi meseci obljubili povedati imena ilegalnih gostilničarjev, tega pa do danes še nista storili. Kako naj oblasti ukrepajo, če so med tožniki šušmarjev hkrati tudi njihovi zagovorniki? ______ ___________________________ _______ ___________Tudi LM za sedaj ni odkrila je pred kratkim umrl JOŽE ščani, ki so ga na zadnji poti nobenega ilegalnega gostišča, Kapele pri Dobovi SMRT MARLJIVEGA DEL A V- svojo družino se je izredno do-CA. — V Kapelah pri Dobovi bro razumel, kakor tudi z va- PROSENC, ki je bil vse svoje polnoštevilno spremili. nredelali v’ easilskeaa. j^^posvetl^Težl^n^na^or^i NieS°vega pogreba se je ude- je posvetil težavni, naporni ležila tudl godba iz Kapel. V službi cestarja, v kateri si je nakopal vse vrste bolezni. Zad- Na članek ki je bil priobčen nato pa še označitev ur urad- predelali v gasilskega, pod zgornjim naslovom v »Za- nega poslovanja za zavarovan- Na splošno je avtopark na-savskem tedniku« št. 30 z dne ce. Prav tako je označitev toč- ših gasilskih društev zelo slab. 21. julija t. 1. na drugi strani, no podana na drugih vratih z Avtomobilov, kolikor jih dru- njaleta je ceto prišeT^ob sluh pripominjam, da se načelno napisom »Sef izpostave in knji- štva imajo, je malo, poleg tega vsi cestarji ki so v svoii strinjam z objavo tega članka, govodstvo«. Vrata so bila točno pa so stari in izrabljeni. Poseb- naporni službi izpostavljeni ker sem dosleden pristaš točne označena že nekaj dni pred za- no v kritičnem položaju so va- ysem vremenskim neprilikam, nnclotmiU Aatlrnm nricl oironio i7nnctQ«o Ir 1 elro rfoeilclro rtručttfa nrotr tfl Lrr\ . .. r sprevodu je bilo nešteto lepih vencev, tako od sindikata okrajnih cestarjev iz Trbovelj čeprav v njih dobiček zelo dobro cvete. -t Svojevrsten brodar Pred nedavnim^ se je v Brestanici dogodil primer, ki v na- poslovnih prosforov četkom poslovanja izpostave, ki ška gasilska društva, prav tako dežiu jn biatu nrflh„ in _irni’ je poslala venec. V imenu s i uradov, v našem je pričela uradovati 1. febru- sta izredno slaba oba avtomobi- Jože prosenc le kratko riohri dlkaja ^tarjev iz Trbovelj in sindikata cestarjev sekcije šem okraju nima para. V Bre-Brežice. Tudi uprava Celje mu stanici, na drugi strani reke je poslala venec. V imenu sin- Save, je gorelo Gasilci senov- označitve posameznih uradov, v našem je pričela uradovati 1. febru- sta izredno slaba oba avtomobi- VnJe^Prose^e^e le*"krotko dikata cestarjev iz Trbovelj se ške občinske gasilske zveze so primeru v zgradbi bivšega Va. arjaJ956. Prepričan sem, da je la, s. Katerima, gagajo tr- gj ^ ^ ^pSajo^licM, jenskega doma v Brežicah Kar označitev zadostna, čudim se boveljski rudniški gasilci. upokojenska leta ” vil tajnik Ivan Kržan. da pomagajo. netočnost ker ima izpostava na cer zaradi tega, ker je »Zasav- trov cevi A in 4.900 metrov ce- smrt našla prl delu ip mu usta- spremljevalcu orosilo oko, ko je Redeča skupina gasilcev, se je vratih vsakega posameznega po- ski tednik« med delovnim pre- vi B. Motornih brizgaln je pre- vlla t življenja tako naelo zapuščal pokopališče brodar obotavljal, mencal in slovnega prostora natančno bivalstvom Zasavja selo) razšir- malo, v industrijskih gasilskih ^ ni utegnil nm’ da bi ^ ^ Njegovi ^tov^rm ga bodo označitev poslovanja, kakor n. jen list in je prav, da Ust toč- četah pa pogrešajo COt aparate slovll od svojih najdražjih mož ohranili v trajnem spominu Pr. »Izpostava zavoda za social- no podaja stvarno, stanje m_ ne za gašenje strojev. Tak aparat je bd nemega značaja^ s J P J. k. no zavarovanje«, »Likvidatura«, obvešča svojih bralcev napačno, stane okrog 90.000 dinarjev, nižje pa potni stroški, oskrbni- Sef izpostave: Okrajni ljudski odbor v Trna, osebna evidenca, statistika. Anton Hribernik bovljah Je nakazal okrajni ga- Ali je takšno poslovanje brežiške mlekarne za skupnost koristno? Cenejša proizvodnjo in delovna storilnost zahteval najprej denar od vsakogar, ki ga bo prepeljal čez vodo. Končno, ko so gasilci le nekako zbrali dinarje, jih je potegnil čez Savo. Izgleda, da tovariš S., ki je vozil brod čez Savo, ne razume okrajnih ljudskih odborih čim- Oko oporo birojem v manjših do vsekakor občut 1 prej osnovali posebne organe, podjetjih in izpodbujoli bi gi- Daši se taksni primeri ne doki bi usmerjali in pomagali ši- banje za povečanje delovne sto- gajajo pogosto, je treba nanje V naslednjem hočemo na (Kdo naj sedaj plača strankam mudnimi obrestmi. Pripominja- rokemu gibanju za povečanje rilnosti povsod tam, kjer se do- vendar opozoriti, kajti ce gasu- kratko povedati nekaj besed o prineseno mleko, če so plačilno mo, da pri takšnem in podob- delovne storilnosti in kakovosti *lej za to še niso zmenili in zo- d opravljajo svojo človekoljub- brežiški mlekarni in zbiralnici polo zapravili?) nem zadržanju ne trpi samo v industriji, gradbeništvu ru- čutili potrebe po sistematičnem no pomoč brezplačno, bi jo mo- Ker »zmešana« zbiralka mle- pridelovalec mleka, marveč tu- darstvu in ' drugih gospodarskih in zdravstvenem proučevanju ral tudi brodar, ne glede na ka ni za takšno delo, prosi sa- di naš delovni človek in njegov področjih Jhleka na Malem Obrežu, ki de-** z uspehom že tretje leto. Tu *n tam Je bilo nekaj pogrešk v mega šefa, naj bo tako prijazen otrok, če nima potrebnega mle- storilnost dela bi lahko zelo ka. dvignili, če bi izboljšali organi- Zbiralnica mleka, zacijo proizvodnje, izpopolnili proizvodnega procesa dela. plačilo. — vum je uuu tiuMij v brežiški mlekarni, morda upra- in naj Izplača v poštev priha-vičenih, morda neupravičenih, jajočtm strankam poslano mle- pa naj bi bilo sedaj do- ko, in to z opravičilom in z za- Tega volj. Danes, 25. julija, ko to pUte-JJo, prizadeti ljudje upravičeno wcejo plačilo za dostavljeno jfcleko, kajti tudi tl imajo svoje potrebe In denarne obveznosti. Zbiralka mleka Je že vse *torila, da bi prizadetim lju-plačala poslano mleko za bfejšnji mesec Danes Je bila že četrtič v Kapelah in drugič v Mali Obrež Tudi kmeiie in obrtniki mornio pornvnnti svofe družbene obveznosti ____ „ ................... v trboveljski občini je 615 menitev v znesku 1,6 milijona “režicah pri samem šefu pod- kmečkih gospodarstev, ki jim je dinarjev. Doslej pa so ti obrt-J^tja Le-ta pa se je že prvikrat odmerjen davek v skupnem niki plačali samo 400.000 din. Nespodobno vedel proti zbiralki znesku 6,377.000 din. Do 1. Ju-Nrleka, danes pa ji je celo za- lija t 1. pa so kmetje poravnali samo 3 milijone davščin, z ostalimi obveznostmi pa odlašajo. V primerjavi z družbenim prispevkom, ki ga daje prebivalstvo, zaposleno v industriji, so notranji promet, uvedli sistem premij za prihranke in racionalizacije, izboljšali strokovnost delavcev, zlasti pa vodilnega kadra s pomočjo raznih seminarjev, tečajev itd. Organi pri OLO za organizacijo dela, ki V občini je tudi 74 privatnih ^L^UvnZTnnal^vi^tn borcev in v skrbi za bivše borce obrtnikov, ki jim je bila od- deZnja.^ZeAo^U izmenjavo Pridobil3 nešteto simpatij Do-merjena polletna davčna obre- ■■ ■ ■ . ■■ . bro pa delajo tudi organizacije ZAGORJE ob letošnjem občinskem prazniku (Nadaljevanje s S: strani) tim delom med otroki padlih , ’ '-**•***'-“’ k« da nima več dostopa v ""ekarno in da Je »zmešana«! Ce imajo vsi ostali prebivalci obveznosti do družbe in jih tudi v redu poravnajo, bi jih morali poravnati tudi kmetje in obrtniki S seje gasilskih društev Na seji so razpravljali še o 85! kmetom predpisani davki real- obletnici prostovoljnega gasil , kmetje^ ne goje skCga društva Krško in sklenili, tistih poljskih kultur, ki bi bile za posamezna zemljišča najpri da se bo tega jubileja, ki bo 12. avgusta v okviru občinskega .m uspeh. V nedeljo, dne •i!"3, at* člana lovske dru->n 1bovUe tovariša Korimšek Podrla vsak enega « Na sliki: A. Korimšek ki , Škrbec nosita srnjaka, ustrelil Lojze Kovše. Zagorje Pripadniki SD »Proletarca«, ŠD »Svoboda« v Kisovcu in TVD »Partizana« v Zagorju se že marljivo pripravljajo na bližnje praznovanje IV. občinskega praznika. Kakor vsako leto, bo tudi letos naj zanimivejši štafetni tek - , . . . „ - ... .. . .. •Pp2drfv novi občini« po zagor- mernejše in bi bile spričo bliži- praznika> udeiežilo najmanj 50 ®k,h ul‘cah » sodelovanjem šta-ne industrijskega trfišča tudi gasilcev iz Vslh osmih občin- fe vseh treh eirustev. finančno najuspešnejše. Cernu 8klh zvez Razen te bo6o Kegljači bodo priredili tek- bl na primer na Dobovcu sejali znovanju v vidmu-Krškem pri movanJe sindikalnih podružnic žito. če Je znano, da zelo slabo 80stV0Vale tudi mladinske dese- » pokal za katerega bo prav uspeva in bi bil pridelek krom- tlne iz ygeh 05^jn gotovo vladalo veliko zanima- pirjo neprimerno boljši in bi ga dalj časa ugotavljalo da n^° med podružnicami. Na- na trboveijskem živilskem trgu se posamezna gasnska društva nilznoteniški igralci se bodo ko- na|a « >n n®JPfeJ PnrodfU-, Y vae Premalo zanimajo za manj- f*11, “ Plodni P°kal ki ga je občini Je nadalje 220 konjev, ge požare Evldenco vodljo ie 0 lan‘ «vt>Jil Valter Prašnikar ki čeprav Jih za kmetijska dela se tist,h požarih kjer saml todm_ pa Je letos v JLA. Košarkarji se .nl t°i^°1p ebn l ' ,Km lujejo. Na okrajno gasilsko zve- bod° borili za prehodni pokal tovalc sa peča o z raznimi pre- M je prlslo doslej lc M poiar. w vozniškimi posli »eno zemljo nib porofH) ugotovljeno pa je, pa zanemarjajo Večjo pozor- da jc bjlo v letošnjem letu v nost bodo morali naši kmeto- na5cm okraju 54 yeCJlh in valci posvetiti reji goveje živi- manJslh poiarov. ne, da ne bo več treba mesa sklenili so, da morajo pro-in mleka uvažati od drugod. Ce stovoljna gasilska društva tes-bi trboveljski kmetje v tem neje sodelovati z notranjo upra- smislu preusmerili svoje gospodarstvo, Jim tud' plačevanje davkov no bi bilo breme. vo in ljudsko milico, predvsem po ugotavljati vzroke manjših nikaksno pojarov ter podvzeti >-se mere i.a preprečevanje le-teh, -a MK ZK Zagorje, ki so ga doslej že dvakrat zaporedoma osvojili Zagorjani. , Največ pristašev bodo imeli pač nogometaši, ki se bodo na zaključni dan, to je v nedeljo, 12. avgusta, pomerili s sosednimi društvi. Zagorskim športnikom želimo v tekmovanjih ob praznovanju IV. občinskega praznika največ uspehov. na Lokah in v vseh ostalih krajih občine. V novem domu ne bo zaprek za boljše kulturno delo O zagorskih »Svobodah« ln prosvetnih društvih na vasi smo že večkrat zapisali, da so s svojo dejavnostjo opravičili zaupanje ljudi. Zal nimajo društva svojega lastnega doma. Toda v Zagorju že raste s tal nov kulturni hram, ki bo v ponos vsej občini. Ondi bodo lahko zagorske »Svobode« še povečale svoje delo in uprizarjale kvalitetne prireditve. Seve pa bodo morale vse amaterske skupine do dograditve doma še povečati svoje vrste. Zagorjani še sedaj niso pozabili festivalskih dni, ki so jih pripravile »Svobode«. In če bodo tudi v bodoče tako nadaljevale, potem se bodo ta društva uvrstila med najaktivnejše institucije okraja. V novem domu SD »Proletarca" Repovžev Danilo mi je oni dan razkazal notranjost novega doma društva »Proletarec«. Res: športniki so si postavili kar dom, v katerem bodo imeli da-(m) leč boljše pogoje dela kot do- slej. Posebno lepa je glavna dvorana, sobe za posamezne sdtcije. Važno je končno to, da so vsi prostori resnično sodobni. Ne bom tokrat pripovedoval, koliko truda so morali vložiti športniki v gradnjo te lepe stavbe. Imena tistih, ki so vložili v dom po več sto ur prostovoljnega dela, se vlečejo v nedogled. Menda ni športnika, ki ne bi po svojih močeh prispeval h gradnji doma. To pa je tudi glavno opravičilo, da vse sekcije še niso razvile tiste dejavnosti, kot bi upravni odbor želel. Dom še čaka pridnih rok. Čeprav so prostori v glavnem dograjeni, je še veliko malenkosti, ki jih bo treba do otvoritve urediti. Zato bi športniki potrebovali še nekaj sredstev, kajti Zagorjanom hočejo pokazati dom povsem dograjen. Sicer pa dobro vem, da mnogi Zagorjani niti ne vedo, da stoji pod cesto, ki drži v Kotredež, dom, ki je res vreden tega imena. Oglejte si ga ln priznali boste, da so športniki več kot garali. Ne zase, marveč za vse ljubitelje športne dejavnosti. V teh dneh bo Zagorje slavilo svoj 4. občinski praznik. Praznovali ga bodo v spomin na dogodke iz leta 1941. Praznovali pa ga bodo tudi v zavesti, da s svojimi pridnimi rokami ustvarjajo mesto, ki Je vsak dan lepše in bivanje v njem vsak dan prijetnejše. Milan Vidic * t Delavski dom v Trbovljah P. Majdič pripoveduje o zgodovini starega Delavskega doma Skoraj pol stoletja je bil De- zidati novi. Delavski dom. Priče- tiste čase dvojezični napis: »De- prireditev. Posebno prisrčen je lavski dom središče politične ir> tek del je bil zelo slovesen. Na lavski dom — Arbeiterheim«. bil družabni večer ob veliki kulturne dejavnosti med trbo- tem slavju je gostoval tudi de- Tak napis je bil zaradi tega, ker stavki v božičnih dneh leta 1920. veljskimi rudarji. Sedaj pa so zidarji začeli rušiti njegove zidove-. ‘po regulacijskem načrtu Trbovelj se mora umakniti s podnožja mogočnega novega Delavskega doma. Stari in mla- MVzajGITUlOSt di — borbena preteklost in bodočnost Trbovelj. Starega Delavskega doma kmalu ne bo več, ne bomo ga več videli, živel pa bo v novem Delavskem domu dalje. Obiskal sem zaslužnega rudarskega kulturnega delavca Poldeta Majdiča in ga naprosil za daljši razgovor o zgodovini Delavskega doma v Trbovljah. Rudarji morajo jesti tudi ob stavkah Na prelomu tega stoletja je nekdanji podkupljeni odbor bivše Bratske skladnice rudarjev v so se tu oglašali tudi nemški Tine Korimšek je osnoval Mla-člani avstrijske Unije rudarjev, dinsko gledališče. Predstave so če so potovali skozi Trbovlje, so množile in število članov se Če je tak vandrovec takrat po- je dvignilo na dve sto. Seveda kazal izkaznico »Unije*, je do- po je morala »Svoboda* od vsa-bil v pisarni strokovne organi- ke prireditve ali predstave pla-zacije rudarjev denarno podpo- čevati najemnino. ro' , , , Tisto leto so se Trbovlje za- Delavska godba na pikala se čeie močno spreminjati: še ne-ni vključila v »Vzajemnost«, kaj let prej je bil ob vsakem _________________ °fala ie samostojna enota v plačilnem dnevu v okraju ob jemnost«, ki je imelo precej mo- okviru »Umje rudarjev«. Svoje popivanju v gostilnah zaklan čan moški pevski zbor (70 pev- vaje je imela v čakalnici dose- vsaj po en delavec ______ sedaj pa dan je ga kinematografa »Svobo- to m^rji bodili raje na kul-de-Center* torne prireditve. Obisk je bil Z 'zbruhom prve svetovne zelo velik • se je v dvorani vojne leta 1914 je delo »Vza- zbralo ^ prireditvah tudi do jemnosti-* prenehalo. sedem sto ljudi lavski pevski zbor iz Celja. Naslednje leto je bil Dom že dograjen. V njem so odprli delavski konsum in gostilno. in kulturne prireditve na prostem Leta 1911 so osnovali v Delavskem domu v Trbovljah Delavsko prosvetno društvo »Vza- cev). Ustanovitelj »Vzajemnosti* je bil tajnik strokovne organizacije rudarjev Ivan Tokan. Pevovodja pevskega zbora je bil Pavel Baloh iz Ljubljane. Bil je glasbeno naobražen, saj je absolviral konservatorij v Regensburgu v Nemčiji. Pevci so imeli pevske vaje vsako nedeljo popoldne, kajti le takrat je Pavel Baloh lahko prišel z „Svoboda“ dobi svoje prostore Rudarji pričnejo telovaditi Leta Revolucionarno razpoloženje se je med delavci proti kosten Leta 1922 so pri »Svobodi* prve svetovne vojne stopnjevalo osnovali po češkem vzoru tudi in oblasti so morale popuščati, svojo telovadno vrsto. tTo je bi-Dne 1. maja 1918 je bil že shod bi za Jesenicami druga delavska rudarjev pred Delavskim do- telovadna vrsta v Sloveniji. Z Malone vsepovsod po mom. Strokovna organizacija rudarjev se je z nastopom Jugoslavije močno okrepila in na-rastla z delavci bivše rudniške Osrednje delavnice, Cementarno in Elektrarno v (Trbovljah, kateri obrati so bili takrat še v sestavi Trboveljske premogo- zakonom o »Sokolu* leta 1929 pa je morala telovadba v Delavskem domu prenehati. Zasavja je žetev poklicala staro in mlado na poda Delavski kino »Svoboda« je ob finančni podpori delavskega konsumnega društva leta 1928 odprla v dvo- kopne družbe, na približno 4000 u- Deliti*— ifuii- _______ ram Delavskega doma kmema- Stene starega Delavskega doma se niši jo... Trbovtjah — »ajmohtarji* sore- vlakom v Trbovlje. Pevske vaje kli napredni rudarji tiste čase tem ljudem v' Trbovljah — prodal rudarski magazin, ki je bil last Bratske skladnice, direkciji Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Tako je dobil rudnik močan adut v svoje roke, saj rudarski magazin rudarjem ob stavkah ni več hotel izdajati živil, s čimer je Trboveljska premogokopna družba rudarje ekonomsko prisilila, dd so nehali stavkati. Že takrat se je porodila med strokovno organiziranimi rudarji v Trbovljah misel, da si urede svoj lastni delavski konsum. Po zgledu rudarjev v Idriji so v Petelinovi vasi v Trbovljah, v pritličju sedanje Suntajsove hiše odprli svoj delavski konsum. Pozneje je bil ta konsum v Pa-herjevi hiši, kjer ima danes svoje poslovne prostore »Elek-tro-Trbovlje*. Vendar je ta delavski konsum zaradi neizkušenosti in slabega vodstva propadel. Trboveljski rudarji so bili tiste čase strokovno organizirani v avstrijski Uniji rudarjev. Prvi tajnik te strokovne organizacije rudarjev v Trbovljah je bil Ivan Mlakar, pozneje Karel Linhart, za njim pa Ignac Sitter. so bile zelo dobro obiskane. Zbor je bU odličen. Takrat so posamezni člani zbora skupno z delavskimi dekleti začeli tudi z gledališkimi predstavami. članov. Politično je bila ta organizacija socialistična. Tedaj so osnovali tudi Delavsko prosvetno društvo »Svoboda*, ki je prirejala svoje pevske in gledališke nastope najprej v nekdanji Fortejevi dvorani na Vodah. Tedaj se je pokazala nujna potreba lastne dvorane za večje prireditve in tu je najprej priskočilo na pomoč delavsko konsumno društvo, ki je sklenilo Delavskemu domu prizidati še dvorano. Leta 1920 je bila tograf s popularnim nemškim filmom »Dvoje src v tričetrtinskem taktu J. (To je bil za kinom pri Počivavšku in v Sokolskem domu v Trbovljah tretji kino. Odslej so bili kulturni večeri v delavski dvorani še bolj pisani, ker so razen sobotne in nedeljske predstave dajali med tednom fUm skupno s kulturnim programom ob nižji vstopnini. Rudarski festival in Rešitev nagradne uganke iz 30. številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično): 1. snop, 2. nota, 3. otok, 4. pakt. Žreb je prisodil prvo nagrado _ „ za rešitev magičnega kvadrata „T0f)8 TOITISIČ JOŽETU TOMAŽIČU, učencu 7. ~ , „ 7o ..... razreda osnovne šole, Otavnik OUUinU V C ali V U štev. 13, posta Tržišče — drugo Akademski pevski zbor »Tone nagrado pa dobi VINKO KUDER, Tomšič« ljubljanske Univerze učenec 6. razreda osnovne šole, je v letošnjem marcu proslav-Znojile štev. 8, pošta Zagorje ob ijai j0 jet svojega obstoja in Savi, Kotredež. Obema bomo plodnega dela pod vodstvom poslali knjižno darilo po pošti, neutrudnega dirigenta prof. Ra- Vsem ostalim pionirjem in dovana Gobca. Deset let je mi-pionirkam za njihove rešitve in Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka, razred šole, ki ste jo letos obiskovali nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Akademski pevski zbor na letnem o™««, , gladovna stavka leta 1934 "”,v' " “* “*“* Leta 1934 so priredili v Tr- medtem ko so notranje prostore še opremljali, so v njej že bile prve kulturne prireditve. Ofi- bovljah rudarski festival Ker cialno pa je bila delavska dvo- . . . . ’ Delavski dom tedaj še ni imelrana v Trbovljah odprta z Me- ° sodelovali pevski zbori in godbe iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Takrat se je rodila tudi misel na gladovno stavko rudarjev, ki je dozorela v Hrastniku, kjer so ves program ponovili. Cez nekaj dni je stavka izbruhnila ... Kmalu zatem, in sicer leta 1935, pa je bila •Svoboda* razpuščena in delavsko kulturno življenje se je moralo nadaljevati pod imenom »Prijateljev prirode* in kasneje pod imenom »Vzajemnosti*. Tako je bi- hvala. pomladnega dne, ko so se prvič Uredništvo zbrali študentje z vseh ljubljanskih fakultet in ustanovili Stu- Nova nagradna uganka za Antski pevski zbor, ki se je *-* rt t cn m o rt na •>nt « AfCCldCTUSJCt naše pionirje l 2 3 . BESEDE (vodoravno in na ^ lo do leta 1941, ko je izbruhnila vpično): l. del pohištva, 2. reka jo čisto mislijo in s svojimi či- sneje preimenoval v pevski zbor »Tone Tomšič* in ki je ponesel našo lepo slovensko pesem po vsej državi, pa tudi v (Trst, na Koroško in v Francijo. Deset let napornega dela, deset let uspehov m lovorik. Tudi v Trbovljah je ta zbgr dobro znan, saj je tu že večkrat nastopil s celovečernim Izbranim koncertnim sporedom. Za svoj jubilejni koncert ob 10. obletnici je zbor naštudiral slovensko noviteto »Staro pravdo*. Skladba je odlična in zelo zahtevna, APZ pa jo je naštudiral popolno in z vso ljubeznijo-Upamo, da bo zbor uspel s svo- druga svetovna vojna.., »Pol življenja sem, pustil Ta je po zgledu dunajskih de- smrečja napravili pokrito uto in lovskih domov pričel tudi v Tr- v njej prirejali kulturne prire- _ 1_____XI Jb... 1 I ___1 Pred kratkim so končno podrli stari Delavski dom. Sele sedaj bo novi kulturni hram bolj vid en dvorane, so na dvorišču za De- škovo ljudsko igro »Mati«, ki jo lovskim domom iz desk in iz je režiral Karel Režun. na Madžarskem, 3. plevel, prečni drog v kozolcu. _ . . ČRKE: AAAA, I, LL, OO, SSS, Delavskem domu* — je zaklju- TTTT čil Polde Majdič svoje pri pove- Pravilne rešitve magičnega dovanje in se nasmehnil _ »na kvadrata nam prinesite ali pa novem odru pa naj igra mladina/« Borut Platiša k pošljite po pošti do nedelje, 12. stimi cilji in »Staro pravdo« še zapel, pa tudi v Trbovljah, kar si mnogi pač zelo žele. Tudi letos je zbor, kot skoro vsako leto, odšel na letovanjf> ki je navadno združeno s študi- • ranjem novega koncertnega spJ- bovljah razmišljati o izgradnji podobnega doma. Osnovali so Delavsko konsumno društvo s približno 30 člani, ki je kasneje zraslo na 300 članov. Vsak član je vložil hranilno vlogo po 200 kron, jamski zidar Peter Grob-lar pa je kupil svet. Meseca septembra 1909. leta zborovanja, so pričeli s prostovoljnim delom Na Delavskem domu leto 45 prireditev na Odslej je bilo kulturno živ- avgusta opoldne. Dva rešitelja reda. Člani APZ pa pošiljajo s magičnega kvadrata bosta dobi- svojega letovanja v Zadru Trbo-la po odločitvi % žreba knjižno veljčanom in uredništvu našega darilo. lista pozdrave. ditve, V sobi, ki je služila zad nja leta gledališču »Svobode- ________ ___ Center«, pa so bili vsak teden Ijenje med. trboveljskimi rudar- bafcuttur^«}eJ!otre' pisano. Prirejali so v novi dvo- Popravek V članku »Gledališče je potre- bro obiskani. Predavatelji so bili Ivan Tokan, Melhior Cobal iz Ljubljane in drugi. V tej sobi so bila tudi ostala delavska rani gledališke predstave, pevske in godbene koncerte ter kulturne in družabne večere. Tako je bilo v dvorani Delav-je bil skega doma na leto tudi do 45 it? $lov£N M|r $ * $ p P P \ Sr-^-č.iSL ^ j rgg I mrlr * l, : • ■finviiu' % v K luloza II 3:10.1; 3. Slov Konjice 3:12.8. Štafeta 4 X 50 m prosto, pionirke: 1. Celuloza (boljše od republiškega rekorda) 2:54.7. 50 m prosto, pionirji; 1. Tone Goršič (Nept.) 0:34.0; 2. Mišo Zgomba (Cel.) 0:34.3; 3. Taso Bednaršek (Cel.) 0:36.8. 50 m hrbtno, pionirke: 1. Polonca Lileg (Cel.) — boljše od republiškega rekorda — 0:44.1; 2. Branka Grozina (Cel.) 0:47.0; 3. Nevenka Kaušek (Rud.) 1:01.7. 50 m metuljček, pionirji: 1. Fric Hauck (Rud.) 0:43.0; 2. Sandi Adamič (Sl. Konj.) 0:47.1; 3. Andrej Švab (Cel.) 0:51.1. 50 m hrbtno, pionirji: 1. Taso Bednaršek (Cel.) 0:47.2; 2. Mišo Zgomba (Cel.) . 0:49.0; 3. Tinče Juvan (Rud.) 1:02.4. 50 m klasično, pionirke; 1. Vesna Breskvar, (Cel.) 0:46.0; 2. Elica Božičnik (Cel.) 0:47.1; 3. Nevenka Kaušek (Rud.) 0:52.9. Štafeta 4 ji, 50 m prosto, pionirji: 1. Celuloza 2:32.9; 2. Slov. Konjice 2:50.6. Štafeta 4 X50 m mešano, pionirke: 1. Celuloza 2:59.4 (boljše od republiškega rekorda). Obsojeni tatovi in prekupčevalci Dodatno k članku pod gornjim naslovom, ki smo ga priobčili v prejšnji številki našega lista, sporočamo, da je bil obtoženec Branko Mikolavčič na procesa pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na dve leti in en mesec strogega zapora. — Uredništvo. Kine m atog r ali Kino »Svoboda-Dobrnaa Trbovlje: 4. do 6. avgusta nemški film »VERUJ V MENE«; od 8. do 9. avgusta francoski film »UMOR«. Predstave razvidne iz reklamnih omaric. Potujoči kino okraja Trbovlje predvaja od 3. do 8. avgusta jugoslovanski film »JUBILEJ GOSPODA IKLA«. — 3. avgusta ob 20. uri v Hrastniku (telovadnica gimnazije); 4. avgusta ob 18, uri v Zidanem mostu, ob 20,30 v Jagnjenici (Tabor pred-vojaške vzgoje); 5. avgusta ob 10. uri v Podkumu, ob 14,30 v Polšniku, ob 18. uri na Vrhovem, ob 20,30 v Loki pri Zidanem mostu; 6. avgusta ob 20. uri na Posetju; 7. avgusta ob 20. uri v Zagorju (Okrog. koL); 8. avgusta ob 20. uri v Zagorju (Farčnikova kol.). Kino »Svoboda-Trbovlje It« bo predvajal 4., 5. in 6. avgusta ameriški barvni film »NElNA PESEM«; 7., 8. in 9. avgusta p£f ameriški film (v glavni vlogi Greta Garbo) »GROFICA VA-LEVSKA«; 10. in 11. avgusta ameriški barvni film »HONDO«. »Partizan« Sevnica: 4. in 5. avgusta ameriški film »POSTNA POSTAJA«; 11. in 12. avgusta italijanski film »PESEM MLADOSTI«. Kino Brežice: od 3. do 5. avgusta francoski film »ŽENE SO NEVARNE«; 7. do 9. avgusta ameriški barvni film »HČERKA BELLE STAR«, od 10. do 12. avgusta ameriška barvna komedija »GENERALNI INŠPEKTOR« Kino Brestanica; od 3. do 5. avgusta ameriški barvni kavbojski film »POSLEDNJI APAČ«; od 8. do 9. avgusta mehiška drama »VEDNO TVOJA«; od K) do 12. avgusta ameriški barvni film »BLEDOLICNTKOV SIN«. H ; '•? Sni). Pionirji Rudarja prvaki Slovenije v nogometu Sevnica—Radeče 3:4 (0:4) -KVALIFIKACIJSKA NOGOMETNA TEKMA ZA VSTOP . ... . „ „ . . wr oinvFNSKft LIGO Preteklo nedeljo je v Sevnici V SLOVENSKO LIGO gostovai0 nogometno moštvo iz Med prvakom nogometne pod- RadeC Tekma je bila lepa sa-zveze Maribor in nogomet, pod- mo v prvem polčasu, v drugem Pri strelskih vajah! Radio Ljubljana v tem tednu zveze Celje se je končala igra z visokim rezultatom 7 J) (1:0) v prid trboveljske »Svobode«. pa so Sevničani začeli z grobo igro, na katero pa Radečam niso odgovorili. Posebno ne- V prvem delu tekme so mtd- ž tno ^ je vedel Vraz, vodja vladovali gostje z visoko igro, J .. . Potočila poslušajte vsak dan ob 5-05. 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19 00 r*4iism dnevnik in ob 22.10. Oddajo ••.želeli ste — poslušajte" ob delavni-ob 14-40. ob nedeljah pa ob 14.15. ‘'Oetijske nasvete in kmetijsko univer-vsak delavnik ob 12.30. „N*S Jedil-vsak delavnik ob 6.20, oddajo "D°bro jutro, dragi poslušalci' (pester b'*sbcni spored) pa vsak delavnik od s-'» do 7.00. NEDELJA, 5. AV0USTA pisan spoted narodnih pesmi. 11,50 Za dom in senc. 14,30 Oddaja za lovce. 15.35 Poje pevski zbor .Jože Mojkric" p. v. Slavka Mihelčiča. 18:00 Nove Knjige. 18.10 Iz Verdijevih oper. 18,50 Družinski pocovori. 20,30 Tedenski zunanje-nolitični pregled. 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 11. AVGUSTA 11,05 Malo od včeraj in malo od da- Svobodarji naPada domačega moštva. Po odmoru Radečani so se predstavili občinstvu s solidno igro. Najboljši so bili Selevšek, ki je bil tudi HtutLjA, J. AVUUS1A nes. Il4s pionirski kotiček. 12,00 Pred ,, 8.00 otroška predstava — Fran Mil- mikrofonom so štirje fantje in Kmečka — Jože Zupan: Vesela povest o godba. 12,40 Igra Mariborski pihalni •lostni princesi. 8,30 V pesmi in ple- ansambel p. v. Draga Lorbcka. 13,35 Na- . On na(t Hp-Ipli lil«« (VI/iui.T 71 XI nnorni nrorl milreri.fnno.m 1 R„ oo naši deželi... 11,15 Oddaja za »eneške Slovence. 13,30 Za našo vas. j“.30 Dubrovniške letne igre (reporta-16,45 Glasbena medigra. 21,00 Sport-Poročila. PONEDELJEK, 6. AVGUSTA . h 10 Zabavni zvoki.. 11,50 Za dom *cnc. 12,00 Slovenske narodne pesmi 67»la Vokalni kvintet „Nfko Štritof" m /»uka Strgar ob spremljavi harmonike. j,*3® Radijski leksikon. 18,00 Kronika R naiSh mest. 20.00 Simfonični koncert '''h Uubljana. TOREK, 7. AVGUSTA Pisana vrsta domačih pesmi in cJSTibv. 11,05 Zabavne melodije. 11,45 uPihanom — dober dan! (angleška prav-ruti* 0 zajčku, ki si je želel rdeče pc-rik» >3.15 Popularne pesmi iz Ame-P°le ob spremljavi svoje kitare VaS,WhlUi. 14.30 Za dom in žene. 15.35 v, 1 kvintet in Gorenjski vokalni kvin- ji operni solisti pred mikrofonom. 14,30 Tedenski tportn; pregled. 16,20 Koncert po željah. 18,00 Zanimivosti iz znanosti m tehnike. 18,45 Okno v svet. 20,00 Vesel; večer. 22,15 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m. tako da so bili uspešni le enkrat, so hoteli gostje spet prevzeti v roke visoko igro, vendar so jih domači prehiteli in s svojo lepo nizko igro v presledkih potresli mrežo nasprotnika še šestkrat. Tako je po tem rezultatu po vsej verjetnosti, da je dokon- LRS, ki se čen, že znan kot prvak mari- Vidmu, borsko-celjske nogometne pod-zveze klub »Svobode« iz Trbovelj, ki se bo nato uvrstil v viišji razred tekmovanja. Glavni sodnik Jenko je vodil tekmo z nekaterimi napakami. Razpis Občinski ljudski odbor Brežice razpisuje po 1. členu zakon k o oddajanja in izvajanju gradbenih del (Ur. list LRS, štev. 17-77/55) in 3. členu pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS, štev 17-81/55). PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO za gradnjo 12-stanovanjskega bloka v Brežicah. 1. Predračunska vsota gradbenih del je 24,467.425 ETEK. 10 AVGUSTA b.oj Pesmi ta plesu po Jugoslaviji. “Pasti, ansambli ta zbori izvajajo bueno progo Brežice—Trbovlje prodajalce ter kupce na in nazaj samo na uradne dneve, tržnici v Brežicah, da je trAm t. j. na torke in petke. dan vsak dan (tildi v nedeljo) Avtobusna proga Brežice— od 6. do 13. ure. Za sadje in*ee-Bizeljsko obratuje po starem zonske pridelke je odprta taa- voenem redu — odhod iz Brežic ob 16. uti, razen ob torkih in petkih ob 17. 30. niča tudi popoldne do noči. Prodajala, prinašajte svoje pridelke vsak dan na tržnico. Kmetijske zadruge in posestva lahko . dobijo stalna prodajna mesta. Komunala Brezice obveača vse Nadalje opozarjamo vse proda-_» ■ ■ - jalce, da. je tržni proste«" OBVESTILO kmetovalce, živinorejce, mesar- ska podjetja in ostale kupce, da tržnica ob stavbi občine, BSzelj-bodo v občini Brežice v mesecu gka ln sejmižče ob avgustu 1956 sledeči sejmi: na eki poti. Prodaja pridelkov na Bizeljskem v torek, 7. avgusta, ostalih krajih v mestu ali po živinski sejan, v Brežicah v pe- hišah ni dovoljena tek, 10. avgusta, živinski sejem in r Kapelah pri Brežicah dne NOVO SPALNICO poceni pro- 17. avgusta živinski, konjski in svinjski sejem. Kupci in prodajalci vabljeni. dam. Naslov v oglasnem oddelku. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zad- OGLAS Odbor za graditev Delavskega nj™ doma v Trbovljah razpisuje me- 11 ^ naM> 1,ubo mamic<> sto hišnika v novem Delavskem domu. Prednost imajo interesenti ki so ključavničarji, električarji ali strojniki. Mesto je . . ------ - stalno in Dlačano. stanovanje v Potrošnje«, Brežice m »Ope- AN0 VIMPOLŠEK se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala kolektivu »Ljod-in plačano, stanovanje v Potrošnje«, Brežice in »Ope-zgradbi. — Prošnje je nasloviti Karm<<> Brežice, ki so nam bili na Odbor za graditev Delav- v Pomoč, darovali vence in vsem skega doma, Trbovlje. ostalim. . Žalujoči otroci ter sin Ivan z HIŠO Z VRTOM in nekaj zem- družino — Vimpolšek. Po lepem sprehodu ob Krki domov Ije v Kleku prodam. Naslov v upravi liste. III. mednarodna razstava radia in telekomunikacij od 4. do 12. avgusta 1956 TELEVIZIJSKI SPREJEMI — CESTA TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV — TELEVIZIJA V JAVNIH LOKALIH LJUBLJANE — NAJNOVEJSA DOGNANJA S PODROČJA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ Sodelujejo: ANGLIJA, AVSTRIJA, BELGIJA, ITALIJA, FRANCIJA, SSSR, ZAHODNA in VZHODNA NEMČIJA ter JUGOSLAVIJA, 25*/« popusta na železnici GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tolažili ob smrti našega dragega očeta FRANCA KORITNIKA in darovali cvetje, vence ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo vsorr. bližnjim sosedom in Oglasnermi oddelku Radia Ljubljana za storjene usluge. Žalujoči: žena Amalija, sinova: Franci in Viki z družinama in hčerka Alojzija z družino. 7 DNI PO SVETU Oči svetovne javnosti so te dni znova uprte na Srednji vzhod. Vendar tokrat ne gre za incidente na arabsko-izraelski meji, ki tako radi dvigajo mnogo prahu v mednarodnem življenju, temveč za nekaj povsem drugega. Po sredi je Sueški prekop in vse, kar je z njim ožje ali širše povezano Ova dogodka Ni še dolgo tega, ko je zadnji britanski vojak zapustil območje ob Sueškem prekopu. Tako sta sklenila britanska in egiptovska vlada pred leti in tako se je tudi zgodilo. Toda dogodki gredo svoja po-'ta. Zahod je odklonil prošnje predsednika Nasera po pomoči v orožju s pojasnilom, da bi jo utegnil porabiti v borbi proti — Izraelu. V Kairu so se tedaj obrnili na Vzhod, na Sovjetsko zvezo, in jo prek CSR tudi dobili. Vendar je ta dogodek močno prizadel zahodno diplomacijo in stratege. Jeli so kovati »zaroto«. Najprej pritisk finančne narave. Lepega dne •so v Londonu in Washingtonu objavili vest, da tamkajšnji vladi odstopata od ponudb za finansiranje gradnje velikega jeza pri egiptovskem mestu Asuanu, nato je pomoč odklonila tudi Mednarodna banka, kjer igrajo Američani vodilno vlogo. Gremo po Jugoslaviji (Nadaljevanje) Na Cetinje smo prispeli na večer. Mesto leži v kotlini pod Lovčenom, ki je po neskončnih kamenitih pustinjah prijetno razvedrilo za oko, ker je vsa povedal, kako je Brane postal svetovni prvak. Sedijo zvečer naši fantje v restavraciji. Ker so bili oblečeni v trenirke, je bil njihov videz res precej »športen«. Pa zelena. Nad mestom je hribček, pristopi k njim nekdo od so-na katerem je grobnica vladike sedne mize: »Izvinite, jeste li vi Danila II. Od tu je lep razgled oni... takmičacri...« Ostra reakcija Odločitev v Londonu in v VJashingtonu so obsodili celo vladama naklonjeni časniki, saj je bilo več kot očitno, da gre za odprti pritisk na egiptovsko vlado. Egipt ni hotel dati koncesij, pa so mu prav zaradi tega odklonili pomoč, tako pomembno za nadaljnji razvoj domačega gospodarstva in za življenjsko raven prebivalstva. Nekaj dni zatem je sledil nenadni udarec, toda tokrat »Z F Kaira. Vlada je na mesto in okolico. Ne glede na precejšnje število starih stavb kaže mesto precej moderen videz. Ima lep hotel in fluorescenčno razsvetljavo po ulicah. Presenetila nas je postav-nost prebivalcev. Skoraj da nismo videli človeka, ki bi bil manjši kot meter osemdeset. — Mnenja sem, da sta oba cetinjska muzeja, Njegošev in mana-stirska risnica — najbogatejša in najlepša v Jugoslaviji. V ma-nastirski risnid — ta muzej je zasebna last — so zbrani v glavnem predmeti cerkvenega značaja — omati, škofovske mitre, darila raznih cesarjev črnogorskim vladikam. Tu je »božji grob«, darilo Katarine II. Črni gori, petnajst do dvajset kilogramov težke kompozicije iz pozlačenega srebra, črnogorski bojni križ in z diamanti obloženega srebra, škofovske mitre, razkošno obložene z nebrušenimi diamanti, safiri in rubini. Čuvaj v muzeju nam je razlagal, da dosegajo predmeti v muzeju večmilijardno vrednost, kar smo mu prav radi verjeli. Drugi je Njegošev muzej, ki je v bivšem črnogorskem knežjem dvoru. V njem je še ohranjena stara oprava, namizno posodje iz srebra, zlata in kristalnega stekla. Tu so zaplenjene turške zastave, velika, neštetokrat prestreljena črnogorska bojna zastava, dragoceno orožje Petra II. Njegoša z neprecenljivo sabljo damaščanko. Fantje se spogledajo: »Pa — jesmo!« »A ko je od vas onaj svjet-ski prvak?« Fantje sicer niso vedeli, kaj naj bi počel svetovni prvak na Cetinju, za vsak primer pa je nekdo pokazal na Braneta, ki je bil v trenutku oblegan. Lahko si mislite, koliko smeha je bilo potem v naših sobah. Dobro, da smo dne odkurili iz Cetinja, sicer bi se zadeva nemara slabo končala. OD CETINJA DO PEČI Zjutraj smo se odpeljali z avtobusom proti Peči. Vozili smo se kakšnih deset ur. Peljali smo se skozi Rjeko Omojeviča. Na hribu nad dolino smo videli ruševine prve tiskarne na Balkanu. Nato je pokrajina postajala vedno bolj zelena, ki ko smo prišli na polje, na katerem leži Titograd, so nas pozdravila polja in travniki. Le tu in tam še čreda ovc, ki jo čuva pastir, oblečen v domačo nošo in z dežnikom pod pazduho. Titograd je pravzaprav sestavljen iz dveh mest: iz starega in novega mesta. V novem delu so v glavnem stanovanjski bloki, velike in sončne stavbe. Tu je tudi velika nova poštna palača in hotel. Presenetila nas je izredna čistoča v mestu. Iz Titograda smo se povzpeli na visoko planoto. V daljavi smo videli Skadrsko jezero. Njegovi bregovi so bili čudno temnozeleni. To je lokvanj, ki pokriva vse njegove obrežne predele več sto metrov na široko. Sploh je Skadrsko jezero zelo močvirno. Njegova poje naslednjega vprečna globina znaša 5 metrov. *■* Skozi dolino Morače smo prišli v kanjon Tare. Naša Armada je v kanjonu zgradila strateško cesto, ki sedaj služi turizmu. Srečavali in prehitevali smo tuje turiste na visoko naloženih motorjih in rolerjih. Smilil se nam je Švičar, ki je na svoji »Vespi« padal iz luknje v luknjo, Nekoliko dalje je Tara porušila most in del ceste. »Samo treba da idete nekih pet sto me-tara peške,« so nas tolažili delavci ob cesti. (Nadaljevanje sledi) V mrežah Interpola Tihotapci in falzifikatorji z dveh kontinentov (Po magazinu »300 čuda«) (Nadaljevanje) Germaine in Abel sta se pravkar pripravljala, da. zapustita mesto, ko je sledil usoden dogodek. Abel je najel novo in dobro vozilo. Slo jima je že za nohte. V poslednjih trenutkih sta prišla do svojega avtomobila. Poskušala »ta se umakniti, toda policija ju je zasledovala. Po ulicah Los Angelesa je* nastala vratolomna dirka ... »Ne boj se, Germaine!« jc je tolažil Abel. »Ne bodo naju ujeli!« S sirenami, ki so pošastno tulile, se je podilo troje specialnih policijskih vozil za avtomobilom, v katerem sta bila Abel in Germaine. Razdalja med preganjalci in med njima se je vedno bolj večala. Ze je izgledalo, da se bo Abelu in i Germami posrečilo uiti iz zanke ... Takrat pa se je zgodilo nekaj usodnega. Na nekem ostrem ovinku se je iznenada pojavil velik kamion. Germaine, ki ga je prva zagledala, je prestrašeno kriknila Abel je hitro okrenil volan. Vozilo je odskočilo in zdrselo na pločnik. Izognilo se je sicer tovornemu avtomobilu, ki je odbrzel dalje, toda težka limuzina, v kateri sta sedela Abel in Germaine. je naslednji trenutek z vso silo udarila v neko drevo. Začul se je močan, top udarec, nato pa je eksplodiral bencinski rezervoar. V naglici se je limuzina spremenila v gorečo baklo... Ko so zasledovalci po nekaj minutah prišli na kraj nesreče, je bila lepa Germaine že mrtva, Abel Goche pa je podlegel opeklinam m poškodbam ob prevozu v bolnišnico ... ★ Župnikova pravda za motor hodki te družbe bomo zgradili asuanski jez,« je ddjal ob tem zgodovinskem dogodku premier Naser. S tem je posebno močno prizadejal britanske in francoske interese. V Londonu in Parizu so dvignili krik proti »samovoljnemu« dejanju, ki je »v nasprotju z mednarodnimi predpisi«. Slišal si lahko celo grožnje o nekakšni oboroženi intervenciji, če v Kairu ne bodo spremenili svoje odločitve. Toda tu se niso zbali. Določili so že 12-članski upravni odbor nove egiptovske nacionalne družbe, prevzeli naprave in prostore stare in na celotnem sueškem območju razglasili vojaško nadzorstvo. Svetu pa so sporočili: »Plovba je kakor doslej svobodna za vsakogar.« Naslednji dan smo se z avto-objavila dekret j busom odpeljali na Lovčen. Na Sueškega pre- [njegovem vrhu stoji Njegoševa ve-čme o podržavljenju _____— ----------------------------- kopa, ki ga je doslej upravljala j grobnica. Nad sarkofagom posebna delniška družba. »Z do- likega pesnika in vladarja ( gore visijo mnogi venci. Na steni je verz iz »Gorskega venca«: »Blago torne, ko dovijek živi, imao zašta se i roditi« (Bla- gor mu, ki večno živi, imel se je čemu roditi). Zanimivo je, da celo čisto preprosti ljudje poznajo »Gorski vijenac« in mnoge citate iz njega. Tu se lahko Slovenci zgledujemo po Črnogorcih. Z Lovčena se vidi skoraj po vsej črni gori. Na jugu se blešči Kotorski zaliv. Daleč na vzhodu leži v rahli meglici Titograd. Med tem pa mogočno kameni to morje, črnogorski kras. Prav na ta dan so prispeli na Cetinje tekmovalci na državno prvenstvo posameznikov v orodni telovadbi. In zdaj vam bom Iztreznitev »Sueška odločitev« je sprožila sestanek treh zahodnih ministrov v Londonu. Zanimivo je, da se za »odločne, skupne ukrepe« posebno ogrevata francoski in britanski minister Pineau in l^oyd, medtem ko so izjave ameriškega predstavnika dokaj Žiberne in previdne. Hudobni jeziki pravijo, da zaradi tega, ker Američani pri vsej zadevi ne bodo nič izgubili. To resnico je po ovinkih priznal tudi predsednik Eisenhower, ko je na tiskovni konferenci v sredo izjavil, da je .najvažnejše v seda- njem trenutku z ugotoviti zares — svobodno plovbo! Po treh dneh londonske konference je položaj precej jasen. Ameriški »trezni ton« je vplival na ostala partnerja, da so se sporazumeli o razmeroma pametnem predlogu na posebni konferenci vseh prizadetih, t. j. držav-udeleženk v bivši Sueški družbi, Egipta, SZ in ZDA, naj bi se pomenili o vsem. Sodijo, da je najvažnejša naloga sklicati tako konferenco pod okriljem OZN ter promet skozi Sueški prekop podrediti mednarodnemu nadzorstvu. Ze leta 1952 je predlagal župnik Engelbert Rakovec iz Vrhpolja pri okrajnem sodišču v Brežicah po zakonu o ravnanju s premoženjem izdajo sklepa, da mu mora kmečka delovna zadruga »Enotnost« v Boštanju pri Sevnici vrniti njegov elektromotor znamke »Elin«, ki ga je moral pustiti, ko je bil po okupatorju izseljen. Že takrat je sodišče zavrnilo predlog, ker, je na kraju samem ugotovilo, £ da nasprotna stranka nima tega motorja, pač pa motor druge znamke. Že v tem postopku je celo župnikova gospodinja Ana Krajšek natančneje opisala motor izvedbe »Elin«, ki tudi po tem opisu ni bil istoveten z motorjem, ki ga je sodišče našlo pri nasprotni stranki. Okrožno ' sodišče v Novem mestu je župnikovo 'pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Nato je župnik vložil tožbo pri okrajnem sodišču v Sevnici, ki je bilo medtem na novo ustanovljeno, proti navedeni zadrugi »Enotnost« s tožbenim zahtevkom na izročitev motorja znamke »Elin«. Tožba je ponavljala trditve prejšnjega 'predloga, češ da je tožnik že leta 1952 ugotovil po svojih ljudeh, da ima tožena stranka njegov motor. Zaradi likvidacije KDZ »Enotnost« je tožnik v teku obravnave označil kot toženo stranko okrajno zadružno podjetje »Obnova« v Krškem. »Obnova« je priznala, da je prevzela celo dva elektromotorja od zadružne kolarske delavnice, da pa med njima' ni bilo tožnikovega motorja izdelka »Elin«,/ temveč je bil eden znamke »Brown-Boveri«, drugi pa znamke »AZ«, ki pa je bil medtem prodan Lesnemu industrijskemu podjetju v Sevnici. Iz popisa osnovnih sredstev se je sodišče prepričalo, da tožena stranka ni prevzela tožnikovega motorja in je zato zavrnilo župnikov tožbeni zahtevek. Tožnik se je pritožil na okrožno sodiščb v Celju in izpodbijal sodbo zaradi pomanjkljivosti postopanja in pomotne razsodbe, rekoč: brž ko je bilo ugotovljeno, da je »Obnova« prevzela vsa osnovna sredstva bi sodišče morajo zaslišati še pričo Ano Kfajšek, ki je spoznala tožnikov motor v času, ko je bil pri »Enotnosti«. To bi lahko’ potrdile še druge priče, ki so delale na tožnikovem motorju. Sicer pa je prvotno tožena stranka sama priznala posest terjanega motorja v nekem dopisu iz leta 1952, kjer sporoča da je pripravljena vrniti motor samo tistemu, od katerega ga je prevzela v uporabo, če se ji povrnejo stroški za popravilo motorja. Tudi ni sodišče izvedlo dokaza po ostalih knjigah tožene stranke, saj bi se s tem utegnilo ugotoviti, na kakšen način je »Obnova« razpolagala z motorjem. Tudi je sodba pomanjkljiva, ker nima nobene utemeljitve glede alternativnega zahtevka na plačilo 100.000 dinarjev, če tožena stranka nima motorja. V istem času so funkcionarji Interpola aretirali v Mar-seilleu Jana Sabinoviča. Takoj so opazili, da je v njegovem stanovanju majhen laboratorij. Tu so našli še nepredelan opij iti razne preparate heroina. Sabinovičev kemik je še pravočasno pobegnil. Sabinovič na zaslišanju ni niti najmanj omahoval. Povedal je vse, kar je vedel. »Človek, ki ga iščete,« je dejal, »se piše Rene d’Argon in je sedaj v Mexico Cityju.« Tako se je Jan Sabinovič maščeval Reneju d’Ar gonu, ki mu je pred kratkim odbil izplačilo predujma. Tri ure pozneje je Reneja d’Argona aretirala mehiška policija v njegovem hoteiu Mož je bil popolnoma apatičen in resigniran. Izgledal je kot starec ... Funkcionarjem policije je venomer ponavljal eno in isto: »Moja hči je mrtva... Veste vi to?, Moja hči Germaine.,. Bila je edino bitje na svetu, ki sem ga ljubil .. Sedaj je mrtva... Veste vi to?« ★ Tako se je končala velika drama, ki se je začela tisto jutro, ko je neka radovedna žena hotela vedeti, kaj je v aktovki njenega moža. Tako se je pričel velik lov, ki se je vodil na dveh kontinentih. "inšpektor Bretogne, ki je takoj podal poročilo svojemu i' predstojniku, je na koncu dejal: »Ne bomo se uspavali na lovorikah. Renč d’Argon bo odšel v zapor za dolgo vrsto let, toda nekega dne bo spet svoboden. In takrat bodo začeli spet delati to, kar so delali doslej. Prepričan sem, da bomo imeli še kdaj priložnost slišati o tej' gospodi...« Ko je končal svoje poročilo, je inšpektor Bretogne odšel po majhnem, ozkem hodniku v svojo pisarno. Čakalo ga je novo delo... Zamišljeno je šel mimo majhne sobe, v kateri je delal Robert Kobram. V sobi je spet brnel teleprinter... KONEC Tudi pritožbeno sodišče ni ugodilo župnikovi pritožbi, in sicer iz naslednjih razlogov: sodišče že pred leti ni našlo pri toženi zadrugi »Enotnost« motorja, ki bi bil po opisu In tipu istoveten s tožnikovim motorjem. Ce ga je pri »Enotnosti« leta 1952 spoznala tožnikova gospodinja, iz tega še ne izhaja, da je tožena »Obnova« kot pravni naslednik »Enotnosti« prevzela razen drugih ugotovljenih motorjev tudi tožnikov motor izdelka tovarne »Elin«. Sodišče se je na podlagi predloženega popisa in cenitve osnovnih sredstev prepričalo, da nobeden od prevzetih motorjev ni znamke »Elin« in zato ne more biti utemeljen tožbeni zahtevek proti »Obnovi«, ker slednja nima zahtevanega motorja. X«di ni ostalo postopanje pomanjkljivo, ker sodiše ni zaslišalo še drugih tožnikovih prič. Te priče namreč ne bi vedele povedati ničesar o tem, ali je »Obnova« sploh prevzela od »Enotnosti« tožnikov motor, tudi če bi ga »Enotnost« prej bila imela. Po prevzemnem zapisniku je namreč zanesljivo ugotovljeno, da »Obnova« tega motorja ni prevzela od »Enotnosti«. Tudi ni sodba pomanjkljiva, ker se ni posebej obravnavalo in odločalo glede zahtevka ha plačilo 100.000 din. Tožnik je prvotno tožil le na izročitev motorja in šele v teku obravnave razložil zahtevek tako, da je poleg izročitve motorja zahteval alternativno plačilo zneska 100.000 din. Po vsebini tako razširjenega tožbe-nega zahtevka ob upoštevanj« tožbenih navedb je šteti zahtevek glede plačila 100.000 dih poleg lastninskega zahtevka samo kot nadomesten, nikakor P8 ne kot alternativen, ker manjka za obravnavo takega zahtevka ustrezna tožbena podstava-Tožnik bi bil namreč upravifetl zahtevati odškodnino v denarju le v primeru, če bi trdil i*1 dokazal, da je tožena strank3 »Obnova« njegov motor poškodovala, uničila ali zapravila-Zato župnikova pritožba ni gla imeti uspeha niti sedaj Prl četrtem sodišču. V OBJEMU HUERTO LOPEZ Padilla Angelico je zaman ponujal ogledalca in druge take reči, po katerih je skominalo divjake. Nihče ga ni hotel spremljati na kraj, kjer mo videli golševca. ZEEENEGA VEtCCAl ROMAN Priredil Vlado Pečar Domačini pridobivajo te strupe iz korenin otrihni-novega grma, ki raste v brazilskem pragozdu, uporabljajo pa v to svrho celo sokove gotovih aracej, moreacej, apozynacej in sladkodišečo pavlinijo, katere cvetovi so nas tolikokrat že od daleč pozdravljali s svojo čedno rožnato barvo. S tem pa še dolgo ni konec vseh teh strupov. Med nekatere mešajo tudi odpadke nekaterih vrst žab in krastač, ki so strupeni. Zanimivo je, da znajo puščice zastrupiti s tako določenimi količinami, da po volji izzovejo smrt ali pa samo ohromelost žrtve. Veliki lovec nam je pripovedoval, da je videl nekoč divjaka, ki je s svojo puščico zadel v letu metulja, ne da bi ga hkrati preluknjal. Bal sem se, da nam bo Alemanova najdba nakopala hude preglavice. Naš prijatelj niti slišati ni hotel o tem, da bi puščice vrnil ter jih poskusil dobiti na lep način s pomočjo daril. Prebivali smo že teden dni v vasi, ko so se nekega dne pred mračnim svetiščem poleg poglavarjeve kolibe zgrinjali razburjeni divjaki. Poslali smo Padilla Angelica poizvedovat, kaj naj pomeni nenavadni trušč in šunder. Vrnil se je s sporočilom, da je eden izmed divjakov zagledal golševca, ki je za Ukujale pomenil smrt. Golševec je redka in plaha ptica, vendar je noben Ukujai ni želel srečati. Poznali so jo zgolj po ustnem izročilu, podedovanem iz roda v rod. Izvedel sem, da je neki njihov vojščak po imenu Tuhu zagledal ptico, pritekel brez sape v vas in še tisti večer umrl od pika strupenega pajka... enako se je zgodilo ženski, ki je obirala divje banane in nenadoma ugledala znanilca smrti Utopila se je v bližnjem močvirju. »Rad bi videl ptico,« je izrazil svojo zeljo Ortega, toda Nas ni zanimala oznanjevalka smrti, te so se, bali Indijanci; nas je zanimal curare... Obilno smo delili divjakom darove, kitili njihove umazane žene s cenenimi ogrlicami in podobno taro in nenehno vlačili s seboj Angelica, da bi izvedeli kaj več o tem Skrivnostnem strup«- Molčali so ko grob. Nobene besede nismo mogli iztisniti iz njih. Nazadnje, ko smo že mislili/ da se bomo morali brezuspešno vrniti v civilizacijo, nam je do dragocenih izsledkov pripomogla bedasta Rišo Ma. Smatrala se je za ženo vseh v odpravi. Takega mnogomo-štva sploh nisem mogel razumeti. Niti pojma nisem imel, česa so pod gotovimi okolnostmi sposobne primitivne žene. Rišo Ma je hodila našopirjena, umazana, toda zmerom okin-čana z orhidejami in živobarvnimi semeni. Sukala je svojo golo zadnjico, potresavala z njo ter oholo zavračala ponižne pozdrave domačinov, kakor bi več ne spadala med nje, temveč postala nekaj boljšega. Naši peoni so zganjali z njo svoje burke, čeprav je Rišo Ma slej ko prej skušala priti v stike z našo odpravo. Opazil sem, da je imela zlasti Padilla Angelica v čislih. In tako se je namerilo, da mu je nekega dne prinesla v dar droben, črn lonček, izdelan iz ilovice, pokrit s palmovim listom, pri tem pa tako trdo povezan z rafijo, da smo zaman ugibali, kaj neki vsebuje. Najprej si ga nismo upali odpreti. Prst, ki ga je Rišo Ma svarilno položila na mesnate ustnice, še bolj pa njene bleščeče, male oči so nam povedale novico: bil je curare 1 Curare na zraku hitro strdi, postane čm in je v tem stanju docela neuporaben. Zato ga shranjujejo dobro zapečatenega In povezanega v nalašč zato pripravljenih lončkih. Lončarstvo je dokaj dobro razvita zvrst domače obrti pri Indijancih. Posušen strup omehčajo v primeru potrebe nad ognjem, razredčijo pa z vodo In nato vanj pomočijo po nekaj strelic hkrati Ker točno poznajo učinek strupa, nas ni oresenetilo izvedeti, da so Ukujalom znani tudi protistrupi zoper curare. Rišo Ma nam je postregla z vsemi podrobnostmi. Ukujali posedujej0 sredstvo zoper, krče in tetanus. Izdelujejo ga iz izločkov mravelj-termitov in raznih rastlinskih sokov. Sok papaje jim sl«® kot zdravilo zoper davico, pomešan z mlečnimi izločki, nekaterih vrst lijan pa kot sredstvo, katerim paralizirajo učinek curara. Veseli smo bili našega odkritja. Napotil sem Angelica da vpraša Rišo Ma, če njeno pleme premore canct-,'4 za katere se je prav posebno zanimal dr. Aleman. Vendar pa se Ukuja« s tem niso ukvarjali, saj Rišo Ma ni vedela povedati ničesar- Odkar so divjaki videli ptico — oznanilko smrti, so popo1' nama spremenili svoj odnos do nas. Dozdevalo se jim jc, da f® njen pojav spravljali z nami v zvezo. Prav nič več niso bl ^ prijazni in gostoljubni, čudili smo se, da so nas sploh še Pu stili v miru. Zaradi neprijetnega vzdušja v vasi smo w°ra znova odrejati in postavljati straže ter se sami brigati za Ukujali niti s prstom niso hoteli zmigniti, da bi nam pri ie pomagali, pač pa so kradli naše stvari. Zgodilo se je celo, so na tihem odpeljali, zaklali in sami povžili za nas namen)^ nega mladega tapirja, naslednjo noč pa razobesili njegovo clr0^ bovje še krvavo na drevo, pod katerim je bil razpet Looso šotor. To je sodu izbilo dno. Uganili smo, da so to ston namenoma. Njihov podli načrt je bil, privabiti jaguarja, da utegnil napasti tudi še katerega izmed nas... Nič več se nismo počutili varne. Pripetilo se je še več všečnih stvari, ki so nam dale misliti. Prof. Machado je «a v svoji spalni vreči v klobčič zvito kačo in malo je manjl-a ’ da ga ni pičila. Zagnal je tak vik in krik, da je prebudil y. taborišče. Poskakali smo preplašeno kvišku ter tekil g^e kdo dela tak hrup. Machado se je drl, kakor bi ga dcvali P živem telesu iz 1< ’* S pomo<| o Trdeč« peska ananj lan« človeške cl a ve. Nekatere n<*> •£, belelše kot labolka. vendar obdrie Tse značilnosti obraza, k: ca !e i«nel o°' ^ ntk v iivlienlu. Po večini so to citre v boju padlih so vratnikov včasih Pa g. -laidelo vmes tudi »love belcev. izciaulih v Zelenem peklu. Nesrečn*«" ieio usta pustilo (im pa lase. zato so tudi tensfce In otroške glave z lasmi te prav posebej iskane in zaicle ne.