246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Zadnji, Ercegov, sestavek obravnava Patent – Pravilnik o prometu soli u Trstu i Hrvatskom pri-
morju (1768) (talijanski) (127–136). Gre v bistvu za faksimile omenjenega patenta v italijan{~ini s
kratkim Ercegovim komentarjem.
Jo‘e Ma~ek
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske aka-
demije znanosti i umjetnosti. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, vol. 19, 2001, 364 str.
To je redna publikacija omenjene ustanove. Na kratko bomo prikazali v njej objavljene razprave.
Mladen Andreis je objavil Analizo Buffalisove genealogije na temelju povijesnih izvora (1–22). V
njej analizira genealogijo rodu Buffalis, ki jo je sestavil trogirski notar Jerolim Buffalis in se posebej
nana{a na razdobje srednjega veka, ko naj bi bili predniki tega rodu rodbinsko povezani z Arpadovi}i in
[ubi}i. Pisec razprave dokazuje, da ta genealogija ni posebno zanesljiva.
Kre{imir Ku‘i} z Glavnega {taba Hrvatske armade objavlja kraj{o razpravo Prikazi koplja te luka i
strijele na srednjovjekovnim nadgrobnim spomenicima iz Dalmatinske zagore (23–34). Pisec prikazuje
omenjena srednjeve{ka oro‘ja na ste~kih v Dalmatinski zagori, ki se zdaj v hrva{kem novoreku imenujejo
kamiki. Navedena je latinska in hrva{ka terminologija tega oro‘ja, dodano je nekaj perorisb in fotografija.
Maurizio Levak s Filozofske fakultete v Pulju objavlja obse‘no razpravo Podrijetlo i uloga kmetâ u
vinodolskem dru{tvu XIII. stolje}a (35–81). Malokateri hrva{ki pravni spomenik je bil dele‘en tolike
pozornosti kakor Vinodolski zakon, sprejet 1288. Obravnavali so ga najuglednej{i hrva{ki zgodovinarji
kakor npr. Marko Kostren~i~, Miho Barada, Nada Klai}, Lujo Margeti} in Tomislav Raukar. Zaradi ne
prav daljnjega sosedstva so razprave o Vinodolu zanimive tudi za nas. Poglavitno vpra{anje je dru‘beni
status omenjenih kmetov, ki sega glede na avtorje od navadnih podlo‘nikov ali celo su‘njev do oseb
visoko na dru‘beni lestvici. Pisec daje tolma~enje, ki temelji na primerjavi vinodolskega obmo~ja z
drugimi obmo~ji ogrsko-hrva{ke dr‘ave, v katerih je obstajal urejen sistem utrdb z me{~anskimi (pa~
bolj tr‘nimi) kmeti (gradokmetova). »Castle-warriors« (iobagiones castri).
Florence Fabijanec je prispevala razpravo Pojava profesije mercator i podrijetlo trgovaca u Zadru u
XIV. i po~etkom XV. stolje}a (83–125). Avtorica obravnava pojav poklicnih poslovnih ljudi, imenova-
nih mercatores v zadarski dru‘bi in njihov zemljepisni izvor. Ugotovljeni sta dve skupini: zadrski trgovci
(Romani in Hrvati) ter tujci (drugi Dalmatinci, Italijani idr.).
Andrea Kiss z Naravoslovne fakultete Univerze v Segedinu objavlja kraj{o razpravo A contribution
to research on the historical geography of the first extant »reambulation« sketch from the Carpathian
basin (127–141). Reambulacija je bila v XIV. stoletju obi~ajni pravni postopek za dolo~anje (poprav-
ljanje) mej zemlji{kih gospostev na Ogrskem. Obdelana je najstarej{a skica take reambulacije na Ogr-
skem, pribli‘no iz leta 1488. V njej je zajet tudi del Slavonije s Kri‘evsko ‘upanijo in kraji Kutina,
Lathkovina ali Sobochina ter Mihalovcz.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo Iz pomorske pro{losti isto~noga Jadrana: tragovima hrvatskih
kapetana i paruna brodova u Mlecima (143–182). Na podlagi gradiva v Dr‘avnem arhivu v Benetkah
ter Bratov{~ine sv. Jurja in Tripuna so obdelani vsi vidiki ‘ivljenja hrva{kih pomor{~akov (ladjarjev in
kapetanov), trajno naseljenih v Benetkah in njihove zveze z domovino.
Zrinka Nikoli~ je napisala razpravo Gradska kultura u djelima Jurja Habdeli}a (183–213). Znani
hrva{ki jezuit Juraj Habdeli} (rojen 1609 v Turopolju, umrl 1678 v Zagrebu) je najznamenitej{i pisec
baro~nega obdobja med jezuiti kontinentalne Hrva{ke. Pisal je v kajkavskem – »szlovenszkom« jeziku,
ki je tudi zares precej podoben {e sedanjemu, kaj {ele tedanjemu slovenskemu jeziku. Avtorica je obde-
lala narodno kulturo posebej severozahodne Hrva{ke predvsem na podlagi Habdeli}eve knjige Pervi
otcza nassega Adama greh pri vi{jih in ni‘jih dru‘benih plasteh. Ta razprava je zanimiva tudi za primer-
javo s slovenskimi razmerami.
Razpravo [ime Ljubi~ kao upravitelj Zemaljskoga narodnog muzeja u Zagrebu od 1867. do 1878.
godine (215–261) je napisala Tihana Lueti}. Omenjeni je bil ravnatelj Narodnega muzeja, dokler je z njim
upravljala Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Delo temelji predvsem na arhivskem gradivu.

247 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Tomislav Markus objavlja razpravo Devet dokumenata o politi~kim i dr‘avnopravnim zahtjevima
hravtsko-slavonskih ‘upanija po~etkom 1861. godine (263–289). Po porazu Avstrije v vojni proti Fran-
ciji in Piemontu 1859 je postopoma za~el popu{~ati pritisk dunajskega dr‘avnega sredi{~a. Na Ogr-
skem je zopet postala uradni jezik mad‘ar{~ina, obnovljene pa so bile tudi upravne enote ‘upanije. V
delu je prikazanih devet predlogov- protestov vara‘dinske, kri‘evske, re{ke in viroviti{ke ‘upanije spom-
ladi 1861, naslovljenih ogrskemu kralju, tedanjemu banu [ok}evi}u (mimogrede, ki je po odstavitvi
nekaj ~asa ‘ivel pri nas blizu V ojnika oz. Dobrne), predsedniki Dvornega oddelka Ivanu Ma‘urani}u ter
drugim hrva{kim in ogrskim ‘upanijam ter prebivalstvu Dalmacije. Predlogi-protesti izra‘ajo bistvene
zahteve hrva{ke politi~ne javnosti po ubla‘itvi politi~nega pritiska Dunaja in odstopanja od politike
odprte germanizacije in centralizacije.
V zvezku je objavljenih osemnajst prikazov in nekrolog zgodovinarju Vladimirju Ko{~aku.
Jo‘e Ma~ek
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgo-
dovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino
delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodo-
vino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske
problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20.
stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji obja-
vljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne
~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000
Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.