Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 36.
V ſrédo 4. Kimovza.
184A
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
SRECA IN VESELJE.
Čigavi jezik bo dopovédal vse vesélje, ki so ga Krajnci v nedeljo po-
poldán obhajali, kader sta se presvitli Cesar in Cesarica v Ljubljano
pripeljala? Cela Ljubljana Jima je šla naproti, od stariga do mladiga vse je hre-
penelo, obličje našiga premilostljiviga Očeta FERDINANDA in naše presvitle
Cesarice ANE MARIJE, pred ko bi bilo mogoče, viditi. Med streljanjem in
zvonenjem po vsih cerkvah, sta se v mesto peljala, za Njima pa je bilo ljudí in
kočij, de se je vse terlo. Ljudje so ukali, „Vivat" vpili, vesélje razganjali,
de se je vse razlegalo! Deržavni stanovi in mestna gosposka so, kolikor je bilo
mogoče, vse storili, veséli dohod našiga presvitliga Cesarja in Cesarice po
vrednosti obhajati, in vse dni je bilo po celim mesto takó veliko vesélje, de
bi ga ne bilo lahko popisati! Prihodnič bomo našim bravcam od teh obhajil kaj
več povedali.
De bi pa tudi naše Novice ta veséli dohod, kakor se spodobi, praznovale
smo pesem na posébnim listu natisniti dali, ktéra z gorečimi besedami pripo-
veduje, kar serce Slovenje vseskozi za našiga Vladarja občuti. Tukaj le vam
ga z veséljem podamo, in mislimo, de se bodo te beséde našiga častitiga pevca
po celi dežéli razlegale!
Rahla beſéda nejevóljo vtolashi.
(Priporozhovanje bratovſhnje ſ. Florijana).
Ogenj je neisrezheno huda neſrezha, ktéra tudi
premoshniga zhloveka v kratkim zhaſu na beraſhko
palizo pripravi, ga s prasnimi rokami, boſiga in
ſkorej nasiga po ſvetu poshene; in ravno soper to
neſrézho vſakimu hiſhniku sa take britke ure, v
ktérih je ob ſvoje veſolno premoshenie priſhel, bra-
tovſhnja ſ. Florijana hitro pomozh in gotovo povra-
zhenje zele sgube ponuja, kakor ſmo bili v 15 —
18 liſtu naſhih Noviz lanſkiga leta poduzheni, ktéro
tukaj v miſlih imam.
Ni je bratovſhnje, ktera bi takó obilno pod-
póro v neſrezhi bratam delila, jim lépe hiſhe ſta-
vila in deshélo tako lepſhala, kakor je ſ. Florijana;
pa kakó malo ſe ſhe zhiſla, vidimo is osnanil po-
gorevſhinj. Tù ſe pové, de je terg pogorel, ki
149
je 80,000 gl. ſhkode, pa je le sa 8000 gl. savar- aſekurirani, pravijo, naj bi sa ogenj ſe bili savar-
vanih; tam vaſ s' 29 hiſhami, ki ſo le 3, v dru- vali, bi pa pomozh v rokah imeli.
Kdor hozhe jemati,
sim kraju 7, pa nobena ni bila aſekurirana.
Tudi mora dajati.
Tudi okraj, ker ſim deſét lét shé komiſijonar,
Takó ſe povſod godí in govorí. Tudi je na go-
le malo savarvanzov ſhteje. Prevsel ſim jih 95,
vor priſhlo, sberilja sa pogorelze konzhati, kar ſe
in v deſêtih létih ſhtevilo komaj na 305 dognal —
je v nekih deshélah she sgodilo: miſlim de bode
tù je ſheſti del hiſh, ki jih imenovani okraj imá —
ſzhaſama tudi pri naſ na to priſhlo, in takó ſe bodo
ktere ſo sa 145.900 gl. po verſtni vrednoſti sa
hiſhniki po rédi pred ognjem savarvali.
175775 gl. savarvane.
On. Ja, ko bi le toliko plazhila vſako léto h
De bi ſe pazh ſhe do sdaj berljavim vlaſtnikam dim
ti bratovſhnji ne bilo! Ménim, zhe bi te denarje
od ozhi mogel ſpihati, viditi dobroto, ktera is sa-
ſkosi dvajſet lét sbiral, bi tudi ſhuma vkup bila, od
vese bratov te drushbe is-haja, in ſe na neſrezhne
ktere taj plazhujem.
brate isliva, in de bi ſe tudi v venez ljubesni vplé-
Jes. Motiti ſe! Glejte to le imam deſetlét-
ſti puſtili!
ne perlage ſploh prerajtane, koliko ſe plazha od
To léto, ko ſim létno plazhilo sbiral, je néki
savarvanih ſto goldinarjev po verſtni vrednoſti, v
savarvanez ispihniti hotel, pak s pergovarjanjem,
enimu, dvajſetih in v ſto létih. (Po odkladu sneſila,
ki ga to le popiſhem, ſim ga vunder ſhe obdershal.
ki ſmo perve léta v Eftrajſko, Marſko in Shlesko
Takó le ſva ſe prepirala:
drushbo plazhovali.)
On. Tù le je moja poſledna létnina. Naj le
I. verfta 1 lèto 11 2/2 kr. — 20 lét 3 gol. 48 kr. — 100 lét 19 gl.
bukvize obdershijo, in me is bratovſhnje sbriſhejo.
II. „ „ „ 151/. „ — „ „ 5 „ 4 „ — „ „ 25 „ 20 kr.
Jes. Sakaj pa hozhete odſtopiti?
III. „ „ „ 19 „ — „ „ 6 „ 20 „ — „ „ 31 „ 40 „
On. Sató ker semljiſha (grunti) takó malo
IV. „ „ „ 22 1/ „ — „ „ 7 „ 36 „ — „ „ 38 „ — „
doneſéjo, de bo kmalo bolj, jíh opuſtiti.
V. „ „ „ 26 3/ „ — „ „ 8 „ 52 „ — „ „ 44 „ 20 „
Jes. Hm! gruntov, miſlim, ne boſte opuſhali; le
VI. „ „ „ 30 2. „ — „ „ 10 „ 8 „ — „ „ 50 „ 40 „
ſvetoval bi vam, boljſhi obdelovati in oſkerbovati jih;
Tu vidite, de bi v dvé ſto létih, zhe bi tudi
Sakaj, vſe bogaſtvo v semlji ſpi,
vaſhe pohiſhtvo nar ſlabej overſteno bilo, toliko v
In v pridnih rokah kmeta ſtoji. —
bratovſhnjo sdajali, kolikor bi pervo léto, ja pervo
uro, ki ſte bratovſhnji perpiſani, potegnili, ko bi
On. Şaj njive obdelujem, kakor ſo me ozhe
pogoréli.
uzhili, pri travnikih in gojsdih pa takó ni kaj po-
Zhe bi pa pogorelez, novo hiſho ſpuvati ſi, ſto
praviti.
goldinarjev na poſodo vsel, bi mogel obreſti ali
Jes. Ali snate brati?
zhinsha plazhati vſako léto 5 gl. v dvajſetih létih
On. Şlovenſhino ja snam brati.
bi to sneſlo ſto, v ſto létih pét ſto goldinarjev. Sa
Jes. Dôbro! — Vsemite te le liſte kmetijſkih
to veliko obreſt vam ne rézhe poſodnik, poljubi me
Noviz, ko te preberete, vam bom druge dal. Uzhili
— ſhe vkljanjati ſe mu morate. S malo létno perlago
ſe boſte, bolj njive obdelavati; poſla, ki ga ſeno-
h bratovſhnji pa ſto in ſto ſirotam ſolse sbriſhemo,
sheti in gojsdi potrebujejo, lahko plazhovali in vezh
ktéri ſo naſhi rojaki ali is ſoſeſkih deshél, ki ſmo
drusih koriſtnih rezhi boſte is njih svedili. Naſledujte
jim take poſebne ljubesni dolshni: ſi nabiramo sa
brane naklepe, ſkuſhnje in ſvéte, in perdobili ſi boſte,
vezhnoſt blaga, ſvoje okovarimo, in lahko mirno ſpimo,
davke lahko plazhovati, in ſhe vam bodo lépe petize
zhe ſe ravno nad nami bliſka, gromí in treſka.
v shêpi oſtale. Tudi boſte v teh liſtih podúk od bra-
On. Vſe je prav. Le kadar plazhilo pride,
tovſhnje ſ. Florijana brali, ki jo ravno v miſlih
me morí, ki ta zhaſ nimam okrogliga.
imava.
Jes. Zhe daneſ nimate, pa daneſ teden ali
On. Savershen denar je, v to noroſt vtaknjen.
ſhtirinajſt dni; ſaj imate ſkorej tri meſze zhaſa h
Jes. Kár vi noroſt imenujete, je rasumnih,
plazhilu; tudi ſim vſaki dan pripravljen plazhilo
sbriſanih mosh snajdilo; zhe pa to perlago soub-
prejemati. De vaſ pa ta perlaga zhiſto ne bo téshala,
ljeno miſlite, je tudi krajzer, ki ga na oltar poló-
kupite ſi hranilnizo sa krajzer, ſpuſtite v njo vſako
shite, ali ubosimu podaſte, savershen. Povém vam
nedéljo krajzer ali dva, in s temi denarji boſte zhes
vſe troje milodari padejo v saklad, od ktériga ſ.
léto od pohiſhtva lahko plazhali, ki je sa 400 gl.
Evangeli govori, de ſe ga rèja in môli ne primejo.
savarvano.
Na Shtajerſkim, Krajnſkim in Koróſhkim je pre-
On. Bom koj bukvize obdershal. Ti denarji
tezheni dve léti 412 savarvanzov te drushbe, ki v
ſe ſhe ja bodo pripravili, she na eno ali drugo vi-
Gradzu ſedesh ima, od ognja poſhkodvano bilo,
sho, in povém, zhe bodo vſazimu takó prigovar-
in gotovo je med njimi vezh tazih, ktéri drusiga
jali, ktéri vpeſháti hozhe, jim nobeden ne odſtopi.
niſo imeli, kakor bajtizo in káko orodje, kruha ſi s
Jes. Me veſelí, de ſe je moj podúk vaſ pri-
njim perſlushiti, in vſe je v dim in pepél ſhlo. Bi
jel; tudi snam najin pogovor popiſati, zhe menite,
ne bili taki goli berazhi, ko bi bratje te drushbe
de bi pri taki priliki ſhe kaj primoral.
ne bili? Plazhano jim je bilo 176,774 gl. 10. kr.
S Bogam.
sopet ſo ſi lépe hiſhe ſosidali, ki ſe jih ogenj lahko
ne prime; hvalijo Boga, kér je to drushbo obudil,
in blagoſlovijo nje brate. Od kodi bi jim ſizer taka
pomozh bila priſhla?
On. Saj ſe vezhkrat sa pogorelze v zerkvah
pobera, mora vunder po zeli deshéli ali kreſii lépa
ſhuma vkup priti.
Jes. Perloshnoſt imam, per domazhi komeſii
ſe preprizhati, koliko tri ſare svershejo — malo kedaj
zhes goldinar, vezh del ſpod. Ravno takó ſe bode
tudi pri drusih kantonih is-hajalo. Rasumni, ki ſo
Dota vboge neveste.
(Povest.)
V nekimu tergu je učitelj živel, ki je imel
edino hčerko Rozaliko z imenam. Pohlevna, ka-
kor vijólica med vertnimi cvetlicami je Rozalika
z druzimi dekliči vred petnajsto leto svoje starosti
dorastla. Njen oče starčik že, ni mogel več šolſkih
dolžnost opravljati, gre z hčerjo vred na dežélo
k svojimu bratancu stanovati, od ktériga je neko
P. Muſy.
143
njivico dobil, ktéro je večidel vso z mnogoverst- svoji materi: „Ljuba mati! vse vas vbogam rad,
nim semenam obsejal, in le en kosčik odloči za
kar mi rečete! Le té mi nikar ne primerjajte."
kaj druziga. Kaj misliš, ljubi bravec za kaj? —
„Prav, prav moj sin!“ — mu mati reče —
Za sadne peške, ki jih je že pervo jesen na ta
„ravno takó tudi jest menim. le tvoje mi-
krajčik z posébnim veséljem posejál, iz ktérih so
sli, me je mikalo zvediti; kader se boš že-
mu prav lepe šibince hruškoviga in jabelčniga ple-
nil, glej vselej na lepo zaderžanje, ker-
mena zrastle.
šansko čednost in ročnost, kjér take last-
Drugo spomlad poruje moj dragi starčik „Vesel“
nosti najdeš skupej, tam se derši, ondi
po imenu, te nar močneji in ravniši rastljike, jih
je sreča in blagodar božji, brez tacih
poreže do dveh pavcov proti koreninam, in po dva
čednosti si ne iši nevéste, če bi bila še
čevlja narazen posadí. Marsikteri to viditi se mu
takó bogata in premožna!"
iz delječ posmehuje in po celi vasi pripovduje, de
Ko je Simen bolj pogostama k Veselovim
stari učitelj Vesel drevésca kvari.
zahajal, je tudi Rozaliko na tanjko spoznal, de
Ali kdor umno in koristno ravná, ne porajta
bi mu bila dobra, zvesta in pridna gospodinja,
nikoli na prazno govorjenje in prešerno obrekova-
ravno zató jo je tudi pri njenimu očetu snubil, in
nje; ravno takó dela tudi naš beloglavčik. On svojo
moj dragi staržik to slišati, mu odgovori: „Mlade-
pot cepi in presaja kolikor more, in glejte! že per-
nič! tvoje dobro sercé je moje hčere vredno, tóde
viga léta so vcepi po komolcu, druziga pa po dva
nikar se ne prenagli, moja hči je vbožna, in to
komolca dolgi in po persti debeli, zrastli. Spomladi
bi ti sčasama vtegnilo očitati, saj jo lahko dobiš
četertiga léta iztrebi Vesel vse drevésca, ktére
nevesto, ki ti bo k hiši veliko dote prinesla, dobro
nar bolj rastejo: in jih razposadí po celi njivi.
prevdari in kar je prav, stori, raji odstopi, de se
Bilo jih je 200 hruškovih, 200 pa jabelčnih drevésic.
ne boš enkrat kasal."
Kér je naš učitelj od léta do léta starejši pri-
Veselovo opominjanje ni bilo Simnu na úho.
hajal, je tudi če dalje bolj slabil in bolehal, je
Na veliko prošnjo mu vender le pervolji in pravi:
mogla Rozalika večidel sama mlado drévje in
„Simen, če so tudi tvoja mati tega zadovoljni,
vertnino obdelovati. Pri vednimu delu je ona kerp-
naj se zgodí po tvoji volji!“ — In čez nekaj ted-
kiga in lepiga života postala; njeno okó je bilo
nov je bila poróka.
bistro in čisto ko solnce, dobriga serca je bila, in
Pa kaj se pergodí! namesti polnih skrin gvanta
vse jo je čislalo in ljubilo. — Nobeniga ženskiga
in druzih oblačil za balo, kakor je navada, mu pri-
dela se ni vstrašila, naj bo v rokodelstvi, kuharii,
pelja nevestni stric 400 lepih sadnih drevésic.
na verti ali pa na polju. Se v pervi mladosti od
Po vladbi nevestniga očeta je Šimen nekoliko
svojiga očeta podučena, je Rozalika gladko brati
tih drevesic na vert blizo hiše, te druge pa po
in lepó pisati znala, de marsiktéra mestna gospo-
bližnih njivah razposadil, in vsako drevésce h ko-
dična ne takó; z eno besedo, Rozalika je bila
liču privezal. Takrat so bile ravno po sedem lét
deklina, kakoršno bi si mogel le zmisliti. Le škoda,
stare. In kader so jele roditi, je on pri ſvoji kme-
škoda! — se je od ust do ust govoriti slišalo , —
tii veliko prenaredil in popravil, na vsih krajih je
de ji oče nič dote ne more dati! —
zadovoljen Simen veliko drevesic posadil, takó,
Ne dalječ od Veseloviga stanovanja je živel
de jih je na njegovi zemlji več ko 10.000 rastlo.
zali ſant, blagovitniga kmeta sin, Šimen po imé-
Prav je bilo za pravičniga Simna, de mu ni
nu. Ni ga imel ne brata, ne sestre, in oče mu je
Rozalíka bogate dote k hiši prinesla. On bi
bil pred nekimi létmi umerl; samo mater je še
morebiti od nje že nič ne imel: gotovo pa bi si
imel, ktéra mu je gospodinila. Šimen je Vese-
ne bil toliko žlahtniga sadja priredil in pridelal,
lovo obdelovanje večkrat od strani ogledoval, rad
ko bi ne bil s temi 400 drevésci, ki jih je Ro-
bi se bil od prebrisaniga starčika kaj naučil; zad-
zalika za doto prineſla, vertnariti začel. — Iz
njič se je vender le prederznil, bližej na njegovo
sadja on zdaj denarje kuje, in si veliko premože-
njivo iti, in ondi lépe drevesca ogledovati. — Pa
nje skupej spravlja, in ga bo za naprej še bolj
kaj velja, de mu je od drevésic Rozalika bolj
spravljal. —To je prava dota, ktéra veliko
dopadla! —
obresti donese. —
Eniga dne je Veselu kolčičkov za drevésca
permanjkalo, in ni vedil, kje bi jih dobil. Simen
to zvediti, mu jih drugi dan 500 lepó obdelanih
pripeljá, z ktérimi je pridnimu sadja redniku prav
vstregel in sebe prikupil, de je bilo kaj. Od ta-
krat je Šimen bolj pogostama na Veselovo njivo
ali v hišo zahajal, kjer se je marsikaj koristniga
v kmetijštvi naučil. Po tem še le je spoznal, koliko
gré per pravi kmetii tistimu vediti in znati, ktéri
hoče od nje kaj dobičkov spraviti. Od tega časa
mu ni bila marsiktéra narédba pri hiši po volji,
veliko bi bil rad popravil, tóde brez materniga
sveta si ni upal nič storiti. In kader je svojo ma-
ter zavoljo kake naprave kaj opomnil, mu je rekla:
„Zdaj se z tem ne pečam več! samo tó želim, moj
sin, de si dobro in umno gospodinjo poišeš!"
In bila je blizo lepa in bogata kmetiška deklina,
ktéra bi bila Šimna rada moža in gospodarja imé-
la. Tóde Šimen zvéden in pameten fant vé, de
je bogata dóta dostikrat velika zmota, ter reče
Kmetijſke opravila v meſzu Kimovzu.
Lan, konopljo otari, dokler ſo ſhe jaſni dnévi.
Otave v ſolnzhnim vremeni ne samudi. — Ma-
hovnite travnike s brano prevlézi, ſlabe preorji,
pognoji in s dételnim ſémenam in ſénenim drobér-
jem obſej. — Séle obéraj, simſko zhebulo ſadi, verte
pognoji in srahljaj, korénjevo ſéme ſej, de ga ſpom-
ladi sgodej boſh imel. — Drevéſam, ki ſo she od-
rodile, per koreninah perſt odkopaj, in druge dôbre
perſti perſuj, in takó jih sboljſhaj. — Suho in od
vétra polomljeno drevje is poti ſpravljaj. — Shitne
ſ—hrambe zhiſti in prevetri. — Léſ sa shago ſékaj,
in ſmolo obiraj. — Okoli kvaterniga tédna v lépim
gorkim vreménu krompir iskopaj, in ſuhiga domu
vosi. — Kar je gnjiliga, pridno odberi. Sa ſuho
leshiſhe ſkerbi. Sa ſeme pa lépſhiga in dobro sré-
liga na ſtran deni. — Okoli ſ. Mihéla ſej osimino,
pa ne v mokrim. Sgodna ſétev je bolji, kakor posna,
kér ima serno doſti zhaſa ſe pred simo dôbro oko-
L—c.
144
reniniti. — Po dokonzhanimu ſejanju njivo lepo sa-
délaj, sdergnjeno perſt na njivo nasaj potegni in
képe rasdrobi. — Lepo obdelano polje hvali ſkerb-
niga in délavniga goſpodarja.
A. K.
Shaloſtna povéſt.
Goſpod Franz Joshef grof Hohenwart,
z. k. kljuzhar, vredno isſlushen poglavarſki ſveto-
vavez, grajſhak in tovarſh veliko uzhenih drushb
je 29. dan Velkiſerpana 1844 v 76 letu ſvoje ſta-
roſti na Terizhni, ſvoji laſtni grajſhini na Do-
lenſkim, po prav dolgi in hudi bolesni mirno v
Goſpodu saſpal. Kranjſka deshela ga bo teshko,
pogreſhovala, sakaj ranjki je bil veſ vnet sa ſvojo
domovino! Naſhiga museuma je bil ſtvarnik in vſe-
ſkosi mozhna podpora; veliko let je bil tudi vodja
z. k. kmetijſke drushbe, kjer ſe je prav zhverſto
obnaſhal. She vezh drugih saſlug ima ranjki sa na-
ſho deshélo, ktére tukaj popiſati, nam ni mogozhe.
pole papirja. Vſi ſomnji, kar jih je na Kranjſkim,
ravno takó pa tudi imenitniſhi po Şhtajerſkim,
Koróſhkim in Goriſhkim ſo v nji natiſnjeni,
kakor tudi tariſa ſhtempelnov in vezh drugih
podúkov ſe bo v nji najdilo. Imenovana pratika,
ne bo nizh vezh, kakor en ſam krajzer drashji od
ſedajne, in bo veljala 6 krajzerjev ſrebra. Oblju-
bimo, vſak kmetovavez le viditi jo, ſi jo bo gotovo
tudi omiſlil, in ſe bo tudi ſam priprizhal, de bo v
nji vezh naſhel, kakor ſmo mu v danaſhnjimu osna-
nili povedali; vidil bo, de mu je niſmo prehvalili,
in gotovo jo bo veſél zelo léto prebiral in pregle-
doval, kér bo pa rasun te nove pratike prihodnjizh
tudi ſhe navadna ſtara na ſvetlo priſhla, naj
vſak pri kupovanju raslozhno pové, ktéro de ho-
zhe imeti? Razun tega, de je pratika ſtare ſhege
od nove veliko ſlabeji, ſe she od svunaj v tem ras-
lozhite, de je podoba treh kmetov, ki na lizu pra-
tike ſtojijo, v rudezhi farbi natiſnjena.
Slavjanska Antologija.
Slavjansko Antologijo, ktero smo že
unidan bili v „Novicah omenili, smo pregledali in
v nji res vso lepoto, serčno milobo, volni duh in
perjetno blagoglasje pesniškiga cvetja, kakoršno se
iz slavjanske Atene (Dobrovnika) perčakovati
mora, z polno zadovoljnostjo dobili. V pervih
bukvicah, ki so zdaj med občinstvo dane, so raz-
lične pesmi večidel iz rokopisov od enajst spisate-
ljev petnajstiga in šestnajstiga stoletja vzete
in z čisto pesmiško opravo ozalšane, v kterih večidel
perjazni zgoli slavjanski duh veje. Mislimo, de ni
potréba to ali uno pesem našim bravcam tukaj za
pokušnjo dati, kér vemo, de bodo vsi prijatli pes-
ništva Antologijo z veseljem si omislili, ter cele
bukvice z zadovoljnostjo prebirali.
Voanjka.
Rad s mano mladenizh ſe baha,
Şerditesh me kmalo imá;
Junak zlo ſe s mano premaga,
In ſivzhik v pomozh me ravná.
Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je:
Mlinar.
Popravik.
V liſtu Nr. 35. v ſoſtavku „V. Vodnikovo
shivljenje" na 139 ſtrani v drugimu predelku,
v 24 verſti od sgorej, proſimo, de bi ſe bralo na-
meſto „ga je ſhkof grof Herberstein“ — „ga
je veliki ſhkof in knes baron Brigido".
Osnanilo nove pratike sa prihodno léto
1845.
Z. k. kmetijſka drushba bo dala novo „Pra-
tiko" na ſvetlo, ktéro je v Ljubljani J. Blasnik
natiſnil in saloshil, in ſe bo she o zheſhpljevim
ſomnju dobila. Ta pratika bo ravno take podóbe,
kakorſhno imamo she doſti lét, tóde je veliko zhed-
niſhiga in lizhniſhiga riſa od ſedajne; prasniki in
godovi rasnih ſvetnikov ſo prav sali in prijetni,
kakorſhnih ni v dan danaſhnji viditi. Imela bo dve
Shitni kup.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
„
1 „ Turſhize.
1 „ ˛Sorſhize .
1 „ Rèshi . .
1 „ Jezhmena . . .
 Profa . . . .
„ Ajde . . .
Ovſa . . .
V Ljubljani
31. Velkiferpa-
na
fl.
kr.
1
21
50
48
1
V Krajnju
26. Velkifer-
pana.
fl. kr.
20
54
52
—
58
39
40
Nasnanje.
Daneſ ſe je ogled obertniſke rasſtave v Ljubljani sazhel, in bo zelih 14 dni, to je
noter do 18. tega meſza terpel. Ta rasſtava je, kakor ſmo she osnanili v dveh hiſhah na tergu pri ſ. Jakobu
napravljena, namrezh v hiſhi dershavnih ſtanov, ki jo Redut imenujemo in v Virantovi hiſhi, ktéra je
ravno od Reduta naſproti. Vſakimu je pripuſheno imenovano rasſtavo, kolikorkrat hozhe, ogledovati,
ob delavnih dneh predpoldán od 10 do 12, popoldán od 2 do 4, ob neděljih pa predpoldán od 10 do
12. popoldán pa od 3 do 5. Tóde vſak, ktéri jo bo ogledovati shelel, mora nar popred v Virantovi
hiſhi ſe oglaſiti, de bo na nekimu liſtu pripuſhenje k ogledovanju rasſtave sadobil, sa ktéro ni nizh
plazhovati potréba. — Sopet vaſ povabimo ljubi Slovenzi is blishnih in daljnih krajov k obilnimu obiſko-
vanju te rasſtave, v ktéri boſte vezh, ko ſhteri tavshent rasnih in umetno isdelanih rezhí vidili.
Poſébno pa vam rokodelzi is deshéle! priporozhimo; de ne boſte te rasſtave samudili, kér bo gotovo le
k vaſhimu pridu, tukaj tudi ptuje isdélke viditi. Morebiti boſte imeli nar boljſhi priloshnoſt ob prihodnim
zheſhpljevim ſomnju v Ljubljano priti in s zelo ſvojo drushino rasſtavo ogledovati, ktéra vaſ bo
gotovo prav slo rasveſelila.
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.
E
V
IMU, PREsiIhooIll
MU
O
U I
DB VESELIM DOHDDU
MJIH YELIGANSTYA
V LJUBLIANO.
c
grojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Rudolfa,
Zgodnimu soncu enák sveta v ogledu stojiš,
Kron sedmero bleši v škerlatu sedeža tvojga,
Silnih narodov devet varje ti slavo in dom,
Smé se iz tèmnih osod približati zvesta Slovenja?
Smé rudorov Ti, o Knez! odpreti ljubezni neskončne,
Ktera do tebe rodú vnema slovenskiga kri,
Kaplico slabo boječ pridružiti morju svitlosti,
Ko Ti visoki prestol soncetèmnivši gradi,
Svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov?
Čula žvižgati meč sem tvoj iz pozonskiga hriba,
Duše ko skazal si sklep stranam čveterim svetá,
Čula v radosti sem rujoveti češkiga leva,
Čula odgovor gromeć brata jadranskiga sem,
Ko prisegovali so bregovi Veltave, Pada.
Željno prašaje, al smem se šteti med Austrije stebre.
Ali na zboru deržav moja beseda veljá,
Sini slovenski al so v številu zemlje junakov,
Tudi za mene razpet al je istorie list?
Slišim iz neba oglas ponosne Klione grekinje:
„Kako, ti dvomiš? mar treseš se clo, ti moja ljublenka,
Kér ti imena s kervjo Rimic ni pisal in Grek?
Dvigni se, dvombe na stran! prestolu dostojno se bližaj,
Slava je tvoje imé, slava porod ino rast,
Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj".
„Preden Bizanc ino Rim verige kovala narodam,
Bila Evropi si varh! veči le hvale želiš?
Tvoja žarila je kri od ledniga Balta do Jadre,
Mirnimu svetu razum, bojnimu bila si meč,
Zlobi gotova zajez med jutram in divjim zapadam".
„Tebi kmetija domá, kupčija po morju slovele,
Jeklo v trojanski prepir vitezam dajala si,
Tvojih poznal je pušic britkost macedonski Aminta,
Bil arbelski je breg priča slovenske moči,
Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in istok".
Kaj terpela takrat, kaj sem doživela gubivši,
Ustam izreči ni moč, duhu razumiti ni,
Smert je dajala objed neskončno pogubi, obupu,
Save in Drave vodé solze so bile in kri,
Zadniga, zdelo se je, de bila bo ura Slovenca.
„Kar je visokiga um, častitiga desna storila,
Ptuje ostalo ti ni, slave deležnica si,
Grom je slovenski krotil narode v jeziku latinskim,
Černiga morja prestol tvojih junakov je bil,
Pravda, Dioklecian, Belizar, so ti trojka sestrancov"
Reče, — in temni oblak nekdajnih razdeli časov,
Glej, pred mano stojí vitezov krasni izbor :
Agron, silni brodnik, jadranskiga morja krotitel,
Pinez, Brem, ino Bolk, dika slovenske kervi,
Skerdilaj, Pleurat, brez brojno vitezov drugih.
Medju ženami potem, Teuta ponosna Ilirka,
Zraven Ravenski jetnik, velikodušni Baton,
Hrabri Metulčanov rod, sloboden do zadniga zdiha,
Z vencam mnogi junak, ptujimu ljudu ponos,
Trikrat škerlatnikov šest gromivših iz dvojniga Rima
Kakor divji natok serditiga morja se vzdigne,
Kadar vihar globočin zemlji se v drobu zbudí,
Brezdnov valove napné, peneče na brege dervivši,
S tminami krije ostrov, ki ga razbiti ni moč,
Sivo pečovje ječi, v korenu se tresejo gore.
Tako, kdo reče zakaj, je vrelo nebrojno narodov,
Vsakiga konca svetá meni serdito na vrat,
Moje dobrave so stan jim, klavnica moje domovje,
Grom je beseda njih ust, strela goreči pogled;
Zemlja se moja šibi pod težo železnih vojšakov.
Ravno mi vkazal je bil iz trebnika prerok Arkonski,
— Bravši v drobu zverin čas mašovanja gotov —
Dvignuti vèrli svoj dlan, razbiti verige Latinca,
Rimu pobotat obrest sedem sto letnih krivic,
Ter zapečatiti pah kovačnice stare na Tibru.
Zdaj, ko junake spoznam, velikane hrabrosti svoje,
Vname se v sèrcu ko blisk vrednosti lastne mi čut,
V pèrsih otajanih vir odpré se goreče besede,
Kjér se bežeči govor djanja v svitlosti žari,
In Ti ljubezen redim gorečo v junaškimu mozgu.
Setve dozor kervave kosil Radagost je na Padu,
De Kartage potem strašno osveti posip
Genserik, drugi moj sin, preplava do Afrike sto rek;
Kakor nevidama blisk temni preterga oblak,
V Rimu Otokar stoji končavši nevredne gospode.
Tako se bližam, o Knez: z bogastvam dlana in uma,
Gradov Ti ključe podam verno na zlatni blazin',
Vèrlo namestvana sem od pet krat pet sto županov,
Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,
Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo.
Blago, živlenje in kri, visoki Vladar! Ti posvetim,
Bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan,
Tvojimu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim
Snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč;
Hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane!
Zdaj brez varha domá, mi Siskia pade, Emona,
Rupa omaga, Optuj, druge zakrije mi prah,
Divjih jezikov hrup zatare mi glase domače,
Misli in djanju na vir vleže debela se noč,
Tri sto me let ino čez mertvaška je groza davila.
Ko se vtolaži vihar, občut mi zbudi se na novo
Strašno iz jezera ran čutim kipeti život,
Kakor o zori junak razbiti po boju ponočnim
Samši na skitu medli, trume plakaje pogin,
Plakala pravde pad sem svoje pomembe na šibrah.
Dva samogoltna volká, stoječa na levi, na desni,
Z ojstrim jezikam iz ran gladno mi serkata kri,
Ropa nasiten Avar Dagobertu se hujšimu vogne,
Misel razdvojena vsih, glada enaka obá,
V serce pomakata zob strupeni mi vedno protivna.
Z šaplam oviti zares blišečim sènc ti ne morem,
Zmel nevsmileni rok, časa vihar mi ga je,
Kadar od istoka Hun, od severa Got ino Kimbar,
Rimic od juga in Vlah, terli so moje kosti,
Strani četeri svetá menovale sirove narode.
V ognju se skusi zlató — sem bila dostojna v nesreči ?
Me je le znajdel obup vredno ko dika poprej?
Slavna ostala če sem, pričujta mi Argaid, Ferdulf,
Švigni iz vekov temôt moje šesterke spomin:
Samo, Borut, Ketumar, Privina, Bojnomir, Kocel.
Tode prirojena moč razbita je bila na vedno,
Sin je nesreče razpor — brata mi brat ne pozna, —
„Vogni se, Horvat si ti! — Iz pota mi Krajnec, Korošec!"
Tak malopriden prepir dom ino moč mi drobi,
Z šaplam oviti tedaj blišečim sènc ti nemorem.
Kje je natoku zajez, kje v zmoti občinski otetba?
Svetu zapadnimu mor, pravdi razbitje grozi,
Jaderno bliža verig rožlanje se, mečošumenje,
Grozomnoživši komet žuga na nebu pogin,
Opominjaje poklic mi moje nekdajne namembe.
Vzemi ljubezen, o Knez! namesto ginečiga venca
Serc junaških Ti dam tri milione in čez.
Verlo namestvana sem od pet krat pet sto županov,
Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,
Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo.
Sine nadušene zdaj med borce v prednimu redu
Urno postavit' hitim, vrata jadranske zaprem,
Roko sestrancu podam na Donavi, Tisi in Kàrki,
Vodju posvetim život, ter se bogu zarotim,
Moje domovje mejak krivoverstvu de bode gotovo.
Blago, živlenje in kri, visoki Vladar Ti posvetim,
Bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan.
Tvojimu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim
Snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč,
Hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane!
Gore slovenske so zdaj od Kope, do Soče do Drave
V žarku gorečih germad trombe zapadu na boj,
Persi slovenske jez viharnimu toku divjakov,
Svetu trepečimu varh, trum janičarskih obup,
Meči slovenski pogin tlačivniku vere in pravde.
V padu gromečimu lét poginejo imena, narodi,
Moje prisege zaklep časa viharju stoji,
Ko bi se bližala kdaj rešetanja železniga ura,
Kakor se zèrnje iz plev , kakor iz sipa demant.
Bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila.
Vedno zahvalna dobrot prededov Tvojih ne zabim,
Duši globoko vsajèn milosti njih mi je sad,
Rudolf pervi je bil moj pervi v resnici zveličar,
Lekar veliki, iz ran vzame mi ost ino strup,
Hrabra sinova mi dva, za vojvode, varhe postavi.
Stara Emona se zdaj iz praha digavati začne,
Srednica mojih dežel bila je, biti če zmir.
Kakor na vodjevi glas se druž'jo po bitvi junaki,
Sestri oživleni krog stop'jo Slovenke na hip,
Pivka, Metlika hiti mladiti se — bramba nje praga.
Reka se zdrami iz sanj, naslednica slavne Promone,
Desno Albertu podá, z levo mu morje odpré;
Terst Leopoldu in Kras; Frideriku, Celeja, Dolenja;
Živa Gorica potem pervimu Maksu se vdá,
In polovici moči slovenske trese Mletak se.
Zdaj prestrašin oblak na čelu se Istoka dvigne,
Bajesid IIdirim — blisk — njemu se v jedru rodi,
Novi vihar buči, na Kosovu Miloš Obilič
Pade za vero, za dom, Lazar junaški je prah,
V morju keršanske kervi Nikopoljsko ozidije plava.
Vojska mi divja gromi zdaj trojno stoletna na mejah,
Duša se strahu ne vdá, sercu ne opade pogum,
Kako se bije moj sin za vero, za kralja, za slavo,
Priča Kostajnica, Beč, Radgona, Kisek, Siget,
Siskia stara slovi Andreja junaškiga mojga.
Glej, in dopolneno je! sovražniku strašnim oserčje
Vjedajo rane ko strup, dlanu odpadel je meč,
Naskakovavec osod, ki zobe drakonove s'jal je,
Kaj je današniga dne? votla podoba za vid,
Sužnim nezvestim posméh, zaničvanimu ptujcu jigrača!
Tode ne samo na meč, na um veličanstvo opiram,
Kjér časti se modrost, tam se imenuje moj sin.
Kar so mi — Karola dva, in mati velika Terezja,
Jožef slavni in Franc — znanstva odperli zaklad,
Sveti slovenski razum se v sodbi o mizah zelenih.
Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope,
V družbi nekdajnih bogov Vega na nebu bleší,
Valvazor, Voglar, Cojz, Koronini in stotine drugih,
Vnukam prihodnim izgled, Austrije slava in moč,
Vnemajo v sercu mi čut ko sonce vrednosti lastne.
Bližam se vredna tedaj z bogastvam dlana in uma,
Gradov Ti ključe podam vérno na zlatni blazin',
Verlo namestvana sem od pet krat pet sto županov,
Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,
Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo.
Blago, živlenje in kri, visoki Vladar, Ti posvetim,
Bistri v sodbi razum, v boju nevžugani dlan,
Tvojimu rodu na čast, na zgubo protivnikam Tvojim
Snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč,
Hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane!
J. Koseski.