za ponavljalne, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole. Sestavil Ljudevit Stiasnjr. Cena vezani knjigi 90 h. Na Dunaju. Računica za ponavljalne, oziroma za kmetij sko - nadalj evalne šole. Sestavil Ljudevit S t i a s n y. II. nespremenjena izdaja. Cena vezani knjigi 90 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1911. 4W>if 161595 »Šolske knjige, na svetlo dane v c. kr. zalogi šolskih knjig, se ne smejo prodajati draže, nego je določeno na naslovnem listu. Pridržujejo se vse pravice. 1 1. Gena ali denar. *1. Kaj je draže, kaj ceneje: Obleka iz bombaža ali iz volne? Crevlji iz usnja, sukna ali lesa? Streha iz desak, opeke, pločevine ali eternita? Smrekov, bukov ali hrastov les? Zlata, srebrna ali nikljasta ura? (Najcenejše blago je večkrat najdražje. Dobro blago je « • . v \ »primeroma najcenejse.; * 2 . Dne 1./2. 1909 se je kupilo v Krškem: za lb: polo papirja, šivanko, žrebelj, slabše pero; za 2 b: svečico, vžigalice, pletenko, kamenček, boljše pero, polo boljšega papirja, zvezek; za 10 b: par klobasic, smodko, čokolado, naprstnik, poštno znamko, zvezek, risanko; za 20 b: kozarec, l mleka, krožnik, vitel sukanca, milo, tinto, hlebček kruha; za 1K: kokoš, šipo, slabši nož, gnojne vile, slamnik, predpasnik, par nogavic, rokavice, robec, spodnje hlače, srajco za otroka; za 2K: srajco, dober nož, vrtnarske škarje, vrtnarsko žagico, jerbas, klobuk za dečke, predpasnik, 1 kg volne, 1 kg slanine; za 5K: boljši klobuk, dobro rjuho, par črevljev za otroke, stensko uro, suknjico za dečke, hlače, spodnje krilo, volnen robec, jopico; » za 10K: klobuk za gospode, par črevljev, voz drv, obleko za ženske, zimski robec; za 20K: dobro uro, plašč, moško obleko, par škornjev, mizo, omaro; za 50K: boljšo obleko, boljšo uro, tele; *) Računi, ki so zaznamovani tu in nadalje z zvezdico, so namenjeni pred vsem ustnemu računanju. XI. 1017. 1 * 2 za 100K: priprosto sobno opravo (mizo, stol, omaro in posteljo), šivalni stroj, priprosto sesalko za vodnjak, boljši plug, slamnoreznico, letno tele, § leten prašič. a) Za katere reči ali živali je sedaj cena pri vas višja ali nižja? b) Kaj se še lahko kupi sedaj pri vas ali na semnju za 1, 2, 5, 10, 20 h ali za 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100 K? *S. Tu imaš desetak. Pojdi menjat! Koliko kron (dvajsetič, desetic) boš prinesel? (Prosim, menjajte desetak in mi dajte za eno krono drobiža!) * 4 . Za pošiljatev do 5 kg iz Krškega v Ljubljano se plača na pošti 60 h poštnine, koliko dobiš nazaj iz 1 K ? (Pošiljatev dobro zamotati! Na poštni spremnici in na pošiljatvi natančen naslov!) *5. Urar Čuden iz Ljubljane pošlje srebrno uro za 26 K 60 h, verižico za 6K 72 h, a) koliko stane oboje, ako iznaša poštnina 60 h? b) koliko dobiš nazaj na pošti iz petdesetaka, ko pošlješ denar? (Poštno potrdilo dobro shrani!) *6. Tvoja mati porabijo pri vsakem perilu za 50 h mila, za 10 h sode in za 2 h plavila; a) koliki so troški za eno perilo, ako perejo sami? b) koliki so troški za perilo v enem letu, ako perejo vsak drugi teden? * 7 . Minka pomaga materi snažiti. Mati jo pošljejo kupit novo metlo za 46 h, smetiščnico za 70 h in cunjo za 16 h; koliko dobi nazaj iz 2 K? (Pomagaj svoji materi! Skrbi za snago!) 8. Tončka hodi na dnino in zasluži na dan po 1 K 20 h; koliko denarja dobi meseca januarja, ako odštejemo 4 nedelje in 2 praznika? 9 . Gospodinja Zalokar pošilja v mesto gospe Prhavec po 2 Z in gospč Ivanuš po 1 Z mleka na dan; a) koliko dobi za mesec maj, ako je mleko po 20 h? b) koliko ji ostane, ako mora plačati nosilki mleka vsak mesec 1 K 20 h? c) koliko ji ostane za mleko v 1 letu, ko plača nosilko ? d) koliko dobi gospodinja Zalokar za mleko v i leta? * 2. Potovanje po železnici. Vozni red južne železnice za progo Ljubljana—Zidani Most in nazaj. 3 V -4^» m o Ph M cž •a o3 O nd •-d o m c3 >o. ■8 O M O N U PQ ce nd o rd nd O cč >Q « 4 Vozni red južne železnice za progo Zidani Most—Zagreb in nazaj. 5 '1. Čitaj vozna reda! a) Izračuni, koliko časa rabi brzovlak (osebni vlak) iz Ljubljane v Zidani Most! b) iz Krškega v Ljubljano! c) iz Ljubljane v Zagreb! Trgovski potnik se pripelje zjutraj iz Ljubljane na Videm-Krško, a se odpelje že popoldne nazaj v Ljubljano; koliko časa je bil v Krškem? Ako se pelješ zjutraj s prvim vlakom iz Krškega, kdaj prideš v Ljubljano? Ako se hočeš vrniti še isti dan domov, kdaj se moraš odpeljati in koliko časa si lahko v Ljubljani? *4. Mesar Hrastnik se pelje zjutraj s prvim vlakom iz Vidma v Zagreb na semenj. Kdaj se pripelje v Zagreb in koliko časa je v Zagrebu, ako se vrne s prvim popoldanskim vlakom? *5. Tonček se pelje z drugim dopoldanskim vlakom iz Krškega v Ljubljano. V Zidanem Mostu mora izstopiti in čakati na drugi vlak; Črez koliko minut odide drugi vlak? ; 0. Minka se pelje z roditeljema iz Krškega v Ljubljano. Na cenovniku čita, da velja vozni listek III. razreda v Ljubljano 3 K 90 h; koliko denarja mora pripraviti oče? (Ako se kam pelješ z vlakom, pripravi drobiž! Poglej na cenovnik, koliko velja vožnja v dotični kraj!) *7. Ako se pelješ iz Zidanega Mosta v Ljubljano z brzovlakom, do¬ plačaš 80 h; koliko velja vožnja iz Krškega v Ljubljano z brzovlakom? (Cas je denar!) 3. Pri mesarju. Izpremeni cene po sedanjih krajevnih razmerah! 6 *1. Prosim, dajte mi § kg govedine! a) koliko plačaš? h) koliko dobiš nazaj, če plačaš s krono? c) kako bo štel mesar? (Izračunaj vedno ceno in preštej dobro denar!) *2. Koliko velja 1 kg govedine in koliko dobiš nazaj iz petaka ? * 3 . Koliko velja i> kg svinjine in koliko dobiš nazaj iz krone ? * 4 . Za Veliko noč kupi Erjavčeva žena pleče, ki je težko 4 kg 20 dkg ; koliko mora plačati in koliko dobi nazaj iz desetaka ? *5. Koliko velja 4 kg koštrunovega mesa in koliko dobiš nazaj iz petaka? * 6 . V sosednji vasi se naseli nov mesar, ki daje 1 kg go¬ vedine 8 h ceneje nego domači mesar. Gostilničarjeva žena potrebuje na mesec najmanj IB kg govedine; koliko si prihrani v 1 mesecu, ako jemlje meso od novega mesarja? (Varčna gospodinja kupi meso, . kjer je ceneje, ako je. iste vrednosti kakor drugod in se prepriča, da je vaga pravična.) 7 . Pri Skalarjevih jedo vsako nedeljo in praznik meso. Skalarica prinese ob takih dneh po sv. maši po f kg govedine; a) koliko plača vsakokrat? h) koliko iznašajo troski za meso na leto, ako računimo razen nedelj še 13 praznikov in bi se cena govedine med letom ne izpremenila? 8. Posestnik Gregorič potrebuje ob trgatvi za svoje delavce vsak dan 4 kg mesa; a) koliko plača za en teden, ako kupi govedino? h) koliko bi si prihranil v tednu, ako bi bili delavci zadovoljni s koštrunovim mesom? 9 . Za semenj kupi gostilničar Jerman 15 ^ kg govedine, 6 kg teletine in 3 i kg svinjine; koliko mora plačati ? 10 . Kuharica vzame pri mesarju \ kg govedine, \ kg teletine in 1-| kg vampov; koliko mora plačati, ako ji računi mesar vampe kg po 52 h ? 7 11 . a) Mizarjeva žena potrebuje vse leto 40 kg slanine. Jeseni poizveduje po ceni in izve, da stane v Krškem kg po 1 K 60 h; koliko bi morala dati v Krškem za 40 kg slanine? b) Od varčne gospodinje pa izve mizarjeva žena, da se dobi koncem meseca v Zagrebu kg slanine po 1 K 30 h; koliko bi morala dati v Zagrebu za 40 kg slanine? c) Ali se izplača mizarjevi ženi peljati se v Zagreb po slanino, ako velja vožnja iz Krškega v Zagreb in nazaj 2 K 60 h? (Preden se preskrbiš s slanino, poizveduj, kje se dobi ceneja in boljša slanina.) 12 . Crevljarjeva žena kupi jeseni samo 16 kg slanine, ki jo porabi do svečnice. Kupiti je morala še 24 kg-, koliko mora plačati sedaj za slanino več, ako je cena slanine pri 1 kg poskočila za 12 li? (Varčna gospodinja se preskrbi ob pravem času s slanino!) 13 . Koštrunovo meso ima 27 °/o , govedina 26 fo , teletina 25 % in svinjina 24 °/o redilnih snovi. Primeri redilne snovi s sedanjimi cenami! (V vzhodnih narodih je najbolj priljubljeno in najdražje koštrunovo meso — pri nas pa čestokrat najraje drago plačujemo svinjino, ki ima najmanj redilnih snovi!) 14 . 56 učencev ljudske šole v Zagorju naredi celodneven majnikov izlet v St. Jurij pod Kumom. S seboj vzamejo 8 kg 40 dkg govejega mesa; a) koliko dkg se je računilo na vsakega učenca? b) koliko se je plačalo za meso, ako je veljal takrat 1 kg go¬ vedine 1 K 12 h? 15 . 6. svečana je vzela župnikova kuharica f kg govedine, i kg teletine in 1 kg pljuč za 48 h; kako bi ji to vpisal danes mesar v odjemalno knjižico? * 16 . Mati kupijo za Veliko noč kozliča za 5 K 80 h. Pastirju, ki ga prinese, podarijo 20 h, Zorinovičevemu stricu pa dajo 60 h, da ga zakolje, odere in osnaži; koliko jih stane kozlič, ako dobe za kožico 1 K 60 h? 8 *17. Sosedi odstopijo iz prijaznosti pol kozliča, koliko jim plača soseda? * 18 . Kozlič je tektal 4 kg žive vage; za koliko so mati na dobičku, ako velja pri mesarju 1 kg kozličjega mesa 1 K 60 h? * 19 . Tončka prinese od mesarja 8 kg govedine. Materi se zdi vaga slaba, zato meso še enkrat pretehtajo. Na tehtnico vržejo 2 uteži po 1 kg, 1 utež po 4 kg, 1 utež po 20 dkg, 1 utež po 10 dkg in 1 utež po 5 dkg. Je li vaga pravična? (Dobra gospodinja ima v kuhinji tehtnico.) * 20 . Mati te pošljejo k mesarju, da kupiš za 4 K mesenih klobas. Dobiš 9 klobas, 4 h pa nazaj; po čem so klobase? * 21 . Za Božič sem vzel od Oroviča zajca za 2 K 40 h; koliko me je veljal zajec, ako sem dobil za kožo 80 h? *2 2 . Mati pošljejo Anico po 24 kg mesa. Meso se je podražilo za 8 h pri kg ; koliko denarja ima Anica premalo? 23 . Načrtajmo si razpredelnico po vzorcu mesečne knjižice! Kako vpisuje mesar? V to razpredelnico bodete zapisovali množino in ceno mesa, ki ga bodete kupili prihodnji mesec pri mesarju. Koncem meseca: Preglejte in preračunite posamezne postavke še enkrat! Izračunite, koliko iznaša mesarjev račun? Kako vam bode mesar potrdil račun, ko ste ga poravnali! Primerjajte mesarjev račun tega meseca z računi prejšnjih mesecev! Kako gospodinjiš? 9 4. V prodajalnici. a) Živež in druge potrebščine. Izpremeni cene po sedanjih krajevnih razmerah! *1. Koliko velja sedaj j; kg kave? *2. Koliko velja sedaj ^ kg sladkorja? *3. Koliko velja sedaj 9 kg ajdove moke? *4. Koliko veljajo sedaj 3 kg najcenejše bele moke? ■'■'5. Koliko veljata sedaj 2 kg najboljšega riža? * 6 . Doma smo prali. Porabili smo 2 kg mila. Koliko je veljalo milo? 10 7 . Koliko stane 1 vreča, koruzne moke, ako je v vreči 18 kg moke? *8. Kuharica kupi v prodajalnici za 92 h kave, za 60 h slad¬ korja in za 58 h moke; a) koliko mora plačati? b) koliko dobi nazaj iz 10 K? *' 9 . Mati: „Tončka! Tu imaš 5 K! Prinesi iz Murnikove prodajalnice \ kg najcenejše kave, k kg sladkorja, 3 kg moke po 40 h, tj kg mila in 2 kg soli! Tončka prinese nazaj iz prodajalnice samo 1 K 80 h. Doma izračuni mati in se prepriča, da je prinesla Tončka iz prodajalnice 10 h premalo. Koliko bi morala prinesti Tončka nazaj denarja iz prodajalnice in za koliko se je glasil račun? (Prepričaj se vedno, če je račun prav in če je dal trgovec nazaj dovolj denarja!) 7 : 10 . Mati: „Kave nimam več, niti sladkorja. Milica! koliko potrebujem denarja za kg kave in 4 kg sladkorja? Milica: „1 kg naj cenej še kave je sedaj po ... K .. b, torej \kg .. h; sladkor je sedaj po ..h, % kg sladkorja ..h; torej i kg kave in Ir kg sladkorja velja ... K .. h!‘ Mati: „Tu imaš 2 K; koliko prineseš nazaj ?“ (Izračuni cene vedno doma in oškodovati te ne morejo drugi!) * 11 . „Dober dan gospod Murnik!“ „S čim naj Vam postrežem? - ' Mati: „ 1 -g- kg sladkorja, 1 kg riža, 2 kg moke št. 1 in to steklenico petroleja!" Trgovec: „li kg sladkorja je 1K 20 b, 2 kg moke je 84 b, riž 88 b in petrolej 56 b, skupaj torej .. K .. b? * 12 . Ako plačajo mati z 20 K; koliko dobč nazaj? 13 . Cena sladkorja je padla pri kg od 84 h na 80 b. Ker se je bilo bati, da bo cena zopet višja, kupi kmetica Orel grudo (Štok) sladkorja, ki tehta 9 kg 20 d kg ; koliko mora plačati za sladkor? 14 . Kmetica Hladnik ima le še 4 K 32 h. Rada bi pa kupila i kg namiznega olja, 2 kg ječmenčka, 14 kg soli, 1 kg riža in 2 kg sladkorja. Ali zadostuje ta denar? 11 * 15 . 8 sveč v zavitku velja 72 h, trgovec pa prodaja posamezne po 10 k. Koliko velja 8 sveč, ako jih kupiš posamezno? Koliko draže kupiš na drobno ? (Kupi, če le mogoče, na „debelo“! Dobiš ceneje!) * 16 . Oče pošljejo Miciko po 7 poštnih znamk po 10 h, 2 dopisnici po 5 h in 3 zalepke po 11 h; koliko denarja ji morajo dati? • 17 . V prodajalnici kupiš 1 svetiljko za 1 K 20 h, 2 srpa po 68 h in 1 krtačo za 36 h; koliko moraš plačati ? •■ 18 . Kmet Andrej aš kupi v prodajalnici 1 kor ec za 1 K 10 h in 1 par vrvi za poveznice (štrange) za 96 h; koliko dobi nazaj iz 6 K? 19 . Za nov plug se potrebuje B5 kg železa; koliko stane železo? 30 . V okovanje novega voza kupi posestnik Erjavec v pro¬ dajalnici 1B6 kg železa; koliko je dal za železo? bj Moška obleka. Izpremeni cene po sedanjih krajevnih razmerah! *1. Mati kupijo svojemu sinu 12 žepnih robcev po 24h; koliko dobe iz petaka? 12 2. Sosed da za sukno 22 K 82 h, za podlogo 9 K 90 h, krojaču plača 8 K 80h; koliko ga velja obleka? * 3 . Oče kupijo na semnju za starejšega^ sina 1 par škorenj za 16K 20 li, za mlajšega sina 1 par črevljev za 7K 40h; koliko dobijo nazaj iz treli desetakov? * 4 . Tone ima prihranjenih 10 K 50 h; rad bi si kupil tako obleko, kakor jo ima sosedov Tine; koliko si mora še prihraniti, ako velja Tinetova obleka 17 K 40 h? * 5 . Gospodar Tonejec kupi usnja in naprosi črevljarja Maz- gona, da mu pride delat na dom 8 parov črevljev. Pogodita se s črevljarjem, da mu računa od vsakega para 3 K 40 h; koliko mu mora plačati Tonejec? (Pogodbe se moramo držati natančno! Biti moramo mož-beseda!) 6 . Krojač ti napravi obleko. Tvoj oče se pogodijo ž njim, da mu dajo za obleko 26 K. Krojač potrebuje 2 blaga po 6 K 40 h; koliko je ostalo krojaču za podlogo, gumbe, sukanec in za delo? 7 . Pastir Miha si prihrani 10 K. Prosi mater, naj mu kupijo za ta denar nogavic in robcev. Mati mu kupijo ducata nogavic in ducat robcev; koliko denarja prinesejo nazaj? 8. Hlapec Tone si kupi v prodajalnici 31 m raševine (ni lepo, a je zelo močno blago) po 5 K 20 h, za podlogo da 2 K 70 h; koliko je izdal? 9 . Krojač Pečnik mu računi za gumbe, sukanec in za delo 5K 70h; koliko ga velja obleka? 10 . Njegov tovariš Tine pa kupi na semnju narejeno obleko za 21 K; koliko je dal Tine za obleko manj nego Tone? 11 . Ker je bila Tinetova obleka tudi lepša kakor Tonetova, mu oponaša, da ne zna kupovati oblek. Tone mu pa odgovori mirno: „Bodemo videli, katera obleka je bolj trpežna! In glej, dočim je nosil Tone svojo obleko poldrugo leto, izhajal je Tine s svojo le pol leta. Koliko bi veljale Tineta delavne obleke v poldrugem letu, ako bi kupoval enako malotrpežne obleke in za koliko je bil Tine na boljšem? (Preskrbi si, osobito za delavnike, trpežno obleko!) 13 12 . Predno vstopi sosedov Jože v službo za pastirja, kupijo mn oče obleko. Za obleko dado 28 K 50 h, za črevlje 8 K 60 li, a za klobuk 4K 26h; koliko jih velja obleka? IB. 12 parov nogavic velja 4 K 32 li. Mati kupijo za svojega sina 4 pare nogavic; koliko morajo plačati? 14 . Kmet Hudovernik ima 3 sine. Vsak potrebuje novo obleko. Ko proda vola, gre h krojaču in si izbere blago po 4 K 50 h. Koliko m blaga je kupil, ako računi Hudovernik za najstarejšega sina 3 \ m, za mlajšega 2in za najmlajšega 2w in koliko je dal za blago? 15 . Gostilničar Gorjul prinese s trga za pastirjevo obleko 3 m blaga po 4 K 80 h. Blago je povšeči tudi sosedi, zaraditega naroči potovki, da ji prinese 2 m blaga. Koliko denarja je morala dati soseda? 16 . Za zimsko suknjo se potrebuje 2 m 70 cm blaga- 1 m blaga velja 6 K 40 h, za podlogo in drugo se računa 5 K 60 h; koliko računa krojač za delo, ako mora plačati stric za suknjo 30 K 48 h? 17 . Krojač prinese obleko in sledeči račun: Naj prejme Janez Kodrič na Bučki. 1909 15. 1. 20 . 1 . 25. 1. 25. 1. 1 obleko napravil . . 1 suknjo obrnil . . 2 para hlač napravil . za podlogo i. dr. . . Na Raki, dne 25. 1. 1909. Skupaj Jernej Slak, krojač. (Preglej, če je račun prav! Kdo podpiše potrdilo? Potrdilo dobro spravi!) 14 c) Ženska obleka. *1. Mati kupijo blaga za 5 K 40 b; koliko dobe iz SOK? *2. Zupanova hči si je dala narediti novo obleko. Za blago je dala 16 K 20 h, za podlogo, trakove in gumbe 3 K 20 h; koliko velja obleka, ako ji računi šivilja 7 K 20 h? til. Za navadno žensko srajco se potrebuje 2 m BO cm platna; koliko se ga potrebuje za 6 srajc? 4. Ako se izbere platno po 86 h, koliko velja platno za 6 srajc? , 5. Koliko veljajo narejene srajce, ako računa šivilja za delo vsake srajce 65 h? *6. Krošnjar ponuja ducat nogavic za 8K 40h; koliko velja 1 par? 7. Trgovec Kralj je imel razprodajo. Mati porabijo to priliko ter nakupijo 9 m ostankov kotenine, za katero plačajo 3 K 96,h; koliko velja povprečno lm blaga? (Ostanki se prodajajo ceneje. Preležano blago in ceno blago je pa dostikrat najdražje blago.) 15 8. Gospodinja Škrl kupi na semnju za svoje hčere pred¬ pasnike po 2 K 10h; koliko veljajo predpasniki? 9 . Njena soseda Orehek kupi 4'5 m kotenine po 80 h in 4'5 m čipek po 12 h; koliko je izdala za predpasnike? 10 . Koliko je izdala gospodinja Orehek manj nego njena soseda Škrl, oziroma koliko si je prihranila? 11 . Minka zasluži 10 K. Svoji materi kupi za god predpasnik za 2 K 26 h in 10 m kotenine po 58 h; koliko denarja ji je ostalo ? 12 . Za eno srajco se potrebuje 2 m 50 cm platna; koliko izda Tončka, ako si kupi platna za 12 srajc in izbere platno po 90h? 13 . Gospa kupi v prodaj alnici 5 m blaga po 1K 40 h ter plača z desetakom; koliko dobi nazaj? 14 . Gospodinja kupi dekli za novo leto ruto za 3 K, 2 para nogavic po 60 h, predpasnik za lK20h; koliko so vredna vsa darila? 15 . Šivilja pošlje Tončko v prodajalnico po kos belega traku za 16 h, ducat gumbov za 22 h in za 10 h igel; koliko mora prinesti Tončka iz krone? 16 . Pridna gospodinja stke doma 7 m 8 dm platna za brisalke. Kako dolge so brisalke, ako jih naredi 6 ter všije pri vsaki v rob 5 cm? (Domače platno je trpežnejše nego tovarniško!) 17 . Ko se je bližala zima, pride krošnjarica z zimsko robo. Mati kupijo 3 platnene jopiče po 2 K 40 h, 5 parov nogavic po 64 h, 2 para rokavic po 60 h. Ako ji dajo 20 K, pa jim odšteje 7 K 38 h, v čigavo škodo se je zmotila? 18 . Za par nogavic se rabi 5 predene bombaževe preje; koliko velja bombaž, ako velja 1 predence 15 h? 19 . Za krilo potrebuje Rezika 3 m čipek; koliko plača zanje, ako velja lm 34 h? Stiasny, Raounica. XI. 1017. 2 16 20. Žena: „Po čem so ti robci ?“ Trgovec: „Ducat po 6 K 40h!“ Žena: „Koliko bom dala za tri robce?“ Trgovec: „.? K 21. Skatlja bombaža z 8 klobčiči velja 3 K 20 h, za posamičen klobčič pa plačamo 46 h; koliko prištedi Marica, če kupi vso škatljo? 22. Primerjaj, kaj je lepše, kaj je cenejše! Pri nas se oblačijo tudi kmetiška dekleta s tujo, razno- barvasto obleko, ki je ozaljšana z različnimi trakovi in čipkami. Na glavi nosijo čestokrat svilen robec. Na Hrvaškem pa je videti kmetiška dekleta še večinoma v narodni noši. Iz snežnobelega platna narejena obleka je okrašena z različnimi barvastimi okraski, ki so jih vpletla dekleta sama. Sama so stkala to platno, sama naredila obleko, sama vpletla razne cvetice itd. Najlepše na tej obleki je pa snažnost. Kaj je lepše, kaj je ceneje? — 5. Gospodarski računi. a) Posestva. 1. Kmet Gorenjec umrje in zapusti svojim dedičem kmetijo, vredno 8600 K, opravo cenjeno 224 K, srebrno uro in verižico za 35 K, v gotovini 73 K 81 h, v posojilnični knjižici 1638 K 86 h; kolika je ostalina? 2. Hišni posestnik Kotnik proda hišo, na kateri ima 523 K dolga za 1290K; koliko mu ostane, ko poplača dolg? 3. Kmetiško posestvo se je na dražbi prodalo za 2056 K, vknjiženi so bili sledeči dolgovi: 860 K, 832 K, 398 K, 185 K, 148K; kateri iznesek je ostal nepokrit? 4. Posestnik Margetič ima štiri travnike. Prvi meri 75 a, drugi 56 a, tretji 115 a in četrti 48 a; a) koliko merijo vsi travniki? b) koliko oralov merijo ti travniki? c) koliko merijo še travniki, ako proda četrti travnik? 5. Posestniku Stritarju pogori skedenj. Sosedje mu podarč lesa v vrednosti 250 K, svoj les ceni na 426 K, nova opeka za 17 streho ga velja 537 K, tesarji računajo 302 K; koliko je vreden skedenj ? 6 . Kralj postavi enovrsten kozelc z 8 okni (štanti); koliko ga velja kozelc, ako računamo eno okno s 16 latami po 6 m dolžine na 75 K? 7. Koliko stane soseda Jamnika dvovrsten kozelc, ako računamo oh vsaki strani po tri okna iste višine in dolžine in cenimo okno na 250 K? 8. 80 a velik travnik se je prodal na Tirolskem za 2944K; koliko se je dobilo za 1 a in koliko za 1 oral? D. Njiva se da v najem za 65 K; kolika je njena vrednost, ako se računi ta vsota kot 4^ obresti? 10. Juričičevo posestvo je cenjeno na 3550 K, vknjiženih je na njem pet izneskov namreč 250 K, 1260 K, 180 K, 450 K, 670 K; koliko iznaša Juričičevo premoženje? 11 . Šolska občina kupi za novo šolsko poslopje in za šolski vrt 36 a velik prostor za 1200 K; koliko je plačala za lm 2 ? 12. Kmet naredi nov hlev. Za kamenje, opeko, les in zidanje izda 980 K, tesarjem plača 110 K, kovaški izdelki so bili 36 K, drugi izdatki 72 K; koliko ga stane hlev? 13. Ko so gradili Št. Janško železnico, je prodal posestnik Kočevar podjetju, ki je gradilo železnico, 214 m 2 travnika, po katerem so gradili tir; koliko je dobil za ta kos travnika, ako so mu plačali m 2 po 32 h ? 14. Za preložitev ceste je potreba, da proda posestnik Jeriha 195m 2 njive; koliko dobi zanjo, ako mu plačajo m 2 po 40h? 15. Za zgradbo hiše je potreba 162m 2 stavbenega prostora; koliko je veljal prostor, če se je plačal m 2 po 1 K 20 h? (Stavbeni prostor je vedno dražji nego druga zemlja. Podražč ga razne okoliščine.) 16. Posestniku Blažonu so ob priliki zgradbe Št. Janške železnice ponujali za m 2 sveta 36 h. Ker se je pa branil, so mu 2 * 18 plačali končno vsled razlastitvenega zakona m 3 po 32 h; koliko je izgubil, ako je moral prodati 875 m 2 ? (Za javne ceste in železnice mora vsak odstopiti svet po cenilni vrednosti. Čestokrat je torej pametneje, se poravnati takoj začetkoma.) 17 . Posestnik Kolenec je kupil travnik za 1800 K. Pri uravnavi Mirne so odvzeli 102 m 2 travnika in mu plačali m 2 po 36 h; koliko je dobil za odvzeti del in koliko ga velja sedaj travnik ? 18 : Neki kmetovalec ima naslednja zemljišča: njiv 6 ha 58 a, vrta 8 i a, travnikov 3 ha 46 a in gozdov 8 ha 34 a, koliko meri njegovo posestvo? 19 . Po očetovi smrti prevzame starejši sin posestvo. Ima štiri brate in sestre, ki jim mora izplačati po 1200 f K dote; v katerem času jih bo odplačal, ako porabi vsako leto 600 . 21 . Koliko % obresti mu je donašala za vsa sadna drevesa izdana vsota v različnih letih? 22 . Kateri kapital predstavljajo ta drevesa, ako se upošteva, da bodo ta drevesa v 50. letu svoje starosti poginila? 47 23. V drevesnici je zajec oglodal 680 cepljenih drevesec, polovico so jih rešili z umnim obrezovanjem in zamazanjem s cepilno smolo; a) koliko drevesec se je posušilo? b) koliko škode je napravil, ako se računi vsako drevesce po 40 h? 24. Da se napravi dobra mrzlotekoča cepilna smola, se kuha čista smerekova smola in na -J kg smole previdno prilije 1 dkg lanenega olja in 7*5 dkg špirita; koliko teh snovi moramo vzeti, da napravimo 1 kg cepilne smole? (Ako se pozneje strdi, se ji prilije še nekoliko špirita.) 25. Sinica požre na dan najmanj 30 škodljivih črvičkov; a) koliko v 1 mesecu in v \ leta? b) koliko pokonča 1 par s 6 mladiči? 26. Hudobni deček je na vrtu razdrl penicam gnezdo s 5 mladiči. Ker penica pokonča na dan 30 do 40 škodljivih žuželk, koliko žuželk bo več na vrtu, ako uvažujemo, do so penice pri nas od spomladi do jeseni? 27. V naši okolici sem naštel 26 palčkovih in siničjih gnezd; koliko gosenic požro meseca maja, ako pokonča en par povprečno na dan 300 gosenic? (Privabljajte koristne ptice v sadovnjake z valilnicami!) 28. Leta 1908. je bilo mnogo jabolk, zato so imela nizko ceno. Kmet Vrabec jih zato nareže in posuši ter jih proda spomladi po 27 K; koliko je imel dobička, ako se iz 1 q jabolk nasuši 20 kg krhljev in je imel pri sušenju 56 K troškov? (Posušeno sadje je zdravo in da hladilno pijačo. Res, obžalo¬ vanja je vredno, da posuše skoraj povsod premalo sadja in ga raje prodajo za slepo ceno ali pa jim segnije. Naši pradedje so bili v tem veliko pametnejši. Dokaz temu so nam še nekatere sušilnice, ki jih je, žal, vedno manj. Sušite zopet sadje!) 29. Na šolskem vrtu v Št. Janžu so 4 lehe cepljenih drevesec in sicer na prvi lehi 400, na drugi 380, na tretji 530 in na četrti 395 drevesec; a) koliko skupaj? b) koliko jih še ostane, ako izkopljejo spomladi drevesca na četrti lehi? c) koliko bodo vredna drevesca, ko se izkopljejo? Stiasny, Iiačunica. XI. 1017. 4 4:8 80. Iz šolskega vrta v Št. Rupertu je dobil kmetovalec 20 drevesec za 10 K, 10 drevesec za 4 K in 8 drevesec za 2 K 40 k; a) koliko je dal za vsek 28 drevesec? b) po čem pride povprečno eno drevesce? 81. Kmetijska podružnica plača svojemu drevesničarju letnik 700 K; koliko dobi na mesec? 32 . Od kmetijske podružnice je dobil posestnik 85 visoko¬ debelnih drevesec in plačal zanje 59 K 50 k; po čem je plačal drevesce ? 33. Kmetijska podružnica v Mokronogu sklene v povzdigo sadjarstva posaditi ob obek stranek 8'24 km dolge okrajne ceste iz Mokronoga v St. Rupert sadna drevesa; koliko dreves mora vzeti iz svoje drevesnice, ako koče saditi drevesa 12 m narazen? 34 . Koliko je žrtvovala v povzdigo sadjarstva, ako se ceni vsako drevesce na 70 ra ter so iznašali troski za saditev 1 drevesca 1K 25 h? 35 . Leta 1901. so zgradili pod vasjo St. Janž cesto, ki je ravno 1 km dolga. Radi bi zasadili ob obek stranek sadno drevje in sicer po 12 m narazen; a) koliko drevesec bodo rabili ? b) koliko bode veljala posaditev drevesec, ako računamo že vsajeno drevesce na 1 K 80 k? 36 . Te troske pokrije občina, zaradi tega bo imela tudi užitek. Drevesa bodo rodila po preteku 6 let povprečno po 20 kg sadja. Ali bo občina po preteku 6 let še na izgubi ali že na dobičku, ako se proda sadje kg po 14 k in se računa za gnojitev dreves na leto 10 K? (Izkopljite tudi pri vas ničvredno in škodljivo grmovje ob potik in njivak ter zasajajte sadno drevje!) 37 . Kranjska dežela je pridelala leta 1900 75659 q kostanja, 277920 q pečkatega, 49300 q koščicastega sadja in 700