Junij 2013 brezplačno 02/2013 Štorski občan Spoštovani! 1. junija praznujemo praznik občine Štore. To je praznik, ko se, bolj kot kdajkoli drugič, zavedamo svojih korenin, svoje zgodovine, svojega porekla in svoje pripadnosti. Dandanes je to še toliko bolj pomembno, ker vlada vsesplošno melanholično vzdušje, ki je posledica gospodarske krize in številnih osebnih stisk, ki iz nje izhajajo. Marsikdo bo dejal: »Zakaj bi se veselil, ko pa nimam za kruh?«. Vendar je v takih trenutkih pomembno, da znamo stopiti skupaj, da smo močni in da znamo najti izhod. Štore so v breznu obupa že bile. Vemo, kakšno je bilo takrat razpoloženje, ko je zamrlo praktično vse življenje. Takrat smo dokazali, da so tu doma znanje, iznajdljivost in delavnost. ranje športnega parka pri OŠ, na rezultate letošnjega razpisa še čakamo in upam, da bomo uspešni in športni park zgradili v naslednjem letu. S pomočjo gasilcev Prožinske vasi bomo pričeli z gradnjo večnamenskega objekta, za katerega v tem mesecu pričakujemo gradbeno dovoljenje. Na tem mestu bi želel izpostaviti dobro sodelovanje z gospodarskimi družbami in podjetniki, ki so glavni nosilec razvoja, z vsemi našimi društvi, ki so pomemben dejavnik družbenega življenja in ne nazadnje s sosednjimi občinami, s katerimi se povezujemo na različnih področjih. Dobro in obojestransko pa je tudi sodelovanje z našimi Čeprav večina podjetij v Štorah dobro posluje in brezposelnost ni občani, ki se na nas obračajo s svojimi prošnjami, predlogi, grajami med tistimi najvišjimi v Sloveniji, pa je podatek, da je brezposelnih in tudi pohvalami. kar 13 % naših občanov, vseeno zaskrbljujoč. To se močno pozna tudi v občinskem proračunu, saj občina prejema manj sredstev, hkrati pa Na občini se trudimo, da v danih situacijah naredimo največ, kar se opažamo, da se močno povečuje delež socialnih transferjev, ki jih je da, žal pa vsem željam in potrebam ne moremo ugoditi. Zavedamo dolžna kriti občina, to so subvencije stanarin, domsko varstvo, vrtci se, da razpolagamo z javnimi sredstvi, zato se vsak dan znova trudiitd. mo, da so naša ravnanja gospodarna, smotrna in zakonita, a hkrati tudi človeška in socialna. Prepričan sem, da je pot, ki jo je občina preČe izpostavimo dejstvo, da levji delež občinskega proračuna pora- hodila v teh osemnajstih letih, dobra, da je napredek viden, čeprav bimo za pokrivanje obveznosti, ki nam jih nalaga zakonodaja, za brez padcev in preprek žal nikoli ne gre. V zadnjem času so ponovno investicije pa ostane zelo malo, smo z bilanco preteklega leta lahko vedno glasnejše govorice, da bo potrebno združevanje občin. Za Štozadovoljni. Poleg rekonstrukcije in obnove Vrtca Lipa ter ureditve poti re lahko z gotovostjo trdim, da je bila odločitev za samostojno občino Po Štorah, ki sta bila največja projekta v prvi polovici prejšnjega leta, dobra. smo opremili kuhinjo v Vrtcu Lipa, uredili igrišče pri Mercatorjevem centru, zgradili del fekalne in meteorne kanalizacije ter ceste v Kompolah, obnovili cesto Svetli dol – Glažuta, sanirali most in znižali rob- Spoštovane občanke, spoštovani občani! nike v Prožinski vasi, zgradili 1. fazo vodovoda v Šentjanžu itd. Naj vam ob koncu mojega razmišljanja zaželim iskrene čestitke ob Največja investicija v tem letu je vsekakor obnova kulturnega doma, minulem prazniku občine Štore. Moje iskrene čestitke tudi letošnjim ki smo jo, zaradi drugih večjih projektov in pomanjkanja finančnih občinskim nagrajencem, ki ste nam vsem zgled, da se z trdim delom, sredstev, odlagali več let. Izbrani izvajalec CE invest je že začel z ob- znanjem, vztrajnostjo in ne nazadnje dobro voljo lahko v življenju novitvenimi deli. Kulturni dom bo tako dobil novo streho, fasado, doseže marsikaj. Vem, da je tistih, ki bi si zaslužili občinsko priznanje, oder in zaodrje, ogrevanje, ozvočenje in razsvetljavo. Vrednost inve- veliko in upam, da najzaslužnejših ne spregledamo. Žal pa se pripesticije je nekaj manj kot 450 tisoč evrov. ti, da nas usoda prehiti in se kateremu izmed zaslužnih občanov ne uspemo zahvaliti v času njegovega življenja, zato je prav, da se jih V letošnjem letu bo ponovno zaživel tudi kozolec Laška vas - Pečov- spomnimo, tudi ko preminejo in se s tem poklonimo njihovemu delu. je, ki je bil dolga leta sramota našega kraja. Ravno v tem tednu smo Zato hvala vam, spoštovani nagrajenci, za vaš prispevek, ki ga dajete podpisali pogodbo o sofinanciranju. Projektni partnerji tega projekta skupnosti občine Štore. so: društvo Raznolikost podeželja, zavod Celeia Celje in 8 društev iz naše občine, ki bodo skrbela, da bo kozolec imel vsebino. Srečno, občina Štore! Tudi letošnja zima nam ni prizanašala. Stroški zimskega vzdrževanja so se podvojili, da o posledicah, ki jih je zima pustila na naših cestah, sploh ne govorimo. Trudili se bomo, da bomo postopoma uredili vse ceste v občini. Žal smo bili dvakrat neuspešni na razpisu za sofinanci- Miran Jurkošek, župan Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI ...........................................................................................................4 ZGODILO SE JE....................................................................................................................18 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................26 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................33 KMETUJMO SKUPAJ............................................................................................................36 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................37 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................39 VABILA................................................................................................................................42 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v oktobru pričakujemo vaše prispevke do 10. 9. 2013. Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorirala: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBČINSKI NAGRAJENCI Ivan Kumperger – Vanč posmrtno prejme srebrni grb občine Štore za sodelovanje pri razvoju občine ter delovanje na področju gasilstva P Ivan Kumperger – Vanč, človek velikih človeških dimenzij, pokončne glave in ravne hrbtenice. Cenil je svobodo in resnico. V njegovem bistrem razumevanju življenja je stremel k popolnosti in pravičnosti. Zavezan delavstvu in našemu kraju, kjer je z vsem svojim bitjem deloval v razvoju mnogih organizacij in društev, z nastankom občine pa od začetka tudi v njenih organih. Po poklicu je bil strugar, kasneje se je izšolal za strojnega inženirja. Dolgo je bil zaposlen v štorski železarni, najprej kot strugar, nato kot tehnolog, kasneje kot vodja priprave proizvodnje in na koncu kot vodja področja za organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov. Leta 1998 je kandidiral za župana občine in kljub drugemu mestu postal tudi občinski svetnik občine Štore. V tem obdobju je odgovorno opravljal funkcijo predsednika odbora za gospodarstvo. Prav tako je bil dolgo časa, tudi do zadnjih lokalnih volitev, član volilne komisije. Velika zahvala gre Ivanu za vso prostovoljno in udarniško delo, ki ga je opravljal v 50-ih in 60-ih letih, v času, ko je naš kraj dobil večje obrise in podobe. Največja zahvala pa gre Vanču na področju gasilstva in humanitarnosti. Bil je štorski prostovoljni gasilec, od pionirske enote naprej aktiven operativec, in to kar 61 let. V gasilskem društvu je opravljal skoraj vse funkcije, od prostovoljca do poveljnika in ne nazadnje tudi predsednika društva. Kot vodja Komisije za zaznamke zgodovine društva gasilcev je zgledno uredil spominsko sobo, pokalne lovorike, skupaj z drugimi napisal kroniko gasilstva v občini Štore za obdobje 1985-2005 ipd. Ivan Kumperger je skoraj sam, če že ne čisto sam, vzorno in v korist občine, s tem pa našega kraja, izvedel obširno in skrajno zahtevno lastninjenje gasilskega doma in okolice, za kar smo lahko hvaležni in ponosni vsi kasnejši člani in simpatizerji gasilstva ter občani v našem kraju. Žal Vnača danes ni več med nami, zato se mu zahvaljujemo za njegovo delo na način, kot lahko, to je, da se poklanjamo njegovemu spominu in mu posmrtno podelimo srebrni grb občine Štore. Dušan Kragelj prejme bronasti grb občine Štore za delovanje na področju gasilstva in družbenih dejavnosti O bčan Dušan Kragelj, rojen 3. 5. 1960, stanujoč v Laški vasi 50, oče dveh hčera, je zaposlen v bolnišnici Celje kot pomočnik glavnega direktorja in odgovorna oseba za vzdrževanje, investicije in razvoj. Je vsestransko aktiven član naše lokalne skupnosti, kjer živi in s svojim delom že dolga leta prispeva k njenemu razvoju. Kljub študiju ob delu po univerzitetni diplomi strojnega inženirja in dosegu magistrskega naziva je vedno našel čas za organizacijsko in fizično vključitev v delo športnega in rekreacijskega društva na igrišču v zaselku Laška vas, v delo 4 infrastrukturnega napredka v vasi in v dejavnost gasilstva v matičnem društvu v Štorah kot v dislocirani enoti Laška vas. Po požaru brunarice v Žlajfi je bil aktiven v sanaciji terena za dokončno, zdajšnjo podobo prostora. Uspelo mu je pridobiti nekaj zasebnih podjetij, ki so bili donatorji pri obnovi brunarice in okolice. Dušan Kragelj se je odlikoval še pri komunalnih delih v zaselku, kot so ceste, transformator. Opravil je pomemben delež pri razvoju moške in ženske gasilske desetine. Zadnja tri leta je bil predsednik Prosto- voljnega gasilskega društva Štore, kjer je s pomočjo članov in s podporo župana realiziral prenovo notranjih prostorov gasilskega doma ter zunanjega stadiona med gasilskim in kulturnim domom. Na letošnjem občnem zboru je prejel priznanje za uspešno obnovo gasilskega doma. Za njegove zasluge mu zato podeljujemo bronasti grb občine Štore. JUNIJ 2013 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Pavel Šuhel prejme bronasti grb občine Štore za večletno delovanje na kulturnem področju P avel Šuhel se je rodil 6. 6. 1947 v vasici Pečovje nad Štorami. Še preden je praznoval prvi rojstni dan, mu je umrl oče. Mati je s štirimi otroki ostala sama na veliki kmetiji. Ob obilici dela in skrbi je še vedno našla čas za petje in s tem krepila otrokom ljubezen in veselje do petja. Še danes radi zapojejo v zboru ali ob kakšnih drugih priložnostih. Pavli je 30 let prepeval v zboru Ivan Cankar Celje, vse do konca njihovega delovanja. 5 let je bil član pevskega zbora Cinkarne Celje, aktivno pa že 17 let poje pri pevskem dru- štvu Pod gradom Celje. Vse od svojega 16. leta dalje pa je pevec cerkvenega petja. Svoje bogato pevsko znanje rad prenaša tudi na druge, ki jim je pri srcu lepa slovenska pesem. Štiri leta je vodil pevsko zasedbo folklorne skupine Kompole. Je ustanovitelj in vodja kvarteta Grmada. Za njih zapiše note, uglasbi tekste in enkrat tedensko vodi vaje. Zadnjih petnajst let pa je organist in vodja cerkvenega pevskega zbora; najprej v cerkvi Sv. Lovrenca v Kompolah, zadnja leta pa pri Sv. Martinu na Teharjah. Vodenje cerkvene- ga pevskega zbora pa je v tem letu prepustil mlajšemu nasledniku. Ker je s svojim žametnim basom polepšal marsikateri dogodek v naši občini in ker širi ljubezen do petja tudi na sokrajane, mu s priznanjem občine Štore izrekamo zahvalo za njegovo delo in naj mu bo vzpodbuda za njegovo nadaljnje ustvarjanje. Prehrana Tuli d.o.o. prejme bronasti grb občine Štore za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje P odjetje PREHRANA TULI d.o.o. je bilo zasnovano v letu 2004 na pobudo Marjana Hajdinjaka, ki je v Štorah videl priložnost kraju ponuditi tisto, kar je manjkalo – dnevno ponudbo sveže in kakovostne prehrane, tako za zaposlene v štorskih podjetjih kot za druge občane. Od ideje do pričetka izvajanja osnovne dejavnosti je minilo intenzivno leto investicij v osnovna sredstva. Z nakupom in uspešno adaptacijo objekta bivše pekarne je nastala sodobna kuhinja, ki je z obratovanjem pričela januarja 2005. Ustanovitelji podjetja so bili Marjan Hajdinjak, Štore - Steel, Valji in Storkom Štore. Po nenadni in tragični smrti Marjana Hajdinja- JUNIJ 2013 ka so njegov delež odkupili preostali solastniki podjetja. Na osnovi ideje je tako v Štorah nastala sodobna kuhinja, njena ponudba pa temelji na tradicionalni slovenski kuhinji in se ponaša z dnevno svežimi, pestrimi, kakovostnimi in količinsko bogatimi obroki. Velik poudarek namenijo kvaliteti izbranih živil, ki se prilagajajo sezonski ponudbi. Prehrana Tuli zagotavlja raznovrstne obroke med delom, za zaposlene v podjetjih na območju bivše Železarne Štore, kot tudi v nekaterih drugih podjetjih na celjskem območju. V restavraciji imajo poleg dnevne ponudbe malic tudi pogostitve za zaključene družbe. Nudijo dostavo in postrežbo hrane za različne priložnosti, od izletov, piknikov, pa do pogostitev na zasebnem ali poslovnem dogodku. Ponudbo prilagodijo okusu in željam strank, z lastno hitro dostavo pa zagotavljajo kvaliteto jedi. Podjetje že več let uspešno sodeluje tudi z občino in društvi, ki delujejo na območju naše občine in poskrbi za prehrano ob različnih priložnostih. V podjetju je zaposlenih 22 ljudi, večina jih prihaja iz Štor. 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Vita Vlašič prejme priznanje župana za vsestransko udejstvovanje in uspehe na plesnem področju V ita se je rodila 4. 9. 1997. Osnovno šolanje je kot odlična učenka zaključila na osnovni šoli Štore. Hkrati je z odličnim uspehom zaključila tudi osnovno stopnjo glasbene šole, instrument oboa. Sedaj je dijakinja 1. letnika na ŠC Celje, Gimnazija Lava - evropski oddelek. Poleg rednih in napornih treningov v plesnem klubu Urška Celje in uspešnem šolanju se je udejstvovala še na naslednjih področjih: atletska šolska in medobčinska tekmovanja, sodelovanje na šolskih in občinskih proslavah, pomoč starejšim občanom (Dom za starejše občane), sodelovanje v projektu Simbioza (računal- niško opismenjevanje starejših občanov), se izobraževala v okviru Izobraževalnega centra Štore, d.o.o. (Ustvarjalnost in inovativnost za mlade) in se uspešno udeleževala šolskih tekmovanj v angleščini, logiki in matematiki. Njenih plesnih uspehov na različnih turnirjih ter na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih je preveč, da bi vse našteli. V letu 2012 je tako samo na finalu pokalnega turnirja in državnega prvenstva dosegla 1. mesto na državnem prvenstvu in 3. na pokalnem turnirju v kategoriji disco dance pari – mladinci in 2. mesto v kategoriji disco dance mala skupina ter 4. mesto v kategoriji disco dance formacija. Vita je nadarjena in perspektivna plesalka, ki dosega vrhunske športne rezultate v Sloveniji in tujini. Na podlagi uspehov je pridobila status kategoriziranega športnika Republike Slovenije v mladinskem razredu. Glede na njene nadpovprečne in večkratne uspehe v obdobju nekaj let in kot vzpodbudo za nadaljnje delo na področju športa ji občina Štore podeljuje priznanje župana. Utrinki s proslave ob prazniku občine Štore 6 JUNIJ 2013 JUNIJ 2013 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Potomka najstarejše trte v Kompolah V okviru občinskega praznika smo v Kompolah zasadili potomko najstarejše vinske trte na svetu. Že v začetku marca so župan in predstavniki vinogradniškega društva Polič prinesli iz Maribora v Štore simbolični cepič in z zasaditvijo pravega čakali do občinskega praznika. V soboto, 1. junija, so se deževni oblaki, ki so že dolgo namakali zemljo, umaknili, in od časa do časa je na naš kraj posijalo tudi sonce. Pa kako ne bi, saj je bilo vse pripravljeno za prireditev, ki je že na prvi pogled dala vedeti, da bo ta dan zapisan v zgodovino občine Štore. Na parkirišču pod cerkvijo Sv. Lovrenca je sredi dopoldneva udeležence z udarnimi zvoki vabila na pričetek slavja svetinska godba na pihala. Župan Miran Jurkošek, predsednik vinogradniškega društva Polič Stane Ferenčak, predstavnik občine Maribor- viničar Stanislav Kocutar, vinska kraljica Neža Pavlič, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja ter bodoči viničarji naše trte so se na prireditev pripeljali s kočijama konjeniškega društva Štore. Odlično pripravljen program je povezovala domačinka Simona iz Prožinske vasi. Na mladih svet stoji, saj jim zapuščamo svojo kulturo in tudi prireditev se je pričela z najmlajšimi. Učenci osnovne šole Kompole so razigrano zaplesali iz repertoarja štajerske folklore. V gosteh pa so bili tudi plesalci folklorne skupine iz Blagovne. S pesmijo, plesi in vriskanjem 8 so popestrili vzdušje in dali vedeti, da bo ta trta povod za podobna srečanja. Stane Ferenčak je svoj nagovor pričel z besedilom ljudske pesmi Na svetu lepše rož'ce ni, kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet cveti, jesen nam vince daje. In nadaljeval: » Spoštovani župan, spoštovana vinska kraljica, spoštovani gostje, vinogradniki, obiskovalci. Lepo pozdravljeni v Kompolah na zasaditvi trte potomke. Ob petnajstletnici društva smo naši občini predstavili idejo o potomki stare trte. Župan in njegova ekipa so takoj pristopili k temu projektu in 1. marca je tudi naša občina postala prejemnica potomke najstarejše trte na svetu. Danes zaključujemo ta skupni projekt društva in občine Štore. Potomka tu ne bo zaradi pridelka, pač pa zaradi svoje simbolike, ki jo prinaša s seboj. Vsi Slovenci smo lahko ponosni, da je stara trta tako dolgo vztrajala in preživela tudi rodove, ki je niso prepoznali in ovekovečili. Na srečo se je to pred dobrimi tridesetimi leti v Mariboru spremenilo. Odkrili so skriti dragulj v svoji bližini, ga ponovno odkrili in poveličali na svetovno raven. Sedaj svoje korenine v obliki potomk razpreda po vsej Sloveniji in skoraj vseh celinah sveta. Potomka s sabo prinaša življenje, upanje, potrpežljivost, vztrajnost. Rada tudi odpušča, ni zamerljiva, je skromna, upogljiva, pa vendarle trdna in nezlomljiva. To je le nekaj simbolike, ki jo prinaša trta in to JUNIJ 2013 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN so lastnosti, na katere v današnjem času vsi skupaj vse prepogosto pozabimo. Naj nas ta potomka vsakič znova spomni na njih in nas opomni, kaj so prave vrednote. To je trta vseh nas, zato upam, da se boste vračali v njeno bližino, jo občudovali in se veselili ob njej. Trije viničarji bodo skrbeli zanjo, vinogradniki pa se bomo prav tako radi družili ob njej. Predstavljajte si samo, kakšen biser bo lahko ta potomka za naše zanamce čez 400 let. Ker vas je tako veliko sodelovalo pri tem projektu, naj vsem skupaj rečem iskrena hvala. Želim si, da tudi po končani zasaditvi ostanemo nekaj uric skupaj in se ob dobri kapljici in kakšni domači dobroti družimo in poveselimo.« Vsi govorniki so želeli, da bi trta na tem kraju uspevala in po besedah mariborskega viničarja naj bi obrodila grozdje leta 2016. Za trto sorte žametovka ali modra kavčina bodo pri nas skrbeli župan kot njen gospodar in trije viničarji: Jani Glavač, Vido Čadej in Srečko Pajk, ki so to tudi slovesno prisegli. Ponavadi je tam, kjer je vino, doma tudi dobra volja in vinogradniki društva Polič so premierno nastopili s pesmijo En hribček bom kupil. Tako, pa jo imamo. Skrbna zasaditev trte je opravljena in blagoslovljena s strani župnika Vlada Zupančiča. Sv. Lovrenc, ki je zavetnik naše župnije, pa naj jo varuje pred pozebo in točo. Po naključju je bil blagoslov opravljen točno opoldan in za dobro opravljeno delo so zazvonili tudi zvonovi. Slavje je trajalo vse do popoldanskih ur, saj dobre kapljice in domačih dobrot ni manjkalo. Mimogrede sem slišala, da se je pilo društveno vino, za katerega v jeseni prispevajo člani društva Polič svoje grozdje. Ivanka Tofant Pri projektu so sodelovali: • Konjeniško društvo Štore, • Gasilsko društvo Prožinska vas, • aktiv žena Kompole, • folklorna skupina Blagovna, • pihalna godba Svetina, • otroci osnovne šole Kompole, • Beni Štrlekar, • Zvonko Kresnik, • ŠD Rudar Pečovje, • kmetija Kroflič, • Vinogradniško vinarsko društvo Vojnik, • Vinogradniško društvo Škocjan iz Dolenjske, • člani Društva vinogradnikov in kletarjev Polič in • občina Štore. JUNIJ 2013 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 10 JUNIJ 2013 Zgodovina vinske trte v naših krajih K raj Kompole ali Sv. Lovrenc se omenja v številnih starih listinah in urbarjih vse od 12. stoletja dalje. O tem, da je bilo to območje takrat že posajeno z avtohtono vinsko trto, je veliko zapisov. Segajo globoko v srednji vek, oziroma v čas, ko se omenjajo prvič vasi oziroma zaselki, ki pa so skozi čas pridobili drugačna poimenovanja. V današnjem Šentjanžu nad Štorami je stal grad Prežin (Presign). Kmetije pod njegovo oblastjo pa so bile raztrosene v nižjih legah. Od tod tudi Prožinska vas, se pravi vas, ki je bila pod Prežinom. Kasneje je grad prešel v last celjskih grofov, ki so imeli v lasti kmetije – vinograde tudi v tem rajonu. Nekateri zaselki, kot na primer Gorica, so dobili svoja imena ravno zaradi odlične lege, ki je primerna za gojenje vinske trte. Zanimiv je tudi zapis v ustanovni listini (lokaliji) Sv. Lovrenca, kjer je zapisano, da poleg ostalih darov v poljskih pridelkih mora skupnost darovati tudi 76 avstrijskih veder mošta, kar je seveda nedvoumen dokaz o obstoju vinogradov na tem območju. Razlogov, da se potomka nasadi ravno v Kompolah, je več. Kompole so bile včasih središče družbenega življenja. Imeli so šolo, cerkev, celo svojega župana. Danes Kompole spadajo pod občino Štore, vendar se vloga ni kaj dosti spremenila. Še zmeraj deluje podružnična šola, ki ima pomembno nalogo v razvoju kraja. Sv. Lovrenc je danes samostojna župnija. Lokacija še zmeraj predstavlja nekakšno središče med okoliškimi vasmi. Tudi nadmorska višina za našo potomko je primerna. Ob zasaditvi pa nekako simbolično sporočamo, da ne vračamo v te kraje samo slovesa vinogradniških leg, kot bi nam kdo rad očital. Ampak želimo predati sporočilo vsem našim zanamcem, da živimo v kraju, ki ima bogato preteklost in spodbudno prihodnost le, če bomo znali obdržati ponos naših prednikov in videti jasne cilje za našo prihodnost. Jani Glavač Žal je na prelomu stoletja (1880) tudi na Slovenskem trsna uš povzročila opustošenje vinogradov. Najprej se je pojavila na Bizeljskem in potem počasi uničevala vinske nasade praktično povsod. Izginile so kvalitetne avtohtone sorte in nasadila se je trta, ki je prihajala iz Amerike in je bila odporna na tega zajedavca. V naših krajih je v tem času nastopilo obdobje industrializacije. Ljudje so počasi opuščali kmetovanje v smislu preživetja. V Štorah je bila zgrajena železarna, ki je začela dajati kruh prenekateri družini tod naokoli. Interesa za vzgojo vinogradov ni bilo več, vsaj tistih sortnih ne. Sicer je na tem območju še nekaj nasadov šmarnice, izabele in drugih nežlahtnih sort, vendar se počasi prebuja zavest, saj je sajenje omenjenih sort pri nas danes uradno prepovedano. Leta 1998 je enajst občanov sklenilo ustanoviti vinogradniško društvo z namenom, da bi se »Vitisvinifera« zopet razbohotila po naših gričih. V svoji zaprisegi so sklenili širiti modrost pridelave žlahtne kapljice in gojiti kulturo pitja vina. V svoj pečat so postavili simbol glinastega poliča, ki spominja na lončarije, ki so bile tod okoli. Vinogradniško društvo »Polič« danes šteje več kot 70 članov in je zelo ponosno na dosežene rezultate v poldrugem desetletju svojega delovanja. Tako je na njihovo željo in s pomočjo občine Štore v Kompolah zasajena potomka »Stare trte«. V Mariboru je najstarejši živi primerek te žlahtne vinske trte na našem planetu - »modre kavčine«, ki še rodi. S starostjo več kot 400 let je vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. JUNIJ 2013 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Ribiško tekmovanje ob prazniku občine Štore R ibiška družina Voglajna je v soboto, 1. 6. 2013, na Voglajni na Opoki organizirala že tradicionalno ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za »pokal občine Štore«. Na tekmovalni stezi se je pomerilo 14 ribičev. Zmagal je Janez Zidanšek, na drugo mesto se je uvrstil Janko Plahuta, tretji pa je bil Vlado Bogdanovič. Čestitamo! Janko Plahuta, RD Voglajna Obvestilo BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842 014). 12 Obvestilo KORK Štore Obveščamo vse krajane, da je KORK Štore pridobil preko območnega združenja RK Celje aparata za merjenje sladkorja in holesterola. Prav tako so nam na voljo potrebni testni lističi. Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola bo potekalo preko krajevne organizacije RK Štore, in to zadnji torek v mesecu od 10. do 11. ure v prostorih društva upokojencev, kjer bo merila medicinska sestra Breda Zorc, in vsako prvo nedeljo v mesecu v Kompolah od 8. do 9. ure. Merila bo medicinska sestra Marija Štor. Zaradi premajhne zainteresiranosti za merjenje se v spodnjih Štorah to ukinja, vsem pa je na voljo merjenje v prostorih društva upokojencev na Lipi. Prav tako vas obveščamo, da so prostori KORK Štore odprti vsak petek v mesecu od 15. do 16. ure, kjer lahko krajani oddajo ali dvignejo še uporabne stvari. Delitev prehranskih paketov je 7-krat na leto (redna) in enkrat izredna. Za datum delitve se sproti dogovarjamo. Poudariti moram, da je bila ena delitev (izredna) iz naslova dobrodelnega koncerta, nekaj sredstev bo namenjenih za šoloobvezne otroke, iz teh sredstev pa načrtujemo še eno izredno delitev prehrane. KORK Štore se zahvaljuje vsem, ki omogočate, da lahko pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Prav tako se zahvaljujemo občini Štore, ki nam je omogočila, da smo dobili svoje prostore. Vabimo krajane, da se nam pridružite v naših vrstah kot aktivni ali podporni člani. Tudi s članarino, ki je 5 evrov, pomagamo ljudem v stiski. Zainteresirani pokličite na tel. 031/ 802 709. Stanislav Štefanec JUNIJ 2013 POVZETEK ZAPISNIKA 14. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 27. 3. 2013, ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 13. redne seje občinskega sveta; 2. Poročilo v zvezi z obračunom padavinskih odpadnih voda s streh; 3. Predlog Odloka o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2012; 4. Predlog letnega programa športa v občini Štore za leto 2013; 5. Predlog Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov v občini Štore; 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet je na 14. redni seji dne 27. 3. 2013: - potrdil zapisnik 13. redne seje občinskega sveta z dne 19. 12. 2012; - sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2012; - sprejel Poročilo o realizaciji letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2012; - sprejel letni program športa v občini Štore za leto 2013; - sprejel Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov v občini Štore. Podatki o javnih plačah funkcionarjev so objavljeni na spletni strani: http://e-uprava.gov.si/ispo/javneplace/vstop.ispo POVZETEK ZAPISNIKA 15. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 22. 5. 2013, ob 17. uri v veliki sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 14. redne seje občinskega sveta; 2. Razrešitve in imenovanja: - člana nadzornega odbora, - člana odbora za družbene dejavnosti, - člana odbora za okolje in prostor; 3. Obravnava predlogov za priznanja občine Štore; 4. Predlog Odloka o rebalansu proračuna občine Štore za leto 2013; 5. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku sprejema otrok v vrtec Lipa; 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet je na 15. redni seji dne 22. 5. 2013: - potrdil zapisnik 14. redne seje občinskega sveta z dne 27. 3. 2013; - potrdil razrešitve in imenovanja: a) ugotovil, da Ivanu Glavaču preneha članstvo v nadzornem odboru občine Štore, b) imenoval Mitjo Jerovška za člana nadzornega odbora JUNIJ 2013 občine Štore, c) razrešil Bojana Zavška kot člana odbora za okolje in prostor ter komunalo, d) imenoval Damjano Vrtovec za članico odbora za okolje in prostor ter komunalo, e) razrešil Marijo Gračner kot članico odbora za družbene dejavnosti in socialo, f) imenoval Betko Jelen za članico odbora za družbene dejavnosti in socialo; - sprejel sklep, da se v letu 2013 podelijo naslednja občinska priznanja: a) Ivanu Kumpergerju – srebrni grb občine Štore Dušanu posmrtno, b) Dušanu Kraglju – bronasti grb občine Štore, c) Pavlu Šuhlu – bronasti grb občine Štore, d) Prehrani Tuli d.o.o. – bronasti grb občine Štore, e) Viti Vlašič – priznanje župana; - sprejel Odlok o prvem rebalansu proračuna občine Štore za leto 2013; - sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku sprejema otrok v vrtec Lipa. 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Nosilec projekta – naročnik: Obnova Kulturnega doma O bčina Štore je že konec leta 2010 prejela odločbo o prejemu 75 % evropskih sredstev za obnovo kulturnega doma Štore. Operacijo delno financira Republika Slovenija – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Obnova in razvoj vasi, Obnova kulturnega doma Štore, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki, Ukrep št. 322. 14 Zaradi vsakoletnega pomanjkanja finančnih sredstev se je občina Štore šele v začetku letošnjega leta odločila za izvedbo projekta. Na javni poziv se je odzvalo 7 podjetij. Na osnovi vnaprej določenih kriterijev je bilo izbrano podjetje CE-invest d.o.o. iz Trebnjega, s katerim smo tudi podpisali gradbeno pogodbo v bruto vrednosti 436.831,91 EUR. Pogodbo sta 17. 5. 2013 podpisala direktor Ce-investa Franc Cvetan in župan občine Štore Miran Jurkošek. V okviru projekta se bodo opravila naslednja dela v kulturnem domu in okolici: - rekonstrukcija zaodrja, - sanacija ovoja stavbe, - elektroinštalacijska dela, - slikopleskarska dela, - odrska razsvetljava, - ozvočenje, - video projekcija, - prezračevanje, hlajenje in rekuperacija, - ureditev okolice. Rok za dokončanje del 30. 9. 2013. Alenka Obrul JUNIJ 2013 Skrivnostna luknja na Pečovju V maju je Pečovje postalo medijsko zanimivo. Zato je poskrbela mati narava. Na travniku blizu domačije Antlejevih se je pred prvomajskimi prazniki pojavila ogromna luknja, ki naj bi v globino merila sedem do osem metrov. Ob natančnem pogledu pa se vidi, da je njena razsežnost še večja. Opazila sta jo oče in sin Franci starejši in mlajši. Seveda pravočasno, da se njun sprehod ni končal drugače, kot sta si ga zamislila. Sin Franci je o odkritju luknje obvestil regijski center za obveščanje. Na kraj dogodka so prispeli gasilci iz Štor, ki so kraj zavarovali. Ob pogledu v luknjo se vidi, da se je pod travno rušo udrla zemlja na robovih luknje. Zato je stopanje po robu luknje lahko zelo nevarno. Kaj je vzrok nastanka luknje, pa se trenutno ne ve. Lahko bi bil njen nastanek povezan z nekdanjim rudnikom, čeprav domačini to možnost zavračajo. Mala verjetnost je tudi, da bi bil nastanek povezan z vodami, saj je luknja na vrhu hriba. V bližini luknje pa je pred sedemdesetimi oz. osemdesetimi leti živel moški, ki je svoje domovanje našel kar pod zemljo. S tem, ko se je ukvarjal z izdelovanjem mlinskih kamnov, je ustvarjal svoj dom. Da je bil pravi mojster v obdelovanju kamenja, priča kapelica, ki je vklesana v skalo. Takšnih kapelic ni moč veliko najti oziroma videti. Lahko da se odgovor o pojavu luknje skriva v tej zgodbi. Kakorkoli, strokovnjaki bodo ob nadaljnjih raziskavah verjetno znali povedati, kaj je pravi vzrok nastanka luknje. Naj pa bi se, po ljudskem glasu sodeč, na Pečovju pojavilo več lukenj, vendar nobena v takšni razsežnosti. Bilo pa bi mogoče vseeno dobro ta kraj dodatno zaščititi ali pa luknjo zasuti. Zanimivo bi bilo v luknjo spustiti jamarje, da preiščejo notranjost in razsežnost nastalega vdora. Sam Bog ve, kaj je na dnu. Morda kepa zlata, ki bi lahko zakrpala kakšno drugo luknjo. Dušan Volavšek Preventiva pred vlomi v času dopustov M ed dopustom se nas veliko odpravi na krajše ali daljše počitnice, zato je naša hiša ali stanovanje bolj mamljiva za nepridiprave. Da bi poletni oddih preživeli čimbolj prijetno in varno, vam policisti svetujemo, da ustvarite vtis, da niste odsotni. Zato pred daljšo odsotnostjo z doma: - sosede poprosimo, da skrbijo za naše stanovanj oziroma hišo in ustvarjajo vtis, da je nekdo doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov), - na telefonski tajnici ne puščamo sporočil, da smo na počitnicah, JUNIJ 2013 - nihče od domačih naj ne pušča sporočil o nameravani odsotnosti na socialnih omrežjih (twitter, facebook), - zaklenemo vrata in zapremo okna, - doma ne puščamo dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef), - preglejmo zavarovalne police, kako je s kritjem škode v primeru vloma, - pred vhodnimi vrati imejmo ustrezno razsvetljavo, priporočljiva je senzorska luč, - doma parkirana vozila zaklenemo ter varno shranimo dokumente 15 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN in ključe, tudi rezervne, - pred odhodom pokosimo travo in uredimo okolje skim varovanjem ali mehansko zaščito vlomilcu preprečimo vstop v objekt. Pri tem imamo v mislih kvalitetna vhodna vrata (protivlomna vrata), ki že v osnovi vsebujejo vse varovalne elemente, s katerimi Poleg navedenega lahko poskrbimo za večjo varnost med dopustom vlomilcu otežimo vstop v prostor skozi vrata. Tovrstna zaščita je poali odsotnostjo z tehničnim ali mehanskim varovanjem. Z mehan- polna pri stanovanjih v višjih nadstropjih, medtem ko imajo stanovanja v pritličju in individualne hiše šibek člen, in sicer okna. Zato se pri varovanju stanovanjskih hiš poslužujte tehničnega varovanja z alarmnimi napravami. Ker je tehnično varovanje povezano s stroški, se obrnite na varnostne službe, ki vam bodo svetovale glede optimalnega varovanja v času vaše odsotnosti (dnevni najem alarmnih sistemov). Na koncu še nasvet, da lahko poskrbite za varnost pred nepridipravi tudi s človekovim najboljšim prijateljem - pasjim kosmatincem, ki bo poskrbel, da bodo nepridipravi dvakrat pomislili, ali bodo vlomili v vašo hišo, če pa bodo poskušali, bo srečanje z njim dokaj zanimivo in nepozabno. Želim vam prijetno preživljanje dopusta. Rudi Kresnik, vodja policijskega okoliša »Ocvirek« o nasilju v družini N asilje v družini, nasilje nad otroki, ženskami, moškimi, starejšimi. Da, tudi slednje je še kako zelo prisotno v naši družbi, okolici, sosedstvu, za stenami stanovanj. Da, za stenami, stenami, ki imajo na svoji drugi strani gluha ušesa, čeprav v resnici slišijo, a so tiho. In ta tišina je najhujše zlo, ta tišina je vzrok za rojstvo in vzgojo nasilja v naši družbi. Zadnjih nekaj let so se socialni odnosi v družbi močno spremenili, ljudje postajamo vse bolj odprti, naša ušesa postajajo slišna in usta govoreča. Toda še vedno premalo, da o nasilju slišijo tisti, ki so za to dolžni nekaj narediti. Ni pomembno, kje naj si bo v hiši, pred katero stoji križ, naj si bo v hiši, pred katero je zvezda. Oba simbola označujeta obdobje trpljenja, oba simbola opozarjata na nekaj, kar se ne bi smelo dogajati, ob simbola opozarjata na nasilje. Vsaj tako ta simbola razumem jaz. Skoraj ni kraja ali naselja, ki ne bi imelo enega od simbolov, ki bi opozarjal, ki bi govoril, da nasilje ni oblika reševanja. Tudi v naši okolici, tudi v naši soseski se dogajajo oblike nasilja, ki nam niso všeč, ki jih ne moremo in nočemo razumeti. Zato spregovorimo o njih, spregovorimo o pravici do normalnega, svobodnega življenja. Življenja, o katerem sami sprejemamo odločitve in ne drugi z uporabo nasilja. Emil Kačičnik 080 1200 16 JUNIJ 2013 vinarski konferenci in prireditvah na območju. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Društvo »Raznolikost podeželja« 6. redni in hkrati volilni zbor članov V marcu je na turistični kmetiji Dobrotin (Tomaž nad Vojnikom) potekal 6. redni zbor članov društva »Raznolikost podeželja«. Udeleženci so potrdili program dela in finančni plan za leto 2013 ter izvolili nove člane organov društva. Nova predsednica je postala Petra Pehar Žgajner iz občine Vojnik. Več si preberite na spletni strani društva www.raznolikost-podezelja.si. podeželju Projekt izvaja zavod Celeia Celje skupaj s partnerji. Z ureditvijo tematskih otroških igral ob Šmartinskem jezeru želijo popestriti ponudbo za otroke in s tem pritegniti še več obiskovalcev ob jezero. Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje Občina Štore skupaj z osmimi partnerji pripravlja rekonstrukcijo kozolca v Laški vasi. Poleg Pohod po gozdni učni poti Modrijanov – del na kozolcu bodo organizirali več prireditev 14. 6. 2013 ter razstavo rudarske dediščine. Vse člane društva in tiste, ki vas zanima razvoj podeželja, vabimo na pohod po gozdni učni Razvoj turnih kolesarskih poti v naravnem okopoti Modrijanov, ki bo v petek, 14. 6. 2013 ob lju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik 16. uri. Zbirno mesto je v Vojniku na parkirišču Za vse kolesarje, ki si želijo divjih voženj v napoleg cerkve, sledi voden ogled poti (približno ravnem okolju, bo Mestna občina Celje v so1,5 ure) in nato pogostitev udeležencev na pla- delovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in ninskem domu na Tomažu nad Vojnikom. Več društvom Brez bremz pripravila lokacije za 8 informacij na www.raznolikost-podezelja.si. tras kolesarskih poti in 2 kolesarski turni poti v bližini Celjske koče tudi zgradila in označila. Podeželje v mestu – 22. 6. 2013 Vabljeni k ogledu ponudbe podeželja, ki bo v Učna pot Antona Bezenška soboto, 22. 6. 2013 dopoldne na prostoru po- Turistično društvo Frankolovo s partnerji želi leg mestne tržnice v Celju. Prireditev organizira v projektu vzpostaviti 8,4 km poti od Franzavod Celeia Celje v sodelovanju z MO Celje in kolovega do Bezenškovega Bukovja, Črešnjic društvom »Raznolikost podeželja«. Poskrblje- in Rov. Pot bo primerno označena s tablami no bo za bogato ponudbo domačih pridelkov in usmerjevalnim ptičjimi hišicami, ob poti in izdelkov s kmetij, predstavitev lokalne oskr- bo stal kip stenografa Antona Bezenška, gube s hrano, predstavitve društev ter zabavni galnice in koši za smeti. Izdana bo zloženka s predstavitvijo poti, ob zaključku načrtujejo program. otvoritveni dogodek. Potrjeni projekti LEADER Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je društvu v Predstavitev ponudbe območja maju poslalo odločbo, s katero je potrdilo izva- Društvo »Raznolikost podeželja« bo zbralo vso janje 7 izbranih projektov z območja, ki bodo ponudbo podeželja (turistične kmetije, učne skupaj sofinancirani s 191.688,40 EUR sredstev poti, kmetije s ponudbo za otroke, kmetije z neposredno prodajo pridelkov, tržnice, doLEADER. polnilne dejavnosti na kmetijah, rokodelske Na kratko o projektih: delavnice …) in jo predstavilo v tiskanem kaŠmartinsko jezero – atraktivna destinacija na talogu. Katalog bo jeseni predstavljen na noJUNIJ 2013 Prodajalna dobrot območja LAS Občina Laško v sodelovanju s TD Laško in STIK Laško ureja prodajalno v centru Laškega (bivši hotel Savinja), kjer bo obiskovalcem na voljo lokalna ponudba pridelkov in izdelkov. Projekt bo kmalu zaključen, zato vabljeni v Laško na pokušino in nakup domačih dobrot. Lokalna oskrba s hrano na območju LAS S pomočjo občin Celje, Laško, Štore in Vojnik namerava društvo »Raznolikost podeželja« čim več prebivalcev obvestiti o pomenu pridelovanja in uživanja lokalno pridelane hrane. Poleg manj onesnaževanja okolja s prevozi, dobro nadzorovane pridelave v Sloveniji in možnosti uživanja sveže hrane ima lokalna pridelava in poraba tudi dober vpliv na lokalno gospodarstvo. K sodelovanju boste vabljene tri ciljne skupine, in sicer pridelovalci hrane, potrošniki (gospodinjstva) in obrati javne prehrane (kuhinje v šolah in vrtcih). Zaključek projekta bo organizacija borze lokalnih pridelkov, kjer bodo lokalni ponudniki hrane predstavili svoje pridelke in izdelke vsej zainteresirani javnosti. Projekt »Prepoznavnost blagovne znamke Friderik in Veronika na trgu« S projektom želimo omogočiti organizirano ponudbo spominkov, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril na območju. V ta namen je bila izvedena delavnica na temo priprave spominkov in daril z območja ter objavljen javni poziv za izbor spominkov in daril. Prispeli spominki in darila ter druga darilna ponudba območja je bila fotografirana in objavljena na spletni strani www.raznolikost-podezelja.si. Poleg opisov ponudnikov in ponudbe na spletni strani smo opredelili tudi darilne pakete in možna mesta trženja na območju. Ponudniki, vključeni v projekt, bodo lahko uporabljali tudi enotno embalažo, s katero bodo izdelki postali prepoznavni. Želimo si, da bo aktualna ponudba prebivalcem območja in turistom zanimiva in da bodo z nakupom daril in spominkov predstavili naše lokalne pridelke in izdelke tudi na širšem območju. Primož Kroflič, KGZS – Zavod Celje, upravljavec 17 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Kam le čas beži ... K o sem v dolgih zimskih večerih prelistaval knjige in razne članke, se mi je utrnila misel, da naše zveste bralce in prebivalce Štor spomnim na nekatere jubileje in dogodke, ki so se zvrstili v preteklosti. Nabralo se jih je kar nekaj in posamezni dogodki so še posebej zanimivi. Tisti starejši in nekoliko mlajši se jih še spominjamo in smo jim bili tudi priče. Mladi pa naj se le kaj naučijo, saj je dobro znan rek, da je zgodovina naša največja učiteljica. No, le toliko za uvod, sedaj pa bom na kratko opisal nekatere bolj pomembne dogodke. Najprej k Železarni Štore. - Leta 1913 so postavili Siemens-Martinovo peč za proizvodnjo jekla. Torej pred stotimi leti. - Maja leta 1973 so ustavili obrat šamotne. - Tega leta smo v Železarni na veliko ustanavljali TOZD-e. - 29. Septembra 1973 je stekla proizvodnja v novi jeklarni. Vlivanje jekla prve šarže v kokile sem si ogledal tudi sam. Nepozaben dogodek. - Leta 1993, zadnji dan v letu, je bilo uradno zaprtje stare valjarne. KAM LE ČAS BEŽI ... Še nekaj iz kulture. - 19. 12. 1953 so odprli nov kulturni dom v Štorah. Želim, da bo svoj 60. rojstni dan letos »praznoval« z novo fasado in obnovljeno streho. - 29. 10. 1952 so ime društva Bodočnost preimenovali v delavsko prosvetno društvo Svoboda. Ustanovili so moški pevski zbor in še nekaj drugih sekcij. - Letos mineva 100. obletnica rojstva našega pesnika in pisatelja Mateja Bora – Vladimirja Pavšiča. Del svoje mladosti je skupaj s starši pred drugo svetovno vojno preživel v Štorah. Rad se je pohvalil, da je bil Mirko iz Kurje vasi. V eni izmed svojih črtic je na lep in duhovit način opisal življenje v Štorah. - 29. 11. 2002 je bilo svečano odprtje prenovljene podružnične šole v Kompolah. Iskreno si želim, da bi bila polna otrok. KAM LE ČAS BEŽI ... Pa da ne pozabimo še na šport. Ta je bil v Štorah vedno v ospredju. Zdrav duh v zdravem telesu! - Leta 1953 je bilo dokončano nogometno igrišče v Kurji vasi. Leto pozneje še košarkarsko. Imeli so tudi garderobo s sanitarijami, stanovanje za skrbnika objektov in v soseščini sokolsko telovadnico. - Istega leta je bilo na Svetini organizirano veliko tečajev v smučarskih tekih. - Tega leta je bila ustanovljena tudi kegljaška sekcija, ki je štela 26 članov. - Kakor koli, Kurja vas ni bila mačji kašelj. Se tega njeni prebivalci danes sploh zavedajo? - Deset let pozneje, točno 26. novembra 1963, so svečano odprli pokrito avtomatsko strelišče za zračno puško. Ta strelski Abraham bomo strelci strelskega društva Kovinar, veterani in častniška organizacija letos dostojno proslavili. - Konec leta 2002 so naši zvesti planinci planinskega društva Železar praznovali 40. rojstni dan, kar je jubilej, vreden vsega spoštovanja. Na ustanovnem zboru pri Mlinarjevim Janezu na Teharjah sem bil tudi jaz. - 15. septembra 1962 je bila svečana otvoritev nove telovadnice na Lipi. - 23. junija 1962 so odprli novo kegljišče. Žal so ga leta 2000 zaprli. - 15. maja 1963 je skozi Štore potovala Titova štafeta. Za tiste čase neponovljiv dogodek. KAM LE ČAS BEŽI ... Sedaj še pa nekaj malega o tistih dogodkih, ki jih je težko opredeliti, kam sodijo. - Leto 1952 je bilo med drugim tudi v znamenju gradnje vodohramov. Skoraj na vseh je napisana ta letnica, ki me ob pogledu nanje nenehno opozarja na letnico mojega rojstva. Včasih se nekoliko izmuznem pogledu in raje pogledam malo vstran. Kam le čas beži ... - Leta 1962 je bil zgrajen in svečano odprt Vrunčev dom. Danes je to lovski dom in lani je praznoval svojega Abrahama. Ali so ga proslavili ali ne, nimam podatka. - Leta 1953, torej pred 60 leti, so posneli enega najlepših slovenskih filmov, film Vesna. - Letos mineva 60 let, kar sta brata Avsenik v svet ponesla svojo prečudovito narodnozabavno glasbo. Pa tako čisto za na konec, 12. novembra 2013 bo minilo polnih 40 let od takrat, ko sem oblekel vojaško uniformo. Joj, dragi moji, kam le čas beži, kam se mu tako mudi. Srečko Križanec 18 JUNIJ 2013 Očistimo Štore 2013 P o konceptu vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo smo letos v občini Štore izvedli projekt »Očistimo Štore 2013« v lastni režiji. Veseli nas, da smo se ponovno združili z istim namenom, ker vemo, da skrb do narave in okolja ni samoumevna in ker se zavedamo, da je ključen korak k boljšemu jutri povezovanje in združevanje moči. Projekt ni zgolj čiščenje. Končni cilj projekta je zavedanje, da je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. JUNIJ 2013 Čistilna akcija »Očistimo Štore 2013« je potekala 6. aprila 2013. Kljub slabšemu vremenu smo se ob 9. uri zbrali na različnih lokacijah in pričeli s čiščenjem. Najmlajši udeleženci so letos ponovno dokazali, da znajo aktivno sodelovati v družbi, da so okoljsko ozaveščeni ter da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. 19 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Zahvaljujemo se vsem udeležencem in veseli smo, da nam je skupaj uspelo. Ponovno smo dokazali, da smo aktivni, da znamo sodelovati in da smo odgovorni za to, v kakšnem okolju živimo. Takšno pozitivno miselno naravnanost in skrb do narave in okolja ohranjajmo skozi vse leto. Zahvalili bi se radi vsem društvom in posameznikom – prostovoljcem, ki so se aktivno vključili v akcijo. Društva in drugi, ki so sodelovali v akciji: PD Železar Štore, Karate klub Štore, odbor SDS, ŠD Laška vas, ŠKD Rudar Pečovje, LPZ Štore, KORK Štore, TD Štore, Konjeniško društvo Štore, PGD Prožinska vas, ŠKD Straža, PGD Štore, KUD folklorna skupina Kompole, osnovna šola Štore in vrtec Lipa Štore. Za sodelovanje se zahvaljujemo podjetju Simbio, d.o.o., ki nam je brezplačno dobavilo vrečke in rokavice, ki smo jih potrebovali pri čiščenju. Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani občine Štore, v rubriki fotogalerija. Nena Kopinšek 20 JUNIJ 2013 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Slovenska vojska in policija sta se že devetič uspešno predstavili v Štorah P od pokroviteljstvom občine Štore ter veteranske in častniške organizacije smo tudi letos ob občinskem prazniku pripravili tradicionalno predstavitev vojske in policije v športnem parku na Lipi. Na odlično urejeni lokaciji so se predstavili naši vojaki in policisti. Predstavili so osebno oborožitev ter vozila. Veseli pa smo bili obiska ljudi vseh generacij. Malčki iz vrtca so zame eni od najbolj navdušenih obiskovalcev, saj so kar vsi po vrsti modrovali, da bodo nekoč vojaki in policisti. Ob tej priložnosti bi se iskreno rad zahvalil za njihov obisk ravnatelju osnovne šole v Štorah Franju Rumpfu in vsem pedagoškim delavcem šole in vrtca. Otroci so najbolj hvaležni obiskovalci. Veseli pa nas tudi dejstvo, da si z zanimanjem ogledajo sedanjo oborožitev in vojaško tehniko tudi starejši občani. Seveda smo bili veseli tudi obiska našega župana in podžupana ter poveljnika vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja majorja Boštjana Močnika. Tudi za glasbo in lepo pesem smo poskrbeli. Viki Ašič in Andrej Bremec sta nam pričarala nekaj glasbenih užitkov. V popoldanskem nadaljevanju prireditve poteka na športnem igrišču velik nogometni turnir. Letos je sodelovalo deset ekip. Naš župan Miran Jurkošek je na koncu podelil pokale, se zahvalil nastopajočim ekipam in pozval vse prisotne, da se vidimo tudi naslednje leto, ko bomo praznovali že deseto, jubilejno predstavitev naše vojske in policije. Da smo v Štorah dobri organizatorji in odlični povezovalci med lokalno oblastjo, vojsko in policijo, je znano že kar precej časa in to tradicijo želimo ohraniti tudi v prihodnje. Velik delež pri vsem tem ima naš župan ter služba za pridobivanje kadra v Slovenski vojski s stotnikom Alenom Tkavcem na čelu. Srečko Križanec, predsednik veteranske in častniške organizacije Veter v laseh 2013 s športom proti odvisnosti __ Š portna unija Slovenije si vrsto let prizadeva v okviru vseslovenske družbene akcije Veter v laseh mladim približati šport in zdrav način življenja. Poudarek je na druženju, zabavi in sprostitvi, hkrati pa želimo mlade osveščati o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti in o pozitivnih učinkih športne aktivnosti. Tej akciji se je že četrto leto zapored pridružila občina Štore, ki je pripravila športno prireditev za vse otroke, najmlajše iz vrtca, osnovnošolce ter druge mlade po srcu. V soboto, 11. maja, se je v osnovni šoli Štore in v vrtcu Lipa Štore zbralo okrog 400 otrok in odraslih. (Zaradi slabega vremena se je prireditev odvijala v notranjih prostorih OŠ in vrtca). JUNIJ 2013 21 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Na začetku so uživali ob nastopu Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Mladi so se preizkušali v nogometu, odbojki, ustvarjanju in spretnostnih igrah. Zabavali in nasmejali so se ob plesanju zumbe. Poudarek je bil tudi na pomenu zdrave prehrane in osveščanju o ločevanju odpadkov. Vsi udeleženci so prejeli spominsko majčko. 22 Tudi tokrat so otroci pokazali veliko mero solidarnosti, saj so Rdečemu križu darovali igrače za otroke iz socialno šibkejših družin. Organizatorji prireditve: občina Štore, OŠ Štore, vrtec Lipa Štore, ŠD Kovinar in ŠKD Rudar Pečovje. Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani občine Štore. Nena Kopinšek JUNIJ 2013 Energijska knjiga 1 - Živeti z disleksijo in talentom (Avtorja: Melita Zupanc, Kevin Zupanc) K onec maja sem se udeležila svečane predstavitve nove knjige z naslovom Energijska knjiga 1 - Živeti z disleksijo in talentom, ki je potekala v Celjskem domu. Njena avtorja sta naša sokrajana Melita Zupanc in Kevin Zupanc, mati in sin. Program je vodila vsem znana Mojca Krajnc, ki je s svojim šarmom in profesionalnostjo poskrbela za dobro vzdušje. Melita Zupanc, mati treh otrok, podjetnica, samozaložnica in še bi lahko naštevala, je zelo zaposlena oseba, zato sva morali uskladiti termine, da sva se lahko dogovorili za ta intervju. Kako ste ob svojem podjetju našli čas za pisanje knjige? Ob dobri organizaciji, pozitivnosti, optimizmu in prekomerni energiji človek zmore vse. Moj moto je, da zmoremo veliko in še več, saj živimo enkrat in moramo svoje darove, sanje in vizije udejanjiti. Z mojim darom sem to energijo prenesla v zbirko knjig, s katerimi želim pomagati vsem, ki želijo to energijo sprejeti ter izboljšati svoj in otrokov način življenja. jatelji teh otrok. Kajti z drugačnostjo ni preprosto živeti. Če kdo meni drugače, morda ne ve, kaj je drugačnost. Družbi in celemu svetu predstavljava tudi del najine zgodbe in s tem želiva zaščititi vse otroke pred stigmatizacijo, saj imajo ljudje napačne razlage o disleksiji. Ti otroci niso neumni in leni, le našo pomoč, podporo in razumevanje potrebujejo. v zlato, kar poudari njegovo moč. Simbolizira energijo, pozitiven pogled na življenje, svobodo, srečo, veselje, uspeh …V knjigi je na voljo cela vrsta vilinskih simbolov, ki so poznani že iz keltskih časov in so zdravitelji življenj, zato jim pravimo, da so »nesmrtni«. Z njimi si pomagamo, da si povrnemo upanje, srečo, izboljšamo počutje, zdravje - zgodijo se pozitivne spremembe v našem življenju, Kako dolgo ste pisali knjigo in kako bi jo dvigne se naša zavest, samozavest, obudimo opisali? svoje darove, sposobnosti. Zakaj ste se odločili za izdajo knjige? Knjiga je nastajala štiri mesece in je razdeNastala je z namenom, da spregovorimo o ljena na štiri dele. Prva dva dela sta moja, O čem govori prvi del knjige? težavah, motnjah, drugačnosti. Da te drugačdruga dva pa Kevinova. Knjiga je napisana in Prvi del je poučen, saj pojasnim, kaj sploh nosti sprejmejo tako učitelji kot starši ter priprilagojena tudi za branje oseb z disleksijo. je disleksija, zakaj je ravno zaradi disleksije Opremljena in napisana je z večjimi črka- tolikšen talent, kakšne sposobnosti imajo ti mi, razmiki, v motno rumeni barvi, kar nudi otroci, kako sta razdeljeni možganski polobralcu boljšo koncentracijo in spomin. Hkrati vici, kako ju povezati, da delujeta enotno, o pa je opremljena tudi energijsko in vsebuje dezorientaciji in zakaj pride do nje. O tem, pozitivne afirmacije, ki pripomorejo k dvigu kako postane otrok z disleksijo in učnimi samozavesti. težavami uspešna oseba, kakšne terapije so priporočene. Zakaj je nujno potrebna pohvaZakaj je energijska knjiga? la otroka, vzpodbuda, motivacija ter nekaj o Svojo pozitivno energijo prenesla na vsako samopodobi in samozavesti. knjigo, kar dokazujem s svojim podpisom. Kako sem to storila, je opisano v njej. Na na- Pa drugi del? slovnici je simbol sonce dodatno opremljen Ta del knjige je bolj čustven in oseben. SreJUNIJ 2013 23 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN čevala sva se s pomanjkljivostmi kot tudi z neizvajanjem prilagojenega programa, ki po pridobljeni odločbi s strani zavoda za šolstvo otroku v celoti pripada, saj takšni otroci brez prilagajanja in dodatne pomoči nimajo možnosti napredovati in postati uspešni. Nismo ravno ponosni na našo družbo, saj verbalno nasilje učiteljev in sovrstnikov takšnemu otroku pustijo posledice. Kaj šele fizično nasilje ter slaba odzivnost odgovornih v šoli pri tem dejanju. Vse to in še več je pustilo rane otroku z učnimi težavami, vendar kljub temu stremi k uspehu ter ima jasne želje, cilje in vizije. Tretji del je Kevinov? Tako je. Nihče ne zna opisati bolje od njega, kako se je spopadal z učnimi težavami, uspehi, neuspehi, ter kako je našel svoj talent. Saj lahko z delavnostjo, vztrajnostjo in odločnostjo človek doseže velike uspehe in najde smisel svojega življenja. Danes je Kevin hvaležen in zmore vse. Še vedno so vzponi in padci, saj je en del zgodbe premagan, vendar nas kljub temu še čaka veliko bojev. Sam se tega tudi Kje lahko knjigo kupimo? dobro zaveda. V vseh knjigarnah po Sloveniji in na moji spletni strani. Kaj pa četrti del? Ta del knjige prikazuje energijske fotografije, Imate še kaj v načrtu? ki so Kevinovo delo in so dejanski dokaz nje- Nastaja že Energijska knjiga 2 - Postani zvezgovega talenta, ki ga je razvil ravno zaradi da svoje usode, ki bo izšla konec septembra. disleksije. S knjigo razložim pomembnost energije, saj velikokrat ne vemo, kako bi se z energiKnjiga govori tudi o talentu. Kaj je Kevi- jo napolnili in kako se lahko zaščitimo pred nov talent? kradljivci naše energije. Poleg energije so poKreativnost, oblikovanje, boljša prostorska membne tudi barve. Kako in s kakšno barvo zaznava, intuicija, fotografiranje, snemanje se lahko zdravimo in izboljšamo svoje počuin montažerstvo. Od 7. razreda osnovne šole tje, boste lahko prebrali v knjigi. želi imeti svojo videoprodukcijo in postati režiser. Pri svojih šestnajstih letih je v večini Nekje sem zasledila, da izvajate seminarsamouk in oblikuje spletne strani, retušira je in delavnice? slike, naredil je dve otroški igrici za računal- Tako je. Nekaj delavnic na osnovnih šolah in nik in posnel dva videospota. Naredil je tudi v mladinskih centrih že imam napovedanih. fotobook za znano pevko. Z vizualnim komu- Povezana sem z nekaterimi osebami, socialniciranjem nima težav. Še več, ima izjemen nimi delavkami, društvi, ki organizirajo semitalent, saj njegove fotografije in filmi povedo, narje in delavnice. Tudi z Gojmirjem Lešnjakar oči vidijo in srce začuti, ob tem pa besede kom sva se dogovarjala, da bi skupaj izvedla zbledijo. kakšno delavnico na temo disleksije. Daša Dolenec Pokal na državnem prvenstvu V okviru sejma MEGRA, 5. 4. 2013, je OZS organizirala že 13. državno prvenstvo kleparjev in krovcev. Tekmovalo je šest ekip. V ekipi OOZ Celje za ekipo obrtne zbornice Celje sta pod vodstvom mentorja Franca Beleharja tekmovala Tomaž Bučar in Nik Belehar. Ekipa se je spoprijela z najtežjo nalogo, in sicer s pokrivanjem z aluminijasto barvno strešno kritino Metalko-prefa. Za las jim je ušlo prvo mesto, a v tolažbo jim je lahko, da so dela opravili vrhunsko, z veliko pohvale prisotnih strokovnjakov. Članom ekipe OOZ Celje, Štore, Vojnik čestitamo za osvojeno drugo mesto. Tomaž Bučar 24 Občina Štore ostaja brez podskretarke za investicije K andidature Alenke Obrul za direktorico ZD Celje in še pred tem za direktorico Osrednje knjižnice Celje nakazujejo na resnost njenega umika iz občinske uprave Štore. V Štorah je vodja občinske uprave znana kot uspešna v pridobivanju evropskih sredstev oziroma sredstev, povezanih z javnimi razpisi – pomembnimi za razvoj v občini Štore. Glede na obstoječo situacijo in zapuščino je v svojem obdobju dela na občini že zapustila nekaj sledi. Kakšna bo nadaljnja usoda občine Štore in kolikšna škoda lahko posredno nastane, smo povprašali župana Mirana Jurkoška, ki pa nam je postregel samo z informacijo, da stvar še ni tako daleč, da bi bila Obrulova pravnomočno imenovana za direktorico, posledično trenutno ne daje nobenih izjav in tudi zaposlena je še na občini. O vsem tem se veliko govori in piše tudi v drugih medijih, še več, kot smo želeli izvedeti mi. Je torej molk občine upravičen? Presodite sami. Emil Kačičnik JUNIJ 2013 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Kresovanje 2013 L eto je naokoli in tudi letos smo se v športnem društvu Kovinar Štore prijavili na razpis za organizacijo zdaj že tradicionalnega kresovanja v Štorah. Zavedamo se, da je omenjena prireditev velikega pomena za občino, zato si nismo smeli privoščiti spodrsljaja pri organizaciji. Poskrbeli smo za vsa potrebna soglasja in pridobili dovoljenje Upravne enote Celje, kar je pomenilo zeleno luč za prireditev. Nato smo se zadnjega aprila zgodaj zjutraj zbrali člani društva ter pričeli urejati prizorišče ter postavili kres. Kot je že v navadi, so kresovanje otvorili člani Pihalnega orkestra štorskih železarjev, ki so s svojim igranjem ogreli že prisotne obiskovalce in privabili še tudi druge. Sledil je prižig kresa, ki ga je opravil župan občine Štore Miran Jurkošek. Za vrhunec zabave je z igranjem ter šov programom poskrbel ansambel Vagabundi, ki je napolnil plesišče na prizorišču. Za postrežbo, jedačo, pijačo in srečelov poskrbeli člani Športnega društva Kovinar Štore. Da je kres varno gorel, je poskrbelo gasilsko društvo Štore s svojo ekipo. Ponovno se je izkazalo, da je kresovanje ena izmed najbolj obiskanih prireditev v občini Štore, kar nam da dodatno potrdilo, da je prireditev izvedena na visokem nivoju. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so pripomogli, da je kresovanje uspelo, vsem donatorjem prispevkov za srečelov, vsem nastopajočim, občini Štore in seveda vsem obiskovalcem, saj brez vas kresovanja v tej obliki ne bi bilo. Primož Kaluža, ŠD KOVINAR Štore stjo na nas vselej vplivala v tolikšni meri, da smo zmogle prestopiti ovire, ki so želele preprečiti namero po dobrem, gasilski duh se je torej iz vzklika »NA POMOČ« z njima preoblikoval v »NA (VSO) MOČ!« Vse to s pristopom modrega človeka, v katerega je vsajen čip zvestobe sočloveku, ki pozunaj – na vasi in tako snovale scenarij za vezuje in združuje; posebej pa sloni na razmipetek, 19. aprila 2013, ob 19. uri na njunem šljanju, da samo družno uspemo spremeniti najprej sebe, nato pa še svet. domu v Laški vasi 17. S seboj smo pripeljale še moški del, da bi naš obisk še bolj doprinesel k vedremu razpolo- Mi smo ga že. Tega dne. In veliko dni pred ženju, kar so slednji utemeljili z glasbenimi opisanim. priboljški, podpisali pa s svojim imenom – Zaradi vsega omenjenega ne dvomim, da ga Razigrani muzikanti, zlasti Andrej Pasarič je bomo z lahkoto tudi v dneh pred nami. izstopal s svojo hudomušnostjo. Hvala, Ani in hvala, Žani. Hvaležne smo, ker smo tega dne lahko bile v Pa ne pozabita, kakor sta obljubila: ostanita družbi velikih učiteljev in sopotnikov našega legendi našega kraja, o katerih se bo bralo, življenja: Anice in Žanija Vengušta. Oba sta pisalo in šušljalo. Mateja Zakelšek namreč s svojim delom, zgledom in pristno- Življenje nas naredi pogumne … … če živimo pravo poslanstvo prostovoljnega gasilca oziroma gasilke. Ker sta nas na zgornjo trditev dolga leta opozarjala mentorja naše gasilske desetine, smo se članice le-te, sicer pa delujoče pod okriljem prostovoljnega gasilskega društva Štore – iz zaselka Laška vas – odločile, da jima ob njunih življenjskih prelomnicah (ob dopolnitvi 80 let) pripravimo presenečenje, ki ne bo nikdar tonilo v pozabo. Pomlad nas je kar sama prisilila, da smo se – sicer med nujnimi opravki, večkrat srečale JUNIJ 2013 25 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Bil je prijeten majski večer V okalna skupina Lipa je bila ustanovljena leta 2002 in je lani praznovala desetletnico. Do septembra 2012 so skupino zapustili štirje pevci, zato je bilo treba najti druge. Razna pevska poznanstva so pripomogla, da je k sodelovanju pristopilo sedem novih članov, skoraj vsi pa so bili zaposleni v železarni. Sedaj je njihova zasedba takšna: prvi tenor Bertl Korošec, Stane Gorjup; drugi tenor Milan Centrih, Janez Ratej, Janez Kadenšek; bariton Franc Kapel, Janez Hladnik, Silvo Kroflič; bas Ervin Cmok, Franc Hladnik in Tone Rozman. Pridno hodijo na vaje in se učijo pod vodstvom umetniškega vodje Emila Lenarčiča. Svoje pevsko znanje so nam predstavili na letnem koncertu 17. maja 2013 v dvorani OŠ Štore. Imeli so tudi goste: Ansambel Minutka z na- rodnozabavnimi vižami in Damirja Korošca, ki je zaigral na marimbo. Bilo je lepo in prijetno. V dvorani je bilo le malo sedežev praznih. Tiste bi zapolnili poslušalci, ki so se prestrašili vremena. Bodo pa prav gotovo prišli naslednje leto. Hvala vsem, ki ste ta pomemben dan delili z nami. Joža Gorjup Poročilo o aktivnostih gasilske mladine PGD Prožinska vas Naša srečanja v letu 2012 smo pričeli z zborom mladine PGD Prožinska vas. Udeležili smo se tudi zbora mladine PGD Teharje. Srečanja smo nadaljevali s pripravo programa ob materinskem dnevu, s katerim smo se predstavili ob zaključku materinskega pohoda na Resevno. V juniju smo se z ekipami pionirk, pionirjev in mladink udeležili orientacijskega pohoda Gasilske zveze Celje, ki je tokrat potekal v Trnovljah. Dosegli smo odlične rezultate, in sicer: ekipa mladink 1. mesto, ekipi pionirjev 1. in 2. mesto ter ekipa pionirk 1. mesto. Z našimi najmlajšimi člani, ki še niso dopolnili 7 let, smo sestavili ekipo pionirjev in tekmovali izven konkurence. Vsem čestitamo. V septembru so se naše odlično uvrščene ekipe udeležile regijskega tekmovanja v orientaciji, ki je potekalo v Mestinju. Tu so naše mladinke osvojile drugo mesto ter se uvrstile 26 na državno tekmovanje v orientaciji. Žal pa je smola posegla v rezultate pionirk in pionirjev. Državno tekmovanje v orientaciji je potekalo v Galiciji, kjer pa so naše mladinke dosegle izvrstno 5. mesto v državi. Čestitke. V septembru smo se udeležili tudi občinskega tekmovanja v Škofji vasi. Tudi tu je ekipa pionirjev dokazala, da so več kot dobri, dosegli so 3. mesto, mladinke pa odlično 1. mesto. Počivali nismo niti med poletnimi počitniJUNIJ 2013 cami, saj smo se dvakrat tedensko srečevali na delavnicah. Pripravljali smo voščilnice za novoletni bazar, ki je potekal 22. 12. ob že našem tradicionalnem božičkovanju. Poleti je naše društvo organiziralo 3-dnevni tabor na Kopah, ki se ga je udeležilo 16 otrok našega društva. Spoznavali smo naravo, odšli na pohod, se preizkusili v preživetju v naravi, opravili nekaj gasilskih veščin, pa tudi zabave ni manjkalo. V oktobru smo obiskali POŠ Kompole, kjer smo šolskim in vrtčevskim otrokom na kratko prikazali naše delo, igro in druženja. Oktober smo zaključili s prireditvijo noč čarovnic, ki je potekala v PGD Štore. V jeseni pa je GZ Celje organizirala kviz. Natančneje 3. 11. smo se z ekipami pionirk, pionirjev in mladink udeležili kviza in preizkusili naše znanje. Dokazali smo, da vemo veliko, saj sta se ekipi pionirk in mladink uvrstili na regijsko tekmovanje v kvizu v Konjicah. Mladi gasilci so si s svojim znanjem priborili prehodni pokal GZ Celje, kar pomeni, da so bili najuspešnejše društvo v naši zvezi. Na regijskem kvizu so pionirke dosegle 2. mesto in se uvrstile na državno tekmovanje v kvizu v Cerknici. Žal pa je cerkniška Coprnica Zofka posegla vmes in prinesla 26. mesto. Kot je že v navadi, smo tudi letos pripravili program ob obisku Božička. Obiskal nas je in nam zaželel obilo uspehov v letu 2013. Ob tem pa dovolite, da se zahvalim vsem otrokom, ki ste kakorkoli sodelovali in se družili z nami, ter mentorjem, ki so vas pripravljali na zahtevne naloge gasilstva. Polona Rezar, PGD Prožinska vas Prvi častni član strelskega društva S trelsko društvo je med najstarejšimi društvi v občini Štore. Ustanovljeno je bilo leta 1948. V tem dolgoletnem delovanju smo vzgojili vrsto odličnih strelcev. Nekateri so bili državni prvaki v nekdanji Jugoslaviji, udeležili so se tudi olimpijskih iger v Sarajevu. Še posebej so izstopali: starosta štorskega strelstva Vili Dečman in njegova gojenca Branko Malec in Vili Ravnika. Še veliko je bilo nadpovprečnih strelcev, vendar ne morem vseh našteti. Predstaviti želim našega 80-letnega jubilanta in dolgoletnega predsednika ter obenem prvega častnega člana, ki je bil na občnem zboru strelskega društva 26. 4. 2013 enoglasno potrjen. Prvi častni član strelskega društva je Roman Zapušek. Roman je letos dopolnil spoštovanih 80 let, veseli smo, da je zdrav in zelo aktiven na raznih področjih. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Roman, prosim povej nam, kako uspeš vse te aktivnosti ohraniti v teh častitljivih letih? Že od 18. leta sem simpatizer strelstva in petja. Streljal sem na prvem strelišču v Štorah z vojaško puško in puško, ki je bila last mojega očeta. Streljali smo na 300 m. Ti dve aktivnosti me spremljata skozi moje življenje in me spodbujata, da sem še vedno tako aktiven. Marsikdaj sem dal prednost petju in strelstvu pred družinskimi obveznostmi. Poznan si kot pevec v različnih zborih. Kje trenutno poješ? S petjem sem začel v moškem zboru v Štorah. Vsa ta leta sem pel še v Komornem moškem zboru v Celju in mešanem pevskem zboru društva upokojencev Celje. S posebnim zadovoljstvom se rad spominjam prepevanja in nastopov pri vokalni skupini »Kompolčani«. Trenutno pojem priložnostno še v nekaterih pevskih skupinah. Pri mojih letih sva z ženo manj uspešna pri delu, ker večkrat pridejo zdravstvene težave in si med seboj pomagava. Nadalje si želim, kolikor mi dovoli zdravje, da bi še sodeloval pri društvenem delu. Po vsem tem je Roman vedno nasmejan in dobro razmisli, preden kaj pove. Ima seveda veliko izkušenj, ki jih je pridobil v svojem življenju. Kadar ima malo časa, se oglasi na strelišču in prime za puško. Po streljanju imamo druženje, Brane prinese harmoniko in zapojemo. Roman nas običajno prej zapusti, ker ga čakajo družinske obveznosti, mi pa nadaljujemo do poznih ur. Roman, zahvaljujemo se ti za vsak trenutek, ki ga prebiješ z nami. Želimo ti veliko zdravja in aktivnih let v naši družbi. Vemo, da ljudje, dokler smo živi, imamo načrte za naprej. Ka- Tvoji strelci kšni so tvoji načrti oziroma želje? JUNIJ 2013 Vlado Bogdanović 27 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Z njimi ni nikoli dolgčas T ako je bilo tudi tokrat, pred dnevi, ko so me, kot že ničkolikokrat doslej, povabili medse učenci podružnične osnovne šole iz Kompol, da jim kot lovec popestrim šolski vsakdan. Tokratni termin je sovpadal z dnevom Zemlje, zato sem koncept izvajanja skušal usmeriti tudi v smeri ohranjanja zdravega odnosa do okolja in zavedanja, da bomo le s skupnimi močmi ohranili to, kar so nam zapustili predniki za naše zanamce. Dobili smo se pod prežo pri Leban in se pozneje sprehodili do treh solnic v bližini. Ob sproščenem pogovoru z učenci sem dobil občutek, da se je današnja mladež v primerjavi s tisto izpred trideset in več let, ko sem taka srečanja začel, močno spremenila. Vem, da živimo v dobi interneta in računalništva, zato kar nekam žalostno ugotavljam, da so bila vprašanja, ki so sledila, precej neposrečeno postavljena. Ni težko odgovoriti na vprašanja tistih, ki so se na ta dan vsaj malo pripravili. Tudi na to, zakaj ima srna ''belo rit'', sem našel zadovoljiv odgovor. Naj navedem le en primer. Pobaral sem jih, kako kaj preko svojih raSo pa tudi takšna, na katera kljub skoraj štiridesetletni praksi nisem čunalnikov spremljajo to, za kar smo kot varstveniki narave zadolženi lovci. Mladenič pri osmih letih je edini imel ''pripombo'', češ da jaz s našel obrazložitve. svojo pokalico, ki jo nosim preko ramen, že ne morem storiti kaj prida škode med divjadjo in da bi to njegov junak iz ne vem katere že igrice s svojim strašnim orožjem storil dosti bolj učinkovito. Pa se zamislimo. Ne krivim mladeži za neukost in nespretnost v igri z naravo, niti staršev ali učiteljev. Živimo pač v času, ko nam življenje samo krade čas in ga za zanamce zmanjkuje. V upanju, da bodo prihodnje generacije mladih več in bolj zavzeto spremljale vse, kar se dogaja okoli njih, se naslednjega srečanja že zdaj veselim, kot pove naslov. Tone Rozman – Nači Praznik vin in domačih dobrot N aše marčevsko srečanje na prazniku vina in domačih dobrot v kulturnem domu postaja že kar tradicionalno. Letos smo se v kulturnem domu zbrali že četrtič zapored. Razlog je tudi znan. Nekaj dni pred prireditvijo smo izvedli ocenjevanje vin in ocenjevanje salam. Dogodek je bil namenjen podelitvi priznanj in predvsem druženju ob dobri kapljici in odličnih domačih dobrotah. Poleg salam smo letos pripravili tudi razstavo kruha in zbrali smo jih kar 31. 28 Letošnje jubilejno deseto ocenjevanje vin je potekalo že kar po ustaljenem redu. Vina smo najprej razvrstili po sortah in ostanku sladkorja. Dva dni kasneje jih je sedemčlanska komisija anonimno ocenila po 20-točkovnem sistemu. Letos smo zbrali 72 vzorcev, med katerimi so kot po navadi prevladovale bele zvrsti (mešano belo vino). Poleg prvakov sort in vinarja leta smo letos izbrali tudi šampiona rednih trgatev. Prvaki sort: BELA ZVRST: Pajk, Jožica in Srečko 18,26 LAŠKI RIZLING: Družina Ferenčak 18,14 CHARDONNAY: Krašovc, Milan 18,44 CHARDONNAY: Šuster, Danica in Albin 18,20* KERNER: Stojan, Marija in Ivan 18,32 SAUVIGNON: Pajk, Jožica in Srečko 18,28 RUMENI MUŠKAT: Družina Strniša 18,20 MODRA FRANKINJA: Oberžan, Mitja 18,18 (*društveni prvak sorte) JUNIJ 2013 Šampion rednih trgatev: CHARDONNAY: Krašovc, Milan 18,44 Šampion posebnih trgatev: CHARDONNAY, izbor 2011: Krašovec, Mirko 18,70 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Vinar leta 2013: Družina Strniša 54,50 Naziv vinarja leta je letos pripadel družini Strniša, ki je sodelovala z največ vzorci. Salame po prejemu vedno oštevilčimo in jih pošljemo na laboratorijsko analizo. Preverja se prisotnost trihinele, ki lahko povzroči zelo neprijetno bolezen. Tudi tokrat so bili vsi vzorci negativni. Na dan ocenjevanja smo s pomočjo računalnika izžrebali naključne tekmovalne številke, s pomočjo katerih smo določili vrstni red ocenjevanja salam. Komisija je bila petčlanska. Ocenjevali so 26 salam. Salamar tudi letos prihaja iz našega društva, in sicer je to postal Mitja Oberžan iz Prožinske vasi. 1. Oberžan, Mitja 17,50 2. Majoranc, Janko 17,20 3. Mlaker, Ivan 17,00 JUNIJ 2013 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Goter, Stanislav Zeme, Milan Golež, Stanislav Oberžan, Anton Planinšek, Mirko Golež, Stanka Berkovič, Vilma 16,70 16,70 16,60 16,30 16,30 16,20 16,00 Več podatkov tako o ocenjevanju vin kot tudi salam si lahko ogledate na spletnem naslovu društva: http://vinogradniki.store.si. Letos smo prireditev pripravili 22. marca v kulturnem domu v Štorah. Vse obiskovalce so najprej pozdravili godbeniki Pihalnega or- kestra štorskih železarjev. V preddverju smo pripravili razstavo kruha in vseh ocenjenih salam. Tudi letos smo imeli čebelarja, in sicer družino Strniša. Prireditev v polni dvorani se je pričela s prenovljeno vokalno skupino Lipa, ki nas spremlja že od prvega praznika vina in domačih dobrot. Letos nas je pozdravil tudi župan Miran Jurkošek. Govor kot predstavnik komisije za ocenjevanje vin pa je imel Anton Vodovnik, ocenjevanje salam pa je pokomentiral Primož Kroflič. Prireditev je povezovala Simona Mastnak. Prvi del prireditve je minil v znamenju podeljevanja diplom in priznanj ocenjenim vinom in salamam. S priznanji smo se zahvalili tudi vsem, ki so sodelovali na razstavi kruha. Uradni del prireditve smo zaključili z zdravico skupaj s pevci vokalne skupine Lipa. Postregli smo s kruhom in salamami ter obiskovalce povabili k pokušini vin v preddverje, kjer so lahko pokusili vse vzorce vin in najboljših deset salam. Za pokušino vin smo tudi letos pripravili degustacijske kozarce z društvenim logotipom. Naj se za prekrasen večer zahvalim še občini Štore, vsem članicam in članom društva, vsem sodelujočim, pihalnemu orkestru, pevcem in pa seveda vsem obiskovalcem prireditve. Stane Ferenčak, predsednik društva 29 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Ko prebuja se pomlad P les naj bi bil mati vseh umetnosti. Ljudsko plesno izročilo je v današnjih časih skoraj pozabljeno in vse manj mladih se zanima za takšne oblike plesa. V Kompolah pa se že desetletja pleše in tako se druženje, dobra volja ter razgibanost prenašajo iz roda v rod. Življenje nam iz dneva v dan prinaša nekaj novega, ljudski plesi le redko kje še živijo, zato gre vsa pohvala kompolski folklorni skupini, ki ohranja običaje, ki bi bili v naših krajih brez njih gotovo pozabljeni. Pred nekaj leti so v Kompolah plesali tudi Stari prijatelji, ki pa so z leti prenehali in tisti, ki brez plesa ne morejo, plešejo sedaj v sosednjem kraju. 30 Nataša in Dušan Volavšek sta z ljudskimi plesi povezana že od rane mladosti. Kar veliko plesalcev je že odplesalo, Nataša in Dušan pa vztrajata. Sedaj skrbita za druženje mladih in jih vodita v svet plesa in glasbe. Nataša je mentorica otroške folklorne skupine, ki šteje 12 malčkov, Dušan pa je mentor mladinske folklorne skupine, ki jo sestavlja 15 fantov in deklet. Harmonikarja Gregi Korez in Jakob Zavšek pa raztegujeta meh svoje harmonike s takimi vižami, da tudi gledalce zasrbijo pete. Veliko truda je potrebno, da najmanjše naučiš za nastop, toda Nataša se ne pritožuje, pravi, da to z veseljem počne. Redne vaje so obro- dile sadove in v osnovni šoli Kompole so se plesalci predstavili na prireditvi z naslovom KO PREBUJA SE POMLAD. Polna telovadnica navdušenih gledalcev je z bučnim aplavzom nagrajevala nastopajoče in se že spraševala, kdaj bo naslednja takšna prireditev. Prireditev pa se ni končala po nastopu mladeži, ampak je še trajala v prijetnem druženju ob prigrizku v avli šole. Prijetna je misel, da so med nami mladi, ki z glasbo in plesom želijo sebi in drugim popestriti življenje. Ivanka Tofant JUNIJ 2013 16. pohod po turistični poti občine Štore 4. maja smo člani turističnega društva Štore organizirali 16. tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore. 60 pohodnikov se je podalo na pot z železniške postaje v Štorah, ob reki Voglajni mimo Straže, kjer smo imeli prvo postojanko z okrepčili. Nato smo se podali v hrib proti Križpotjem in naprej v Svetli dol. Na kmetiji Štarkl smo Faniki in Branku podelili bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije za pomoč in promocijo turizma v občini Štore. Gospa Fanika vsako leto pohodnikom speče domač kruh v krušni peči, Branko pa nas postreže z jabolčnikom in vinom. Otroci si lahko ogledajo hlev, ostali pa seveda kapelico svetega Florjana. Pot smo nadaljevali proti vasici Svetina, kjer je bil možen ogled obeh cerkva in groba Alme Karlin, zaključek pohoda pa je bil na Vrunčevem domu. Za varen korak sta skrbela naša vodnika Betka in Valter iz planinskega društva Štore, na poti pa smo »turisti« pohodnikom pripravili čaj, kavo, potico, jabolčni zavitek, pecivo, domač kruh in divjačinski golaž na zaključku. Vsak pohodnik je dobil tudi majico in priponko. Na Vrunčevem domu smo podelili še eno priznanje - gospod Martin Škoberne je prejel bronasti grb Turistične zveze Slovenije za promocijo in udeležbo na vseh šestnajstih pohodih po turistični poti občine. Mojca Korošec, Turistično društvo Štore Zaključek bralne značke Malček Bralček v knjižnici Štore K njižnica Štore je skupaj s Turističnim društvom Štore pripravila prvi skupni projekt, s katerim smo simbolično zaključili sezono branja v tem šolskem letu. Vemo, da knjižnica v Štorah uspešno deluje že vrsto let, zaradi prostorske stiske pa kljub vsemu ne moremo prirejati dodatnih dejavnosti, kot so pravljice za otroke, predavanja za odrasle. Tokrat so nam v pomoč priskočili naš dobri sosedi »turisti«, ki so nam pomagali pri pripravi in izvedbi prve pravljice za otroke v knjižnici, za kar smo jim zelo hvaležni. Dogodka se je udeležilo veliko otrok, ki so s svojimi starši dokazali, da so take popestritve zelo JUNIJ 2013 dobrodošle. Knjižničarje zelo veseli dejstvo, da krajani pridno obiskujejo knjižnico, še posebej pa smo veseli mladih bralcev, ki z branjem dokazujejo, da je knjiga še vedno »zakon«. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko; ob torkih od 9. do 11. ure in ob četrtkih od 14. do 19. ure. Vabimo vse, ki želite prosti čas zapolniti z branjem knjig in časopisov, da nas obiščete v knjižnici. Na naših policah je na voljo mnogo dobre literature in poljudnih priročnikov za vsakovrstne dejavnosti, zato: »Na svidenje v knjižnici!«. Marjeta Pirman, knjižnica Štore 31 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Palček Bralček in Maček Muri V četrtek, 23. maja popoldan, je turistično društvo Štore obiskal Palček Bralček, ki je skupaj z Mačkom Murijem preživel prijetno urico z otroki, ki so prišli na zaključek bralne značke Malček Bralček. Že na vhodu je malčke pozdravila »mačja« glasba, Palček Bralček pa jim je prebral zgodbico o Mačku Muriju. Otroci so se zabavali z risa- njem risbic in barvanjem pobarvank, igrali so »spomin«, domine ter zapeli nekaj pesmic. Posladkali so se z bonbončki, lizikami, piškoti in sokom ter se s Palčkom Bralčkom dogovorili, da jih bo naslednje leto spet obiskal. Mojca Korošec, Turistično društvo Štore Izlet Ljubiteljskega pevskega zbora Štore P evci Ljubiteljskega pevskega zbora Štore smo se po uspešni predstavitvi na občinski reviji pevskih zborov v Celju 10. 5. 2013 in po vseh nastopih, ki jih v prvi polovici letošnjega leta ni bilo malo, v nedeljo, 26. 5. 2013, podali na kratek izlet v sosednjo Italijo, na katerega smo povabili še nekaj svojih prijateljev. Zgodaj zjutraj smo se zbudili v deževno jutro in se podali na pot. Tudi ob kratkem postanku na Lomu vreme ni bilo videti še nič kaj obetavno. A ko smo prečkali državno mejo z Italijo, se je že začelo prikazovati sonce. Naš prvi postanek je bil v mestecu Oglej, ki je v IV. stoletju postalo središče krščanstva in sedež škofije, ki je obsegala veliko območje, v katero so sodili tudi naši kraji. Tu smo si ogledali baziliko, zgrajeno na temeljih starokrščanske molilnice iz IV. stoletja, ki je v XIV. stoletju bila povečana in obnovljena. V njej smo občudovali prekrasna tla s starokrščanskimi mozaiki, nato pa smo se sprehodili po rimski cesti Via Sacra vzdolž izkopanin rimskega rečnega pristanišča. Pot nas je nadalje vodila v mestece Gradež, kjer nas je že čakala ladjica, ki nas je popeljala na otoček Barbana, kjer stoji znamenito Marijino božjepotno svetišče, kamor že dolga leta radi romajo zamejski Slovenci. Ob čudovitem soncu, ki nas je prijetno grelo med vožnjo z ladjico, si nismo mogli kaj, da ne bi tudi kakšno zapeli, saj pesem nosimo vedno s seboj v srcu. Očitno pa smo z našim petjem ogreli tudi srca drugih potnikov, ki so nam kar nekajkrat navdušeno zaploskali. Po kratkem sprehodu po otočku Barbana in ogledu svetišča smo si privoščili tudi malico in se nato vrnili v Gradež, kjer smo se sprehodili po čudovito urejenih trgih in ulicah tega kopališkega mesta ter si privoščili pravi italijanski kapučino in „gelato“ - sladoled. Pot nas je nato vodila mimo Tržiča in Devina na Vejno, kjer na hribu kraljuje zelo sodobno nacionalno svetišče Marije matere in kraljice, zgrajeno v trapezasti obliki in v izrednih dimenzijah. Nismo se mogli načuditi prostornosti tega svetišča s številnimi oltarji in neverjetno akustiko, saj smo imeli celo možnost spremljati mašo, ki je potekala delno tudi v slovenskem jeziku. Po ogledu notranjosti pa smo se napotili na zunanjo ploščad, s katere se nam je odprl čudovit razgled na ves Tržaški zaliv in tudi našo domovino. Sledila je še vožnja proti naši ljubi deželi, kjer smo se v kraju Marezige nad Koprom okrepčali z dobrim poznim kosilom, uživali v razgledu na Tržaški zaliv še z druge strani in se podali proti domu. Kljub pozni vrnitvi v domači kraj so nam sonce, pesem in dobra volja na izletu dodobra napolnili baterije, da bomo lažje zdržali trdo delo in se uspešno pripravljali na nastope v drugi polovici leta. Vsem udeležencem izleta se zahvaljujem, ker so s svojo dobro voljo prispevali, da smo skupaj preživeli čudovito nedeljo. Še posebej pa se zahvaljujem naši Bredi Pečnik, ki je prevzela in več kot odlično opravila vlogo vodičke, ter seveda naši Radici Kragelj, ki nas je sploh pripravila do tega, da smo šli na ta izlet in vestno poskrbela za vse, kar je potrebno, da je izlet potekal tako, kot smo pričakovali. Zoran Šućur, LPZ Štore 32 JUNIJ 2013 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Harmonika zapečatila mlado življenje strica Francija Posebnost njegovega igranja je bilo igranje z levo roko na klavirsko harmoniko. M inilo je sto let od rojstva mojega strica, maminega brata, po domače Ošanskega Francija iz Šentjanža nad Štorami. Izučil se je za kolarja, vendar tega poklica ni opravljal, ker je bil obdarjen z glasbo. Izvrstno je JUNIJ 2013 igral na diatonično in klavirsko harmoniko. Med zadnjimi,ki ga je poznal in se spomni njegovega igranja, je Janez Gradišnik iz Svetine. Tudi Francija je zadela kruta usoda druge svetovne vojne. Na Štajerskem se zaradi strahovitega okupatorjevega terorja narodnoosvobodilno gibanje ni razvilo tako kot v drugih pokrajinah, zato je leta 1944 sem krenila 14. divizija S 1112 borci. Prve dni februarja tega leta je divizija po dolgi poti iz Bele Krajine prek Hrvaške prečkala Sotlo in prišla na Štajersko. Že na Kozjanskem je imela prve boje z Nemci, ki so jo pozneje skušali za vsako ceno uničiti. Od 6. do 24. februarja 1944 je divizija v globokem snegu in peklenskem mrazu prebijala obroč za obročem. Stric Franci je doživel svoj ognjeni krst pri sv. Joštu na Paškem Kozjaku. Tam so 20. februarja prenočevali. Zjutraj so jih Nemci dohiteli in treba je bilo nadaljevati pot. V hiši je pozabil harmoniko in zato se je vrnil nazaj po njo. Pri izhodu je bil ustreljen v obe nogi. Tovariši so ga rešili in odnesli na višje ležečo kmetijo in ga zakopali v seno. Nemci so ga tam odkrili, vrgli z vrha skednja na gnojišče in ga ustrelili. Pokopan je nedaleč stran v skupnem grobu s kamnitim nagrobnikom. Nekaj dni zatem je na Graški gori in pri Belih vodah padla polovica kulturniške skupine skupaj s pesnikom Karlom Destovnikom Kajuhom. Preostali borci so se končno izvili iz obroča ter v gornji Savinjski dolini dočakali konec nemške ofenzive. Glasbena nadarjenost našega strica Francija je zapisana v genih naše rodbine in se kaže v tem, da smo za njim del tega podedovali jaz, moj brat Mihael in sedaj tudi 17-letni Urban. Takšni in podobni primeri naše pretekle zgodovine morajo biti v poduk, da bomo znali ceniti in spoštovati zgodovinsko preteklost slovenskega naroda. Emil Bučar 33 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Stanislav Štefanec, naj prostovoljec leta 2013 v celjski regiji Ko sem ga spoznala, me je prijetno presenetila njegova odprtost, komunikativnost, vedrost in radodarnost (gobe). Razkazal mi je muzej v garaži, obnovljene prostore KORK-a v spodnjih Štorah ter odgovoril na nekatera vprašanja. Kaj beseda prostovoljec sploh pomeni? To je oseba, ki pomaga drugim, za svoje delo pa ne dobi plačila. Zakaj ste se odločili za prostovoljstvo? Ker me osrečuje, če lahko komu pomagam in vidim zadovoljen obraz. Ker je to plemenito dejanje in vidim v tem smisel življeladinski center Celje vsako nja. leto izbira naj prostovoljca. Izmed 62-ih prispelih pobud je Na kakšne načine lahko pokomisija izbrala našega sokraja- magamo drugim? na, gospoda Stanislava Štefanca Nudimo lahko fizično pomoč inza naj prostovoljca v celjski regiji validom in starejšim, zdravstvev kategoriji nad 60 let. Naj vam no, materialno pomoč … ga na kratko predstavim. Je pristni Štorovčan, filatelist, 37 let Kaj vam pomeni prejeta načlan ribiškega društva Voglajna, grada? zbiralec starin na tematiko »od Ta nagrada je velika spodbuda svetil do elektrike«, strasten za nadaljnje delo. Ne zaradi prigobar, član turističnega društva znanja, ampak zato, ker vidim, Štore, 20 let prostovoljec, član da me toliko ljudi spoštuje in Medobčinskega društva delov- podpira. nih invalidov Celje, sodeluje tudi pri projektu »Starejši za starej- Veliko let opravljate delo proše«. Je podpredsednik Krajevne stovoljca. Ali imate na to kaorganizacije rdečega križa Štore kšen lep spomin? (KORK), ponosen dedek in oče Gospodu, ki je bil nepokreten, dveh hčera. Trenutno je na čaka- sem delal družbo, ga spravil na nju na upokojitev. noge in ga vodil na sprehode. M 34 Najsrečnejši dan je bil, ko je sam druge prostore. Ja, eno leto sem deloval v svoji prišel k meni na obisk. garaži, nato nam je občina dodeOmenili ste projekt »Starejši lila prostore v zapuščenem staza starejše«, lahko poveste nju, katere smo nato sanirali. Pri obnovi je sodelovalo 10 članov. nekaj besed o tem? Starejše, ki so osamljeni, obisku- Zamenjali smo okna, prebarvali jemo na njihovih domovih, jim vrata, napeljali elektriko, vodo, delamo družbo, jim pomagamo zamenjali tla, prebelili stene, pri opravilih (čiščenje, kuhanje, zmontirali police, vse s humanipospravljenje, košnja …), jih tarnim delom. peljemo na sprehode, jim pomagamo pri plačilu položnic (odvi- Skupaj z drugimi člani KORKsno od zaupanja ljudi) ali pa -a ste pomagali že veliko osegremo k zdravniku po zdravila. bam. Lani smo s humanitarnim deBili ste pobudnik, da imamo lom, ki je trajalo skoraj pol leta, tudi v spodnjih Štorah Kra- prenovili celotno kopalnico za jevno organizacijo rdečega invalidno osebo. Na voljo imamo tudi veliko oblačil in obutve, križa. Zakaj? Ugotovil sem, da je socialna sti- belo tehniko, televizorje, igrače. ska ljudi v Štorah zelo velika in se Stvari so rabljene, a delujoče. Poodločil za nadgradnjo Rdečega skrbimo, da pride pomoč v prave križa, ker ga v Štorah prej ni bilo. roke, npr. 5-članska družina je Prej so morali Štorovčani hoditi prvič v življenju dobila pralni po pakete v Celje, za avtobus so stroj, prej je gospa prala na roke. zapravili skoraj toliko denarja, kot je bila vrednost paketa, mar- Kakšen je odziv krajanov na sikdo pa ni imel denarja niti za delovanje KORK-a? avtobus. Sedaj se vsi potrebni Ljudje čutijo potrebo socialno dokumenti uredijo v Štorah, tudi šibkih ljudi, nas kontaktirajo po pakete s hrano pripeljejo v Štore, telefonu ali osebno. Tudi člankjer jih potem razdelimo. 20. 1. stvo v KORK-u se veča, sedaj je 2012 smo na 1. rojstni dan KORK- včlanjenih že 60 članov, celole-a priredili dobrodelni koncert in tna članarina pa znaša 5 EUR. zbrali 1400 EUR za socialno šibke krajane Štor. Tak koncert bomo Nam lahko poveste še uradne priredili vsako leto pod geslom ure? Vsak petek od 15. do 16. ure ali »Še imamo upanje«. po dogovoru. Najprej ste delovali v svoji gaDaša Dolenec raži in se šele nato preselili v JUNIJ 2013 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Prenovljena bivalna enota Sonček v Štorah L eta 1984 je bilo v Celju ustanovljeno društvo Sonček, ki bo naslednje leto praznovalo 30-letnico obstoja. Njegov predsednik je Martin Lažeta, ki je že drugič nastopil 4-letni mandat. Na lep majski popoldan me je povabil na klepet ob kavi, družbo nama je delala varuhinja Nina Pečenko in nekaj varovancev (Andrej, Drago, Špela in Vilma). Ob sproščenem klepetu so mi predstavili svoje bivanje v društvu in mi razkazali prostore. Zaradi dotrajanih prostorov, aparatov (potrebujejo nov štedilnik, pečico, hladilnik, mikrovalovko, pomivalni stroj) in neugodnih bivalnih razmer (stene pokajo zaradi vlage, omet odpada s stropa v kopalnici) so zbirali star papir, pločevinke, zamaške, priredili dobrodelni koncert ter dobili nekaj donatorskih sredstev (Rotary klub Celje). Zaradi šibkega toka jim je »ven metalo« varovalke in je bila potrebna menjava celotne električne inštalacije. Ker je bilo varovancem poleti zelo vroče, so jim namestili klimatsko napravo. Zbrali so tudi dovolj sredstev za menjavo oken in vhodnih vrat. zaposleni v Sončku so odlični, uporabniki jim zaupajo, vse ideje se uresničijo oz. izpeljejo. Njegova vizija je izboljšati kakovost življenja uporabnikom. Da bi življenje v bivalni enoti potekalo mirno, so tudi tu potrebna hišna pravila, ki se jih morajo varovanci držati. Varovanci so prijetni ljudje, ki se radi smejijo, hodijo na izlete, razna srečanja, se radi družijo in so veseli vsakršnega obiska. Naj vam jih nekaj predstavim: - Andrej je športnik, igra namizni tenis, pikado, šah, v srednji šoli je streljal z zračno puško. V sobi ima papagaja. - Drago piše pesmi in poje, igra na razne inštrumente (blok flavta, je samouk na klavirski harmoniki). - Vilma je članica motorističnega društva, izdelali so ji prilagojen motor, s katerim se vozi na moto zbore. Rada kolesari, hodi v naravo, pleše in poje ter je dobra šivilja. Ima tudi manjšo gredico, na kateri goji »vse živo«. V sobi ima želvo. - Špela rada poje, slika, šiva gobeline, rada je v naravi ter ima rada živali. Leta 2000 je bila uradna otvoritev bivalne enote v spodnjih Štorah, Daša Dolenec ki se nahaja poleg gasilskega doma. Bivalna enota je razdeljena v dve hiški: v večji je nastanjenih 8 varovancev, ki so povsem odvisni od pomoči drugih, v manjši pa so 4 samostojni varovanci. V štorski bivalni enoti so nastanjeni varovanci iz vse Slovenije, od 18 leta dalje. Nekateri so upokojeni in prejemajo pokojnino, drugi prejemajo denarna nadomestila, s katerimi plačajo bivanje, od celotnega zneska pa dobijo mesečno 40 EUR žepnine. Bivalna enota je odprtega tipa, kar pomeni, da lahko gredo varovanci kadarkoli na obisk k domačim in obratno. Dopoldne se udeležujejo delavnic v VDC-ju (Varstveno delovni center) v Celju, kamor jih voznik odpelje zjutraj s kombijem. akor v vsej Evropi je bil tudi v SloTam izdelujejo razne izdelke, z njihovo prodajo pa pokrijejo stroške veniji aprila teden laboratorijskih materiala in nagrad uporabnikom. Čez dan se zadržujejo v skupnem živali, v katerem so se društva in posaprostoru, ob lepem vremenu pa na dvorišču. Skupaj sestavijo jedilmezniki trudili dvigniti osveščenost o nik za ves teden, enkrat tedensko pa gredo varuhi po nakupih. tej problematiki. Še vedno se ubadamo z vprašanjem, zakaj mora v znanstvene V bivalni enoti Štore so zaposleni 4 varuhi, ki varovancem nudijo in raziskovalne namene umreti in trpeti 24-urno varstvo, ena oseba je zaposlena preko javnih del, imajo pa več milijonov živali. tudi socialno delavko, ki je na delovni praksi. Nina Pečenko, ki je kot Menimo, da je njihovo trpljenje neuvaruhinja zaposlena 13 let, je opisala svoje delo in naloge:j pravi, pravičeno, saj bi lahko do enakih rezultatov prišli po drugačni, bolj da je deklica za vse: kuha, pere, lika, pospravlja, opravlja hišniška humani poti. Naj bo to v razmislek vsem, ki še vedno uporabljate opravila, pomaga pri osebni negi, je psihologinja … Pravi, da je izdelke, ki so bili testirani na živalih. za ta poklic potreben močan čut za soljudi. Ne smem pa pozabiti Verica Štante, omeniti prostovoljcev. Martin Lažeta pravi, da ima »zdrav« odbor, Drustvo proti mučenju živali Teden laboratorijskih živali K JUNIJ 2013 35 K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN Čebelarjeva opravila spomladi P ovabilo urednikov Štorskega občana za predstavitev čebelarjevih opravil skozi leto si štejem v veliko čast. Hkrati pa moram priznati, da sem potreboval precej časa za razmislek, preden sem to povabilo sprejel. Ta čast je hkrati tudi velika preizkušnja, saj je na območju, ki ga redno obiskuje ta časopis, kar nekaj odličnih in izkušenih čebelarjev. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh in izkušnjah kar najbolje poskrbeti za svoje čebele, zato se mnenja čebelarjev lahko tudi razlikujejo. In prav je tako. Moj prispevek pa naj bo namenjen tistim, ki jim je čebelarjenje nepoznano in tistim, ki že nekaj vedo, vendar zbirajo pogum, da bi postali čebelarji. Starejše matice iz dovolj močne družine, ki imajo dovolj zaloge cvetnega prahu, pričnejo z zaleganjem jajčec že v januarju, mlajNaj se na kratko predstavim. Sem Leopold Bukovšek iz Laške vasi. še matice pa nekoliko kasneje, vendar časovni zaostanek do paše Leta 1990 sem se upokojil in takrat se je začela moja čebelarska pot. nadomestijo. Ko postajajo dnevi toplejši, čebelnjaki zaživijo tudi na Najprej skromna, le s tremi panji, z malo znanja, vendar z ogromno zunaj. Čebele v panje na nožicah nosijo polne koške cvetnega prahu veselja. Z leti je število panjev rastlo, pridobil sem nekaj znanja in za novo zalego, čistijo in zračijo panje … Ko se temperatura dvigne izkušenj, najbolj pa je naraslo veselje. Danes čebelarim z 12 panji, nad 12o C, se gruče v panjih razpustijo, to pa je tudi čas, ko naredimo kar mi dodobra zapolni prosti čas. prve preglede v panjih. Preverimo, ali je v celicah zalega (zarodki čebel), če je ni, to žal pomeni, da matica ni prezimila. Pomagamo Čebele in čebelarji se moramo s svojim delom prilagoditi okolišči- jim tako, da iz drugega panja prestavimo sat z zalego in tako lahko nam, ki jih določa narava, zato je opravila nemogoče stlačiti v neke čebele vzgojijo novo matico. Če pa je družina šibkejša, jo lahko zdrudatumske okvirje, si pa zagotovo sledijo po nekem vrstnem redu. Na žimo z drugo, ki je morda tudi šibkejša, vendar ima matico. primer - letošnja zima je bila precej drugačna od povprečja zadnjih let, narava se na višji nadmorski višini prebuja nekoliko kasneje kot V marcu je čas, da pregledamo svoje rabljeno orodje, ga uredimo, v nižjih predelih in še bi lahko naštevali … razkužimo in, če je potrebno, tudi popravimo. Na čebelarskem sejmu v Celju pa si lahko ogledamo in priskrbimo nova orodja in opremo. Zagotovo pa vsi čebelarji najbolj težko čakamo prve sončne žarke, Matica v tem času pospešeno zalega jajčeca, zato moramo v dneh ki iz panjev privabijo čebele. Zaskrbljeno opazujemo, kakšen je re- slabega vremena poskrbeti, da jim dodamo kakšen meden sat. S zultat našega preteklega čebelarjenja in koliko čebeljih družin je tem jim do takrat, ko bo narava v polnem razcvetu, pomagamo, da preživelo zimo. Za čebele je to namreč prva priložnost, da izpraznijo ustvarijo močne družine. V štiridesetih dneh se iz jajčeca razvije česvoja prebavila in se oskrbijo s svežo vodo. Zimo preživijo v panjih bela nabiralka. V času zaleganja jajčec in času vzgoje mladih čebel v strnjenih gručah in tako vzdržujejo temperaturo, ki jim omogoča je zaželen pogostejši obisk čebelarja, ki budno spremlja dogajanje preživetje in optimalno porabo zaloge hrane. Zato je zelo pomemb- v panju. Poskrbeti mora za pravo razmerje in razporejenost satov z no, da jih v tem obdobju ne vznemirjamo s svojo prisotnostjo. Kljub zalego in hrano. Ko iz udobnih gnezdec zleze veliko število mladih dobrim pogojem čez zimo naravno pogine približno tretjina čebel. čebel, nastane v ulicah med sati precejšnja gneča. To spodbudi čeV zimskem času praviloma v panje ne posegamo, kar pa ne pomeni, bele, da začnejo graditi matične nastavke. V njih čebele s posebno da smo prosti. Ta čas izkoristimo, da pripravimo nove sate, ki bodo hrano – matičnim mlečkom vzgojijo novo matico, kar povzroči med služili kot »čista posoda« za svež med. Predvsem pa se je modro čim čebelami rojno razpoloženje, zato lahko pričakujemo, da bo matica več izobraževati iz razne literature, organiziranih pa je tudi kar nekaj s skupino čebel odletela iz panja in na bližnjem drevesu naredila roj. predavanj, ki jih je vredno obiskati, kajti znanja ni nikoli dovolj. O tem pa več v prihodnji številki, ko bomo natočili tudi že prvi med. Leopold Bukovšek 36 JUNIJ 2013 Leto vere P o župnijah je veliko duhovnega dogajanja skozi vse leto. Osnovni ritem nam najprej daje redno oznanjevanje in bogoslužje, ki povzema celotno zgodovino odrešenja: od adventnega pričakovanja Odrešenika, preko božiča, postnega in velikonočnega časa vse tja do Vseh svetih in praznika Kristusa Kralja vesoljstva. Tedaj se bolj zavemo, da bomo tudi mi ob svojem času zaključili zemeljsko življenje, a zaupamo, da se ne bo izgubilo v nič, ampak bomo ob Kristusu Odrešeniku doživeli tudi mi svoje vstajenje in polnost življenja v večnosti in se bo naša vera potrdila v resničnost. Temu krogu cerkvenega leta se pridružujejo razna duhovna dogajanja v župnijah in manjših skupnostih znotraj nje. Bogat dogodek je priprava na prvo sveto obhajilo, birmo, župnijski praznik in različna slavja župnijskih in podružnih cerkvah ali posameznih skupin v župnijskem delovanju. Radostno spremlja župnija starše in botre ob krstu otrok, veseli se z novoporočenci, poučuje in vzgaja otroke in mlade, sočustvuje s svojci ob smrti in moli za rajne. Vse to delovanje in obhajanje pa sloni na temelju, ki je podoben kot pri vseh stavbah, sicer neviden, a vse drži pokonci: to je vera v Troedinega Boga – Očeta, Sina in Svetega Duha. Brez nje bi bilo vse delovanje Cerkve malo vredno in bi se skrčilo le na zunanje dogajanje, kar pa ni njen smisel in namen. Zato je ohranjanje in vzdrževanje osebne in skupne vere najpomembnejša skrb Cerkve. Sedaj že upokojeni papež Benedikt XVI. je lani jeseni z apostolskim pismom »Vrata vere« razglasil leto vere in nas povabil, da bi z osebno pozornostjo in odgovornostjo za sedanjost, prihodnost in večnost stopili skozi »vrata vere«. Razglasil ga je ob 50-letnici začetka 2. vatikanskega koncila, ki je v marsičem prinesel pomlad vere v 20. stoletje, saj je spregovoril na način, ki ga je sodobni človek bolje razumel. Koncilsko dogajanje (v letih 1962–1965) je odprlo prostor za sodobna vprašanja v luči vere, za bolj razumljivo bogoslužje v domačem jeziku in za mnoge socialne in pastoralne pobude. Večina od njih je bila v tem obdobju bolj ali manj uresničena. Leto vere nas želi spomniti na vse to in spodbuditi, da bi uresničevali še neuresničene koncilske pobude in v svojem času z večjo pozornostjo in bolj osebnim iskanjem ter poglabljanjem vere (p)ostali kristjani po duhu in ravnanju, ne le po krstnem listu ali tradiciji. V tem duhu se skozi vse leto ustavljamo ob različnih možnostih in vprašanjih vere ter življenja. V naši župniji smo imeli mesečna srečanja z naslovom: »Verski pogovori za odrasle«. Razlagali smo Apostolsko vero (Verujem v Boga Očeta …), kot jo izpovedujemo pri krstu, obhajilu, birmi, pa tudi v osebnih molitvah. V duhu leta vere se zbiramo JUNIJ 2013 tudi v molitveni skupini enkrat mesečno, da bi o veri ne le razmišljali, ampak jo v molitvi izražali in v njej prosili za modrost in moč za pravo življenje. Tudi skupina zakonskih parov, ki je zaživela v letu vere, je spodbuden sad, ki naj hrani njihove družine v medsebojni ljubezni in zvestobi, v veri in vzgoji; v dobrem sobivanju in krščanskem življenju tako posameznika, družine, župnije kot tudi kraja. Številne možnosti, ki jih kot Cerkev ali posamezna občestva v njej odpiramo, so dobrodošla priložnost za osebno rast v veri in za uresničevanje vrednot v naši družbi, ki žal s sekularizacijo in odtujitvijo od božjega ni napredovala v kakovosti življenja. Vedno bolj čutimo, kako sodobni način mišljenja in ravnanja vodi v večjo sebičnost, zanimanje zgolj za koristi posameznika ali ozke skupnosti v materialnem iskanju, siromaši pa sobivanje ter socialne in duhovne vrednote. Zdaj nam postaja že bolj jasno, da tak način ne bo prinesel niti blagostanja, še manj pa sreče in optimizma, kot je obljubljal. Tako nas leto vere izziva in spodbuja, da bi iskali v bolj duhovno smer, da bi poglobili ali na novo odkrili svoj odnos do Boga in v vsakdanjem življenju konkretno uresničevali krščanske vrednote, še zlasti vero, upanje in ljubezen. Gotovo bomo osebno in skupno še lahko našli različne možnosti napredovanja na tem področju. Zato spodbujam k osebnemu razmisleku, branju, pogovoru in molitvi. Vera v Boga je dragocen dar in velika vrednota v življenju, če je iskrena, osebna in hkrati občestvena, torej se krepi in navdihuje v skupnosti Cerkve. Zato ji je vsekakor vredno posvetiti svoje zanimanje, čas in trud, saj daje sadove doživetij, smisla in pomoči že v sedanjosti, postavlja temelje v vzgoji za prihodnost in gradi tudi našo večnost. Na praznik Kristusa Kralja vesoljstva (24. novembra) bomo v bogoslužju sklenili leto vere. Seveda pa ne bomo končali prizadevanj za poglobitev in poživitev vere. Upamo, da nas bodo številne spodbude, napisane misli in uresničeni načrti spodbujali k razmišljanju, boljšemu poznavanju vere, k molitvi in korektnemu življenju iz nje. To iskreno želim sebi in vam. Miha Herman, župnik na Teharjah 37 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Pomladno dogajanje v teharski župniji N edeljo duhovnih poklicev, 21. aprila, smo letos praznovali na prav poseben način. V rojstno župnijo smo povabili duhovnike in redovnike, ki izhajajo iz naše župnije, delujejo pa v različnih poklicih in na različnih krajih. Spregovorili so nam o svoji življenjski poti in delu, ki ga opravljajo. Obiskale so nas tri redovnice iz reda Marijinih sester v Ljubljani – s. Lavrencija (Neža) Gologranc, ki letos praznuje 50 let redovništva in skrbi za ostarele, s. Hijacinta (Dora) Rezar, ki praznuje 51 let redovništva, in s. Mirta (Ana) Rezar, ki je skoraj 40 let delovala v Torontu, zadnjih nekaj mesecev pa skrbi za bolne in ostarele sosestre na Dobrovi v Ljubljani. Zaradi bolezni je naše srečanje le v duhu spremljala s. Mateja (Pavla) Rezar, ki je dolga leta delovala med Slovenci v Stuttgartu, sedaj pa živi na Dobrovi. Pridružil se nam je tudi Martin Rezar, redovni brat iz jezuitske skupnosti v Mariboru, ter najmlajši med njimi, Janko Rezar, župnijski upravitelj pri Sv. Martinu v Velenju. Zaradi dolžnosti v Rimu se nam ni mogel pridružiti salezijanski duhovnik dr. Miran Sajovic, ki je profesor patrologije na papeški univerzi v Rimu. Za župljane je bila to lepa priložnost, da smo se srečali z našimi rojaki in se duhovno bogatili ob njihovem duhovnem življenju, ki ga zavzeto živijo na različnih področjih. Majsko dogajanje je bilo šmarnično obarvano. Ob nedeljskih popoldnevih smo se srečevali pri kapelah v različnih vaseh (pri Romovi kapeli v Ogorevcu, pri »Mariji v skali« na Pečovju in pri Sajovičevi kapeli v Slancah), prebirali šmarnično zgodbo in prepevali litanije ter Marijine pesmi. 2. maja smo se priključili tradicionalnemu romanju na Svetino, ki se ga že več kot 30 let udeležujejo mladi in »mladi po srcu« iz celjske dekanije in tudi od drugod. Udeležili smo se svete maše, ki jo je ob somaševanju dekanijskih duhovnikov letos vodil Ivan Šumljak, lanski novomašnik in tajnik celjskega škofa. Po sveti maši smo ob gostoljubnosti domačinov nadaljevali druženje pred cerkvijo. Naša župnija je sodelovala tudi v nogometnem tekmovanju, v katerem se je pomerilo pet ekip – iz župnij sv. Cecilije, sv. 38 Danijela, sv. Jožefa, Teharij in Svetine. Veselili smo se zmage fantov iz naše župnije, ki so za osvojeno 1. mesto prejeli prehodni pokal. V petek, 24. maja, smo imeli v župnijski cerkvi koncert sakralnih melodij, ki ga je ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Teharje pripravila KS Teharje v sodelovanju z župnijo Teharje, v njem pa so nastopili baritonist Zdravko Perger, igralec Zoran More in pianist Tadej Horvat. Ob tej priložnosti je predsednik KS Teharje Franci Kač župniji Teharje podelil zlati grb za pomembno delo pri ohranjanju kulturne dediščine. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da župnija Teharje z obnovljenimi objekti, še zlasti sakralnimi, in z vedno skrbno urejeno okolico predstavlja poseben okras kraja. Najvišje odlikovanje KS Teharje je namenjeno celotni župniji Teharje, tako njenemu voditelju župniku Mihu Hermanu in tudi njegovim predhodnikom, ki so preudarno in skrbno vodili najrazličnejša obnovitvena dela, kot tudi zavzetim župljanom, ki so skozi vsa ta leta pridno sodelovali v župniji in namenjali številne prostovoljne ure za njen okras, ki ga lahko občudujejo vsi mimoidoči. Teharski župljani smo se odlikovanja razveselili in se bomo še naprej trudili, da bo naša župnija tudi v prihodnje skrbna varuhinja dediščine in njenih vrednot, ki so nam jih zapustili naši predniki. V pomladnem dogajanju smo imeli tudi pripravo na sveto birmo in na prejem prvega svetega obhajila. Letos se je na birmo, ki smo jo obhajali 26. maja, pripravljalo 15 teharskih veroučencev, štirje so se v zadnjem letu pridružili iz Kompol, k samemu slavju pa še štirje iz Svetine. Birmansko slovesnost je vodil kanonik msgr. Jože Goličnik in mlade potrdil v veri, da bodo lahko ob pomoči Sv. Duha po krščanskih vrednotah živeli tudi v odraslem življenju. V nedeljo, 2. junija, pa smo k prvemu svetemu obhajilu pospremili sedem prvoobhajancev, ki so se tokrat prvič srečali z Jezusom, živim Bogom v sveti hostiji. Pred nami pa je že zaključek šolskega in veroučnega leta. Hvaležni za bogate izkušnje, številne lepe trenutke medsebojnega druženja in za znanje, ki smo ga osvojili na različnih področjih, se bomo prepustili počitnicam in si tako telesno kot duhovno nabirali nove moči za novo šolsko in veroučno leto. Morda tudi ob oratorijskem dogajanju za otroke, ki ga bomo na Teharju imeli od 9. do 12. julija. Cvetka Rezar JUNIJ 2013 Vrtec v domu Čebelica K omaj smo pričakali petek, 10. 5., ko smo se predšolski otroci vrtca Lipa Štore in Kompole ter vzgojiteljice Tatjana, Ana, Minka, Andreja, Magda in Mateja odpravili proti domu Čebelica v Dolenjo vas pri Čatežu. Tam smo preživeli dva čudovita dneva. Skupaj s prijaznimi učitelji doma smo doživeli veliko lepega in poučnega. Najbolj pa nam je ostalo v spominu, ko smo spoznavali potok, se orientirali v gozdu, postavljali šotore in se učili delati vozle. Poslikavali smo panjske končnice, izvedeli veliko zanimivega o čebelah in plezali na čisto pravi plezalni steni! Tudi ob večerih nam ni bilo dolgčas, saj smo se zabavali v disku Čebulica. Kaj kmalu je prišla nedelja, ko smo se popoldan odpravili proti domu, s seboj pa smo prinesli veliko nepozabnih dogodivščin. Andreja Vodeb Obisk na kmetiji 25. 4. 2013 smo se skupine otrok zelenega, rožnatega in svetlo modrega palčka odpravile na obisk na bližnjo kmetijo Alagič. Otroci so spretno premagovali pot, ki nas je vodila skozi gozd, ob reki Voglajni, pa po klancu navzgor in čez travnik. Med potjo smo opazovali naravo: kako je ozelenel gozd, prisluhnili smo pticam in potoku, ki se je vil ob poti, tudi zapeli smo. Ko smo prišli do travnika, smo že od daleč zaslišali pasji lajež, ki je naznanjal, da smo že blizu cilja. Dobre volje smo prispeli do kmetije. Gospa Alagič nas je že pričakovala in nas gostoljubno sprejela. Radovedni otroci so takoj opazili živali. Od blizu smo si ogledali ovce, tele, kokoši, petelina. Pobožali smo lahko tudi jagnje, ki je blejalo v naročju svoje lastnice. V hlevu smo videli zajetnega pujsa, ki se je glasno oglašal. Otroci so ga z navdušenjem posnemali. Na drugi strani je bil ograjen pašnik za krave. Krava se je približala plotu in zamukala v JUNIJ 2013 pozdrav svojim malim obiskovalcem. Kar nekaj časa smo se zadržali ob plotu in se pogovarjali o kravi. Zakaj je koristna domača žival, da nam daje mleko, iz katerega lahko naredimo tudi druge izdelke. Malo naprej pa so se pasle ovce. Ko smo si ogledali domače živali, nas je gostoljubna gostiteljica povabila na sladek prigrizek in sok. Otroci so se še nekaj časa igrali na dvorišču, zatem pa je bil čas za odhod. Zahvalili smo se za gostoljubje in se polni novih vtisov počasi odpravili nazaj proti vrtcu. Obisk na kmetiji Alagič je bila enkratna izkušnja za otroke, saj so videli različne domače živali, jih poimenovali, se o njih pogovarjali in tako doživeli utrip življenja na kmetiji. Kristina Ludvik Lošdorfer, Tatjana Kragelj 39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Srečanje z ustvarjalnim Prekmurcem K ot vsako leto doslej smo tudi letos ob zaključku bralne značke za knjižne molje naše šole v goste povabili ustvarjalca knjige. Nekoga, ki mu pomeni pisanje ne le hobi, temveč način življenja. Nekoga, ki knjige ustvarja zato, da lahko bralci ob njih uživamo. Letošnji gost je bil Feri Lainšček, pesnik in pisatelj Prekmurja, tudi dramatik in scenarist, saj je bilo po njegovih delih posnetih kar nekaj filmov. Zaslovel je z romani za odrasle, za katere je prejel kar 4 literarne nagrade, uveljavil pa se je tudi na področju otroške in mladinske književnosti, saj je za zbirko pravljic z naslovom »Mislice« prejel nagrado večernica, za slikanico »Pesmi o Mišku in Belamiški« pa v lanskem letu še nagrado desetnica. Po njegovih delih je nastalo veliko slovenskih filmov, med katerimi je najbolj znan Petelinji zajtrk. Srečanje s književnikom je potekalo v obliki pogovora. Vprašanja za gosta so pripravili učenci sami, z njim pa se je pogovarjala knjižničarka Mojca. Uvodno besedo so imeli prvošolčki, ki so zapeli eno njegovih otroških pesmic. Pisatelj je v dobri uri otrokom razkril svojo življenjsko zgodbo, povezano s pisateljevanjem. Učenci so najbolj osupnili nad dejstvom, da mu starši v predšolskem obdobju niso prebirali knjig, saj so bili preveč revni, da bi jih imeli. Svoj besedni zaklad in domišljijo so mu sprva bogatile zgodbe, ki sta mu jih pripovedovala starša, v osnovni šoli pa Feri Lainšček z zlatimi bralci je postal izjemen bralec, ki je prebral vse knjige na tamkajšnji podružnični osnovni šoli. Ob koncu srečanja je naš letošnji gost podelil še spominska priznanja »zlatim bralcem«, devetošolcem, ki so s knjigo v roki potovali vseh devet let osnovne šole, v spominsko knjigo pa nam je zapisal: LJUBEZEN JE TREBA LJUBITI! Mojca Rožman Projekt Evropska vas - ITALIJA O snovna ideja projekta, ki že vrsto let poteka po vsej Sloveniji, je spoznavanje različnih držav Evropske unije ter sprejemanje njihovih družbenih, kulturnih in socialnih razlik. Izbrana država naše šole v šol. l. 2012/13 je bila sosednja Italija. Seznanjali smo se z njeno kulturo, kulinariko, bogato zgodovino, običaji, navadami, glasbo, posebnostmi, spoznali njeno zastavo in proučevali njihov način življenja, predvsem pa osvetlili številne uspehe Azzurov na različnih športnih tekmovanjih. S temi cilji smo 19. 3. 2013 izvedli tehniški dan za učence od 1. do 9. razreda, ki je bil v celoti posvečen projektu Evropska vas in izbrani državi. Učenci izbirnega predmeta Vzgoja za medije so skupaj z mentorico Sabino Jevšenak pripravili šolski radio, s katerim 40 so poslušalce seznanili s projektom in njegovimi cilji. Nato so se učenci od 6. do 9. razreda razporedili v 10 različnih interesnih delavnic, katere smo jim ponudili učitelji. Učenci so spoznavali italijansko kulinariko, naravnogeografske značilnosti, turistične znamenitosti, industrijo, Beneški karneval in njihove značilne maske. Filmski navdušenci so si ogledali film Življenje je lepo. Imeli so možnost kemijskega poskusa – izdelali so vulkan. Računalniško so izdelovali zgibanke, s katerimi so predstavili večja italijanska mesta, preizkusili so se v italijanski kuhinji, proučevali avtomobilizem, motociklizem in šport ter se z nogometnimi tekmami poistovetili z italijanskimi nogometaši. Izdelali so tudi relief Italije, ob vseh dejavnostih pa poslušali sodobno in klasično italijansko glasbo. V goste smo povabili dijake Srednje gostinske in turistične šole Celje, ki so učencem predstavili turistične znamenitosti in kulinariko Italije. Petošolci so pod mentorstvom Irene Kavka pripravil gledališko predstavo Ostržek, ki so jo zaigrali učencem od 1. do 5. razreda. Izdelke smo razstavili na razstavnih panojih in hodnikih naše šole ter podružnice in ste si jih lahko ogledali v marcu in aprilu. V aprilu smo organizirali kulturni dan za sedmošolce, ki smo ga poimenovali Po Italiji. Izbrali smo dejavnosti oz. vsebine, ki se jih še nismo dotaknili: delavnico risanja italijanskih znamenitosti, igranje antičnih namiznih iger, italijansko literaturo ter italijanske skladatelje in njihovo glasbo. Nadgradili smo jih z obiskom glasbenice Inge Ulokino. Predstavila nam je violino – kraljico med godali ter nam JUNIJ 2013 zaigrala nekaj skladb italijanskih glasbenih mojstrov. Dan smo zaključili in se sprostili s športnimi aktivnostmi. Sodelovali so tudi otroci in vzgojiteljice našega vrtca, ki so izdelovali in poizkušali slastne pizze, izdelovali ogrlice iz testenin v barvah italijanske zastave, avtomobile iz odpadne embalaže in seveda Ostržka. Zaključna prireditev Evropske vasi je bila 8. maja 2013 v Celju. Sodelujoče šole smo se predstavile na stojnicah, kjer smo skušali prikazati celoletno delo v projektu. Na velikem odru nas je predstavil devetošolec Aljaž Šumej, ki nam je, tako kot zna le on, zaigral skladbo italijanskega Clementija. Organizirali smo kulturni dan za šestošolce, ki so si prireditev v živo ogledali. Tudi letos je projekt uspešno zaključen, kar pa bi brez dobrega tima in organiziranosti Stojnica na zaključni prireditvi v Celju ne bilo mogoče. Vabljeni, da si ogledate delo php?option=com_phocagallery&view=cate projekta na fotografijah, ki so objavljene na gory&id=26:evropska-vasitalija&Itemid=81. naši spletni strani Aleksandra Kovačič, vodja projekta h t t p : // w w w. o s s t o r e . s i / i n d e x . Devetošolci Lejla, Nikodin in Žiga so se srečali s Sunito Williams Nekaj vtisov: Lejla: Izkušnja v KSEVT-u s Sunito Williams je bila res izjemna in nepozabna. Pred njenim prihodom smo imeli zabavne spoznavne igre, v katerih smo izvedeli več drug o drugem. Ogledali smo si tudi Sunitin film, ki ga je posnela sama, ko je bila v vesolju na Mednarodni vesoljski postaji. Pripravili smo vprašanja in izzive zanjo. Najboljši del je bil prihod Sunite Williams, ki je že navzven delovala kot zelo prijazna in preprosta oseba. Uživala sem med njenim opisom izkušenj, saj je pripovedovala zelo doživeto in na zabaven način. Na koncu smo se z njo še fotografirali a edinstveno srečanje z Nasino astronavtko, katere korenine po in od nje prejeli avtogram, ki ga bomo vsi skrbno hranili. materini strani segajo v Slovenijo, so nas povabili iz Kulturnega Žiga: V Vitanju je bilo super, saj smo srečali pravo astronavtko. Presenetila nas je s svojo preprostostjo in nastopom. Na splošno pa smo spoznali središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju. veliko novega, med drugim tudi učence z drugih šol. To vsekakor edinSrečanje z delavnicami je bilo v petek, 24. 5. Sunita je pripovedovala o svoji poti do astronavtke, odgovarjala na stveno doživetje mi bo še dolgo ostalo v spominu. vprašanja učencev ter se lotila izzivov, ki so ji jih pripravili učenci. Barbara Žlender N JUNIJ 2013 41 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN OBČINSKO STRELSKO TEKMOVANJE Strelsko društvo Kovinar organizira za prebivalce občine Štore strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanje bo 5. 7. 2013 od 18. do 20. ure na strelišču za zračno puško v spodnjih Štorah.Tekmovalci lahko streljajo s svojo zračno puško, če je nimajo, jo dobijo na strelišču. Člani strelskega društva bodo pomagali s strokovnim vodenjem in nasveti. Strelja se na razdalji desetih metrov Vsak dobi po 25 metkov, 5 za preizkušnjo in 20 za tekmovanje. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: - pionirji od 8. do15. leta, - mladinci od 15. do 18. leta, - seniorji od 18. do 50. leta, - veterani nad 50 let. V vsaki kategoriji bomo podelili po tri medalje. Vabljeni. Vlado Bogdanovič, predsednik SDKŠ 42 JUNIJ 2013 PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO: www.streha-metalko.si • Visoka kakovost aluminija in barve, saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči • Močna in varna pred nevihtami • Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje • Moderna, daje lep videz klasičnega strešnika • Potrjena požarna varnost • Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja • Pestra ponudba različnih barv • Okolju prijazna, ker je mogoče aluminij 100% reciklirat 051 354 291 STREHA ZA VEČ GENERACIJ! 30 LET GARANCIJE ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE, IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA SPECIALISTA ZA STREHE, inž. TOMAŽA BUČARJA NA GSM: 051/354 291. NAŠA VELIKA PREDNOST JE KVALITETNA, MODERNA STREHA IN VELIKA MNOŽICA ZADOVOLJNIH KUPCEV. OBIŠČITE NAS IN Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NA OGLED NAŠIH REFERENČNIH OBJEKTOV. 43 JUNIJ 2013 BRIGITA BUČAR s.p., proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešne kritine; izdaja in prodaja knjig, www.tlig.si; brigita.bucar@amis.net, 041/314 531, fax: 03/781 00 64; Prožinska vas 57, 3220 Štore IN O S TA L I P R O G R A M : p r e z ra č e v a l n i s i s t e m i , s l e m e n j a k i , ž l e b o v i , s n e g o l o v i ,U oTdRt o č nKeI c eI Zv i , Oo bS rNo bOeVi nN vE s eŠ dOr Lu gE e IvNr s tVe Rk Tr iCt iAn . ŠTORSKI OBČAN ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Ko l e d a r d o g o d k o v d r u š t e v o b č i n e Š t o r e 2 0 1 3 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA »SOKOLI« ŠTORE 7. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU SOBOTA, 15. 6. 2013 ŠPORTNI PARK LIPA Jure Franulič 041 646 678 jure.franulic@storkom.si PZS, P.D. LJ. MATICA, P.D. KAMNIK SREČANJE SLO PLANINCEV V KAMNIŠKI BISTRICI SOBOTA, 15. 6. 2013 ŠTORE-KAMNIŠKA BISTRICA-ŠTORE Valter Jelen 041 815 159 Stanislav Urlep 041 927 370 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE S ŠKRATOM ŠTORČKOM NA POTEPU SOBOTA, 29. 6. 2013 ob 9. uri ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA TRADICIONALNO ROMANJE NEDELJA, 4. 8. 2013 SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE 2-DNEVNI TABOR ZA OTROKE SOBOTA, NEDELJA, 24.-25. 8. 2013 GAJSKA HOSTA PROSTORI DRUŠTVA Dušan Leskovar 041 644 363 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE PLANINSKI DAN Spoznavanje planinstva za vse starostne skupine NEDELJA, 25. 8. 2013 DRUŠTVENI PROSTORI Valter Jelen 041 815 159 Stanislav Urlep 041 927 370 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE POTOPISNO PREDAVANJE SEPTEMBER PROSTORI TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE RAZSTAVA FOTOGRAFIJ – FOTO DELAVNICA SEPTEMBEROKTOBER PROSTORI TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE DRUŠTVENA TRGATEV IN RAZSTAVA GROZDJA SEPTEMBER ŠE NI DOKONČNA Stane Ferenčak 041 903 567 PETEK, 4. 10. 2013, ob 8. uri SVETINA turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 NEDELJA, 6. 10. 2013, ob 9. uri SVETINA turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ALMINI DNEVI NA SVETINI LIKOVNA KOLONIJA OTROK ALMINI DNEVI NA SVETINI KUHANJE GOLAŽA, KMEČKA TRŽNICA, FOTO DELAVNICA IN RAZSTAVA FOTOGRAFIJ KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKA KONJENICA NEDELJA, 6. 10. 2013 PO OBČINI ŠTORE Dušan Leskovar 041 644 363 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ DRUŽENJE NEDELJA, 6. 10. 2013, ob 15. uri GAJSKA HOSTA KOMPOLE PROSTORI DRUŠTVA Dušan Leskovar 041 644 363 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE KOSTANJEV PIKNIK SOBOTA, 19. 10. 2013 DRUŠTVENI PROSTORI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE NOČ ČAROVNIC ČETRTEK, 31. 10. 2013, ob 16. Uri TELOVADNICA NA LIPI 44 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. Valter Jelen 041 815 159 Stanislav Urlep 041 927 370 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 JUNIJ 2013