315
Razne reči.
*  Za sadni kis (jesih) ne rabijo samo slaba jabolka (in hruške), ampak tudi nezrela, nagnila in zmrzla. Napolni s takim sadjem sod in pusti ga v njem, zmasti sadje večkrat s kakim betom ter ga potem stisni (sprešaj) v kaki stiskalnici. Iztisneni mošt hrani v odprtih posodah na kakem toplem prostoru, da pokipi. Pene pridno posuembj, in sicer toliko časa, dokler se jih kaj dela, in se tekočina ne učisti. Potem pretoči ta mošt v majhne sodčke, dodeni nekaj dobrega jesiha in hrani posode blizu peči ali ognjišča v kuhinji. Kadar postane jesih dovolj močan, napolni ž njim steklene posode, katere si poprej z močnim jesihom izplaknil, ter jih hrani na hladnem prostoru.
*  Jabolka se ti dolgo časa ohranijo, pa ne izgube arome, ako tako le ravnaš: Vzemi svišča, razbeli ga na železuih pločah ali v posodah ter ga shladi na kakem prav suhem, a zračnem prostoru. V ta svišč polagaj potem jabolka plast za plastjo, in sicer tako, da se jabolko ne dotika jabolka, in da je povsod vmes pesek. Posodo, ki ti v to rabi, pa kolikor mogoče dobro zapri. Jabolka seveda morajo biti popolnoma zdrava.
*  Nezrelo sadje, ki uže potrgano, duzori ti popolnoma, ako je zaviješ v slamo ali pavolo. Poskusili so z marelicami. Čisto trde in tako živite so poslali 200 ui daleč po železnici, potem jih 8 dni pustili pri miru, in slednjič so bile tako lepo r mene, okusne in sploh dozorele, kakor da bi jih bili ravnokar z drevesa zrele potrgali. Tudi hruške in jabolka lahko dozore na ta način.
*  Milnica (žajfuica) je izvrstno gnojilo vrtnarju. Milnico, ki ti ostane pri perilu, proč izlivati, je velika potrata, ker je izvrsten gnoj drevju, trtam iti tratam. Ako večtfrat ž njo gnojiš trti, preženeš ji plesnobo; ako škropiš ž njo drevje, zatreš razne mrčese; zelenjadi, posebno zelju, ni boljšega gnoja, nego je milnica, pomešana z gnojnico.
*  Dolgost lopate. Kolikokrat vidiš, kako se muči velik delavec s kratko lopato, majhen pa z veliko. Lopato si mora vsak delavec umeriti, ako hoče lahko ž njo delati. Prav je lopata dolga ako sega stoječemu delavcu do podpazduhe.
*  Rožne vonjave si napravimo na razne načine. Iz rož dobimo kadilo, če zmešamo rožne liste z nekoliko soli in s prav malo fmo stolčenimi dišečimi klinčki, pa trdo s to zmesjo natlačimo steklene ali porcelanaste pušice ter jih zapremo.   Če denemo  malo  tega kadila
v gorko cev, ali lopatico, razširil se bode po sobah, katere smo poprej prezračili, prijeten duh, ki se ne razlikuje dosti od vonja svežih rož. — Da dobimo rožni jesih za kajenje, polijmo rože z močnim jesihom in pustimo jih nekaj dni, da se na solnci kuhajo. Za umivanje je ta jesih boljši nego rožna voda. Eožna voda bode mnogo dalje časa dobra, če kuhani vodi, ko jo odliješ od listov in precediš skozi fin robec, prideneš nekaj kapljic bencoejeve tinkture.