Narodopisna češko-slovaiiska razstava v Pragi 1.1895. (Jakob Dimnik.) I. 4. Razstava. (Dalje.) ^ajlepša privlačnost vse razstave je češkoslovanska vas »vesnice českoslovanska", ki nam kaže večjo vas, sestavljena iz natančnih posnetkov kmetskih hiš iz raznih češkoslovanskih krajev, preskrbljenih z vso notranjo opravo in pohištvom. Na sredi vasi vidiš cerkev ,,kostelu, preneseno iz vasi Podulšan blizu Pardubic in sicer leseno, kakoršnih ne vidiš pri nas Slovencih. Na severnem Moravskera in Šleskem imajo še zdaj po nekaterih krajih take cerkve. In tako cerkev so tudi prenesli na razstavo. Ker je vse leseno, so jo razdrli in potem zopet sestavili prav tako, kakor je bila poprej in okoli nje vse tako napravili, kakor je bilo tam, kjer je poprej stala. Pred cerkvijo teče mali potok, preko katerega prideš črez mostič. Pred cerkvijo stoji slovanska lipa, pred mostom pa križ. Cerkev je pokrita s škodljanri. Lepa je stara podoba v velikem oltarji, predočujoča nam sv. Andreja. Okoli cerkve je pokopališče, na katerera vidiš nosiljke, truge in pa križe na grobeh. Seveda se v tej cerkvi ne rnašuje, ker je samo zato sem postavljena, da vidijo ljudje, kakšne cerkve so v prejšnjih časih imeli Cehi. Pa tudi staro šolo vidiš tu iz prejšnjih časov. Mala hiša je, v kateri je vse po starem uravnano. Učitelj ti sedi za mizo, jedna učenka piše in nekaj drugih šolarjev sedi v starih klopeh. To so podobe, pa tako lepo in živo napravljene, da raisliš, ko vstopiš v šolo, da imajo res pouk. Ne daleč od cerkve je mlin, kovačnica in ribarska hiša, kjer si lahko dobil od ribarskih hčerij pečenih rib. Da, celo priprosta slovaška koča te je vabila, če ti ni bilo dobro, da si si privoščil pristne slovaške slivovke za želodec par požirkov. Nizke hiše so kazale deželno priprosto življenje, kjer so se prodajali ^kolači", narodna jed češka. Tu vidiš tudi podobe, ki predočujejo narodno nošo in narodne šege. Tam v neki hiši sede predice; kramljaje sučejo kolovrate, vse oblečene v narodno nošo, snažno in lepo. Tu je vse židane volje in pražno oblečeno. In kako tudi ne bi, saj so — svatje. Zenin, lepo oblečen, iraa za klobukom s širokimi krajci »pušeljc", kakor kako omelo, in nevesta je vsa v vencih in trakih ter lahko stopa v nnabiksanih" škornjih z dolgimi golenicami in visokimi pelami. Zopet na drugi strani vidiš, kako prideta dva v svate. Oče, z velikim dežnikom pod pazduho, stopa naprej, se spoštljivo odkrije in svojo spregovori. Mati nevestina ima precej opraviti, oče se pa modro drži, dekle pa skrivaj tu in tam pogleda na ženina — prihodnjega raoža. Se nekaj moramo omeniti in to je mala hišica, podobna kapelici z napisom nValaška Madona". To je velika slika, ali pravza prav tri slike, predočujoče Betlehem, od slovitega Adolfa Libšerja, spominjajoč nas božične narodne pesmi nPasli ovce Valaši, na betlemske Salaši." Na sredni sliki je Marija z Jezuščkora, katerega molijo pastirci. Marija je oblečena kakor valaške žene, pred njo kleče pastirci v belih kožuhih, obuti v opanke; ne daleč od njih vidiš mlekarsko posodo. Na levi. strani Marija z Jožefom, na desni nad pastirji, kateri bedijo pri svojih ovcah po noči, prikazal se jim je angelj, ki plava v jutrni megleni zarji, da jim naznani rojstvo Jezusovo. Hiše, ki sestavljajo češkoslovansko vas so iz razlicnih krajev češkoslovanskih. Poleg že omenjenih je videti tudi kmetski dora iz Tordonic, kmetsko posestvo od češko-moravske meje, hanaška hiša; kraetska hiša iz opavske okolice, hiša iz okraja tišinskega; harenda (gostilna); kovačnica iz prejšnjega stoletja, v koji kovači pridno natezajo mehe in kujejo železo; hiŠa iz kornitata Orava na visokih Karpatih; kraetsko posestvo iz vasi Cičmany; ralin; kmetski dora iz južne Geške*; hiša iz okraja Jaromer; hiša iz vzhodne Ceške i. t. d. Vse hiše, oziroma domovi so obljudeni s prebivalci dotičnih krajev, od koder je hiša. Vredno pogledati je bilo tudi staro Prago, sosebno zaradi starih rečij, ki si jih tamkaj videl, kakor orožje iz husitskih vojsk. »Staro Prago" so za narodopisno razstavo na podlagi temeljitih študij priredili razni učenjaki, umetniki in arhitekti. Predstavlja nara raaloraestni nasip, kakoršen je bil koncem XVI. stoletja, natančno in v jednakem slogu, kakoršen je bil tedaj. Stara Praga obsega vkupe 27 hiš in cerkev sv. Leonharda s pokopališcem. Posebno za Pražane, ki Prago dobro poznajo, je obisk ,,stare Prage" uprav zanimiv. Koncem omenjarn še rnali paviljon, kjer je razstavljenih 1,000.000 dvovinarskih novcev v navlašč zato narejeni omari. Poleg te je pa jednaka omara z napisom: ,,Za Ustredni Matice školska." Tu pa, seveda, niso sarai novci, ampak desetice, krone, goldinarji, petaki, desetaki in še celo petdesetake in stotake sem videl v njej. Pa ne samo tu, arapak na raznih krajih razstave so bili nastavljeni nabiralniki za školsko Matico. Cehi pa tudi drugod povsodi in pri vsaki priliki nabirajo za šolsko Matico; tako n. pr. so nabrali v Narodnem Domu v Kraljevih vinogradih iste dni milijon vinarjev, katero so potem v krasno okinčanem vozu s štirimi konji vozili po mestu. Na vozu je pa sedela češka deklica v narodni noši z zastavo, na katerej je bilo zapisano: ,,Za Ustredni Matico školsko". Tako deluje češki narod za svojo mladino — za svojo prihodnjost! In zato ni čuda, da se je pospel do tako visoke omike. To in še veliko, veliko več sem videl na razstavi; vse ostane rai pa nepozabljeno. Z navdušenostjo sem šel na pot, a še z večjo navdušenostjo in zadovoljstvom sem zapustil Prago, prepričan o kulturnem napredku Cehov in njih ljubezni do nas. Ce bode le mogoče, grem 1. 1905., ko prirede Gehi vseslovansko narodopisno razstavo, zopet v zlato Prago. Nazaj grede sem se dva dni ustavil tudi na Dunaji, si ogledal v naglici najvažnejše znamenitosti Dunaja in dne 11. kiraovca sem se pa vrnil zopet v Ljubljano.*) (Dalje prih.) *) II. del: »Šolstvo" bode opisal g. E. Gangl.