Štev. 12.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
25. marca 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Zmaga.
Veselite se, naši dobri volilci. Zmagali ste. Zmagala je vaša krščanska stranka, zmagao je križ. Pravica je zmagala. Izmed 25 poslancov, štere voli Slovenski orság, je Kmečka Zveza dobila 21. Mesto Ljubljana je volilo ednoga i te je demokrat Reisner. A ešče tü, v glavnom vároši Slovenije, je naša stranka za demokratskov največ dobila, više dvejezero glasov. Vrgli ste tri ministre, pokazali ste, da ste ne samo po imeni, nego tüdi vu istini i djanji krščeniki i ka ščete ostati Slovenci. Bog živi vas volilci! Bog živi zmagoviti slovenski narod! Bogi i tebi verno katoličansko
slovensko ljüdstvo, hvala naj bo za to zmago! V topljeni v zahvalno veselje je edno samo naša žela: zapelani, podküpljeni, odprite oči, vidite naše čisto veselje, popravite svoje krive stopnje i pridite k nam. Odpüščenje vas čaka tü, a Judašje ne bojdite več. Popravite to, ka ste krivo delali s tem, ka te se držali naših vrst, ka te agitirali za našo kmečko stranko, ka odpovete vse drüge liste i si naročite samo naše, krivo djanje se s pravim popravi i nadomesti. Čakamo to od vas, zapelani.
Našim volilcom.
Srčna hvala naj bo za dobrim Bogom, vam predragi volilci i pomagačje za to lepo zmago. Oba sva zmagala ali popravici zmagali ste vi, mali naši ljüdjé. Vsem brez razločka narodnosti i vere srčna hvala, ki ste volili za naj i ki ste pomagali, da je zmagala kmečka zveza. Obečava vam vsem, gda vam hvalo dava, ka na delala po vsej najnih močej za blaženost naše mile Slovenske krajine.
KLEKL JOŽEF i ŠIFTAR GEZA nar. poslanca.
Izid volitev v Dolnjelendavskom okraji.
Imena kandidatov.
Število volilcov 7759 Volilo jih je         6411
Volišča
Beltinci
Bogojina
Bratonci
Čentiba
Črensovci
D. Lendava
Dobrovnik

Gaberje (Gyertyános)
Gumilica
Kobilje
Melinci
Turnišče
V. Polana
Sküpno
   I. 
Kühar Št.
10
7
7
19
6
40
4
4
2
5
 2 1
123
II.
Klekl j.
423
445
365
32
735
69
20
112
326
105
301
521
194
3648
III.
Gerjovič
Ivan
4
1
2
2
1
3
2
2
2
2
2
23
IV.
Hartner
Geza
30
8
5
5
1
16
100
2
3
10
8
 22 7
217
V.
Golouh R.  6
20
1
4
2
4
1
6
1
1
46
VI.
Schauer F
5
2
6
1
13
18
16
4
3
1
2
71
VII.
Hrupič J, 106 16
1
290
27
386
341
373
12
177
152
35
104
1920
VII.
Hrastnik
Valentin
8
2
2
10
3
9
7
16
3
16
1
6
86
IX.
Dr. Vesnik
Slavko
3
4
 1
2
12
5
6
2
24
1
1
61
X.
Benko J.
39 30  2 3 3
24
54
8
16
20
6
10
1
216
Kmečka Zveza je 885 glasov več dobila, kak ovih devet strank sküpno.
Od 1 škrinje je 3525 glasov več dobila
„   3	„	„	3625	„	     „     „
„   4       „   „  3431        „     „    „
 „  5	„	„	3602	        „     „    		„
  „  6        	„   „	3577	„	„	   „
„   7        „   „	1728       „      „   „
„   8      	  „   „	3562	„	„	   „
   „ 9         „   „	 3587	„	„	   „
„ 10	  „	 „	3432	„	      „
To je ravno 65% glasov spadne na Kmečko zvezo, ka je jako veliki uspeh.
Bog živi zmagovito stranko našega maloga človeka, kmeta, delavca, obrtnika i trgovca, Bog živi krščansko
„Kmečko Zvezo.“
2
NOVINE
25. marca 1923.
Izid volitev v okraji Murska Sobota:
Volišča
Murska Sobota
Bakovci
Martjanci
Fokovci
Bodonci
Cankova
Domanjševci
Fukšinci
Gederovci__________________
G. Lendava
G. Petrovci
Gerlinci
Hodoš
Kupšinci
Kančevci
Križevci
Kruplivnik
Kuzdoblanja
Markovci
Moščanci
Pečarovci
Predanovci
Puconci
Sv. Jurij Tišina
I.
Kühar Št.
107
25
27
83
29
46
    6 5    11 37
91
15
161
17
   9
24
30
33
43
3
58
15
108
68
51
II.
Šiftar G.
149
350
224
80
49
147
7
237
147
277
24
212
16
109
12
15
109
94
86
8
98
4
92
199
199
III.
Gerjovič
Ivan
1
2
2
1
4
1
6
2
3
1
4
3
1
3
4
	4
IV.
Hartner
Géza
48
18
29
63
6
45 135 5      7 17
106 11 16 53   49 88 6 9     31 24 41 26 44
8
9
V.
Golouh R.
6
3
4
3
2
3
3
5
   1
7
4
6
2
	3
4 2 4 2
2
1     1
4
1
VI.
Schauer F
4
1
14
10
19
1
2
4
1
13
5
2
3
5
2
13
1
7
4
4
17
8
9
6
3
VII.
Čizmazija
133    39 226 299   380 138 41 73 45 98 246
11    110 77 66 271 131 196 64 143 185 222 165  90 46
VIII.
Hrastnik
Valentin
7
3
14
9
13
1
3
7
   7
11
5
2
2
2
2
7 6 16
3
8
6
4
9
8
2
IX.
Dr. Vesnik Slavko
43
4
4
7
2
12
7
6
4
21
4
10
4
5
6
11
4
1
4
4
2
2
5
X.
Benko J.
120
7
32
16
22
4
12
1
17
9
2
1
17
26
1
8
6
4
2 5 12
11
3
6
7
Število
volilcov
913
580
722
833
598
544
294
464
262
799
664
373
665
363
180
642
415
572
394
265
535
338
525
745
416
Število
oddanih
glasov
618
 574 512 522 398  220 363 241 516 489 267 336 298 143 435 317 366 241 201 427 291 433 395 323
V Sloveniji je dobila:
Slovenska ljüdska stranka 21, Radič 2, Demokrati 1, Samostojni 1, Nemci 1 poslanca. Vse vküper mamo 26 poslancov.
Poslanci Slovenije.
Glavne volilne komisije za Krajnsko i Mariborsko okrožje so 20. t. m. končale svoje delo. Izvoljeni so sledeči naši poslanci:
V volilnom okrožji Maribor—Celje:
1. Dr. Anton Korošec nosilec liste.
2. Žebot Franjo (Maribor levi breg z 8283 glasovi).
3. Dr. Hohnjec Josip (Konjice—Ljutomer s 6371 glasovi.)
4. Kranjc Davorin (Celje s 6056 glasovi.) 5. Pušenjak Vlado (Mozirje s 5175 glasovi.) 6. Vesenjak Ivan (Ptuj s 5175 glasovi )
7. Falež Štefan (Maribor desni breg s 4173 glasovi.)
8. Vrečko Jakob (Šmarje s 4104 glasovi.)
9. Klekl Jožef (D. Lendava s 3648 glasovi.) 10. Šiftar Geza (M. Sobota s 2944 glasovi.)
11. Bedjanič Andrej (Ormož z 2663 glasovi.)
12. Kugovnik Jurij (Prevalje—Laško z 2222 glasovi.)
V Ljubljanskom volilnom okrožji:
1. prof. Anton Sušnik, 2. dr. Anton Kulovec, 3. Ivan Stanovnik, 4. Jožef Gostinčar, 5. Janez Brodar, 6. Ivan Štrci, 7. Franz Kremžar, 8. Karelj Škulj, 9. Nemanič.
Od Radičevcov sta izvoljena dva: Štefan Radič, i Štefan Čizmazija. V Ljubljani je izvoljen demokrat Josip Reisner.
Samostojna stranka dobila 1 mandat, Izvoljen je Ivan Pucelj. Prle je mela 9 poslancov. Tak je slovensko ljüdstvo obračunalo z samostojnimi!
Nemci so dobili enoga poslanca: Franza Schauer.
Dr. Korošec kak nosilec liste je bio izvoljen v ljubljanskom i mariborskom okrožji. Obdrži mandat na Štajarskom, a v ljubljanskom okrožji pa püsti svoj mandat Nemaniči, ki je dobo v Belokrajini 2602 glasova.
Tožbe na sodišče delavskoga zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcov v Ljubljani objavlja: Delavci i nameščenci, šteri bi trpeli kakšo poškodbe na teli, štera ma za posledico več kak deset odstotkov (zgübe zmožnosti za delo, majo pravico do nezgodni rent, šteri višino določa ravnatelstvo, ali rentni odbor1 okrožnoga urada. Zato izda Okrožni urad ponesrečene závarovancom odloke o odškodnini. Proti tem Odlokom je v časi 15 dni dovoljena kolka prosta pritožba delavskoga zavarovanja, v šteroj morejo biti posebno tiste točke Odloka, proti šterim je tožba vložena. Največkrat bo tožba mogla biti vložena le proti preisko odmerjenomi letnomi zaslüžka, ali pa proti pre-ocenitvi zgüblena zmožnosti za delo. Ar zakon o zavarovanj! delavcov za imenüvane tožbe ne želi posebne zvünešnje forme i je zadosta zanje navaden dopis, more takšo tožbo v napraviti i vložiti vsakši ponesrečenec. brez toga da bí iskao zato indri pomoči. Tak se ponesrečene ogne nevarnosti, .da bi mogeo povrniti nastale stroške za sodni Postopek, štere bi -mogeo plačati po zakoni 168, Šteri pravi, da stroške za pravnoga zastopnika plača vsikdar stranka, štera zgübi pravdo. Pri toj priliki se ešče ednok opozarja, da so vsi dopisi, vloge i priloge, ki so vzvezi z delavskim zavarovanjom, poštnine z kolko proste.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Včasi je bio Kalpurnij pripravljen pokazati svojo visiko vučenost, zato začne svetešnje »Krščanstvo je nekša tüjinska vera, začnola se pred mnogimi leti v Kaldeji i pod casarom Vespazijanom sta jo prineslo dva brata, Peter i Pavel v Rim. Nešterni pravijo, da sta si teva dva dvojčeti, šteriva Židovje imenüjejo Mojzeša i Arona, tistoga Arona najme, šteri je svojemi brati odao prvorojenstvo za kozla, da si je iz njegove kože napravo roka vice za boj. Itak jaz toga ne zatrjöjem, ar v starij židovskij knjiga} čtem, da je eden tej bratov, gda' je vido, da je bratov dar begom Ijtibšl, odpelao na polje i ga tam vmoro, kak naš Romul Rema, samo da s somarovov čuntov. Zato ga je pa macedonski krao Mardokej dao obesiti na 50 klaftarov visike gauge, kak njemi je to tanačüvala sestra Fundita,
Gda sta te teva dva brata, Peter i Pavel, pribežala v Rim i gda so zvedeli, da je bio Peter rob Poncijuša Pilatuša i njemi je vujšeo, so ga križali na bregi FanikuH. Njegovi nasledniki, šterij je že te bilo dosta, so si od" tehmao zvolili križ za sveto znamenje, štero tüdi molijo. Tüdi si čtejo v najvekšo čest, či njim je pretrpeti bičüvanje ali najsramotriejšo smrt: mislijo, da tak postanejo najleži vednaki svojima vuči-telonia i po smrti pridejo v nekši ráj gori nad oblake”. *)
Vsi so še Čüdili velkoj vučenosti — samo dva ne. Mladi častnik (oficir) je milo pogledao Agneško, kak či bi jo šteo pitati: ali naj odgovorim ali se smejem? Ali deklica smeječ si dene prst na zobe — častnik jo je Zarazmo i je tiho bio.
„Tak bomo te meli kopališča včasi napravljena", se oglasi Prokul. ,, Ali ne gučijo, da pride Dioklecijan sam sem, gda jij svetešnje odprejo?"
„To je gotovo", odgovori Fulvij, _ »meli bomo pa lepe i veličastno igrel Tüdi v Afriko so že poslali glas, da pripeljejo do zime dosta
*) To zna vsako dete, kakša bedarija i laž je v tej reče] poganskoga modrljana,
leopardov i oroslanov", zdaj se obrne k mladomi čestniki: .Hraber vojak, kak ste ví, Sebeščan; mora občütiti resan velko veselje pri takšij gledališč igraj, posebno ar se ide zato, da se vničijo sovražniki bláženi} casarov i neprijatelje države".
Veličastno se zdigne čestnik i mirnoga, strogoga obraza pogleda Fulvija, gda odgovori: »Istina, ne bi zaslüžo iména, šteroga mi dajate, či bi'se mogeo veseliti i mirno gledati, kak se divja zverína Vojsküje s slabim detetom ali s sirmaškov žénskov. Vsikdar rad primeni za meč proti sovražnikom države, ali ravno tak rad bi zgrabo za njega proti divjemi leopard! ali oros-• lani, šteri šče raztrgati slaboga starčeka ali nedužnoga, zapűščenoga človeka, tüdi či na casarsko zapoved.
Fulvij gori skoči, ali Sebeščan mirno položi svojo močno roko na njegovo ramo: .Poslüšajte dalje 1 Jaz sem ne prvi Rimljan, pa tüdi ne najnevrednejši, šteri tak misli." Le spomnite se, ka pravi Ciceron: »Krasne so, istina, te igre ali kak bi veselilo vučenoga človeka, či vidi mogočno zverino?" To so reči najimenitnejšegá rimskoga govornika, tüdi jaz se jij ne sramüjeta.*
25. marca 1923.
NOVINE
3
Poslanci iz Slovenije.
Dneva 20. t. m. je glavna volilna komišija končala svoje delo.
Na Kranjskom so izvoljeni od „Kmečke Zveze“ ti: 1.) Dr. Anton Korošec, 2.) profesor Anton Sušnik, 3.) Dr. Franc Kulovec, 4.) Ivan Stanovnik, 5.) Joše Gostinčar, 6.) Janez Brodar, 7.) Ivan Štršin, 8.) Franc Kremžar, 9.) Karel Škulj. Od Samostojne stranke (Hartnerove) Ivan Pucelj. (Brez količnika po milosti naše stranke i po krivičnom zakoni, šteroga je skovala njegova vlada.)
Na Štajerskom iz Prekmurjom so zvoljeni: 1.) Anton Korošec (kak nosilec liste.) 2.) Fran Žebot, 3.) Dr. Josip Hohnjec, 4.) Davorin Kranjc, 5.) Vlado Pušenjak, 6.) Ivan Vesenjak, 7.) Štefan Falež, 8.) Jakob Vrečko, 9.) Jožef Klekl, 10.) Géza Šiftar, 11.) Andrej Bedjanič, 12.) Jurij Kugovnik. Od Radičove stranke sta zvoljeniva Štjepan Radič i Štefan Čižmešija. Od nemške stranke je zvoljeni Franc Schauer. (Brez količnika.)
V Ljubljani (varaš) je zvoljeni Josip Reisner. (Demokrat.)
Volilo je na Kranjskom 72.227. Količnik je bio 6.566. Na Štajarskom s Prekmurjom je volilo 96.484. Količnik je 6.092.
Cela Slovenija je pokazala, da šče biti krščanska, in samostojna Slovenija.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Koralni spevi za oficije Vel. tedna, priredil Vinko Lovšin 1923. II. natis 8, samozaložba. Cena 10 Din. s poštnino 1.50 Din. več. Naroča se v prodajalni kat. tisk. društva (Ničman v Ljubljani.) Denar najboljše naprej poslati. Ker je pomanjkanje oficija za Vel. teden zelo občutno, je prireditelj nanovo izdal II. popravljeni natis, ker I. natisa že par let ni dobiti, povpraševanje po njem pa še vedno od vseh strani. Rokopis sta pregledala prvotno č. g. kanonik Dr. Kimovec, sedaj č. g. Sl. Premrl in odobril šk. ordinariat kot manuskript. Izdaja, kot izvleček iz velikega oficija popolnoma zadošča vsem potrebam, ker so otsežene v njej vse koralne melodije antifon in začetni verzi psalmov s tonovimi načini. Lamentacije so pa izpeljane popolnoma v celoti. Odgovarja vsem novim odredbam glede tradicionalnega korala. Vsem gg. duhovnikom bogoslovcom in organistom izdajo toplo priporočamo. Naročiti je pa treba takoj, ker je čas do Vel. Noči kratek in število izvodov omejeno.
Nova sv. meša. Na belo nedelo, dne 8. aprila, do vlč. g. Horvat Franc, salezijanec, doma iz Renkovec, meli prvo sv. mešo v Turnišči.
Mati g. plebanoša v Dolencih, Klekl Jožefa so mrli 16. marca. Pokopali so jih sin sami pleb. 18. marca. Naj počiva vu miri pri svojem moževi s kem sta v najlepšem miri preživela duga leta. G. plebanoši izrekamo naše najglobše sožalje, pokojne düšo pa zročimo v pobožno molitev vseh dobrih düš.
Zahvalimo se vsem, ki so nas ob našem godi obiskali z svojimi pozdravi i molitvami. — Vrednik.
Sprememba imena. Cigan Jožef z Črensovec je z dovoljenjom ministerstva znotrašnjih zadev spremeno svoj pridavek v Celestin.
List „Straža“ izhaja v New Jorki. Izdava jo bivši törjanski i sobočki kaplan Horvat Lovrenc. List hujska proti našoj državi.
Naše ljüdstvo v Soutbethlehemi je dobilo novega plebanoša vu osebi Klementa Veren, franciškana, ki so rojeni v Soboti. Bog dáj, da rojak mir prinesé v to lepo slovensko faro sv. Jožefa, šteroga so pokopali sovražniki slovenskoga ljüdstva.
Tatvine. Kovač Ludoviki je Odnešena v Adrijancih hš. 44. mást, krűh i platno v 7640 K., vrednosti.
Ogenj. V Seli pri Kodila Ani je zgorela hiša z gospodarskim poslopjom, pri Malačič Adami iz Bokreča pa gospodarsko poslopje, štale i hiša. Škoda znaša v prvom mesti 60,000 K., v drügom 150.000 K.
V sobočkom okraji je dobila 1. Škrinjica 1122 glasov, 2.—2944, 3.—42, 4.—894, 5.—73, 6.—171, 7.—3495, 8.—154, 9.—172. 10.—351. Volilcov je 12.851 volilo je 9418.
Zvoljeniva sta oba kandidata kmečke zveze g. Šiftar Geza za sobočki okraj i g. Klekl Jožef za dolnjelendavski okraj. Bog jihva blagoslovi, ka ta na blaženost našega ljüdstva mogla delati.
Kortešeranje več nese. Nesrečni Markišavski Kühar, je že več nikšega poštenoga človeka nej mogao dobiti, da bi njegove pesmi med pošteno ljüdstvo noso, zato si je pogodo g. Peterka Štefana čevljare iz Rakičana, šteri je vsem pravo: Kakšteč bi dosta delao z mojov meštrijo^ teliko ne bi zaslüžo kak zdaj, ka za Kühara kortešérala I plača vse to — kmet.
Ženske zgléd si vzemite! Vu več mestih je vino Zobstom teklo. Zato se je tüdi Benkove škrinjice predstavnik v Bratoncih tak nalejao, da je komaj domó prišeo. Žena, štera skrbi za krűh svoje dece pa ešče more hraniti tüdi svojega moža, zgrabi za palico ino pravi: Benko ti je samo vino dao, jaz ti pa ešče klobaše dam, palice je letala po glavi, da so se resan klobasi pokazali. To je žena!
Država.
Stoletnico svojega ustanovitela obhaja naša tiskarna v Ljubljani. Ustanovo jo je betežasti dühovnik Jerič Jožef, ki se v Ljubljani živo v pokoji. O keliko krščanskoga düha je šlo po celoj Sloveniji iz té tiskarne. O keliko düš jé" té rešo.	- . .
Bogat politik. »Horvatska Stoga" piše od Radiča, ka bosanske kmete Radič zove za »pokvarjeno gospodo* i nadale, ka je Radič ki je pred par leti ešče ščista Siromaški bio, dnesdén bogatejši kak vsi horvacki politiki, ár njegova vrednost znaša ,,dvajseti milijonov,“ kak se vidi je Radič dober politik za sebe.
Pogajanje austrijske vlade v Belgradi. Austrijska vlada je poslala prvoga ravnitela austrijske • republike, dr. Seiplna kancelar v Belgrád, naj z našov vladov sklene trgovinsko pogodbo i čuva pravice austrijskih podanikov v našoj državi pa se potegüje za pravice Nemcov, ki prebivajo v našoj državi. 1 posrečilo se njemi je pogodbo sklenoti na veliki hasek svoje države. I gda ga austrijska republika zvolila za kanclera i njemi je zavüpate to najvekšo čast, je níšče ne pravo: zakaj bi popa ravno volili, bolši bo mesar, ali oštarjaš ali pa mlinar. Ne, pametni Nemci so tistoga zvolili, pri kom so vidili, da ma srce za ljüdstvo, čeravno je to kat. dühovnik. Dr. Seipel je naimre kat. dühovnik.
Odstop ministrov. Pri volitvaj so ne bili zvoljeni ministri Zupanič, Supilo, Omerovič i Serič, zato zdaj morajo odstopiti.
Demokratje so močno spadnoli. V prvejšnjem parlamenti so meli 93 poslance, zdaj so pa dobili samo 49.
Radič je napredüvao. Prle je meo 49, zdaj ma 70 poslancov.
Radikalci so prle meli 91 zdaj majo 108.
Naša stranka je v Vojvodini dobila 3 poslance
Muslimani so prle meli 24 poslancov, zdaj majo 18.
Srbska kmečka stranka je prle mela 28, zdaj samo 9.
Nemci so dobili 8 poslancov.
Podatki so ešče ne popolnoma natančni. Za en tjeden že vse objavimo.
III. Ljubljanski velki semenj (senje) bo letos od 1.—10. septembra. Te dneve je urad ljubljanskoga velkoga senja, razposlal na vse znane njemi naslove naši industrijski, obrtni i trgovski krogov, vabila da se naj udeležijo kak raztavljalci na letošnji prireditvi velkoga semnja. Ravno tak so se njim razpošila pisma, s šterimi se naj prijavijo. Vsakši, šteri je mogoče ne dobo tej tiskovin, se prosi, da to naznani sejmskomi uradi, šteri njemi bo včasi poslao. Tüdi vse drüge Informacije davle drage vole i pismeno i ustmene te urad v Ljubljani, Gősposvetska cesta. Telefon int. 140.
Sejmski Vestnik, ki bo uradno glasilo III. ljubljanskoga velkoga semnja, bo izšo prihodnji mesec i bo izhajao dokeč se ne" začne semen], bo prinašao jako lepo vsebino. Razširjen bo ne samo v Jugoslaviji, nego tüdi po drügi državaj i bo tisican v vsej srednjeevrpski jezikih. Prinašao bo gospodarske članke i važne Informacije za idastrijski i trgovski svet kak tüdi za küpce. Zato ga bo vsak Šteo z najvekšim veseljom i se resan splača v njem inserirati. Vsem toplo pri-, poračamo, da se poslüžijo te ugodne i uspešne prilike. Vestnik bo izhajao v kvart-formati i košta Oglas za celo stran Din. 1000., menši oglasi pa tomi razmemo. Blagovolilo poslati tozadevno naročilo kaknajprle uradi Ljubljanskoga velkoga semnja, Ljubljana, Gbspósvetska česta.
Svet.
Zaprti minister. Bolgarskoga ministra Turlakova so zaprli, ar je cele vagone vžigalic (spic) spravo v orsag i odavao po svojih agenti za lastne dobičke.
,,Te vas pa ne bomo vidili na boriSči?" popita nekak zaničüvano Fulvij.
•Či te me vidili, te bom gotovo na strani zapüščeni sirmakov, ali nikdar ne na strani div-jij zverin, Štere jij Ščejo požreti*.
Sebeščan, istino gučiš", zakriči Fabijola i vküp tuče z rokama. Zdaj pa naj bo konec tomi guči. Kak navadno, je tüdi zdaj Sebeščan pokazao svojo visokodüšnost I*
Fulvij se grize v lampe. Ali vsi vstanejo.
Slepa sirota.
Stari Fabij je premišljavao i premišljavao, što da bi bio tisti, šteroga si je že zbralo Agneškino srce. Mislo je na toga, mislo na onoga, pa jeli ne šlo. Posebno toga je nikak ne mogeo zgrüntali, što bi njoj bio dao tisti dragoceni kinč, o šterom je gučala. Nieden od mladi] Rimljanov ne premore kaj takšega, to je znao. Pa tüdi, či bi si što bio naročio tákše dragocenosti. Ka pa, či bi bio to Fulvij ? Vsakši den kaže lepe, nove kinče; samo on bi njoj mogeo podarili kaj takšega. Tüdi pri večerji je zapazo, kak je Fulvij zaljübljeno pogledao Agido — gotovo, Fulvij je tisti izvedenec: Skleno je, da bo po svojoj moči pri tom pomagao.
A zapüstimo zdaj naše imenitne goste I poglejmo, ka se je zgodilo med Fabijolinimi robinjami.
Oj, kak se je prestrašila Efrozina, gda njoj Sira pokaže globoko rano, zakričala je dobro Starka. Včasi se pripravi, da njoj opere i zaveže ranjeno roko. Zdaj njoj pride na miseo, da je to napravila Fabijola i včasi se joj nekak spremeni obraz. »Sirotica, velka, globoka rena jel Kak si se pregrešili, da moraš zdaj telko trpeti ? Nesmileni. rana, pa itak ti jo je povzročila najnež-nejša rokica 1 Jako si slabotna, ar ti je steklo telko krvi, vzemi to! Gotovo si si sama kriva te rane l"
.Istina je, sama sem si kriva", odgovori Sira smeječ se; „ne bi še smela štükati z gospov".
„Ka, štükati ? O bogovišto je že gda čüo, da bi se slüžabnica štükale z gospov, i ešče s tak vučenov ? Niti Kalpurnij se ne bi vüpao. Ne čüda, da te je ranila — mogoče je niti sama . ne znala gda. To se ne sme zvediti; ali maš kakšo lepo pred — pasnico (förtoj) ali robec, da bi jo zvezala okoli roke za lepše? Pogledaj ví I*
Dale
Domača i svetovna politika.
Konferenca ložanska je odložena, obstoji najlepše vüpanje, ka se Törki z Antantov i drügimi državami sporazmijo. Anglija je pripravna mir podpisati. Naš Vladar je tüdi dao ministrom na znanje, ka Želemo mir z vsemi državami.
V Ruhrskom ozemlji. Nemci štrajkajo i Francozom delajo velike neprtiike. Francozi so prisiljeni z Češkoga voziti vogelje, nikaj njim ne pomaga, ka so zasedli nemške rüde, Nemci ne delajo.
Rapalsko i Sv. Margeretsko pogodbo je italijanski parlament i senat potrdo. Tak smo z Italijov prišli do popolnoga mirü i gospodarske pogodbe. Italija zprazni Sušak i tretji pas Dalmacije, z Reke (Fiume) se pa napravi -Reška držáva".
Češki minister dr. Rašin, koga so komunisti napadnoli je vmro od ran, štere je dobo.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: pšenica	1840	K.
žito	1500	„
kukorica	1300	„
ječmen	1400	„
oves	1300	„
proso	1300	„
hajdina	1350	„
Cene mesa: Govedine kg. stane 76 K. teletine 76 K. svinjsko meso 120 K, mast kg. 170 K, slanine 160 K.
Vrednost penez. 1 dolar stane 376—480 kron, 1 talijanska lira 16—17 kron, 1 češka krona naših 11 kron, za 1 dinar se dobi 30—35 vogrskih i 770 —800 austrijskih kron. V Cürihi naš dinar notira 5.55, to je, da za 100 dinarov dobimo 5.55 Švicarski frankov.
Oda se hiša
(bivšega fiškališa IŠOJA) na glavnoj vulici, v šteroj se nahaja trgovina z mešanim blagom s popolnov trgovskov opremov event tüdi z zalogov. Več se pozvej pri lastniki.
Ivani Kokot v Dolnji Lendavi.
Hrastove ino borove deske
vsake vrste so k odaji.
Poizve se lejko pri FUIS MIHALI, gostilničarji v PROSEČKOJVESI, št. 66. p. Mačkovci (Prekm.)
4
NOVINE
25. marca 1923.
NEDELA.
Cvetna. Evang. sv. Mat. 21. Jezuš jezdi v Jeružalem. V cerkvi vči, celi den i gda že mrakne se zgledne okoli po poslüšale}, če bi ga što pozvao, ka bi njemi dao bar skorica krűha za jesti i trdi kotek za spati. I níšče ne ga je pozvao. Mogo je dobro vöro daleč iti v Bethanijo na nočni počitek. Gda je sveta Terezija te dogodek premišljavala se je globoko genola na smilenje do zavrženoga Jezuša i ga k sebi na stan pozvala pri sv. prečiščavanji. I Jezuš je odgovoro njenoj düši, ka ga to pozvanje posebno veseli i ka njoj za to ljübezen obilne milošče podeli. V Čini dobra düša po toj példi.
Trpljenje Gospodovo.
Če ví zato, moji poslüšale), želete znati, kakše poštenjé so kazali Kristuši, ki so ga menje Poznali kak Judaš, te glédajte na grozno ravnanje, z šterim je celo pred javnimi sodbetiimi stoli bio obklajen; z toga sramotnoga ravnanja lehko sklepale na obnášanje, štero so pred njim kazali. Gde ste ví gdasveta vidili, ka je štera Sodnija na tistoga vtegnola svojo roko, ki je zavolo posebne Časti od strani ljüdstva i zavolo svojega svétoga življenja dober glas meo, če ne bi seo na njega sum kakše hüdobije ? Jožefa so krivično vrgli vu vozo, to je istina; ali njegov plašč je pa najden v roki tiste ženske, štera ga z posküšenim prelomom zakona potvarjala i za dokaz svoje tožbe njegov plašč naprej pokazala. Sum se je razširo, potrebne pritožbe so naznanjena da se je konči na videz pravično lehko postopalo za vlovlene obtoženca. Ali gda so nameravaliJüistuša vloviti, kakše tožbe so stale proti njemi kakši sum, kakši količkaj verjete dokaz za kakšo hüdobijo ? Ve ravnote je mela njegova svetost najbolši glas, ar se ga pred par dnevi razglasili za nebeskoga preroka, za oznani-tela praviee. Iz lastnoga srca gnana njemi je proti Šla vnožina, da ga z oljskíml vejami goriprimle, da ga z gingavov pobožnostjov kak Mešijáša Slavi Bla-goslovljen, ki Prihaja v imeni Gospodova" (Jan. 12, 13.) Kak so ga mogli zato te, gda je na višini splošnoga poštüvanja šteo, kak razbojnika zvezati, kak da bi tisto ugodno mnenje, štero je obsta-jalo o njegovoj svetosti, opra vidilo njihov sum, ka je on hüdodelnik. „Glejte, celi svet ide za njim". (Jan. 12. 19J. To je bio zadnji zrok, ka so zgrabili: ar sb ga teliki ljübili.
Pa Premislite, kak so grobijančivali ž njim, gda so ga vlovili. Če ne bi tei Orožniki, šteri so v te namen šli v Ograd, proti človeki z dedo-kazanov krivicov, nego proti že obsojenomi razbojniki šli, bi si mogli slabše ž njim djati? Gotovo so nej meli drüge oblasti, kak da ga vemo pred sodnijo pripelajo. Jeli ka tak ? Zakoj ga pa te po vulicaj vlačijo kak kakše živinče, štero se pela na klanjé ? Zakoj ga bijejo z pest-nicami ? Zakoj ga z brsanjom na zemljo mečejo ? Zakoj ga z ki ji mlatijo? Zakoj ga z bati bijejo? Ve je pa to krvniško opravilo ne pa orožniške slüžbe zvršavanje. Štera nepravičnost je zato od te bole nezaslišna ? Da če se vsaki drügi krivec prle zasliši i samo zatém kaštiga, zavolo kakšega zroka so Kristuša prle mantrali kak zaslišali ? Pa kakše zaslišanjel Oj, jaz smem Davidove reči na to primerjati: „Ne izdaj me želam mojih stiskalcov, ar so lažljivi svedoki proti meni stanoli i hüdobijo je sama sebi lagala." (Ps. 26. 12.)
Orlovski tabor v Brni,
Vsakša župa je korakala posamič z zastavov. Več jezero narodnih noš kak moških tak ženskih. Velikanska vnožina jih je bila civilov Orlov z enaki.
Vse vküp se ceni, da je biIo v tom sprevodi 11.778 Orlov v krojih, 30.000 v polkrojih ali v civili z znati, ar vsakši si kroja nemre küpiti. Vseh ljüdi v sprevodi pa je bilo 50.000. Bilo je 24 godb ino 203 Zastav orlovskih. Zdaj si lehko mislimo v sebi to ogromno vnožino ljüdstva, čtero se je valilo po brnskih vulicaj, kak mogočna voda. Sprevod je trpo od 8 pa do 11 vöre.
Sv. meša. Prisega. Blagoslavlanje bander (praporov).
Kda smo prišli na telovadišče je že bilo vse puno ljüdi tam, vse tribune pune. Mislo sam si, kde se zmaga to ljüdstvo. Koliko nas je v sprevodi, koliko ljüdi je v špaliri i tű so pa itak tribune pune.
Kda smo vsi bili na svojih prostoraj i je bilo več vse mirno, se je nüdio veličasten pogled na morje ljüdstva! V ednom godbenom paviljoni je bio napravleni oltar. Tü je slüžo sv. mešo pápežov nuncij Mičara, asistirajo: škof Nyaradi, nadškof Stojan i škof Akšamovič. Odspodaj pred oltarom valovi Orlovstva vseh narodov s stoti-nami Zastav. Kda je bilo povzdigavanje, je zatrobo Orel v trobento od oltára i dao na znanje
naj svetejši trenutek, ka se zvoncov ne čülo deleč. Nato je zatrobo drügi Orel iz Visokoga stojišča na srednji tribuni, da je opomeno tiste, šteri so ne mogli na telovadišče i so bili Odzaja. Zdaj zazvonio zvonovi, kakših 20., šteri so bili tam narastavi i so spevali lepo, da so segali človeki na dno srca. Zadonele so fanfare, rogovi Orlov, log orlovskih bander se sklon! pred Bogom—Človekom darüvanim pred nami v ne-krvavoj daritvi, stojezere vörnikov spadne na kolena pred njim i zadoni glas tromb vojaške godbe i za speva jezero i jezero grb ,,Ejhle, altar Hospodinov žari"
Predstavlajmo si zdaj takšo strašno množico ljüdstva do 100 jezeri kda to vse spevleI Človek se nehote zamisli v tom svetom i veličastnom trenutki v nebeski ráj. To je bila lepota, da je malo kde na sveti. Ne vem, ka so si mogli misliti naši nasrpótniki ob tom časi, ko so videli jezere vörnikov v prahi na kolenah pred Stvoritelom vsega človečanstva. Kda so Njemi vörniki tak pokazali svojo vernost, zaistino se vidi ešče zdaj človeki, kak da bi samo senjao ne pa kda vido v istini te lepe reči.
Po svetoj meši je blagoslovo pápežov nuncij sküpno zastavo českoslovaškega Orla; sküpno zastavo jugoslovenskoga Orla, štero nam je podelo češki Orel, zastavo Otlov-legionarov i končno amerikansko, štero so Amerikanci podarili Češkomi Orli.
Zdaj pa nastopi nadškof dr. Stojan i nas pozove vse Orle, naj podamo slovesno obljübo, štera se je glasila:
„Obljüblamo Bogi i domovini, da bomo vöro po očeta]' podedovano (herbano) ljübili ino jo branili proti vsakšemi, svoje orlovske dužnosti pa spunjuvali".
Vsi smo močno i z gromkim glasom odgovorili na pitanje: ,,Obljübljate“, ,,Obljübljamo“ Glasi so grmeli, bandere se sklonile in v očeh pa skuze, vsi smo prisegli vernost Bogi i domovini. Zednim pa tüdi obljübili vztrajno delati za naša načela, biti vsigdar verni organizaciji, štera nam nüdi rávno priliko, da smo vojaki Kristušovi.
Dale.
Telovadno drüštvo Orel.
Člani Oda so bili prostovolci na vseh krajah, da so se vojsküvali za slovensko domovino. V našoj organizaciji so ljüdje, šteri so bole narodni' kak' vsi nasprotniki ino so bili prle verni i prepričani Jugoslovani, kak se je onim sanjalo. Naši Orli so spoznali slovensko ime s celim svetom. To je pokazao velikanski Orlovski tábor v Maribori. Ešče več, naši Orli so bili v Strasbürgi pri tekmovanji prvi, tak so postaviii slovensko ime pred vse narode, da vsi občüdüjejo naš slovenski narod.
Ne ščem tű dokazüvati, le toliko povem, da če bi vsi telko včinoli za narod, kak včini to ravno ta organizacija^ bi bio naš narod ešče izda naprej kak jí. Pa se ravno .naša organizacija potegüje za narodnost, za slovenstvo, je dokaz naš katekizmuš, naša orlovska »Zlata knjiga," v šteroj je celo VI. poglavje posvečeno tomi. —	1
3 tem sem na kratko popisao bistvo naše organizacije. Napisao sam, ka je naša organizacija, ka ma za cile, što je lehko njena kotriga. Vidimo, kak se morajo kotrige oponašati, kak delajo za narod itd. Zdaj ešče pa pripomnim nešterne stvari, štere spadajo tüdi se.
Naša zveza se imenüje .Jugoslovanska Orlovska Zveza" (J. O. Z.) Za samo Slovenijo je Orlovska podzveza. Sedež je v Ljubljani. Pod-zveza se deli na Okrožja, ta na odseke.
Orlovska organizacija ma svoj katekizmuš, šteri pove natančno vse kakši morajo biti člani Orla. Te katekizmuš se zove: »Zlata knjiga Orlov." Ta knjiga se popravici imenüje zlata, ar so tak lepi navuki v njoj, da njoj po pravici ide to ime. Le što jo je malo prebrodo uvídi, kak v istini dobro vzgaja organizacija mladino. Ma pa tüdi svoje glasijo to je: .Mladost" i glasilo za tehnični deo, za telovadbo je pa: ,,Orlovski Voditelj."
Orlovska organizacija ma tüdi znake, znamenja, šterimi se na zvünaj pokaže. To je orlovska Uniforma ali kroj. To je obleka, štero nosijo Člani Orla samo pri kakših prireditvah ali ob velikih svetkah (Telovo). Drügo je Orlovski znak, šteroga nosijo člani na civilnih oblekah, toga je priporočati, da vsakši Orel vsigdar ma na pisah.
Konči naj ešče omenim dve stvari, o Šterima sam dozdáj ešče nikaj ne povedao. To so pa naše Orlice i naraščaj.
Orlice so tüdi v Orlovskoj Zvezi" Zdrüžene poštene Slovenske dekle. Te tüdi so kotrige, štere majo svojo uniformo, orliški kroj. Za Oilice pa vala v glavnom vse tisto, kak za Orle.
Naraščaj je pa tüdi dvoji, moški i ženski ali Orlovski i orliški naraščaj. Naraščaj so pa naši mali dečkeci i deklice, šteri so ešče ne
spunili 16 leta. Tü je namen, da že naše mlajše včimo i pazimo na nje, da se obvarjejb na pravoj poti. Ze v ta mlada srčeca trbe vcepiti ljübezen do Boga i domovine. I jako je prav, če se že v tej mladih letah navadijo na red, pokorščino na vse dobro, ka bodo potem tüdi sledkar dobri.
Naraščaj je nekša predpriprava za Orla, da se potem leži ravna i drži Orlovski načel. Zato je potrebno, da člani Orla stavijo veliko pazljivost na male, na naraščaj, da je poučüjejo, za organizacijo i glavno je, da jim dajo dober vzgled.
Stem bi končao na kratko, z kratkim popisom orlovske organizacije i zdaj pa ščem malo se zglednoti na Slovensko krajino, kak na našo voskejšo domovino, naj vidimo kak je Važna ta organizacija za nje.
Ešče je ne bilo Prekmurje v novoj državi, ne je ešče bilo jugoslovanskih čet, smo že mi tüdi meli Orle. To so bili naši legionari, šteri so šli prek, kak prostovolci, da bi pomagali, ka naš kraj pride pod Jugoslavijo. Te naše dečke je organizirao j navdüšavao za orlovske ideje brat, Jožef Godina. Tak je že bilo vrženo seme orlovske misli med prekmurske dečke, štero je začnolo poganjao', konči tűdi rasti i zdaj se Počasi razvija. Bilo je ustanovljeno prekmursko okrožje z odseki: Bratonci—Beltinci, Žiški—Trnje i Bogojina. Ne pa bilo delavcov, ne pravi voditelov, zato sta dva odseka prenehale z delom. Lepo pa napredüje odsek Bogojina, šteromi se mi naravnost moramo čüditi, kak so ti dečki po-žrtvovalni i navdüšeni. Tam majo dosta članov, naraščaj, tak da ma te odsek lepo bodočnost. Novo se giblejo zdaj pa v Bratonci, v Soboti i v Krogi stoji že tüdi odsek.
Prekmurci", napisao sam vam delo i cile naše organizacije, Vidite, da je potrebno, da se organižirámo v vrstah orlovstva.
Dale.
Pošta.
M. Pustišek. Zdole. Dobili 20 Din. za Novine na l. 1923. Na M. List in za poravnavo starega dolga še dobimo od vas 8 Din. Položnica priložena. — Vsem. Na nepodpisana pisma ne damo odgovora. Kakšté lepe reči bi što pisao, ne more dobiti odgovora, ar nepodpisana pisma uredništvo vrže v koš, neso za čtenje.
Poslano. *)
Zvedel sem, da širijo nekatere osebe po Murski Soboti in okolici vest, da sem jaz kot sekvester poljedelske banke (Mezőgazdasági bank) v Murski Soboti isto oškodoval za večjo svoto, ker da ji nisem priobčil važen odlok vlade glede repatrijacije njenega premoženja iz Ogrskega. Poizvedoval sem, kdo širi take bedaste laži, da bi ga tožil, toda zvedeti nisem mogel ničesar stalnega. Radi tega obračam se na javnost ter izjavljam, da je gorinavedena trditev prosta laž in vsakdo, kdor jo širi, podel lažnjivec.
Dr. FERDO ČERNE, odvetnik v M. Soboti.
*) Za spise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
K ODAJI JE
po dnevnoj ceni med za rojare v gerpaj z remami za kište i točilni med                               pri
Škafar Jožefi
v Beltincih.
VAPNO, CEMENT, DESKE, LATE, TRAVERZE i.t.d.
se dobi najfalejše pri
V. BRATINA, KRIŽEVCI pri LJUTOMERU.
Državno oskrbništvo veleposestva Zichy-ja v Beltincih strogo prepoveduje tukajšnjemu prebivalstvu posluževati se gozdnih poti in stez z vozovi, živino in peški po vsih gozdnih logih svojega veleposestva, brez nikakega opravičenja. Vsaki ki bo zasačen, da se neopravičeno poslužuje veleposestniških poti in stez, katere ne spadajo pod javno imetje, se bo proti dotičnem nastopila kazenska pot po obstoječih zakonskih predpisih. — Opravičencem, katerim pa so bili nakazani gozdni pridelki se jim dopušča, da smejo v log samo v pondeljek, sredo in petek v tednu. —
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava