Zgodovinski spomini. (Priobouje J. M.) 2. Nomškatarji pred 180 1 eti. Znaao je iz zgodoviae, da je bil Bekdaj velik del dajae severae Nemčije slovaBski. Slovaai so bili ali silo ali zvijačo, aaj bolj pa po lastni raalomaraosti ponem ¦ čeai. Eako se je to z zadajirai oataaki alovaaskega prebivalstva pred 180 leti godilo, poroča aaai Christiaa HeuaiBg «koli 1690 pastor v Wastrovu aa MekleBbarškem. 0 taraošn.jib Slovaaib \n jihoveui jeziku pred in za srojih časov piše tako-le: nZa pridigarja tega kraja poslavljea si prizadevam aekoliko spisov Baiodovega jezika v roke dobiti. Pa vse zastoBJ. Lahko, ker, kolikor vsaj jaz vem , se v tern jeziku nikdar ai aič piaalo, pa tadi pisati ae moglc, ker v prejšaih časib Bikdo tega Ijadstva vi znal niti brati niti pisati. Izobražeai po očetu ali aiateri ali po obeb slovaaskega rodu so to aavlašč zatajevali aehote se ovaditi, da so slovaaske krvi. Steli so si to v araaioto \n tujceta inogoče zakrivali. Tujci pa so še maaj aa povzdigo jezikovo aiislili brez dvombe spozaavši , da si z takiai delom ne pridobi ae dobička ne časti. Pridige starega učeaika Mekleabarškib več aajti. dalo pi- Bruaa po pravici imeaovaaega blagovestuik Slovaaov v "teai jezika govorjeai in Neprecealjiv ostaaek starodavaosti ' spisaai aiso Eo se aič ai saaega čib o najti, aabral seia aekoliko zaniniivili stvari še živoia vraž takajšnib Slovaaov hote jih priiuerjati običajem ia obredoai drugib tualikovavskib narodov, ia dati jih z opombaaii med svet. Ali vse aii je vpepelil požar 1. 1691. Pozaeje sem se sozaaail z razaimi iraenitacži razodevajočimi posebno željo kaj od tega jezika videti. Nekteri so si dali celo ljadi pred se poklicati ia so jib izpraševali o jezika in posaaiae besede iz ajibovih ast si zapisali. To mi je <lreraajočo željo po tern jeziku sopet zbudilo ia skušal sem lastai ia dragih želji vstreči. Bilo je sicer težavno ia zdelo se mi je, da aeai se prazaega dela lotil. Prvič aii aobea Slovaa ai hotel obstati d a š e k a j maternega j e z i k a z a a , b o j e s e , d a g a b o č e ra p r a š a j e g a z a s m ehovati ia sraaiotiti. Vrh tega so bili satni priprosti kmeti, ki splob tako uialo vejo o razlogih te ali oae besede kaj povedati, kakor o drugib jezikib drugi prosti ljadje. Daaj.šajega časa govorijo ta okoli starke slovaasko in še tega skoraj otroci ia drugo niladiao, ker se jiai posmehajejo , kajti tem, mladiai aaaneč, se je matcrai jezik tako pristudil, da ga le še aekteri starci la ae smejo pred laataimi Zato se siae za ko stari poairo, le gotovo slovaa- čuti nočejo, teai rnauj se ga ačiti. pričakovati, da bode v 20—30 letih ski jezik tukaj zgiail, ia da poteia tukaj ae aajdeš več Slovaaa, če bi tudi veliko deaarja zaaj poaadil." Tako je opisal Heaaiag taiaošaje aemškatarje. Govoril jc kot prorok ia razaa deaarja tadi res. L. 1751 se je v Wustrova zadaji-krat slovaaska hožja slažba opravljala. Bili so sicer še Slovani v zadtiji polovici 18. stoletja po svojeai bitju tatn , ali ker so uradaiki aepreaehaje slovaaski jezik zatirali, ljudstvo saaio pa tadi ae dosti zanj maralo, je zdaj, kakor popotniki trdijo, popolaoma izgiail ia prebivalci govorijo zdaj tam ravao tako popačeao neraščiao, kakor so prej govorili popačeao slovaaščiao. Glcjte sad Beraškutarije! se-i z