Leto XXXVII Št. 27 Murska Sobota 10. julij 1986 CENA 120 DIN
NASLOV
Po tem, ko je nekaj mesecev vrelo kot v kotlu in je bilo očitno, da so energetiki na tem, ekologi pa na drugem bregu, je pri pripravah na gradnjo murske verige hidroelektrarn napočilo zatišje. Na potezi so strokovnjaki, ki naj bi začeli izdelovati krajinsko zasnovo.
Kje že je tisti davni oktober 1979, ko so se na pobudo slovenske gospodarske zbornice v Ljutomeru sešli elek-triški in vodni gospodarstveniki ter kmetijci, da bi v okviru strokovne komisije pripravili usklajen desetletni program vsestranskega izkoriščanja reke Mure!? Skoraj se-
dem let po tem se še vedno vsevprek prepričujemo in pričkamo, če naj v projekt slovenskega pomena, kar gradnja hidroelektrarn na Muri prav gotovo je, sploh gremo. Izoblikovana sta dva tabora: na eni strani elektrogospodarstvo, ki hoče iz Murinih valov iztisniti kar naj-
več kilovatov, na drugi strani varstveniki narave, ki jim ni vseeno za svet ob Muri in samo Muro, zavoljo hude onesnaženosti in zato s čedalje manjšo samočistilno sposobnostjo uvrščeno v najmanj kakovosten razred. Ali se bodo oboji sploh mogli kdaj sestati na brodu sredi Mure in se dogovoriti za razumno rešitev, se je domiselno vprašal kolega pri osrednjem slovenskem dnevniku.
sočakov, kar je skupaj dva milijona, prav toliko Zveza vodnih skupnosti Slovenije in 12 milijonov Elektrogospodarstvo republike. Krajinska zasnova bi morala dati odgovor na vprašanje, kaj projekt murske hidroelek-trarniške verige prinaša in kaj odnaša, predvsem pa docela razvidno omogočiti usklajenost interesov, razpetih med štiri občine, regijo, republiko ter medrepubliško in
ZELENI ZARDEVAJO
JEČMEN SLAB, KRUH BO!
Eno osrednjih dogajanj v naši pokrajini se je že začelo — žetev. Doslej so poželi večino ječmena in dosedanje ugotovitve kažejo, da je pridelek dokaj slab. Na Panonki in posameznih temeljnih zadružnih enotah so nam vedeli povedati, da so naželi veliko manj ječmena, kot so pričakovali. Večinoma gre namreč za dokaj nekakovostne stare sorte ječmena, ki so zelo občutljive in poležejo. Nekoliko boljši je pridelek pri novejših francoskih sortah, ki so nižje rasti in odpornejše
proti poleganju, prenesejo pa tudi več gnojenja. V TZO Beltinci so na primer na 100 hektarjih, kolikor so jih zasejali z ječmenom, pridelali le kaki 2 toni na hektar.
Kmalu, že konec tega tedna, pa se bo začela tudi žetev pšenice, ki je imamo v Pomurju seveda neprimerno več. Najprej bodo začeli žeti na površinah ob Muri (v petek ali soboto), nekaj dni za tem pa tudi drugje.
bop
Bil je to eden prvih poskusov, da pride do javnega, odkritega, kolikor mogoče ustvarjalnega dialoga, ki mu je bil pobudnik občinski komite ZKS Murska Sobota, med partijskimi sekretarji in direktorji gospodarskih organizacij združenega dela soboške občine. Dobili so se prvi dan v juliju v prostorih hotela Diana, kajti do 15. junija marsikje niso opravili temeljite razčlembe izpeljanih nalog po 16. seji Centralnega komiteja slovenskih komunistov o opiranju na lastne sile. Vsi smo bolj informirani, malo angažirani, vse nas boli glava, toda za to ne jemljemo pravega aspirina, smo slišali diagnozo, ki sta ji dala uvodničarja — Boris Goljevšček, direktor SDK, in Rudi Cipot, sekretar občinskega komiteja ZKS — z močjo argumentov dramatične podtone. Da je črnoglednost tolikšna, je pripomogla tako imenovana psihološka inflacija, ko so vsi dvigovali cene in plače in ko se že kažejo določene posledice paketa bolj ali manj administrativnih ukrepov nove zvezne vlade. Po besedah Goljevščka so v soboški občini očitni: padec industrijske proizvodnje, nemotiviranost za izvoz, delitev tistega, česar nismo ustvarili, nestvarno prikazovanje dohodkovnih razmerij, ukvarjanje samih s sabo, silno nizka reproduktivna sposobnost lokalnega gospodarstva.
Da je začaran krog sklenjen, se je strinjal tudi Cipot ter se osredotočil predvsem na metode, načine in oblike uveljavljanja avantgardne KZ v kriznih razmerah v lokalnem prostoru. Povzemamo le nekaj presoj!
Ne jemljemo pravega aspirina
Med 2200 komunisti je močno navzoče mrtvilo, nespoštovanje demokratičnega centralizma, ni ustrezne usposobljenosti, ekonomske, socialne in druge razlike med prebivalstvom so vse večje, premalo je strokovnih in idejnopolitičnih razčiščevanj na posameznih področjih in ob že tako skromnemm znanju smo skorajda odrezani od virov slovenske ustvarjalne misli. Na kaj se pravzaprav opreti? Sekretar občinskega komiteja ZKS je brez dlake na jeziku menil, da na račun opiranja na lastne sile ta čas kroži več zbadljivk in šal kot pa je stvarne pripravljenosti, da bi karkoli storili. So seveda izjeme, toda zgled Mure in morda še dveh treh podjetij ne spremeni dejstva. Kako skrbimo za strokovni podmladek, pričajo podatki o kadrovskih štipendijah: če jih imajo v lendavski Ina-Nafti na 1200 zaposlenih kakih 200, v ribniškem Riku na 1100 zaposlenih 360, v soboški občini na okrog 19 tisoč zaposlenih vsega 260 kadrovskih štipendij. Končno bi se splačalo verjeti resnici, da so pobude mladih vsaj toliko vredne kot izkušnje starih, so pripomnili.
Ko so se direktorji razgovorili o »šansah« za uveljavljanje strokovnih sposobnosti in prodornosti mladih strokovnjakov, je presenetljivo izzvenelo, da imajo tako rekoč vse možnosti, nihče jih ne ovira, naj le bodo požrtvovalni, predani, pridni. Tudi direktorja delovne organizacije Panonija Emila Zelka smo tako razumeli, čeprav je iz kolektiva v zadnjem desetletju odšlo najmanj 40
strokovnjakov. Prav tako presenetljive so bile razprave nekaterih gospodarstvenikov o razmerah, saj so vsi po vrsti sorazmerno optimistično slikali zdajšnji in prihodnji razvoj gospodarskih podjetij. Tako recimo predstavnik sozda ABC Pomurka Štefan Hajdinjak, ki je zbrane seznanil, da so oblikovali strokovne razvojne time in da živinorejsko-ve-terinarski zavod kot strokovna nadgradnja za primarno kmetijsko proizvodnjo prerašča v kmetijski zavod. Skratka, ni razlogov za prevelik preplah, čeprav so predstavniki občinskega partijskega komiteja menili nekoliko drugače, ali z besedami Borisa Goljevščka: čaka nas dolgo, vroče poletje.
B. Žunec
Slovesno ob 40-letnici
V Lendavi so beli rudarji s slovesno sejo na predvečer 3. julija — dneva rudarjev proslavili svoj praznik. Predsednica delavskega sveta Ina-Nafte Lendava Anka Sekereš je v uvodnem govoru v kronološkem zaporedju nanizala razvoj delovne organizacije, ki je lani proslavila 40-letnico obstoja- in je že 20 let združena v sozd Ine in Zagreba, in se po novem s tozdom Raziskave in pridobivanje nafte in plina vključuje- v sozd Petrol.
Jože Hajdinjak, predsednik poslovodnega organa, je bil v svojem govoru realen v ugotavljanju današnjega gospodarskega trenutka in delovne organizacije, ki jo vodi v njem. Izrazil je zadovoljstvo nad prodajo opreme na Kitajsko, obenem pa upravičeno zaskrbljenost zaradi izgub in polnih rezervoarjev ter nakazal rešitev v razvoju prav na področju raziskav.
B. B.
Za izvoznike boljši časi
Prejšnji teden je bil v Radencih dvodnevni posvet, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Udeležilo se ga je veliko direktorjev izvoznih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Govor je bil zlasti o zunanjetrgovinski menjavi, učinkovitosti zunanjetrgovinskega sistema, plačilnem prometu s tujino, predvsem pa o spodbudah za večji izvoz, ki je v sedanjem času očitno postal nuja. Zato je bilo precej govora o spremembah, ki naj bi prinesle več spodbud dobrim izvoznikom. Ob teh vprašanjih so v pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki govorili Nenad Krekič, zvezni sekretar za zunanjo trgovino, dr. Ljubo Madžar, dr. France Arhar in dr. Rino Simoniti.
Da je od uspešnosti izvoznih poslov še kako odvisen naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, se zavedajo prav vsi. Zato so se na posvetu v Radencih predstavniki slovenskih izvoznih organizacij, med katerimi so bile tudi pomurske, zavzeli za trajnejše rešitve na tem pomembnem področju. Z novim deviznim sistemom in novim deviznim trgom, na katerem ni prodajalcev, ampak so samo kupci, so zaradi nespoštovanja realnega tečaja dinarja, kar naj bi bil pogoj novega sistema, usahnile marsikatere spodbude za izvoz. Na ta problem so v razpravah večkrat opozorili, zato slovenski izvozniki razumljivo pričakujejo dolgoročne ukrepe, ki lahko zagotovijo zanesljivost v načrtovanih izvoznih poslih. Po zagotovilih odgovornih dejavnikov naj bi dobili izvozniki najkasneje do 15. julija vse zapadle spodbude. Hkrati pa naj bi tudi skorajšnja odprava administrativnih ovir sprostila plačilni promet s tujino. .	Milan Jerše
Bilo bi seveda nepošteno spregledati, kar so doslej tako ali drugače opravili strokovnjaki, ki so zdaj tik pred tem, da se pod streho soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem ter republiškega urbanističnega inštituta lotijo izdelave dokumenta Dolgoročni razvoj območij ob Muri v občinah Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer in Lendava. Gre za tako imenovano krajinsko zasnovo kot podrobnejšo sestavino in osnovo za dopolnitev dolgoročnih družbenih planov pomurskih občin, za kar bo treba plačati okrog 17 milijonov dinarjev.
Če se sredi letošnjega maja na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti niso mogli uglasiti, koliko bo kdo dal, naj bi zdaj vendarle držal naslednji predlog: sleherna od občin po petsto ti-
meddržavno raven. Računajo, da bo v 13 mesecih študija nared, kar z drugimi besedami pomeni, da bo mogoče lokacijsko dokumentacijo za gradnjo murskih elektrarn dobiti šele čez dobro leto. Pa še to ni gotovo, saj bomo krajinsko zasnovo tehtali in se do nje opredeljevali v javni razpravi. Na soboškem »Zavodu za ekonomiko in urbanizem smo zvedeli, dabo najkasneje do konca tega meseca podpisana pogodba za izdelavo krajinske zasnove, to pa bo hkrati zelena luč strokovnjakom, da se lotijo dela z željo, naj ga opravijo solidno, brez jeze in zavzemanja. Tako torej, da ne bomo vsi po vrsti zardevali, tudi zeleni ne, ki so — vsaj tisti zmernejši in preudarnejši — za razgrnitev pravih argumentov. Teh pa je doslej manjkalo.
B. Žunec
OB 4. JULIJU - DNEVU BORCA
Srečanje na Vaneči v znamenju spominov
V počastitev 4. julija — dneva borca je bila osrednja proslava soboške občine na Vaneči. Pred domom borcev in mladine se je zbrala množica občanov, mladine, borcev in gostov, ki so s svojo prisotnostjo počastili pomemben praznik. Udeleženece proslave je pozdravil predsednik občinske borčevske organizacije Štefan Šabjan. 4. julij praznujemo v znamenju spominov na najtežje dni jugoslovanskih narodov, na čase, ko je fašizem na Balkanu zarezal tako globoko, da je bilo vprašanje biti ali ne biti za naše narode in narodnosti. Komunistična partija Jugoslavije, ki je edina ostala zvesta delovnemu ljudstvu Jugoslavije, je 4. julija 1941 pozvala s svojim razglasom vse rodoljube Jugoslavije, vse narode in narodnosti k oboroženemu boju proti okupatorju, proti fašizmu, proti domačim izdajalcem. Dolg in težak je bil boj. Dali smo ogromne žrtve, ogromno je bilo prelite krvi in to ne bi smelo iti v pozabo. Na Vaneči smo se zbrali na pobudo krajevnih organizacij ZZB, da se srečamo in obudimo spomine. Sestajamo se z našo mladino, z novo generacijo, na katero hočemo prenesti vse tiste dragocene izkušnje iz revolucije, ki so marsikdaj tudi danes dobrodošle našim sedanjim generacijam in ljudem, ki bodo za nami gradili socializem in lepšo prihodnost« je poudari! Štefan Šabjan. Na proslavi so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali mladina iz Puconec, vojaki soboškega garnizona in pevski zbor upokojencev iz Murske Sobote. Ob tej priložnosti pa so krajevne organizacije ZZB NOB Bodonci, Puconci, Moravske Toplice, Mačkovci, Prosenjakovci in Šalovci razvile svoje prapore.
F. Maučec
Z akcijami in ne le z besedami
Tako-bi lahko strnili bistvo povedanega na zadnji seji sveta za varstvo okolja pri predsedstvu Socialistične zveze v Murski Soboti, kjer je bil v ospredju obravnave osnutek programa dela sveta do konca leta. V njem je poudarek na zmanjševanju industrijskega zastrupljevanja voda, racionalizaciji porabe vseh vrst kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev na področju agroživilstva in poljedelstva, preprečevanju posegov v naravo, ki ne temeljijo na strokovnih ugotovitvah, ter skrbi za ravnovesje pri izkoriščanju gozdov in gozdnih površin. To je na področjih, kjer lahko vsak posameznik vpliva in omejuje posege v naravo, prav tako pa odloča o tem, kakšne vrste energijo bo uporabljal in kakšna bo cena za to ne le v materialnem smislu. S tem v zvezi je bila upravičeno izražena skrb za varčevanje z energijo in varovanjem zraka ter voda. Pri izrabi reke Mure, na kateri naj bi gradili verigo hidroelektrarn (o čemer priča tudi zapisano v uradnem listu), pa ob vsem povedanem in zapisanem ne bi smeli mimo krajinske zasnove, ki je pogoj za pristop h gradnji, če je le ta že neizogibna!?
Nazadnje pa kaže usklajevati dejavnost vseh in ne le varstvenikov narave, brez skorajda spotakljivega prilastka »zeleni«, v skrbi za neokrnjeno naravo in okolje, v katerem naj bi živeli tudi zanamci.
Poleg številnih izrečenih besed in sklepov društva za varstvo okolja, sveta pri občinski in drugih konferencah Socialistične zveze kot najbolj množične organizacije pa je čas preiti tudi v akcije. Ena ustreznih je (s potrebnim sodelovanjem krajevnih skupnosti, Rdečega križa in turističnih društev) tudi skrb za neposredno okolje v obliki odpadnih vrečk z opozorilnimi napisi in težnjo, da namesto na pločnike in ceste ter druge kraje odpadki pridejo na pravo mesto in organizirana odlagališča. Zato je treba začeti z vzgojo pri najmlajših, vendar ne na način, da morajo čistiti smeti, ki jih največkrat odvržejo nekultivirani odrasli, ampak z odnosom do čistega neposrednega in širšega okolja. Tiste, ki kljub opozorilom ne uporabljajo pepelniklov in košev ter organiziranih odlagališč, pa kaznovati, saj imamo tudi inšpekcijsko službo in zapisana pravila o tem, kako ukrepati ko gre za njihovo neupoštevanje. Posebno v naravnih okoljih, ko je pomora rib in zastrupitve potokov ter rek kriva neodgovornost posameznikov in delovnih organizacij, ki izlivajo strupe ter ne zakopavajo in odvažajo škodljivih odpadkov. Ali pa v poljedelstvu in sadjarstvu z nepravilnim ravnanjem s škropivi. Tako kot kultiviran odnos do okolja in z njim narave, je pomembno tudi ohranjanje kulturne dediščine in upoštevanje ekološke psihologije, po kateri bo v čistem okolju tudi posameznik pazil, da ga ne skazi, v umazanem pa ...
Brigita Bavčar
aktualno doma in po svetu
PO VSEJ DOMOVINI
Ob dnevu borca so bila priložnostna praznovanja po vsej Jugoslaviji. V Sloveniji je bila osrednja proslava v Kranju, kjer je bilo 16. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in 18. zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOB. Na mariborskem območju je bila osrednja proslava v Jarenini, kjer so odprli vodovod, na katerega je že priključenih 140, v kratkem pa bo še 50 gospodinjstev, in novi prizidek k šoli.
Vodovodne pipe za 234 domačij so ob dnevu borca odprli tudi v nekaterih naseljih krajevnih
Razsodba haaškega sodišča
V množici vsakodnevnih novic, ki zadeva položaj v Srednji Ameriki in odnose med Nikaragvo in ZDA je posebej zanimiva novica, da je Meddržavno sodišče v Haagu ZDA spoznalo za krive vmešavanja v notranje zadeve neodvisne države, kršitve temeljnega načela o prepovedi uporabe sile in preloma veljavne pogodbe o trgovinskih odnosih med državama. Glede na to, da ZDA odločbe ne sprejemajo, ker so sodišču tudi odrekle pristojnost odločanja o zadevi, vse kaže, da se sodba bolj tiče te ustanove Združenih narodov in mednarodne pravne ureditve kot lahko vzpostavi nekaj reda v na pol vojnem stanju v Nikaragvi in njeni soseščini.
Sodba ima veliko moralno in politično veljavo, ki bo, ne glede na vse, opozarjala veliko državo, da v sporu z majhno uporablja po mednarodnem pravu prepovedana sredstva, toda smisel mednarodne pravosodne ustanove ni v tem, temveč prej v tem, da bi država, ki ji je sodišče nekaj očitalo, spremenila ravnanje (in se z državo tožiteljico pogodila o višini odškodnine, ki ji je v načelu priznana). Ali nespreje-
Kršiteljev vedno več
V prvih petih mesecih so jugoslovanski tržni inšpektorji zaradi gospodarskih prestopkov prijavili 1558 organizacij združenega dela — lani 1039. Samo v maju so . vložili tržni inšpektorji 315 prijav zaradi gospodarskih prekrškov, od tega se jih je preko 80 nanašalo na kršenje predpisov o neposredni kontroli cen. Istočasno pa se dogaja, da banke takim kršiteljem ne odvzemajo posojil, kot je to dogovorjeno.
Organizacije združenega dela se laže odločijo za gospodarski prekršek zato, ker po dveh ali več letih, kolikor traja postopek, izrečene kazni izgubijo svoj pomen.
skupnosti Ivanjkovci in Tomaž pri Ormožu. V Metliki so odprli nov obrat ljubljanskega IMP, v katerem bodo izdelovali elektromotorje za črpalke. V Kočevju so odprli dom starejših občanov. V Velikem Gradištu so v tovarni Dunavka predali namenu obrat za ekstrakcijo olja. V kmetijskem gospodarstvu Ram so ob 4. juliju odprli farmo za 40 tisoč prašičev, v Kragujevcu pa silos z zmogljivostjo 1600 vagonov in sušilnico. Nekoliko večji silos so odprli tudi v Našicah, v Mladenovcu pa so končali prvi del posodobitve tovarne, ki izdeluje dele za avto-
manje sodbe pomeni formalni razkol in ugotovitev, da v mednarodni skupnosti suverenih držav ne more delovati nobeno sodišče, naj bodo pravila še tako popolna in natančna, bo pokazal čas. Jasno je, da zaščito sodišča potrebujejo zlasti manjše države, mnogo bolj kot velike (in pogosto proti njim). Upoštevati bo treba še, kako bo reagirala ame-
Na Dunaju o Namibiji
Na lanskem 40. zasedanju generalne skupščine OZN so sprejeli sklep o sklicu posebne konference o neodvisnosti Namibije. Konferenca ves ta teden poteka na Dunaju. Namibija je zadnja velika kolonija na tem svetu. Že 300 let je s svojim rudnim bogastvom predmet tujega izkoriščanja, posebno vlogo pri tem pa igra Južnoafriška republika, ki prav tako kot zahodne industrijske družbe nasprotuje neodvisnosti tega dela jugozahodne Afrike.
OZN je pred dvajsetimi leti razveljavila mandat Južne Afrike za upravljanje Namibije, ki ji ga je po prvi svetovni vojni zaupala Liga narodov. Ze dvajset let je tako južnoafriška oblast v Namibiji nezakonita, kar je leta 1971 potrdilo tudi mednarodno sodišče za pravosodje.
Milijon namibijskega ljudstva, ki ga vodi osvobodilno'gibanje Svvapo, si že dolga leta prizadeva doseči neodvisnost svoje dežele, velike za Francijo in ZR Nemčijo. Namibija je bila najprej nemška kolonija, potem britanska, zadnjih sedemdeset let pa je v popolni odvisnosti od Južnoafriške republike.
Na Dunaju se dogovarjajo predvsem o uresničitvi načrta OZN o neodvisnosti Namibije, ki je sicer znan kot 435. resolucija varnostnega sveta.
Hoteli niso polni
Začetek letošnega julija je ob slovenski obali nekoliko drugačen kot lani. Ob koncu prejšnjega tedna je bilo 17 odstotkov manj tujcev kot lani. Zmogljivosti v hotelih in kampih ter v sobah pri zasebnikih so bile zasedene le 58-odstotno; lani je bila zasedanost za 19 odstotkov večja. Na Obali trdijo, da so predvsem zasebniku poskušali preveč globoko seči v turistov žep.
Od 1. julija naprej v vseh bankah zaračunavajo varčevalcem nižje obresti na dinarske pa tudi devizne hranilne vloge. Inflacija je 85-odstotna in že dosedanje obresti je niso dohitevale. Obresti sedaj izračunavajo drugače — upoševajo namreč rast proizvajalnih cen v prejšnjih treh mesecih in pričakovano rast v na-
SVET V TEDNE DNI — V južnoafriškem Johannesburgu v spopadih mrtvih devet ljudi — eksplozija avto-bombe v Parizu — poskus državnega udara na Filipinih — na Dunaju protesti ob inavguraciji novega avstrijskega predsednika — v rudniku zlata v Welcomu v južnoafriški provinci Transvaal ubitih 15 črnskih rudarjev — in nekoliko bolj vzpodbudna novica: francoski predsednik Mitterrand na štiridnevnem obisku v Moskvi, kjer se je srečal tudi z Mihailom Gorbačovom (na sliki).
mobile in traktorje. V Djakovici je začela delati nova tovarna za protektiranje gum za transportna vozila in avtobuse. V Karlovcu so odprli nov bolnišnični oddelek. Blizu Šibenika so predali namenu 16 bungalovov z 270 ležišči, na ulcinjski plaži pa nov hotel. V Mrkonjič Gradu so pognali v pogon novo tovarno čevljev, v Brezi pa drugi del proizvodnega obrata za česano volno. Blizu Tetova so proslavili 4. julij tako, da so predali namenu 50 kilometrov dolg kanal za namakanje 3500 hektarov zemlje.
riška strokovna javnost (republikanski senator je že priporočil vladi, naj sodbo vsaj prebere), in tudi dejstvo, da so ZDA odklonile pristojnost sodišča samo v tem sporu. Čeprav je konkretno zadoščenje Nikaragvi majhno, je sodba krepka opora prizadevanju za izločitev vojaške in gospodarske prisile iz reševanja mednarodnih sporov.
slednjih štirih mesecih, zvišano za en odstotek. Vse to pa temelji na predpostavki, da bomo do
Naše mesto v svetu
Zdaj,- ko je kongres mimo, se zastavlja vprašanje, kdo, kdaj in kje bo poskusil ugotoviti položaj države v danem mednarodnem gospodarskem okviru, njene možnosti v najbolj verjetnem razvoju sveta v prihodnjih letih in desetlejih in pa opcije razvojne politike. Sprejetim »dokumentom« s tega področja ni kaj očitati, vendar, vsaj s tega stališča, od njih ni kakšne praktične koristi. Presojam položaja držav v razvoju znotraj globalnega sistema — o njegovih dolgovih itd. — ni kaj očitati, vendar iz tega ni mogoče sklepati nič drugega kot to, da bo naša diplomacija, tako kot doslej, v okviru skupin teh držav zahtevala pogajanja o novi mednarodni. gospodarski ureditvi itn. Ni torej niti vprašanja niti ne odgovora, kaj početi medtem, kaj storiti, če teh pogajanj ne bo, tako, kot jih ni bilo v vseh minulih letih.
To delo je torej še pred nami. Ugotoviti je treba možnosti države na tej ravni razvoja, na evropskem robu, v razmerah bržkone obnovljenega procesa akumuliranja v kapitalističnem svetu. Prav tako se bo treba razločno opredeliti v dvomu: ali je država zaprt in zaokrožen gospodarski sistem ali pa samo enota nepri-
Do zdaj je bilo tako, da je uporabnikom proračunov vseh vrst, zlasti pa občinskim, bilo veliko lažje, če so svoje potrebe poravnavali z jemanjem iz gospodarstva ali s preprostim večanjem stopenj prometnih davkov, delovne organizacije pa so vse te ti-skuse takoj vključevale v cene svojih izdelkov. Poslej bi morali biti na »udaru« davkarjev vsi neprijavljeni zaslužki v drobnem gospodarstvu, vse mahinacije s prodajanjem in oddajanjem stanovanj, delo na črno, honorarji, dopolnilno delo, pogodbeno delo itn. Tako, kot je, pa prispevki, davki in dajatve vseh vrst za polnjenje proračunov od občin do zveze po nekaterih izračunih, ki veljajo za prvih šest letošnjih mesecev, neposredno povečujejo inflacijo vsaj za 50 odstotkov. Spet zato, ker delovne organizaci-• je, ki so uporabnikom proračunov najbolj pri roki, saj so najprimernejši ustvarjalci denarja za davčne blagajne, vse, kar dajo za proračune, takoj vnesejo v inflacijo.
Davčni sistem sestavlja vrsta zakonov in predpisov, vendar skoraj nobenega ne spoštujemo in ne izvajamo. Zato je ZtS naredil prvi korak, ko je predlagal (skupščina SFRJ pa sprejela) t. i. »priporočilo«. Priporočilo dovoljuje večjo rast proračunov (od občinskih do republiških in pokrajinskih) le, če bo večji priliv denarja od obdavčenja lastnine in dohodkov občanov. To praktično pomeni, da bodo morali občinski davčni organi, če želijo doseči svoje proračune (inflacijski del pa bo šel na poseben račun SDK in bo usmerjen kot pomoč izvozu), začeti uresničevati davčne zakone in predpise. Zdaj, se ne le zdi, da zasebno lastnino v posameznih občinah boli varujejo davčni organi kot lastniki sami.
Zaostajanje
Združene države Amerike so v izkoriščanju vesolja deset let za Sovjetsko zvezo. To trdi londonska revija za vojaška vprašanja Janes Defence Weekly v posebni prilogi.
Kot je zapisano, zaostajajo Američani zaradi pomanjkljivega načrtovanja in spodrsljajev, ki so jih zakrivili strokovnjaki NASA. Sovjetski vesoljci so doslej preživeli v vesolju 4 tisoč dni, ameriški pa komaj 1587. Iz tega sledi, da imajo sovjetski strokovnjaki več izkušenj, s tem pa tudi prednost na strateškem področju.
Te trditve so bile objavljene prav v času ameriško-sov-jetskih pogajanj o omejitvi strateške oborožitve.
Prilogo, ki nosi naslov Priročnik za vesoljske polete so natisnili v omejenem številu.
MANJ
Denar se je z manjšimi obrestnimi merami pocenil, zato ga bo več. To pa lahko pomeni
merno širšega svetovnega gospodarskega prostora. Od tega temeljnega odgovora je odvisno skoraj vse drugo — če se bomo enkrat določili za konsistenten domači sistem, očitno ne bo prišlo v poštev takšno manipuliranje z denarjem, kakršno nas je v zadnjih desetih in več letih naredilo za vedno večje dolžnike »zahoda« in vedno večje izvoznike na »vzhod«. Prav tako se ni mogoče izogniti odgovoru na osnovno vprašanje, kako zmanjšati breme odplačevanja dolgov kot relativne količine in državi povrniti kreditni ugled. Politično seveda ni dvoma o tem, da Jugoslavija spada v krog neuvrščenih držav, toda, kar zadeva gospodarstvo, bo treba odgovoriti na vprašanje, ki ga je pred dnevi zastavil znani črnogorski ekonomist: čemu se vsepovsod približujemo in »najraje družimo« z državami, ki so zakoračile v gospodarski in socialni razvoj veliko veliko pozneje kot mi. Ali — če vprašanje zastavite drugače — povedati je treba, ali želimo biti evropska država v gibanju politično sorodnih neuvrščenih držav ali pa, gospodarsko in socialno vzeto, nekakšne podružnice »tretjega sveta«, v Evropi, kar po številnih gospodarskih in drugih kazalcih postajamo.
globus
—v žarišču dogodkov
DVAJSETLETNICA PROTOKOLA
Pred dnevi je minilo 20 let od podpisa Protokola — sporazuma z Vatikanom. Trinajst let pred tem je Jugoslavija prekinila diplomatske odnose s sveto stolico. Povod za to je bil v odločitvi blokovsko in protikomunistično usmerjenega papeža Pija XII, da nekdanjega zagrebškega nadškofa Stepinca imenuje za kardinala.
Globlji razlogi za napetost med našo državo in Vatikanom so bili seveda v novonastalih razmerah po vojni, in to ne samo pri nas. Šele po drugem vatikanskem koncilu (1962 — 65) in pod vodstvom karizmatično usmerjenega papeža Janeza XXIII. se je Cerkev bolj odprla sodobnemu svetu in socializmu.
Jugoslavija je bila potem prva država s socialističnim družbenim redom, s katero je Vatikan želel urediti svoje odnose. Prvi, tajni dogovori med predstavniki naše vlade in Vatikana so se začeli že leta 1963, 25. junija 1966 pa je bil v Beogradu podpisan tako imenovani Protokol. Do popolnih diplomatskih odnosov je prišlo leta 1970. Protokol je svojevrsten dokument, nekakšna izjava predstavnikov dveh vlad, ki pa ima pomen v tem, da je Vatikan (in s tem rimskokatoliška Cerkev) priznal družbenopolitično realnost v Jugoslaviji. Naša država pa je s podpisom Protokola Vatikanu priznala popolno jurisdikcijo nad rimskokatoliško Cerkvijo pri nas, spoštovanje svobode veroizpovedi in pastoralne dejavnosti Cerkve, seveda v okviru naše ustave in zakonov.
Smeli bi trditi, daje bil Vatikan zainteresiran za ureditev
globus
WASHINGTON - Ameriška vlada je sporočila, da je s 1. julijem prenehalo delati pet ameriških naftnih družb v Libiji. Nekatere zahodnoevropske države so v zadnjih mesecih zmanjšale uvoz nafte iz Libije za 10 do 30 odstotkov.
DUNAJ — »Razprodaja« edine avstrijske jedrske elektrarne Zwentendorf, v katero so pred desetimi leti vložili okoli 15 milijard šilingov, bo v državno blagajno povrnila le 600 milijonov šilingov.
LONDON — Organizatorji humanitarne akcije za pomoč Afriki Tek proti času so sporočili, da so zbrali okoli 20 milijonov dolarjev, od tega samo v Veliki Britaniji blizu 10 milijonov.
KOBENHAVN - Raziskave javnega mnenja na Danskem so pokazale, da je 80 odstotkov Dancev proti jedrskim elektrarnam. Danska nima nobene jedrske elektrarne, pred nedavnim pa je od Švedske zahtevala, naj zapre elektrarno, ki je le dobrih 20 kilometrov od danskega glavnega mesta.
LONDON — Nafta se je na svetovnem trgu prejšnji teden spet pocenila in je stal sodček nafte 10,95 dolarja.
STOCKHOLM — Vodja oddelka za zločine pri stockholmski policijski upravi je v nekem intervjuju izjavil, da bodo umor švedskega premiera Olofa Palmeja razvozlali v prihodnjih dveh mesecih.
BUENOS AIRES — Argentinska letalska družba je odpustila 360 od skupno 560 pilotov, ker so stavkali. Odpuščeni piloti trdijo, da bo družba zaradi tega propadla.
ŽENEVA - V nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu je bilo ob življenje 27 ljudi, 187 poškodovanih se še zdravi, evakuirati pa so morali 100 tisoč ljudi, ki so prebivali na območju v premeru 30 kilometrov okoli elektrarne. To je na konferenci o razorože-vanju v Ženevi povedal vodja sovjetske delegacije Viktor Izrae-lian.
odnosov z Jugoslavijo predvsem zaradi naše zunanjepolitične usmerjenosti in velike vloge ter ugleda Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. Posebna je bila pri tem tudi naša samostojnost in odločenost za demokratične družbene procese. Nikola Mandič, nekdanji svetnik v našem veleposlaništvu v Rimu, ki se je s kardinalom Casarolijem sporazumeval o Protokolu, je za zagrebški Danas med drugim povedal, da je »jugoslovanski primer« takratnemu Vatikanu veliko pomenil. Papež Janez XXII. se je zelo aktivno zavzemal za mir v svetu. S tem pa je zastopal tudi osnovna načela neuvrščenosti. Da je res tako, so potrjevali tudi dobri odnosi med predsednikom Titom in Papežem Pavlom VI., vse pogostejši obiski naših državnikov v Vatikanu in slednjič leta 1971 srečanje med Titom in papežem Pavlom VI.
Mandič se spominja, s kakšnim zanimanjem so sprejeli predvsem Poljaki in Madžari sporočilo, da je med sveto stolico in SFRJ podpisan Protokol, dokument, ki je nekaj posebnega v načinu obravnavanja in urejanja medsebojnih odnosov med dvema suverenima državama ter med državo in Cerkvijo.
STRAN 2
«. , .
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
---------L.-----M._-A
Dolgoročni program ni le
Drugačno financiranje medobčinskih organov
Dobro zastavljen načrt izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bo dal dobre rezultate le, če bodo naloge v vseh okoljih vnesli v svoje načrte in jih sproti temeljito uresničevali. O tem pa niso prepričani le na soboški občinski ravni, ampak vse bolj tudi v večini delovnih organizacij. Pregled dosedanjega izvajanja tega načrta je namreč pokazal precej uspehov, a tudi pomanjkljivosti, ki jih bo treba čim-prej odpraviti. Tako v soboški občini niso zadovoljni, da razvojno raziskovalne službe v delovnih organizacijah še niso popolnoma zaživele, kar se izraža tudi v zastavljenih načrtih. Ponekod sicer vedo, kaj bodo delali jutri, v drugih okoljih pa še vedno menijo, da bodo lahko tudi v prihodnje dovolj dobro živeli tako rekoč iz rok v usta. Slednja ugotovitev velja še posebej za obrate s sedežem matične organizacije zunaj občine.
V soboto se je v Veržeju končal enotedenski raziskovalni tabor, ki sta ga organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije in koordinacijski odbor gibanja Znanost mladim. Namen tabora* je bil mnogostranski: biolo-ško-sociološkortehnološko in geografsko raziskovanje Veržeja in okolice. Organi- zatorji so želeli, da bi srednješolci pod strokovnim vodstvom mentorjev raziskovali posebnost pokrajine v subpanonski Sloveniji (Veržej s širšo okolico), reke Mure in njenih vplivov (favno ob reki Muri, geografske značilnosti te pokrajine in sociolo-ško-etnološke značilnosti) in spoznali raziskovalno delo na različnih področjih.
Tabor pa je imel še en, sicer ne neposredni, marveč posredni cilj, uspešnost pa bo pokazala šele temeljitejša analiza dobljenih rezultatov: tabor bo opozoril na to, da bi gradnja takšnega tipa hidroelektrarn, kot jo sedaj načrtujejo, popolnoma spremenila podobo te pokrajine, ki je svojevrstna v okviru Slovenije, saj je Mura edina večja nižinska reka pri nas.
Generacije, ki prihajajo, bodo izgubile to svojevrstno pokrajino.
Čeprav točnih analiz še ni, pa je vodja tabora Borut Drobnjak menil, da je tabor vsekakor uspel, končni rezultati pa bodo pokazali dejanski uspeh.
D. L.
Borce brigad, ustanovljenih v ZSSR, vabimo na zbor in podelitev domicila v soboto, 19. julija, ob 9. uri na razstavišču G°l°vec v Celju. Na zboru bodo borci prejeli spominske z late me j ,	,
celjska občina prevzela domicil nad našimi brig > bo razstava brigadnih dokumentov, nato pa bo ov
nje borcev.
Na svidenje v Celju!
Čeprav se pri združevanju sredstev za skupne naložbe nekaj že premika, so ta gibanja vendarle prepočasna. Na ta način pa se
KOMENTAR
težko zbran denar za naložbeno dejavnost še vedno drobi, ne ustvarja učinkov in ne daje novih vrednosti.
Prav zato v soboški občini ugotavljajo, da še zdaleč niso izrabljene možnosti dodelave in predelave lastnih materialov ali polizdelkov.
In če k temu dodamo podatek, po katerem v soboški občini predvidevajo celo nižjo gopodarsko rast, kot je povprečje v SR Sloveniji, kar bi lahko povzročilo še večje zaostajanje, se moramo resno zamisliti. Očitno bo potrebna večja agresivnost pri izvoznih poslih, po-
LJUTOMER
NOVI BANČNI PROSTORI
V sredo, drugega julija, so na ločenih sejah zasedali zbori skupščine občine. Številne točke dnevnega reda pa bi lahko strnili v tri vsebinske točke, in sicer pregled usklajenosti družbenogospodarskih gibanj in osebnih dohodkov z resolucijskimi cilji v občini, v drugi sklop bi lahko uvrstili razpravo o delu, družbenoekonomskih odnosih in delu delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in v tretji sklop obravnavo nekaterih problemov v občini ter predlogov o uvedbi melioracijskega in komasacijskega postopka na območju Turnišča.
V četrtek popoldne so v Ljutomeru odprli nove bančne prostore Ljubljanske banke, poslovne enote Ljutomer. S to otvoritvijo so počastili tudi dan borcev.
Novi, bančni prostori so v sta-novanjsko-poslovni zgradbi na Starem trgu, vlagatelj pa je Samoupravna stanovanjska skupnost. Ljubljanska banka ie le sovlagatelj. V podaljšku te zgradbe je tudi Dom obrtnikov in omenjena gradnja je del prenove starega mestnega jedra, ki tako počasi dobiva novo podobo.
Celotna naložba je vredna 115  milijonov dinarjev, v to vsoto pa je všteta tudi bančna oprema.
Banka se je za naložbo odločila predvsem zato, ker so bili stari prostori zaradi vsakoletnega povečanja obsega dela neustrezni in nefunkcionalni, saj so morali uporabniki svoje posle opravljati včasih tudi v dveh nadstropjih.
Novi poslovni prostori pa so funkcionalno urejeni v enem nadstropju, razdeljenem na dva dela, kjer občani urejajo svoje denarne zadeve. Celotna koristna površina znaša 535 kvadratnih metrov, kar je za 218 kvadratnih metrov več kot v starih prostorih.
Z omenjeno naložbo pa so se izboljšale tudi delovne razmere zaposlenih v banki.
V letošnjem letu imajo v poslovni enoti Ljubljanske banke že 32.000 računov občanov, skupne vloge pa znašajo okoli 2 milijardi dinarjev, to pa je še en podatek več, ki upravičuje naložbo.
Na slovesnosti sta zbrane goste pozdravila direktor poslovne enote Ljutomer Franc Štrakl in predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer, Ozvald Tučič. Gostje so si nato ogledali novo ljutomersko pridobitev.
Dušan Loparnik
Skupnost brigad, ustanovljenih v ZSSR
dobno pa bi lahko dejali tudi za uvoz. V praksi se mora uveljaviti večja tehnološka povezanost posameznih panog industrije, kot je to primer kovinsko-predelo-valne in še marsikje drugje.
Veliko nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je namreč še vedno neuresničenih.
Vsi ti primeri kažejo, da _ je nujna takojšnja akcija, I predvsem pa resen pogovor  v vseh tistih okoljih, kjer so “ se uresničitve zadanih na-log lotili z levo roko ali pa || se sploh niso. Časa za odlo- S Čanje več ni. In tega se morajo zavedati prav povsod. «
Vsem je namreč treba kar h najresneje dopovedati, da ™ je le vestno in temeljito „ uresničevanje nalog iz dol- | goročnega programa gospo-  darske stabilizacije prava * osnova za hitrejši' in stabil- _ nejši razvoj gospodarstva in | tudi družbenih dejavnosti v 3 soboški občini.
Milan Jerše s>
Milan Jerše
ZASEDALI ZBORI SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Razvojni cilji nad možnostmi
Uvodno razlago k poročilu o uresničevanju rosolucijskih ciljev in usklajevanju osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom je za vse zbore pripravil predsednik izvršnega sveta Jože Kuronja. Materialni okviri razvoja v občini so bili določeni z naslednjim: družbeni proizvod naj bi se povečal za 3,5 odstotka, industrijska proizvodnja tudi za 3,5 odstotka, kmetijska za 4, izvoz za 20, uvoz za 8 in zaposlenost za 2.5' odstotka. Vendar pa, kot je povedal predsednik izvršnega sveta, resolucijski cilji niso doseženi, vendar pa primerjalno z sorodnimi občinami le-ti ne odstopajo. Proizvodne zmogljivosti so v nekaterih delovnih organizacijah le polovično izkoriščene, na primer v tozdu Močnih krmil, poslabšuje se položaj kmetijstva in živinoreje predvsem zaradi zaostajanja cen kmetijskih proizvodov. Nekatere delovne organizacije, ki dajejo pečat proizvodnji v občini, poslujejo z izgubo. V Ina-Nafti, tozdu Petrokemija se je izguba zmanjšala v primerjavi s prvimi tremi meseci,
Z novim srednjeročnim obdobjem 1986—1990 naj bi se spremenili tudi predlogi kriterijev za sofinanciranje medobčinskih organov in organizacij. V to jih silijo bistveno spremenjene razmere in način financiranja, ki še vedno temelji pretežno na proračunskih sredstvih posameznih pomurskih občin.
Prav tu pa se pojavljajo težave zaradi zagotavljanja zadostnih sredstev za nemoteno delovanje medobčinskih organov in organizacij. Zato se predvideva sprememba ključa za sofinanciranje v naslednjih petih letih. To velja že za sofinanciranje temeljnih pravosodnih organov, kamor sodijo redna sodišča, sodišče združenega dela, občinska javna pravobranilstva in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Po novem predlogu bi na soboško občino odpadlo 42,83 odstotka celotnega deleža; prej 49,62 odstotka. Pri vseh drugih pomurskih občinah pa bo ta delež nekoliko višji. V ljutomerski občini se bo povišal od sedanjih 14,10 na 17,39 odstotka, v lendavski od 20,65 na 20.92 odstotka, v radgonski občini pa od 15,63 na
vendar je še vedno dvestomi-lijonska, tudi v Primatu poslujejo z izgubo, čeprav so pripravili nov proizvodni program, ki pa ne daje pričakovanega dohodka. Izgubo pa imajo tudi v tozdu Opekarna. Pri zaposlovanju so se sicer še najbolj približali re-solucijskim ciljem, vendar pa zaposlujejo predvsem kadre z nižjo izobrazbo.
Izvršni svet in koordinacijski odbor za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje pri SZDL sta pripravila stališča in predloge, ki naj bi vplivali na gospodarjenje in zaščitili življenjski standard ter vplivali na usklajevanje osebnih dohodkov z ustvarjenim. Predlagali so, da vse delovne organizacije do konca septembra uskladijo dohodkovna razmerja, da se še naprej usklajujejo osebni dohodki v gospodarstvu z osebnimi dohodki v negospodarstvu, da se zmanjša skupna in splošna poraba in da se odgovorni zavzemajo za boljše delo vseh, da bi dosegli zastavljene načrte. Predlagajo pa tudi, da se opravi analiza o prispevnih
18,86 odstotka. V enakem razmerju je predvideno tudi sofinanciranje medobčinskih inšpekcijskih služb. Na ta način bo delež posameznih pomurskih občin opredeljen v skladu z deležem v splošni porabi občin.
Nekaj sprememb je tudi v predlogu za sofinanciranje Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe. V skladu z republiškimi usmeritvami naj bi v občinah zbirali sredstva za dejavnost SLO in DS o ključu: 40 odstotkov proračun in 60 odstotkov gospodarstvo.
Glede na ustvarjeni narodni dohodek bi soboška občina zagotavljala 46,32 odstotka sredstev, lendavska 20,55, radgonska 17,70 in ljutomerska občina 15,43 odstotka.
Tudi pri sofinanciranju *Za-voda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota je nekoliko drugačna porazdelitev sredstev. Delež soboške občine je zmanjšan od 49,62 na 48,65 odstotka, medtem ko bo delež drugih pomurskih občin nekoliko višji. Tako bi v lendavski občini zagotovili 20,30 odstotka potrebnih sredstev, v radgonski 16,92 odstotka, v ljutomerski pa 14,13 odstotka.
Ker se bodo osnove, kot so obseg splošne porabe v občinah, narodni dohodek in število opravljenih zadev iz leta v leto menjavale, bo seveda potrebno temu prilagoditi tudi financiranje, medtem ko bo metodologija izračuna nespremenjena.
stopnjah in obremenitvah gospodarstva v občini.
Delegati vseh zborov pa so prisluhnili tudi poročilu o oceni stanja v sisih za materialno proizvodnjo v občini, ki je tako kot v republiki neugodno. Za tak položaj pa so krive predvsem cene, ki niso ekonomske. Izvršni svet in koordinacijski odbor sta pripravila stališča in predloge tudi o tem. Podpirajo predlog o združitvi sisa za cestno in komunalno dejavnost v eno interesno skupnost, predlagajo, da se spremeni način združevanja sredstev, ki bi omogočal prelivanje sredstev iz ene interesne skupnosti v drugo, da se vzpostavijo ekonomske cene in da se v ceni bencina določi odstotek za ceste najmanj v višini 15 odstotkov. Izvršni svet podpira družbeno usmeritev racionalizacije organiziranosti izvajalskih organizacij v cestnem gospodarstvu, vendar pa ugotavlja, da niso upoštevana gospodarska dejstva za preorganizacijo.
V nadaljevanju so zbori skupščine ločeno razpravljali o pripravljenih predlogih in jih z dopolnitvami tudi sprejeli. Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti pa sta potrdila predlog odloka o komasaciji in melioraciji na območju Turnišča.
Majda Horvat
---LJUTOMER-----------
V srednjem šolstvu le z združenimi močmi
Seja skupščine skupnosti pomurskih občin je bila tokrat v Ljutomeru zadnjič, kajti na njej so izvolili novo vodstvo: predsednik skupščine skupnosti je Rudi Leiner, podpredsednik Tibor Fiile, sekretarka pa Marija Hajoš, in tako se bodo delegati odslej srečevali v lendavski občini. Sicer pa so na tej seji, poleg ocene dosedanjega dela, največ časa namenili problematiki srednjega šolstva v Pomurju. Problemi so številni in o večini smo že poročali. Osrednjo pozornost so namenili soboški zdravstveni, ljutomerski družboslovni in lendavski dvojezični šoli s kovinarsko usmeritvijo. Kot kaže, se za vse tri šole kažejo nekatere rešitve, ki bodo odpravile težave (v zdravstveni izgubo, v družboslovni zagotovitev ustreznega programa in za lendavsko isto), tako da bo že delno letos, delno pa v prihodnjem šolskem' letu mogoče kolikor toliko normalno delati.
Ob teh problemih pa je skupščina sprejela nekatere pomembne sklepe in usmeritve:
Delegati so menili, da naj bi zavod za šolstvo oz. organizacijska enota v Murski Soboti poskrbela za- tesnejše sodelovanje med posameznimi šolami, s.aj so vse regijske in se zato ne bi smele med seboj boriti za učence, marveč bi morale skupno reševati probleme. V regiji bi morala biti skupna prizadevanja za ohranitev šolske mreže, ob tem pa ne bi (razen v občini Lenda- va) smelo prihajati do podvajanja programov. Nekate-j re programe bi šole lahko i uskladile znotraj sedanje j šolske mreže. Pomembna naloga, pa je povezava z
Na seji skupščine so med drugim obravnavali informacijo o Certusu in stari predsednik Matija Sever je na veliko veselje prisotnih iznašel novo besedo, ki se bo sicer težko uveljavila v Zakonu o združenem delu, še težje pa bo šla mimo lektorskih ostrih oči, a kot zanimivost naj ga citiramo: »Kaj pa vendar lahko stori soboški Certus, ki ima tri uboge PODTOZDI-CE v drugih pomurskih središčih ?«
Pa naj še kdo reče, da politiki nimajo posluha za novotarije ?
združenim delom in izvršnimi sveti, ki naj bi zagotovili kakovostne in dolgoročne kadrovske načrte. Zadnja leta opažajo velik odliv učencev v druge regije, zato bi o tem morali narediti temeljito analizo. Vsekakor pa bi moralo biti že v osnovnih šolah več poklicnega usmerjanja, vendar pa ne stihijskega. Že letos bi morali v jesensko-zimskem času rešiti problem pedagoške usmeritve v Murski Soboti (naravoslovno usmeritev pripojiti ustrezni šoli v Soboti, družboslovno pa prenesti v Ljutomer), v reševanje izgube zdravstvene šole pa bi morali pritegniti tudi republiško izobraževalno skupnost, naloga pa mora ostati v programu dela skupščine skupnosti pomurskih občin. Doslej so bili o problematiki šol v Pomurju številni sestanki in problemske seje, zato bi vse aktualne pripombe morali vključiti v skupne sklepe o srednjem šolstvu v Pomurju.
S tem so se strinjali vsi delegati, dogovorili pa so se, da bo naslednja seja skupščine oktobra.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 3
Analiza skupnosti socialnega varstva o dodeljevanju denarne pomoči v radgonski občini
KOMU POMAGATI
Zaradi vse nižjih osebnih dohodkov je vedno več takih, ki so upravičeni do denarnih pomoči, ki jih dodeljuje skupnost socialnega varstva. Tako je vsaj v radgonski občini, verjetno pa tudi v drugih slovenskih občinah ni drugače. Leta 1984 je bil sprejet samoupravni sporazum, ki med drugim ureja tudi dodeljevanje družbenih denarnih pomoči. Ravno v teh dneh potekajo razprave na različnih ravneh v občini o analizi izvajanja tega sporazuma v letu 1985. Za radgonsko občino je analizo pripravila Tilčka Strgar, ki je odgovarjala na naslednja vprašanja.
Radgonska občina je znana po tem, da zmeraj nekako zaostaja, pa najsi gre za dohodek občine ali osebne dohodke. Kako pa je s pokojninami?
V analizi, ki jo je skupnost socialnega varstva pripravila za delegate samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je zapisano, da je v preteklem letu od 921 starostnih upokojencev v radgonski občini prejemalo varstveni dodatek kar 715 upokojencev. Če pa pogledamo še podatek iz leta 1984, vidimo, da je bila takrat povprečna pokojnina v radgonski občini 13.868 dianr-jev in da je bila radgonska občina po višini pokojnin med 65 občinami na 58. mestu.
Po novem samoupravnem sporazumu, ki je bil sprejet 1984, leta, poznamo več oblik denarne pomoči. Katere so najpogostejše v radgonski občini?
Lahko rečemo, da imamo največ upravičencev na področju otroškega varstva, in sicer so to denarne pomoči otrokom delavcev in kmetov. Na drugem mestu so štipendije, potem pa druge socialnovarstvene pomoči, kot so denarne pomoči kot edini ali dopolnilni vir itd.
Zanimiva je verjetno enkratna denarna pomoč. Komu jo dodeljujete?
Enkratne denarne pomoči podeljujemo vsako leto posameznikom. V preteklih letih smo jih največkrat dajali za nakup ozimnice, drv in premoga.
Ali je res, da nekateri ne vedo, kakšne pravice imajo, kaj lahko zahtevajo?
Ja, ta ugotovitev drži, vendar sedaj ne moremo trditi, da je takšnih občanov veliko. Tako na primer ugotavljamo, ko posamezni upokojenci umrejo, da so bili upravičeni do varstvenega dodatka in da tega iz različnih vzrokov — najverjetneje niso vedeli — niso zahtevali. Tudi pri denarni pomoči otrokom smo ugotavljali, da posamezniki, čeprav so živeli v kritičnih socialnih razmerah, niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka. Tako smo celo enkrat psihologinjo iz osnovne šole poslali na dom, da je starše prepričala, naj vložijo zahtevek za denarno pomoč. Denar smo potem nakazovali šoli za prehrano te učenke.
Kako pa je z otroškimi dodatki in štipendijami v radgonski občini. Koliko jih prejema?
Lahko rečemo — po tej analizi — da smo v Pomurju na vr
KDO BO KOMU ODŠČIPNIL OD KOSA KRUHA
Družbena kriza v tem ali drugem političnem sistemu zaostri odnose odvisnosti in razkorak med posameznimi družbenimi skupinami pa tudi generacijami.
Tudi v sedanji družbeni krizi je tako, da so določene socialne skupine bolj prizadete tudi zato, ker v iskanju rešitev prenašamo težo problemov z ene na drugo skupino ali generacijo.
Tudi nezaposlenost mladih v Pomurju, ki je posledica siromaštva pomurskega gospodarstva, strukturne neskladnosti z razvojnimi možnostmi in prepričanja o samozadostnosti v občinskih mejah, terja rešitev. Številni so predlogi, ki naj bi prispevali k rešitvi problema nezaposlenosti nasploh, vendar pa je z gerontološkega pa tudi gospodarskega vidika nesprejemljiv predlog zgodnjega upokojevanja in upokojevanja tistih delavcev, ki so sicer že izpolnili pogoje za upokojitev, vendar pa še želijo delati. Zavedati se moramo, da se življenjska doba podaljšuje in da raziskave dokazujejo, da človekove duševne sposobnosti dosežejo vrh pri šestdesetih letih, pa tudi to, da si je delavec z minulim delom pridobil pravico do dela, saj je ustvarjal za to in tudi za nova delovna mesta. Vsako zgodnje upokojevanje pa pomeni tudi zbiranje več denarja za pokojnino, ki ga bodo morali ustvariti mladi z delom.
Iskanje rešilne bilke v eni ali drugi generaciji in ne v delu in ustvarjanju, pomeni le prelaganje problemov z enih pleč na druga.
Majda Horvat
hu. Leta 1985 je v občini Gornja Radgona prejemalo otroške dodatke 1876 otrok, to je 24,4 odstotke več kot prejšnje leto. 31,4 odstotke vseh nepreskrbljenih otrok pa je prejemalo družbeno pomoč. Če k temu prištejemo še štipendije, je 36 odstotkov vseh otrok prejemalo družbeno pomoč. Zakaj takšno stanje v radgonski občini, kajti v soboški občini je teh otrok 36 odstotkov, v ljutomerski 29 in v lendavski 27 odstotkov? Ko smo analizirali podatke iz zahtevkov za družbeno pomoč, smo ugotovili, da so to družine z dvema ali več otroki, imajo nizke osebne dohodke, žene pa v večini primerov niso zaposlene (čeprav je v naši občini čez 40 odstotkov vseh žena zaposlenih). Seveda pa je eden izmed glavnih vzrokov, da osebni dohodki v radgonski občini močno zaostajajo za republiškim povprečjem.
Že nekaj časa je pri dodeljevanju štipendij in denarnih pomoči pomembno mnenje krajevne skupnosti?
Novi samoupravni sporazum je dejansko naložil to nalogo krajevnim skupnostim. Samoupravne interesne skupnosti, ki so odgovorne za dodeljevanje družbene pomoči občanom, to upoštevajo in pošiljajo vse zahteve krajevnim skupnostim, vendar pa je treba povedati, da' nekatere krajevne skupnosti dobro opravljajo svojo nalogo, tako da temeljito opišejo socialno stanje posameznih družin, medtem ko druge spet dajejo površne ocene in napišejo na primer.' socialno stanje zadovoljivo, družbena pomoč naj se določi po izračunu. Menimo, da je v resnici zelo veliko odvisno od socialnovarstvenih komisij in njihovih ocen, saj te tudi poznajo razmere v posameznih družinah. V delovnih organizacijah res nekoliko slabše poznajo prave socialne razmere družin zaposlenih delavcev, čeprav bi jih morali.
Kako pa je s tako imenovano funkcionalno pomočjo?
V naši občini je funkcionalna oblika pomoči zaživela v preteklem letu. Maja smo začeli pokrivati stroške otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah, ki so bili upravičeni do družbene pomoči. V šolah pa smo začeli uvajati to obliko pomoči septembra. Ugotavljamo pa, da je funkcionalna oblika pomoči resnično pripeljala do tega, da je bilo veliko več otrok deležnih prehrane v šolah, ne le malic, temveč tudi kosil. Slaba stran tega je, da je veliko administrativnega dela tako v šolah kot, v centru za socialno delo.
Ali so bili mogoče kateri otroci tudi neupravičeno deležni funkcionalne pomoči?
V centru so se sicer dovolj potrudili, vendar pa so primeri, da v prošnji in v poročilu krajevne skupnosti niso bili napisani viri dohodka. Zaradi tega je lahko prišlo tudi do tega, da so nekateri učenci in otroci to pomoč prejemali neupravičeno.
Bernarda Peček
O Romih odprtih src pri sprejemanju (neobvezujočih) stališč in predlogov
Da se kolesja razvoja, družbenih sprememb in akcij počasi vrtijo in da ima časovna razsežnost pri uresničevanju stališč in sklepov zanemarljivo vrednost, smo se lahko ponovno prepričali na zadnji seji koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL za pospešeno vključevanje Romov v družbeno življenje.
Osrednja točka razprave naj bi bila uresničevanje stališč o problematiki Romov v občini Murska Sobota, sprejetih na seji izvršnega sveta. Ta seja pa je bila že meseca oktobra lanskega leta. Žal pa ni bilo govora o doseženem, kot bi lahko pričakovali, ampak le o tem, kako začeti z delom, da bi zadostili zahtevi skupščine občine. Ta namreč predlaganih stališč izvršnega sveta ni
MOTVARJEVCI
»Prvič sem imel priložnost preživeti nekaj dni na narodnostno mešanem območju v Pomurju, kjer sta živa oba jezika — slovenski in madžarski. Mislim, da je to pravično,« nam je ob obisku raziskovalcev mladinskega raziskovalnega tabora Pomurje 15 v Motvarjevcih dejal Igor Pečnik s Pustega Polja pri Mozirju.
Tabor je potekal od 28. junija do 7. julija pod vodstvom Inštituta za geografijo Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani. Njihovo delo nam je na kratko predstavil vodja tabora Peter Repo-lusk.
»To je že petnajsti tabor na obmejnem območju, ki je tudi narodnostno mešano, kar je temeljna vrednota raziskovanja oziroma dela naše skupine. Zbralo se je 19 srednješolcev iz vse Slovenije in med njimi so tudi pripadniki madžarske narodnosti. Večji del raziskovanja je bil namenjen proučevanju demografskih in gospodarskih sprememb v Motvarjevcih v povojnem obdobju in nekaterim tokovom sodobnega razvoja, ob tem
IZ PORABJA
Vendlove besede so zazvenele ostro in kritično
Najprej smo se naključno srečali pri gornjeseni-ški cerkvi, še edinem cerkvenem hramu v Porabju, kjer ima slovenščina ,sveto’ mesto — v njej so maše, verouk in po domače ljudje pojejo pa tudi napisi so v slovenščini. Najbrž ima za to največ zaslug župnik Kuhar, ki nam je nekoč dejal, da je že v skrbeh, kaj bo takrat, ko bo on odslužil. Na Dolnjem Seniku in v Sakalovcih je slovenščina že izpodrinjena iz cerkve, v Števanovcih pa je je še komajda kaj. Vse to pa, kot smo slišali, zavoljo mladih, ki slovensko slabo razumejo in so menda (v Števanovcih) izrazili željo, naj bodo maše, kot tudi verouk in pogrebi, v madžarščini.
In ko smo se o tem mimogrede pogovorili z našim gostiteljem — VENDLOM MVKICEM z Gornjega Senika — nam je dejal, da je glavni vzrok, ker »porabski Slovenci sploh nimajo narodnostne zavesti; porabskemu ljudstvu je slovenska kultura odveč, je nepotrebna reč; porabsko ljudstvo sploh ne išče in ne zahteva svojih narodnostnih pravic; glavna skrb mu je edino delo in dober zaslužek.« Te besede so nam seveda zazvenele dokaj ostro in kritično. Najbrž bodo koga prizadele, predvsem tiste, ki prizadevno delajo v kulturni dejavnosti, ki torej žrtvujejo precej prostega časa za vaje in nastope kulturnih skupin in tako ohranjajo tudi slovensko besedo.
No, Vendla smo kasneje obiskali tudi na njegovem domu — Na Janoševem bregu, kot pravijo tistemu (odmaknjenemu) predelu Gornjega Senika. Z bratom živita sama in kot kaže tudi dokaj osamljeno. Pa zdravje jima ni naklonjeno. Vendel, ki je bil tedaj sam doma, nam je razodel, da je bolehen že od mladosti. Bolezen mu je tudi preprečila, da ni mogel uresničiti svojega življenjskega cilja — postati učitelj slovenščine. V šolskem letu 1951/52je v Budimpešti že končal maturitetni tečaj, nato pa en mesec obiskoval višjo pedagoško šolo, pa jo je moral zaradi bolezni zapustiti. Kasneje se je usposobil za pomožnega veterinarja, vendar službe ni dobil, zato je ostal kar doma na kmetiji. Takrat sta živela še starša. Imeli so okrog 15 oralov zemlje in gozd. Do danes je ostal le bratov del. Vendel pa prejema socialno pomoč, mesečno nekaj manj kot 2200 forintov.
Vendel Mukič z Gornjega Senika pred svojo domačijo.
Živita skromno, a zadovoljno. Čas si krajšata največ z branjem. Pri hiši je še več starih slovenskih knjig in drugega čtiva. »Oče je bil celo naročnik Marijinega lista, ki ga je izdajal Klek! v Črenšovcih.«
Kasneje nam je Vendel tudi pisal. In presenečeni smo bili nad njegovim znanjem slovenskega knjižnega jezika. Verjetno je med starejšo generacijo — star je 65 let — v Porabju malo takšnih.
Jože Graj
BELTINCI
Proslava stoletnice gasilskega društva
Gasilsko društvo Beltinci bo v nedeljo, 13. julija 1986, proslavilo 100-Ietnico delovanja. Ta visoki jubilej bodo proslavili ob 10. uri s povorko gasilcev po beltinskih ulicah in s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole 17. oktober in člani kuda Beltinci. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Zaslužnim pa bodo podelili priznanja.
F. M.
potrdila, predlagala pa je, da jih pregledajo krajevne konference SZDL in druge inštitucije. Skupščina bo o dopolnjenih stališčih razpravljala že v jesenskih mesecih, na seji koordinacijskega odbora pa so se odločili, da stališča, ki jih je pred letom dni podrobno izoblikoval izvršni svet, pošljejo vsem krajevnim konferencam, interesnim skupnostim in inštitucijam, ki so odgovorne za reševanje problematike Romov. Le-te bi morale do septembra (seveda ni treba posebej opozarjati na dopuste) izdelati akcijske programe, s katerimi naj bi prispevali k reševanju družbenega položaja Romov pri nas. Analize bodo mogoče res pripravljene, saj bodo drugače tisti, ki jih ne pripravijo, imenovani na ob-
»Mislim, da je to pravično«
Ko so mladi raziskovalci končali z delom na terenu, so obdelovali podatke v prostorih osnovne šole v Prosenjakovcih.
pa tudi narodnostnemu razvoju.«
Nekaj besed smo seveda spregovorili tudi z domačinko iz Prosenjakovce Mileno Vukan, ki se je pridružila mladim raziskovalcem kot učenka dvojezične srednje šole iz Lendave.
»Med drugim sem ugotovila, da je v Motvarjevcih precej sta
činski ravni, koliko bodo izpopolnjene, ustrezale življenju, pa je seveda drugo vprašanje.
Na seji koordinacijskega odbora so sicer ugotovili, da so »dolgo spali«, zakaj, pa se na seji ni vprašal nihče. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje odobravanja ali neodobravanja ostrih besed predstavnika Romov, da mnogi opravljajo delo za Rome in nastopajo v njihovem imenu zato, da sami sebi pripenjajo priznanja.
Ostre'besede seveda ne morejo razvrednotiti dela mnogih, ki so prispevali k spreminjanju družbenega položaja romske etnične manjšine, razvrednoti pa ga neu-resničevanje sprejetega ali dvojnost v mišljenju in delu.
Majda Horvat
rejših prebivalcev, da je veliko hiš na pol ali pa povsem praznih, ker so se mladi odselili. Zasledila sem samo dve družini, kjer doma govorijo slovensko, drugi pa se večinoma pogovarjajo v madžarščini.«
Delo mladih raziskovalcev je prav gotovo koristno.
Jože Graj
V Kančevcih je bilo »vroče«
Najbrž se je zgodilo prvič, da so se v Kančevcih zbrali tako številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine Murska Sobota ter delovnih organizacij širšega družbenega pomena. Bilo je to pretekli ponedeljek, ko so tamkaj na pobudo občinske konference SZDL M. Sobota pripravili javno razpravo o problemih v krajevni skupnosti Ratkov-ci.
»Naš osnovni namen je, da se ob takšnih razpravah bolje spoznamo med seboj, se seznanimo s problemi in poskušamo iskati rešitve.. Tokrat smo v gospodarsko najšibkejši krajevni skupnosti v občini, kjer je tudi najslabše razvita infrastruktura, v prihodnje pa nameravamo obiskati še vse preostale krajevne skupnosti,« je dejal predsednik OK SZDL Geza Farkaš. Ra-tkovsko krajevno skupnost pa je uvodoma predstavil predsednik krajevne konference SZDL Geza Hujs. Ugotavljal je, da na območju krajevne skupnosti nimajo nobene tovarne, ne šole, ne pošte, pač pa slabe ceste, veliko razkosanih zemljišč in vse več ostarelih ljudi. Sedaj jih živi v štirih vaseh (Ratkovci, Ivanovci, Kan-čevci, Lončarovci) le še 487.
Kaže, da so se domačini dokaj dobro pripravili na javno razpravo, saj je kmalu postalo dokaj »vroče«. Najprej je tekla beseda o cestah. Že v prejšnjem srednjeročnem obdobju — tako so zatrjevali razpravljale! — je bilo predvideno, da bodo asfaltirali cestni odsek Andrejci—Ivanovci— Kančevci—Ratkovci (nekaj čez 4 kilometre); zbirali so denar s samoprispevkom, pa ni bilo nič; sedaj pa so na koncu tega srednjeročnega programa in spet se zelo bojijo, da bodo izpadli. Pomirilo jih je šele zagotovilo predsednika občinske skupščine Andreja Gerenčerja, da se to ne sme zgoditi. Istočasno pa so se dogovorili, da bo občinski sis za ceste namenil del sredstev iz »elementara« za najnujnejša popravila cest na območju ratkovske krajevne skupnosti. In zelo so skritizirali Cestno podjetje Maribor tozd Vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, ki dokaj malomarno skrbi za vzdrževanje cest na tamkajšnjem območju, zato so le-te večkrat tudi neprevozne za avtobus in osebna vozila.
Naslednja zadeva je bila telefonsko omrežje v krajevni skupnosti. Že pred petimi leti so se dogovarjali s ptt podjetjem Murska Sobota o napeljavi telefonov in krajevna skupnost je SO; finansirala tudi ureditev centrale v Prosenjakovcih, pa niso dobili še nobenega novega priključka. S predlogom predstavnika ptt iz Murske Sobote se niso strinjali, zato so se dogovorili, da se v kratkem delegacija KS posebej sestane z odgovornimi pri pošti v Murski Soboti.
V razpravi pa so poiskali rešitev za zadružni dom v Kančevcih, v katerem ima svoje prostore KZ Panonka oziroma TZO Prosenjakovci. Panonka naj bi že letos za popravilo namenila 10 milijonov dinarjev. Prav tako pa se pripravljajo na melioracije in komasacijo (zložbo) zemljišč, ki so ponekod zamočvirjena.
Potem je bila »na tapeti« trgo',;na. Poslovalnica v Ivanovcih je takšna, da je lahko Potrošnika sram, so dejali. No, tudi z njihovim predstavnikom so se dogovorili za poseben sestanek, da bi se dogovorili o rešitvi tega problema in boljšem odpiralnem času.
Ža konec so se dotaknili še avtobusnih povezav. Zaradi ukinitve dveh linij z Mursko Soboto ob sobotah imajo krajani hude pripombe. Zal se razprave ni hotel udeležiti predstavnik Certu-sa s pojasnilom, da če kdo kaj potrebuje, naj pride k njim. K temu najbrž komentar ni potreben.
Jože GRAJ
STRAN 4
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
kulturna obzorja
Varovanje arheoloških
ostalin v
Arheologija že zdavnaj ni več romantično zanimanje kopačev zakladov, tudi ni več zbiranje raritet in drugih nenavadnih odkritij pod okriljem aristokratskih muzejev, temveč je že nepogrešljivi sestavni del kulture posameznega naroda. Eden izmed vzrokov tega je že dejstvo, da se želi vsak narod vse bolje seznaniti s svojimi globljimi koreninami in črpati nove spodbude iz nekdanjih funkcij svojega prostora. Zato je razumljivo, da so tudi arheološki spomeniki sestavina naše indentitete, del naše zgodovine in omike in jih spričo tega vključujemo v naš obogaten vsakdan. Arheologija je veda, ki sega s svojo razlago sicer prek stoletij in tisočletij, a je zelo navezana na vsakokratno sedanjost. Izkopavanje zemeljskih plasti, v katerih so se nabrali sledovi zgodnjih obdobij zgodovine, je in bo vedno njena osnovna raziskovalna metoda. Vrsto podatkov, ki so nepogrešljivi pri obnavljanju podobe življenja v preteklosti, je mogoče zbrati edinole v arheološkem najdišču, ob izkopavanju, pozneje pa nikoli več. Zato je arheologija tako navezana na trenutek, na dobro varstvo spomenikov in dediščine in zato je treba namenjati tolikšno pozornost kakovosti izkopavanja. Eden osnovnih varstvenih posegov na arheološkem spomeniku in najdišču je zavarovalno izkopavanje. Ob spremembi namembnosti najdišča je to edina možnost, da rešimo najdbe in • podatke iz najdišča pred uničenjem. Zavarovalna izkopavanja so bila, zlasti večja, že do sedaj nekajkrat nasledek premišljenega načrtovanja, žal pa še ne dovolj pogosto. Še vse preveč so bila gasilski ukrep. Pri tem pa ne smemo mimo dejstva, da iahko pričakujemo nepredvidene arheološke najdbe in s tem zavarovalna izkopavanja tudi na zemljišču, odkoder ni bilo še nobenega arheološkega podatka. Z napredkom stroke, tudi ob pomoči arheološkega površinskega raziskovanja (topografija) pa se da izvedeti toliko, da je mogoče že z dokajšnjo verjetnostjo predvideti, kje in kakšna zavarovalna izkopavanja bodo potrebna, ter jih pravi čas vključiti v dobro narejene družbene in prostorske načrte in v komunalno urejanje zemljišč. Tako bo postalo arheološko delo naraven del naše stvarnosti.
Varovanje arheološkega spomenika, ki predstavlja osnovo in bistvo arheološke spomeniške dejavnosti, vključuje vrsto nepretrganih neposredno med seboj povezanih ukrepov in nalog. Ti po eni strani s svojim varovanjem omogočajo, da se ohranijo arheološki tereni nedotaknjeni in neokrnjeni, saj le v svoji celotnosti zagotavljajo strokovna in znanstvena vrednotenja pri proučevanju človekove prisotnosti v določenem stadiju na naših tleh. Na drugi strani pa iz tako kompleksne obravnave izhajajo tudi osnovna izhodišča za pravilno vrednotenje spomenika v širšem pomenu spomeniškega varstva. Med drugim se ponudijo možnosti za ustrezno vključevanje spomenika v prostorsko programiranje in ureditev z arheološko dediščino. Zato je tudi v smernicah za srednjeročni družbeni načrt osnovno vodilo, da moramo posvetiti tej dediščini več pozornosti ne samo v okviru posameznih rekonstrukcijskih posegov, ampak tudi v okviru širše zastavljenih družbenih programov. Skratka, arheološka spomeniška dejavnost mora postati del širše družbene akcije. Za čimbolj sistematično in ustrezno zavarovanje arheološkega terena pred kakršnim koli poškodovanjem ali uničenjem so se izoblikovali na podlagi zakonodaje posamezni varstveni režimi. Ti režimi naj bi ponudili načrtovalcem — urbanistom ali drugim oblikovalcem prostora ah objekta vrsto konstruktivnih možno-sti in naj ne bi predstavljali samo do-ločenih ovir, saj nakazujejo in določajo način urejevanja in vrednotenja prostora z arheološko dediščino. Seveda pa vsebujejo oziroma predpisujejo tudi primarna izhodišča za način ohranitve in predstavitve spomenika bodisi »in situ« v novem okolju, lahko tudi določajo, da se z zaščitnimi ukrepi, to je z izkopavanjem ter rešitvijo prenosnega izkopanega gradiva in izdelavo ustrezne dokumentacije, nek prostor razbremeni arheološko spomeniškovarstvenih pogojev. Razumljivo je, da zahteva vsak arheološki teren povsem individualno obravnavo, saj je vezan na vrsto faktorjev, ki so po vsebini različni. So namreč najdbe, najdišča, plasti, ki so kljtrCni dokumenti za staro zgodovino. Nadalje so taka najdišča, da jih najsodobnejša delovna metoda in pripomočki ne razvozlajo do kraja in bodo še dajale opravka generacijam in generacijam, saj bodo vedele in znale izkopavati jutri prav gotovo boljše kot danes. Manj poučeni pa bo tudi rekel, da arheološko dediščino lepo izkopljemo in vse je končano v splošno zadovoljstvo. Največkrat je k sreči res tako pa vendarle to ni končna m popolna rešitev. Neka podrobnost namreč mora ostati in ne le ostati ko skrbno konserviran drobec ali pa m -zej na mestu samem, ki resda plemeniti okolje, informira, spodbuja k raz mišljanju, a je za znanost v poslednjih podrobnostih vendarle mrtev, ker mu je snov spremenjena. Raziskovanju pojutrišnjega in jutrišnjega moramo ohraniti rezervate, pa ce so površinsko še tako omejeni.
Kljub vsem režimom, izdelani zakonodaji, predpisom in pa v praksi ni vselej tako, kot ralo biti. Čeprav opozorjeni na. sledo ve prazgodovinske naselbine (
Pomurju
900 pr. n. št.) na grajskem hribu v Gornji Radgoni so občani nemoteno vse do leta 1978 gradili stanovanjske hiše in po svoje oblikovali videz impozantnega griča s srednjeveškim gradom na vrhu, pri tem pa so se prav malo zmenili na sledove preteklosti v zemlji. Velik gradbeni naval na tem arheološkem spomeniku je sicer ustavljen, vendar pa ne popolnoma. Lastnik stanovanjske hiše na hribu si je pred letom priskrbel gradbeno dovoljenje za zidavo prizidka, in to kljun prepovedi Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. K-ljub opozorilu o -čine, ki je medtem ugotovila svojo zmoto, in zavoda, naj ne začenja gradnje, je lastnik izkopal gradbeno jamo v velikosti 12 x 8 m, do 2 m globoko in pri tem uničil velik delarheo-loškega naselbinskega kompleksa.
Naša najbolj oddaljena preteklost, skrita pod nanosi zemlje, pa je močno ogrožena tudi pri vse bolj aktualnih melioracijskih delih. Največkrat je ta; ko, da arheolog izzve za arheološki spomenik prav pri raznih posegih v zemljo, vender z vestnostjo tistih ki opazijo pri teh delih sledove preteklosti in o tem obvestijo muzej ali zavod za spomeniško varstvo. To pa je tudi dolžnost najditelja spomenika. Vse do danes takega sporočila nismo dobili, čeprav so bili prav pn melioracij; skih delih na novo odkriti arheološki spomeniki in tudi bili pri teh delih uničeni. Severno od Gaberja in Gor; njega Lakoša so prišle pn melioraciji na površje ostaline, do takrat neznane in z zemljo zakrite rimske naselbine in del glavne ceste, ki je bila iz Ptuja prek naše pokrajine speljana k donavski trdnjavi. Ostanki naselja so bili ob teh delih popolnoma uničeni in še danes ležijo razmetani po njivskih površinah. Pri teh delih sta bili prav tako uničeni trasa ceste m gomilno grobišče pri Dolnjem Lakošu, ki je pripadalo znani bronastodobni naselbini. Melioracijska dela so med drugim za vedno zabrisala sledove stare sakralne arhitekture v Octnju in ostanke naselbine iz mlajše kamene in rimske dobe pri Puconcih.
Prav ta trenutek pa je pred nami ureditveni'načrt za melioracijo v Bu-kovnici. Arheološka topografska ak; cija leta 1979 je odkrila v Bukovmci prvo znano naselbino v Prekmurju iz časa eneolitika (bakrena doba, od 2200 do 1800 pr. n. št.). Naselbinski ostanki so ugotovljeni na pobočjih današnjega naselja, kjer so polja z ledinskimi imeni Breg, Kot, Zgahne in Duge njive. Ugodne življenjske razmere na pobočjih ob Bukovniškem potoku so pogojile nastanek naselbi-ne ki je bila po najdbah sodeč ne samo izredno velika, ampak tudi bogata Že samo na površini je bilo vse od 1979 leta (na to je opozoril predvsem domačin Martin Gyerek) pa do danes pobrano večje število tipološko različnih kamnitih sekir, več drugega brušenega kamnitega orodja, različnih keramičnih posod in drugih 'zde'kov iz gline ter ostankov sten nekdanjih hiš Naselbinski ostanki so tik pod površjem in so zaradi nenehnega oranja močno ogroženi. Vsekakor arheološki spomenik v Bukovmci sam od-kriva vse kompleksne vrednote prostora in izsiljuje svojo ohranitev
Arheološki terenski spomenik (pa . naj bo to naselbina, grobišče, posamična najdba) nastopa v prostoru kot dejstvo, to je kot vrednota sP*°sn®g družbenega pomena in v njem išče svoje mesto. Arheološki terenski spomenik je lahko v urbaniziranem področju (kot je npr. Gornja Radgona) ali pa v naravnem oko ju (npr. Bu kovnica), ki jih vsakdanja grabežljiva d?namika urbanizacije odroma prekvalifikacija prostora poskuša na tak ali drugačen način izključit!, največkrat pag podrediti novim, nemalokrat povsem tujim zahtevam m pogojem, čeprav le-ti poslednji predstavljajo danes največkrat intaktno geomorfo-loško podobo, ki je bila ustvarjena od njihovega življenjskega ga nehanja do danes, Arheološki te renski spomenik je v svoji upovrino-sti ki se kaže v vsej njegovi kompleksnosti, temeljna P™"a.	'
prostora, iz katerega izhaja m v kate P se nahaja. Zato poškodba ali celo izničenje spomenika pomeni kršenje nravnih načel in načel mednarodnih konvencij, pa tudi opustošenje prostora in Vegovih bistvenih kakovosti. St°Pa vendar, če govorice naravnem kulturne dediščine razumemo če nam je kot družbi nema, je tudi zakonska normativa zaman.
Irena Šavel
sredstvo
i V prostorih čitalnice Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti so se preteklo sredo zbrali predstavniki strokovnega sveta za knjižničarstvo SR Slovenije in zaposleni v knjižnici ter vsi, ki se v občini zanimajo za ohranitev matičnosti te osrednje kulturne inštitucije v regiji, v kateri je pravkar na ogled tudi razstava njenih dragocenosti. Kot se je izkristaliziralo iz razprave, je prihodnost v knjižnici kot informacijskem središču. Točneje v zgraditvi druge etape načrtovanega kulturnega centra v središču mesta in pridobitvi ustreznih prostorov za regijsko knjižnico, ki je začela Stagnirati s prečesto menjavo vodilnih in ne tako davni preteklosti in je s priključitvijo v Kulturni center izgubila del prednosti, ki jo je sicer imela v kulturi. Podobno je ugotavljala tudi strokovnjakinja iz Ljubljane, ki je s številkami iz analize potrdila zapisano. Jasno pa je povedala, da tudi z gradnjo prizidka na Grajski 12 ne bi rešili prostorskega problema in zadostili minimalnim standardom, po katerih sta v Pokrajinski in študijski knjižnici neustrezna tudi dotok gradiva in kadrovska zasedba. Slednja se je zdela razpra-vljalcem še najhitreje rešljiva, obstaja pa bojazen, da prostorski problem do leta 1990, do katerega si je osrednja pomurska knjižnica pridobila pogojno matičnost, ne bo rešen, če se ga ne bodo takoj lotili. Predlagana začasna rešitev bi bila v tem srednjeročnem obdobju pridobitev ustreznih prostorov za knjige. Morda v preselitvi Kluba mladih v dijaški dom in povezavi prostorov pod grajskimi oboki v pritličju, kajti v nadstropju bi nosilnost starega zidovja po op, zorilu na seji prisotnega arhitekta lahko klonila, spodaj pa bi bili knjižnični prostori povezani z obstoječim splošnoizobraževalnim in pionirskim oddelkom soboške knjižnice. Ta zadovoljuje bralce z dvema knjigama letno (kar je tako imenovani srednji standard) in knjižnim fondom, ki šteje 125.000 enot knjižnega in drugega gradiva ter z šestnajstimi krajevnimi knjižnicami in 24 izposojevališči potujoče knjižnice v krajevnih središčih in organizacijah združenega dela.
Da je knjiga osnova za izobraževanje naše vedno bolj povprečne družbe in dolgoročna naložba v ljudi v času, ko se vse več mladih zaradi razvrednotenja umskega dela odloča za fizično in takojšnjo zaposlitev po osnovnem šolanju, pa ne gre pozabiti. In zato je upati, da bo poleg prednosti zdravstva in šolstva, v soboški občini vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju pozornost navsezadnje le veljala kulturi in predvsem knjigi, kot najbolj razširjeni kulturni dobrini. Tudi zato, ker zaradi stalnega porasta cen bralci bolj kot v knjigarne po nakupih zahajajo v knjižnice na izposojo knjig. Pokrajinska in študijska knjižnica pa bi bolj kot skladišče knjig v sicer častitljivi vili lahko postala življenja polno in aktualno črpališče znanja iz knjig.
Brigita Davčar
Primer pozidave arheološkega spomenika v urbanem okolju Gornje Radgone.
Knjižnica
kulturni
koledar
kot infor
macijsko
LEOPOLD HOČEVAR: INDUSTRIJSKA POKRAJINA, platno 1977 / z razstave Društva likovnih umetnikov Zasavja, ki je na ogled v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.
Objavljeno delo in avtorja je predstavnik zasavskih kulturnikov na odprtju razstave označil kot najbolj tipično za to pokrajino. Janez Messesnel pa je v katalog razstave Društva likovnih umetnikov Zasavje zapisal: »Revirji so majhna regija, njihove zunanje, oblikovne, krajinske značilnosti pa prav tako kot njihova družbena, gospodarska in sploh življenjska struktura lahko pobudijo pri zahtevnejšem in občutljivem umetniku ustvarjalno zanimanje. Pretežni del zdaj predstavljene skupine je tem značilnostim prisluhnil in sledil, saj že spočetka ni bil zadovoljen z zgolj optičnim iluzijskim prenašanjem narave v umetnostno snov. Težnja po poglobljeni izraznosti, napori, da bi uredil opažene in spoznane strukture, zajeli utrip življenja teh krajev in ljudi v svoja dela, so nekaterim umetnikom pokazali pot; ne revolucionarnega preloma s tradicijo, temveč v njenem okviru poskus vsebinsko utemeljiti in obogatiti optično ponujano snov ...«
Na razstavi, ki je bila v soboški Galeriji postavljena v počastitev dneva borca in bo na ogled do 27. julija, se s svojimi deli predstavlja tudi akademski slikar Nikolaj Beer, ki izvira iz Prekmurja, živi in ustvarja pa v Izlakah, bb
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava del članov Društva likovnih umetnikov Zasavja. S svojimi deli se predstavljajo Nikolaj Beer, Jože Ciuha, Leopold Hočevar, Branko Klančar, Janez Knez, Janez Knez-Mišo, Franc Kopitar, Tone Leskovšek, Jože Meglič, Polde Mihelič, Milan Rijavec in Ana Marija Vlaj.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava 14. divizija na Štajerskem, ki jo posreduje Muzej narodne osvoboditve iz Maribora.
LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno na ogled otroška likovna ustvarjalnost, prav tako pa sta odprti stalna in muzejska zbirka.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja svoja dela slikar Janko Lešnik. »Resnično umetniško delo lahko nastane samo z razodetjem,« je zapisal misel Giorgia de Chrica na zložensko, ki je izšla ob odprtju razstave, Janez Balažič. Zaznal pa tudi, da »v zadnjih dveh letih nastalih delih Janka Lešnika odkrivamo bistven kakovosten premik, sicer ne zaradi spremembe njegovega motivnega sveta, temveč likovno dovršenih upodobitev. Njegova dela še vedno nosijo surrealistični pečat, kajpada pa je ob tem bistvenejše iskanje avtentičnosti lastne izpovedne moči, saj se v kompozicijah »krogov« vedno znova srečujemo z liki Od-sotnežev, kakor da je to ponavljajoča se podoba njega — nekakšni avtoportreti stanj duha ustvarjalca.«
MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MO-DINCI 86
TISKARSTVO IN TISKI V PANONSKEM PROSTORU
Na osemnajstem mednarodnem kulturnozgodovinskem simpoziju Modinci 86 so se v Celju zbrali zgodovinarji in drugi strokovnjaki iz Avstrije, njenih zveznih dežel Gradiščanske in Štajerske, z Madžarske in iz Slovenije ter Hrvaške. Vpliv in učinki tiskarstva in tiskov v panonskem prostoru do jožefinskih reform je bila letošnja osrednja tema, o kateri so poglobljeno razpravljali med 30. junijem in 4. julijem. Organizatorica, mariborska Univerza, pa je poskrbela za kakovosten spremljajoč program, ki se je začel z otvoritvijo razstave likovnih del Avgtusta Lavrenčiča, končal pa z mednarodnim glasbenim večerom.
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci sodi med najstarejše, hkrati pa najbolj uveljavljene oblike sodelovanje strokovnjakov petih obmejnih pokrajin v tako imenovanem panonskem prostoru. Prvi je bil leta 1969 v Modincih na južnem Gradiščanskem, letošnji v Celju pa že četrtič v naši republiki. In čeprav strokovnjaki v svojih razpravah — osrednje teme so skupno dogovorjene — posegajo v zgodovino, ta srečanja tudi zaznamuje čas, v katerem potekajo. Za to poskrbijo nekateri referati, v katerih se strokovnjaki dotaknejo poleg zgodovinskih vprašanj še aktualnih tem, zlasti pa je vedno pomemben uvodni del simpozija, ki se ga udeležujejo tudi najvidnejši politični predstavniki.
Simpozij Modinci 86 je v Celju odprl predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Zavzel se je za krepitev stikov in sodelovanja med tremi državami, kajti sleherno regionalno sodelovanje ima, je poudaril, ob stopnjevanju napetosti v svetu zelo velik pomen. Tem mislim se je pridružil v svojem pozdravu tudi predsednik izvršnega sveta Železne županije Zoltan Bors.
Tudi predstavniki Gradiščanske in Štajerske iz Avstrije in Hrvaške so poudarjali pomen sodelovanja med strokovnjaki, kar se prenaša tudi v vsakdanje življenje v teh državah.
Uvodni referat na letošnjem simpoziju je prebral doktor Branko Benčič, ki je označil začetke slovenske knjižne kulture. V slovenskem naselitvenem prostoru je tradicija te kulture dokumentirana od 10. stoletja dalje, do-časa jožefinskih reform pa je bila tiskarska dejavnost utemeljena že v vseh pokrajinskih središčih. Jože Mlinarič iz Maribora je govoril o knjižnicah starejših redov na Slovenskem. Samostani benediktincev^ cistercijanov in kartuzijancev so bili med 12. in 15. stoletjem najpomembnejše kulturne ustanove v srednjem veku v naši deželi. Zanimiv je bil referat Nikolaja Benčiča iz Železnega, ki je obravnaval vpliv tiska na razvoj samostojnosti gradiščanskih Hrvatov. In tako so se vrstili referati drug za drugim ter iz različnih zornih kotov obravnavali letošnjo temo.
Posebej omenimo še Gedeona Borsa iz Budimpešte,-ki je obravnaval Janeza Mandelca, panonskega tiskarja. Ime je iz reformacijskih časov znano tudi Slovencem, saj je Mandelc natisnil veliko protestantskih knjig. Zavoljo tega je moral iz Slovenije. Zadnji referat na letošnjem simpoziju Modinci 86 v Celju pa je posredoval Jaro Dolar iz Ljubljane, in sicer na temo Usoda in vpliv knjige na Slovenskem.
Na medinskih simpozijih izrečene misli pa ne ostanejo samo med strokovnjaki, ki se udeležujejo teh srečanj — letos jih je bilo kakih 120 — ampak organizatorji referate in nekatere razprave natisnejo in posredujejo zelo širokemu krogu zainteresiranih, ki jih je v Evropi veliko.
Z aktualnimi teni, ubranimi na pomen sodelovanja v tem delu Evrope; z razpravami o dogovorjeni zgodovinski temi oziroma področju, s kulturnimi prireditvami, z navezovanjem prijateljskih vezi med udeleženci, s knjigami, ki sledijo srečanjem, se kulturnozgodovinski simpozij Modinci potrjuje in ohranja iz leta v leto, ter krepi pomen v tem prostoru. Morda bi kazalo prisluhniti pobudam.ali id.ejam nekaterih, zlasti naših udeležencev, da bi se postopno približevali, čeravno so večinoma zgodovinarji, aktualnim temam, karseda povezanim s sodobnim življenjem v tem političnem prostoru. Meje med zgodovino in sedanjostjo so že zdaj v mrsikaterem referatu ali razpravi rahlo odstranjene, vendar še zmeraj v precejšnjem delu prevladuje prepričanje, da bi težko našli skupni imenovalec za sodobno temo.
Kljub tej misli ostane dejstvo, da ima kulturnozgodovinski simpi-zij Modinci važno in večplastno vlogo, ki se mora ohranjati, dopolnjevati in oplajati z novimi, svežimi pobudami.	ep
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so; Jože Javoršek - ZNAMENITI SLOVENCI: PRIMOŽ TRUBAR (Partizanska knjiga), P. Simon Ašoč — POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE (Mohorjeva družba) in Will Berthold — 42 ATENTATOV NA HITLERJA (Založništvo tržaškega tiska).
Zlate citre
Pod tem naslovom bo v Grižah v soboto. 12. julija, ob 15. uri prvo srečanje slovenskih citrarjev. Potekalo bo v letnem gledališču, v bogatem in zanimivem kulturnem programu, ki se obeta, pa bodo sodelovali mnogi slovenski citrarji in skupine, ki bodo skušale oživiti lepe melodije iz tega morda že nekoliko pozabljenega glasbila.
Citrarji se bodo preskusili že v soboto dopoldne, ko bo posebna strokovna komisija izbrala najboljše za popoldanski nastop.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA
Že tradicionalna mednarodna likovna kolonija v Lendavi bo letos trajala deset dni, potekala pa bo od 20. do 30. avgusta. Nanjo je vabljenih devet likovnih umetnikov, doslej pa se jih je odzvalo sedem. Med njimi so trije ustvarjalci iz Vojvodine, dva iz sosednje Madžarske. dva iz Slovenije (Ljubljane in Murske Sobote) in po eden s Poljske in iz Nemčije.
bb
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 5
Praznik rudarjev - 3. julij - 41 let uspešnega dela
NAFTA LENDAVA
Čeprav so na območju Lendave in okolice nafto črpali že v prejšnjem stoletju, natančneje že leta 1860, zlasti pa med obema vojnama, štejejo za uradni začetek sistematičnih raziskav in s tem ustanovitve naftne industrije v Lendavi 21. december 1945. Tedaj je začelo poslovati v okviru zagrebškega Kombinata za nafto in plin podjetje IZVORI NAFTE LENDAVA.
Novo podjetje je raziskovalo ne le na območju lendavskega kota, ampak na širšem območju Pomurja pa tudiV nekaterih krajih sosednjega Medžimurja.
Z vrtanjem so začeli 10. januarja 1946, z garnituro trauzel 2000, prva vrtina pa se je imenovala Pt—4. Že naslednje leto so delale 4, leta 1948 pa 7 vrtalnih garnitur. Že leta 1951 je bilo 12 vrtin, ki so v tistem času dale čez 72 tisoč ton nafte. Spomnimo se le na nahajališče v Filovcih, kjer je tekla nafta 5 let V letih 1945 —1954 so zvrtali kar 102 vrtini. V letih 1956—1960 so vrtali za novosadski Naftagas in za zagrebški Naftaplin, v letih 1960—1963 pa so vrtali v Egiptu, Italiji, Siriji in drugod. To je bilo obdobje, ko so bile zaloge na pomurskem območju že precej izčrpane.
Poleg nafte tudi plin
Pri raziskavah in črpanju nafte so lendavski rudarji večkrat naleteli tudi na plin. Temu so namenili večjo pozornost zlasti potem, ko so ugotovili, da je naftno bogastvo omejeno. Že leta 1950 so zgradili novo
Prva naftna polja — vrtalni
absorbcijsko postajo z zmogljivostjo 80 tisoč kubičnih metrov plina na dan. Leta 1957 so de-gazolinažo preuredili in povečali njeno zmogljivost, čez tri leta pa so ta obrat začeli preurejati v rafinerijo in z deli
končali leta 1962. Naslednje leto je bila zgrajena tovarna metanola z zmogljivostjo 6 tisoč ton letno. To je bil prvi petro-kemijski obrat v Lendavi in nasploh v Jugoslaviji. Tovarna je delovala 6 let. Leta 1964 so začeli izdelovati umetna lepila, naslednje leto so odprli tovarno formalina, v letih 1966—1967 pa obnovili rafinerijo in njeno zmogljivost povečali na 250.000 ton letno. Naslednja preureditev rafinerije je bila leta 1973, ko so zmogljivosti povečali na 6000.000 ton letno.
Pomembno je tudi leto 1969, ko so postavili obrat topil. Leta 1972 so začeli izdelovati izolacijske plošče izolen, pozneje pa nekoliko drugačen lendapor. Tu naj še omenimo leto 1981, ko je pritekla v Petišovce prva nafta po naftovodu Vitje— Lendava.
Prvi delavski svet
Z imenom Izvori nafte Lendava je podjetje poslovalo do
stolpi
leta 1947, ko se je preimenovalo v Proizvodnjo nafte Lendava. Tedaj je bila naftna industrija kot podjetje posebnega državnega pomena v sestavi glavne direkcije za nafto in plin ministrstva za rudarstvo
Energetika
FNRJ. Prelomno je bilo leto 1950. Tega leta, 3. septembra, je bil izvoljen delavski svet, 24. septembra 1950 pa so delavci slavnostno prevzeli podjetje v upravljanje. Zdaj je kolektiv organiziran v pet tozdov in delovno skupnost skupnih služb. Leta 1966 pa se je Nafta Lendava vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela INA Zagreb.
Pet tozdov in DSSS
Danes sestavlja delovno organizacijo Ina-Nafta Lendava 5 temeljnih organizacij združenega dela: Rafinerija, Petrokemija, Energetika, Strojne delavnice, Raziskave in pridobivanje nafte in plina in DSSS.
Rafinerija ima pet organizacijskih enot: predelava nafte, topila, dodelava in manipulacija, čistilne naprave in kontrola kakovosti. Poleg uvožene nafte predelujejo tudi nekaj domače.
V Petrokemiji, pred leti zgrajeni tovarni metanola, izdelujejo surovino, ki smo jo morali prej uvažati. Od izdelanih količin porabijo tretjino za lastno proizvodnjo formalina, drugo pa prodajo domačim in tujim kupcem. Največ formalina porabijo za izdelavo lepil za lesno industrijo.
Energetika se ukvarja z paro in hladilno vodo. Zgraditev novih objektov pa je zahtevala tudi ureditev lastnega izvora električne energije. Zaradi zanesljivosti oskrbe z elektriko so prispevali za nov 110 kV daljnovod, ki povezuje transformatorski postaji Ljutomer—Lendava.
V Strojnih delavnicah sta dva obrata: vzdrževanj ein proizvodnja. Proizvodni obrat dela predvsem za trg zunaj delovne organizacije. Poleg gradnje procesnih postrojenj in izdelave njihovih delov se je obrat usmeril še na izdelavo opreme, namenjene za vrtanje in pridobivanje nafte in plina ter za
geološka vrtanja. Izdelujejo tudi nekatere druge proizvode, ki smo jih prej uvažali: razne črpalke, vibratorje itd.
Raziskave in pridobivanje nafte in plina. To je najmlajši , tozd, saj so ga ustanovili pred dvema letoma in je rezultat povečanega zanimanja za raziskovanje in pridobivanje nafte in plina. Zaupano mu je celotno območje SR Slovenije. Sedanje možnosti omogočajo usmerjanje v raziskovalno dejavnost, izdelavo idejnih projektov, zbiranje izvajalcev za posamezna dela. Opravljajo tudi analize naftogeološkega stanja na naft-no-plinskih poljih na območju Petišovec in Doline, kjer so odkrili nahajališča plina.
Sedanjost
»Moram reči, da se letos prvič po dolgih letih ne ukvarjamo s problemom neprodane rafinerijske opreme. Oprema je prodana, plačan je tudi avans v višini 1,8 milijona dolarjev. Podpisana pogodba je stopila v veljavo in s tem smo tudi mi prevzeli svoj del odgovornosti za realizacijo pogodbe. V finančnem poslovanju tozd Rafinerija še seveda ne čuti prodaje opreme in bo to leto še težko. Sanacijski program, ki smo ga izdelali in seveda sprejeli na naših samoupravnih organih, se še obravnava na različnih.fo-rumih v republiki in na. sozdu INA. Najpomembnejša sta dva sanacijska ukrepa. Prvi je preložitev planila 1,5 milijarde dinarjev na poznejša leta in drugi najti nekoga, ki nam lahko posodi 1,8 milijarde dinarjev za eno leto, kajti drugo leto bomo lahko vrnili ta denar od denarja, ki ga bomo dobili s prodajo rafinerijske opreme. Vse to so problemi, ki niso majhni, vendarle pa mormao reči, da smo preživeli že težje čase in bomo tudi to. Predelava nafte teče letos ,v drugačnih razmerah, kot je bilo to pretekla leta. Nafte za predelavo je dovolj, iščemo kupca, da nam izprazni rezervoarje za primarni bencin in kurilno olje, ker so ti polni in omejujejo predelavo. Predelamo več nafte kot pretekla leta, poslovanje je pozitivno in bo še bolj, če uspemo dobiti denar za nadomestilo za izgubljen dohodek ob pocenitvi nafte in derivatov.
V Petrokemiji je še vedno velik rzakorak med cenami surovin in cenami naših izdelkov. Letos smo zaradi manjših naročil, podjetja uvažajo cenejše izdelke, zmanjšali proizvodnjo. To so tudi razlogi za izgubo, ki bo ob polletju približno 200 milijonov dinarjev. Upamo, da bomo do konca tega leta to izgubo uspeli spraviti na pozitivno ničlo. Energetika in Strojne delavnice poslujejo pozitivno. Naš najmlajši tozd RPNP dobro posluje. V tem kratkem času,smo pridobili veliko mladih strokovnjakov, strokovnjakov iz INA NAFTA —PLINA in lahko rečem, da smo z raziskavami, ki potekajo, zadovoljni. Delovna organizacija NAFTA LENDAVA pa se je na pobudo RPNP pred kratkim združila tudi v sozd PETROL in s tem prevzela tudi raziskave
in načrtovanje raziskav nafte in plina po Sloveniji.« To sp besede vedno optimistično razpolo-
Peč in kolone za atmosfersko destilacijo nafte
LENDAPOR — toplotna izolacija
ženega predsednika poslovodnega organa Jožeta Hajdinjaka.
Živel 3. julij — dan rudarjev
Na slavnostni seji delavskega sveta, ki je bila 2. julija v
dvorani Nafte v Lendavi, pa so prejeli najvišje priznanje delovne organizacije plaketo in pri-
znanja: Ivan Hozjan, Štefan Ribarič, Štefan Žilavec, posmrtno tragično preminuli Bogdan Frletič, Franc Fordan, Štefan Sabo, Zorko Šušteršič in Jože Veren.
i"" 1
...  "j
STRAN 6
VESTNIK, 10. JULIJA 1980
kmetijska panorama
ŽETEV V POMURJU SE JE ZAČELA
Skladišča čakajo na 31 tisoč ton pridelka
Potem, ko so pomurski kmetijci v glavnem že pospravili letošnji pridelek ječmena, se v teh dneh začenja tudi žetev pšenice. Povsem točnih podatkov o površinah, ki so jih pomurski pridelovalci jeseni zasejali s pšenico, sicer ni, vendar poznavalci ocenjujejo, da je s to poljščino zasejanih okrog 15 tisoč hektarjev pomurskih njiv. Medtem ko bo družbeni sektor oddal ves pridelek, naj bi kmetje tržne presežke oddali z nekaj več kot 6 tisoč hektarjev, ob dobrih pridelkih in ugodnih odkupnih pogojih pa tudi načrt odkupa ne bi smel biti negotovost.
V Intesovem tozdu Mlinopek v Murski Soboti, ki ima v Pomurju sklenjene pogodbe z vsemi pridelovalci pšenice družbenega in zasebnega sektorja, so že izdelali operativni načrt odkupa, po katerem bi morali letos odkupiti 31.155 ton tržnih presežkov pšenice. Največji slovenski pridelovalec pšenice je tudi letos Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki naj bi letos oddalo 7.680 ton pridelka, v Kmetijskem kombinatu Radgona naj bi oddali 2.200 ton pšenice, v tozdu Mursko polje Kmetijske zadruge Lju-tomer-Križevci 1.265 ton, v Lju-tomerčanovem tozdu Poljedelstvo in živinoreja 660 ton in v družbeni proizvodnji Vinogradniškega gospodarstva Kapela 250 ton pšenice. Med zadružnimi organizacijami imajo največje obveznosti do oddaje kooperanti Kmetijske zadruge Panonka, ki bi morali zagotoviti 11.000 ton tržnih presežkov, v Kmetijski zadrugi Lendava naj bi je odkupili 2.800 ton, v temeljnih zadružnih organizacijah Klas in Kmetovalec Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci 2.500 ton, v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona 1.450 ton, Ljutomerčanov) kooperanti bi morali oddati 1.000 ton in kooperanti Vinogradniškega gospodarstva Kapela 350 ton tržnih presežkov letošnjega pridelka pšenice.
Mlinopek bo tudi letos prevzemal pšenico od kmetov na štirih prevzemnih mestih v Pomurju, ki imajo mostno tehtnico in ustrezne sušilne zmogljivosti, tako da
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Ko smo ondan na sedežu temeljne zadružne organizacije na Cankovi povprašali za naslove dobrih in vzornih kooperantov, so nam svetovali, naj obiščemo tudi kmetijo Alojza Solarja v Dolnjih Slavečih. Čeprav nimajo veliko obdelovalne zemlje, pa tudi ne največje tržne proizvodnje, so bili Šolarjevi med prvimi na tem območju, ki so svojo kmetijo preusmerili v živinorejo. Bilo je to pred petnajstimi leti, ko se je gospodar Alojz odločil, da bo v hlevu privezal nekoliko več glav govedi. Takrat se m odločil za gradnjo novega hleva, pač pa je prejšnjega le nekoliko preuredil in zdaj je v njem 12 glav goveje živine.
Praksa je pokazala, da je bila takratna odločitev pravilna, saj imajo Šolarjevi ravno toliko zemlje, da pridelajo dovolj domače krme za živino. Pitanje iz vreče je bilo pri nekaterih kmetih takrat sicer zelo »v modi«, saj so bila krmila dokaj poceni, vendar Alojz tega nikoli ni uvajal. Na osmih hektarjih zemlje, od tega je več kot dva in pol hektarja gozda, tako pridelajo ravno dovolj domače krme, da lahko prehranijo živino, dokupujejo le nekatere koncentrate, predvsem za teleta. Kljub temu pa kriza, ki je bila v živinoreji v zadnjem času očitna, Šolarjevih ni obšla. Stale-ža sicer niso zmanjše.vali, so pa posledice čutili predvsem v denarnici, pravi Alojz. Cene živine in drugih kmetijskih pridelkov niso v skladu z drugimi cenami, in tako kmet potegne vedno najkrajši konec.
Veliko obremenitev za kmetijstvo v zadnjem času predstavljajo tudi obresti, zato se Šolarjevi izogibajo posojil. Pitajo pač le toliko, kot imajo domače krme, pa tudi teleta vzredijo doma. Poleg pitancev je v hlevu še štiri ali pet krav, tako da jim tudi mleko predstavlja dodatni vir dohodka. Pri pitancih je ciklus pitanja daljši in na plačilo za vloženo delo in sredstva je treba čakati skoraj dve leti, mleko pa daje dohodek vsak mesec sproti, pravi
bo lahko odkup potekal nemoteno. Pšenico bodo ob žetvi prevzemali vsak dan med 7. in 23. uro, na vseh prevzemnih mestih pa bo tudi laboratorijska skupina, ki bo sproti opravljala kakovostni prevzem pšenice. Na vzorcih odvzete pšenice bodo analizirali vlago, hektolitrsko težo in primesi, na željo prodajalca (seveda ob ustrezni količini) pa bodo opravili tudi analizo kakovostne vrste. Obračun pšenice na osnovi kakovosti bo najpozneje v desetih dneh, tako da na denar ne bo potrebno dolgo čakati.
Obračun za oddane količine pšenice bo na hektolitrsko težo 76, vlago 13 odstotkov na 2 odstotka primesi, vso pšenico, ki bo imela ob prevzemu več kot 15 odstotkov vlage, bodo sušili, polovico stroškov sušenja pa bodo zaračunali pridelovalcem. Tako bodo ti plačali sušenje za pšenico, ki bo vsebovala od 15 do 16 odstotkov vjage 1,25 dinarja za kilogram, od 16 do 17 odstotkov 1,50 dinarja, od 17 do 18 odstotkov 1,80 dinarja, od 18 do 19 odstotkov 2,15 dinarja, od 19 do
Zemlja vrača le, če vanjo vlagaš
Šolarjevi iz Dolnjih Slaveč so bili med prvimi na tem območju, ki so se nreusmerili v živinorejo. Novega hleva niso gradili, saj so preuredili sta-reca in ta je kar pravšnji, da je danes v njem 12 glav govedi. Kot vse ka-že eosnodar Alojz ne bo imel težav z naslednikom, saj bo kmetijo prevzel sin, pa tudi vnukinja se med opravilom v hlevu že rada vrti okoli starega očeta.
Alojz, ki pa hkrati dodaja da v zadnjem času cena	“
kmeta ni več spodbudna. Tudi cena mleka več ne dohiteva drugih cen in bi jo bilo potrebno sproti prilagajati stroškom prireje precej negodovanja pa je v zadnjem času tudi zaradi premij za mleko. Tovarna mlečnega prahu je doslej premije rejcem redno izplačevali trimesečno m v obliki bonov, kar pomeni, da se
20 odstotkov 2,55 dinarja, od 20 do 21 odstotkov 2,95 dinarja in od 21 do 22 odstotkov vlage 3,35 dinarja za kilogram, za vsak odstotek vlage nad 22 odstotkov pa se stroški sušenja za pridelovalca povečujejo za 0,40 dinarja za kilogram. Pridelovalcem zato priporočajo, da pšenica dobro dozori in da za žetev izberejo najprimernejši čas.
Manjše količine pšenice lahko pridelovalci oddajo tudi v skladiščih svojih temeljnih zadružnih organizacij, saj imajo v Mlinope-ku na voljo okrog 10 tisoč vreč, večje količine pa je treba pripeljati na prevzemno mesto. Od pridelovalcev Kmetijske zadruge Panonka bodo pšenico prevzemali v silosih Mlinopeka v Murski Soboti, kamor jo bodo lahko pripeljali tudi kmetje lendavske kmetijske zadruge, nekaj pšenice od pridelovalcev iz landavske občine pa bodo prevzemali tudi v silosu mešalnice v Ljutomeru. V tem silosu bodo odkupovali tudi pšenico od kooperantov Ljutomerčana in temeljne zadru
bo ob takšni inflaciji že tako ,iz-ka premija še bolj razvrednotila.
Ko smo Alojza vprašali, kako mu uspeva na dobrih petih hektarjih pridelati dovolj krme za živino, nam je povedal, da je vselej upošteval nasvete pospeševalne službe in se dokaj dosledno držal
preizkušenih agrotehničnih ukrepov. Tudi zdaj, ko cene mineralnih gnojil nezadržno naraščajo, njihove porabe ne zmanjšuje, saj, kot pravi, zemlja vrača le tistemu, ki vanjo tudi vlaga. Največ obdelovalnih površin Šolarjevi tako vsako leto namenijo koruzi, ki jo v glavnem silirajo, nekaj pa je pospravijo tudi za zrno. Od drugih žitaric sejejo še nekaj pšenice, predvsem za domače
žne organizacije Kmetovalec, kmetje zadružne organizacije Klas pa bodo pšenico lahko oddali v zbirnem skladišču v Klju-čarovcih. Blizu 2.500 ton pšenice naj bi od kmetov prevzel tudi silos v Črncih pri Apačah, tu pa jo bodo oddajali kooperanti Kmetijske zadruge Gornja Radgona in Vinogradniškega gospodarstva Kapela.
Pred začetkom žetve je zvezni izvršni svet določil nove odkupne cene pšenice, tako da bodo pridelovalci po vsej Jugoslaviji dobili za kilogram pšenice drugega 69 in tretjega kakovostnega razreda 68 dinarjev. V Sloveniji in seveda tudi v Pomurju bodo ves pridelek odkupovali kot prvi ali drugi kakovostni razred, k tej ceni pa bodo pomurski pridelovalci dobili še dodatno 2,50 dinarja za kilogram, kolikor znašajo prevozni stroški na progi Osijek—Murska Sobota.
Žitna organizacija bo tudi letos pridelovalcem priznala povračilo za del prevoznih stroškov, saj bodo za prevoz do skladišča temeljne zadružne organizacije prejeli 0,50 dinarja za kilogram, povračilo za prevoz v prevzemno mesto žitne organizacije pa bo odvisno od oddaljenosti pridelovalca od prevzemnega centra. Za prevoz do 15 kilometrov priznajo prevozne stroške v višini 1,50 dinarja za kilogram, od 16 do 30 kilometrov 2,20 dinarja, od 31 do 60 kilometrov 2,70 dinarja in nad 60 kilometrov 3,80 dinarja za kilogram oddane pšenice.
Med ugodnostmi, ki jih bodo tudi letos imeli pridelovalci pšenice, naj omenim še možnost nakupa krmil za krmo živine. Glede na oddane količine bodo lahko le-ti po dnevnih cenah kupili 15 odstotkov krmil (5 odstotkov krmilne moke in 10 odstotkov otrobov) na voljo pa je tudi koruza. Letos sicer menjave pšenice za koruzo ni, vendar v Mlino-peku pravijo, da so si zagotovili dovolj koruze in jo kmetje lahko naročijo v svojih temeljnih zadružnih organizacijah.
Ludvik Kovač
potrebe, medtem ko sladkorne pese, ki si vse bolj utira pot v njivski kolobar tudi na tem delu Goričkega, doslej še niso pridelovali. Pa ne, da bi se je otepali, pravi Alojz, pač pa nimajo za to primernih njivskih površin. Večina njiv je namreč na pobočjih, kjer je delo s težkimi stroji nemogoče.
Čeprav Šolarjeva kmetija ni velika, je treba kar krepko poprijeti za delo, ko je treba opraviti pri živini, še bolj pa, ko je treba za to živino pridelati dovolj krme. Alojzu je pri tem v največjo pomoč snaha, pa tudi sin, ki je sicer zaposlen v rogašovskem Li-vu, po službi rad poprime za vsako delo. Pa kako tudi ne bi, saj bo nasledil očeta, ko ta ne bo mogel več gospodariti. In na tako dobro vpeljani kmetiji mu kmetovati gotovo ne bo pretežko.
Ludvik Kovač
8888SSSS888S88888888888S8^SSffl8
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 3. julija, so rejci ponujali na sejmu v Turnišču 95 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so le polovico živali, za par pa so zahtevali od 22.000 do 30.000 dinarjev.
Od 15. do 24. julija študentski živinorejski tabor Goričko ’86
Iz teorije za prakso
Blizu 30 študentov živinoreje z Biotehniške fakultete iz Ljubljane in Višje agronomske šole iz Maribora se bo skupaj s 25 mentorji za različne dejavnosti s področja živnoreje za deset dni zbralo na študentskem živinorejskem taboru Goričko v Gornjih Petrovcih. Za lokacijo letošnjega tabora so si študentje izbrali Goričko na pobudo republiške konference ZSMS, Zadružne zveze Slovenije in območne živinorejske strokovne službe za Pomurje, saj so na tem območju še precejšnje možnosti za razvoj živinoreje in uvajanje različnih živinorejskih programov.
Delo v taboru bo potekalo v treh skupinah, v prvih dveh bodo študentje nižjih letnikov, ki bodo teoretično znanje povezali s praktičnim delom na konkretnih programih, medtem ko bo tretja skupina, v kateri bodo študentje višjih letnikov, opravljala predvsem raziskovalno delo. Študentje bodo v teh desetih dneh skušali predvsem ugotoviti prihodnost manj razvitega Goričkega ter možnosti različnih živinorejskih programov, seznanili se bodo z osnovami in konkretno problematiko pospeševalnega dela na terenu, pridobljeno znanje v šoli pa bodo preizkusili na konkretnih problemih v praksi.
Sedež tabora,bo v prostorih TZO Kmetijska kooperacija v Gornjih Petrovcih, kjer bodo ob večerih tudi strokovni pogovori, medtem ko bo del programa potekal na kmetijah in v »asi Panovci, kjer bodo študentje uredili pašnik za vzrejo telic, ki bo prvi tak na tem območju. Ta pašnik bo v( prihodnosti namenjen za pašo telic pašnih skupnosti Bokrači in Košarovci in naj bi postal model ureditve paše telic na tem območju. °-
Poleg strokovnega dela se bodo seznanili tudi s kraji in ljudmi na Goričkem, saj je predvideno, da bi stanovali pri kmetih in skupaj z njimi prihajali na večerne pogovore. Ti bodo gotovo zanimivi, saj bodo na njih sodelovali tudi priznani slovenski strokovnjaki za živinorejo in travništvo, na sklepnem večeru pa bodo udeleženci podali poročilo o opravljenem delu.
L. Kovač
VARNA UPORABA SREDSTEV
ZA VARSTVO RASTLIN
Ni dvoma, da lahko s sodobnimi kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin uspešno obvarujemo sadno drevje in vinsko trto pred boleznimi in škodljivci. Seveda so mnoga izmed kemičnih sredstev strupena in je zato pri njihovi uporabi treba upoštevati določena pravila in zakonske predpise, da bi tako obvarovali sebe, druge ljudi in človekovo okolje. Iz knjige V sadnem vrtu povzemamo nekatere napotke za varno uporabo sredstev za varstvo rastlin.
Pravila in predpise naj upoštevajo vsi, tako tisti, ki pridelujejo sadje za trg, kot oni, ki ga pridelajo le za domačo rabo. Kljub temu pa je med tema dvema načinoma pridelovanja razlika. To, kar si lahko privoščimo v sadni plantaži, si najbrž ne moremo in ne smemo privoščiti v domačem vrtu, kjer poleg sadja pridelujemo še vrtnine in kjer imamo tudi prostor za bivanje in počitek. Zato z uporabo kemičnih sredstev ne pretiravajmo, pač pa jih uporabljajmo razumno in samo po potrebi.
Naučimo se raje opazovati, tako da pravočasno zaznamo napad nekega škodljivca. Včasih lahko škodljivce uničimo tudi mehanično, tako da jih odstranimo ali odrežemo močno napadene dele rastlin. Dokler je nekega škodljivca še malo, ne bo povzročil praktično nobene škode, obstaja pa tudi verjetnost, da se bo ga lotil njegov naravni sovražnik.
Med posameznimi kemičnimi sredstvi so velike razlike v strupenosti. Če je torej mogoče, potem izmed sredstev, ki imajo približno enak ali podoben učinek, raje izbirajmo tista, ki so manj strupena. Prav zaradi uporabe kemičnih sredstev je danes smotrno imeti sadni vrt ločen od tistega dela vrta, ki ga uporabljamo za počitek ali pridelovanje vrtnin.
S kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin je treba postopati skrajno previdno in dosledno upoštevati navodila proizvajalca, ki so priložena ali nalepljena na embalaži. Še posebej previdno ravnamo z bolj strupenimi insekticidi, čeprav je tudi pri uporabi fungicidov previdnost na mestu. Vsa kemična sredstva za varstvo rastlin so pri nas po zakonu o prometu s strupi razvrščena v štiri skupine. Sredstev prve skupine ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ampak jih lahko uporabljajo le organizacije združenega dela, ki imajo ustrezne strokovnjake in posebno pooblastilo. Sredstva druge skupine je mogoče kupiti, vendar morajo trgovine voditi predpisano evidenco o prometu s strupi, kupec pa mora prejem sredstva in ustreznih navodil potrditi s podpisom. Kemična sredstva tretje in četrte skupine je mogoče kupiti brez posebnih težav, kljub temu pa so uporabniki dolžni upoštevati vsa navodila, ki so navedena na embalaži.
Strupe posameznih skupin lahko spoznamo že po oznakah različnih barv. Tako morajo biti vsi potrebni podatki pri strupih prve skupine navedeni z belimi črkami na črni podlagi, pri strupih druge skupine pa z rdečimi črkami na beli podlagi. Strupi teh dveh skupin imajo na embalaži vidno oznako »strup« in mrtvaško glavo. Kemična sred
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
stva, ki so razvrščena v tretjo skupino, morajo imeti vse podatke na embalaži v črni barvi na rumeni podlagi in napis »strup«, medtem ko imajo sredstva četrte skupine podatke v modri barvi na beli podlagi in napis »previdnost«.
Kemična sredstva kupujemo in hranimo vedno v originalni embalaži v posebnem, suhem in pred mrazom varnem prostoru pod ključem.
Škropivo pripravljamo vedno v posebnih posodah, ki jih ne smemo uporabljati za druge namene. Prazno embalažo in morebitne ostanke moramo uničiti na način, ki je naveden v navodilih. Kadar delamo s strupenimi sredstvi, se primerno oblečemo v nepremočljivo zaščitno obleko, med delom pa ne jejmo, ne pijmo in ne kadimo. Po delu se temeljito umijemo.
Poškropljene plodove ali druge rastlinske dele smemo uporabljati šele po določenem času, ki je za vsako posamezno sredstvo predpisan. Ta čas, ki mora poteči od zadnjega škropljenja pa do obiranja plodov, imenujemo varnostna doba ali karenca. Pri nas so varnostne dobe predpisane s posebnim zveznim predpisom in jih moramo dosledno upoštevati. Med potekom varnostne dobe se ostanki kemičnega sredstva razkrojijo toliko, da je njihova količina tako majhna, da ne more škodovati zdravju. Zdravju neškodljivo količino ostankov kemičnih sredstev na rastlinskih pridelkih ugotovijo s posebnimi poskusi na živalih, dobljeno količino pa zaradi varnosti še delijo s 100. Vidimo torej, da imamo pri nas v tem pogledu dobre in zelo sodobne predpise, na nas je le, da se po njih ravnamo.
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 7
naši kraji in ljudje
MED VRLIMI GORIČANCI
Veliko je lepih, a Matjaševci so najlepši
»Najlepša vas na Goričkem!« odločno izjavljajo domačini, ko pogovor nanese na Matjaševce, vas tik ob meji z Avstrijo. Presežnik »najlepša« so ji dodali zato, ker je bojda z enega gričev v tej vasi čudovit razgled po Prekmurju. Mi smo se odpravili tja z namenom, izvedeti čimveč o življenju in delu vaščanov Matjaševec. Ze na krajevnem uradu v Kuzmi, kjer je sedež krajevne skupnosti, so nam povedali, da v Matjaševcih praznujejo. Kdo? Gasilci seveda! In gasilske slovesnosti so v vsaki naši vasi eden osrednjih dogodkov. Tako smo se napotili k poveljniku Gasilskega društva Matjaševci, Karlu Recku:
»Naše gasilsko društvo bo letos staro 40 let in to obletnico bomo proslavili z ljudskim rajanjem, ki se bo začelo po proslavi 20. julija ob 13. uri. Dom smo začeli graditi 1946., ko je bilo društvo tudi ustanovljeno. Medtem smo obnovili
pročelje stavbe in jo malo razširili, danes pa je to vaško-gasilski dom, saj so k njegovi gradnji poleg gasilcev prispevali tudi vsi drugi vaščani.«
Sicer je Karel ga .ilec že zaradi družinske tradicije. Njegov oče (tudi Karel) je bil namreč prav tako poveljnik in eden ustanoviteljev društva, od leta 1967. pa je njegove dolžnosti prevzel Karel mlajši. Da je gasilec z dušo in telesom, je Karel dokazal s tem, da marsikaj stori na lastne stroške, kajti vaška gasilska blagajna je bolj ali manj prazna (Karel je omenil, da imajo gasilci trenutno 1.000 dinarjev ...). Ker so Matjaševci resnično tik ob meji, nas je zanimalo, če sodelujejo tudi z avstrijskimi gasilci.
»Sodelovanja je veliko,« meni Karel, »zato bomo avstrijske gasilce povabili na naše slavje. Zgodilo pa se je tudi, da smo gasili po-
Gasilstvo je tudi v Matjaševcih ena osrednjih vaških dejavnosti. Zato je letošnji jubilej, 40-Ietnica gasilskega društva, dogodek, o katerem so nam vaščani največ pripovedovali. Na sliki sta obnovljen vaško-gasilski dom in poveljnik društva Karel Recek.
POMAGAJ Sl SAM IN . . .
tako boš najprej uredil stvari, ki si jih načrtoval, vnesel v srednjeročne plane in si jih najbolj želiš. Vsaj tako menijo krajani KS Radoslavci, ki so trdno prepričani, da bodo poskušali počasi preiti iz manj razvite krajevne skupnosti v razvito. Res je, da jih od teh načrtov lahko za trenutek odvrne kakšna višja sila, kot je recimo močna nevihta z neurjem, ki jim je v trenutku uničila sad prizadevanj — 24 km na novo gramozenih cest — in jim povzročila za 5 milijonov dinarjev škode, a krajani se niso dali. Sklicali so štab civilne zaščite in vodstvo krajevne skupnosti ter takoj po nevihti začeli ukrepati.
O tem pa kaj več Franc Tomanič, predsednik skupščine krajevne skupnosti:
»Nevihta z neurjem je v resnici naredila veliko škode, predvsem na cestah, in zato smo takoj sklicali vodstva KS, DPO in štab civilne zaščite ter se dogovorili, da nemudoma sami odpravimo posledice neurja in že naslednji dan je prišlo okoli 300 krajanov z orodjem. Sami smo začeli popravljati najnujnejše, usposabljati ceste, da bi bile kolikor toliko prevozne. S cest nam je odneslo okoli 1000 kubičnih metrov gramoza in za popravilo smo porabili precej delovnih ur — po oceni škode naj bi jih bilo za nekaj več kot milijon dinarjev.«
Neurje pa ni zavrlo vaših načrtov, ki jih imate v krajevni skupnosti?
»Nikakor ne. Sicer pa bi najprej povedal nekaj več o tem, kaj smo v zadnjih nekaj mesecih že naredili: smo v sklepni etapi dograditve vaškega vodovoda v naselju Godemarci, kjer bo rešen problem oskrbe z vodo za pribli-
žno 30 krajanov. Začeli smo graditi nekaj transformatorskih postaj in se dogovarjati tudi o gradnji telefonskega omrežja v naši krajevni skupnosti, saj imamo doslej le en telefon na sedežu krajevne skupnosti. Ob vsem tem pa moram povedati, da se krajani zelo vključujejo v delo krajevne skupnosti in izvajanje nalog našega načrta. V zadnjih mesecih smo skoraj dokončali dva vaško-gasilska domova, kjer so levji delež prispevali krajani z delom in tudi gradbenim materialom. Pa tudi pri drugih nalogah se močno vključujejo.«
V nedeljo slavite svoj krajevni praznik. Ta dogodek je nekako prelomnica, na kateri boste ocenili dosedanje delo in si načrtovali prihodnost. Kaj še načrtujete v letošnjem letu?
»V letošnjem letu bomo dokončali omenjeni vodovod in ga razširili v naselje Precetinci, tako da bo ta problem dokončno rešen. Uredili bomo vaše ceste in v celoti dokončali oba vaško-gasil-ska doma, ki sta sicer že gotova,
Navidezno mrtvilo v Radoslavcih je resnično samo navidezno, kajti krajani so v zadnjih mesecih opravili veliko pomembnih del, s katerimi so si dvignili standard.
žar v sosednji državi. Bilo je približno pred tremi leti: gasilci smo ravnokar obnavljali naš dom, ko smo opazili, da gori domačija v Tauki (avstrijski obmejni kraj, op. p.). Nemudoma smo se z avtomobilom odpravili tja in pogasili požar. Zato smo dobili tudi priznanje avstrijske gasilske zveze.«
Štefan Bunderla je s 86 leti najstarejši Matjaševčan: »Nekoč sem bil nenadkriljiv kosec — še pred kratkim sem mimogrede »opravil« z zetom — zdaj pa so me moči zapustile. A na gasilsko slavje bom verjetno le šel!«
Foto: L. Kovač
Karel nam je nato prijazno razkazal prostore matjaševskega va-ško-gasilskega doma, kjer imajo lepo urejeno dvorano in garažo za gasilski avtomobil.
Pogovor pa je nanesel tudi na »negasilsko« vaško življenje. V tem času so v osprednju jurčki in lisičke. Ker je pri Reckovih odkupna postaja, so nam vedeli povedati, da so nekateri nabrali tudi 14 kilogramov jurčkov na dan. Letos jih je toliko kot že lep čas ne, zato tudi njihova cena ni preveč visoka, poleg tega pa odkupujejo le mlade gobane.
manjka jima pa zunanji omet in nekaj drugih malenkosti. Sicer pa že sedaj oba doma uporabljamo za najrazličnejše namene, sestanke, zbore krajanov, športne aktivnosti mladih in podobno, tako, menim, da je bila gradnja obeh upravičena.«
Seveda pa delo krajevne skupnosti in njenih organov ne bi bilo tako dobro, če se ne bi vključila tudi fronta družbenopolitičnih organizacij — Socialistična zveza. Kako sodeluje s krajevno skupnostjo? O tem več njen predsednik Mirko Lebarič:
»Verjetno smo družbenopolitične organizacije in predvsem društva prispevali k temu, da so krajani sprejeli krajevno skupnost kot svojo in tako se tudi obnašajo. Krajani se zavedajo nalog, ki so pred nami vsemi — za-
V Matjaševce smo prispeli z avtomobilom, zato je nujno, da spomnimo na ceste. Tudi brez pogovorov z vaščani smo namreč ugotovili, da je v tem delu naše pokrajine normalna vožnja z avtomobilom nemogoča. Vaške ceste si vaščani sicer urejajo sami, druge pa so v bistvu neprevozne.
Za veliko goričkih vasi velja, da jih mladi zapuščajo in iščejo lažji in obilnejši kruh v mestih ali v tujini. Matjaševci niso izjema — od 71 številk, kolikor jih je v vasi, je naseljenih le 53 hiš. Obiskali smo tudi najstarejšega Matjaševčana. Štefana Bunderlo. Rodil se je ob prelomu stoletja (1900), že od malega pa je predan rodni grudi, ki jo je le redko zapustil. Ob našem obisku je počival in kar malo neprijetno nam je bilo, ker smo ga zbudili. A Štefan ni bil nejevoljen:
»Nič hudega, če sem moral iz postelje. Saj tako ali tako veliko počivam. Star sem že in bolehen, zato sem večinoma v stanovanju, ven grem le še izjemoma.«
Toda 20. julija bo velika gasilska veselica, kamor nameravajo povabiti tudi Štefana. On je namreč eden ustanoviteljev društva, poleg vsega pa še najstarejši gasilec v vasi. Torej se slavja ne bo udeležil? »Ne vem, če bom šel. Toda če bom le mogel, na prireditvi ne, bom manjkal. Ponosen sem na to, da sem najstarejši vaški gasilec!« Štefan nam je povedal še to in ono o svojem življenju, o spominih na kmetovanje, ko še ni bilo strojev, vendar tudi ne tolikšne gonje za materialnimi dobrinami.
Slovo od Matjaševec, prebivalcev te goričke vasi, je bilo prisrčno kot ves naš obisk. Ljudje so tu odprti, neposredni in gostoljubni — to je za Goričance že dolgo značilno. Zato je vsak obisk v eni teh vasic doživetje zase.
Bojan Peček
Franc Tomanič, predsednik skupščine KS Radoslavci: »Krajani se zavedajo, da le z lastnim delom lahko nekaj dosežemo, zato složno poprimemo za delo takrat, ko je to potrebno.«
Mirko Lebarič, predsednik KK SZDL: »Družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti smo dosegli visoko raven sodelovanja, zato vse naloge tudi dobro rešujemo.«
vedamo se namreč, da je sprejeti program izraz volje nas vseh.«
Pred praznikom pa tudi Socialistična zveza v krajevni skupnosti ocenjuje svoje delo in delo krajanov. Kakšna je ta ocena?
»Vsi se zavedamo, da to ni samo praznik, pač pa trenutek, ko bomo pregledali naše delo. Menim, da ne bo krajana, ki ni in tudi v prihodnje ne bo nekaj prispeval, da bi bil ta naš praznik praznik nas vseh, predvsem pa praznik uspehov in dela, ki smo ga opravili in ki smo si ga zastavili. Naša osnovna naloga pa bo ostala še naprej — čimprej preiti iz manj razvite krajevne skupnosti v razvito, da bodo lahko enakovredno z drugimi uživali sadove svojega dela tudi na tem območju.«
Dušan Loparnik
Pomurski zdravstveni center Murska Sobota, tozd Zdravstveni dom Ljutomer
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta tozda
DRAŽBO
za prodajo odpisanega osebnega avtomobila VW 1200 J, letnik 1975, z izklicno ceno 220.000:— din, ki bo v sredo, 16. 7. 1986, ob 7.00 na dvorišču Zdravstvenega doma Ljutomer.
Prometni davek plača kupec.
Na podlagi določil Pravilnika o delovnih razmerjih ter Statuta Delovne skupnosti skupnih služb sisov družbenih dejavnosti občine Lendava komisija za delovna razmerja pri strokovni službi sisov družbenih dejavnosti občine Lendava
razpisuje
prosta dela in naloge
organizacijskega tajnika
skupščine sisov (za področje zdravstva in raziskovalne skupnosti).
Pogoji so: višja strokovna izobrazba pravne, upravno-pravne, ekonomske ali druge družboslovne smeri ter moralna ali politična neoporečnost.
Kandidati najvložijo pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost skupnih služb sisov družbenih dejavnosti, Komisija za delovna razmerja, Lendava, Kranjčeva 4.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Nastop dela je 1.9. 1986.
Zdravilišče Radenska n. sol. o, Radenci razpisuje po sklepu delavskega sveta tozda turizem in gostinstvo GROZD Gornja Radgona dela in naloge
VODENJE HOTELA GROZD
za mandatno dobo 4 let
Pogoji: višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po poteku razpisnega roka.
lesnina
LESNINA LJUBLJANA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol o., Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja tozda NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja
za PE LESNINA — TRGOVINA S POHIŠTVOM v MURSKI SOBOTI prosta
dela in naloge
ARHITEKTA-SVETOVALCA
(lahko je tudi pripravnik)
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba (VII. ali VI. stopnja), smer arhitektura ali oblikovanje
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Za pripravnika arhitekta-svetovalca veljajo pogoji prve alinee, brez delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo 3-mesečno poskusno delo. Za pripravnika sklepamo delovno razmerje za določen čas — za čas pripravništva.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: LESNINA LJUBLJANA, kadrovsko-splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pomurski zdravstveni center Murska sobota, tozd Zdravstveni dom Lendava
razpisuje:
javno dražbo osebnega avtomobila CS 2000
Dražba bo 14. 7. 1986 ob 9. uri na dvorišču PZC Zdravstveni dom Lendava, Kidričeva 34.
Interesenti morajo predložiti pol ure pred začetkom 10-odstot-no varščino.

SO agromerkur
OS perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota
Delovna skupnost skupnih služb
ABC POMURKA Agromerkur Murska Sobota
razpisuje
za šolsko leto 1986/87 naslednje kadrovske štipendije:
1 štipendijo za poklic diplomirani pravnik (VII. st.)
1 štipendijo za poklic ekonomist finančne smeri (VI. st.)
1 štipendijo za poklic kmetijski tehnik (V. st.)
Kandidati naj pošljejo prijave z ustrezno dokumentacijo do 31. 7. 1986 na naslov: ABC POMURKA Agromerkur M. Sobota, Iva
Lole Ribarja 4.
STRAN 8
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
šport @
NOGOMET
SOLIDNI DOMA, SLABSI V GOSTEH
Za nami je zopet ena tekmovalna nogometna sezona. Soboška Mura, ki je tekmovala v slovenski nogometni ligi kot edini pomurski predstavnik, je zbrala 28 točk in zasedla šesto mesto. To je uspeh, zlasti če upoštevamo nekatere težave, ki sta jih imela trener Zoran Cirkven-čič in tehnični vodja Vlado Škof pri sestavi moštva. Skoraj ves spomladanski del tekmovanja zaradi poškodb nista igrala Gabor in Jona, občasno pa tudi ne Bencak, Jančar, Kardoš in Cener. Bilo pa je tudi nekaj nihanj med tekmovanjem. Sobočani so solidno igrali na domačem terenu, kjer so v spomladanskem delu zabeležili šest zmag, enkrat igrali neodločeno in doživeli en poraz. Precej slabše pa so igrali v gosteh, kjer so osvojili eno samo točko v Novi Gorici. Sicer pa osvojeno šesto mesto pomeni, da sodi Mura med boljša slovenska moštva in da ima stalen stik z vrhom slovenskega nogometa. To potrjuje tudi ugotovitev, da je Mura v prvenstvenem tekmovanju spomladi le enkrat izgubila na domačem igrišču z ljubljanskim Integralom Olimpijo, z 0:2, z enakim rezultatom pa je premagala bivšega zveznega Ugaša sredi Ljubljane v tekmovanju za pokal NZS. Prav v tekmovanju za pokal NZS je Mura dosegla velik uspeh, saj je letos drugič zapored postala zmagovalec. Manj uspeha pa so imeli Sobočani v tekmovanju za pokal maršala Tita, ko jih je izločilo moštvo Pola-
VIKI KREVSEL - TRENER MLADINSKE DRŽAVNE ODBOJKARSKE REPREZENTANCE
S SIMPATIJAMI SPREMLJAMO RAZVOJ
ODBOJKE V POMURJU
Na enotedenskih pripravah v Murski Soboti je bila državna mladinska odbojkarska reprezentanca, ki bo sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu od 17. do 25. avgusta v Bolgariji. Po končanih pripravah v Murski Soboti je bil turnir, na katerem so sodelovale A in B reprezentance ter ekipa Ljutomera. Prvo mesto je osvojila A reprezentanca, ki je premagala B reprezentanco z 2:1 in Ljutomer z 2:0. Drugo mesto pa je osvojila B reprezentanca, ki je premagala Ljutomer z 2:1.
Viki Krevsel, trener državne mladinske odbojkarske reprezentance in predsednik strokovnega sveta pri OZ Jugoslavije, je pri-
Mladi nogometaši v Soboti
V okviru letošnjega mladinskega nogometnega turnirja Bratstvo in enotnost, na katerem sodeluje vseh šest republiških in obe pokrajinski reprezentanci, sta bili tekmi skupine B odigram v Murski Soboti na igrišču Mure. Slovenija je igrala z Makedonijo neodločeno 2.2, Srbija pa je premagala Črno Goro z 2:1.
PZC tozd Zdravstveni dom Ljutomer objavlja prosta dela in naloge
čistilke v tozdu
za nedoločen čas.
Pogoji: nepopolna osnovna šola, tečaj iz higienskega minimu ma, 3-mesečno poskusno delo.
Kandidatke naj pošljejo pisne^prijave v 8»rT^ov tabora"3 naslov: PZC tozd Zdravstveni dom Ljutomer, L slov, tabora z.
Prijavljene kandidatke bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
ne. Po končani sezoni so dobili nogometaši Mure odmor in bodo s pripravami začeli okrog 25. julija. V novi sezoni računajo na nekatere okrepitve iz pomurskih nogometnih klubov. Sicer pa bistvenih sprememb ne načrtujejo. Želja vodstva kluba je, da bi moštvo dobro pripravili za tekmovanje, saj bo nova sezona zelo pomembna, kajti odločala bo o tem, katera moštva se bodo uvrstila v medrepubliško nogometno ligo,.ki bo predvidoma ustanovljena.
Lendavska Nafta, ki je tekmovala v območni slovenski nogometni ligi — vzhod, je zbrala 27 točk in zasedla četrto mesto. Lendavčani so dobro štartali v spomladanski del tekmovanja, saj so v prvih treh kolih dosegli pomembne zmage proti Partizanu iz Slovenj Gradca, Dravinji in Šmartnemu. Usoden pa je bil poraz v Rogaški Slatini, ki je slabo vplival na moštvo v nadaljnjem tekmovanju. Nafta je tako kot Mura solidno igrala na domačem igrišču, kjer je v spomladanskem delu tekmovanja dosegla štiri zmage in dva neodločena rezultata, slabše pa v gosteh kjer, je trikrat izgubila in dvakrat zmagala.
Sicer pa so bile napovedi tehničnega vodje Ludvika Dominka pred začetkom spomladanskega dela tekmovanja, da je glede na zaostanek točk iz jesenskega dela tekmovanja in pa razpored tekem težko osvojiti naslov prvaka, objektivne. Pri Nafti
prave v Murski Soboti takole ocenil: »Že večkrat smo se prepričali, tako v republiškem kot državnem merilu, a je Murska Sobota z okolico primerna odbojkarska baza, ima primerne dvorane, ima primerna igrišča, in pa, kar je najvažnejše, dobronamerne odbojkarske zanesenjake, ki nam v teh pripravah zelo pomagajo. razumejo vse naše probleme, in to je danes, ko ima naš odbojkarski šport na eni strani ogromno konkurenco v svetu in pa vse manjše materialne in druge možnosti, izredno velikega pomena. Program, ki smo ga načrtovali v Murski Soboti, smo uresničili. Ustvarili smo osnovo za nadaljevanje priprav na Ravnah, ko bomo več delali »na viši-
pa že sedaj razmišljajo o novi tekmovalni sezoni. Zavedajo se, da so si v pretekli sezoni pridobili precej izkušenj in da bi z nadaljnjim prizadevnim in strokovnim delom ter nekaterimi okrepitvami lahko presegli po najvišjem mestu.
V pomurskem nogometnem tekmovanju sta pripravili največje presenečenje moštvi Črenšovec in Polane iz Velike Polane. Nogometaši Črenšovec so namreč prvič postali prvak pomurske nogometne lige, nogometaši Polane pa prvak prve občinske nogometne lige Lendava, hkrati pa dosegli velik uspeh v pokalnem tekmovanju, kjer so izločili lendavsko Nafto in soboško Muro in jim je pot v nadaljnjem tekmovanju preprečil Maribor. Žal pa Cren-šovci niso uspeli v kvalifikacijah za uvrstitev v območno slovensko nogometno ligo — vzhod, saj so izpadli v prvem kolu. V minuli tekmovalni sezoni pa so uspešno tekmovali tudi Tišina, ki je postala prvak v prvi medobčinski nogometni ligi, Gančani in Cankova, ki sta postala prvaka v drugi medobčinski nogometni ligi — vzhod in zahod ter Olimpija iz Dolge vasi, ki je osvojila prvo mesto v drugi občinski nogometni ligi Lendava. V novi sezoni napovedujejo v medobčinski nogometni zvezi Murska Sobota nekatere spremembe tekmovanja, o čemer pa bo odločala skupščina.
Feri Maučec
ni«. Uvrstitev na evropskem prvenstvu je velikega pomena, saj si bomo lahko zagotovili direktno uvrstitev na naslednje evropsko prvenstvo v Italiji čez dve leti in pa, če bomo uvrščeni med prve štiri ekipe, uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto.«
Še besedo ali dve o razvoju pomurske odbojke: »Moram povedati, da z velikimi simpatijami. Pred desetimi ali petimi leti, ko smo vodili odbojkarsko šolo Slovenije, so prišli zelo redki mladi odbojkarji iz tega dela Slovenije.
Zdaj pa jih je vedno več. Zato ni naključno, da je ekipa Pomurja v pionirski konkurenci republiški prvak in se zelo visoko uvršča v državnem merilu. Tako samo lahko čestitam vsem odbojkarskim delavcem Pomurja in predvsem želim tudi telesnokultur-nim delavcem, da bi pomagali našim talentom, kajti teh je v Sloveniji izredno malo in iz krize nas bodo reševali le nadarjeni ljudje, zato je tem treba pomagati.«
F. Maučec
TRETJIČ ZMAGALA
VANČA VAS
V počastitev dneva borca je bil v Murski Soboti tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občinskega odbora ZZB NOB. Sodelovalo je 26 ekip. Zmagala je ekipa Vanče vasi, tretjič zapored pred ekipo Adrakada-bra iz Murske Sobote in ekipo Didi-gajem iz Černela-vec.
PADALSTVO
Vidovič triindvajseti
V Mariboru je bilo 24. člansko prvenstvo Slovenije v klasičnih disciplinah. Tekmovanja so še udeležili tudi člani Aerokluba Muska Sobota in dosegli naslednje uvrstitve: 23. Jakob Vidovič 45 kaz. točk, 31. Marjan Karas 58, 35. Jože Pojbič 61 in 38. Srečko Kavaš 65 kaz. točk. Sodelovalo je 39 padalcev iz devetih klubov. V ekipni konkurenci je Murska Sobota zasedla osmo mesto.	tg
Člani DRSI Murska Sobota v Szombathelyu
V okviru že tradicionalnega sodelovanja so člani Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota gostovali v Szombathelyu na Madžarskem. Z gostitelji — člani invalidskega društva Vasakarat — so se pomerili v sedeči odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Tokrat so bili uspešnejši domačini, ki so zmagali. Povratno srečanje bo 30. in 31. avgusta v Murski Soboti.
SOBOČANOM POKAL V
TRAJNO LAST
V počastitev dneva borca je pripravila občinska strelska zveza Murska Sobota pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOB Murska Sobota že tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za mladince. Sodelovalo je 17 najboljših mladincev iz ormoške, lendavske, radgonske in soboške občine, medtem ko se tokrat tekmovanja niso udeležili mladinci iz ljutomerske občine. Največ uspeha je imela ekipa Murske Sobote, ki je s 762 krogi že tretjič zapored zasedla prvo mesto in osvojila pokal v trajno last. Druga je bila ekipa Ormoža s 740 krogi, tretja Lendava s 627 in četrta Gornja Radgona s 580 krogi. Med posamezniki je zmagal Aleš Števanec z 204 krogi pred Francem Giderjem 203 (oba MS) in Janijem Ivanušo (Ormož) 192 krogov.
Mali nogomet Občinska liga Ljutomer — A Križevci	18	13	1	4	88:44	27
Partizan (Lj)	18	13	0	5	88:44	25
Grlava	18	11	0	7	79:71	22
Zel. dveri	18	10	1	7	68:55	21
Stročja vas	18	10	1	7	79:74	21
Partizan (Cv)	18	9	2	7	61:63	20
Vesna	18	8	3	7	74:59	19
Bunčani	18	6	1	11	57:71	13
Bučkovci	18	1	5	12	50:78	7
Klas (Kr)	18	1	2	15	58:138	4
Občinska liga Ljutomer — B Kamenščak
14 11 2 1 57:28 24 Partizan (Raz)
14 10 1 3 64:36 22 Veterani (Lj)
14	9	2	3	69:21	20
Presika	14	9	1	4	52:30	19
Cvenli	14	5	3	6	18:50	11
Bučkovci li
14 4 0 10 44:44 8 Stročja vas II
14 2 111 33:62 4 Žel. dveri II
14 0 0 14 17:22 0 M. P.
Pok v državni reprezentanci
V Varaždinu je bilo 11. državno mladinsko prvenstvo v športnem ribolovu, troboju in kombinaciji. Sodelovale so vse reprezentance republik in pokrajin razen Kosova. V slovenski reprezentanci sta nastopila člana RD Ljutomer Franc Pok in Robert Balažič doma iz Bakovec ter se lepo odrezala. V troboju, kjer je Slovenija zasedla prvo mesto, je bil najboljši posameznik Pok, Ahčan iz Vrhnike je bil drugi, Balažič pa tretji. V športnem ribolovu, kjer je Slovenija zasedla tretje mesto, je Balažič zasedel tretje, Pok pa deveto mesto. V kombinaciji — zmagala je Slovenija — je Pok zasedel drugo, Balažič pa peto mesto. Iz Slovenije sta se uvrstila v državno reprezentanco Franc Pok (Ljutomer) in Uroš Ahčan, Robert Balažič pa je rezerva. Reprezentanca se bo udeležila evropskega mladinskega prvenstva na Dunaju od 24. do 28. julija.
POMURJE ČETRTO V DRŽAVI
Na otoku Badiji pri Korčuli je bilo 7. srečanje pionirjev odbojkarjev samoupravljalcev, ki velja za neuradno državno pionirsko prvenstvo v odbojki. Udeležilo se ga je 7 ekip pionirjev in 6 ekip pionirk — prvaki posameznih republik in pokrajin. Slovenijo je na tem tekmovanju zastopala ekipa
ODBOJKARJI POMURJA — republiški klubski pionirski prvak in četrti na neuradnem državnem prvenstvu. Stojijo od leve: Novak, Krajcar, Lenarčič, Horvat in L. Janža (trener). Cepijo: Balažič, Gabor, Prelog in M. Janža.	Foto: F. Maučec
Pomurja — klubski pionirski prvak Slovenije, ki jo v glavnem sestavljajo igralci iz osnovne šole 17. oktober iz Belti-nec. Poleg športnega tekmovanja je bil dan na srečanju poudarek tudi razvijanju bratstva in enotnosti med ekipami ter družbeno samoupravnemu življenju in organiziranju. Samoupravno organiziranje se je manifestiralo prek dela komisij. Celotno tekmovanje in življenje so vodili pionirji sami.
V tekmovanju za naslov neuradnega državnega prvaka pionirjev v odbojki se je ekipa Pomurja s tremi zmagami in tremi
Sebjan tretji v državi
Na državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru, sta sodelovala atleta AK Pomurje iz Murske Sobote Bojan Šeb-jan in Manuela Pergar. V tekmovanju mlajših mladincev je osvojil Sebjan v teku na 300 m s časom 36,61 tretje mesto, kar je lep uspeh. V teku na 100 m pa je za las zgrešil finalni nastop. Pergar-
Tretja zaporedna zmaga ZLD Prekmurja
Lovska zveza Slovenije je v Senožečah pripravila republiško tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe. Udeležilo se ga je 22 ekip in 72 lovcev iz celotne Slovenije. Med njimi so bi
EKIPA ZLD PREKMURJA — že šestič republiški prvak v streljanju na glinaste golobe. Stojijo od leve: Marič, Gregorn in Horvat. Čepi Bransberger (vodja ekipe) s prehodnim pokalom, ki je postal njihova trajna last.
li tudi pomurski lovci in dosegli velik uspeh, To še posebej velja za ekipo ZLD Prekmurja iz Murske Sobote, ki je v postavi Mirko Horvat, Ludvik Marič in Ivan Gregorn zasedla prvo mesto in osvojila naslov republiškega prvaka v streljanju na glinaste golobe z 68 zadetki od 75 možnih. To je že tretja zaporedna zmaga te ekipe ZLD Prekmurja, ki je tako osvojila prehodni pokal v trajno last. Sicer pa je to že šesti republiški naslov ZLD Prekmurja v streljanju na glinaste golobe .(1972, 1976, 1981, 1984, 1985 in 1986). S takšnim uspehom se ne
porazi uvrstila na četrto mesto, kar je lep uspeh. Njihov uspeh pa bi bil prav gotovo še večji, če ne bi igrali brez najboljšega igralca Darka Horvata, ki je bil poškodovan. Pa tudi z malo več športne sreče bi lahko dobili še kakšno tekmo, saj so z 2:0 izgubili samo enkrat. Poleg tega pa je bila ekipa Pomurja
na tekmovanju fizično najslabša, druge ekipe pa so jih prekašale tudi višini.
Na koncu srečanja odbojkarjev samoupravljalcev pionirjev so razglasili najboljše. Tako so Mitjo Janžo razglasili za najboljšega organizatorja igre, Karla Krajcerja za najboljšega samoupravljalca, Sebastijana Lenarčiča pa za najboljšega poznavalca pravil odbojkarske igre. Prvi tovrstni nastop mladih pomurskih odbojkarjev v zveznem merilu je pokazal, da imamo v Pomurju nadarjeno generacijo odbojkarjev.
F. Maučec
jeva je v teku na 300 m s časom 44,2 in na 600 m s časom 1:42,3 izpadla v kvalifikacijah.
Na državnem atletskem prvenstvu za starejše mladince, ki je bilo v Titovem Užicu, je Marjan Gomboc v skoku v daljavo z rezultatom 665 cm osvojil dvanajsto mesto.
more pohvaliti nobena lovska zveza v Sloveniji. Poleg streljanja na glinaste golobe pa so tekmovali še v streljanju na tarčo srnjaka in bežečega merjasca. Ekipa ZLD Prekmurja iz Murske
Sobote je v streljanju na bežečega merjasca zasedla drugo mesto, v kombinaciji pa četrto. Med posamezniki je Mirko Horvat v streljanju na bežečega merjasca s 75 krogi zasedel drugo, v kombinaciji pa z 242 točkami četrto mesto. Gregorn je zbral 226, Marič pa 218 točk. Ekipa iz Gornje Radgone je zasedla v streljanju na glinaste golobe s 66 zadetki tretje mesto, kar je prav tako lep uspeh. Ekipo ZLD Prekmurja je vodil predsednik strelske komisije pri zvezi Ernest Bransberger.
F. Maučec
VESTNIK, 10. JU1IJA 1986
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Šestnajst desetletij od prve fotografije
Bilo je nekega poletnega dne pred 160 leti, ko je mladi francoski ljubiteljski znanstvenik Joseph Nicephore Niepce kronal svoja dolgoletna prizadevanja, da bi se mu posrečilo ujeti sliko zunanjega sveta in jo kar najbolj verno prenesti na obstojno snov. Tega dne je postavil eno od svojih številnih kamer, ki jih je izdelal sam, na okno svoje sobe v Chalonu ob Saoni ter lečo naravnal na dvorišče. Celih osem ur je pustil zaslonko odprto, da je svetloba z dvorišča risala obrnjeno podobo na zadnjo steno njegove kamere obscure, kamor je položil ploščo, prevlečeno s »peklino«, posebno vrsto asfalta. Po celodnevni izpostavitvi je vzel ploščo ven in jo opral s sivkinim oljem in petrolejem. Na plošči so se pokazali obrisi strehe in dimnikov. To je bila prva fotografija s kamero, kar jih imamo ohranjenih in za katere zanesljivo vemo. Letos torej praznujemo 160-Ie-
Norvežani z ledom
Norveška je stoletnico kipa svobode v newyorskem pristanišču proslavila tako, da je v New York poslala dvotonski od krhek ledu z nekega ledenika. Prevoz od ledenika do Osla s helikopterjem in nato naprej z letalom je plačala neka tovarna vot-ke. Led, star 2 tisoč let so v New Yorku razstavili v posebni vitrini.
ZVEZDNI MIR
Sovjetska zveza je predlagala skupni program za miroljubno osvajanje vesolja. Program »zvezdnega miru«, kot ga imenuje sovjetska agencija TASS, je opisan v dokumentu, ki ga je predsednik sovjetske vlade Nikolaj Rižkov poslal generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju.
ZSSR predlaga, naj bi do leta 1990 sklicali mednarodno konferenco ali posebno zasedanje Združenih narodov, posvečeno problemom vesolja. V pismu sovjetskega premiera je tudi predlog za ustanovitev »svetovne kozmonavtske organizacije«. Pod njenim pokroviteljstvom naj bi uresničili program mednarodnega sodelovanja v osvajanju vesolja.
Sovjetska stran navaja seznam konkretnih skupnih projektov, ki naj bi jih postopoma uresničili do konca stoletja. Predlaga sodelovanje pri uporabi tehnike, pri komunikacijah, navigaciji, reševanju ljudi na Zemlji, v atomsferi in vesolju, raziskovanju Zemlje v prid razvoju kmetijstva itd.
Program »zvezdnega miru«, je rečeno v pismu premiera Rižkova, temelji na prepričanju, da mora svetovna skupnost za 21. stoletje pripraviti načrt za mir, ne pa za »vojno zvezd«.
—pa se vendarle zgodi....................
Izraelska policija je aretirala nekega 63-letnega rabina, ki je iz žensk izganjal hudiča tako, da jih je odvede! v posteljo.
URAN
Tridesetletna kmetijska delavka iz kitajske province Sečuan je rodita deklico, noseča pa je ostala še naprej. Čez sedem dni je rodila še dečka. Zdravniki so ugotovili, da ima dve maternici.
IZ MORJA
Nekaj tet truda je veljalo Frederica Eyba iz Oberdorfa v vzhodni Franciji, da je ugotovit in odkril vseh 250 bližnjih in daijnjih sorodnikov. Potem jih je povabil na skupno kosilo.
V svetovnih oceanih in morjih je raztopljenih kake 4 milijarde ton urana, več kot preveč za to, da bi tisoč jedrskih elektrarn lahko delalo 40.000 let. Vendar je to naravno bogastvo nedostopno, oziroma ga ni še nihče doslej s pridom mogel uporabiti. Kaže, da so prvi korak k ekonomičnemu izločanju urana iz morske vode naredili Japonci.
Le petdeset jih je
Svetovni sklad za zaščito živalstva je uvrstil med svoje najpomembnejše naloge reševanja vrste tigrov, ki živijo samo na jugu LR Kitajske in so, po besedah kitajskih zoologov, skrajno ogroženi. Na vsem svetu jih je samo petdeset.
tnjco te prve fotografije.
Niepce je svoj fotografskipostopek imenoval heliografija, kar bi lahko prevedli kot »soncepis« ali »risanje s soncem«. Mladeniča je namreč zanimala litografija, vendar ni bil prav nadarjen risar, zato je trmasto in vztrajno poskušal, kako bi se dalo dobiti na papir ali drugo snov podobe iz narave, da bi jih potem odtiskoval.
Njegovi učitelji so živeli že v davnih časih. Iz renesanse prihaja izum camere obscure (zatemnjene sobe). Opisal jo je genialni Leonardo da Vinci, vendar v svojem slovitem tajnopisu. Tako zgodovina pozna prvo ilustracijo camere obscure šele iz leta 1545. Gre za zatemnjen prostor, ki ima v eni od sten zvrtano luknjico. Svetloba, ki pada skoznjo na nasprotno steno, izriše podobo zunanjega sveta. To preprosto, a čudovito odkritje, so izboljšali številni učenjaki, ki so namesto luknjice uporabili lečo in zaslonko. S takimi prenosnimi kamerami so poslej lahko hodili okoli in si pomagali pri risanju točne perspektive.
V18. stoletju so camere obscure postale izredno priljubljene in bile seveda že močno izboljšane, saj so dajale ostro in svetlo sliko. Razumljivo je bilo, da so mnogi sanjarili, kako bi lahko to podobo ohranili in iztrgali minljivosti.
Takšni poskusi segajo nazaj vse v 17. stoletje, ko so nekateri raziskovalci prišli do odkritja svetloču-tnih snovi. Že italijanski naravoslovec Angelo Sala je odkril, da nekatere srebrove spojine na svetlobi počrnijo. Vendar je šele Johann Heinrich Schulze, profesor medicine na nemški univerzi Altdorf, napravil prvo kratkotrajno obstojno podobo. Leta 1725 je postavil steklenico z mešanico srebrovega nitrata in krede na sonce. Čez nekaj minut je opazil, da se je k soncu obrnjena stran steklenice obarvala temno vijolično. Ko je steklenico pretresel, je temnejša barva izginila. Steklenico je potem prelepil s papirjem, na katerem so bili narisani vzorci, in jo ponovno izpostavil sončni svetlobi. Na ste-
klenici so se kratkotrajno izrisali vzorci v negativu. Z nadaljnjimi poskusi je odkril, da ta pojav povzročajo sončni žarki, in ne toplota.
Potem so še številni raziskovalci delali poskuse s svetločutnimi snovmi. Med pomembnejšimi je Thomas Wedgwood, sin slavnega angleškega keramika. Izdelal je-nekaj podob obrisov listov in kril žuželk, ki jih je dobil tako, da je predmete položil na usnje, ki ga je prej obdelal s srebrovim nitratom ali srebrovim kloridom. Vendar pa te podobe niso bile trajne. Občudovalcem jih je lahko pokazal le v zatemnjenem prostoru ob svetlobi sveče. Če jih je odnesel po osvetlitvi na sončno luč so povsem potemnele. Kljub vsem naporom mu ni uspelo narediti trajno obstojne podobe obrisov.
Sele Niepce je združil oboje: kamero in svetločutno snov, da je izdelal prvo fotografijo na svetu.
Prav zanimivo je, da pri tem ni uporabil srebrovih spojin, ki jih sicer fotografska industrija uporablja še dandanes za izdelavo filmov in pozitivnega fotografskega materiala.
Za Niepceom so nastopili Fran-coz Daguerre, sicer njegov sodelavec in izumitelj dagerotipije, pa William H. F. Talbot, Reade, Bayard, Ponton. Donne, Berres, Grove in še mnogi drugi pionirji fotografije, med katerimi na zasluženem mestu (četudi v tujini še ne povsem priznanem) stoji naš rojak Janez Puhar. Puhar, duhovnik iz Kranja, je leta 1841 izdelal prve fotografije na steklo. Vendar je izum patentiral šele deset let kasneje. Zaradi tega slovi kot uradni izumitelj fotografije na steklo Niepce-ov bratrdnec Claude Felix Niepce de St. Victor, ki je prve fotografije na steklo naredil pet let za našim Puharjem.
Podjetje Metal Mining načrtuje pridobivanje kakih 10 kilogramov urana na leto iz morske vode. Ni videti prav veliko, a če povemo, da je to tisočkrat več, kot je doslej komurkoli uspelo izločiti urana iz morske vode, potem se velja nad načrti zamisliti. Pridobivanje urana se bo začelo že letos, in sicer v posebnem obratu, ki so ga postavili na otoku Šikoku.
Tovarnica je stala lep kup denarja. Če se že ne bo gospodarsko izplačala pa bo vsaj vir novih spoznanj. V svetu že delujejo poskusni laboratorijski obrati za pridobivanje urana iz morske vode, vendar so njihovi uspehi borni. Nemški obrat je v nekaj letih pridobil vsega skupaj 150 gramov urana, še manj so pridobili v ameriškem laboratorijskem obratu. Japonski se torej zares veliko obeta, če bo potreba po uranu še takšna, kot je sedaj. Nuklearkam se namreč pišejo bolj slabi časi.
Količina vode v Savi pri izlivu v Donavo v Beogradu je tolikšna, da bi, napolnjena v cisterne, bila za vlak, dva in polkrat tako dolg kot je ekvator.
XXX
Noj z udarcem noge človeka lahko ubije.
drugje smo prebrali
Ko je v Ljubljani poldne, je v Tokiu pol osmih zvečer, . .
XXX
Največ sira pojejo Francozi, otroci pa se pogosteje rodijo ponoči in ne podnevi.
HOROSKOP NE VELJA NIC
Astrologija že dolgo nima več mesta med ostalimi znanostmi in stoji nekje na robu med lažizna-nostmi in para znanostmi. Bilo je že več resnih poskusov, da bi potrdili ali zavrgli nekatere od temeljnih predpostavk astrologije, vendar so rezultati doživeli dvojno usodo: enim so potrjevali, da je astrologija čista sleparija, drugim niso bili dovolj prepričljivi, da bi dokazali, da to ni. Med novejšimi poskusi velja omeniti delo Shawna Carlsona, ki je svoj poskus opravil ob sodelovanju znanstvenikov, statistikov in astrologov, da bi tako oba nasprotna tabora združil v skupnem prizadevanju odkriti resnico, obsežno poročilo pa je objavil v reviji Nature.
Odločil se je preskusiti temeljno tezo astrologije, ki pravi, da je trenutek človekovega rojstva pomemben za njegovo nadaljno
usodo, ki jo določa poseben položaj planetov in drugih nebesnih teles. O teh stvareh govori vsakomur dobro znani horoskop, razdeljen na 12 znamenj ali hiš, kot pravijo astrologi. Od tega, pod katerim znamenjem je človek rojen, se pravi od določenega razporeda nebesnih teles, sta odvisna njegov značaj in osebnost, kar daje osnovne smeri njegovega življenja.
V prvem delu poskusa so prostovoljcem dali astrološke ugotovitve o vsakem posamezniku glede na njegovo astrološko znamenje in čas rojstva, vendar tako, da prostovoljci niso vedeli, komu posamezne astrološke razlage pripadajo. Iz zbira so morali odbrati tiste, za katere so menili, da so najbolj zadele njihovo osebnost in značaj, nato pa so jih ocenili z ocenami od 1 do 10, pri čemer so označevali stopnjo to-
čnosti. V drugem delu poskusa so sodelovali astrologi in opravili svoj izbor.
Izkazalo se je, da po znanstvenih merilih in matematičnih izračunih ni mogoče trditi, da astrologija lahko na osnovi rojstnih podatkov poda osebnostno in značajsko sliko posameznika in še manj napove usmerjenost njegovega delovanja in življenja.
Povdariti velja, da so pri poskusu dali astrologom prav vse
možnosti, da bi potrdili svoje sposobnosti. Pozitivni rezultati ne pri prostovoljcih ne pri astrologih niso presegli običajne matematične verjetnosti slepega izbiranja.
Skrivnostnih in usodnih povezav med položajem planetov ter drugih nebesnih teles ob trenutku rojstva posameznika in osebnostjo tega posameznika ni. Poskus je zavrnil osnovno astrološko hipotezo kot neresnično.
Najstarejši riž
Ka.k smo sejali tak mo želi, krilja pa vina dosta mo meli, zadosta je dobrih pa slabih raket, kakšna til pa tan spadne tiij v klet.
Toče se zato mi ne bojimo, sakolerani smo pa mirno spimo Da delati trbej, či mo sedeli, za pov slab pa mo izgovor meli. Ceno pšenice zna zdaj vsakši. Bejli kriij v Radgoni je že dragši. Vej mij cene zrihtamo fdjn, tiij vekši račun de za kombajn.
Kmetje pripravte se že na gyesen, fal do krediti, tou van poven. Skoron de tak, što pejnez posoja, nede doubo nikšega žoja.
Riž so začeli prvi na svetu gojiti Indijci. V dolini Belan v Utar Pradešu so našli raziskovalci okamenela riževa zrna, stara 8500 let, torej 1500 let starejša od tistih, ki so jih našli na Kitajskem in so doslej veljala za najstarejša. Vest so sporočili strokovnjaki inštituta za paleobiolo-gijo v državi Utar Pradeš.
V zakon s tujim srcem
V bolnici v ameriškem Saint Luisu sta se vžela Susan Steffy in Garry Welp. Nenavadno pri tem 'je to, da so obema presadili srce. Nevesta živi s srcem neke 16-letne deklice, katere mati je bila na poroki. Taksistu Garryju iz Missourija in Suzani iz Mount Vernona so srca presadili že pred letom dni. Na poroko so bili povabljeni tudi zdravniki in drugo osebje iz bolnice.
NEOKUSNE UNIFORME
Pakistanka letalska družba PIA velja za eno najbolj solidnih in točnih na svetu. Znana je tudi po tem, da imajo stevardese odlične uniforme, ki pa soji skreirali dragi tuji modni oblikovalci. Da bi družba privarčevala nekaj denarja, je k sodelovanju povabila domačo modno kreatorko Nahid Azfar, ki je skrojila model nove uniforme. Rezultat je bil katastrofalen; časopisje je pisalo o novh oblekah za stevardese vse najslabše.
Bilo pa je tako: Nahid Azfar je pripravila 53 modelov s katerimi so manekenke ure in ure paradirale pred strogimi komisijami generalov, maršalov, admiralov in drugih avtoritet. Celo sam predsednik Zai Ul Hak je bil zraven. Vsi so nekaj dodajali ali odvzemali in tako je nastal 54. model, ki pa ni prenesel kritike javnosti.
STRAN 10
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
za vsakogar nekaj
NEZANESLJIVO MERJENJE KRVNEGA TLAKA
Britanski znanstveniki ugotavljajo, da že sam odhod v zdravniško ordinacijo zaradi merjenja krvnega tlaka lahko podaljša ži-vosrebrni stolpec za celih 20 milimetrov.
Imenitne srajce
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
STE SVETOVNI POPOTNIK? - Če veliko potujete, vam bo prišla prav tale ura. V hipu vam bo znano, koliko je ura, na primer, v Tokiu, Parizu, New Yorku, Riu de Janeiru ali Bangkoku — seveda pa si morate kupiti uro meister-anker. Z njo lahko izveste, koliko je ura v 18 časovnih pasovih. V dvobarvni, črni ali pozlačeni različici stane napravica 170 nemških mark — koliko je to v dinarjih, je zaradi nenehnega spreminjanja tečaja težko reči...
Ker znaša razlika med normalnim in nezaželenim tlakom prav toliko, skrbni zdravniki tlak izmerijo nekajkrat zapovrstjo. Lahko traja tudi do šest mesecev, preden se pacient navadi na merjenje v toliki meri, da so rezultati ustaljeni. In tako dolgo bi bilo treba tudi čakati, preden zdravnik sprejme odločitev o nadaljnjem zdravljenju. Sodobni, zapletenejši aparati za merjenje
»Kaj menite o tem violinistu?« je vprašala Shawa gostiteljica na nekem sprejemu.
»Spominja me na Paderewskega,« je odgovoril le-ta.
»Toda Paderewski ni violinist!«
»Ta gospod tudi ne!« je pojasnil Shaw.
Dramski in fdmski igralec Gianrico Tedeschi (1920— ?) se je s kolegom pogovarjal o igralcu, ki se je tako gnal za denarjem, da je že več let neutrudno delal, ne da bi si privoščil dan počitka.
»Ne razumem,« je rekel prijatelj Tedeschiju, »zakaj tako strašno gara, saj ne bo mogel — ko bo umrl — odnesti zasluženih milijard s seboj.«
»Če milijard ob smrti ne bo mogel vzeti s seboj,« je pripomnil Tedeschi, »boš videl, da ne bo umrl.«
Ko je nemški kirurg Karl Thiersch (1822—1889) bolniku odrezal nogo, je vstopil v operacijsko sobo kralj. Ko je kralj videl, da je operacija končana, je rekel:
»Res škoda! Prišel sem nalašč zato, da bi vas videl operirati.«
Thiersch je brž prizadevno dejal: »Ali veličanstvo želi, da odrežem še drugo nogo?«
Veliki ameriški humorist Mark Twain, s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens (1835—1910), je predložil rokopis svoje prve knjige založniku Carltonu, ta pa ni hotel niti slišati o izdaji. Čez dvajset let je Carlton srečal Marka Twaine v Švici, mu prisrčno segel v roko in dejal: »Jaz nisem velik človek, vendar mi je neki dogodek v življenju prinesel svetovno slavo: odklonil sem izdajo vaše knjige in danes veljam za. . . največjega osla devetnajstega stoletja!«
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21-232
Lestvica tega tedna:
1.	Cry to heaven — Elton John
2.	Ana — Komet
3.	Bad boy — Miami sound machine
4.	Anamarija — Čudežna polja
5.	One hit (to the body) — Rolling Stones
Lestvica nastaja s sodelovanjem HI-FI videostudiem Kidričeva 21, telefon 069-25-577, 69000 Murska Sobota, kjer med drugim snemajo avdio kasete, na voljo pa imajo najnovejše posnetke. Odprto imajo od 9. do 17.
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
krvnega tlaka v arterijah sicer te odklone zničijo, vendar so zelo dragi in jih pri nas večinoma še nimamo.
Dr. Paul Padfield iz Adin-bourgha je zadevo razrešil z nasvetom, naj si s preprostejšimi in veliko cenejšimi hišnimi samo-merilci sami izmerijo tlak, kar zagotavlja zanesljivejši izvid, kot če pritisk meri zdravnik v svoji ordinaciji.
Tudi pri nas se je merjenje krvnega tlaka doma že zelo razširilo, vse več posameznikov se odloča za samokontrolo, kar je po besedah dr. Padfielda zelo koristno, predvsem za ljudi srednjih let, ki so najbolj izpostavljeni boleznim srca in ožilja. S tem pa ni rečeno, da hišno merjenje krvnega tlaka ne priporoča tudi mlajšim, saj je za vsakega zdravnika delo olajšano, če mu pacient prinese v ordinacijo podatke o krvnem tlaku za nekaj let nazaj.
Sorazmerno cenen in danes tehnično že dokaj izpopolnjen aparat za merjenje krvnega tlaka lahko kupite tudi pri nas, kako veliko pa lahko storite za svoje zdravje, če si boste sami merili tlak dva do trikrat dnevno, vam bo pojasil vaš zdravnik. Zato ne oklevajte pri nakupu tega aparata, redno si merite tlak in si podatke shranite!
Obrambno usposabljanje mladih v Vidoncih
Vam je všeč tale dolga srajca? Ženske so si jih sicer sposodile pri moških, kar pa še ne pomeni, da jim ne pristajajo. Nasprotno: nanje so se tako navadile, da si garderobo sodobne ženske brez srajce le težko zamislimo. Lahko so kratke ali dolge, svilene ali bombažne, satenasta ali volnene, čipkaste ali najlonske... V njih se počutimo dopoldne v službi enako sproščeno kot popoldne na sprehodu in zvečer na zabavi. Srajce nas spremljajo ves dan. Srajce se družijo s krili in hlačami, lahko je tudi srajca vrh srajce in še veliko možnosti nam dajejo. Potrebujemo le nekoliko domišljije.
Če srajce še nimate, si jo lahko tudi sami sešijete — reč zagotovo ni preveč zapletena. Na sliki je model complice — pod široko in dolgo srajco je mini krilo v zanimivem črtastem vzorcu.
V mesecu juniju je bilo v domu za obrambno usposabljanje v Vidoncih zelo živahno. V dveh izmenah je bilo na usposabljanju 210 mladih, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja iz soboške občine. Od tega 133 mladincev in 79 mladink. Gre za že standardno usposabljanje, ki ga je z učnim programom predpisal sekretariat za ljudsko obrambo in obsega 107 učnih ur, realizirati pa bi ga morali v 18 dneh. V soboški občini so ta program glede na organiziranost in pomanjkanje finančnih sredstev uspešno realizirali v 15 dneh.
navajanje na kolektivno delo, vendar se kasneje vživijo in z zavzetostjo sledijo pouku. Življenja v taboru se navadijo tako da jim čas odmerjen za usposabljanje hitro mine, slovo pa je večkrat tudi jokajoče. V taboru posvečajo posebno skrb tudi interesnim dejavnostim, ki jih izvajajo v prostem času, predvsem v popoldanskih urah. Dušan Grof, sicer mentor učne enote, ki pa je bil zadolžen tudi kot mentor interesnih dejavnosti meni, da je med mladimi veliko zanimanja za interesne dejavnosti. V vseh vodih so ustanovili aktive ZSMS in izvolili sekretarje, ti pa še
kuharski nasvet
Jagnjetina z zelenjavo
»Osnovni namen obrambnega usposabljanja mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja je izenačiti z mladino v šolah. V obeh primerih gre za enako število ur s tem da šolajoča se mladina mora učni program v okviru predmeta obramba in zaščita realizirati v dveh šolskih letih, mladina, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja pa neprekinjeno v 15 oziroma 18 dneh. Izven šolska mladina je zaradi neprekinjega pouka v rahli prednosti«, pravi komandant tabora v 'Vidoncih Avgust Koren. Pouk v taboru je organiziran po petih učnih enotah, ki jih vodijo in usmerjajo mentorji. Poleg komandanta in mentorjev učnih enot so v taboiu še mentor interesnih dejavnosti, kuhar, ekonom in medicinski tehnik. Mladi tako obliko usposabljanja ugodno sprejemajo. V začetku usposabljanja jim delajo težave disciplina in
predsednika. Sicer pa je med mladimi največ zanimanja za šport. Igrajo mali nogomet (fantje in dekleta), namizni tenis, badminton, odbojko, radi streljajo in se ukvarjajo s šaljivimi igrami. Pripravljajo kulturni program, ki ga izvajajo ob tabornem ognju in na sklepni slovesnosti. Urejajo stenski časopis, .pripravljajo radijske oddaje ih izdajajo bilten. Pri izvajanju interesnih aktivnosti pa sodelujejo tudi z mladimi iz Vidonec. Prisluhnili pa smo še mladinki Minki Horvatovi iz Bratonec: »V tabor na usposabljanje sem prišla z mešanimi občutki, vendar sedaj ugotavljam, da ni tako slabo. Disciplina je sicer stroga, vendar bi za nekatere morala biti še strožja. Tudi vreme nam je nekoliko nagajalo. Sicer pa smo zadovoljni s hrano in bivanjem v taboru. Upam tudi, da bomo prišli iz tega obrambnega usposabljanja bogatejši z nekaterimi spoznanji.«
Feri Maučec
Tokrat vam priporočamo jagnjetino z zelenjavo. Res je sicer, da je tovrstno meso dokaj drago, vendar si ga boste enkrat za spremembo verjetno lahko privoščili. Najprej naj vam navedemo sestavine, ki jih potrebujete: 800 g jagnjetina, 2 žlici belega olja, 60 g špinače, 3 šopke mlade čebule, 1 čebula, 2—3 stroke česna, 1 žlica moke, kislo mleko, poper, sol, sladka rdeča paprika, žlica vegete. In kako jed pripravite? Na vroče olje dajte jagnjetino, ki jo narežite na večje kose in malo posolite. Meso prepražite z vseh strani, da lepo porumeni in se zmehča. Špinačo operite, zrežite na rezance, prav tako tudi mlado čebulo (tudi zeleni del). Lahko pa špinačo pustite tudi v listih. Zmehčano meso vzemite iz posode, na preostali maščobi dušite špinačo in čebulo do mehkega. Dodajte meso, poper, rdečo sladko papriko, strt česen, vegeto, vse skupaj posujete z moko in vse dobro premešajte. Počasi dušite pri zmerni temperaturi in po potrebi postopoma dolivajte vodo. Ponudite vedno le s kislim mlekom. Ce se boste lotili priprave jagnjetine z zelenjavo, vam pri kuhanju želimo čimveč uspeha in da bi zadovoljili vašo (verjetno izbirčno) družino!
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
							
SESTAVIL MARKO NAPAST	ODLIČEN ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC	OKRAS	OBLIKO-SLOVEČ	HRVAŠKI PETROL	TVEGANJE, NEVARNOST	SEŠTEVANJE	LETEV
NAJVIŠJI ČIN V MORNARIC							
ŠPARTAN-SKI VOJSKOVODJA							
MOČAN EKSPLOZIV							
ČOP				GR. BOGINJA JEZE PROZOREN PAPIR			
OBDONAV-SKO MESTECE V SRBIJI							ZANIMANJE ZAKAJ
URAN		IT. RENES. KIPAR ELEKTRARNA NA SOČI					
MALIK					JAN NERUDA SESTAVINA MANE		
ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO							
NARODNA BANKA			FRAN ALBREHT NEMŠKI SLIKAR			ŠPANUA PRITOK EBRA V ŠPANIJI	
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA PARKER							
CEVKE V SAPNIKU							
ORODJE ŽANJIC				TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Clement, Rosario
Vitranc, Eros, IC, Nen, Eva, A, sonet, zrklo, A, Viator, es, Ekar Zc’ nebo, domicil, amba, No.	’	’
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 11
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
prispevki za kirurgijo
VINJEN JE IZSILIL PREDNOST
Na dan borca je prišlo do prometne nesreče na cesti med Dobrovnikom in Mostjem. V križišču z Genterovci se je na prednostno cesto z osebnim avtomobilom pripeljal Alojz Kokalj s Pragerskega, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. Pravilno se mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Ignac Hozjan s Kapce. Kljub poskusom, da bi nesrečo preprečil, je prišlo do trčenja, v katerem je bila Hozjanova sopotnica lažje telesno poškodovana, škode na obeh vozilih pa je za 650 tisoč dinarjev. Kokalj je kazal znake vinjenosti.
porival pred sabo še dobrih sto metrov. Zadnji del traktorja z voznikom pa je vrglo po nasipu, pri čemer je bil Gregorinčič le lažje poškodovan. Velika pa je materialna škoda, ki je nastala na progi, vlaku in traktorju: 2,5 milijona dinarjev.
UMRL PO ŠESTIH DNEH
VLAK RAZPOLOVIL TRAKTOR
Srečo v nesreči je imel nepreviden traktorist Matija Gregorinčič s Spodnjega Kamenščaka. Zapeljal je namreč na železniški prehod v tej vasi, ko je pripeljal potniški vlak. Gregorinčič je to opazil in se želel vzvratno umakniti, kar pa mu ni v celoti uspelo. Tako je vlak dobesedno razpolovil traktor in njegov sprednji del
Pomurske ceste so v minulem tednu terjale tudi smrtno žrtev. Četrtega julija je namreč v soboški bolnišnici umrl Anton Vra-belj iz Beograda. 28. junija se je peljal s kolesom iz Radenec proti Ljutomeru. V Križevcih je želel zaviti v levo, vendar tega ni nakazal, niti se ni prepričal, če je pot prosta. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Vinko Štuhec iz Maribora in ga zbil po cestišču. Sprva je kazalo, da Vra-belj ni težje poškodovan, saj je bil pri zavesti in je trdil, da se dobro počuti. Po kasnejšem pregledu pa so ugotovili hude telesne poškodbe (zlom lobanjskega dna in prsnega koša), zaradi česar je pozneje umrl.
AVTO OBSTAL V NAVPI-ČNEM POLOŽAJU
Domnevna vinjenost in prehitra vožnja sta povzročila nesrečo, ki se je šestega julija popoldan zgodila v Lemerju. Voznik osebnega avtomobila Milan Miholič z Dunaja se je peljal iz Brezovec proti Lemerju. Na ravnem delu ceste ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno. Zapeljal je najprej na bankino, nato v jarek in silovito trčil v betonski prepust, tako da je avto obtičal v prepustu. Voznik in sopotnik Geza Celec iz Brezovec sta se pri tem hudo poškodovala, škode pa je za 500 tisoč dinarjev.
delavci lendavskega Gradbenika gradijo bazen. Pri postavljanju stebrov so želeli postaviti tudi nosilec, ki pa je zdrsnil in padel na glavo Mirku Kontrecu iz Murskega Središča. Prepeljali so ga v čakovsko bolnišnico. Poudariti je potrebno, da delavci niso nosili zaščitnih čelad.
S SEKIRO NAD ŽENO
DROG MU JE PADEL NA GLAVO
Prvega dne julija je prišlo do delovne nezgode na gradbišču pri lendavskem hotelu Lipa, kjer
V nedeljo okrog 18. ure se je vrnil domov na Puščo Ignac Šarkezi. Bil je že pijan, od žene pa je zahteval, naj mu postreže z alkoholno pijačo. Ker je Majda Šarkezi zahtevo zavrnila in se pred Ignacem umaknila v hišo, se je mož razjezil, pograbil sekiro in ženo napadel. Zamahnil je s sekiro proti njej, vendar je Majda v bran postavila roko in si tako verjetno rešila življenje. Vseeno pa je morala v bolnišnico, saj ima odprt zlom roke. .
Delovna organizacija za komunalo in storitve Komgrad, p. o. Ljutomer
objavlja prosta dela in naloge:
1.	referent priprave dela,
obračunovalec in organizator proizvodnje (1 delavec)
2.	zidar
(2 delavca)
3.	tesar
(1 delavec)
4.	pripravnik
s srednjo — V. stopnjo izobrazbe, smer gradbeni tehnik
Pogoji:
pod 1 — da ima višjo — VI. stopnjo ali srednjo — V. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene smeri, željen opravljen strokovni izpit oz. 1 leto delovnih izkušenj,
pod 2 — poklicna — IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbinec I (KV zidar) in 1 leto delovnih izkušenj,
pod 3 — poklicna — IV. stopnja strokovne izobrazbe gradbinec I (KV tesar) in 1 leto delovnih izkušenj,
pod 4 — pripravnik s srednjo — V. stopnjo strokovne izobrazbe gradbinec II, smer gradbeni tehnik za določen čas.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, razen za pripravnika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Komgrad Ljutomer, Glavni trg 13.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
Hi
PROIZVOONO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA n.sol.o.
Sozd INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Transport objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
10 voznikov tovornjaka
Pogoji:
— končana poklicna šola za voznika tovornjaka,
—	opravljen izpit E kategorije,
—	vsaj 1 leto vozniških delovnih izkušenj.
10 voznikov
pripravnikov
Pogoji:
— končana šola za voznika tovornjaka
— opravljen izpit E kategorije
Za vsa objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, za voznike s prakso pa se uvede še trimesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
Jožica Močan, Št. Kovača 21, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Bruneca) — 3.000 din; Ana Sukič, Mlajtinči 26 (namesto venca na grob pok. Jožeta Bruneca)—'2.000 din; I. osnovna šola Dane Šumenjak Murska Sobota — sošolci z razredničarko 5. c (namesto venca na grob pok. očeta Boštjana Verena) — 3.000 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Laure Landi, M. Sobota, Kocljeva 4) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Konrada Rogana, Sotina 19) 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Branka Troha, Kramarovci) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Farteka, Kuzma 3) — 1.500 din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Jožefa Bertalaniča, Nu-skova 86) —1.500 din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Jožefa Pečka, M. Sobota, Kroška ul. 18) — 1.500 din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Marjete Flegar, M. Sobota, Partizanska 48) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Bruneca, M. Sobota, Kidričeva 18) — 1.500 din; Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Ane Sapač, M. Sobota, Kroška 27) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Janeza Ožvalda, Čepinci 6) — 1.500 din; Družina Klar, M. Sobota, Razlagova 2 (namesto venca na grob pok. Franca Žitka, Rakičan) 3.000 din; Sodelavci TOBAKA, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Štefana Žalika) — 3.500 din; Sabina Vučak, M. Sobota, Mladinska ul. (namesto venca na grob pok. Verone Kuhar, Puconci) — 5.000 din; Družine Jožeta, Staneta in Andreja Sraka, M. Sobota — Ljubljana (namesto venca na grob pok. tete Ane Sraka) — 6.000 din; Frančiška Forjan, Lipovci 116 (namesto venca na grob pok. Ane Sraka) — 3.000 dinj Ivanka in Slava Tivadar, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ane Sapač, M. Sobota) — 5.000 din; Štefan Zver, Lipa 49 (namesto venca na grob pok. Ane Zver, Lipa) — 2.000 din; Družina Matjašec, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Aranke Lazar, Lendava) — 5.000 din; Družina Milana Ferjana, M. Sobota, B. Ziherla 5 (namesto venca na grob pok. mame soseda Štefana Pucka — 4.000 din; Anton in Jelka Sarotar, M. Sobota, B. Ziherla 7 (namesto venca na grob pok. mame Štefana Pucka) — 4.000 din; Janez Brunec, Rudarska 8, Lendava (namesto venca na grob pok. strica Jožeta Bruneca) — 3.000 din; OOS WO Rhdenci (namesto venca na grob pok. Ivana Raščana) — 2.000 din; Družina Štefana Ritolopa, Partizanska 8, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Cor, M. Sobota) — 3.000 din; Potrošnik OOS TO Merkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Franca Žitka, Rakičan) — 3.000 din; Pomurski tisk OOS EURECO M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Dušana Sapača) — 5.000 din; ZD Murska Sobota — Šolski dispanzer M. S. (namesto venca na grob pok. matere sodelavke Marije Horvat, Ivanci 75) — 5.000 din;
|AR| Acjolph
Regnemer
Specializirana trgovina za avtomobilske dele
Izvršilni odbor Pomurske območne skupnosti ZS Triglav
RAZPISUJE
dela in naloge
vodje sektorja financ, računovodstva in informatike.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in pet let ustreznih delovnih izkušenj,
— da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti ter da se zavzemajo za utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Pomurska območna skupnost, Murska Sobota, Titova 13.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po razpisnem roku.
Deli za motorje — avtomobilski material - prodaja na veliko prodaja na drobno
8020 GRAZ, Lendplatz 1—3
tel.: 9943 316 91 37 56, 91 37 58. 91 37 48
telex: 03 1289
8020 GRAZ, Waagner—Biro Strasse 3
- poz^mehS.8 prevoznik, kmetijski pridelovalci
Ponujamo vam rezervne dele za vsa potniška vozila, tovornjake
in kmetijska vozila:
— čistilci zraka
— bati
— verige glavne in leteče
— ležaji
— ventili
— kroglični ležaji
— tesnila
— diskjploščice
— deli za zavore
— čeljusti
- križni zglobi
— sklopke
— vodne črpalke
— klinasti jermeni
— svečke BOSCH in
CHAMPION
— kemijska lepila
— olje
— tesnila
— deli iz pločevine
— žage in škropilnice ST IH L
— rezervni deli in ves drobni pribor
— blažilniki
orodja
— halogenske žarnice 12 V, 60/55 W, H 4
— halogenske žarnice 12 V, 55 W, H 1
V zalogi imamo, tudi rezervne dele za vse vrste vozil MERCEDES.
sobota
n. sol. o.
69000 murska sobota kopališka ulica 2 tel.: 069/21-600, 25-400
1.	CENA VODE
— za široko orabo — gospodinjstva	46 din/m’
— za gospodarstvo
52 din/m’
2.	CENA KANALŠČINE
— za gospodinjstva
22,20 din/m’
— za gospodarstvo
41,80 din/m’
3.	CENA OD-
VOZA SMETI IN ODPADKOV
— stanovanjski prostori
8 din/m’
SOBOTA komunalna, obrtna, vrtnarska in tapetniška dejavnost, n. sol. o., M. Sobota, tozd KOMUNALA M. Sobota obvešča, da je delavski svet sprejel spremembe cen komunalnih storitev, ki veljajo od 27. 6. 1986 in sicer:
— trgovine	25 din/m’
— prostori ozdov, ustanov, zavodov	22 din/m’
— obrtne delavnice
13,50 din/m" — odlaganje smeti in odpadkov na odlagališču
1.005 din/m’ — pokrivanje odpadkov na odlagališču 1.580 din/m’ — odvoz odpadkov s kesoni: a) s kesoni prostornine 3 m’	2.430 din/m’
b)	s kesoni prostornine 4 m’	2.140	din/m’
c)	s kesoni prostornine 5 m’	1.825	din/m’
d)	s kesoni prostornine 7 m’in 8 m’	1.475 din/m’
— nastavitev praznega kesona v M. Soboti
1.900 din/pavšal
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA, p. o.
PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA, p. o.
RAZPISNA KOMISIJA
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija), in sicer:
1.	VODENJE PTT SEKTORJA -
1	izvrševalec
2.	VODENJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE — 1 izvrševalec
3.	KONTROLA DELOVANJA PTT PROMETA — 1 izvrševalec
Navedena dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakoni in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pogoji pod 1:
— II. stopnja prometne ali druge ustrezne fakultete ali priznana visoka strokovna izobrazba oz. v ptt priznana strokovna usposobljenost za dela in naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oz. nalogah.
— I. stopnja prometne ali druge ustrezne fakultete oz. višje šole in dvakratna maksimalna doba zahtevanih delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih oz. nalogah.
— Sposobnost in smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi.
— Moralnopolitične kvalifikacije, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Murska Sobota.
Pogoji pod 2:
— II. stopnja elektrotehniške, prometne ali druge ustrezne fakultete ali priznana strokovna izobrazba oz. v ptt priznana strokovna usposobljenost za dela in naloge, za katere se zahteva visoka strokovna usposobljenost in tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oz nalogah.
— I. stopnja elektrotehniške, prometne ali druge ustrezne višje šole in dvakratna maksimalna doba zahtevanih delovnih izkušenj na istih oz. podobnih delih oz. nalogah.
— Strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov.
— Sposobnost za organizacijo dela in smisel za delo z ljudmi.
— Moralnopolitične kvalifikacije, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Murska Sobota.
Pogoji pod 3:
— II. stopnja prometne, pravne ali ekonomske fakultete ali v ptt priznana strokovna usposobljenost za dela in naloge, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na istih oz. podobnih delih oz. nalogah.
— I. stopnja prometne, pravne ali druge ustrezne fakultete oz. višje šole in dvakratna maksimalna doba zahtevanih delovnih izkušenj na istih oz. podobnih delih oz. nalogah;
— Sposobnost za organizacijo dela in smisel za delo z ljudmi.
— Moralnopolitične kvalifikacije, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Murska Sobota.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO na naslov: Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota, Trg zmage 6.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Vlog, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali.
STRAN 12
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 10. julija 1986	Št.: 22
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
Vsebina
202.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Gornja Radgona
203.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gornja Radgona
204.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na zemljiščih v delu k. o. Blaguš, k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci
205.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Dragotin-ci, k. o. Jamna, k. o. Blaguš, k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci
206.	Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v SOZD Elektrokovina DO Lina Apače TOZD Notranja oprema in delovni skupnosti skupnih služb.
207.	Ugotovitveni sklep Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine G. Radgona o sprejetju SaS o temeljih plana Samoupravne
komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
208.	Ugotovitveni sklep o sprejetju SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
209.	Ugotovitveni sklep o sprejetju SaS o temeljih plana SISC občine G. Radgona za obdobje 1986—1990
210.	Sklep o povišanju stanarin in najemnin za občino G. Radgona
211.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci
212.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za območje Turnišče II.
STRAN 13 VESTNIK, 10. JULIJA 1986
202
Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84), 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave pomurskih občin št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na sejr zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 6. 1986 sprejela
ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Gornja Radgona
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Gornja Radgona so komunalno sanitarni objekti namenjeni za pokopavanje oseb ne glede na njihovo narodnost, veroizpoved ali način smrti.
2.	člen
Na območju občine Gornja Radgona so pokopališča urejena v naslednjih krajih: Gornja Radgona, Videm ob Ščavnici, Kapela, Negova in Apače.
3.	člen
S pokopališčem v Gornji Radgoni upravlja komunalna organizacija »DO KOMUNALA« Gornja Radgona z ostalimi pokopališči v občini, pa posamezne krajevne skupnosti in sicer KS Videm ob Ščavnici, KS Kapela, KS Negova in KS Apače. Krajevne skupnosti lahko prenesejo pravice upravljanja na komunalno organizacijo. Prenos pravice upravljanja se izvrši po posebni pogodbi, ki se sklene med krajevno skupnostjo in komunalno organizacijo.
II.	UREDITEV POKOPALIŠČA IN NAČIN POKOPA
4.	člen
VUiko pokopališče mora biti ograjeno z ustrezno ograjo ali živo mejo, oziroma mora biti primerno ločeno od ostalega prostora. Imeti mora tudi prostor za hrambo orodja, ustrezno smetišče in urejen odvoz smeti v skladu z določbami občinskega odloka o obveznem odstranjevanju in odlaganju odpadkov.
5.	člen
Na pokopališčih se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali, če tako želijo svojci. Ravno tako se pokopavajo vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakšnem drugem kraju, če tako želijo svojci ali je želel umrli in izda dovoljenje za prevoz umrlega pristojen občinski upravni organ za notranje zadeve.
6.	člen
Umrle se praviloma čuva v mrliški vežici. Izjemoma se umrle sme čuvati doma v tistih krajevnih skupnostih, kjer mrliških vežic ni in v kolikor to ni v nasprotju s hišnim redom in etničnim načelom.
Čuvanje umrlih na domu v mestu Gornja Radgona in naselju Radenci ni dovoljeno.
7.	člen
Pokopališča, ki imajo v mrliški vežici urejen prostor za obdukcijo, morajo biti opremljena po sanitarno tehničnih predpisih. Kjer pokopališča nimajo urejenega prostora za obdukcijo, se le-ta opravi na pokopališču, kjer je zato predviden prostor. Upravljalec pokopališča je dolžan dati na razpolago prostor za obdukcijo.
8.	člen
Prevoz umrlega s kraja smrti do kraja pokopa, mrliške vežice do kraja upepelitve sme opraviti s posebej za to urejenim mrliškim vozilom samo komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost. Vozilo za prevoz pokojnika preskrbi upravljalec pokopališča ali organizator pogrebne svečanosti.
9.	člen
Vsak upravljalec pokopališča mora voditi za pokopališča načrt z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v ustreznem merilu, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datum pokopa, naznambo groba, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
10.	člen
Grobovi so:
—	enojni grob za pokop ene osebe
—	rodbinski grob za pokop dveh ali več oseb
—	otroški grobovi
—	žarni grobovi ter
—	grobišča
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljeno.
11.	člen
Pokop se opravi na pokopališču. Izven pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa za notranje zadeve v soglasju s pristojnim občinskim organom za inšpekcijske službe.
12.	člen
Mere grobne jame so: dolžina 2,60 m, širina 1,00 m in globina najmanj 1,80 m.
Za otroške grobove so lahko jame krajše in zožene, njihova globina pa je 1,80 m.
Upravljalec pokopališča določi kdaj je treba kopati poglobljeno jamo, v vsakem primeru pa takrat, kadar se v jami predvideva več zaporednih pokopov.
13.	člen
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Spomeniki, nagrobne ograje, klopi, razne sadike in druga znamenja ne smejo segati preko meje določenega grobnega prostora. V višino smejo segati spomeniki največ 1,50 m.
14.	člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolum-batorjih, razarju ali v obstoječih grobovih in grobnicah. Upravljalec pokopališča določi površino, mesto in obliko žarnega groba v skladu z načrtom pokopališča.
Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.
15.	člen
V primeru elementarnih in drugih naravnih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah se na predlog upravljalca pokopališča in dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa določi poseben prostor na pokopališču ali izven njega za skupan pokop umrlih oseb, kakor tudi prostor za anonimne pokope ter raztrositev pepela.
16.	člen
Na pokopališčih se pokop opravlja v vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove oziroma v grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v navadnih krstah iz mehkega lesa. Tak pokop je mogoč tudi pred potekom te dobe, v kolikor je bil grob predhodno že poglobljen oziroma je dopustno le v primerih, če je izdano ustrezno dovoljenje s strani občinskega organa za občo upravo ali po odredbi sodišča.
Pokopavanje v tuje grobove brez poprejšnjega soglasja dotedanjega koristnika grobnega prostora ni dovoljeno.
17.	člen
Pokopi v enojne, rodbinske in otroške grobove so dovoljeni v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa.
V obstoječe grobnice se sme umrle pokopavati le v kovinskih krstah ali v krstah iz mehkega ali trdega lesa s kovinskim vložkom.
18.	člen
Prostor za grobove oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo, za dobo 10 let, s katero se določijo pogoji najema v skladu s splošnim aktom komunalne skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Najemna pogodba mora vsebovati:
—	čas uporabe groba
—	rok dograditve groba
—	določilo o odstranitvi gradnje, če ni zgrajen v skladu s tem odlokom
—	pristojbino za vzdrževanje pokopališča
S plačilom najemnine po poteku najemne pogodbe, najemniki podaljšujejo najemno razmerje. Pristojbina za vzdrževanje pokopališča se obnavlja vsako leto.
19.	člen
Če se najemna pogodba iz prejšnjega člena tega odloka ne podaljša, upravljalec pokopališča stranko opozori, da to stori v roku enega meseca.
Če se stranka odpove grobu ali, če pravnih naslednikov ni, lahko tudi drugi s pogodbo podaljšajo najemno razmerje. V kolikor ni interesentov iz prejšnjega odstavka tega člena sme upravljalec pokopališča grobni prostor dati v najem oz. uporabo drugim.
III.	VZDRŽEVANJE IN KRASITEV POKOPALIŠČ
20.	člen
Pokopališka pota, zgradbe, ograje in druge pokopališke objekte mora vz rževati upravljalec pokopališča. Če je na pokopališču ali zraven njega cerkveni objekt ga vzdržuje cerkev sama.
21.	člen
Grobove in grobnice morajo najemniki redno vzdrževati. Če je grobni prostor tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov oziroma, če kazi in kvari dostojanstvo in estetski videz pokopališča se šteje, da je zapuščen.
22.	člen
Najemnike zapuščenih grobov pozove upravljalec pokopališča z javnim pozivom, da jih uredijo. Če je poziv brezuspešen lahko upravljalec pokopališča prostor zapuščenega groba odda drugemu najemniku.
Če na opuščenih grobovih obstajajo predmeti določene vrednosti, se le-ti lahko prodajo na javni dražbi. Vrednost zapuščenih predmetov določi tri članska komisija, ki jo na predlog upravljalce pokopališča imenuje pristojni občinski upravni organ.
23.	člen
Varstvo grobov padlih borcev NOB, žrtev fašističnega nasilja in grobov zgodovinskega pomena urejujejo posebni samoupravni sporazumi o prevzemu varstva urejanja in vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV v občini Gornja Radgona.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
24.	člen
Upravljalec pokopališča:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev poko-Pa
—	oddaja in sklepa najemno pogodbo za grobove in grobnice ter vodi register sklenjenih pogodb
—	določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom — opravlja pokope in prekope grobov
—	skrbi za red in snago v mrliški vežici ter pokopališču in vzdržuje objekte in naprave na njem
—	vodi evidenco grobov in pokopanih oseb
—	skrbi za pravilno izvrševanje pogrebnih svečanosti
—	opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja
—	skrbi za izvrševanje odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Gornja Radgona
25.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer velja postopek po veljavnih predpisih o najdenih predmetih.
V. DRUGE DOLOČBE
26.	člen
Pokop umrlega se prijavi upravljalcu pokopališča po ugotovljeni smrti. Svojci umrlega se z upravljalcem dogovorijo o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa 48 ur. Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oz. pred pokopom niso predloženi vsi ustrezni mrliški dokumenti ali dovoljenje pristojnega upravnega organa.
27.	člen
Obiskovalec pokopališča ali mrliške vežice je dolžen opustiti vse kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostoru in mrliški vežici je prepovedano:
—	nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, glasno smejanje, razgrajanje, stopanje in hoja po grobovih
—	odlaganje smeti in odpadkov izven prostora, ki je za to določen
—	onesnaževanje pokopališkega prostora in mrliške vežice
—	poškodovanje grobov, vežice, nasadov in predmetov na pokopališkem prostoru
—	vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču
—	odtujevanje predmetov z grobov, vežice in pokopaliških prostorov
—	vodenje živali po pokopališču ali v vežici
28.	člen
Prekopi na željo stranke zaradi prevoza posmrtnih ostankov v drug kraj ali na drugo pokopališče se dovolijo šele po izteku miroval-ne dobe. Za vsak prekop oziroma izkop mrliča je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa;
29.	člen
Pokopi na območju občine Gornja Radgona se vršijo vsak dan razen prvega januarja, prvega maja in 29. novembra. Izjemoma se v teh dneh vršijo pokopi le ob elementarnih in drugih naravnih nesrečah, v času vojne ali izrednih razmer oz. v primeru, če mrliška vežica ni opremljena s hladilno komoro, pa bi odlaganje pokopa iz higienskih in sanitranih razlogov bilo nedopustno.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
30.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kazuje za prekršek: — kdor ravna v nasprotju z 13. členom tega odloka
—	kdor pokoplje umrlega v tuji grob ali grobnico brez dovoljenja lastnika ali v prazen grob pred določenim časom (16. člen tega odloka)
—	kdor uredi grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalca pokopališča (18. člen tega odloka)
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 do 50.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 din do 15.000 din.
31.	člen	*
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje oseba, ki stori prekršek po 27. členu tega odloka.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja.
33.	člen
Komunalna organizacija in posamezne krajevne skupnosti kot upravljalci pokopališč (3. člen) morajo v roku šestih mesecev uskladiti svoje akte in dokumente z določili tega odloka.
34.	člen
Krajevni skupnosti Radenci in Kapela sta dolžni najkasneje do leta 1990 zgraditi primerno mrliško vežo na pokopališču Kapela. Umrli iz naselja Radenci se do zgraditve mrliške veže na Kapeli čuvajo v mrliški veži na pokopališču v Gornji Radgoni oz. mrliški veži drugega pokopališča, kjer bo umrli pokopan.
35.	člen
Z Snem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o pokopališkem redu občine Gornja Radgona (Uradne objave pomurskih občin št. 16-157/69 in št. 3-21/70).
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 352-15/85
Datum: 30. 6. 1986	*•
Predsednik
skupščine občine Gornja Radgona Peter Fridau
203
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list. SRS, št. 44/82 in 9/85) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. junija 1986'sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davk:h občanov občine Gornja Radgona
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 9/85, 31/85, 1/86) se dopolni 7. člen tako, da se za imeni katastrskih občm »Zbigovci, Selišči, Radenci, Rihtarovci, Jamna, Slaptinci, Boračeva« doda »Plitvica in Hrastje Mota«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 42—1/85
Datum: 30/6—1986
PREDSEDNIK
skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU
STRAN 15 VESTNIK, 10. JULIJA 1986
204
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 2. junija 1986 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka ra zemljiščih v delu k. o. Dragotinci, k. o. Jamna, k. o. Blaguš, k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci
L člen
Uvede se melioracijski postopek na zemljiščih v delu k. o. Dragotinci, k. o. Jamna, k. o. Blaguš, k. o. Okoslavci po projektih št. 1172-4/85-86.
Melioracijsko območje je določeno z naslednjo mejo: Severno od naselja Videm na meji med pare. št. 849 cesta v k. o. Jamna in pare. št. 544 potok v k. o. Blaguš po desnem bregu potoka Blaguš pare. št. 544 zavije proti zahodu vse do parcele št. 322/2, kjer prečka potok pare. št. 544 in nadaljuje proti jugozahodu po jugovzhodni meji pare. št. 425/4 se obrne proti severozahodu ob zahodni meji poti pare. št. 540/3 do pare. št. 354/3 po njeni južni in zahodni meji proti zahodu, ob južni meji pare. št. 352/1 in stavb, pare. št. 28 zavije proti severu ob zahodni meji pare. št. 352/1, 352/2, 540/4 pot do št. 498, kjer zavije proti severovzhodu ob njeni jugovzhodni meji, nadaljuje proti jugovzhodu ob jugozahodni meji pare. št. 362 se obrne proti severovzhodu po meji med parcelama št. 362 i?l št. 335 obkroži pare. št. 333 in št. 332 gozd, po zahodni in južni meji, dalje po robu gozda pare. št. 301/1 in pare. št. 298, obkroži gozd pare. št. 292/1, 183, 184/2, 185/2, 198, 188, 187, 186, 185/1, zajame del parcele št. 295/3 po njeni vzhodni meji proti severovzhodu, ob jugovzhodni meji parcel št. 295/1, 294, zavije proti severu ob zahodni meji poti pare. št. 535 severni meji 179/1 in št. 181 ob vzhodni meji pare. št. 20 gozd, vzhodni in južni meji pare. št.567/2, zahodni, južni in vzhodni pare, št. 567/1, po severovzhodni meji pare. št. 568, kjer preide iz k.o. Blaguš v k. o. Grabonoš, kjer nadaljuje proti severozhodu ob jugozahodni meji proti pare. št. 1240/1 do poti pare. št. 1224/2 in ob njeni zahodni meji do poti parcele št. 1224/1 jo prečka in ob njeni južni meji nadaljuje proti jugozahodu po vzhodni meji pare. št. 1256, 198, 188, 185, 169, 177/1, 177/2, 174 zavije proti severozahodu ob zahodni meji pare. št. 174, prečka pot pare. št. 1225 nadaljuje po južni meji pare. št. 129/1 pot, 128/3, 126 pot, prečka pot pare. št. 1226 in ob njeni zahodni meji nadaljuje proti severu do Ceste pare. št. 1240/2, kjer se obrne po nj ni severni meji proti vzhodu do ceste pare. št. 1222/2 po njeni zahodni meji do potoka Ščavnica pare. št. 238, kjer preide v k. o. Oko
slavci in nadaljuje proti severu ob zahodni meji poti pare. št. 815 prečka po vzhodni meji cesto 814/3, kjer se obme proti vzhodu ob severni meji ceste pare. št. 814/1 vse do meje k. o. Dragotinci in nadaljuje proti jugovhodu v k. o. Dragotinci po vzhodnem robu ceste pare' št. 932/1 in 933 prečka potik Ščavnica in preide v k. o. Jamna, kjer nadaljuje proti jugozahodu po desnem bregu potoka Blaguš pare. št. 840/3 in 841/1 po severozahodni meji ceste pare. št. 846/5 do ceste pare. št. 845/2 po njeni južni meji proti severozahodu do ceste pare. št. 849 in po njeni severni meji do pare. št. 544, to je do mesta, kjer smo z opisom meje začeli.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je Melioracijska skupnost Biserjane—Grabonoš, ki ima sedež pri KZ Radgona TZO Videm — Ivanjci in ima zagotovljena finančna sredstva pri HKS KZ Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spada zlasti:
— čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
— vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju
4.	člen
V kolikor kmetijska inšpekcija ugotovi, da melioracijski objekti niso ustrezno vzdrževani, skupščina občine sprejme na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje melioracijskih sistemov in določi nosilca vzdrževalnih del.
5.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založno gnojenje in apne-nje.
6.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo zemljišče izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
7.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31/3-1987.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 462/1/86 Datum: 2/6-1986
PREDSEDNIK
, skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
205
Skupščina občine Gornja Radgona na podlagi 80. in 82. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 1/79, 11/81 in 7/86), navodila za izvajanje komasacij zemljišč (Ur. 1. SRS, št. 22/81), in 206. čl. zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 32/78) in skladno z družbenim planom občine Gor. Radgona za obdobje 1981 — 1985 ter sprejete odločitve na sejah ZZD in ZKS, dne 2. 6. 1986 izdaja naslednjo
ODLOČBO
L Uvede se komasacijski postopek v delih k. o. Dragotinci, k. o. Jamna, k. o. Blaguš, k. o. Grabonoš in k. o. Okoslavci v komasacijskem postopku določen z mejo, ki poteka:
Severno od naselja Videm na meji med pare. št. 849 cesta v k. o. Jamna in pare. št. 544 potok v k. o. Blaguš po desnem bregu potoka Blaguš pare. št. 544 zavije proti zahodu vse do parcele št. 322/2 kjer prečka potok pare. št. 544 in nadaljuje proti jugozahodu po jugovzhodni meji pare. št. 425/4 se obrne proti severozahodu ob zahodni meji proti pare. št. 540/3 do pare. št. 345/3 po njeni južni in zahodni meji proti zahodu, ob južni meji pare. št. 352/1 in stavb, pare. št. 28 zavije proti severu ob zahodni meji pare. št. 352/1, 352/2, 540/4 pot do št. 498 kjer zavije proti severovzhodu ob njeni jugovzhodni meji, nadaljuje proti jugovzhodu ob jugozahodni meji pare. št. 362 se obrne proti severovzhodu po meji med parcelama št. 362 in št. 335 obkroži pare. št. 333 in št. 332 gozd, po zahodni in južni meji, dalje po robu gozda pare. št. 301/1 in pare. št. 298 obkroži gozd pare. št. 292/1, 183, 184/2 185/2, 198, 188, 187, 186, 185/1, zajamedefparcele št. 295/3 po njeni vzhodni meji proti severovzhodu, ob jugovzhodni meji pare. št. 295/1, 294, zavije proti severu ob zahodni meji poti pare. št. 535 severni meji poti 179/1 in št. 181 ob vzhodni meji pare. št. 20 gozd, vzhodni in južni meji pare. št. 567/2, zahodni, južni in vzhodni pare, št. 567/1 po severovzhodni meji pare. št. 568 kjer preide iz k. o. Blaguš v k. o. Grabonoš, kjer nadaljuje proti severozahodu ob jugozahodni meji proti pare. št. 1240/1 do poti pare. št. 1224/2 in ob njeni zahodni meji do poti parcele št. 1224/1 jo prečka in ob njeni južni meji nadaljuje proti jugozahodu po vzhodni meji pare. št. 1256, 198, 188, 185, 169, 177/1, 177/2, 174 zavije proti severozahodu ob zahodni meji pare. št. 174, prečka pot pare. št. 1225 nadaljuje po južni meji
pare. št. 129/1 pot, 128/3, 126 pot, prečka pot pare. št. 1226 in ob njeni zahodni meji nadaljuje proti severu do ceste pare. št. 1240/2 kjer se obrne po njeni severni meji proti vzhodu do ceste pare. št. 1222/2 po njeni zahodni meji do potoka Ščavnica pare. št. 238 kjer preide v k. o. Okoslavci in nadaljuje proti severu ob zahodni meji poti pare. št. 815 prečka po vzhodni meji cesto 814/3, kjer se obme proti vzhodu ob severni meji ceste pare. št. 814/1 vse do meje k. o. Dragotinci in nadaljuje proti jugovzhodu v k.< o. Dragotinci po vzhodnem robu ceste pare. št. 932/1 in 933 prečka potok Ščavnico in preide v k. o. Jamna, kjer nadaljuje proti jugozahodu po desnem bregu potoka Blaguš pare. št. 840/3 in 841/1 po severozahodni meji ceste pare. št. 846/5 do ceste pare. št. 845/2 po njeni južni meji proti severozahodu do ceste pare. št. 849 in po njeni severni meji do pare. št. 544 t. j. do mesta, kjer smo z opisom meje začeli.
2.	Komasacijsko območje v k. o. Jamna zajema naslednja kmetijska zemljišča naslednjih lastnikov:
- BALEK Frančiška (HARI), BALEK Geza, KRAJNC (BALEK) Marjeta, Biserjane 18, pare. št. 588/1
— BALEK Geza, Jamna 21, pare. št. 52/1 in
— BALEK Ludvik, Geza, Biserjane 18, pare. št. 875, 882
—	KLEMENČIČ Elizabeta, Stara gora 12, ARNUŠ (VERZEL) Pepca, G. Radgona, Cankarjeva 10, BENEDIČIČ Matevž, Ljubljana, Nade Ovčak 17, VERZEL Kristina, Ptuj Volkmerjeva 10, pare. št. 783
— BRUMEN (HORVAT) Antonija, Biserjane 10, pare. št. 774/1, 785, 786, 795, 896/1
— Pravica uporabe KK G. Radgona, pare. št. 775, 776/1
— HOJS Edi, HOJS (ZORKO) Katarina, Videm 22, pare. št. 896/2, 897
— Javno dobro poti pare. št. 842, 843/1, 845/2, 846/1, 846/3, 845/1, 900, 901, 902, 903, 904, 905.
— Javno dobro vode, pare. št. 839, 840/1, 841/1
—	KEGL (ŽERDIN) Marija, Biserjane 25, pare. št. .74, .74, .74, 887, 888, 889, 890
— Kmetijski kombinat G. Radgona, pare. št. .76, .76, .77, .78, .78, 776/2, 871/1, 871/2, 873, 886, 899
—	KOCUVAN (POZNIČ) Marija, Feliks, Biserjane 13, pare. št. 762/2
—	KOSTANŠEK Alojz, Rozalija, Biserjane 13 a, pare. št. .75, 891
—	KOŠAR (HOLC) Marija, Feliks, Biserjane 12, pare. št. 710, 721, 727, 730, 753, 754, 755, 757, 758, 759, 760, 761, 763, 764, 765, 766, 767, 768, 769
—	KREFT Vladimir, Videm ob Ščavnici, pare. št. 894, 895
— KREFT Peter, Marija (VAMBERGER), Biserjane 17, pare. št. .53, 703, 704, 708, 746, 747, 772/1, 772/2, 773, 781, 789/1, 877, 878, 879
— KREFT Peter, Biserjane 17, pare. št. 797/1
—	KRIŽAN (SRT) Marija, Franc, Čakova 14, pare. št. 872
—	(ŽAJDELA) KSELA Milena, Jamna 2, pare. št. 799/1, 799/2 — MERTIK (MAJERIČ) Angela, Matija, Biserjane 5, pare. št. 884, 885, 892
—	MIKL (JANČIČ) Frančiška, Antonija, Biserjane 15, pare. št. 796, 797/2
—	MIKL Martin, Biserjane 15, MIKL (ŽNIDARIČ) Marinka, Biserjane 15, pare. št. 798
—	MIKL (ŽNIDARIČ) Marinka, Martin, Biserjane 15, pare. št. 707,.736, 737, 750, 751, 752, 797/3, 800, 801, 802, 876.
— MUHIČ (BRUMEN) Dana, Roman, Biserjane 14, pare. št. 738, 739, 756, 770, 790/1, 791, 880, 881
— SINKO (BELEC) Ljudmila, Anton, Biserjane 16, pare. št. .54, .55, 714, 715, 716/1, 716/2, 717, 718, 719, 720, 778, 779, 780, 787, 792, 793, 893
— SINKO (LUKOVNJAK) Jožefa, Biserjane 20, pare. št. .51, 590/1, 592/1 592/2, 593, 782, 898
— Splošno ljudsko premoženje, pare. št. 774/2, 794
—	ŠANTL (KOROŠAK) Ana, Anton, Biserjane 6, pare. št. 713, 744, 745
—	ŠULAK (KOŠAR) Marija, Anton, Biserjane 12, pare. št. .52/2, 588/2, 590/2, 590/3, 762/1, 784, 788, 874, 883
— TROFENIK Franc, Sovjak 50, pare. št. 790/2
Komasacijsko območje v k. o. Grabonoš zajema naslednja kmetijska zemljišča lastnikov:
—	BUDJA (KLAJNOŠEK) Jožefa, Anton, Grabonoš 14, pare. št. 1252
—	CETL (MATKO) Marija, Janez, Grabonoš 5, pare. št. 297, 298, 1247
—	KEGL Martin, Žerjavci, NJIVAR (KEGL) Marija, Kraljevci
3, KEGL Alojz, Nemčija, KEGL Ferdinand, Srbija, CHASSEIGNA-IX (KEGL) Marija, Francija, vlagajo pare. št. 1242
— Družbena lastnina pare. št. 1240/1, 1240/2 del. 1257/2
—	FEKONJA (RAJH) Angela, Maribor, Knifličeva 3, KOSI Janko, Grabonoš 29 pare. št. 191, 192, 193
—	HALEC (JAUŠOVEC) Genovefa, Grabonoš 3, pare. št. 239, ”43, 247, 315, 316
—	IVANUŠA (NEDOG) Ivana, Matija, Grabonoš 6, pare. št. 241 del, 242, 272, 285, 286, 287, 291, 292, 317, 318, 321/1, 327, 328, 329, 335, 336, 337, 341,
— Javno dobro, poti, pare. št. 1222/2, 1223/1, 1223/2, 1224/1, 1225, 1226, 1263, 1264
— Javno dobro, vode, Grabonoš pare. št. 1238 del.
—	KARLO.(KOVAČEC) Antonija, Franc, Grabonoš 33, pare. št. 373
— KLEMENČIČ (SATLER) Justina, Jakob, Grabonoš 2, pare, št. 252, 293, 294, 295, 296, 199, 300, 306, 309, 310, 319, 320, 372/2
— Kmetijski kombinat G. Radgona, Jurkovičeva, pare. št. 127, 128/1, 128/2, 128/3, 129/1, 129/2, 130, 131, 132, 133, 135/1, 135/2, 137/3, 169, 174, 177/1, 177/2, 183, 184, 185, 188, 189, 190, 301, 307, 321/2, 338, 339, 340, 367/1, 367/2, 372/1, 374/1, 1243, 1248, 1249, 1253, 1254, 1255/1, 1255/2, 1255/3, 1256, 1257/1
- KOCMUT Janko, Grabonoš 4, pare. št. 262, 288/1, 289, 290, 1246
— KOCMUT (GERLICA) Marija, Anton, Grabonoš 4, pare. št. 1259
— KRANER Antonija, Grabonoš 53, pare. št. 367/3, 367/4
-	MATKO (POLANIČ) Matilda, Nadgorica 47, MATKO Marija, Dragotinci 21, MATKO Frančiška, Paričjak 24, pare. št. 1245
—	MAUKO (KLEMENČIČ) Štefanija, Franc, Grabonoš 8, pare, št. 232/2, 233, 248, 281, 282, 370, 374/2, 375, 1261
—	MAUKO (OČIČ) Ivka, Čakova 6, pare. št. 1262
— HOFMAN Franc, Pertoci (HOFMAN) Ernestina, Grabonoš 9, pare. št. 181, 279, 280, 302, 313, 322, 323, 325, 326
— PERTOCI Franc ml., PERTOCI (HOFMAN) Klara, Grabonoš 1, pare. št. 269, 333, 368/1, 368/2, 382/2
— PERTOCI Jože, Grabonoš 1, pare. št. 382/1
-	RANTAŠA (ČOLNIK) Marija, Grabonoš 7, pare. št. 230, 231, 232/1, 256, 257, 260, 283, 284, 288/2, 305, 330, 365, 383
—	ROŽMAN (TIŠLER) Genovefa, Leon, Grabonoš 11, pare. št. 168 del, 226, 227, 228, 229, 253, 276, 304, 331, 371, 385, 1244, 1251
— SINKO Anton, Biserjane 6, pare. št. 369
—	ŠIPEK (RANTAŠA) Majda, Grabonoš 7, pare. št. 273, 384,
—	ŠULAK Anton, KOSAR Marija, Biserjane 12, pare. št. 366/1
— TRSTENJAK (Hofman) Anica, Trstenjak Franc, Trstenjak Aloj?, Čakova 7, pare. št. 376, 377, 378/1, 378/2, 380, 381, 1258
-	TRSTENJAK (HOFMAN) Ana, Franc, Čakova 3, pare. št. 311, 312 '
— Vinogradniško gospodarstvo Kapela, pare. št. 362, 364
—	VRBNJAK Rudolf ml., VRBNJAK (Štuhec) Marija, Grabonoš 10, pare. št. 261, 277, 303, 314, 343, 1250
ZORKO Peter, Vida, Čakova 5, pare. št. 1260
Komasacijsko območje v k. o. Dragotinci zajema naslednja kmetijska zemljišča lastnikov:
— AJLEC Ivan, M. Sobota, Mala Nova 2, pare. št. 537
—	BELEC (ARZENŠEK) Bernarda, Borut, Miljana, Maribor, Šantlova 35, pare. št. 592
-	ZMAZEK (CIZL) Marija, CIZL Frančiška, Dragotinci 18, pare. št. 538
—	ČOLNIK (ŠAFARIČ) Rozalija, Franc, Dragotinci 42, pare. št. 539
— DS L. imetnik pravice uporabe Vinogradniško gospodarstvo Kapela, pare. št. 397, 554, 559, 606, 607, 638, 639
— DIVJAK Ludvik, Rožički vrh 87, pare. št. 622
— DOMANJKO Pavla, Dragotinci 7, pare. št. 557, 571
— DROBEC (NEMEČ) Marija, Ivan, Dragotinci 17, pare. št. 577
— družbena lastnina, pare. št. 635, 637, 640
— EMBREUŠ Ivan, Dragotinci 26, pare. št. .64/1, 545/1, 545/2, 546, 548, 549
— FARKAŠ Dragica, Videm ob Ščavnici 23, pare. št. 725/2
	— FEKONJA (HOLC) Terezija, Ludvik, Okoslavci 64, pare. št. 570
—	FRAS (VAMBERGER) Angela, Alojzij, Dragotinci 41, pare, št. 578, 579, 580, 602
— FRAS (VAMBERGER) Angela, Dragotinci 41, pare. št. 601
— GAJZAR Ivana, Kapelski vrh 5, pare. št. 388, 389, 390, 391
— HORVAT Andrej, Okoslavci 31, pare. št. 633, 634
—	HRAŠOVEC (ŠINKO) Marija, Franc, Dragotinci 31, pare. št. .77, 521/1, 521/2, 531, 535
—	HRAŠOVEC (SINKO) Marija, Dragotinci 32, pare. št. 566, 567 - Javno dobro, poti, pare. št. 931 del, 932/1, 933, 935/2, 948
— Javno dobro, vode, pare. št. 944/1, 944/2, 945
-	KLEMENČIČ (VERZEL) Klara, Franc, Dragotinci 27, pare, št. 66., 529/1, 529/2, 615
— KOLBL (MAJCEN) Kristina, Jakob, Okoslavci 5, pare. št. 576, 586
-	KOREN Feliks, Dragotinci 10, KOREN Franc, (r. 1957), Sp. Kocjan 8, Koren (AJLEC) Darja, Sp. Kocjan 8, pare. št. 623/1
—	KOROŠEC (KŠELA) Ljudmila, Milan, Dragotinci 25, pare, št. 395, 541, 590 604, 616
—	KOSI (GRMIČ) Ana. Alojz, Dragotinci 34, pare. št. 400, 623/2, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 631, 632
-	KOZAR Vlado, KOZAR (VRBANČIČ) Marija, Rožički vrh 21, pare. št. 543
— KRAJNC Alojzija, Slaptinci 1, pare. št. 599
— KURBOS Janko, Okoslavci 69, pare. št. 558
—	MARKOVIČ (RAUTER) Kristina, Franc, Okoslavci 35, pare. št. 595
—	MIKL (KOLARIČ) Kanizija, Ivan, Okoslavci 60, pare. št. 605
STRAN 16 VESTNIK, 10. JULIJA 1986
—	MILER (JAUŠOVEC) Frančiška, Jakob, Dragotinci 16, pare, št. 589, 591, 594
—	MILER Jakob, Frančiška, Dragotinci 16, MILER Martin, Šratovci 24, VAJDA (MILER) Ljudmila, Hercegovščak, MILER Anton, Konjice 48, MILER Feliks, Amerika, MILER Jože, Amerika, MILER Ana, Kocjan 4, pare. št. 574, 587
—	NOVAK (MAGDIČ) Ivanka, Stanko, Dragotinci 37, pare. št. 392, 393, 394, 581
—	PELCL (ROŽMAN) Marija, Drago, Dragotinci 29, pare. št. 526
—	PELCL Franc, Dragotinci 29, pare. št. .72, 524, 525, 536, 588, 608, 613
—	RANTAŠA (FEKONJA) Terezija, Ivan, Sp. Kocjan 7, pare, št. 569, 572
—	TIRŠ (RIHTARIČ) Elizabeta, Lormanje 30, Rihtarič Franc ndl., Gor. Verjane 15, pare. št. 560, 573, 610, 611/1, 617
—	RlTONJA (VRBNJAK) Erna, Rožički vrh 82 82, pare. št. 614, 618
RlTONJA (VRBNJAK) Ema, Rožički vrh 80, pare. št. 532, 619
—	STRAMIČ (KRIŽAN) Marija, Jože, Stanetinci 44, pare. št. 597
—	ŠAFARIČ Roman, Ana, Dragotinci 2, pare. št. 399
-	ŠLEBINGER (SMOLKO) Pepca, Maribor, Cankarjeva 14, pare. št. 575
	— TROFENIK (ŠUTJA) Marija, ŠUTJA Franc, Dragotinci 36, pare. št. 396, 533, 565, 583, 598, 620
— VAMBERGER Jakob, Rožički vrh 15, pare. št. 564
—	VAMBERGER (BORIŠEK) Eva, Jakob, Rožički vrh 15, pare. št. 562, 563
—	VERZEL (KOROŠEC) Ivanka, Feliks, Dragotinci 31, pare, št. .75, 398, 401, 402, 403, 404, 522, 523, 534, 568, 609, 611/2, 612
— VERZEL Anton, Dragotinci, pare. št. 528/1, 528/2
-	VRBNJAK (HORVAT) Karolina, Blaguš 15, pare. št. 540, 542, 593
—	VRBNJAK Karel, Dragotinci 24, pare. št. .62, 544, 551, 552/1, 552/2, 552/3, 556, 555
—	VRBNJAK Marija, Rožički vrh 67, VRBNJAK Franc, Rožički vrh 31, pare. št. 603
—	ZEMLJIČ (KOSI) Ljudmila, Stanislav, Rožički vrh 39, pare, št. 641
-	ŽINKOVIČ Ivan, Maribor, Koroška 26, ŽINKOVIČ Jože, Črešnjevci 57, pare. št. 600
-	NEDOG (ŽIŽEK) Slavica, Dragotinci 30 A, ŽIŽEK (VAMBERGER) Marija, Dragotini 30, pare. št. 561, 621
Komasacijsko območje v k. o. Okoslavci zajema naslednja kmetijska zemljišča:
—	AJLEC Ivan, Milan, Drago, Erik, Frida, Jožica, Dragotinci 19, pare. št. 60/1
-	ANTONIČ Karel, Okoslavci, pare. št. 72, 73, 75, 78, 79, 137,138/1, 138/2, 139
—	BUDJA (ZRNEC) Roza, Terbegovci 10, pare. št. 35
—	čižič Florijan, Okoslavci 37, DOKL (ČIŽIČ) Marija, Okoslavci 3, pare. št. 87/3, 87/4, 89, 90
-	DOMAJNKO (STANEK) Pavla, Anton, Paričjak 12, pare. št. 140, 141, 142/1, 142/2, 142/3
—	DROBEC MARIJA, Ivan, Dragotinci 17, pare. št. 61/1
—	Družbena lastnina — Kmetijski kombinat G. Radgona, pare, št. 80, 104, 106
—	FEKONJA (HOLC) Terezija, Ludvik, Okoslavci 64, pare. št. 42, 60/4, 71
—	FEKONJA Janez, Radenci, Kneza Koclja 17, FEKONJA Ludvik, Radenci 63, pare. št. 16
— Fras Ana, Okoslavci 68, pare. št. 41/1, 41/2, 46/1, .67
—	GOMILAR (VRBNJAK) Rozika, Francija, pare. št. 60/3
—	HERMAN (FEKONJA) Ana, Anton ml., Okoslavci 55, pare, št. 103, 107, 113, 114/1, 114/2, 113/1, 143/4, 143/3, 144
—	HERMAN (MARKOVIČ) Terezija, Okoslavci 46, pare. št. 117
-	KREMPL Štefanija, Okoslavci 80, HORVAT (KREMPL) Daniela, Okoslavci 80, pare. št. 136
—	Horvat Andrej, Ivan, Okoslavci 31, pare. št. 81
-	MOČNIK (DOMANJKO) Frančiška, Hozjan (MOČNIK) Avguština, Okoslavci 22, pare. št. 43
—	Javno dobro, poti, pare. št. 813/1, 813/2, 814/1, 814/2, 823, 815
— Javno dobro, vode, Okoslavci, pare. št. 826 del, 827, 828, 829
-	KAMENŠČAK (FRAS) Rozalija, Okoslavci 47, pare. št. 74/1, 74/2
—	KEGL (ŽERDIN) Marija, Biserjane 25, pare. št. 4
Kegl Ivanka, Kocjan 15, pare. št. 27, 112
—	KETIŠ Rozalija, Kocjan 5, pare. št. 49
—	KLEJNOVŠEK (FRAS) Ana, Janez, Očeslavci 29, pare. št. 12, 21
—	KLOBASA (FRAS) Kristina, Franc, Okoslavci 71, pare. št. 118, 134, 135
—	KLOBASA Franc, Okoslavci 71, pare. št. 24, 59
—	KLOBASA Karel, Šratovci 3, pare. št. 10, 67/1, 67/2.
—	Kmetijski kombinat G. Radgona, Jurkovičeva, pare. št. 96/1, 96/2
— KOLBL Jakob, Kristina, Okoslavci 5, pare. št. 61/2, 7
—	Koren (Kurbus) Jožefa, Okoslavci 66, pare. št. 54, 57
—	KOROŠAK (STRAMIČ) Marija, Franc, Okoslavci 65, pare, št. 3, 29, 30, 62, 65/1, 65/2, 66, 102, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 145, 146
-	KOROŠAK Alojz, Okoslavci 14, pare. št. 91, 92/2, 105, 92/1
—	KOVAČIČ (VAMBERGER) Frančiška, Franc, Okoslavci 62, pare. št. 33, 93, 95, 119/1, 119/2
—	KUPLJEN (AJLEC) Kristina, Franc, Okoslavci 6, pare. št. 101,110,111,
-	KURBUS Janko, Okoslavci 69, pare. št. 39, 44, .65, 120
—	LUKOVNJAK Jože, Milan ndl., Marica ndl., Kapelski vrh 27, pare. št. 99/1
—	LUPŠA (KAVČIČ) Ana, Ženik 5, pare. št. 84
-	MAKOVEC (KRAMBERGER) Anica, Okoslavci 36, pare. št. 82, 83
-	MARKOVIČ (RAUTER) Kristina, Okoslavci 35, pare. št. 116
—	MARKOVIČ Anton, Okoslavski vrh 34, pare. št. 7
—	MARKOVIČ Pavla, Kocjan 13, pare. št. 48
—	MIKL (Vrbnjak Marija, Anton, Čakova 3, pare. št. 98, 100/2, 100/1
—	MOČNIK Jože, Slavonska Požega, Stjepana Radiča 54, Močnik Karel, DR Nemčija, Gifhornb, pare. št. 26, 37
—	MOČNIK Jožef, Stara nova vas 78 c, pare. št. 125, 126, 127
—	PLOHL (HRAŠOVEC) Ivana, Grabonoš 19, PLOHL Jože, Grabonoš 19, pare. št. 60/2
—	PUEVAR (DOMANJKO) Marija, Franc, Okoslavci 63, pare, št. 23, 45, 68, 69, 70, 122, 123, 124
—	RANTAŠA (KOROŠEC) Karolina, Matej, Okoslavci 67, > pare. št. 85, 86, 87/1, 87/2
-	RANTAŠA (KOROŠEC) Karolina, Matej, Okoslavci 67, pare. št. .11, .18, 47, 50, 51, 52, 53, 58, 63, 64, 68/1, 68/2, 88/1, 88/2, 97/1,97/2,-102,109,115
-	RIHTARIČ (HORVAT) Marija, Mirko, Kobiljščak 1, pare, št. 36
—	RIHTARIČ (VRBNJAK) Majda, Mirko, Okoslavci 32, pare. ‘ št. 17
—	LAŠIČ (FEKONJA) Marija, Slekovec Anton, Sp. Ivanjci 29, pare. št. 94
-	SLP, pare, št 61/3, 121
—	ŠLEMER (HORVAT) Terezija, Ludvik, Krajna, pare. št. 13 >
—	ŠOBER (KUKOVEC) Zinka, Mirko, Sp. Kocjan 16, pare. št. 38, 108
—	ŠTEFANEC (FRAS) Alojzija, Črešnjevci 12, pare. št. 46/2
-	ŠUŠTAR (MISIJA) Marija, Kapelski vrh 36, pare. št. 15
—	TOPOLINJAK Alojz, Roza, Rožički vrh 38, pare. št. 99/2
—	VEBERIČ (FRAS) Ivana, Okoslavci 59, pare. št. 14, 20
-	VRBNJAK (LUKOVNJAK) Antonija, Karl, Okoslavci 72, pare. št. 25, 28, 31, 32 .62
—	ZEMLJIČ Ana, Jožef, Rožengrunt 50, pare. št. 6, 8, 9
—	ŽABOTA Gabrijela, Cecilija, Venčeslava, Štefanija, Okoslavci 80, pare. št. 76, 77
—	ŽIBERT (ŠIŠKO) Dragica, Loka, Mušičeva 4, Šiško Leopold, Berkovci 7, pare. št. 34
Komasacijsko območje v k. o. Blaguš zajema naslednja kmetijska zemljišča:
—	BELEC (KOCUVAN) klara, Jože, Brezje 3, pare. št. 58
—	BELEC (KOROŠEC) Jožefa, Ivan, Čakova 4, pare. št. .4/1, 22, 24, 26/1,26/3, 27,34, .56 60, 153, 164, 165, 166, 181, 182,574,94
—	BELEC (KRIŽANIČ) Marija, Slaptinci 14, pare. št. 185/3
—	BELEC (LUKOVNJAK) Marija, Marica, čakova 8, pare. št. .6, 74, 76, 119, 142/1, 142/2, 143/1, 143/2, 143/3, 144, 145, 146, 147, ‘ 292/1 del, 549, 565, 577	*
—	HERIČ Alojzija, Sovjak 36, BIZJAK Frančiška, Ptuj, Gregor- > Čičev drevored 1, pare. št. 295/5
—	BOLČINA (PINTARIČ) Olga, Kapelski vrh 13, pare. št. 66
—	ČEH Franc, Grabonoš 77, pare. št. 63/1, 64
—	ČEH (MIR) Alojzija, Franc, Grabonoš 77, pare št. 17, 90, 115, 286/1, 286/2, 286/3, 287, 288, 289/2
-	DOMANJKO Cecilija, DOMANJKO (SLANA) Terezija, Blaguš 11, pare. št. 30/1, 30/2, 358/1, 358/2, 363, 364/1, 364/2
—	DOMANJKO (SLANA) Terezija, Cecilija, Blaguš 11, pare, št, 339/1, 339/2,
—	Družbena lastnina Kmetijski kombinat G. Radgona, pare. št. 91
—	Družbena lastnina Kmetijski kombinat G. Radgona, pare. št. 118/2
*	— Družbena lastnina Kmetijski kombinat G. Radgona, pare. št. 102
-	FEKONJA (STRAMIČ) Alojzija, Čakova 1, Pare. št... 16,’ 70, 73, 77, 176/1, 176/2, 177, 301/2, 301/3, 302, 303, 304
—	FEKONJA Anton, Čakova, pare. št. 330/1, 341/1, 341/2, 342
—	FEKONJA Cecilija, Biserjane 9, pare. št. 339/3
—	FERENC (ŠAFARIČ) Marija, Ivan, Blaguš 17, pare. št. 343/4
—	FLAISINGER (ZORKO) Marija, Karl, Sp. Ivanjci 31, pare, št. 106/1, 106/2,
—	GEGOREC (LEBEN) Marija, Leopold, Čakova 11, pare. št. 78, 85, 93, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 169/1, 550, 560
—	HERIC (KLOBASA) Neža, Kutinci 7, pare. št. 101/1, 359, 360/3,
—	Javna last, pota, pare. št. 5J3/2, 534/1, 534/2, 535 del, 536, 537, 538, 540/3, 540/4, 542, 543, 578, 579, 580, 581, 582, 583
— Javno dobro, vode, pare. št. 544/1, 544/2, 545, 546/1, 546/2, 546/3, 546/4, 546/5
-	KARLO (PERŠAK) Marta, Karel, Jamna 22, pare. št. 557/3
—	KEGL (ŽERDIN) Marija, Biserjane 25, pare. št. 79/3
—	Kmetijski kombinat G. Radgona, pare. št. 95, 112, 307/1, 308, 329, 330/2, 330/3, 343/2, 343/3, 343/5, 344/1, 561/2, 569/1, 569/2, 570, 572, 573/1,
-	KOCMUT (M1KL) Terezija, Brezje 2, pare. št. 345/1, 346/1
-	KOLOSOVSKI (KOCUVAN) Angela, Jamna 14, pare. št. 118/3
—	KOROŠAK Anton ml., Biserjane 5/a, pare. št. 92
—	KOŠAR Marija st., Marija ml., Ana, Janez, Terezija, Franc, Karel, Avgust, Angela, Katarina, Kraljevci 2, pare. št. 575
— KOTNIK Ludvik, Rožički vrh 44, pare. št. 2, 55/2, 66
—	KRAJNC Stanko, Švica, Armetsch 14, pare. št. 103
—	KRALJ (ŽIŽEK) Ana, Smolinci 86, pare. št. 82
-	KREFT (SENČAR) Ana, Anton, Čakova 4, pare. št. 9, 35, 80, 81/1, 130,- 131, 132/1, 134/1, 134/2, 135/1, 135/2, 135/2, 135/3, 136/1, 136/2, 137, 138
KRIŽAN (KNEZ) Terezija, Grabonoš 51, pare. št. 62/1
—	KRIŽAN (KOCMUT) Klara, Milan, Čakova 2, pare. št. 13, 81/2,87, 110, 167, 168, 169/2, 169/3, 170, 171, 1'73/1, 173/2, 174, 175, 178, 179/1, 179/2,
—	KRIŽAN (SRT) Marija, Franc, Čakova 14, pare, št. 54, 79/2, 132/2, 132/3	4
	— KRIŽAN Franc, Čakova 14, pare. št. 184/1, 289/1 *
-	KURBUS (PERGER) Cecilija, Blaguš 12, pare. št. 346/2
—	KURBUS (PERGER) Cecilija, Lovrenc, Blaguš 12, par. št. 344/4, 346/3, 425/4,
-	MAUKO (AČIČ) Ivka, Čakova 6, pare, št. 1, 55/1, 56, 571
—	REJC (MEGLIČ) Sonja, Celje, Ul. Br. Vošnj. 28, Meglič Franjo, Maribor, Ažbetova 16, pare. št. 59., 554/1, 554/2, 555, 556
-	MIKL (STRAMIČ) Olga, Jože, Blaguš 2, pare. št. 277/1, 277/2; 278/1, 278/2, 279/1, 279/2, 280, 281, 282, 283
—	MIKL (VILIPIČ) Amalija, Ivan, Blaguš 8, pare, št. 25/1, 25/2, 86, 96, 97, 111, 331/2, 334, 335, 337, 347/2, 353/1,353/2, 353/3, 353/4, 354, 355
—	MIKL (VRBNJAK) Marija, Anton, Čakova 3, pare. št. 21, 23, 63/2, 75, 566, 567/3, 567/4
—	MIKL Terezija, Blaguš 8, pare. št. 104
—	Ministrstvo za kmetijstvo SRS, (kmetijsko zemljiška skupnost), pare. št. 61,65, 98, 295/2, 295/6, 327, 328, 331/1, 331/3, 347/1, 347/4,551,562
—	MIR (ELBL) Marija, Janez, Grabonoš 27, pare. št. 62/4
—	MODRIJAN (BELEC) Marija, Stanislav, Čakova 4, Pare. št. 26/2
—	MUHIČ (BRUMEN) Denijela, Roman, Biserjane 14, pare. št. 83
—	NEDOG (ŽIŽEK) Slavica, Dragotinci 30 a, pare. št. 57
—	PERŠA (FEKONJA) Marija, Stanetinci 29, pare. št. 24, 343/1, 344/2..
.	— PLOJ Ludvik, Blaguš 5, pare, št., 22, 68, 71, 290/1, 290/2, 290/3, 291, 305, 306/1
—	PROSENJAK Marija, Blaguš 9, pare. št. 26, 345/3, 349, 350, 352/1, 352/2, 352/3, 28
—	MEGLIČ Franc, Maribor, Ažbetova 16, REJC (MEGLIČ) Sonja, Celje, Ul. Brat. Voš. 3, pare. št. 55
—	MEGLIČ (ROŽIČ) Marija, Čakova 13, REJC (MEGLIČ) Sonja, Celje, Ul. B. Vošnjak 28, pare. št. 553
—	ROŽMAN (BELEC) Jožefa, Radenci 19, pare. št. 292/2
—	ROŽMAN (KEGL) Kristina, Ženik 13, pare. št. 79/1
—	SLANA (razvez. ŠKRJANEČ) Mira, Sovjak 92, pare. št. 72
—	SVETONJA (ŠTUHEC) Antonija, Blaguš 6, pare. št. 23/1, 23/2, 306/2, 322/6, 323/1, 323/2,'323/3, 324, 325, 326
—	ŠINKO Jože, Biserjane 16, pare. 21, 84, 113, 309, 310, 312/1, 312/2, 312/3, 313/1, 313/2, 313/3, 561/1, 563
—	ŠTEBIH (KUKOVEC) Alojzija, Alojz, Čakova 9, pare. št. 8., 118/1, 124, 125/1, 125/2, 126, 127/1, 127/2, 127/3, 129
—	ŠTEBIH (KUKOVEC) Alojzija, Alojz, Čakova 9, pare. št. 307/2
—	ŠTEBIH (KUKOVEC) Alojzija, Alojz, Čakova 9, pare. št. 114
—	ŠTUMPF (KREFT) Antonija, Jakob, Kraljevci 18, pare. št. 347/3
—	ŠTUMPF Anton, Kraljevci 18, pare. št. 116
—	ŠULAK Anton, Marija, Biserjane 19, pare. št. 67/1, 67/2
—	ŠUTJA por. TROFENIKA Marija, Dragotinci 36, ŠUTJA Franc, Dragotinci 34, pare. št. 69
—	TIBAUT Jože, Ženik 33, pare. št. 101/2
-	TIŠLER (KAUČIČ) Neža, Kraljevci 16, pare. št. 105, 107
—	ŠIJANEC Frančiška, Trbuc (Fijavž) Marija, Leopold, Čakova
12, pare. št. 12, 189, 191, 192, 193/2, 194/2, 548/1, 548/2, 564, 576
—	TRSTENJAK (HOFMAN) Anica, Franc, Alojz, Čakova 7, pare. št. 5/2, 148, 149, 150, 151. 152, 154, 155, 156. 157. 573/2
-	SEVER (VERZEL) Terezija, VERZEL (PERŠAK) Helena, Blaguš 13, pare. št. 345/6
-	HERIC (KLOBASA) Neža, Kutinci 7, VINČEC Štefan, Blaguš 10, pare. št. 360/2, 360/4
—	VINČEC Avguština, Blaguš 10, pare. št. 361
— Vinogradniško gospodarstvo Kapela, pare. št. 99, 100, 120/1, 260, 261,557/1, 558,559
—	VRBANČIČ Rudolf, Marija, Dragotinci 15, pare. št. 62/2
—	VRBANČIČ Rudolf, Marija, Dragotinci 15, pare. št. 62/5
— VRBNJAK (HORVAT) Karolina, Blaguš 15, pare. št. 295/3 del'
— VRBNJAK (HORVAT) Karolina, Blaguš 15, pare. št. 108/1
—	ZORKO Peter, Vida, Čakova 5, pare. št. 5/1, 88, 109, 158, 159/1, 159/2, 159/3, 160, 162, 163
—	ZORKO Vida, Čakova 5, pare. št. 89, 108/2
—	ZRINJSKI (KOROŠA.K) Rozalija, Sovjak 26, pare. št. 62/3
—	ŽAJDELA (KOROŠAK) Jožefa, Franc, Jamna 6, pare. št. 557/2
3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakpna o kmetijskih zemljiščih).
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožba se vloži pri Vrhovneh sodišču SRS Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v tridesetih dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču.
Številka: 462-1/86-10
Datum: 2. 6. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
206
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu. Ur. list SFRJ št. 53/76 13. in 14. člena zakona o 'sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80 in 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave 41/81 in 7/86 je skupščina občine Gor. Radgona na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. 6. 1986 sprejela naslednji
SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v SOZD Elektrokovina DO Lina Apače in v njeni TOZD Notranja oprema in v delovni skupnosti skupnih služb.
I.
Začasni ukrepi družbenega varstva v DO Lina Apače in v TOZD Notranja oprema ter DSSS prenehajo s 28. 6. 1986.
II.
Razreši se začasni kolektivni poslovodni organ SOZD Elektroko vina DO Lina Apače in v njeni TOZD Notranja oprema in v Delovni skupnosti skupnih služb.
III.
Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepov družbenega varstva iz sodnega registra in se vpiše prenehanje mandata začasnega kolektivnega poslovodnega organa.
Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 428-1/85-IS
Datum: 30/6-1986
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
207
Na podlagi 17. člena SaS o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona na 2. skupščini dne 25/6-1986 sprejela naslednji
Ugotovitveni sklep
1.
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona ugotavlja, daje SaS o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklene, ker gaje sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.
SaS o temeljih plana Samoupravne komunal te interesne skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Vestnika, uporablja pa se od 1/7-1986 dalje.
Ševilka: 025-2/86
G. Radgona 26. 6. 1986
Predsednik skupščine skis:
Tomo TOŠIČ, s. r.
208
Na podlagi 17. člena SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na 1. skupnem zasedanju dne 24/6-1986 sprejela naslednji
ugotovitveni sklep
1.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona ugotavlja da je SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.
SaS o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Vestnika, uporablja pa se od 1/7-1986 dalje. _
Številka: 025-1/86
G. Radgona 26. 6. 1986
Predsednik skupščine SSS:
Franci PLEJ, s. r.
209
Na podlagi 17. člena SaS o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Gor. Radgona za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Gornja Radgona na 2. skupnem zasedanju dne 26/6-1986 sprejela naslednji
ugotovitveni sklep
1.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Gornja Radgona ugotavlja, da je SaS o temeljih plana SISC občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2.
SaS o temeljih plana SISC občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Vestnika, uporablja pa se od 1/7-1986 dalje.
Številka: 025-3/86
G. Radgona 26. 6. 1986
Predsednik skupščine SISC: Anton KAMPUŠ, s. r.
STRAN 14 VESTNIK, 10. JULIJA 1986
210
Na podlagi 3. točke Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin za leto 1986, 4. alinee 2. točke Aneks k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 in sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 24/6-1986, se objavlja naslednji
SKLEP
Povišajo se stanarine in najemnine za občino Gornja Radgona za 42 %. Dvig velja od 7/7-1986
Številka: 025-1/86
G. Radgona 26. 6. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SSS:
Franci PLEJ, s. r.
211
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) ter 167. člena statuta občine M. Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1986 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci.
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci po projektih št. 40015, 1058/4-84 in 3005, na melioracijskem območju določenim z mejo, ki poteka:
a)	k. o. Moravci
I.
Na južni strani je meja melioracijskega območja vas Moravci, na zahodu potok Lipnica proti severu do parcele št. 2356 in po severni meji te parcele do občinske poti, ki jo seka gozd proti vzhodu po občinski poti pare. št. 3234 do ceste Moravci—G. Moravci in ob cesti proti G. Moravcem vse do potoka Mostec na vzhodu. Na vzhodni strani poteka meja proti jugu ob potoku Mostec do ceste M. Sobota— Lendava in nato ob cesti do vasi Moravci.
II.
Od juga proti severu ob cesti pare. št. 3227 do pare. št. 1846 po tej parceli od gozda pare. št. 1847 in nato proti jugu do pare. št. 2204 in 2206 ter se po južni meji pare. št. 2201 priključi na pot pare. št. 3227. Območje zajema parcele imenovane »Gaji«.
III.
Področje zajema parcele imenovane Gaj, Brzinšček, Brezje in Pečke in poteka na zahodni strani po poti pare. št. 3220 proti severu do pare. št. 1699 in po severni strani te parcele proti vzhodu do parcele št. 1698, od tod proti severu do pare. št. 1672 in po severni meji, te parcele proti vzhodu do občinske proti in nato po meji pare. št. 1718 in 1721 ter 1719 in 1720 do potoka Mostec. Po potoku Mostec proti jugu do gozda in hiš v naselju G. Moravci. Gozdovi in ohišnice so izvzeti iz melioracijskega območja.
b)	k. o. Markišavci in Puconci
Na zahodu poteka meja ob železniški progi M. Sobota—Puconci proti severu do Puconskega potoka in ob Puconskem potoku do prvih hiš v vasi Puconci, kjer se nato priključi na krajevno cesto Puconci— Rimska Čarda, po tej cesti do križišča ceste Mačkovci—M. Sobota in nato proti jugu po katastrski meji k. o. Nemčavci in nato ob robu gozda imenovanega Spodnji log proti zahodu prečka cesto M. Sobota— Markišavci in se priključi na železniško progo M. Sobota—Puconci. Gozdovi in ohišnice v vasi Markišavci so izvzeti iz melioracijskega območja.
c)	k. o. Nemčavci
Meja melioracijskega območja je na zahodu meja s k. o. Markišavci, na severu križišče ceste Puconci—Rimska Čarda s cesto Markišavci—M. Sobota, ob cesti Mačkovci—M. Sobota proti jugovzhodu do motela »Čarda«, prečka cesto M. Sobota Martjanci in poteka ob tej cesti do prvih hiš v vasi Mytjanci in nato proti vzhodu do Marijanskega potoka. S tem je meja območja delno v k. o. Martjanci. Ob Marijanskem potoku poteka meja proti jugu do poljske poti pare. št. 615, po tej poti proti zahodu do pare. št. 623, po tej poti proti jugovzhodu do poljske poti pare. št. 624, po tej poti proti jugu do poti pare, št. 613 in nato po tej poti proti zahodu do glavne ceste M. Sobota— Martjanci in ob glavni cesti proti M. Soboti do gostilne »Baranja«. Nato poteka meja proti zahodu po južni strani parcel št. 325/2 in 325/1, kjer se priključi na mejni jarek, ki je meja s k. o. Markišavci. Gozdovi in ohišnice so izključeni iz melioracijskega območja.
č) k. o. Noršinci
Na južni strani je meja območja mejni jarek, ki je obenem meja s k. o. M. Sobota. Od juga proti severu poteka meja po zahodni strani pare. št. 263/2 in 262 do poljske poti pare. št. 199 in 198. Od severa proti jugu pa poteka meja po vzhodni strani parcele št. 199 vse do mejnega jarka.
d)	k. o. Lukačevci
Melioracijsko območje zajema parcele imen »Stari travniki« in sicer:
Od severa proti jugovzhodu je meja pot pare. št. 228 do pare. št. 124/4 in nato po severnih straneh parcelnih št. 124X4, 122 in 119 proti severu do pare. št. 115/3. Po južni strani pare. št. 115/3, 115/2 in 229 proti zahodu do ceste M. Sobota—Noršinci. Ob cesti proti severu do pare. št. 3659 gozd, ki ni v melioracijskem območju in nato po parcelnih mejah parcel imenovanih »Jauške«, ki so izven območja in »Stari travniki«, ki so v območju vse do poti pare. št. 228.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije
a)	Hidromelioracije:
—	predela — ruvanje štorov
—	osnova odvodnja — odprti jarki
—	zasip depresij
—	detaljna odvodnja — polaganje drenaže
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih.
b)	Agromelioraciji:
—	založno gnojenje
—	apnenje
—	globoko oranje ravnikov
—	podrahljanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki oz. uporavniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdno drevje in grmičevje ob trasah melioracijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to s projektom predvideno.
4.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na melioracijskih jarkih,
čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivov v melioracijske jarke, — čiščenje in vzdrževanje propustov in jarkov, — vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju, — izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oz. najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnenje kmetijskih zemljišč oz. najmanj vsakih 4 leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana metijska zemljišča so dolžni udeleženci oz. uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge Panonka.
6.	člen
Udeleženci so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema v smislu 108. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86). Višino prispevka določi skupščina občine Murska Sobota.
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopajo na njihova zemljišča.
8.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska" roizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna.
9.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Murska Sobota, v okviru katere sta ustanovljeni melioracijski skupnosti »Markišavci« in »Moravci«, ki sta sestavljeni iz kmetov-udeležencev, ki imajo zemljišča v melioracijskem območju.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in iz-ložena na poseben račun pri DO KZ Panonka, TZO Murska Sobota.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 324-14/85-3
M. Sobota, 30. 6. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
And	rej GERENČER, dip. oec. 1. r.
212
Na podlagi 101. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79 in 11/81), 46. člena Zakona 0 spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86) in 278. člena Statuta občine Lendava.(Uradne objave Pomurja št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 7. 1986 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka za območje Turnišče II.
L člen
Uvede se melioracijski postopek za območje v delih k. o. Turnišče, Renkovci in Dobrovnik. Mejo melioracijskega območja in vse potrebne sestavine, ki jih določa Zakon o urejanju naselij in drugih po
segov v prostor vsebuje Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje med k. o. Turnišče, Renkovci in Dobrovnik (v nadaljnjem besedilu melioracijsko območje za Turnišče II.), ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor št. 1318/85.
2.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti drevesa in grmičevja kot je to razvidno iz grafične priloge — valorizacija v ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Turnišče II.
3.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioracijskem območju dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju.
Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža ter drugi objekti in naprave, ki so bili narejeni zaradi melioracije.
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo najmanj:
a)	pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
—	preprečitev prekomernega zaraščanja,
—	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja, — odstranitev naplavine na dnu jarka in morebitnih odpadkov, — zavarovanje melioracijskih objektov in naprav, če se meliorirana zemljišča uporabljajo za pašo živine, z ograjo, ki mora biti najmanj 0,5 m oddaljena od jarka,
—	sprotno čiščenje cestnih propustov na melioracijskem sistemu;
b)	pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje,
—	izpiranje in čiščenje cevne drenaže od mulja,
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cene drenaže;
c)	pri vzdrževanju cest in cestnih objektov:
—	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih cest,
—	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipanjem jam,
—	košnja bankin,
—	vzdrževanje mostov in cestnih propustov ter
—	čiščenje zarasti;
d)	pri vzdrževanju drugih objektov in naprav:
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotoviti trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
4.	člen
Lastniki in uporabniki KZ so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščeni za izvajanje melioracij kmetijskij zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopijo na njihova zemljišča.
5.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč-ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti čimbolj intenzivna.
6.	člen
Melioracijska dela se bodo izvajala po naslednjem vrstnem redu:
1.	posek drevja in grmičevja
2.	izkop melioracijskih jarkov
3.	zasutje depresij
4.	polaganje drenov
5.	izvedba agromelioracije.
7.	člen
Na melioracijskem območju je prepovedan promet z zemljišči, razen v primeru, če postane zemljišče družbena lastnina, prepovedano pa je tudi parceliranje zemljišč, gradnja objektov in spreminjanje kulture.
• 8. člen
Investitor melioracijskih del je ABC Pomurka, KZ Lendava TZO Turnišče. Lastniki zemljišč oz. uporabniki so dolžni plačati prispevek za vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav v skupni rabi, kot bo to določal poseben občinski odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektiv in napravah na melioracijskem območju.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 324-1/86-3
Lendava, 2. 7. 1986
Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 11. do 17. julija
PETEK SOBOTA. NEDELJA \ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTI
PETEK, 11. julija: 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Mladinska, Kam konec tedna, Priporočajo vam), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.10—01.05 Teletekst RTV Ljubljana, 18.25 Poročila, 18.30 Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna otroška oddaja Tv Zagreb, 18.45 Flipper, 10. del ameriške nanizanke, 19.45 Vreme, 19.50 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja, 20.15 Ne prezrite, 20.25 Amazonka: Sence v divjini-lindijanci Amazonke, 4. del angleške dokumentarne serije, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 Bergerac, 12. del angleške nanizanke, 23.05 Čajkovski in ljubitelji glasbe, angleški film.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Glasbena oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke — kviz, 16.00 Derrick, 5. del nemške nanizanke, 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Lutkomendija, otroška oddaja, 18.15 Začimbe po svetu, 18.45 Mali veliki svet, dokumentarnozaba-vna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Musiča viva: nova dela domačih avtorjev, oddaja resne glasbe, 20.45 Poročila, 20.50 Dokumentarna oddaja, 21.40 Nočni kino — dokumentarni ciklus »Nevsakdanji vidik«: Prostitutka sem, pa ne navadna, angleški film, Begunci, ameriški film, 23.35 Poletna noč Tv Ljubljana (do 01.30) (podrobnosti v dnevnem tisku),
TV ZAGREB
14.00 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dempsey in Makepeace, 21.00 Dober večer, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kulturni magazin, 23.30 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.45 Otroki in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Veliki show Lady Liberty, 22.20 Umetnine
TV MADŽARSKA
10.00 Upokojenski dopoldan, vmps nadaljevanka Upokojenec nikoli nima časa in film Nore počitnice. 15.55 Poročila. 16.05 TV ogledalo. 16.20 Spored za 3 dni. 16.25 Ob prazniku LR Mongolije. 16.55 Šport. 18.05 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Štafeta, madžarski č/b film. 21.35 Srečanje v petek zvečer, za mladino. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja, risanke. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Jazz na ekranu. 20.30 Film: Sadist. Igrata: Sal Mineo, Juliet Prowse. Režija: Joseph Cates. 21.55 TVD vsedanes. 22.05 Desetletje uničenja — dokumentarec. 23.05 Jazz festival na Bledu. 23.30 Lucy — telefilm.
SOBOTA,
12.
julija:
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (reportaža, Ob skodelici kave), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
14.40 — 23.40 Teletekst RTV Ljubljana, 14.55 Poročila, 15.00 Smer deveti otok, 1. del Tv nadaljevanke (čb), 15.20 Na črko, na črko, 11. del nanizanke Tv Beograd, 15.50 Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb, 16.05 Narodni parki: »Pakleni-ca«, oddaja Tv Zagreb, 16.35 Amazonka: dediščina izgubljenega sveta, onovi-tev 3. dela angleške dokumentarne serije, 17.20 Jo ho ho, bolgarski mladinski film, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 S poti po Indiji: Rajska dolina, 2. del doKumeit tarne serije, 20.15 Zrcalo tedna, 20.35 Muppet show, 21.00 Šanson na naš način: Gabi Novak, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 Bojni voz, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
15.25 Kako biti skupaj, 15.55 Miti in legende, 16.10 Otroška predstava, 17.10 Pod mostom, kitajski film, 19.00 Istra, narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Človek in čas, dokumentarna oddaja, 20.30 Ohridsko poletje, prenos otvoritve, 22.00 Poročila, 22.10 Športna sobota, 22.30 Rezerviran čas, 22.55 Poletna noč Tv Ljubljana (do 01.30), (podrobnosti v dnevnem tisku)
TV ZAGREB
15.40 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Enosmerna vozovnica (film), 21,45 Dnevnik, 22.00 Program ob koncu tedna
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Iz cirkusa, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Parada narodne glasbe, 22.00 Sen kresne noči (drama),
Drugi program
15.50 Tedenski tv spored, 16.15 Iz parlamenta, 17.15 Princ Evgen, 18.00 Pan-op-tikum, 18.25 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Poletne nežnosti (film), 21.50 Šport, 22.25 Bellamy (film),
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve do 11.45. 14.10 Za najstnike. 14.55 Louis Pasteur, češka serija. 16.15 Objektiv, dejstva o svetu socializma. 17.20 Čudežni živalski svet. 17.55 Šport, tekmovanja Dobre volje v Moskvi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Linda, rdeča kot karmin. 21.10 Uboj v Angelski ulici, avstralski film za starejše od 14 let. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Bellamy — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv-novice. 19.00 Colonel March — tv film. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Start. 20.30 Carmina Burana — Carl Orff. 21.45 TVD -vsedanes. 21.55 Kitarist Siegfried Schwab. 23.00 Zdravnik in pacient. 23.30 Čar nepredvidenega
NEDELJA, 13. julija: 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem
valu, 12.00
Osrednja
madžarska oddaja, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, kmetijska, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.10-13.05 in 17.10 —22.05 Teletekst RTV Ljubljana, 9.25 Poročila, 9.30 Živ žav: Risanke in Lučka, 3. del češko—nemške nadaljevanke, 10.20 Flipper, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke, 10.45 J. Kennedy Martin: Kitajec v Scotland Yardui, 9. del, 11.35 Škotski ansambel dud, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 17.25 Poročila, 17.30 Nenavadni gospod Victor, francoski film (čb), 19.30 Tv dnevnik. 20.00 A. Di-klič—V. Bulajič: Veliki transport, 2. del nadaljevanke Tv Novi Sad, 21.00 Alpe—Jadran,	informativno—mozaična	oddaja,
21.30 Športni pregled, 22.00 Poročila (do 22.05), Oddajniki II. Tv mreže: 17.30 J. F. Lampe: Piram in Tizba, komična opera (tudi za JRT 2), 18.25 Izviri, oddaja iz kulture, 19.10 Prometni krog, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Destletje uničevanja: V pepelu pragozdov, 3. del angleške dokumentarne serije, 20.50 Poročila, 20.55 Premor, 21.00 Pavla-kovi, 12. — zadnji del nemške nadaljevanke, 21.45 Poezija: Miroslav Slavko-Mader, 22.15 Rezerviran čas (samo za LJ 2), 22.45 Poletna noč Tv Ljubljana (LJ 2 in Tv Koper), (podrobnosti v dnevnem tisku), (do 01.30)
TV ZAGREB
12.00 Kmetijska oddaja,
13.00 14.00
15.25 Mala Mali
Mladinska oddaja, Glasbeno popoldne, Novi pacifik, 16.25 hiša v preriji, 17.15 koncert, 17.35 Rein-
gold (film), 18.55 Risanke, ~	-	20.00
Dnevnik,
19.30
Dramski
spored, 20.55
Morje, ljudje, obale, 21.30
Športni pregled, 22.00
Dnevnik, 22.20 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.55 Otroški in mladinski spored, 17.45 Klub seniorjev, 18.25 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20:15 park (tv film), 23.10 Priče časa
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 11.00 Imejmo se radi, pon. 11.25 Glasbeni butik. 15.30 Ci
ganski kralj Laci XXXVI. 16.05 Vsaj je lepo, TV igra. Oglejmo si skupaj. Srečno, kviz. 18.35
Racz vreme 17.10 17.40 Delta,
znanstveni poročevalec. 19.30 Teden, aktualne reportaže. 20.35 Ponovno se razjezimo, italijanski film. 22.30 Gostje v studiu. 23.05 Poročila.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, risanke. 18.30 Computer — dokumentarec. 19.00 Colonel March — telefilm. 19.30 Povratek odpisanih — tv nadaljevanka. 20.30 Bellamy — telefilm. 21.30 Sedem dni. 22.00 Košarka — Madrid _ svetovno prvenstvo. 23.15 Avtomobilizem — Formula-1
PONEDELJEK, 14. julija: 16.00 Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno danes (šport, turistični utrinek), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Smer deveti otok, 2. del Tv nadaljevanke (čb), 18.40 Na črko, na črko, 12. del nanizanke TV Beograd, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Poletni festival: Yolanda Hernandez poje španske in južnoameriške pesmi, 20.10 N. Cato: Vse reke tečejo, 5. del avstralske nadaljevanke, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 Omizje Oddajniki II. Tv mreže:
14.45 Glasbena oddaja, 15.15 Poročila, 15.25 Številke in črke—kviz, 15.45 Dolgo potovanje po puščavi, 1. del sovjetske nadaljevanke, 17.00 Risanke, 17.25 Tv dnevnik, 18.00 Beograjski Tv program, 19.00 Športni grafikon, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, oddaja o znanosti, 20.50 Poročila, 20.55 Čas knjige, 21.30 Dinastija, 107. del ameriške nadaljevanke, 22.20 Stereovizija (do 23.20), 22.50 Poletna noč Tv Ljubljana (LJ 2 in Tv Koper), (podrobnosti v dnevnem tisku), (do 01.30)
TV ZAGREB
15.00 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ne pred otroci (drama), 21.35 Mini portret, 21.50 En avtor, en film, 22.05 Argumenti, 22.35 Dnevnik, 22.55 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroki in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Španska državljanska vojna
Drugi program
17.30 Mi ljudje, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Oddelek S, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Klavec (film), 23.40 Munsterjevi,
TV MADŽARSKA
16.55 Poročila. 17.05 Športna tekmovanja Dobre volje iz Moskve. 18.15 Video strani. 18.20 Sedem želj, pesmi Ide Makay, spored studia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Telepodij vam predstavlja; Imre Kertesz: Oslovska vprega, ša-Ijivka. 21.00 Športna tekmovanja Dobre volje, posnetek iz Moskve, 22.30 Da, teta, angleški TV film. 22.35 Poročila.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
16.15 Zdravnik in pacient medicinska oddaja.
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, risanke. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 Tv — novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD - STIČIŠČE. 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu. 20.30 Par čevljev za dolgo pot — Tv nadaljevanka. 21.40 TVD — vsedanes. 21.50 Vila — Tv nadaljevanka. 22.50 Delta. 23.50 Lucy — telefilm
TOREK, 15. julija: 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno danes (Pogovor v živo, Iskrica), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55-22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 18.10 Poročila, 18.15 Živi Planet: Gozdovi severa, 3. del angleške dokumentarne serije, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Niške zborovske slovesnosti ’86, 20.20 Neznani beneški avtor: Benečanka, Tv adapatacija predstave SSG Trst, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 Svet na zaslonu
Oddajniki II. Tv mreže:
14.45 Glasbena oddaja, 15.15 Poročila, 15.25 Številke in črke—kviz, 15.45 Dolgo potovanje po puščavi, 2. del sovjetske nadaljevanke, 17.00 Risanke, 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Pisani avtobus, dokumentarna otroška oddaja, 18.15 Ohranitev kulturne dediščine, 18.45 Žur, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Festival Ameriških tamburašev, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Poročila, 20.55 Liki revolucije, dokumentarna oddaja, 21.40 Izobraževalna oddaja, 22.10 Rezerviran čas (samo za LJ 2), 22.45 Poletna noč Tv Ljubljana (LJ 2 in Tv Koper), (podrobnosti v dnevnem tisku), (do 01.30)
TV ZAGREB
15.00 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Železni človek .(film), 23.00 Dnevnik, 23.20
Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 100 let Oskarja Kokoschke, 22.45 Bellamy (nadaljevanka),
Drugi program
17.30 Usmeritev, 18.00 Policijska postaja 1, 18.30 Oddelek S, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja.
9.30 Žrebanje lota. 10.00
Starsky in Hutch,
pon.
10.50 Dokumentarni film. 16.10 Spored za 3 dni. 16.15 Vikingi, pon. 16.45 Športna tekmovanja Dobre volje. 18.00 Šaljivke Laszla Bazsa. 18.30 Industrijski svet. 19.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Žene za pultom, 11. del češke serije.
21.00 Teden, kulturni TV tednik. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Kamen Marca Pola — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 TV — novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Ribolov na Do-jranskem jezeru. 20.30 Bellamy — telefilm. 21.30 Kavalirji neba — telefilm. 22.00 TVD — vsedanes. 22.10 Košarka — Madrid — svetovno prv. polfinale. 23.15 Vaterpolo — Zagreb — jugoslovansko prvenstvo
17.00 OtrošKi program, Lamu, deklica iz vesolja, risanke. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv — novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu. 20.30 Film — človeški faktor. Igrajo: George Kennedy, Raf Vallone, Rita Tushingam. Režija: E. Dmytrik. 22.10 TVD — vsedanes. 22.20 Mačka — tv nadaljevanka. 23.30 Vaterpolo — Zagreb — Jugoslovansko prvenstvo
SREDA, 16. julija: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Gospodarska tema, Poletni obisk), 18.00 — »21-232«, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
“JANA JV LJUBLJANA
18.00-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.15 Poročila, 18.20 Slovenske ljudske pravljice: Goslač, 18.40 Narodni parki: Risjak, izobraževalna oddaja Tv Zagreb, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Ideologija in zločin, 1. del dokumentarne serije Tv Zagreb, 20.20 Šopek domačih, 2. oddaja, 20.50 Portret: Zvonimir Rogoz (igralec), 21.20 Risanka, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 Film tedna: Milo Ba-rus, zahodnonemški film
Oddajniki II. Tv mreže:
15.00 Glasbena oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke—kviz, 16.00 Dolgo potovanje po puščavi, 3. del sovjetske nadaljevanke, 17.05 Risanke, 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Obiskovalci, 15. — zadnji del otroške serije, 18.15 Muzeji in galerije, 18.45 Zgodbe iz starih mest: Foča, glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zagreb: Mednarodni turnir v vaterpolu — SFRJ:Kitaj-ska, prenos, 21.00 Poročila, 21.05 Koncert v Novosadski sinagogi, oddaja resne glasbe, 21.50 Življenje in ne film, dokumentarna oddaja, 22.35 Premor, 22.45 Poletna noč Tv Ljubljana (LJ 2 in Tv Koper), (podrobnosti v dnevnem tisku), (do 01.30)
TVZAGREB
15.00 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zvezda je rojena (film), 22.20 Dnevnik, 22.40 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9	.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Goliatovo rojstvo (film), 21.45 Videoteka
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.	30 Počitniška matineja.
1	0.15 Pravljična opera. 11.50 Arhitektura v okolici Moskve. 16.45 Miriam Ma-keba show. 17.20 TV borza.
17.30 Ukradena zbirka, poljski film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pravni primeri. 20.45 Stara madžarska plesna glasba, iz obdobja Kru-cov. 20.55 Parabola. 21.25 Daj, kralj, vojake, madžarski film za starejše od 14 let. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
ČETRTEK, 17. julija: 16.00 - Jazz, 16.30 - Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.35-00.35 Teletekst RTV Ljubljana, 17.50 Poročila, 17.55 T. Pavček: Vija-vaja—Ringaraja, 5; del po-učnozabavne nanizanke (čb), 18.40 Delegatska tribuna, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja, jugoslovanska filma, 20.15 Tednik, 21.15 Risanka, 21.30 Tv dnevnik, 22.05 S; Pons—A. Larreta: Goya, 5. del španske nadaljevanke, 23.00 Retrospektiva Jugoslovanskega filma: Pop Čira in Pop Spira
Oddajniki II. TV mreže:
14.45 Muppet show, 15.15 Poročila, 15.25 Številke in črke —kviz, 15.45 Dolgo potovanje po puščavi, 4. del sovjetske nadaljevanke, 17.00 Risanke, 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Sonce na dlani, 6. — zadnji del otroške serije Tv Skopje, 18.15 Znanstvene teme: Medved-grad, 18.45 Piknik v Rogaški Slatini — glasbena oddaja (za JRT 1 do 19.15), 19.00 Zagreb: Mednarodni turnir v vaterpolu — SFRJ:Italija, prenos, 20.00 Hiša, 1. del poljske nadaljevanke, 21.25 Poročila, 21.30 Umetniški večer—Fenomen monodrame, L Andric: Čorkan, monodrama, 23.00 Poletna noč Tv Ljubljana (LJ 2 in Tv Koper), (podrobnosti v dnevnem tisku), (do 01.30)
TV ZAGREB
15.00 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.00 Projekt Interart, 21.10 Kviz, 22.10 Dnevnik, 22.30 Program plus.
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroki in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse, kar je prav (tv film), 21.15 Kabaret, 21.50 Sestre zla (film), 23.20 Bellamy (film),
TV MADŽARSKA
9	.00 Počitniška matineja, filmski mozaik do 10.45. 16.30 Poročila. 16.35 Pesem doni. 17.00 Športna tekmovanja Dobre volje iz Moskve. 18.10 TV borza. 18.25 Jama Szubadta, tabor iz kamene dobe v Pilisu. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zsigmod Remenyik: Sablja in kocka, TV igra. 21.20 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, kamen Marca Pola — telefilm. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 18.55 Tv — novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Velike razstave: Kan-dinski. 20.30 Film: Darclee. Igrajo: Silvia Popoviči, Co-stace Antoniu, režija: Mihai Jacob. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Košarka — Madrid — svetovno prvenstvo. 23.35 Variete.
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 17
I Šole v Martinju ni več pa tudi šolsko igrišče že zdavnaj ni več zaslužilo svojega imena (kar se da razbrati tudi s fotografije). Taka podoba je bila, dokler se prizadevni mladinci niso lotili dela. Zdaj so vse bliže končnemu cilju — izgraditvi košarkaške-Iga igrišča, ki naj bi preraslo v večnamenski športni poligon. Nakup železa za koš in prvo iztrebljanje mladega gozdička se je začelo že lani, letošnjo pomlad pa so že postavili nosilno konstrukcijo za koš.
IPovdariti je treba, da so celotno delo z lastnimi sredstvi opravili mladi zanesenjaki. Čaka jih še precej dela, predvsem pri izravnavi terena, vendar pa ob večerih že tudi zaigrajo in razmišljajo o prvih tekmah. Lep primer, kako se da tudi s skromnimi _ sredstvi, a ob veliki volji in zagnanosti, marsikaj storiti.
Srečko Kalamar
NOB v Mali Polani. Gre za Copekov mlin, kjer se je 26. decembra 1944, sestal vaški odbor OF, ki je na območju okoliških v^si pripravljal organiziran odpor proti okupatorju. Mlin so obnovili pred desetimi leti. Torej se teh nekaj let v mlin ob potoku Črncu ni kaj dosti vlagalo v obnovo. Danes ga je vnovič načel zob časa. Da je privlačna turistična točka, priča veliko skupin, ki si ga hodijo ogledovat. Stoji sredi njiv in gozdov, mimo žubori potok Črnec, sicer pa kraj obdaja pomirujoča tišina. Zavod za kulturo občine Lendava si je letošnje leto,zadal nalogo, da Copekov mlin v Mali Polani etapno obnovijo. L'redili bodo celotno zunanjost, ter vzdrževali okolico. Pa tudi krajevna konferenca SZDL Polana, ki je pobudnik za ureditev, se bo Alučila v popravilo. Mlin v Mali Polani bodo torej polepšali — obnovili. Prepričani smo, da se s Copekovim mlinom, zadnjim, ki je na ’potoku Črncu, ne bo zgodilo tako, kot se je z murskimi, ki so domala vsi razpadli.
Tekst in foto: Jože Žerdin
Poslovna uspešnost upravnika in zadruge
V prostorih stanovanjske zadruge Černelavci j'e pretekli četrtek potekala druga izredna seja zadruženga sveta, ki je na dnevni red vključil razpravo o poslovanju zadruge v prvem polletju letos, obravnavo člankov v Vestniku in glasovanje o zaupnici upravniku zadruge Ivanu Gerenčerju. Do glasovanja ni prišlo, ker se je izkazalo za nepotrebno ob ugodnih poslovnih rezultatih samosvoje stanovanjske združbe, ki z odmeritvami parcel in napeljavo vode'ter napovedanimi vselitvami končuje prvo etapo družbeno usmerjene gradnje. Vez s samoupravno stanovanjsko skupnostjo v Murski Soboti sicer ni dovolj trdna, da se da s strpnostjo marsikaj urediti, pa je potrdil tudi dialog med upravnikom zadruge in avtorjem v našem tedniku objavljenega prispevka pod naslovom Prehitevali smo sami sebe ter drugimi prisotnimi člani zadruženga sveta in vabljenimi predstavniki družbeno političnih organizacij v soboški občini. Slednji so ugotavljali, da ni razlogov, da stanovanjske zadruge Černelavci, ki zaradi pomanjkanja del razširja svojo dejavnost in veča število zadružnikov tudi z zasebnimi graditelji zunaj novega stanovanjskega kompleksa Černelavci na območju soboške občine (dogovarjajo pa se tudi o priključitvi radenske stanovanjske zadruge Vrelec), ne bi še naprej uspešno vodil dosedanji upravnik. Na omenjeni seji pa so na pripombo predsednika skupščine stanovalcev določili okvirni rokovnik za izvedbo posameznih del, da ne bi prihajalo do nepotrebnih za
vlačevanj in jeze zadružnikov, kljub upoštevanju dejstva, da je satelitsko naselje zasebnih hiš v Črnelavcih zraslo v rekordnem času.	B. Bavčar
Vaški zvonik
V Genterovcih je doma tudi kultura, omenimo samo citraše, mešani pevski zbor. Ko smo že pri kulturi, pa ne moremo mimo zanimivosti, ki stoji pri vaškem domu. To je lesen vaški zvonik. Ta leseni zvonik še danes rabi svojemu namenu. Ker je ta in podoben zvonik v Kamovcih načel zob časa, so se v krajevni skupnosti dogovorili in oba obnovili. Iz zvonika je mogoče slišati tudi opoldansko zvonjenje. Prav je, da so ga obnovili, tako da se človeku obudi spomin na staro arhitekturo, na leta, ko je bilo zvonikov v Lendavski občini še veliko. Zdaj je njihov čas že minil, se bo kdo pošalil. Kar bomo ohranili in zaščitili, za to nas bodo pohvalili naši potomci!	Jože Žerdin
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
11.	julija ob 18. uri ameriški film POLICIJSKA PATRULJA in ob 20. uri francoski film LJUBEZEN V OGLEDALU; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
13.	julija ob 16. in 18. uri ameriški film POLICIJSKA PATRULJA in ob 20. uri francoski film LJUBEZEN V OGLEDALU; ogled filma mladini do. 16. leta starosti ni dovoljen.
14.	julija ob 18. in 20. uri ameriški film MORILEC V HIŠI;
15.	julija ob 18. uri ameriški film BARBAROSA in ob 20. uri prav tako ameriški film MORILEC V HIŠI;
16.	julija ob 18. in 20. uri ameriški film BARBAROSA;
17.	julija ob 18. uri italijanski film VRNITEV - ČLOVEK, IMENOVAN TRINITA in ob 20. uri ameriški film: FANTOVŠČINA. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
GORNJA RADGONA
11.	julija ob 18.30 hongkong-ški film SKRIVNOST NINDJE in ob 20.30 francoski film BELMONDO VELIČASTNI;
12.	julija ob 20. uri hongkong-ški film SKRIVNOST NINDJE;
13.	julija ob 18. uri ameriški film FOOTLOOSE in ob 20. uri francoski film BELMONDO VELIČASTNI;
16.	julija ob 20. uri ameriški film UMAZANI INŠPEKTOR HARY.
Prodam
KRAVO, visoko brejo, prodam. Šebbk, Domanjševci 120. M-3264
JUGO 45, star štiri leta, prodam. Benko, M. Sobota, Prežihova 7. M-3265
NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex, rjave, spet naprodaj po 127 juliju po zelo ugodni ceni. Vsak kupec' 10 jarčicdobi eno zastonj. Zato pohitite z ugodnim'nakupom. Jože Soršak, Podleže 1, 62323 Ptujska Gora. In-19165
PSA BERNARDINCA PRODAM. Slavko Babič, Cven 16, p. Ljutomer. IN-19180 ELEKTRIČNO ŠKROPILNICO Z ENOFAZNIM MOTORJEM in 30 m cevjo ter mlatilnico' s tresljaje, primerna za manjše količine, prodam. Ivan Klobasa, Okoslavci 71. GR-12683
MOTOR MZ ETZ 250). letnik 1983, prodam za 450.000 din. Telefon: 74 920. GR-12685
VIŠNJE ZA VLAGANJE PRODAJAMO VSAK DAN V SADOVNJAKU OB KRAŠKEM JEZERU. VIŠNJE SI LAHKO OBIRATE SAMI.
NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU: 76 629.
TRAKTOR STEYR 18. dobro vzdrževan, prodam. Ivanka Kovačič, Podgrad 27, Gornja Radgona. GR-12686
OTROŠKO SPALNICČ, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v popoldanskem času. Naslov v upravi lista. M-3269
HIŠO V RADENCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-3101 SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Veščica 19, pri Murski Soboti. M-3270
TRAKTOR FIAT ŠTORE 404, 100 delovnih ur in RENAULT 18, prevoženih 40.000 km, prodam. Alojz Prelog, Veržej 37. M-3274
OPEL REKORD 1900 S, letnik 1976, delno karamboliran, prodam. Naslov v upravi lista. M-3275
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA CALOREX 85 R, nov, prodam za 36.000 din. Lašič, Slavka
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno' in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.  Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.0Q0,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Osterca 12, p. Ljutomer. IN-19185
TRAKTORSKI ŽITNI KOMBAJN MS 70 PRODAM. Bohinec, Cven 28, Ljutomer. IN-19181
HRASTOVE PLOHE, dolžina 3—4 m, debeline 5 cm, 3 m3, prodam. Branko Kolbl, Cven 63. IN-19182
BMW 250, dobro ohranjen, starejši letnik, prodam. Franc Hri-beršek, Presika 8 d, p. Ljutomer. IN-19183
NOVI FOSILI!
V soboto, 12. julija, ob 20. uri vas bodo v GOSTILNI JAKLIN v Črenšovcih zabavali NOVI FOSILI.
Preživite prijeten sobotni večer v družbi priznanega in priljubljenega ansambla.
Vljudno vabljeni!
DIANO, letnik 1979, prodam. Veščica 46, p. Murska Sobota. Informacije po telefonu: 21 992 po 16. uri. M-MM
GOLF, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon: 23 003. M-3277
ROTACIJSKO KOSILNICO VICON CREINA, 165 cm, rabljeno eno sezono, prodam. Slavko Babič, Cven 16, p. Ljutomer. IN-19176
ZASTAVO 750 v voznem stanju, tudi po delih, prodam. Jakob Zmazek, Precetinci 9, 69243 Buč-kovci. IN-19177
TRAJNOGOREČO PEČ IN OTROŠKO POSTELJO z vložkom (jogijem), prodam. Naselje 14. divizije 8, telefon: 22 882. M-3278
KRAVO S TELETOM, staro osem let, kontrola A, prodam. Pečarovci 99, telefon: 77 109. M-3280
KRAVO, po izbiri s teleti, vozno, prodam. Alojz Gomboc, Veče-slavci 126. M-3281
NJIVE V KRAŠČIH, 90 arov, TRAVNIKA V SKAKOVCIH, 50 arov, prodam. Marta Kuzmič, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 4. M-3282
KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, možen preizkus na. njivi, prodam. Perš, Vučja gomila 107. M-3283
SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX II, v. dobrem stanju, prodam. Ignac Raduha, Odranci 329. M-3284
GOLF JGL, letnik 1982, ugodno prodam. Škaper, Dolič 1. M-3285
VOZA Z GUMIJASTIMI KO-T.ESI (13 in 16 čolna) in prikolico za prevoz živine ugodno prodam. Murski Petrovci 15. M-3286
MOTOKULTIVATOR GOLDONI, 8 KS, z vsemi priključki, kompletno ali posebej, za obdelavo vinograda, ugodno prodam. Horn, Boreči 46 a, p. Križevci pri Ljutomeru ali telefon: 82 599. M-3287
NEDOGRAJENO ENONADSTROPNO HIŠO Z GOSTINSKIM LOKALOM, . v bližini Moravskih Toplic prodam. Naslov v upravi lista. M-3288 ŠKODO 100 L, letnik 1971, neregistrirano, prodam. Odranci 145. M-3289
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Naslov v upravi lista. M-3290
TOVORNI AVTO MAN 22-240, prekucnik, 3-osovine, vsi trije pogoni ter MERCEDES 1113, prekucnik, na dva pogona in dva diferenciala EVRO, zaradi bolezni lastnika prodam. Jože Zadravec, Žiški 15, p. Črenšovci. M-3291
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Jože Režonja, Velika Polana 112. M-3293
LADO 1500 LS prodam. Bela Perkič, M. Sobota, Št. Kuzmiča 27. M-3294
PAR OVC, stare 14 mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-3295
ŽELEZNI KESON ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Informacije po telefonu: 21 604. M-3296
ZASTAVO 101, MEDITERAN 1300, PRODAM. Rakičan, To-mičeva 8, telefon 24 991. M-FH
zaposlitve
PEVEC KITARIST IŠČE IGRALNO SKUPINO. Naslov v upravi lista. M-3236
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM KV IN PRIUČENEGA ZIDARJA. Od 150.000 in 130.000 din. Brezplačno stanovanje zagotovljeno. Olga Recek, Laznica, . ob - Lazni-škem potoku 7, 62341 Limbuš pri Mariboru. M-3252
SOBOTA, n. sol. o. TOZD OBRTNIŠTVO
Kopališka 2, Murska Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo
prosta dela in naloge:
1.	' stavbni klepar	2	delavca
2.	konstrukcijski ključavničar	2	delavca
3.	kovač	]	delavec
4.	slikopleskar	2	delavca
5.	zidar-keramičar	2	delavca
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— končana poklicna šola oziroma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 45-dnevno poskusno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Sobota — TOZD Obrtništvo, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
ZAGRADNJO KIRURGIJE
Delavci osnovne šole Bojana Ilicha iz Maribora (namesto venca na grob pok. Josipa Sakača, Lendava) — ^.800.— din; Štefan Makari, St. Rozmana 4, M. Sobota (namesto šopka na grob pok. Jošarjeve mame iz Lemerja) — 2.500.—- din; Potrošnik OOS Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere Evgena Kakaša) — 3.000.— din; OOZS Mlinopek Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Franca in Ignaca Gabora iz Črenšovec) — 3.000,— din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca na grob pekr obrtnikov ing. Vlada Pavlinjeka iz Strukovec in Avgusta Štausa iz Beltince) — 6.000.—*din: KS Križevci v Prekmurju (namesto venca na grob pok. mame Jožeta Kuronja, Križevci v Prekmurju 6?) — 4.000.— din: OOS Servis vozil Ljutomer (namesto venca na grob pok. Alojza Markiča) — 6.000.— din; SGP Pomurje Murska Sobota — Spl. kadr. sektor — sodelavci (namesto venca na grob pok. matere Irene Feren-cek) — 10.000.— din; Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih M- Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Brunca, M. Sobota, Kidričeva 18) — 3.000,— din; Zdravstveni dom Lendava (namesto venca na grob pok. očeta Rozine Fritz in Katarine Felšo) — 5.000.— din; Hišni svet, Ravenska 3 — 5, Beltinci (namesto venca na grob pok. Gustava Štausa iz Beltinec) — 3.400,— din; Družini Horvat'— Majaron, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Brunca, st.) — 5.000.— din; Sindikat OŠ 17. oktober, Beltinci (namesto venca na grob pok. brata Štefana Žganjara iz Markišavec) — 2.500,— din; Vili Potočnjek, C. Jenkova, Maribor (namesto venca na grob pok. svaka Karla Žo-hara, Kuzma) — 4.000.— din; Potrošnik OOS TO Izbira M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Ivanke Serec, Sata-hovci 20 a). — 3.000.— din; OOS Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Janeza Horvata, Dolina 9) — 5.000.— din; Sodelavci V. Rataja (namesto cvetja ob obletnici njegove smrti) — 11.400,— din; Sošolke Irene Radovič, Radenci (namesto cvetja na grob pok. moža) — 6.000,—
NATAKARICI ZA NEDOLOČEN ČAS ZAPOSLIM. OD 70.000 din. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Jaklin, Črenšovci. M-3261
KV AVTOMEHANIKA Z NEKAJ LET DELOVNIH IZKUŠENJ zaposlim takoj. Franc Makoter, Ljutomer, A. Trstenjaka 17. IN-19184
NATAKARICO sprejmemo — lahko nekvalificirano. Gostilna Dvoršak, Korena, Tel. 062 681-404. M-VP
din; Hišni svet Velika Polana 106/a (namesto venca na grob pok. očetu Karla Koveša) — 2.000.— din; Potrošnik OOS Veleprodaja M. Sobota (namesto venca na grob pok. sestre Štefana Banfija, Strukovci) — 3.000,— din; Osnovna organizacija sindikata WO M, Sobota (namesto cvetja na grob pok. očimu Danice Kološa) — 2.000.— din; Jože Buzeti, Bakovci Nova ulica 1 —1 5.000,— din; Anton Tanacek, Vadarci — 1.000,— dih; Šarolta Norčič, Kupšinci 35 — 5.000,— din; Družina Varga — Golob, M. Sobota, Cankarjeva 49 (namesto venca na grob pok. Veronike Miklošič, Maribor) — 6.000,— dih- Tonete'Ba'-kan. Gradišče (namesto venca na grob pok. AlojzaKolmana, Sata-hovci) — 3.000^ din; Družini Pintarič, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 20 (namesto venca na grob pok. Franca Grabara, M. Sobota) — 5.000.— din; Družina Gla-žar M. Sobota, Prešernova (namesto venca na grob pok. Franca Grabara, M. Sobota) — 5.000.— din; Irma Lunežnik, M. Sobota, Ob kanalu 5 (namesto cvetja na grob pok. Franca Taliana, Puconci) — 3.000,— din; Družina Eme Vogrinčič, M. Sobota, Štefan Kuzmiča 17 (namesto cvetja na grob pok. Pavle Kolarič) — 3.000.— din; Ema Polanič, M. Sobota, Cankarjeva (namesto venca na grob pok. Kolomana Perkiča, M. Črnci) — 5.000.— din; Stanovalci bloka Lendavska 15, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Marije Varga) — 9.000,— din; Družina Stefana Koceta, Mačkovci (namesto cvetja na grob pok. Helene Šeruga, Selo) — 2.000.— din; Družina Gabor, M. Sobota, Cankarjevo naselje 39 (namesto venca na grob pok. Ludvika Mataja, M. Sobota) — 4.000.— din; Janja Ori Kuhar z družino, M. Sobota Razlagova 32 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Mataja, M. Sobota) — 2.000,— din; Irma Vlaj, M. Sobota, Cvetkova 18/a (namesto venca na grob pok. Viljema Erveša, M. Sobota) — 6.000.— din; Družina Bohar, M. Sobota, St. Rozmana 2 (namesto cvetja na grob pok. Franca Grabara, M. Sobota) — 6.000,— din; Družini Horvat—Gjergjek, Otovci (namesto cvetja na grob pok. Štefana Novaka, Otovci) — 3.000.— din; Štefan Bertalanič, Puževci 22 (namesto cvetja na grob pok. Eme Ferencek) — 3.000.— din; Družina Gorza, Okt. revolucije 20 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Karasa) — 2.000.— din: Družina Senik, Rakičan, Lendavska 23 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Karasa) —3.000.— din; Družina Poredoš, Zenkovci 26 (namesto cvetja na grob pok. Eme Jošar) — 3.000.— din; Družina Sapač, Zenkovci 89 (namesto cvetja na grob pok. Helene Car) — 2.000,- din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA
RAČUN: 51900-763-30297
STRAN 18
VESTNIK, 10. JULIJA 1086
prodam
KRAVO, staro osem let, brejo osem mesecev, prodam. Strehovci 62. M-3216
TAM 2001, kason 5,20 m, prodam. Telefon: 75 213. M-32I8 HIŠO S PARCELAMI V RAKOVCIH, Panonska 14, prodam. Informacije po telefonu: (069) 25 075. M-3220
KRAVE PO IZBIRI prodam. Karel Kovačec, Šulinci 34. M-3221
NEDOGRAJENO POČ. HIŠICO Z NEKAJ ZEMLJE (zasajen sadovnjak) prodam. Andrejci 3 a. M-3222
MOPED 15 SLC in dvobrazdne pluge, 14-colne, prodam. Roman Meolic, Dokležovje 93. M-3223 ZASTAVO 750 prodam. Kovač, Bakovci, Mladinska 34. M-3226 STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V DOKLEŽOVJU 82 IN 10 AROV STAREJŠEGA SADOVNJAKA prodam. Oglasite se pri sosedu Kovaču v Dokležovju. M-3229 NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM PRODAM. Jožica Cener, Vanča vas 58. M-3230 MOTORNO KOSILNICO AGRIA PRODAM. Lovenjak, Serdica 56. M-3231 ENODRUŽINSKO, VISOKO-PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Informacije pri odvetniku Šafariču, telefon: 21 637.
M-3232
MIZARSKI SKOBELJNI
STROJ, širina 40 cm, prodam. Prša, Velika Polana 8. M-3234 ZASTAVO 101 LUX, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Ogled v Tehnoprometu od 8. do 14. ure. Telefon 21-714. M-3235 ŠTEDILNIK ZA ETAŽNO CENTRALNO KURJAVO, 26.000 kalorij, kombinirani štedilnik (2 elektrika, 4 plin), vino rizling ali šmarnica-slamka naprodaj. Moravske Toplice, Na bregu 32, telefon:48 340.
HONDO 1000 prodam ali zamenjam za zastavo 101 ali JUGO, novejši letnik, Ernest Baranja, Šalovci 211. M-3238
KOMBAJN FERGUSON 630 ugodno prodam. Lang, Nuskova 7. M-3240
TRANZISTOR (RADIO) V BREZHIBNEM STANJU, brez kasetofona, prodam. Telefon: 24 240. M-324I
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 39. M-3242
ŽITNI KOMBAJN ZNAMKE CLAS, v dobr«* stanju, prodam. Barbarič, Dolenci 76, p. Mačkovci. M-3243
MALE PUJSKE PRODAM. Gergorec, Andrejci 58. M-3245 VINO: jurka-klinton, molzni stroj, nemški, prevozni, malo rabljen, slamoreznico — puhalnik, motorno škropilnico (za italijansko BCS), motorno črpalko za gnojnico in lesen sod za gnojnico prodam. Bučečovci 35, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3246 PARCELO, 13 arov, primerno za vinograd in sadovnjak, na Vaneči—Kaštel, prodam. Telefon: (069) 22 166. M-3247
AVTO GS PALAS PRODAM. Murska Sobota, Prekmurske brigade 2. M-3248
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Murska Sobota, Prekmurske čete 17. M-3250 KALIFORNIJSKE ČRVE UGODNO PRODAM. Telefon:
24 682. M-3251
ŠKODO Š 100, letnik 1976, in škodo po delih prodam. Lipovci 119, telefon: 71 163. M-3272 VIŠNJE ZA VLAGANJE PRODAMO. Informacije po telefonu 10. in 11. julija po 22. uri št. 22 751. M-3273
KRAVO, staro štiri leta brejo pet mesecev, prodam. Štefan Hozjan, Odranci 192. M-3253 RENAULT 4 prodam. Veščica 6 c. M-3254
BREJO TELICO PRODAM. Gradišče 20. M-3256
KOMBAJN KODEL BOHM, pripravljen za žetev, prodam. Ce-pinci 19. M-3257
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Vanča vas 22. M-3259 NOVO STANOVANJSKO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob glavni cesti, prodam. Telefon dopoldne. 74 531, popoldne: 74 256. M-3260
RABLJEN LES ZA OSTREŠJE, približno 15 m3 in žarezno opeko, večjo količino, ugodno prodam. Cernelavci, Gorička 55.
M-3262
TAM 4500, prekucnik, vozen, prodam. Špilak, Turnišče, Prešernova 1 (blok pri Planiki).
ZASTAVO 101, vozno, letnik 1977, prodam. Horvat, Bakovc, Poljska 19, telefon: 76 H 1- M 3268
ZAHVALA Nepričakovano nas je v 50. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Jožef Magdič iz Renkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi prerani, zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala tudi g. kaplanu in pevcem za pogrebni obred.
Renkovci, H. maja 1986
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, hčerka Marta z Dejanom, sinova Jože in Stanko ter hčerka Nada
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir ni zaželite.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
Franc Gašpar
iz Čepitiec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred, tovarišici Zorki za poslovilne besede ter kolektivu Avtoradgone, ŽK Mure, mojstroma Nemešu in Baleku s sodelavci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: ŽENA EMILIJA, SINOVI, HČERKE, ZETJE, SNAHE TER VNUKI
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
(Robič)
V SPOMIN
Danes, 10. julija, mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in snaha
Angela Šeruga iz Pečarovec
Mineva tudi 17 let, odkar je ugasnil nasmeh na licu naše drage hčerke, sestre in vnukinje
Alenke Šeruga
iz Pečarovec
Vaju je zakrila zemlja, ni pa pokrila globokih ran v naših srcih. Vajin lik živi, povsod nas spremlja in živel bo večno. Hvala vsem, ki se ju spominjate in kakorkoli počastite njun spomin, prinašate cvetje in prižigate sveče na njunem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJUNI
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
( Robič)
ZAHVALA
22. junija 1986 nas je v 42. letu, najlepšem cvetu svojega življenja, nenadoma, brez slovesa, zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, stric, ujec in prijatelj
Jože Zadravec
iz M. Črnec 27
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo osebju internega oddelka za prizadevanje, da bi mu rešili mlado življenje, g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in godbi za žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala GD Murski Črnci in drugim GD, vsem sorodnikom, vaščanom M. Črnec in sosedom, kolektivom ABC Pomurke tozd Mesna industrija, ozda Mura in tozda Družbena prehrana, njegovim prijateljem in sodelavcem v tozdu Klavnica za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih ter za številno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat —' iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
kupim
TRAKTOR IMT 542 KUPIM. Janez Magyar, Lendava, Kolodvorska 44. Le-10242
TRAKTOR STEYR ALI FERGUSON 533 kupim. Ponudbe na upravo lista. M-3276
STAREJŠE STANOVANJE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-3255
UMRLA JE KMETICA ŽENA IN MATI — ŽENSKA NAJGLOBLJE DUŠE IN VELIKE LJUBEZNI
TOSTRANSTVO JE ZAPUSTILA 3. JULIJA 1986 V BELTINCIH.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZMŠNNLN
Tiho in mirno, brez slovesa, nas je 27. junija v 64. letu starosti za vedno in mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, sta- -ra mama in sestra
Irma Hašaj
roj. Horvat iz Dankovec 53
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje ter ji poklonili vence in cvetje.
Posebna zahvala tudi delovnima kolektivoma Intesa tozd Mlinopek in TMI M. Sobota za darovane vence. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS Heleni Hajdinjakov! za poslovilne in ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Hermina, sinova Janez in Štefan, sin Rudi z ženo Darinko, vnuki Nataša, Saša in Mojca ter brat Ludvik z družino iz Kanade
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in ' brata
Vladimirja Lejka
iz Tropovec
ki nas je v 63. letu starosti zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, TPO Radenska, Certusu M. Sobota, PZC M. Sobota DSSS za darovane vence in cvetje ter sv. maše ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govorniku Titanu za ganljivo slovo ob odprtem grobu in GD Tropovci.
Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat— iskrena hvala!
Tropovci, 28. junija 1986
Žalujoči: žena Matilda, hčerka Majda z družino, sinova Drago in Jože z družinama, sin Tonček, sestri in brata z družinami ter drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po krajši bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek
Ludvik Pok
iz Kupšinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter ga obiskovali in tolažili med njegovo boleznijo, darovali vence in cvetje ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter predstavnikoma TMP in KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
razno
GASILSKO DRUŠTVO P.U-ŽEVCI, vabi v nedeljo, 13. julija ob 16. uri na VESELICO. Zabavali vas bodo VESELI PLANŠARJI! M-3233
PREKLIC
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala SCTPU Murska Sobota, kovinarske smeri, izdano za šolsko leto 1981/1982. Marjan
Katarina Smej
roj. Glavač
1925. leta
Benko, Serdica 120, p. Rogašov ci. M‘3239
IZGUBLJENO! L julija 198< sem od Planike do avtobusne po staje izgubila ZLATO ZAPEST NICO z napisom Jožica in datumom, 23. XI. 1965. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Jožica Rogan, So-dišinci 2. M-3258
VESTNIK, 10. JULIJA 1986
STRAN 19
v besedi in sliki
Proslavili 90-letnico gasilskega društva
Ob navzočnosti številnih gasilcev, krajanov in gostov so preteklo nedeljo v Tešanovcih proslavili pomemben jubilej — 90-le-tnico gasilskega društva. Na slovesnosti je prebral kroniko društva tajnik Stefan Kuhar, slavnostni govornik pa je bil sekretar OK SZDL Murska Sobota Jože Stvarnik. V svojem govoru je poudaril pomen društvene dejavnosti, spomnil pa je tudi na sedanje težave, s katerimi se srečujemo, ter se zavzel za njihovo odločnejše reševanje. Udeležence proslave sta -tudi pozdravilo
V zadnjih štirih letih obiskovanja v sosednje Železne županije na Madžarskem smo se kar pogosto srečevali tudi z ELIZABETO BERNJAKOVO, lektorico za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli Szombathely. Najsi je šlo za dogodke na šoli ali v Porabju, brez Elizabete ali Boške, kot ji večina pravi, je minil le redkokateri. Zato nas pred dnevi niti ni posebej presenetila novica, da je prejela najvišje priznanje madžarskega ministrstva za prosveto in kulturo — za izredne zasluge. In ko smo se najavili k njej na pogovor, smo morali kar v Maribor, kjer je bila na seminarju skupaj s porabskimi učitelji slovenščine in dvojezičnih predmetov.
VESTNIK
 Pogovor z dobitnico visokega madžarskega odlikovanja -
NE LE PREDAVATELJICA
Elizabeta je sicer končala učiteljišče v Murski Soboti, nato pa študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani nemščino in slovenščino ter tudi poljščino. Po končanem študiju se je najprej zaposlila na srednji kovinarski šoli v Lendavi. Tam je poučevala 8 let in se dejavno vključila tudi v oblikovanje lendavskega srednješolskega centra v prvo dvojezično srednjo šolo v Jugoslaviji in morda tudi na svetu. Najprej je bil to pedagoški prograln, potem pa so uvedli še ekonomsko usmeritev. No, Elizabeto so pred štirimi leti nagovorili, da je odšla na Madžarsko — za lektorico slovenskega jezika in književnosti na že omenjeni šoli v Szombathelyu. Z njenim prihodom in aktivnostjo pa se je tam marsikaj spremenilo. Zlasti si je prizadevala dvigniti raven znan-nja slovenskega jezika študentov iz Porabja in iz nekaterih hrvaških vasi v okolici Szombathelya — to ji je v štirih letih skupaj s sodelavci očitno uspelo — in zavzeto je spodbujala narodnostne kulturne prireditve ter sodelovanje s Slovenijo. To je bil razlog, da je prejela tako visoko madžarsko odlikovanje.
— Ali je bila vaša želja, da greste poučevat na Madžarsko, ali pa je bila to tudi potreba ?
»Oboje, bi lahko rekla. Pedagoška akademija si je prizadevala najti takega lektorja, ki bi poleg slovenščine obvladal tudi madžarski jezik, ker znanje maternega jezika porabskih Slovencev ni na takšni ravni, kot denimo obvladajo pripadniki madžarske narodnosti v Prekmurju madžarski jezik. Zato je v začetku, vsaj v prvem semestru, potrebno dvojezično de-
predsednik sveta KS Tešanovci Geza Rituper in podpredsednik GZ Slovenije Ernest Eori. Slednji je zaslužnim posameznikom in društvu podelil občinska in republiška gasilska priznanja. Pripravili so tudi krajši kulturni program. Ob praznovanju 90-le-tnice gasilskega društva Tešanovci pa so izdali poseben bilten, v katerem so podrobneje prikazali razvoj in delovanja gasilstva, hkrati pa tudi razvoj kraja z nekaterimi značilnostmi. Gasilsko društvo Tešanovci, ki šteje
30 članov, 9 mladincev in 9 mladink, ima motorno brizgalno in orodno vozilo ter drugo potrebno opremo. V kroniki so tudi zapisali, da so v devetdesetih letih delovanja gasili 59 požarov v domačem kraju in 71 požarov v bližnji okolici. Med delovanjem je gasilsko društvo v Tešanovcih opravilo pomembno poslanstvo na področju požarnega varstva. Za njihovo uspešno delo so jim izrekli številne čestitke.
F. Maučec
lo, da lahko potem uspešno nadaljujejo z učenjem slovenščine. In lahko bi rekla, da obvladam oba jezika enakovredno.«
— In ko ste prišli v Szombathely, kakšni so bili vaši prvi stiki, vtisi?
»Če odkrito povem, sem bila malce presenečena, ker sem pričakovala, da bodo porabski študenti bolje obvladali slovenski knjižni jezik ali pa vsaj domače narečje. Dejansko pa je bilo tako, da niso dovolj obvladali ne eno ne drugo. Zato sem z nekaterimi morala delati celo tako, kot da bi jih poučevala tuji jezik. Lažje je bilo delo le s tistimi študenti, ki so v mo-noštrski gimnaziji obiskovali slovenski krožek. No, po prvem semestru smo se skoraj vsi dobro ujeli.«
. — Vemo pa, da niste le profesorica oziroma predavateljica, ampak veliko več. S študenti se srečujete tudi v Klubu prijateljstva narodov, ki deluje v okviru slovenske katedre, pripravljate razne proslave in v minulem šolskem letu ste režirali celo pr-
RAZVILI PRAPOR
N nedeljo je bila v krajevni skupnosti Tišina slovesnost v počastitev dneva borca, ki jo je pripravilo društvo upokojencev, poverjeništvo Tišina. Društvo šteje 58 članov. Pokrovitelj prapora, ki ga je razvil podpredsednik društva upokojencev iz Murske Sobote, je krajevna skupnost Tišina. Prapor bodo hranili na krajevnem uradu, nosilec pa bo Alojz Ozvatič s Tišine.
V kulturnem programu so sodelovali pionirji osnovne šole Tišina z ritmično skupino.
DOGODEK PRI ČRNSt"
vo odrsko delo, ki so ga v slovenskem knjižnem jeziku zaigrali porabski Slovenci. Tudi to je potrebno, kajne?
»Prav gotovo. Opazila sem, da razvijanje čuta narodnostne pripadnosti in negovanja narodnostne kulture ni mogoče razvijati samo pri lektorskih vajah oziroma na predavanjih. Čutila sem vrzel, ker kulturno življenje v slovenskem jeziku ni bilo dovolj razgibano, zato sem najprej organizirala recitacijski, potem pa še dramski krožek, s katerim smo naštudirali enodejanko Variacije na temo samomor in se že večkrat predstavili. Povsod so bili nad našo igro prijetno presenečeni, tako tudi v Pečuju in Novem mestu, kar nam je dalo nove spodbude, zato nameravamo v prihodnje še kaj zaigrati v slovenskem knjižnem jeziku. V ta namen sem se že povezala tudi z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije za strokovno pomoč.«
— Kako pa si študenti še poglabljajo znanje iz slovenščine?
»Slušatelji katedre za slovenski jezik in književnost se strokovno in jezikovno izpopolnjujejo tudi na jezikovnih seminarjih, in sicer vsako leto v Mariboru, poleg tega pa hodijo tudi na hospitacije k dvojezičnemu pouku na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi. Tako lahko študentje v praksi vidijo, kako poteka dvojezično poučevanje in kako posebej potekajo ure slovenskega jezika. Tesno pa sodelujemo tudi z dvojezično srednjo šolo v Lendavi.«
— Povezani pa ste tudi s porabskimi šolami?
»Da, slušatelji tamkaj opravljajo vso učno prakso in na porabske šole hodijo tudi hospitirat.«
— Vas je tako visoko priznanje morebiti presenetilo? In kaj vam pomeni?
»Seveda sem bila presenečena, ker sem kot tuja državljanka v Ljudski republiki Madžarski prejela to priznanje. Tako sem tudi spoznala, da človeka cenijo po delu, aktivnosti, in ne le po njegovem položaju.«
Jože Graj
Melioracijski skupnosti Markišavci in Moravci
Na nedavni seji zborov skupščine občine v Murski Soboti so delegati sprejeli tudi odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih katastrskih občin Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci. Predlagatelj je Kmetijska zadruga Panonka, melioracije pa bodo izvedene po projektih, ki sta jih izdelala Vodnogospodarsko podjetje Maribor in Projektivni biro Murska Sobota. Gre za 588 hektarov kmetijskih zemljišč zasebnih kmetov in Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Vrednost del bo znašala 240 milijonov di-
Avtobusne postaje ni več
V petek, 27. junija, so delavci soboškega cestnega podjetja na ovinku ob magistralni cesti Murska Sobota—Radenci pri tako imenovanem črnskem križu odstranili vse, kar bi kakorkoli moglo spominjati, da je bilo tu desetletja avtobusno postajališče. Predstavniki krajevne skupnosti Tišina so sicer protestirali, vendar to dejanja ni zaustavilo. Da bi zvedeli za podrobnosti, smo se oglasili pri Ivanu Ipši, direktorju tozda Vzdrževanje in varstvo cest mariborskega cestnega podjetja v Murski Soboti. Izjavil je naslednje: »Res je, da smo odstranili del gramoza s prostora, na katerem so ustavljali avtobusi, saj ga ne moremo opredeljevati
STANJEVCI
V KS Gornji Petrovci praznovali
V mesecu juniju, ko KS Gornji Petrovci praznuje svoj praznik, vsako leto v eni od desetih vasi organizirajo kmečke igre, na katerih prikazujejo stare običaje, opravila in nekdanje orodje.
Letos so bile takšne igre v Stanjevcih. Prireditev si je ogledalo veliko radovednežev, med katerimi ni manjkalo tujcev, ki so veselo šklocali s svojimi fotoaparati.
Največjo pozornost obiskovalcev, predvsem mlajših, so pritegnili tkalke s kolovratom, kovač z nakovalom, mizarji z ročnimi »obliči«, ročnimi žagami, »hoblpanom« itd.. Tu so bile vrle gospodinje, ki so ponujale domači kruh in »pereče«, ni manjkal niti prikaz ročnega žaganja drv itd.
Da bi pa bila prireditev za vse obiskovalce še zanimivejše, so organizatorji priredili tudi tekmovanje v več disciplinah: košnja trave, nošenje trave s prtom na glavi, razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza, vlečenje vrvi, vožnja vode s samokolnico, vleka pluga in tek v vrečah.
Milan G.
narjev. Pomembno je, da je večina lastnikov in uporabnikov zemljišč na omenjenem melioracijskem območju uvidela potrebo po izboljšanju zemljišč in se združila v melioracijski skupno-
V okviru letošnjega 16. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki je bilo 4. julija v Kranju, je prišla na obisk v Pomurje delegacija rezervnih vojaških starešin s podrinsko-kolubarske in šumadij-sko-pomoravske regije iz Srbije. V delegaciji je bilo 54 starešin. Gostje so si ogledali tovarno Planika v Turnišču, Dom borcev in mladine na Vaneči, hotel Radin in vinsko klet v Ljutomeru. Povsod so jim pripravili prisrčne sprejeme in tovariška srečanja. V delegaciji so bili tudi rezervni vojaški starešine iz Paračina, pobratene občine Murska Sobota. Delegacija iz 26 srbskih občin je tudi položita venec k spomeniku zmage v Murski Soboti (na posnetku).	Foto: A. A.
kot postajališče. Republiški komite za promet in zveze je prek republiškega inšpektorata za ceste izdal našemu tozdu odločbo, da na tem delu ceste uredi odvajanje atmosferskih voda in gramozno bankino. Ugotovili smo, da za to površino, ki smo jo uporabljali kot avtobusno postajo, niso bili opravljeni uradni postopki (ogled, komisija in podobno) in je ustavljanje avtobusov pomenilo prometno nevarno točko. Na to so nas med drugim opozorili prometni inšpektorji in na osnovi odločbe smo omenjena dela morali opraviti. V petek se je v našem tozdu oglasil republiški inšpektor za ceste, nato so
sti Markišavci in Moravci. Ta melioracija pa je tudi zapisana v dogovoru o temeljih družbenega plana in v družbenem planu soboške občine.
M. Jerše
predstavniki krajevne skupnosti protestirali. Menimo, da ni potrebe, da zadevo precenjujemo, kajti krajevna skupnost lahko da predlog za sklic komisije za lokacijski ogled in pridobi mnenja vseh pristojnih. Avtobusno postajo je tako mogoče urediti v neposredni bližini nekdanje, tam skratka, kjer bo vključevanje avtobusov v promet najbolj varno. Sicer pa smo prej, ko smo se lotili del, obvestili Certus in krajevno skupnost, slednje resda ne pisno, s fotokopijo odločbe, ki smo jo dobili, kajti menili smo, da to v tem trenutku ni bilo potrebno,« je povedal Ivan Ipša.
B. Ž.