14. številka
PavSalnl ffrsnko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 2. julija 1921.
Vin. leto.
Delavec Izhaja vsak drug petek : datumom aadednjego dne. — Naročnina za cel leto K 32'—, za pol let* K 16‘—, za četrt leta K 8 — Posamezna številka 80 viu naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šolinburgovo ulica štov 6. (I. nadstr.
Telefon št. 225.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica KI'— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-ua pisma se ne sprejemajo«
F. SVETEK:
Mezdna gibanja.
", . n.
V zadnjem članku smo pod tem naslovom razpravljali o tem, kako se imamo ravnati pri mezdnih gibanjih. Predvsem smo si sestavili vprašanje:	Ali	smo se
dovolj pripravili na boje, ki nas čakajo.
Ce hočemo izvesti mezdna gibanja, kolikor toliko povoljnp, moramo zagotoviti našim organizacijam predvsem primerno flnancijelno moč.
Pred očmi nam mora biti dejstvo, da so naše organizacije mlade, šele pred dobrimi dveimi leti ustanovljene. O velikih denarnih skladih torej ne more biti govora. Malenkostni prispevki so v primeri z draginjo uprava pravcata beračija. Če pomislimo na drag tisk časopisja, na neznosno draginjo pošte (sama poštnina za erio pismo velja 2 K), kakor žafran drage vožnje po železnici in drugo, potem si šele znamo predstavljati ogromne stroške, ki jih ima uprava. Pa če bi bilo samo to! Treba je pomisliti dalje, da se prispevek tie porablja samo za upravo, ostanek pa za obrambni sklad, temveč zavedati se moramo, da se skoro tretjino prispevka odda v sklad za brezposelne, bolne, potujoče in druge take podpore.
Bolniški sklad je gotovo nedotakljiv. Lepa bi bila taka organizacija, če bi svojih obveznosti napram svojim	članom
točno ne izvrševala.
Koliko bi to škodovalo si	moremo
predstavljati, če pomislimo na tale slučaj: Delavci v kakem podjetju vlože na primer spomenico za izboljšanje	svojega
položaja. V isti kraj, kjer dotično podjetje stoji, pa pridejo brezposelni delavci iskat dela. Brezposelnost spravi delavca
j—lrirtrrn > \ ir^rr—"••-^»-iT-iir......   n	,ii 4,
mnogokrat v položaj, da je pripravljen za golo skorjico kruha prevzeti delo, samo da se preživi. Tak revež je mnogokrat lačen in raztrgan, če je že delj časa brezposeln, je z eno besedo popolnoma obubožan.
Kaj ima v takem slučaju storiti organizacija?
Ako neče, da bi se tak brezposelni delavec ponudil podjetniku v delo za vsako plačo, ga mora izdatno podpreti z denarjem in če ima organizacija dobre zveze ter urejeno informativno službo, mu tudi v kakem drugem kraju lahko preskrbi delo pod ugodnimi pogoji.
Na. ta način je.ustregla organizacija prvič v tovarni zaposlenim s tem, da jih je rešila konkurence, pri tem pa še pomagala brezposelnim tovarišem v bedi. Seveda stane to mnogo denarja, vendar je ta način poslovanja edino zanesljiv. Še hujši slučaj bi bil Če predpostavimo, da poskusi tovarnar delavcem plače znižati, žatl.
Tak tovarnar se prav rad sklicuje na brezposelne delavce, ki se zbirajo pred njegovo tovarno in prosijo dela — kruha.
Torej zbiranje denarja v podporne fonde ima velikanski pomen tudi za tiste delavce, ki niso brez posla, seveda Še večji pa za tiste, ki so brez posla.
Iz navedenga sledi, da je denar porabljen za upravo in v podpore nepogrešljiv in nedotakljiv. Kar ostane od prispevka, katerega delavec plača, če odštejemo ta dva fonda, ohranjuje organizacija v posebnem obrambnem skladu. Ta sklad je ostrina delavčevega meča. Čim večji je ta sklad, tem ostrejši je delavski meč.
Kar pomeni za čebele med, to je delavcem njihov obrambni sklad. Če si če-
LISTEK.
Industrija v Srbiji.
1.	M. po „G- y.“
(Dalie.)
Ostale industrije. V neposredni zvezi 2 razvojem mesne industrije je. kakor že omenjeno, razvoj industrij za podelovanje Pri klanju dobljenih odpadkov. V tej skupini imamo našteti tovarno za špodij in klej v Beogradu, ki j© producirala leta 190S, 1200 ton kleja, špodija. kostne masti, umetnega gnojila, v skupni vrednosti 200.000 frankov. Kemično industrijo so predstavljala še sledeča podjetja: Tovarna za špirit J. Všetačka v Beogradu, ki je producirala 1900 ld špirita, v vrednosti 152.000 dinarjev. Tovarni za izdelovanje kisa obstojata v Beogradu In v Po-žarevcu. Prva je producirala letno 450 hi
kisa, 2000 steklenic sodavice. 500 steklenic malinovca. 200 steklenic ruma in konjaka ter 500 steklenic raznih likerjev. Požarevaška pa je producirala 500 hi kisa,
v vrednosti 6000 frankov. Nekdanja tovarna za firnež K. Milišiča v Beogradu je porušena. Enako tovarna za barve D. M. Džoriča v Beogradu, ki je poprej izdelala letno za 180.000 frankov barv. črnila, kreme za čevlje, firneža in lakov.
Milo. ki pa po kvaliteti ni bilo prvovrstno. so izdelovale milame Mesaroviča in Jovanoviča v Beogradu, akcijske družbe »Labud« v Nišu in Gliša Jankovič & sinovi v Kruševcu. Z izdelovanjem kozmetičnih potrebščin sta se bavila laboratorija inž. Lukiča in R. Todoroviča v Beogradu. Kit za okna je izdeloval Mil. Popovič, koloma z pa M. Popovič v Beogradu.
2elezninska industrija je bila v Srbiji primeroma slabo zastopana. Železnega rudokopa, plavžev in topilnic Srbija ni
bele poleti ne nanosijo in prihranijo dosti medu, morajo po zimi žalostno gladit umreti. Isto velja za delavce. Če si niso; prihranili takrat, ko so bili uslužbeni za* dosti denarja, nimajo sredstev takrat, ko; je s stavko treba bojevati proti znižanju plače, ali za izboljšanje položaja. Kdoti se torej bojuje proti visokim prispevkom« se bojuje za to, da se bo delavstvu še dolgo tako slabo godilo, kakor se mtt sedaj,
Marsikteri zaupnik si bo natihem pri« znal, da spada tudi on med tiste žalostne; junake — „bremzarje“.
Kar smo navedli dosedaj, bi bil en del moči, katero organizacija potrebuje, če; hoče uspešno bojevati za izboljšanje de« lovnih pogojev.
Za stare organizacije z velikim šte« vilom članov, bi to v glavnem zadostovalo. Tem je treba v glavnem skrbeti.
1. Da upoštevajo organizaciji dober aparat.
2. Da dobro izšolajo delavstvo.
3. Da zberejo velike obrambne skla*
de.
Nemškim, angleškim in ameriškim organizacijam to prilično zadostuje.
V naših razmerah si moramo pa po« leg tega zagotoviti še drugih pomožnih sredstev. Povdarjali smo začetkoma, da so naše organizacije mlade. Zagotoviti si niso mogle tudi ob najboljši volji zadost* no sredstev za kake večje akcije. Raz'-* mišljati moramo terej, kje dobimo druga pomožna sredstva. Iskati jih moramo 55 glavnem:
1. Skrbeti za dobre internacijonalnei vezi, od katerih imamo pričakovati pod* pore v izjemnih slučajih.	>
2. Doma moramo nasloniti svoje delci na čim večjo enotnost delavstva, ter $
imela in je morala vso potrebo v železu za železnice, za obrtništvo in žeiezninskO! industrijo uvažati. Uvoz železa, jekla in polizdelkov je stalno rastel, posebno zai železniške potrebe. Tako je znašal letal 1906. 7789 ton, v vrednosti 1,925.607 di« darjev, leta 1908. 9735 ton. v vrednosti! 1,908.741 dinarjev. Uvoz železnega mate* ri'ala za železnice je znašal leta 1906* 1624 ton, v vrednosti 387.267 dinarjev, leta 1907. 5226 ton. v vrednosti 1,363.907] dinarjev, leta 1908. 15.315 ton, v vredno* sti 3,193.610 dinarjev. Glavni sedež žele* zarske industrije ie bil Beograd. Tu se je. nahajala tovarna za železno pohištvu Ranko Godževca, katera je bila pri in* vaziji popolnoma uničena, dalje livarnei »Balkan« in »Jug«, tvornice bratov Pin* kas & Stojn ter tvomica M. Grahovca in’ M. Stanojeviča. Končno je omeniti metal« no tvornico Kuhara in Joviča v Leskovcu in tvornico železnih peči v Beogradu. Ze« lezniška uprava je imela svoje delavnice
čimvečjim zainteresiranjem ncutralne javnosti.
3.	V slučaju stavk organizirati zasilno delo (postranske zaslužke) onemu delu delavstva, ki bi se v mezdnem boju nahajal.
Centralni odbori Osrednjih društev, in pa »Strokovna komisija", ki se s temi načrti bavijo, bodo morali najti pri zaupnikih in članstvu, mnogo razumevanja in podpore, če bomo hoteli vsaj za silo izjahati. V prihodnjem članku se bomo bavili s temi tremi točkami.
Rušenje strok, organizacij.
Nekateri duševni revčki v Srbiji in na Hrvaškem ne morejo videti sloge med delavstvom. Komaj je vlada strokovnim organizacijam delovanje zopet dovolila, pa. že pričenjajo prevračati jiolitične kozolce. Organizacije so bile več mesecev zaprte. Podjetniki so porabili to ugodnost ter so pričeli delati umetno brezposelnost, da bi na ta način plače znižali. Nujno bi bilo potreba ozdraviti rane, ki jih je organizacijam zadala zloglasna »Obznana«. Ti ljudje pa mesto da bi pomagali organizacije zonet upostaviti. da bodo mogle delavce ščititi, pa nalivajo v te rane Se strupa.
Mesto treznega dela so se pričeli med seiboj zopet pravdati za oslovo senco. Posebno neljub jim je »Savez Metalskih kovinarskih radnikov Jugoslavije«. Ta Savez. ko je uvidel, da je »Sindikalno Veče« razpuščeno, je skušal najti zvezo s sorodnimi organizacijami, da se v težkih časih medsebojno podpirajo. Priglasilo se je več organizacij, ki so, dokler je »Sindikalno Veče« delovalo, pripadale njemu. Napravili so skupno zvezo, kateri je ime »Glavni Radnički Savez«. Nekateri taki nebodigatreba pa pravijo, da bi kovinarski Savez tega ne smel narediti. Kaj je to slabega? »Sindikalno Veče« se.ie priglasilo brez da vpraša svoje člane, v moskovsko internadjonalo.
Savez kovinarjev je pa lani oktobra meseca na kongresu z vsemi glasovi delegatov sklenil vstopiti v amsterdamsko internacijonalo. Torej kaj je tukaj nepravilnega. Nepravilno je kvečjemu to. da je delalo »Sindikalno Veče« politiko, brez da vpraša svoje člane, če jim je to Drav. Pa če bi tudi tega ne bilo, bi nastalo vprašanje, kako naj ti dve organizaciji skupno
v Beogradu in v Nišu. Za učno paroplov-ho je obstojala »Brodarska strojna delavnica« v Beogradu. Velikost obratov se da povzeti iz dat produkcijske Statistike, ki so nam' pa le za nekatera podjetja na razpolago. Tako je na primer tovarna za poljedelsko orodje v Beogradu producirala razne kovinske izdelke v vrednosti 610.000 dinarjev. Mehanična delavnica ln livarna .{e podelala letno 60 ton železa. Vrednost poipravi! brodarske delavnice je znašala 415.122 dinarjev. Po vojni se je ustanovilo v Beogradu že par delniških družb za moderno obnovitev železarske in strojne industrije. Razvoj ovira sedaj pomanjkanje železnih surovin. Potreba železa in izdelkov je ogromn^, predvsem za obnovo železnic in popravo železniških delavnic. Zato je ncodipustno, da si lanskoletne vlade niso znale pri različnih kompenzacijskih pogodbah zasigurati dovolj surovega železa za Jesenice, ki bi bile potem lahko nalagale s svojimi izdelki vo’>k del p ;vv 'bc za obnovo Srbije.
(Dalie prih.)
delujeta, če je ena v Moskvi, druga v Amsterdamu. Pri nas menda ni nobenega človeka. ki b.i od koga zahteval naj se v jeseniškem vlaku n.elje v Celje.
Baje so tudi pri nas nekateri srborl-teži, ki bi radi pomagali kapitalistom s tem, da Napravijo zmešnjavo v strokovnih organizacijah. Zagotovimo jih lahko, da bodo pri najmanjšem aktu nediscipline — frčali.
Naše delavstvo je radi nesloge že dosti trpelo.
Iz tobač. tovarne v Ljubljani.
Svetovna vojna tudi tobačnemu delavstvu ni nič prizanesla, nasprotno, vrgla ga je skoraj popolnoma ob tla. Kdor je toliko srečen, da ima še svojo streho, mu tudi že voda na glavo teče. Pohištvo je uničeno, obleka raztrgana in vse, kar ima, je pok varjeno Delavstvo samo je oslabelo. sestradano m zato še tembolj boleznim podvrženo'. Pomoči ni od nobene strani. Vsak dan se izdajajo nove naredbe. zakoni, razglasi in obznane in kdo ve, kako se že vse to imenuje, samo za izboljšanje razmer delavstva tobačne tovarne se ničesar ne ukrene. Kar delavec danes zasluži, je komaj za skromno hrano njega in njegove družine. Meseca septembra 1920 smo vložili spomenico, v kateri opisujemo plače tobačnega delavstva v tej draginji. Dolgo smo čakali in še čakamo zaman odgovora. Ponovno smo vložili spomenico in hodili drezati k ravnatelju, a brez uspeha, naših prošenj se ne usliši. Umevno je, da je postalo delavstvo nezadovoljno in razburjeno.
V znak protesta je delavstvo dne 10. junija stopilo v enodnevno stavko ter demonstriralo na dvorišču. Tudi ta dan ravnatelj ni hotel poslušati delavstva, ampak je kratkomalo ušel iz pisarne. Nato smo sestavili posebno deputacijo. k! je šla na deželno vlado protestirat proti škandaloznim razmeram. Tja je prišel tudi gospod ravnatelj, a delavstvo mu le vpričo deželnega predsednika oddalo nezaupnico. Pri različnih navebah se delavstvo ni moglo zadovoljiti. Ogorčenje narašča od dne do dne. Na eni strani razkošnost čez mero. na drugi revščina in beda. Višje gospode okoli bank in državnih zavodov opozarjamo, da privoščijo sebi malo manj in delavstvu malo več injžadovoljnost se bo kmalu tudi pri nas pojavila. — Po dolgi in hudi borbi smo končno vendar dobili novišek, in sicer moško delavstvo 2 in pol dinarja, ženske pa 2 dinarja dnevno, poleg pa je izšla naredba. da se v slučaju novih nemirov tovarna enostavno zapre. Gospodje so pozabili, da ie bilo tudi v stari Avstriji polno naredb in zakonov civilnih in vojaških, a ko je sila prikipela do vrhunca, se je končno zdrobila v prah. Delavstvo je mnenja, če se da enemu več kakor potrebuje, da se lahko da tudi drugemu kolikor nujno rabi za svoj obstoj. Cc poje bič po eni strani poje tudi po drugi! To je stara resnica.
Lesnemu delavstvu!
Marsikatero uro si že morda potratil z malovrednim preganjanjem dolgega časa. čeprav imaš sicer prav malo prostega 5asa. Daruj torei še tem vrsticam neKa.1 minut. Citaj pazno in s preudarkom, beri jih še vdrngič. čc prvič nisi prišel do nobenega zaključka. Vzemi si te besede k srcu. kakor tudi prihajajo od srca. in iz-previdel boš, da ti hočemo dobro. Vsaj j srno vendar meso tvojega mesa. kri tvoje 1
krvi delavci kakor si ti. ki sc nam godi prav tako kakor tebi. O bridkih urah vsak danjega življenja, ki tudi tebi niso prizanesle. smo spoznali, koliko morajo delavci skupno in posamezno pretrpeti, in bi bili vredni nositi delavsko ime. če ne bi vsem svojim drugim sotrpinom sporočili ter jih opozorili, kaj naj store, in če jih ne bi pozvali, da naj stopijo v naše vrste ln se potrudijo z nami vred. da izboljšamo svoj bedni položaj. Poslušaj torej in presodi sam; prepričani pa smo. da te bo tvoj zdravi .človeški razum dovedel na pravo pot.
Živimo v dobi združevanja vseh sil in moči. Kakor nekdaj, tako sedaj, velike In male države vse pa do zob oborožene; iščejo prijateljev in zaveznikov, sklepajo obrambne zveze, da bodo proti vsakršnemu sovražniku pripravljene. Vsi stanovi meščanske družbe stopajo vsak v svoje organizacije, da varujejo svoje interese. Zdravniki in lekarnarji, trgovci in juristi, uradniki in učitelji, kmetje in obrtniki snujejo svoja društva in zveze, kjer razpravljajo o svojem gospodarskem položaju ter se posvetujejo, kako bi si ga izboljšali spričo naraščajočih potreb.
V zadnjem času so se organizacije posedujočih slojev ogromno pomnožile, strnile so se v podjetniške zveze, ki jim je edina naloga, da onemogočiio delavstvu vsako izboljšanje njihoveea gospodarskega položaja. V delodajalskih zvezah so združeni veliki in mali podjetniki. Milijonarski tovarnar in ravnatelj delniške družbe se bratita z malim obrtnikom, ki ima zahvaliti svoj obstanek pravzaprav vajencem. Saj so vendar vsi »delodajalci« in kot taki imajo interes, da delavca izkoriščajo ter sl večajo svoj dobiček. V ta namen se ne strašijo niti pred izporom, s katerim skušajo delavstvo upogniti. Toda podjetniki niso zadovoljni s tem. da uveljavijo svoje stremljenje samo v lastnem krogu, marveč izrabljajo vso gospodarsko in politično moč v svoje namene, uplivajo na postavodajo ter odločno o.viraio vsak napredek delavskega razreda. Poseben srd imajo na delavsko koalicijsko (združevalno) pravico.
Koalicijsko pravo ie pravica, ki si jo je delavstvo s težkimi boji priborilo. Koalicijsko pravo daje delavstvu pravico, ia se sme v svojih društvih združevati, da sme zahtevati od podjetnikov višje plače in krajši delovni čas ter da lahko ustavi delo. če mu podjetnik ne ugodi. Vse to pa podjetnikom ne ugaja. Ti gospodje bi gotovo najraje videli, da bi vsak delavec. ki sc upa staviti zahteve ter jih skuša uveljaviti, moral brezpogojno romati v ječo in zato so tudi v tem smislu dali po svoiih zastopnikih izdelati »Obznano« in še druge dvoumne naredbe. Treba bo velike čuječnosti in odločnosti vseh delavcev in njihovih zastopnikov v parlamentu, da se ta napad odbije; zakaj če se danes vsakega zapre, kdor se upa stavkolomca le po strani pogledati. Da je pa ravno stavkolomec najbolj 'zavržen subjekt, to vedo danes že tudi tisti ljudje, ki so delavski organizaciji še najbolj oddaljeni. Ne vedo oa. da jih usoda prav tako lahko zavrže če bodo še dolgo omahovali s pristopom k organizaciji.
Že zgoraj smo omenjali izpore. ki so podjetnikom najljubše bojno sredstvo. Kaj pa nastane, če tak izpor zadene neorganiziranega delavca? Ta nima nobene organizacije, ki bi ga ščitila ter mu dajala j podporo, in bilo bi tudi naravnost nepo-1 šteno za dostojnega delavca, ki bi spreje-
mal podporo od tiste organizacije, ki ji vse svoje življenje ni prav ničesar prispeval. zakaj organizacija sc ne bori za posameznike. marveč za skupnost.
Tale delavec pa. ki ni pri organizaciji, je potem vsled pomanjkanja prisiljen, da prodaja svojo delovno moč za vsako ceno. postane izdajalec svojih tovarišev; s tem pa jc tudi njegova usoda zapečatena.
Izpor pa ni edina nevarnost, ki preti delavstvu. Brezposelnost, bolezen, vojaška služba in selitev, so prav take šibe, ki jih delavstvo tem bolj občuti, čim ne-znosnejši nostaja njegov položaj vsled naraščajoče draginje vseli življenskih potrebščin.
Kako pa stoji s temi stvarmi v lesni industriji? Podjetniki, velik[ in mali imajo svoje močne organizacije. 2e postava sama predpisuje podjetnikom organizacije v obliki zadrug. I)a si svoje organizacije izpopolnijo, snujejo poleg zadružnih organizacij še proste organizacije. Skoraj nobenega kraia ni več. kjer ne bi podjetniki ■imeli svoje organizacije; v mnogih slučajih so jih pa tudi že združili v deželne zveze; izvesti pa hočejo načrt, po katerem se bo razširilo organizacijo lesnih podjetnikov po vsej državi. Samo vprašanje časa je še, kdaj se jim to posreči; za večje podjetnike med njimi je v obliki industrijskih zvez že domala izvedeno, in gorje potem delavstvu, če ne bo imelo enako močnih organizacij. da se ob času potrebe upre združenim organizacijam podjetnikov.
Tu sedijo složno skupaj brez razlike rmroda in vere Judje in Kristjani, Slovenci Nemci in Italijani, da varujejo svojo prilaščeno pravico, pravico na profit. Ta profit ie tem večji, čim manjša ie delavčeva Dlača in čim daljši je delavni čas. Zato bi bilo neumno, če bi govorili o harmoniji med delavstvom in podjetniki.
Nikoli ne bo podjetništvo prostovoljno izboljšalo delavski položaj, zakaj vsako nrjboljšanje delavcem pomeni zanje zmanjšanje profita. Izkoriščevalci vsega sveta so si edini v tem, da skušajo delavstvo zasužnjiti, strahovati ter vse njihovo stremljenje zadušiti že v kali ter jih ob majhni plači kolikor mogoče dolgo zadržati v delavnici. Zakaj čim daljši je delovna doba tem manj ima delavec časa, da bj razmišljal o svoji žalostni usodi.
Dolg delavni čas in slaba plača pa vsebujeta tudi še vse druge nadloge, o katerih smo se že zgoraj oomenili. Povzročata marsikateremu delavcu brezposelnost. zakrivita neštevilne bolezni In marsikateremu našemu tovarišu prerani grob. Izkoriščevalna požrešnost pa ni zadovoljna samo s kostmi odraščenega delavca. Zensko in otročje delo ni v naši obrti nobena redkost več; z njih delom pritiskajo na plače odraslih moških delavcev in jih krajšajo; delavce pa strahujejo.
Tako ie postal blagoslov dela delavcu v prokletstvo: tisti, ki mora s svojim delom vso človeško družbo vzdrževati, je iz nje izobčen tec nima. nobene pravice do onih udobnosti, ki so jiii ustvarile njegove roke. Tako hoče kapitalistična družba in nosamezen delavec na je proti niej brez moči.
Lahko stiska pesti io škriplje z zobmi, toda vkljub svoiemu brezmočnemu srdu bo podlegel.
Šele združeno delavstvo tvori tnoč, s katero mora tudi podjetnik računati. Lesni delavci so to spoznali ia so se združili v
Osrednje drušvo lesnih delavcev za Slovenijo,
katero je postalo močna organizacija s prav lepim številom članov. Odkar obstoji to društvo je smatralo izboljšanje delovnih in plačilnih pogojev za prvo nalogo, ter ie na tem polju doseglo že lepe uspehe. Nešteto mezdnih gibanj se je že vršilo in vsa z lepim uspehom za delavstvo. Na podporah se je izplačala že tudi prav lepa svota.
Član osrednjega društva lesnih delavcev ostane lahko vsaka v lesni obrti zaposlena oseba moškega in ženskega spola. Po vsem tem. kar smo dozdaj omenili, je dolžnost vsakega lesnega delavca, da se priklopi svoji strokovni organizaciji. Ona obseza nabijalce, žagarje in vse gozdne delavce, ščetarje in delavce čopičev, mizarje za vpognjeno pohištvo, lesne strugarje. strojne delavce, delavce glavnikov' in hladilnikov, delavce košar iu otročjih vozičkov, delavcc godbenih inštrumentov, tapetarje. mizarje, pozlatarje kolarje iu sojodnc stroke, kakor tudi vse v tej obrti vposlene pomožne delavce.
Odloči se torej tudi ti. da postaneš naš član, da stopiš v naše vrste, ter nam pomagaš izboljšati položaj lesnih delavcev. Časi so resni in vsi potrebujemo, da sodeluje vsak posameznik. Ti s svojim pristopom ne pripadaš samo k zvezi lesnih delavcev, teip.več ti stopiš obenem v veliko armado strokovno organiziranega j delavstva. Kamorkoli prideš s člansko knjižico v roki, naj si bo tu ali v inozemstvu. povsod boš sprejet kot prijatelj in brat. pozdravljen kot sobojevnik za pravice delavskega razreda. Podjetniki pripravljajo napad, na osemurni delavnik. Ob tej priliki hočejo, če se jim posreči, veliko število delavstva izpreči, da bi jih še bolj tlačili in izkoriščali ter skušali njili organizacijo uničiti. Moreš li tako malomarno stati ob strani, ko imaš vendar srce v prsih in kri v žilah?
Udari torei v ponudeno roko, postani naš in bojuj se z nami’ za boljšo bodočnost zase in za svojo družino!
Osrednje društvo.
— H——— mb—ptwwwwm—i aunanu—
Delniška pivovarna Laški trg in Žalec in delavstvo,
Dne 22. junija t. 1. so se vršila pogajanja med vodstvom pivovarne in Osrednjim društvom živilskih delavcev v navzočnosti gospoda obitnega nadzornika inž. Dejaka '.z v'elja v pisarni pivovarne v Laškem. Tovarna pripozna delavske zaupnike. revidira se delovni red; delavci, ki ne stanujejo v tovarni dobe premog za svojo porabo po lastni ceni. deseturni delavnik se spremeni v osemurni ob isti plači, 2 litra derutatnega piva; nadure se plačajo s 50% doklado; delavcem z nad 50 K plače se še zviša plača za 6%, z manjšo plačo oa za 15%; navadni deputati ostanejo, delavci 2 litra, ženske 1 liter piva. Delavstvo jc pri teh pogajanjih sicer malo doseglo v primeri z dobički pivovarne, Dejansko so se v času. kar obstoji organizacija, precej zvišale, najprej s tem. da ie ostala ista plača za osemurno delo kakor je bila prei za deseturno. Vse tiste slabe razmere bo moralo delavstvo le s svojo organizacijo polagoma odpraviti, razentega pa tudi paziti na svoio organizacijo. da si more ob priliki izboljšati svoj materijalni položaj.
Napredek kovinarjev na Jesenicah, Javorniku in Dobra?!.
Jeseniški kovinarji so si ustanovili že celo vrsto izobraževalnih institucij. Pod vodstvom tamošnjega učiteljstva so si v vseh treh podružnicah uredili strokovne šole. V teh šolah se poučuje članstvo predvsem o zgodovini, računstvu, knjigovodstvu itd. Na Jesenicah obiskuje to Solo okrog 100 članov, zlasti mlajših. Tudi na Javorniku in Dobravi se zavedajo ogromnega pomena šole. Šolo obiskuje tudi tukaj okrog 60 članov. Na Jesenicah so sl uredili tudi lepo čitalnico z 22 časopisi. Čitalnico obiskuje tedensko 120 do 150 članov, kar je za začetek prav lepo število.
Na Jesenicah ima podružnica kovinarjev še svojo godbo na pihala, ki šteje 42 mož in že prav dobro igra. Vse tri podružnice prirejajo redno vsak teden članska zborovanja in zaupniške sestanke, kicr se obravnava vse važnejše zadeve. Poleg tega se vzorno razvija tudi društvo »Svoboda«, ki vrši svojo kulturno nalogo predvsem pri telovadbi, dramatiki, izletih, predavanjih itd. Pevsko društvo »Sava« je med najboljšimi pevskimi zbori na Gorenjskem. V nedeljo. 26. pr. m. je priredila podružnica kovinarjev z Jesenic izlet v Mojstrano, katerega se jc udeležilo črez tisoč članov z godbo na čelu.
Kdor hoče videli, kako se gradi za j delavstvo boljšo bodočnost, nai si ogleda to na Jesenicah. Delavski dom tam je podoben panj!!, kamor nosijo čebele svoj med — za zimo.
I e naprej tako. sadovi ne bodo izostali!
Ogromni boj angleškega delavstva.
Skoro tri mesece traja ogromni boj, ki pretresa vso orjaško angleško državo. Več kot 7 milijonov delavcev je zapustilo svoje delo v glavnem zato, ker si ne tla leducirati (znižati) plače. Kot glavne grupe sc udeležujejo tega boja 1 milijon 200 risoč rudarjev in 1 milijon 500 tisoč kovinarjev. I milijon poljskih delavcev in še več manjših grup. Borba postaja zadnji (eden ostra na nož, ker kapitalisti od svoje namere ne popuste. Boj angleškega delavstva nima pomena samo za angleški proletarijat. temveč ima pomen za ves svet. Če v tem boju angleško delavstvo omaga, bodo kapitalisti po vsem svetu znižali plače. Kapitalisti v drugih deželah bi se potem izgovarjali, da jim angleški Izdelki konkurirajo. Dokazovali bodo, da sc cenejši zato, ker so se tam delavcem plače zmanjšale. Isto bodo zahtevali tudi od svojega delavstva.
Naše simpatije so na strani angleškega delavstva. Žal nam ni mogoče priskočiti jim tudi s financijelnimi sredstvi na pomoč.
Delavsko zavarovanje.
V ministrstvu za socljalno politiko je definitivno izdelana naredba o zavarovanji! delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Prispevke za zavarovalni fond za slučaj bolezni in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. V fond za rente v slučajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci izpostavljeni v nji-fcovlh podjetjih. Naredba bo podpisana že te dri.
Dopisi.
Trbovlje. Na občnem saboru podružnice Unije slov. rudarjev, ki se je vršil dne 12. junija z običajnim dnevnim redom, je podal sodr, KruS.č poročilo predsednika, sodr. Tratnik blagajniško, sodr. Marin poda poročilo revizije ter predlaga naj se podeli načelstvu absolutorij. Predlog .e vzame brez ugovora na znanje. Poročilo linijskega zbora poda sodr. Krušič ter povdarja, da .e potreba povišati prispevke, ker sedanji prispevki kakor tudi podpore ne odgovarjajo današnjim razmeram, ako se hočemo uspešno boriti proti dobro organiziranemu kapitalu, se vzame poročilo brez ugovora na znanje. Nato so bili v odbor izvoljeni sledeči sodrugi: Krušič Ivan, predsednik; Saje Franc, namestnik; Krofel Miha, tajnik; Majcen Ivan, namestnik; Tratnik Avgust, blagajnik; Breznik Ivan, namestnik; Zakonšek Franc, Obolner Franc, Završnik Ivan, odborniki; Marin Ivan, Čertanc Franc, Učakar Jože, revizorji; Teržan Franc, Pencel Franc, Levstek Anton, namestniki. Končno še sodrug Krušič spod-ouja na vztrajno delo za organizacijo, ker le v organizaciji je moč proletarijata.
Celje. V celjski opekami (Šmid & Wam-brechtsamer) se je vršilo dne 7. junija t. 1. pogajanje, ki ga je razpisala deželna vlada, pov. sa socijalno skrb v Ljubljani na licu mesta. Pogajanja je vodil g. dr. Mrak, za pov. za socijalno skrb, organizacijo je zastopal s. Leskošek iz Celja. Plače so se ugotovile, da imajo ženske na akord 48 kron dnevno, moški 50—80 in do 125 K dnevno. Za odstranitev italijanskih delavcev ni bilo povoda, ker so jugoslovanski državljani. Delavski zaupniki so se Izjavili, da je delavstvo s sedanjimi plačami in delavnim časom zadovoljno nakar se zaključi pogajanje. — V tovarni »Cinal« je izbruhnila v soboto dne 1 junija stavka radi neiaplačamja obljubljenega poviška plač. Stavka je trajala 4 dni. Tovarnar Kirbiš je izboljšal plače od 30% do 100%. Stavka je bila neizogibna, ker so bili delavci tako nesramno slabo plačani; imeli so po 10 do 20 kron dnevno ob 9umem delu. Sklenila se je pogodba, katera določa najnižjo plačo 3 krone na uro in najvišjo plačo 10 kron na uro. Delavci so razdeljeni v kategorije. Pri stavki je obrtno nadzomlstvo v Celju poseglo energično vmes ter odpravilo 9umi delavnik. Organizacija bo še zahtevala zaostaie nadure od »Cinal« za delavce. Dasi je zdaj ne-ii;:oden čas za stavke, se je tukaj izkazala nujna potreba za dosego delavskih pravic. Stavko je vodil okrožni tajnik s. Leskošek.
Celje. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da st nekatere gospodične šivilje ene damske modne delavnice nekako povišujejo, ter zasmehujejo šivilje drugih delavnic, ker obiskujejo strokovne sliode oblačilne stroke celjske .(Op. ur. Minulo mezdno gibanje je za delavstvo uspešno izpadlo.) Te dame se gotovo sramujejo, da so šivilje, kakor je razvidno — ker to se po njihovem moeniu smatra za olikano — pri borbi za splošen gmotni položaj te stroke se je opažalo,, da se indirektno upirajo, šele sedaj pri sekundlranju enega strokovno organiziranega člana njihovega kalibra so stopile direktno na dan. Naj se spominjajo malce nazaj, dober je organiziran proletarijat zanje samo tedaj, kadar že trda prede ampak ml se bomo dobro premislili, dtaT bi kameleonom pomagali drugič iz zagate. Mi se smejimo njihovi otopelosti, ker to je že stara, da: Kdor visoko leti, nizko obsedi. Povemo pa vsem, da s tako puhlostjo ne pridejo dalje, kakor, da jih bomo neusmiljeno pred svetom razkrinkali, da se bode drugič premislile, tovarišice drug egi mišljenja v miru pustiti. Naj ne sarijajo, da jih ie obseva barva kapitalistična, ter tiaj raje spregledajo, da so ravno tako Iz proletarskih vret, kamor spadajo. To za enkrat v opomin, če ne, še drugič več.
Žalec pri Celju. V tovarni Lorber & Comp. je neki g. Ooršek Pongrac, ki dela svojo mojstrsko izkušnjo s tem, da klofuta In tepe vajence. Tu čedni gospod bi se lahko tepel med časo-n v iške, ko mu je bHa prilika dana, takrat pa tega jji storil, »ustil se le bale pri nekem rudniku *a
rudarja vpisatH, da je ostal v zaledju. Za danes’ opozarjamo gospoda na njegovo ravnanje, da je kaznjivo ter za preddelavca neprimerno.
Mežiška dolina. Dne 13. maja t. 1. so se vršila mezdna pogajanja lesnega delavstva Mežiške doline in sicer v Prevaljah pri g. Lahovniku. Zastopani so bili: vsi podjetniki, zastopnik pover. za soc. skrbstvo dr. Šlibar, vladni komisar, zastopniki Zveze industrijcev g. Gorjup, zastopnik' Osrednjega društva lesnega delavstva s. Bradeško in večje število delavskih zaupnikov. Po daljši razpravi se je končno dosegel sporazum, in siicer se povišajo plače za 20 oziroma 30% na sedanje. Najlepše je nastopal pri razpravi g. Lahovnik — ošabni milijonar Mežiške doline In menda najboljši prijatelj delavskih žuljev; dosti bolje pa se niso obnašali drugi podjetniki. Pri razpravi so delavski zaupniki lahko uvideli, da je le v slogi moč, zato ne sme biti delavca v vsej dolini, kateri ne bi bil organiziran. Torej vsi v organizacijo!
^azEio.
De! izobr. društvo »Svoboda« v Zabukovci, priiedi dne 3. julija izlet na Mrz-:iCO / rudniško godbo. K Obiltr udeležbi se vabi vse člane, kakor tudi privatnke. Posebno pa !-odružna društva — Odbor.
Tržič. Dne 17. junija 1.1. je tukaj umrl s. Čadež Fran. mizar v tukajšnji predilnici S. Čadež je bil v predilnici uposlen dolgo vrsto let. Kal bolezni, ki je trajala precej dolgo je bilo vzrok stradanje med in po vojni. Marljivemu delavcu bi predilnica bila lahko pomagala, kar pa se seveda ni zgodilo, ker ima delavec za kapitalizem le toliko časa vrednost, dokler mu daje pod ceno svojo delavno moč na razpolago. Sicer kruta usoda, v okom ji Da ne pride nihče drugi kakor delavstvo samo. mu bo zemljica lahka!
Pokojnine vol. Invalidov, vdov in sirot — nakazovanje dodatkov. Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo deželne viade naznanja, da je pričel z nakazovanjem dodatkov k pokojninam voj. invalidov, vdov in sirot v smiilu člena 14 Uredbe (Uradni list 47 z dne 4. mak 1921). Najprej pridejo na vrsto rodbine padirh, umrlih in pogrešanih vojnikov in invalidov z družino, nato ostali samci. Delo se vrši s pomnoženim osobjem tudi izven uradnih ur, ker hoče invalidski oddelek končati nakazovanje v najkrajšem času. Ker je pa število vojnih oškodovancev ogromno, bodo mogli priti vsi na vrsto šele konca meseca julija t. 1. Radi tega naj nikdo ne vpošilja pospešnic ali pritožb, ker bi s tem svoje stvari nikakor ne pospešil, temveč povzročil le zmedo in zakasnitev hitrega nakazovanja.
Posledice premogarske stavbe v Angliji. Vsled premogarske stavke v Angliji se premog več ne izvaža. Ladje ne dobijo dovOlj potrebnega premoga. Po nekem poročilu Iz Londona nameravajo ceilo ribiškim ladjam nadalnjo dobavo premoga ustaviti. Plinarne ne dobijo več premoga. Za industrijo. ni. premoga, ker se morajo razpoložljive zaloge uporabljati za električne naprave,, vodovode, kanalizacije in za tvornice živil. V mnogih slučajih se uporablja kot nadomestek otle. Na ta način upajo vzdržati še nekoliko tednov. Za domačo uporabo se rabi večinoma les In tudi tu se priporoča skrajna štedljivost. Cene premogu so ostale neizpremenjene. Zadnje dni se poroča, da so se pričela pogajanja o koncu te velikanske stavke, kakeršne ni niti Anglija doživela.
Angleško železo. Produkcija železa v Angliji letos znatno nazaduje. V mesecu februarju je znašala produkcija železa 399 500 ton manj kakor mescca decembra lanskega leta. meseca januarja pa 219.500 ton manj kakor je znašala koncem leta 1920. Radi belgijske konkurence se je uvoz železnih izdelkov zvišal skoro na trikratno količino, izvoz pa znižal za eno tretjine
Konec stavke na Luksemburškem.
Dejanje se da povedati s par besedami: Tovarne, ki so bile po delavstvu zasedene, je vojaška sila zopet izročila podjetnikom; delavstvo se je vrnilo brez kakih uspehov na delo: zaprti voditelji in uslužbenci ostanejo navzlic vsem protestom še nadalje v ječah ... Francoska in Belgijska se lahko ponašata z žalostno slavo, da sta igrali hlapca luksemburškemu kapitalizmu.
Zahvale.
Podpisani se vsem sodrugom in sodru-žicam v tovarni železnine v Kamniku zaliva liuiem za podporo v znesku 641 kron 80 vin., katero so ml naklonili za časa meje dolgotrajne bolezni. — Nevlje pri Kamniku. — Alojz Mihelič.
Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem za ob njegovi belezni nabrani znesek 363 K. S sodruž-nim pozdravom. Teržan Bartel. Štore, 27. junija 1921.
Širite list „Delavec“
III l IHMMnBM II IIIIUMMHMMMi
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarnaa v Ljubljani.
■	—	"■	1	1	i—	■'»	«■"	»	'	ii
J7VEŽBANE MIZARSKE POMOČNIKE IŠČE »Splošna mizarska zadruga«, M. Perko, Zgornja Šiška 121.
Okrajna bolniška blagajna
%--------1 v Ljubljani, r~—«
Pisarna: Turja&ki trg Štev. 4. prvo nadstropje. Uradne t re so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikih . . ' je blag jna zaprta. ==
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	(topol. j popoL	
Dr. KoSenina Peter splošno zdravljenje	ali - Val	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Or. Ivan Zajec	'40—Vili	Torjalki trg iL 4.
splošno zdravljenje	2-3	rtantiiluikg ilL
Or. Viktor Breskvar	l 11—3/412	dilierjevi bl 12.
splošno zdravljenje	,t t—2	furjaSki trg II. 4.
Or. Alojz Kraigher	8—9	Turjaikl trg it. 4.
splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cist« IS.
Clanl, ki potrebujejo zdravniško pomoči se morajo zglasiti v pisarni :bolniške bla* gajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči* jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or-dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol-niščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.