Leto XLII. - Štev. 36 (2113) Četrtek, 20. septembra 1990 Posamezna številka 1000 lir
List Je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. a« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETT1MANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REG1STR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RISCOSSA	ITALY		
Gouor v cerkvi v Bazovici ob 60-letnici smrti bazoviških junakov
«.
Pogled na prezbiterij cerkve v Bazovici
Šestdeset let je poteklo, odkar je na bazovski gmajni ugasnilo življenje Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, štirih bazoviških junakov.
Njihova smrt je posvetila ta kraj, da je Bazovica postala simbol mučenega, a upornega naroda, ki veruje v bodočnost. Preteklo je šestdeset let s spremembami, kakršnih svet zlepa ni videl, a slava bazoviških junakov neokrnjeno sije v desetletja, ki si naglo sledijo in s seboj odnašajo zlo in dobro. K njihovemu spomeniku, kakor k oltarju domovine, se po-vračamo vsako leto, da utrdimo vero v narodne ideale in poživimo upanje v prihodnost slovenskega naroda. In iz leta v leto se srečujemo pri tej mašni daritvi v njihov spomin s prošnjo, da bi bili poplačani za dar mladega življenja, kajti njihove matere so jih rodile in zredile, da bi dolgo in srečno živeli. Prav je, da vsako leto opravljamo dejanje vere v cerkvi, kajti vera in narodnost sta vrednoti, ki sta v stoletjih oblikovali duhovno podobo našega naroda.
Morda bo kdo oporekal, češ zakaj v cerkvi, ker so se oni, ki se jih spominjamo, upirali postavni oblasti. Toda z zloglasnim pohodom na Rim leta 1922 se ni mogla konstituirati prava oblast ne od Boga ne od ljudstva izvoljena in, na drugi strani, nobena oblast nima pravice, da ubija duha in telo nekega naroda.
TUJI ČASOPISI O TRŽAŠKEM PROCESU
Pa poglejmo, kaj piše o tedanjem položaju naše manjšine časopis Der Siidtlro-ler. Članek v časopisu z dne 15. septembra 1920 Ima naslov »Krvava obsodba v Trstu«. Piše: »Časopis II Popolo di Trieste od leta 1920 napoveduje iztrebljenje Slovencev, ki da nimajo niti jezika, ampak lajajo kot psi. Mladi ljudje, ki so položili bombo v njegovo uredništvo, niso mogli pozabiti, da so fašisti uredništvo Edinosti petkrat napadli in podtaknili ogenj; da so petkrat napadli tiskamo Edinosti In jo popolnoma opustošlli; napadli tiskamo Katoliškega tiskovnega društva in Goriško stražo v Gorici; da so še prej zažgali tiskamo Pučkega prijatelja in vrgli bombo v Narodno tiskamo, da so 1920 zažgali Narodni dom v Trstu, Narodni dom v Rojanu, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu; naredili kazenski pohod na vas Drežnlco in zažgali župnišče. So morda pozabili, koliko Slovencev in Hrvatov so ubili in pretepli do smrti In jih mučili, kolikim so vlivali v usta ricinovo olje In koliko ljudi je umrlo pozneje zaradi dobljenih poškodb? Na stotine ljudi Je bilo odpeljanih na zloglasne otoke. Vseh 150 slovenskih In hrvaških šol je bilo čez noč spremenjenih v čisto italijanske. Vsi učitelji, pet sto po številu, so bili ali pregnani ali prestavljeni v južno Italijo. Nad
50.000	otrok nima več pouka v materinem jeziku. Nobenega slovenskega otroškega vrtca ni več in otroke nasilno oblačijo v fašistične uniforme. Slovenski jezik Je
Kako je res na Kosova
prepovedan. Prepovedana so celo slovanska krstna imena. Če med ljudstvom, ki ga oblasti same prikazujejo kot skrajno miroljubno in v desetih letih preganjanja ni zagrešilo nobenega nasilnega dejanja, so se tedaj pojavili mladeniči, ki so segli po sili, moramo pač sklepati samo to, da so po desetih letih preganjanja segli po istih sredstvih, s katerimi so fašisti strahovali slovensko prebivalstvo v Julijski krajni.«
Šlo je, kakor vidite, za genocidne namene in načrte. Mladi člani ilegalne organizacije Borba so uporabili sredstva, ki so bila edino učinkovita, kajti spoznali so, da prav nič ne pomagajo pritožbe, prošnje, interpelacije, propaganda. Njihove akcije so bile naperjene proti glavnim po-tujčevalnicam slovenskega življa kot so bile osnovne šole, vrtci, rikreatoriji, časopis II Popolo di Trieste, ki se je strupeno zaganjal proti Slovencem in Hrvatom z nenehnimi žalitvami in sramotenji. Toda vedeti je treba, da jih je pri akcijah vodilo pravilo, da ne napadajo oseb in se izogibajo človeškim žrtvam. Policija je krivce odkrila in jih postavila pred Posebno sodišče za obrambo države. Proces je bil v Trstu.
SODBA IN OBSODBA
Fašistični režim je priredil veličasten proces in hotel s tem dokazati, da gre za široko razpredeno zaroto proti italijanskim ustanovam in organizacijam, ki da je vodena iz Jugoslavije. S tem je hotel opravičiti svoje sovražno zadržanje do te države. Zadnji trenutek so načrt spremenili in pred sodišče je namesto predvidenih 52 oseb prišlo le 17. Proces naj bi trajal od 1. do 10. septembra, toda spet je dospel nenaden ukaz, naj se proces sklene do 5. septembra. Tako so neverjetno naglo in površno proces zaključili že 5. septembra in ob 23. uri razglasili sodbo, ki je bila že pripravljena in v glavnem narekovana iz Rima. Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš In Alojz Valenčič so bili obsojeni na smrt in ustreljeni že naslednje jutro pred sončnim vzhodom. Ostali so bili obsojeni na skupno 147 let ječe.
Raznarodovalni pritisk na slovensko manjšino se ni začel s fašizmom; občutili smo ga že kmalu po koncu prve svetovne vojne. Dramatičen dokaz takega položaja je bil požig Narodnega doma v Trstu julija 1920. Tudi Rapalska pogodba novembra istega leta je bila pristranska in krivična. »Fašizem,« pravi odvetnik In javni delavec Frane Tončič v oddaji, ki jo je pripravil za tržaški radio, »je samo bolj brutalen, ciničen in neposreden izraz miselnosti in politike, ki sta na Tržaškem že obstajali. Politični pritisk se Je z leti zgoščal in izzval upor v idealnih, narodno zavednih in požrtvovalnih naših ljudeh, ki se je po letu 1940 razvil v splošno vstajo. Prvi in drugi tržaški proces sta najbolj vidni konici slovenskega odpora
Kljub poletni vročini, gostemu prometu in kaotičnemu stanju na Kosovu me je letos v avgustu pot peljala na obisk v ta del Jugoslavije, kjer že leta poznam redovne sestre, ki tam delujejo. Pot do njih je bila še kar znosna, seveda pa človek ne sme pozabiti vzeti s seboj kup dobre volje in še več potrpežljivosti. Predvsem pa se ne sme ničemur čuditi. Zaradi hude prometne nesreče (vsem se dandanes pač strašno mudi) se je vožnja še dodatno zavlekla, vseeno pa smo po 13-umi vožnji srečno prišli na cilj.
Da smo bili takoj postreženi z osvežilno pijačo in potem še z dobro večerjo, je seveda razumljivo. Če samo pomislim na 'gostilne med potjo, kjer je bilo vse umazano ali pa še kave nismo dobili in na parkirne prostore, ki so bili pokriti z gorami smeti, tako da še izstopiti nismo upali, potem je bil tukaj raj na zemlji -seveda pri sestrah v hiši in zunaj na vrtu.
Kar sm naslednje jutro, ko smo se morali prijaviti na policijo, videli v Peči, je omembe vredno. Pred zastraženo stavbo so stali majhni tanki — kot med vojno. Možje postave stojijo na vsakem vogalu in, čeprav nekateri dajejo videz dolgo-
časja, imajo pred njimi zlasti otroci strah.
S fotoaparatom človek še sme na ulico, videokamera je že sumljiva in videli smo kontrolo. Kot da bi človek tu lahko »odkril Ameriko«! No ja, saj jo skoraj lahko — samo drugačne vrste. Po drugi strani pa ne dobiš niti osnovnih potrebščin, ki so za nas postale tako samo po sebi razumljive. Razglednice, ki sem jih hotela pisati prijateljem, smo iskali celo dopoldne, pa še začudeno so nas prodajalci gledali, češ kaj pa boste z njimi!
Kar smo končno le dobili seveda ne odgovarja resničnemu stanju. Kar se na novo postavi in uredi, je še kar, popravil pa ne poznajo. Posode za smeti so zanje tujka — odlagajo jih kar pred hišo, na cesto in ko se vsega dovolj nabere, malce požgejo in pošpricajo z vodo. Lahko si je predstavljati, kakšne duhove smo »srečavali« na ulicah.
Pa mesnice bi maroli videti: pri nas česa takega še zastonj ne bi dajali; drobovina leži kar v posodah pred trgovino, kjer se po njej sprehajajo muhe in druge »domače živali«. Tudi tu o duhovih ni da bi govorila. Sama bi bila raje lačna
Ali snet kitoKški časni: ..SIhokc"?
Odprto pismo dr. Veljka Rusa Jožetu Pučniku priča, da se je slovenski politični prostor začel profilirati in v marsičem dobivati nekatere obrise predvojnega. Če zanemarimo nekatere Rusove teze, ki so še iz žargone prejšnjega režima, potem njegov poskus ustvariti spor med krščanskimi demokrati in ostalimi elementi Demosa, nima le za opozicijo nadvse privlačne vsebine, ampak globlje gledano, poskuša spreti med seboj katoliško in laično-liberalno komponento Demosa. Od slo-gaštva naprej je Demos menda prvi poskus, v katerem so slovenski katoličani in liberalci našli nek minimalni konsenz. Po Pučnikovem in Ruplovem odgovoru na Rusovo pismo se pa tudi zdi, da ta sporazum ostaja in živi.
Drugače je z novimi, samozvanimi liberalci, zbranimi v gremiju Mladine in ZSMS-Liberalne stranke. Zadnja je na političnem prizorišču zavoljo arogance svojega voditelja Školjča (po nekaterih vesteh naj bi ga bili siti celo v stranki sami — določen razkol pa je pomenila že odločitev strankinega veljaka Thalerja, da prevzame mesto Ruplovega ministrskega predsednika) že potisnjena v ozadje, kot kaže pa se slabo piše tudi časopisu Mladini. Mladina, ki je v »zlatih« časih nesvobode (tiska) kotirala do 80.000 izvodov naklade, naj bi zdrsnila na vsega 30.000 izvodov. To številko utegne še zmanjševati dokazovanje v Demokraciji, češ da naj bi bil Robert Botteri, urednik Mladine, plačanec UDBE. Naj bo res ali ne, da je za to delo mesečno prejemal 10.000 nemških mark (14 povprečnih slovenskih plač). Mladini to ne more koristiti, če ne drugega utegne izpraznjeni medijski prostor (tudi magazina Telex ni več) dobro izkoristiti kak časopis s prodemosovsko orientacijo, napoveduje pa se tudi, naj bi spet
proti potujčevalni In asimilacijski politiki fašističnega režima.
Danes se spominjamo junakov prvega tržaškega procesa, ki so bili pred 60 leti ustreljeni na bazovski gmajni. Tudi letos smo poromali v Bazovico, da se pomudimo z mislijo nanje, ki so se žrtvovali za nas, da bi mogli njihovi svetli zgledi zbuditi in povečati v nas zavzetost na duhovne dobrine, kamor sodi narodnost, ki v nenehnih spreminjanjih miselnosti in stališč ostane večno veljavna vrednota. A prišli smo tudi zato, da molimo zanje in za tiste, ki so bili prizadeti zaradi njihove smrti.
ZORKO HAREJ
začel izhajati dnevnik Slovenec, kot nadaljevanje predvojnega katoliškega časopisa.
Na dan je prišla še ena neljuba afera. Ljubljansko velepodjetje za menagement Smelt, ustanovljeno kot politično »partijsko« podjetje, je pred nekaj tedni odpustilo 12 delavcev, čeprav naj bi imeli vsi ti polne roke dela. Odvetnica odpuščenih je odkrila razlog, zakaj vseh 12 projektantov naenkrat v megalomanski razkošni palači Smelta v Ljubljani ne potrebujejo več. Namesto njih je namreč direktor Jože Žagar zaposlil bivšega direktorja rudnika urana Žirovski Vrh, dva nova delavca pa poslal na plačani podiplomski študij v ZDA oz. Nemčijo. Vse skupaj bi še bilo mogoče utemeljiti po strokovni plati, če med novo zaposlenimi ne bi bili po pravilu kompromitirani »rdeči« direktorji in celo hči Milana Kučana, ki jo je Smelt brez delovnih izkušenj poslal na študij v Ameriko. To seveda utegne Kučanov ugled zmanjšati, saj je Kučan do sedaj veljal za brezgrajnega in čistega od nepotizma in privilegijev.
Zanimivo je, da je direktor Žagar brez pomisleka na televiziji izjavil, da je pač Kučanu naredil uslugo, ker je pred leti Kučan rešil njegovo podjetje propada. Da bi bila mera polna, je televizija s kamero v stavbi Smelta zabeležila celo Uroša Aljančiča, bivšega direktorja Elana, ki je v preiskovalnem postopku zaradi finančnih špekulacij v podjetju. Novinarka ga je zalotila, ko je v temi iskal ključ, da bi odprl vrata svoje pisarne. Ob vprašanjih je postal vidno živčen. Zanikal je, da bi imel v Smeltovih prostorih lastno podjetje, in dejal, da ne želi govoriti, ker da je doživel v zadnjem času preveč šokov.
Vlada v Ljubljani pa nadaljuje z delom. Napovedane so davčne reforme, ki bi poostrile nadzor na tem področju. Pripravljen je tudi osnutek predloga konfederalne pogodbe. To in še marsikaj drugega bo pa dnevnem redu zasedanje slovenske Skupščine, 27. septembra.
Leon Marc
Združitev obeh Nemčij
Štirje »veliki« (Z'DA, Anglija, Francija in SZ) so podpisali sporazum, da se obe Nemčiji združita 3. oktobra letos. Tako bo v Evropi znova ena sama nemška država kot je bila pred vojno. Do združitve 'je prišlo dosti prej, kot bi kdo še pred letom dni pričakoval.
kot v kaki teh trgovin kaj kupila. In vendar sem šla v »najboljšo« po salamo, hrenovke in piščance. Dodam pa kar po pravici, da sem po vsaki jedi popila kanček žganja — kakšno vnetje mi drugače najbrž ne bi ušlo.
Zanimiv je tudi trg, kjer lahko najdeš prav vse, kar se dobi tudi v Italiji ali Nemčiji — »švercarji« so prav vsi, in policija si to celo sama ogleduje. Poročne obleke, predvsem orientalskega tipa, visijo pred trgovinami skoraj do tal, vendar smeti pod njimi nikogar ne motijo. Samo nas so.
V	najboljšem hotelu mesta so prte na mizah verjetno zamenjali prejšnji mesec, pa nič ne de. Nekajkrat se jih obrne, pa je za naslednjega gosta dobro...
Drugi extrem so ugledne, lahko bi morda rekli bogate albanske družine. Ko s prašne in umazane ulice stopiš na njihov prag, se moraš sezuti, saj je znotraj vse v preprogah. Da so morda noge prav tako umazane kot čevlji, tega ne uvidijo. So pa zate zelo gostoljubni in iskreni — zlasti do nas Slovencev. Le-ti so na jugu zelo v časteh.
Da v strahu živi tudi policija in ne samo preprosti narod, smo doživeli naslednji dan. Ustavila nas je namreč patrulja, ko smo se vračali z »delovne akcije«. Sestre so namreč za vrtne rože potrebovale boljšo zemljo in zato smo jo šli iskat v lepo sotesko. Napolnili smo štiri velike posode, pa še malo gnoja zraven. In ko smo morali odpreti prtljažnik, jim ni šlo v glavo, kaj bomo z zemljo. Na odgovor — slovenski seveda — da jo potrebujemo za rože (morda je razumel za orožje), je še bolj prestrašeno gledal. In zanimalo ga je tudi, kaj je v zemlji. Neverjeten strah. Pri nas do take ideje ne bi prišli.
Sicer pa Srbi gledajo na to, da Albancem čim več vsega primanjkuje. Vsaj tak vtis človek lahko dobi. Kako je drugače razumeti, da je policija v urošev-skem župnišču in pri sestrah v Binču brez pooblastila »postavila hišo na glavo« in odnesla vsa zdravila, ki jih je škof kupil za potrebne. Saj ljudje, ki za zdravila nimajo denarja in jih drugje ne dobijo, prihajajo najprej k sestram ali zaupni osebi.
Tudi pri »naših« sestrah ni nikoli miru. Ves dan na vratih zvonijo reveži, ki prosijo obleke ali hrane, in taki, ki nujno potrebujejo zdravila. Malokomu odrečejo pomoč, nasprotno pa morajo vse usluge, ki so njim storjene, drago plačati. Tudi ob tragediji zastrupljenih otrok so rešile marsikatero življenje. Še dobro, da imajo nekatere poklice, ki so tam zelo cenjeni: zdravnice in medicinske sestre. Od 10 sester je šest Slovenk, štiri pa so slovensko govoreče Albanke. In tudi pri sestrah matere Terezije (štiri so tam doli) je ena Slovenka, doma iz Bele krajine.
Popoldne tretjega dne smo se peljali v staro mesto Prizren, kjer smo obiskali slovenskega vojaka, ki je bil prav zadnjih šest tednov poslan na najbolj oddaljen konček domovine. Da je bil našega kratkega obiska vesel (čeprav ni smel ven), je razumljivo. Nam pa ni bilo jasno, kako morejo biti vse mestne ulice pokrite s paradižniki, paprikami in drugimi sadeži, da skoraj nismo mogli z avtom skozi. No ja, počasi smo se vsega navadili.
Po slovesu — po dveh mesecih je ravno tisti dan začelo deževati in pot je bila zato zelo nevarna — smo se vračali po drugi poti (tja grede smo se peljali do Beograda in potem proti jugu): skozi Črno goro na jadransko obalo. Le-tam pa kot »domačini« nismo bili ravno dobrodošli, saj vsi dajejo prednost tuje govorečim gostom. Kar nam je spet dalo nov pouk. Sicer pa zdaj ni bilo več pomembno kaj in kako — vedno bliže smo bili domu in to nas je veselilo. Ko smo proti večeru petega dne zadihali slovenski zrak, je bilo vse hudo pozabljeno, ostal pa je lep spomin na požrtvovalne sestre, ki že čakajo naslednjega obiska. R. B.
Romanje v Rim
V	petek, 17. avgusta se je skupina Izvir odpravila na romanje v Rim. Naša pot se je začela s sv. mašo, ki nam je nudila globlji pristop do romanja samega; odšli smo namreč z zavestjo, da je naš cilj osebno doživljanje Velike noči preko živečih simbolov, ki našo sedanjost povezujejo s krščanskimi koreninami in z željo, da bi v medsebojnih odnosih okusili bratstvo in sestrinstvo prvotne krščanske skupnosti.
vneseta v slikarstvo tudi človeški element ter ohranjata globino sporočila s preprostim sakralnim ozadjem ter s poduhovljenimi figurami, pa preidemo do renesančne »eksplozije ustvarjalnosti« (Berdjajev). Renesansa uvede tretjo dimenzijo, s katero se razbohoti scenografsko kopičenje detajlov, izgubi pa se ontološka edinost, ker hoče umetnik (Michelangelo, Rafifaello) z govorico grške klasike oznanjati krščansko sporočilo.
DUHOVNA MISEL ZA 25. NAVADNO NEDELJO
»Pojdite tudi vi v vinograd...« (Mt 20, 4)
Različni so trenutki, ko človek zasliši in sprejme božje vabilo na delo, da si zopet pridobi žlahtni sad edinosti z Bogom in drugimi ljudmi.
Pri nekaterih že v jutru življenja, ko se oboroženi z milostjo vere, veseljem in ljubeznijo trudijo, da bi živeli »kakor je vredno Kristusovega evangelija« (Flp 1, 27).
Drugi zaslišijo in sprejmejo ta klic v zreli dobi ali celo starosti in to pogosto potem, ko so že delali pri drugih »hišnih gospodarjih«. Počasi so prišli do spoznanja, da delo pri njih ni obrodilo pričakovanega sadu.
Zopet tretji so sicer stopili v vinograd, vendar brez prave volje, delajo samo občasno ali sploh ne.
Bog je sicer brezmejno dober in usmiljen, vendar tudi pravičen. Potrebuje naš iskreni in odločni — da. Tudi če je to »da« desnega razbojnika, ki je resnično sveti delavec zadnjega trenutka.
Čas, ki ga imamo na razpolago, je silno dragocen. Odlašanje ni dobro. Velika mora biti naša pozornost, da ne bi, zavoljo hrupa sveta, preslišali Gospodovega klica in tako zamudili priložnost, ki nas lahko stane večnost.
MILAN NEMAC
Naša dolžnost do štirinajstih
V Zakojci je bila v nedeljo 16. t. m. napovedana velika proslava Franceta Bevka ob 100-letnici njegovega rojstva; bila je to velika proslava vse Primorske. Fr. Bevk je pa tudi pisatelj romana Kaplan Martin Čedermac, katerega glavni junak je beneški kaplan Čedermac. Ta se bori za pravice slovenščine v Benečiji v času, ko je tedanja fašistična oblast, tudi na tih pristanek cerkvene oblasti v Vidmu, prepovedala uporabo slovenščine tudi v cerkvi.
Kje so primorski zvonovi?
Med zadnjo vojno (1942) je Italija v vojaške namene pobrala zvonove iz župnijskih in podružničnih cerkva. Gre za okoli tisoč zvonov z najmanj 100.000 kg brona.
Iz podatkov je razvidno, da so župniki posredovali novi ljudski oblasti ustrezne podatke o odvzetih zvonovih. Ponovno so to naredili leta 1956 po naročilu ap. administratorja za Slov. Primorje dr. Mihaela Toroša. Iz Beograda pa je dr. Toroš prejel odgovor, da zvonovi ne spadajo med vrsto lastnine, za katero bi zahtevali odškodnino.
Primorski dušni pastirji sedaj vprašujejo: Ali je Italija res izplačala Jugoslaviji odškodnino za odvzete zvonove? Ce jo je, v kakšne namene je bila ta uporabljena? V miroljubne? In še: ali bodo ob nabavi novih zvonov v Žalcu še vedno plačevali vrtoglavi prometni davek? Žup-
niki so mnenja, da je potrebno urediti tudi ta odprti račun. (Po Družini, št. 34)
Župnik Čebul je odšel s svoje fare
Tako poroča koroška »Nedelja« (16. septembra). Od 1953 je bil župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Bil je izreden govornik. Pri srečanjih so njegovi besedi vsi prisluhnili in njegovi predlogi so bili skoraj vedno sprejeti. Obdarovan je bil tudi s smislom za humor, ki je tudi pri resnih debatah našel ugoden odmev. Avguštin Čebul je delal tudi v širši javnosti. Bil je odbornik Mohorjeve družbe, predsednik Sodalitete, ki povezuje koroške duhovnike.
Telesna oslabelostost ga je pri 81 letih prisilila, da je prosil za upokojitev. Slovo je bilo v nedeljo 26. avgusta. Kako so ga ljudje imeli radi, je najlepše povedal eden izmed govornikov: »Gospod, ostali boste srce šentlenarške fare.«
Skupina »Izvir« pred Kvirinalom
BENETKE IN ASSISI
Med potjo smo se najprej ustavili v Benetkah, kjer smo si ogledali razstavo modeme umetnosti (Biennale) z namenom, da bi prav preko nje spoznali, kakšna je današnja miselnost sveta. Opo-zili smo, da človek-umetnik strastno išče nekaj, kar bi premagalo časovno minljivost, nekaj, kar bi ostalo za večnost; ustavi pa se pri izrazito imanentnih, materialističnih stvareh: snovnost polagoma nadvlada človeka, tako da sam postaja njen del, ker ji ni sposoben dati nobenega poglobljenega pomena. Iz te razčlovečene aktualnosti smo šli iskat odgovore h koreninam krščanske tradicije. Da ne bi bil zgodovinsko-duhovni skok prevelik, smo se pred Rimom ustavili še v Assi-siju, kjer smo po stopinjah sv. Frančiška in sv. Klare spoznali, da lahko pridemo do srečanja s Kristusom le z molitvijo preko ponižne in celostne odpovedi samemu sebi in materialnim dobrinam.
PRIHOD V RIM
V	takem duhu smo dospeli v Rim, kjer smo si najprej ogledali Vatikan. V zbranosti smo pristopili h grobu sv. Petra, ki je bil temelj-skala, na kateri je Bog sezidal svojo Cerkev. Tam smo zmolili veroizpoved in tako obudili v nas zavest, da je vera božji dar, ki nam ga je Bog posredoval tudi preko sv. Petra, prvega rimskega škofa — simbola osebe Jezusa Kristusa, ki vse združuje v svojem srcu (Ivanov).
UMETNOST V VATIKANSKIH MUZEJIH
(Naslednjega dne smo obiskali vatikanske muzeje in se seznanili z večtisočletnim razvojem umetnosti. Najprej smo si ogledali staro egipčansko religiozno umetnost, za katero sta značilni močna simbolika in poudarek na absolutnem trans-cendiranju božanskosti, ki jo za Egipčane predstavlja luč, h kateri vse teži: človek, družba, kozmos. človeške figure so v njej vedno prikazane kot poduhovljene v svojih najbolj osnovnih in bistvenih potezah.
Iz te umetnosti smo prešli h grški klasiki, ki po podobi vzvišene ideje popravlja svet (idealizacija), v človeku pa povzroči nepremagljiv dualizem med idejo in stvarnostjo.
Zanimiv je tudi razvoj krščanske umetnosti, ki je v svojih začetkih zelo preprosta, elementarna, ker polaga svoje korenine prav v egipčansko. V stiku z Bizancem se obogati z vzhodnim portretom (ikona). Preko Giotta in Cimabueja, ki
SV. PAVEL, SV. OČE IN STARI RIM
Popoldne smo obiskali baziliko sv. Pavla, v kateri je tudi njegov grob. Sv. Pavel je lik apostola, ki je na svojih potovanjih prihajal vedno znova v okolja, kjer krščanstva sploh niso poznali ali so mu bili nasprotni, on pa je s svojo gorečnostjo uspel premagati težave in ustvariti majhne krščanske skupnosti, iz katerih je potem zrasla vesoljna Cerkev.
V sredo zjutraj smo se udeležili avdience pri sv. očetu. Ko je papež omenil našo skupino, smo mu zapeli pesem Marija skoz življenje, potem pa nas je pozdravil s sledečimi besedami: »Skupini Izvir iz Gorice: Vesel sem, da živite po navdihu duhovnih vaj sv. Ignacija. Čuvajte krščanske vrednote vaše slovenske kulture in bodite kvas sprave z italijanskimi kristjani. Očetovsko vas blagoslavljam: hvaljen Jezus.«
Popoldne smo obiskali cerkev sv. Klemena, ki je najstarejša rimska bazilika, zgrajena prav na hiši sv. Klemena, četrtega rimskega papeža. V njej je tudi grob sv. Cirila, ki je skupaj s sv. Metodom postavil temelj za evangelizacijo slovanskih narodov in jim prvim omogočil cerkvene obrede v njihovem' jeziku.
V četrtek zjutraj smo šli v Kolosej ter se v njem zamislili o smislu trpljenja in smrti, ker je namreč Kolosej kraj smrti več tisoč sužnjev in ne samo 9pomenik veličine rimskega imperija. Potem smo obiskali še rimski jezuitski kolegij in si v njem ogledali sobe, v katerih je živel sv. Ignacij ter tipično baročno cerkev Al Gesu.
KATAKOMBE IN POVRATEK
Romanje smo zaključili z obiskom katakomb sv. Kalista, v katerih smo imeli tudi mašo. Obisk smo ovrednotili s posebnim simbolnim dejanjem: vsak izmed nas je prinesel peščico slovenske zemlje in jo v molitvi raztrosil na grobove prvih kristjanov v zahvalo za njihovo žrtev, ki je omogočila, da lahko tudi mi živimo krščanske vrednote. Zamislili smo se tudi v njihovo smrt, ki ne predstavlja konca življenja, ampak vstop v novo življenje.
V soboto smo se odpravili proti domu in zvečer prispeli v Gorico, kjer smo romanje zaključili s sv. mašo, po kateri smo se poslovili s toplim bratskim objemom. Z njim smo si izrazili čistost in iskrenost odnosov, ki so romanju dali okus pristne krščanske skupnosti.
Hvala Gospodu za ta dar.
Skupina Izvir
aras
■mm?
nerjeve maše »Missa Seraphica«. Po maši je pred cerkvijo koprski pihalni orkester poklonil vsem izbran koncert. Na voljo je bila tudi posebna filatelistična kuverta s poštnim žigom.
Koprski verniki so se seveda najprej zahvalili Bogu, ki jih je na vsakem koraku vodil in pomagal, da so prišli do nove cerkve. Potem vsem nebeškim zavetnikom in dobrim ljudem, doma in zunaj domovine, ki so s svojo velikodušnostjo podprli njihov podvig in bi brez njihovih darov danes ne imeli cerkve sv. Marka. - M. M.
Zbor »Hrast« iz Doberdoba je novo sezono odprl že pred dobrim mesecem. Že konec avgusta so se namreč pevci zbrali in po enotedenskih študijskih dnevih redno začeli z delom. Tokrat se pevci zbora Hrast pripravljajo na mednarodno zborovsko tekmovanje, ki bo 30. septembra v MaasMechelnu v Belgiji. Prvo selekcijo je zbor opravil že sredi prejšnje sezone, ko je belgijska komisija med vsemi prijavljenimi izbrala le 12 najboljših. To preizkušnjo je zbor Hrast dobro in uspešno opravil; konec meseca pa ga čaka še večja preizkušnja, ko se bo s svojimi pesmimi potegoval za čim višje mesto.
Poleg modeme skladbe sodobnega belgijskega skladatelja Pieta Swertsa (napisana prav za to tekmovanje leta 1989), vsaka pevska skupina pripravi še 20-minut-ni izbor svojih pesmi.
Doberdobski pevci pa se tega enkratnega doživetja še bolj veselijo, ker bodo med večdnevnim bivanjem v Belgiji gostje tamkajšnjega slovenskega društva A. M. Slomšek. Za Slovence, ki živijo v Belgiji, pripravijo torej še posebej dva večerna koncerta. Belgijski rojaki že nestrpno čakajo prihod in veselo družbo mladih Dober-dobcev ter jim obenem želijo vso srečo na zborovskem tekmovanju. - S. L.
Ob začetku novega šolskega leta
V	sredo 19. septembra se je na vseh šolah ponovno pričel pouk. Znova bomo šteli številčnost dijakov v posameznih razredih, se spraševali, zakaj se ne poučuje kot tuj jezik angleščina; nekateri profe-sorji bodo čakali imenovanja, programi-ralo se bo delo; govor bo o racionalizaciji šolskega sistema, eksperimentiranju. Šolska problematika bo spet aktualna.
Tik pred začetkom novega šolskega leta se je 12. sept. sestal odbor Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica. Odborniki so pregledali spremembe in novosti na šolskem področju v minulih mesecih ter okvirno določili naloge, ki jih bodo v kratkem opravili.
Pedagoški svetovalec iz Nove Gorice D. Stekar, ki že več let spremlja delo odbora, je na omemjeni seji poročal o semi-
Pevski zbor Hrast iz Doberdoba
Nova cerkev sv.
V nedeljo 9. septembra je bila v Kopru zgodovinska slovesnost, ko je koprski škof Metod Pirih posvetil novo cerkev sv. Marka, ki bo služila prebivalcem novega dela Kopra, Semedeli in Žustemi. Slovesnosti je prisostvoval tudi upokojeni škof Janez Jenko, številni duhovniki, predstavniki republiškega, občinskega in krajevnega javnega, političnega ter kulturnega življenja. Velika množica ljudi je z veseljem in ponosom gledala, kako so se uresničile petindvajsetletnne želje in prošnje, da bi tudi novi del Kopra dobil ustrezen bogoslužni prostor.
V kratkem času se je na pobočju hriba sv. Marka dvignilo svetišče, ki je s svojim belim zvonikom in križem vidno daleč naokrog. Cerkev je zgrajena po zamisli arhitektov Ivana Breganta in Jožeta Marinka. Zgradilo jo je podjetje Stavbenik skupaj z nekaterimi sodelavci, obrtniki in mojstri. V oltar cerkve in ambon sta vgrajena refiela evangelista Marka iz prvotne kapele sv. Marka, ki je pred desetletjem še stala nekoliko nižje od današnje cerkve. Nad krstni kamen je postavljen sv. Nazarij, ki z maketo Kopra v rokah kaže, da je zavetnik mesta in ponazarja 1500-letno izročilo krščanstva na teh tleh.
Obred posvetitve z mašo je olepšal domači zbor Štefan Kovač z izvedbo Satt-
nor ..Hrast" are i Beliilo
Toda Čedermac je postal nekako simbol vse tedanje slovenske duhovščine na Primorskem, ki se je podobno kot on borila za naše pravice v cerkvi in pri bogoslužju ter učila slovenske otroke pri verouku ne samo verskih resnic, temveč tudi slovensko brati in pisati. To zaslugo danes priznavajo vsi, priznali so jo tudi v Kanalu ob Kogojevih dnevih v začetku tega meseca.
Toda pri tem imamo velik »TODA«. In ta toda sta oba cerkljansko kaplana, ki sta bila skupaj s še dvanajstimi osebami obtožena izdaje in sta končala v breznu nad Cerknim 3. februarja 1944.
Na zahodni strani Kojce so poveličevali pisatelja Bevka, avtorja Kaplana Čedermaca, na vzhodni strani Kojce nad Cerknim pa lezita v breznu dva druga Čedermaca z madežem izdajstva. To sta kaplan Lado Piščanc in kaplan Ludvik Sluga.
Oba sta bila Čedermaca, Piščanc kot kaplan pri Sv. Ignaciju v Gorici, nato kot župnijski upravitelj v Podnanosu (Šentvidu), nazadnje kaplan v Cerknem. Ludvik Sluga pa je prišel v Cerkno takoj po novi maši poleti 1943 in že končal kot »izdajalec« februarja 1944.
Nasilna smrt obeh kaplanov in njune skupine je velik madež za OF na Primorskem, posebno ko je danes znano, da je izdaja takrat res bila, toda ne obeh kaplanov in njunih sožrtev, temveč nekega partizanskega majorja, ki so ga pozneje odkrili. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo, da se tako imenovani »proces« zoper to skupino obnovi in se obsojenim in usmrčenim osebam vrne čast in se zanje opravi vsaj simboličen cerkveni pogreb na cerkljanskem pokopališču.
To je najmanj, kar pričakujemo in zahtevamo v imenu pravice, resnice in spoštovanja do mrtvih.
Marka v Kopru
narju za slovenske šolnike, ki je bil letos na Brdu pri Kranju in se je zaključil 25. avgusta; obračun je pozitiven, med drugim je razveseljivo, da je bila letos polna udeležba prijavljenih šolnikov in sicer 10 iz Gorice in 30 iz Trsta.
Predsednik sindikata prof. L. Devetak je seznanil ostale odbornike o sestanku, ki ga je imelo predstavništvo SSŠ v Ljubljani 28. avg. Sestavlja se nova mestna konzul ta za slovenska vprašanja, v kateri bosta zastopala SSŠ prof. C. Luis in M. Vončina. Odborniki potrdijo lanske predstavnike v komisijo za rekurze.
Prihodnji mesec se bo delegacija SSŠ predstavila novemu šolskemu skrbniku in mu posredovala potrebe slovenskega šolstva in specifično vlogo sindikata samega, ki je le delno sindikalna.
Sindikat se je pred nekaj tedni zavzel pri pristojnih oblasteh, da profesorji, ki so pred časom opravili izredne habilitacijske izpite (redne habilitacije bodo razpisane v kratkem), pridejo v stalež za tistimi, ki so omenjeni izpit opravili že pred leti. - SI
»Naš praznik« na Krmenki
Kot napovedano, se je letošnji »Naš pra-dolinska sekcija Slovenske. skupnosti, od-znik, ki ga že dolgo vrsto let prireja vijal na prireditvenem prostoru na Krmenki od 1. do 3. septembra. Kljub neugodnemu vremenu se je v celoti izpeljal predvideni program.
V soboto zvečer je igral ansambel Karavanke iz Ilirske Bistrice, v nedeljo in ponedeljek pa ansambel Krt iz Kamnika.
V	nedeljo 2. septembra popoldne je imela koncert godba na pihala iz Nabrežine pod vodstvom Stanka Misleja.
V imenu sekcije SSk je udeležence pozdravil njen tajnik Sergij Mahnič, ki je orisal politični položaj v dolinski občini po zadnjih upravnih volitvah, ki so prinesle več sprememb. Med temi je tudi sestava nove koalicije za upravljanje Občine v mandatni dobi 1990-95 in h kateri je prvič po vojni pristopila tudi SSk. Za oblikovanje takšne koalicije je bilo odločilno dejstvo, da je komunistična partija izgubila monopolni položaj, kar je privedlo tudi do zamenjave župana. Za vstop' v omenjeno koalicijo se je sekcija SSk odločila po skrbni preučitvi krajevnega položaja in po demokratični notranji razpravi ter v skladu s svojim volilnim programom.
Tajnik Mahnič se je dotaknil tudi problematike v zvezd z odprtjem nove hitre
ceste Sv. AnajKatinara, ki teče tudi čez ozemlje dolinske občine. Odločno je zahteval, da se namestijo dvojezični napisi, drugače bo SSk zahtevala, da občina ne izda nobenega zadevnega dovoljenja. (Na srečanju okoliških županov z deželnim odbornikom za promet Di Benedettom, predstavniki Anasa in gradbenega podjetja dne 4. t. m. je dolinski župan Pečenik v imenu odbora to povedal, nakar je bilo dogovorjeno, da bo nekaj dvojezičnih tabel postavljenih še pred uradnim odprtjem ceste lil. septembra, ostale pa naknadno in to v najkrajšem času - op. pisca).
Za postavitev dvojezičnih napisov ob hitri cesti je odločno poseglo tudi deželno tajništvo SSk. Na tržaškega prefekta in deželnega predsednika Biasuttija je naslovilo opozorilo, v katerem zahteva spoštovanje ene temeljnih pravic krajevnega prebivalstva, katero so oblasti obvezane upoštevati po mednarodnih in notranjih pravnih določilih.
Na Našem prazniku je imel daljši politični poseg tudi pokrajinski tajnik Miro Oppelt, ki je orisal položaj na pokrajinski ravni in navedel razloge, zaradi katerih SSk v nabrežinski občini ni imela druge izbire kot nadaljevanje sodelovanja z zavezniki v minuli mandatni dobi. Pri tem je zavrnil vse demagoške očitke komunistov. - at
mm
Prosek
Za župnijsko skupnost na Proseku je bilo v nedeljo 16. septembra dvojno slovo. Župnijo je dokončno zapustil dosedanji župnik frančiškan Rafko Slejko. Poslovili pa so se tudi frančiškani slovenske province, ki vsaj nekaj let ne morejo nuditi pomoči tržaški škofiji.
Župnijsko mašo je v nedeljo daroval g. škof Bellomi in občuteno govoril o pastoralnem delu patra Rafka. Prosečane je prosil, naj ne pozabijo na njegovo delo med mladino, na njegovo skrb za bolnike in sploh za vso župnijo. Trudijo naj se za življenje po Jezusovem evangeliju, ki ga je mladi župnik vedno oznanjal in razlagal. P. Rafku se je škof toplo zahvalil.
Po smrti župnika msgr. Franca Šibenika je prevzela skrb za župnijo slovenska frančiškanska provinca. Sedaj pa se je ta slednja zna'šla v stiski in po odhodu p. Rafka ne more poslati drugega redovnika, ki bi prevzel skrb za župnijo.
V	cerkvi je bil prisoten frančiškanski provincial Mihael Vouk. G. škof se je zahvalil frančiškanski družini za velikodušno pomoč, ki jo je vrsto let nudila tržaški škofiji.
In sedaj?
Skrb za župnijo je bila izročena duhovniku Jožefu Špehu, ki je pred kratkim prišel iz Slovenije. Predvideno je bilo, da bo skrbel za slovenske vernike v Barkov-Ijah, sedaj pa je moral sprejeti še Prosek.
Ko se poslavljamo in zahvaljujemo p. Rafku Slejku, želimo njegovemu nasledniku, da bi se med našimi ljudmi dobro počutil in uspešno deloval.
Bojan Brezigar na kongresu slov. krščanskih demokratov
V	soboto 15. septembra je bil na Ptuju prvi kongres slovenskih krščanskih demografov. Udeležili' so se ga zastopniki sorodnih strank iz Italije (Bemini), Avstrije, Češkoslovaške. Glavni govor je imel Lojze Peterle, pozdrave so pa prinesli vsi navzoči zastopniki.
SSk je zastopal deželni svetovalec Bojan Brezigar, ki je poudaril, kako Italija ni še izpolnila svojih obveznosti do Slovencev, ki živijo v njenih mejah, čeprav ji to nalagajo ustava in Osimski sporazumi. Sedaj je Slovenija v polni meri demokratična dežela in bi zatorej ne smelo biti političnih pomislekov za sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Minister za prevoze Carlo Bernini je pa v svojem pozdravu zatrdil, da DC garantira, da bo v Evropi vsekakor prostora tudi za vse Slovence.
Čestitke
Alenko in Sergija je osrečilo rojstvo malega
RUBENA
Z njima se veselijo tržaški prijatelji in sodelavci.
Konzul Livij Jakomin se poslavlja
Delegacija SSk se je 13. septembra na konzulatu SFRJ v Trstu poslovila od generalnega konzula Livija Jakomina, ki se mu izteka mandat v Trstu. V prijaznem razgovoru so mu predstavniki SSk izrekli priznanje za štiriletno delo ter voščilo za uspehe pri novih zadolžitvah. Pogovor se je razširil tudi na obravnavo položaja Slovencev v Italiji in razmer v Jugoslaviji.
Slovenske šole tudi politično vprašanje
13. septembra se je v Trstu sestal šolski odbor, da bi pretresel vprašanje združevanja oz. ukinjanja šol odnosno ravnateljstev. Gre za ravnateljstva slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol v Gorici in Trstu. Seja je bila sklicana tudi z namenom, da preuči možnost političnih korakov za rešitev vprašanja, ker upravni postopki očitno ne zadoščajo in ker je tudi sicer vprašanje predvsem politične narave.
Zaradi aktualnosti vprašanja so bili povabljeni na seijo ravnatelji nižjih sred. šol tržaške pokrajine, ki so se seje polnoštevilno udeležili, in višjih sred. šol gori-ške pokrajine ter predstavnik slov. šol. osebja v Vsedržavnem šol. svetu. Prisotni so ugotovili, da oblasti pri že začetih postopkih niso upoštevale obstoječih zakonov, kar je bilo vzrok za upravni postopek, po drugi strani pa je razvidno, da še ni stekla politična akcija za rešitev obravnavanih vprašanj, čeprav je možna njihova temeljita rešitev samo na tem področju. Očitno je namreč, da gre za širše zasnovan načrt za krčenje slov. šol. mreže in za izrinjanje ustanov slovenske manjšine iz tržaškega mesta, pri čemer je racionalizacija v državnem merilu dobrodošla priložnost. Pri tem je značilno neupoštevanje mnenja deželne komisije za vprašanja slovenskih šol in mednarodnih obveznosti glede spreminjanja šolske mreže.
Predmet razprave je bil tudi samostojni načrt za preureditev slove. šol. omrežja, ki bi optimalno odgovarjal potrebam slovenske manjšine; je pa to vprašanje izrazito politične narave.
Duhovne vaje nekoliko drugače
Pri duhovnih vajah, ki jih za dekleta in žene vsako leto organizira g. Jože Kunčič v domu »Le Beatitudini« nad Trstom, se je zvrstilo že lepo število govornikov: od škofijskih duhovnikov, redovnikov in kak misijonar. Letos pa nas je spremljal g. Lojze Zupančič s svojo vedrino in verskim optimizmom. Pa ne zato, ker je škofijski ikancler. Bolj verjetno, ker je prvi,
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniicii
Potovanje v Skandinavijo
(3)
NA POTI V STOCKHOLM
Iz Osla smo po nizki gorski planoti med iglavci in listnatimi gozdovi prispeli z avtobusom po skoraj eni uri vožnje do švedske meje. Za prestop ni bilo nobenih pregledov ali formalnosti, tudi nobenega carinika ali policista ni bilo, le šofer je na turističnem uradu plačal cestnino.
Vodič prof. Dahi nam je pravil o značaju Norvežanov in Švedov; prvi so bolj sproščeni in veseli, se radi zabavajo v družbi, Švedi pa so bolj zaprti vase in resni, ob večerih so najrajši doma, tako da so mestne ulice prazne.
Ob cesti smo opazili veliko opozorilnih znamenj z lososom, tj. severnim jelenom, ki lahko nenadno prečka cesto in povzroči nesrečo. Na poljih pridelajo veliko ovsa in tudi drugih žitaric. Ta pokrajina, po kateri smo se vozili, je slikovita zaradi lepo obdelanih polj, kmečkih domov, gozdov in jezer ter se spušča vedno bolj v ravninsko področje do morja.
Vodič nam je razlagal o ureditvi šolstva, socialnih vprašanj ter o industriji; kljub velikim vodotokom in premogu imajo na Švedskem več elektrarn na atomski pogon.
Spomnili smo se, da se na Slovenskem bije boj zaradi edine nuklearke v Krškem.
Švedi so pa prepričani, da nuklearna energija predstavlja manjšo onesnažitev okolja.
Razgovor nas je povedel tudi v daljno zgodovino, ko so davni predniki Langobardov zapustili to deželo in se začeli seliti proti jugu. Sprva so se po poročanju njihovega zgodovinarja Pavla Diakona
V. /	...
	
BaR?'r >	-	V*	,	1	\	g.■', ;
išiillil
Letošnji udeleženci izleta v Skandinavijo
imenovali Vinili, tj. zmagoviti. Kasneje pa so jih zaradi njihovih dolgih brad imenovali Langobarde: lang pomeni dolg, bart pa brado. V četrtem stoletju so zapustili panonsko nižino in zasedli Čedad. Njihovo zgodovino in običaje ter kulturo lahko spoznamo na obisku langobardske razstave v Čedadu in v Vili Manin, ki je še odprta.
Predno smo dospeli do Karlstada, kjer je bilo kosilo, smo si ogledali muzej in hišo, kjer je živel švedski pesnik Gustav Froding (18604911), ki je dal novo smer švedski lirični poeziji.
Karlstad leži ob velikem jezeru Va-nem, ob katerem je bila nam namenjena restavracija. Po kosilu so si nekateri zmo-
čili noge v jezeru, ki pa je za naše pojme mrzlo, Švedi pa so se v njem kopali in na obali sončili, kljub severnemu vetru.
Pot smo nadaljevali mimo mesta Orebro do kraja Mariafred, kjer je najbolj znani švedski grad Gripsholms.
Proti večeru smo prispeli v Stockholm in se nastanili v hotelu Flamingo v novem mestnem predelu Solna. Ime naj bi po besedah vodiča pomenilo sočno stran mesta.
ŠVEDSKA PRESTOLNICA IN OKOLICA
Glavno mesto Stockholm (po razlagi vodiča stock pomeni mnogo delov oz. mnogo, holm označuje otok ali majhno vzpetino, torej mesto na mnogih otokih) nas
ki je na Tržaškem dal življenje skavtski organizaciji. Po bratu Jezusu je za vsako udeleženko znal vzpostaviti bratski odnos. S prirojenim čustvenim nabojem in človeško toplino so nam tudi premišljevanja potekala v sproščenosti praktične katehe-ze, bogate po vsebini z izžarevanjem Kristusa v novo upanje in pogum.
Ostala nam je v spominu Samarijanka, ki jo je Jezus nalašč pričakal ob studencu. Pet mož je imela, a se je končno le ob Jezusu umirila in našla tisto, po Čemer hrepeni vsako človeško srce.
Naj bi luč, ki nam je tiste dni svetila, nikoli ne ugasnila, srce se nikoli ne utrudilo in nibka, ki nas povezuje s Kristusom, nikoli ne utrgala, temveč postala močna vrv. - F. V.
Z GORIŠKEGA
Novogoriški DEMOS obiskal goriškega župana
V	četrtek 13. septembra je delegacija novogoriškega DEMOSA obiskala goriškega župana dr. A. Scarana. Pri organiziranju obiska je posredovala SSk iz Gorice, ki je tudi sama sodelovala pri razgovorih.
Šlo je pravzaprav za prvo uradno srečanje med predstavniki novih političnih strank iz novogoriškega območja in gori-ško občinsko upravo, ki jo je poleg župana Scarana zastopal tudi odbornik SSk Marjan Breščak.
Glavna tema srečanja je bilo vprašanje sodelovanja med obema občinama. Politiki novogoriškega DEMOSA (N. Bolcar, B. Podveršič, T. Marušič, J. Vuk in Z. Pelikan) so predvsem pojasnili svoja stališča do tega problema. Povedali so, da se vsekakor zavzemajo za obogatitev že tradicionalnih odnosov med obema mestoma. Poudarili pa so, da bi morali biti predlogi za medsebojno sodelovanje sad predhodnega dogovora med predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v novogoriški občinski skupščini.
Zupan Scarano je z zadovoljstvom vzel na znanje predloženo DEMOSOVO stališče. Dodal je še, da pričakuje, da bodo v mešanih komisijah za sodelovanje med obema občinama proporcionalno zastopani predstavniki vseh političnih strank, ki odražajo sedanjo politično podobo Nove Gorice.
★
»Viš, mene pa moti prav enotnost, ki ni nastala iz dogovora, ampak Jo določa samo oblastveno središče.« (Boris Pahor,
V	labirintu)
je takoj prevzelo zaradi lepote, slikovitosti, parkov, vodometov in čistoče. Zgrajeno je bilo v 13. stoletju in je postalo prestolnica, prej je bil namreč sedež kralja in nadškofa v Uppsali.
V	nedeljo 29. julija smo dopoldne posvetili ogledu mesta. S slikovite razgledne točke smo imeli pred seboj vse mesto, ki je prepleteno z otoki, mostovi, parki, cestami in nadvozi. Lep je bil pogled na otok Skansen z zoološkim vrtom in oddajnikom RTV v ozadju.
Odpeljali smo se na ogled znamenite kraljevske ladje Vasa, za kateri so uredili poseben muzej in ga slovesno odprli 15. junija letos. Ladjo Vasa je dal zgraditi kralj Gustav Adolf II. v 17. stol. Bila je ponos tedanje švedske mornarice in je imela 64 topov velikega kalibra; ladijski jambori so se dvigali v višino 50 m; okrašena je bila s pozlačenimi kraljevskimi grbi in umetniškimi slikarijami. Toda 10. avgusta 1628, ko je komaj izplula iz lade-delnice za poskušno vožno, se je zaradi nenadnega močnega vetra potopila s posadko vred prav pred vhodom v pristanišče. Vzrok nesreče je bil menda v tem, da niso dobro pritrdili topov in so se ti ob nagibu ladje zaradi vetra zakotalili vsi v eno stran. Po 333 letih so ladjo 24. aprila 1961 po več letih priprav dvignili iz globine 30 m. Že prej so skušali ladjo vzdigniti, a jim ni uspelo. Dvignili so npr. 50 topov, a kasneje so opustili vso zadevo. Osem let so potrebovali za rekonstrukcijo ladje in tri leta za zgraditev muzeja.
Obiskali smo tudi njeno notranjost in gledali videokaseto o zgodovini ladje, njene potopitve in dviganja iz morja.
Zanimiv je bil ogled cerkve Riddarhol-
Vloga Gorice
(Iz dopisa Igorja Komela). Pred dnevi je v zvezi s slovenščino v goriškem občinskem svetu italijansko krajevno časopisje objavilo interpelacijo MSI goriške mu županu. Ker sem zaradi svojega dvojezičnega posega na zasedanju občinskega sveta 6. avg. 1990, v interpelaciji omenjen, smatram umestno, da v tej zvezi podam tudi nekaj svojih pogledov.
Na drugi seji goriškega občinskega sveta v Gorici, 6. avg. letos, je demokrščan-ski svetovalec G. Cocianni podal stvaren zgodovinski opis o vlogi Gorice v šestdesetih letih, tj. v letih hladne vojne. Takrat je Gorica z veliko poguma napravila velike korake pri odpiranju državne meje ter na področju stikov z Vzhodom in s temi dejanji za več desetletij prehitela splošno italijansko, oz. evropsko stvarnost. To je tista Gorica, po kateri težim, oz. za katero se skušam angažirati.
V tem kontekstu menim, da tudi zavzemanje za narodnostne pravice posameznih etničnih skupnosti (kot je v tem primeru slovenska v Italiji), sodi v nadaljnjo demokratizacijo družbe, oz. razvijanje sožitja med Italijani, Slovenci in Furlani na tem področju. Ozračje napetosti in narodnostna mržnja, ki jo nekateri želijo ustvarita in napihovati, pa brez dvoma ne sodi v današnjo Evropo. Živimo v svetu nenehnih sprememb, a pri nas se stvari počasi premikajo. Narodnostni predsodki, na žalost, še obstajajo. Nekaj se pa le premika. Zloglasne italijanske, desničarsko usmerjene ustanove in tradicionalno protislovenske prav gotovo ne odražajo večine italijanskega prebivalstva. Obstajajo tudi drugi predstavniki italijanske Gorice, ki stremijo po sodelovanju s Slovenci ter gledajo na stvarnost v povsem drugi luči. Istočasno pa se zavedam, da nas na tej poti čaka še veliko vztrajnega dela.
V zaključku bi želel povzeti misel iz svojega dvojezičnega govora na omenjeni občinski seji 6. avg. letos: »Obračam se na vse politične sile in ostale dejavnike, da skupno iščemo nove možnosti nadaljnjega sodelovanja in tako načnemo novo poglavje naše zgodovine. Novo poglavje, v katerem bomo Slovenci, Italijani in Furlani ponosni ter istočasno prepričani, da smo s skupnimi močmi storili nekaj koristnega, ne drug proti drugemu, ampak v skupni povezavi za občo korist našega mesta.«
Tečaji slovenščine v Ronkah
Tudi letos je društvu Jadro iz Ronk uspelo izpeljati dvotedenski tečaj slovenščine za slovenske dijake iz Laškega. Vodil ga je na sedežu društva v Romjanu od 27. avg. do 7. sept. učitelj E. Frandolič.
Sedaj potekajo priprave za tečaj slovenščine za odrasle in tečaj klekljanja. Oba tečaja naj bi se začela v oktobru in bi trajala 6 mesecev. Prijave sprejemajo odborniki društva. - K. M.
men, ki je pravzaprav grobnica švedskih kraljev. Leta 1270 je kralj Ladulas Veliki dal zgraditi cerkev in samostan za minorite, ki so se v njem naselili. Prvi je bil v cerkvi pokopan kralj Ladulas Veliki leta 1290. V 15. stoletju je cerkev prešla v evangelišansko last, od leta 1897 pa v njej ni več bogoslužja.
V	njej so poleg članov kraljeve družine pokopani številni drugi plemiči. Na stenah apside so grbi vitezov Serafinskega reda z navedbo datuma, ko je kdo postal vitez, in njegove smrti. Med imeni smo zasledili tudi imena italijanskega in srbskega kralja ter celo Čankajška.
Pot smo nadaljevali z ogledom kraljevega dvorca, stolne evangeličanske cerkve, starega dela mesta in slikovitih ulic Popoldne pa smo obiskali kraljevo rezidenco na gradu Drottningholms in park s kitajskim muzejem. Vreme se je medtem pokvarilo in začelo je rositi. To je bil edini dan z dežjem, sicer smo imeli sončne dneve s toploto, ki je bila za te kraje zelo visoka: do 26-28 stopinj.
Vrnili smo se v mesto in poiskali katoliško stolnico za mašo. Imeli smo somaševanje s švedskim duhovnikom, ki nas je prijazno sprejel in lepo predstavil svojim vernikom. Cerkev so popolnoma obnovili in povečali pred papeževim obiskom 9. junija 1989. Katoličani imajo v mestu še tri cerkve in nekaj kapel pri redovnicah. Po drugi svetovni vojni je prišlo na Švedsko preko 600.000 izseljencev in beguncev iz raznih držav, kar je povzročilo velik dotok katoličanov. Za te skrbijo narodni dušebrižniki, ki imajo redno dušno-pastirsko oskrbo.
(Se nadaljuje)	Jožko Markuža
Romarjem v Assisi
Udeležencem romanja v Assisi sporočamo, da bo odhod v sredo 3. oktobra ob 5.45 s Travnika v Gorici. Potovali bomo v udobnem avtobusu. Vsak romar bo prejel potovalno torbo, vodnik po Assisiju in spored romanja. Ta je naslednji: sreda ob 17. uri večerno praznovanje tranzita sv. Frančiška v baziliki Santa Maria de-gli Angeli. Četrtek: praznično slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil goriški nadškof, in pozdrav predstavnikov oblasti, popoldne slovesne večernice, verski sprevod in blagoslov. Petek: celodnevni izlet v Frančiškove kraje. Sobota: povratek preko Lo-reta; v Gorici bomo v poznih popoldanskih urah.
Mirenski Grad
Stanko Lipovšek se je poslovil. Le šest let je bil med nami, pa se je že približal neštetim novim prijateljem, znancem, bratom in sestram v evangeliju... Mislimo na Stanka Lipovška, dosedanjega superiorja na Mirenskem Gradu. Doma iz Celja na Štajerskem je bil v posvečen v mašnika 29. junija 1967 v Mariboru in prvo leto kot nedeljski kaplan (šesti letnik teologije po takratni ureditvi študija) deloval na ljubljanskih Žalah in v rojstni župniji. Po bogoslovju je odšel v Zagreb in tu v različnih službah v vrapčanski hiši lazaristov delal štirinajst let. 1982 se je vrnil v Slovenijo k Sv. Jakobu ob Savi in čez dve leti prišel na Mirenski Grad. Tukajšnje božjepotni in duhovni center je vodil dva predstojniška mandata (po tri leta). Sedaj je spet pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
Služba superiorja na Gradu zahteva celega človeka: vodstvo misijonske hiše in doma duhovnih vaj, lastno gospodarstvo s kmetijo, rektorstvo cerkve, povezanost s samostanom upokojenih sester, pastoralna pomoč v soseščini, skratka veliko sknbi in odgovornosti. G. Stanko jih je sprejel v vsej polnosti, zglednem služenju in zvestobi, udejanjanju duhovniške karizme, vsem zdravstvenim pomanjklivostim navkljub. Z osvajajočo vedrino in prijaznim gostiteljstvom je Grad na široko odprl prihajajočim, četudi so bili le naključni izletniki.
Rad je prihajal tudi čez mejo, največ v Gorico, kjer je prvo leto duhovno oskrboval šolske sestre v Zavodu sv. Družine, vseh šest let pa Marijine sestre na Korzu. Veliko je bilo pastoralnih obiskov po slovenskih vaseh od Doberdoba do Štever-jana, v zadnjih letih pa največkrat v Štandrežu.
Od dosedanje službe se je g. Stanko Lipovšek poslovil v sredo 12. t. m. Še enkrat je pristopil h Gospodovemu oltarju, skupaj s sobrati, starosto Alojzijem Mlakarjem, Stanislavom Boljko, Antonom Pustom in novim superiorjem Zdravkom Pogorelcem. V pomenljivost trenutka je bila med mašnimi nameni tudi daritev za s. Justo Slana, dolgoletno vizitatorico, pravim svetilnikom iz vrst usmiljenk. In kakor je vsako jutro na Gradu doživetje, je bilo to pot še pomenljivejše, čeprav brez zunanjih znamenj...
Stankov naslednik Zdravko Pogorelc prihaja iz Ljubljane. Doma iz Bele krajine, je duhovnik postal istega dne kot g. Lipovšek, le na drugem kraju. V jugoslovanski provinci Misijonske družbe je že opravljal tudi najpomembnejše službe, saj je bil devet let (1979-88) vizitator-provin-cial. Oba s Stankom sta bila pred dnevi izvoljena med provincialne svetovalce. Obema voščimo še veliko božje pomoči in blagoslova.
Mirenski grad - Kvatmica
Glavni romarski shod v cerkvi Žalostne Matere božje bo v nedeljo 23. septembra.
V	soboto zvečer, pred praznikom ob 19. uri bo maša, ki jo bo vodil župnik iz Solkana Vinko Paljk. Poje zbor iz Solkana. Po maši procesija z lučkami.
Na praznik bodo maše: ob 7. uri peta z nagovorom, Ob 10. uri župnijska slovesna maša, ki jo bo vodil župnik Mirko Žakelj.
Sklepna slovesnost bo popoldne: ob 15.30 pete litanije Matere božje, ob 16. uri slovesna maša, ki jo bo vodil župnik fare Kristusa Odrešenika iz Nove Gorice Gašper Rudolf. Pel bo mirenski zbor.
Priložnost za spoved ves dan.
Spored praznovanj na čast usmiljenemu bratu zdravniku
SV. RICCARDU PAMPURIJU
Petek 21. sept.: 10.00 Sveti Riccardo -zdravniškemu in bolničarskemu osebju; predava tržaški škof Bellomi; 20.30 Župnija sv. Justa: molitveno bedenje za mlade. Nastopa kitarski ansambel.
Sobota 22. sept.: 9.30 Dom upokojencev pri Sv. Justu: maša na čast sv. Riccardu; sodeluje zbor pod vodstvom gdč. Marije in Irene; 16.00 Bolnišnica sv. Janeza od Boga: maša na čast sv. Riocardu; sodeluje zbor pod vodstvom gdč. Marije in Irene; 20.30 Recital o sv. Riccardu »Ti kakor mi«; uprizoritev župnijske mladine iz Tri-volzia.
Nedelja 23. sept.: 9.30 Župnija sv. Justa: maša na čast sv. Riocardu; sodeluje Schola Cantorum iz župnije sv. Justa; 11.30 Župnija sv. Justa: maša na čast sv. Riccardu; pojejo združeni zbori Sv. Justa, Srca Jezusovega in Marijinega vnebovzetaj iz Gorice; 17.00 V goriški stolnici: slovesno somaševanje, ki ga vodi nadškof Bommar-co z udeležbo goriških redovnic; sodeluje stolniški zbor A. Fogar.
G. Stanko Lipovšek v razgovoru z gostom
Goriški svetoivanski strežniki v Žabnicah
Dne 6. avgusta smo se ministranti zbrali v Alojzijevišču. Od tam smo v zgodnjih jutranjih urah odpotovali proti Žabnicam. Osebni avtomobili so nas vozili po lepi, novi avtocesti.
Dospeli smo v vas in v daljavi videli kočo sv. Jožefa. Nestrpni smo bili in spraševali smo se, kako bo potekalo naše letovanje. ZaJ nas je bilo samo šest, kar polovica je manjkala. Kljub temu smo se Peter, Pavel, dva Kristjana, David Elija, g kaplan Karlo in Davidova mama, ki je kuhala, kar dobro počutili.
že drugi dan letovanja je začelo deževati in bali smo se, da ne bo kaj prida z našim bivanjem v koči. Toda že popoldne nas je obiskalo sonce in z njim prijetno presenečenje: na obisk je prišel škof Metod iz Kopra. Z njim smo naslednji dan obhajali zakrament sprave. Skupaj z njim smo se podali celo peš na Sv. Višarje. Tisto jutro smo vstali že zgodaj, ob petih. Po umivanju z mrzlo vodo in zajtrku, smo krenili proti hiši šolskih sester, kjer nas je pričakoval g. škof. Od tam smo veseli in korajžni poromali na sveti kraj. Na Sv. Višarjah smo najprej imeli mašo, nato pa smo se igrali in pisali razglednice. Po kosilu smo se z žičnico spustili v Ovčjo vas in se od tam vrnili v Žabnice.
V času našega letovanja smo se veliko sprehajali, zlasti so nam ugajali popoldnevi ob širokem potoku.
Imeli smo tudi veliko gostov, med njimi tudi g. Boža Rustjo, ki je sourednik Ognjišča. Vsem gostom smo v petek zvečer pripravili zabavni program. Povabljeni: škof, sestre, pater Filip s Sv. Višarij in drugi so se ga z veseljem udeležili.
Žal je prišel tudi zadnji dan. Žalostni smo se morali ločiti od čudovitih krajev. Bog lonaj g. škofu, vsem, ki so za nas skrbeli, zlasti pa dobremu Bogu, ki nam je vse to pripravil.
David in Kristjan
Šolske sestre
V tržaški provinci šolskih sester je prišlo do imenovanja novih prednic. V Zavodu sv. Družine v Gorici je nova prednica s. Andreja, ki vodi otroSki vrtec v Šte-verjanu; v Žabnice je šla za prednico s. Dominika, v Ricmanjih pa je nova prednica s. Doroteja.
Novim prednicam čestitamo in želimo krščanske modrosti v novi in odgovorni službi.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
prireja
GLEDALIŠKA SREČANJA
Igralec - oder - občinstvo
Vodi Janez Povše
Petek, 21. septembra ob 20.30 Torek, 25. septembra ob 20.30
ŠTANDREŽ - Župn. dvorana A. Gregorčič Srečanja so namenjena vsem, ki ljubijo gledališče.
Števerjan
Pravda zaradi bitja ure v cerkvenem zvoniku se nadaljuje. Razprava bo 20. septembra. Medtem je g. župnik Anton Lazar prejel nekaj solidarnostnih pisem od oseb, ki bi od njih česa takega ne pričakoval.
Oglasil se je napr. mož iz Chivassa (Piemont). Med drugim piše: »Bral sem članek o tožbi zaradi zvonjenja v listu La Stampa... Za dve zadevi gre: za starodavno cerkev in za novi hotel. Vsa vas ve, da se iz zvonika sliši bitje ure. Tudi baron Formentini, župan, občinski svet in komisija za licence vedo to.. Za barona veljajo besede Sv. pisma: ”Jaz sem bil, predno si prišel ti”.«
Drugo pismo: »Pretekle dni sem v listu Uni;ta bral članek o tožbi, ki jo je zastopnik Romantic Golf Hotela vlažil zoper vas zaradi bitja ure v zvoniku. Pišem vam iz Toplacha na Tirolskem, kjer sem na počitnicah... Bitje ure je vtkano v okolje, ki ga je treba spoštovati in vzeti takšno kot je...«
Sovodnje
Praznik krvodajalcev. Sekcija prostovoljnih krvodajalcev sovodenjske občine (vanjo so vključeni tudi člani iz Štandreža) je 8. septembra obhajala 13-letnico uspešnega delovanja. Program je bil pester in zanimiv. Najprej so se številni udeleženci z Goriške, Tržaške in Videmske (bilo je 25 praporov) v sprevodu ob spremljavi godbe na pihala »Kras« iz Doberdoba napotili izpred Kult. doma k spomeniku padlim v zadnji vojni. Nato so se udeležili sv. maše, ki jo je za rajne krvodajalce daroval domači župnik Marjan Mankežič z glavno mislijo: dati kri, pomeni dati življenje. Pri bogoslužju je pel ženski zbor pod vodstvom Marinke Lasič.
Po maši je v Kulturnem domu bil program, ki ga je povezovala Vesna Ceščut. Priložnostni govor je imel predsednik sekcije Branko čemic. Dejal je, da je praznik krvodajalcev v bistvu praznik solidarnosti, spoštovanja in ljubezni do bližnjega. Kri lahko »izdela« le človeško telo, ki ima možnost darovati se za druge. Vse prisotne je govornik pozval, naj čimbolj širijo duh krvodajalstva.
Sledili so pozdravi gostov z obeh strani meje (Škofja Loka, Nova Gorica, Ajdovščina...) Celotni program je popestril ansambel, ki ga sestavljajo štirje mladi fantje iz Višenj pri Ajdovščini. Za zakusko so poskrbeli Renza češčut in pomočniki ter številne gospodinje, ki so napekle pecivo.
Priznanje za 20-kratno darovanje krvi so prejeli: Pavel Brajnik iz Štandreža, Adrijan Malič s Peči, Giuseppe Francescot-to in Srečko Tomšič iz Sovodenj, člansko izjaznico je prejel Bogdan Butkovič. Spored je potekal dvojezično. Odbor sekcije sovodenjskih krvodajalcev je vsem prisotnim poklonil brošuro, ki je izšla ob 30-letnici krvodajalstva na Goriškem. Dvojezični prispevek o delovanju sovodenjskih krvodajalcev je za knjigo pripravil odbor domače sekcije. - Remo Devetak
Mednarodna manifestacija za spravo
Mednarodna manifestacija za spravo, ki ko konec septembra v Budimpešti, na Dunaju in v Pragi, je v polnem teku. 5. in 6. t. m. so se v Ljubljani in v Trstu vršile vaje skupno s solisti. Vaj se je udeležil tudi predsednik združenja »Glasba povezuje narode«.
Srečanje s tržaškimi pevci je bilo pravo doživetje in vaje so se zaključile v prijateljskem vzdušju, ki je bilo tudi prazni-ško, saj sta zakonca Dolenc z Opčin prav tisti dan obhajala 36-letnico poroke. Tudi pevski zbor Ulersberg je soliste, skladatelja Ipavca in goste prijazno sprejel in po vajah priredil lep prijateljski večer. Kljub obveznostim, ki so jo na češkem čakale že naslednji dan, se je skupina zadržala s pevci pozno v noč.
Svojo prisotnost v Italiji SO izrabili, da so svoj načrt predstavili deželnemu predsedstvu. Ob udeležbi pokrajinskega odbornika za kulturo je dunajske organizatorje sprejel goriški župan A. Scarano. Prijeten je bil tudi sprejem pri novogoriškem županu S. Pelhanu.
DAROVI
Za Katoliški glas: J. Komjanc 100.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 20.000; N. N. 20.000; N. N. družbenica 1.000.000; N. N. družbeniea 200.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: Rozalija Pelicon namesto cvetja na grob sestrični Milki 50.000 lir.
Za lačne: J. Komjanc 50.000 lir.
Za nove orgle v Jamljah: Milena v spomin jia dragega moža Pepija Pahorja 200.000; namesto cvetja na grob Pepija Pahorja: druž. Marsico 100.000, druž. Mario Soban 100.000, druž. Antonič 50.000, Melanija Gergolet 50.000, Maks Gergolet 50.000, Loredana Sirk 50.000, Albina Frandolič
50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Radovič 50.000; Kodrič 60.000; De Nino 10.000; Verri 30.000; Pertot 15.000; N. N. 10.000; Rolich 40.000; bolniki 90.000; Terčon 10.000; Caha-rija 50.000; Patriarca 80.000; Stepančič 10.000; Truss. 10.000; Kariš 10.000; Alberto 50.000; Boschetti-Nicotra 100.000; Rudež 30.000; ob pogrebu Ide Pertot 60.000; P. M. 10.000; Mislej M. 10.000; Radovič-Terčon 250.000; G. J. 10.000; domači ob tretji obletnici smrti drage mame Anice 150.000; Milanič 50.000; Vidonis 20.000; Terčon 10.000; Pertot 20.000; ob krstu Ive P.
50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Bogdan Žetko v spomin na tasta Viktorja Deška 500.000; Ana Jurca-Sosič v spomin na starše Jurca in Sosič 30.000; Marija Mahnič v spomin na mamo Terezo ob 82. obletnici smrti 20.000; hčerka z družino v spomin na mamo Heleno Steghel 100.000; Danila Tence ob rojstnem dnevu moža Rinkota 50.000; Robert in Martina Daneu ob poroki 100.000; N. N. v spomin na moža 500.000; Ivanka Pegan v spomin na starše 50.000; druž. Andolšek v spomin na teto Ando Jelinčič 100.000 lir.
Za barvna okna v cerkvi v Bazovici: Dora Živic v spomin očeta in matere 300.000, Ljudmila Jeršljeva v spomin Dore Milkovič 10.000, druž. Cergol iz Trebč ob poroki hčerke 100.000, Anton Koršič 50.000, druž. Milkovič v spomin matere Dore 100.000, Lovrenčevi 50.000, Milena Leban iz Avstralije 15.000, N. N. 50.000, Marija Žagar iz Rojana 50.000, druž. Zlobec v spomin matere Helene 50.000, N. N. 100.000, N. N. 50.000, Leticija Križmančič 40.000, žena in sorodniki v spomin Bruna Moro 100.000, Poropat 20.000, sorodniki v spomin Roze Bole 130.000, medjugorski romarji 70.000, Marija Šemčeva 20.000, afer ob poroki Pernarčič Ivan-Renčelj Daria 404.500, hči Danica v spomin Dore Milkovič 50.000, Ljudmila Kalc 10.000 lir.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Za cerkev na Repentabru: F. V. 100.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: V. G. 50.000; N. N. 50.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: Fani Ferluga namesto cvetja na grob Ande Jelinčič 10.000; druž. Andolšek v spomin na teto Ando Jelinčič 70.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: sin Giulio z družino Ob 100-letnici rojstva pokojne Mihele Furlan 50.000 lir.
Za Slomškov spomenik v Mariboru: prijatelji s Primorske še 600.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Cilka Uršič 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. družbenica 500.000; N. N. družbenica 100.000 lir. Za misijonarja I. Štanto: N. N. Gabrje
20.000 lir.
Za misijone: Jelka in Maks Šah v spomin pokojnih 50.000; V. G. 50.000; A. F.
100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. 30.000; N. N. 260.000; N. N. 30.000; Danila Tence ob rojstnem dnevu moža Rinkota 50.000; hčerka z družino v spomin na mamo Heleno Steghel 100.000; N. N. 50.000; mama ob poroki Erike Cibic s Petrom Žerjalom
100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
MbMH
Spored od 23. do 29. septembra 1990
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. ,10.10 Mladinski oder: »Šola za strahove«. 11.45 Vera in naš Čas. 12.30 Orkestri. 14j10 Antologija humorja. 16.00 Počitniški rendez-vous. 17.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 'Na počitnice. 9.10 M. Kmecl: »Intervju«. Igra. 10.10 Koncert.
12.00 Morje... 12.40 Tržaški oktet. 13.40 Za smeh in dobro voljo. 16.00 Stari časi družabnosti. 17.10 Schubertov teden. 18.00 Ala-dinova svetilka.
Torek: 8.10 Rezija ’89. 9.10 »Ptice nočnega vrta«, nadalj. 10.10 Koncert. 12.00 Usodni karakter. 16.00 Stari časi družabnosti. 17.10 Schubertov teden. 18.00 Najdaljša pot.
Sreda: 8.10 ManSinski potopis. 9.10 »Ptice nočnega vrta«, nadalj. 10,10 Koncert. 12.40 Moški zbor M. Filej iz Gorice. 16.00 Stari časi družabnosti. ,17.10 Schubertov teden.
18.00 Med zemljo in sanjami.
Četrtek: 8.10 Ekologija. 9.10 »Robinzon v vesolju«, nadalj. 10.10 Koncert. 12.40 Z naših festivalov. 16.00 četrtkova srečanja. 17.10 Schubertov teden. 18.00 Jugoslavija...
Petek: 8.10 Zanimivosti naše dežele. 9.10 »Robinzon v vesolju«, nadalj. 10.10 Koncert. 12.40 Mešani zbor Akord 84. 13.40 Dramatizirana glosa. 16.00 Četrtkova srečanja. 17.10 Schubertov teden. 18.00 Kulturni 'dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Valčki in polke. 9j10 I. Hergold: »Med štirimi stenami«. Igra. 10.10 Koncert. 12.00 Poletne razglednice. 14-10 In exilium. 17.10 Klasični album. 18.00 Antologija humorja.
ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE GORICA
S PESMIJO OD BRD DO KRASA
Primorski skladatelji v izvedbi goriških zborov
Predstavitev kasete bo v ponedeljek, 24. septembra ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma v Gorici.
OBVESTILA
Ogled razstave »Langobardi«. Klub prijateljstva, ki se zbira v ul. Donizetti 3 v Trstu, prireja v petek 28. sept. celodnevni izlet, predvsem za starejše občane, v Čedad in Passariano za ogled razstav o Langobardih. Vpisovanje v trgovini Fortunato v ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 60542, takoj, najkasneje do srede 25. sept.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
bo počastila svojega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega v četrtek 27. sept. Pri šolskih sestrah v ul. delle Doccie 34 pri Sv. Ivanu ibo ta dan ob 16.30 maša in čajanka. Vabljeni člani in prijatelji!
Kvatma nedelja 23. septembra: miloščina pri slovenskih mašah je za naša zavoda.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societ& Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19 % IVA
SOPHIE ANNE ZELLE
Nov. 18, 1915	-	Dec.	23,	1989
Naj počiva v miru
Calvary Cemetery iSec. 62	Lot	428	Grave	2
Cleveland, Ohio