glasilo in ta ra d ir GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXX - ŠT. 4-5 - MAJ 1988 Gradbinci Slovenije dobrodošli v Celju pa tudi izven nje; v Celju pa so še specializirane temeljne organizacije za posamezne dejavnosti. Tako bo 14. proizvodno tekmovanje potekalo v temeljni organizaciji IGM, ki predstavlja proizvodno osnovo gradbeni operativi. Seveda, brez težav ne gre, kajti gradbeništvo je vedno odvisno od splošnih gospodarskih razmer ter investicijskih vlaganj, šele potem od hotenj in sil v kolektivu samem. Zato so nihanja na razvojni poti gradbenih kolektivov vedno prisotna. V sedanjih razmerah iščemo poti iz zagat z večjim trženjem v tujini, uvajamo nove proizvodne programe in se kadrovsko krčimo z naravnim odlivom zaposlenih. Vse to pa zahteva dodatne napore strokovnih, vodstvenih, proizvodnih in družbenopolitičnih delavcev. Letošnje proizv. tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije je nekako uvodna prireditev v okviru praznovanja bližajoče 30. obletnice Ingrada. Z vašo prisotnostjo in 3. junij - Dan gradbincev Slovenije 3. junij praznujemo gradbinci kot svoj dan, v spomin na dogodek iz leta 1936, ko so na ta dan slovenski gradbeni delavci pod vodstvom komunistov v organizacijah sindikatov pripravili splošno stavko, ki je bila temeljni mejnik v nadaljnem boju za uresničitev svojih pravic. Vse od takrat so delavci gradbeništva, skupaj z drugimi, odločni v prizadevanju za uveljavljanje samoupravljanja in socialističnih odnosov. To dosegajo skozi izgradijo naše družbe, ki je zrasla na ruševinah vojne in preteklega sistema. Začeli smo torej povsem na novo, z veliko volje, da si zgradimo nov dom, ob tem pa tudi objekte, v katerih se odvija delovni proces in ustvarja dohodek. Gradbeništvo je bilo vseskozi na preizkušnjah - sprva čimprej obnoviti porušeno domovino, zgraditi osnovo in pogoje za rast proizvodnje, sedaj pa kar največ doprinesti ustalitvi gospodarstva v celoti. Na vsej tej Delavcem slovenskega tudi v gradbeništvu, pride do gradbeništva - udeležen- združitve celjskih zmoglji-cem v proizvodnem tekmo- vosti in leta 1959 se ustano-vanju smo v Celju prvič gos- vi Gradbeno industrijsko titelji. Res malo nenavadno podjetje Ingrad, kot nosilec tekmovalnim zagonom želi-je, da je v Celju že dolgo vsa- razvoja in izvajalec v širšem mo ponovno potrditi, da tvo-ko leto kakšna športna pri- celjskem prostoru. Danes je Ingrad s svojimi temeljnimi organizacijami prisoten rimo pomemben del slovenskega gradbeništva. Gradbinci Slovenije, dobrodošli v Celju! reditev za gradbince Slovenije, za proizvodno tekmovanje v republiškem merilu pa vseh občinah celjske regije, še ni bilo priložnosti. Res pa je, da smo bili v Celju leta 1975 že gostitelji jugoslovanskih gradbincev, tako v športnem kot proizvodnem tekmovanju. Zato vas delavr ci Ingrada prisrčno pozdravljamo in vam želimo uspešne rezultate, mi pa se bomo potrudili, da organiziramo primerne pogoje za prikaz vašega znanja in veščin. Dobrodošli v Celju, mestu z bogato zgodovinsko in kulturno preteklostjo, v mestu z razvito industrijo in gradbeništvom. Gradbinci smo bili pomemben dejavnik povojne obnovitve in razvoja mesta, kar pet delovnih organizacij je opravljalo gradbeno dejavnost v Celju, nosilec pa je bil SGP Beton. Hiter raz- ‘ ~ \ , voj vseh dejavnosti je zahte- — ^ val boljšo organiziranost Na ploščadi IGM Medlog se bo letos odvijalo proizvodno tekmovanje. Foto Vili Šuster Letošnje praznovanje ob Dnevu gradbincev obeležujejo te prireditve: 9. -14. maja v Kopru 10. Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije 28. maja v Celju 14. Proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije 3. junija v Zagorju Strokovni posvet o družbeno ekonomskem položaju delavcev industrije gradbenega materiala v Sloveniji Akademija ob Dnevu gradbincev s podelitvijo Kavčičevih nagrad in sindikalnih priznanj 4. junija v Trbovljah Zaključna tekmovanja 37.ŠIG poti pa smo razvijali samoupravljanje in medsebojne odnose, ki so krepili vlogo dela. Dosegli smo visoko raven sposobnosti, kar potrjujejo mogočni in številni objekti doma in v tujini. Res je, da sedanji položaj v gradbeništvu ni zadovoljiv, da delo v tej dejavnosti ni vabljivo, zato je prav, da se ohrabrimo s številnimi izkušnjami prehojene poti, kajti gradbeniki smo kljub težavam svoja prizadevanja kronali z uspehi naših rok in znanja, ki je vidno povsod okrog nas. Gotovo imamo biti na kaj ponosni, saj se lahko postavljamo ob bok razvitemu gradbeništvu, ki je za to stopnjo razvitosti potrebovalo veliko več časa. Vili Šuster Proizvodna tekmovanja ja človekovo inovativnost, ustvarjalnost pri delu, vzbuja željo po izobraževanju in usposabljanju, zato tekmovanja, še posebno, če so množična, verjetno posredno prispevajo tudi k večji produktivnosti in kvaliteti dela ter k boljši organizaciji proizvodnih procesov. Eno pa je gotovo - proizvodna tekmovanja so resnično postala ne le priložnost za tekmovanje, tega je že v vsakdanjem boju za pridobitev dela preveč, temveč tudi to, da se gradbinci različnih delovnih organizacij srečajo, se pogovorijo o težavah in lepih straneh poklica, ki ga opravljajo. Z leti sta bila potrjena vrednost in pomen prireditev, vendar pa čisto brez težav v vsem tem času ni šlo. Marsikatero leto je bilo težko dobiti pokrovitelja tekmovanja. Organizacija takšne prireditve namreč zahteva precej časa, sposobnih ljudi in veliko dela, in čeprav udeleženke prispevajo vsaka svoj delež za kritje materialnih stroškov tekmovanja, vse delo in čas nista nikoli poplačana. Zato zasluge delovnih organizacij, ki prevzemajo prirejanje in pokroviteljstvo tekmovanja, niso majhne. Vili Šuster stala tradicionalna in bolj množična, so tudi cilji organiziranja proizvodnih tekmovanj segali vse višje. Prispe- Slovenski gradbeni delav- jih zastopali resnično naj- zvezno in tistimi za sloven- vala naj bi k uveljavitvi grad- ci so svoje strokovno znanje boljši mojstri gradbenih po- sko tekmovanje ni. benih poklicev, k večji pro- in sposobnost prvič pomerili klicev, so svoje strokovno Medtem, ko je bila udelež- duktivnosti dela, k inovativ- avgusta 1975 v Ljubljani, znanje in sposobnosti naj- ba na prvem tekmovanju nosti in ker je obenem, če- Organizator 1. proizvodnega prej pomerili v republiškem skromna, je bila postopoma prav ne redno, potekalo tudi tekmovanja, kot tudi vseh merilu. Poleg tega sta orga- vse bolj množična. V letih tekmovanje v SLO in DS, naslednjih, je bil Republiški nizacijo proizvodnega tek- 1978, 1979 in 1980 se je tudi k večji usposobljenosti odbor sindikata gradbenih movanja spodbudila še naj- prijavilo toliko ekip, da so bili gradbincev na teh področjih, delavcev Slovenije, pokrovi- manj dva razloga: že tradi- organizatorji prisiljeni izvesti Težko je oceniti, v kolikšni teljstvo nad tekmovanjem cionalna proizvodna tekmo- predtekmovanja. V finale se meri so bili doseženi vsi za- pa je tisto leto prevzel Zvez- vanja v drugih gospodarskih je uvrstilo le najboljših 6 stavljeni cilji. Zdrava tekmo- ni center za izobraževanje panogah in pa vedno prisot- ekip. Ko so tekmovanja po- valnost prav gotovo spodbu- gradbenih inštruktorjev, na želja človeka, da bi se pri- Prvo proizvodno tekmovanje merjal z drugimi. je bilo organizirano leta Proizvodna tekmovanja j CITACVIOČi ri k o Z*11^ q j o 4,i# O 1975 predvsem zato, ker je so bila poslej organizirana IXCl J Oll VIIICIOI d VIUvl 1101W ■ bilo določeno, da bodo sep- vsako leto, vedno v počasti- tembra tega leta v Celju po- tev dneva gradbincev. Sprva V Celju, 20. aprila 1988 večjih delovnih organizacij položljiva investicijska sred- tekale zvezne športne igre so se odvijala kot del šport- slovenskega gradbeništva, stva okoli 20 % preveč za- gradbincev in v okviru teh nih iger, kasneje pa kot sa- Na posvetu predstavnikov katerega se je udeležil tudi poslenih v gradbeništvu. Po tudi zvezno proizvodno tek- mostojna prireditev. Pravila, Republikega odbora sindi- predsednik slovenskih sin- drugi strani pa so gradbeni movanje. Slovenski gradbin- ki so bila najprej enaka kata gradbenih delavcev dikatov Miha Ravnik, so se delavci zaradi nizkih oseb- ci pa niso hoteli biti le gosti- zveznim, so se z leti nekoli- Slovenije s predstavniki ob- zavzeli za uveljavljanje trž- nih dohodkov prisiljeni iskati telji, temveč tudi aktivni ude- ko spremenila, vendar bist- činskih sindikalnih svetov in nih zakonitosti in ne za pre- različna popoldanska opra- leženci tekmovanja, in da bi venih razlik med tistimi za sindikalnimi predsedniki iz vlado občinskih interesov, vila, to pa pomeni, da v red- Po statističnih podatkih nem delovnem času ne do- ima v Sloveniji vsaka občina segajo tiste produktivnosti, (razen ene) na svojem ob- kot bi jo morali, močju kakšno gradbeno In še nekaj siromaši da-podjetje ali temeljno organi- našnje gradbeništvo. Stro-zacijo ali vsaj obrat gradbe- kovnjaki in kvalificirani dene dejavnosti in to je doslej lavci odhajajo iz te panoge, vodilo k zapiranju v občin- število režijskih delavcev pa ske plotove, vendar bo treba ostaja enako odnosno se s to prakso prekiniti, saj povečuje na število proiz-tako ravnanje onemogoča vodnih delavcev. Zato bi mo-pravo konkurenčnost, kate- rali v podjetjih več storiti za ro sicer podpirajo vsi, pre- boljše nagrajevanje stro-težno le z besedami. V za- kovnega kadra, dnjem času so na licitacijah Predstavniki sindikatov iz nekateri pripravljeni prevzeti delovnih organizacij so podela tudi do 40 % ceneje od stavili vprašanje, kako plani-realne ponudbe. rati obseg proizvodnje, če ni ne republiških ne zveznih Razmerje zaposlenih v smernic in podatkov o načr-gradbeništvu napram zapo- tovanih investicijah. Za dela slenim v industriji in sploh v v tujini predlagajo združeva-gospodarstvu je v večjih ur- nje sredstev na nivoju re-banih naseljih med 40 in publike za udeležbo na med-50 %, kar je v današnjih raz- narodnih licitacijah. Strinjali merah, ko se občutno znižu- pa so se z ugotovitvijo, da bi jejo investicije za nove ob- se z omogočanjem vlaganja jekte, vsekakor neprimerno, tujega kapitala razmahnila V Sloveniji je po nekaterih tudi gradbena dejavnost, pokazateljih, glede na raz- Vili Šuster Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov, si je na obisku v Ingradu ogledal računalniško projektiranje gradbenih objektov. Foto Vili Šuster IX — |_ — /iACr%Af4 orim aO Čestitamo vsem prejemnikom nagrad in priznanja ter jih predstavljamo s slikami od IX Cl KO yubpuudlimu » zgoraj navzdol kot so navedeni v članku. Le pri železokrivcih nam ni uspelo dobiti vseh sedem nagrajencev skupaj (terensko delo). Foto Vili. Š. INFORMACIJA O PERIODIČNEM OBRAČUNU OD I - III 1988 Splošni pogoji dela Iz analiz uspešnosti poslovanja gospodarstva v Sloveniji za preteklo leto izhaja, da se investicijska sposobnost še vedno zmanjšuje in to se odraža zlasti pri zmanjševanju vlaganj v gradbene objekte. Padajočemu trendu investicijske porabe skozi krizno obdobje že od leta 1981, se kapacitete v gradbeništvu objektivno težko prilagajajo, ker jih ne spremljajo ustrezni ukrepi ekonomske in socialne politike. Zaradi neugodnih razmer na tržišču in večkrat tudi zaradi nelojalne konkurence, se za izpopolnjevanje kapacitet sprejmejo dela pod ekonomsko neugodnimi pogoji. Prilagajanje gradbeništva zmanjšanim potrebam na tržišču je v boljši organizaciji dela, smotemem zaposlovanju kapacitet delovnih sredstev in delovne sile. Prizadevanje za kvalitetno prestrukturiranje ekonomskih viškov delovnih sredstev in delovne sile pa morajo dobiti potrditev v kvalitetnih programih, ki morajo zagotavljati sodobnejšo organizacijo dela, poskrbeti za specializacijo in kakovostno, produktivno delo. Kadri Število zaposlenih v prvem trimesečju letošnjega leta je 2848 delavcev in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2,8 %. Kvalifikacijska struktura se slabša, saj zaradi nestimulativnih osebnih dohodkov odhajajo dobri delavci iz proizvodnje in strokovnih služb. Invalidov II. in lil. kategorije ter delavcev z omenjenimi delovnimi zmožnostmi je 183, to je 6,43 odstotkov vseh zaposlenih. Delovna sredstva Ekonomska zastarelost osnovnih sredstev je velika, saj je oprema odpisana že 84,18 odstotno. Zaradi zoženih možnosti na tržišču ni niti racionalno koriščena. Stroški vzdrževanja so visoki, nedoseganje akumulacije pa ne omogoča tehnološke posodobitve. Likvidnost Likvidnost temeljnih organizacij se je v primerjavi s koncem leta 1987 izboljšala, vendar smo kljub temu na nivoju delovne organizacije za realne obresti v prvem trimesečju porabili 10,8 odstotkov dohodka. Rezultati poslovanja Doseženi rezultati poslovanja v obdobju januar-ma-rec 1988 so v primerjavi z enakim obdobjem lani ugodni, vendar planirana dinamika proizvodnje ni bila dosežena. Po uspešnosti poslovanja razvrščamo temeljne organizacije naše Delovne organizacije v dve skupini. a) temeljne organizacije, ki so poslovale uspešno in so začasno razporedile sredstva za vse predpisane sklade (TOZD GO Laško, TOZD GO Slov. Konjice, TOZD GO Žalec, TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina, TOZD Proizvodni obrati, TOZD Lesni obrati in TOZD Prevozi, ki je samo delno formirala sklade). b) temeljne organizacije, ki so poslovale z motnjami in so z ustvarjenim dohodkom pokrile obveznosti iz dohodka in osebne dohodke (TOZD GO Celje, TOZD GO Šentjur, TOZD GO Ljubljana, TOZD IGM Medlog, TOZD Mehanizacija, TOZD Projektivni biro in Delovna skupnost skupnih služb). Celotni prihodek je v obračunskem obdobju januar -marec znašal 22 milijard dinarjev. Povečan je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 170 %, letni plan je dosežen s 14 odstotki. Po doseženi rasti med posameznimi vrstami stroškov izstopa amortizacija, ki je večja za 248 %. V strukturi celotnega prihodka so se porabljena sredstva zmanjšala od 85,8 odstotkov v lanskem prvem trimesečju na 66,8 odstotkov v letošnjem enakem obdobju. Dohodek je bil dosežen v obračunskem obdobju ja-nuar-marec v višini 7 milijard 292 milijonov din. Plan je dosežen z 20 odstotki. Indeks rasti je nerealno visok zaradi izgub v lanskem prvem trimesečju. Pravtako je nerealno primerjati rast čistega dohodka, ki je bil dosežen v višini 4 milijarde 161 milijonov din. Plan je bil dosežen z 19 odstotki. Iz čistega dohodka smo poleg sredstev za bruto osebne dohodke začasno razporedili sredstva za stanovanjske investicije v višini 73 milijonov, rezervni sklad v višini 136 milijonov in poslovni sklad v višini 595 milijonov din. Plansko analitska služba Nagrade in priznanje za izredne uspehe Tudi letos smo v počastitev praznika Dneva OF in 1. maja pripravili v sindikalni dvorani Ingrada slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo nagrad, priznanja in plakete Ingrad. Delavski svet delovne organizacije je na predlog komisije za priznanja odločil: PRVA NAGRADA '87 se podeli šestim delavcem iz TOZD GO Celje - Jožetu Lorbeku, Stanku Ožurju, Franju Makarju, Radislavu Dragiču, Borutu Skubicu in Maksu Majcenu - za izjemne dosežke pri organizaciji in izvedbi zahtevne gradnje sprejemno-oskrbovalnega in zabavnega centra na Rogli. DRUGA NAGRADA '87 se podeli štirim delavcem iz TOZD GO Žalec - Minki Kosem, Albinu Šlogarju, Robiju Zofflu in Sandiju Jelencu -za uspešno organizacijo in izgradnjo trgovskega objekta Savinjka v Žalcu. TRETJA NAGRADA '87 se podeli sedmim železokriv-cem iz TOZD IGM Medlog -Jožetu Obrežu, Nezirju Čab-riču, Mihajlu Stojiču, Abazu Avdiču, Nezirju Muminoviču, Ramizu Džebu in Seadu Babiču, ki so s svojo prizadevnostjo prispevali pomemben delež pri uspešni izgradnji objektov na Rogli. PRIZNANJE '87 se podeli Milanu Pintariču iz TOZD GO Laško za večletno uspešno vodenje gradbišč. PLAKETA INGRAD se podeli Maksu Gajšku - posmrtno - za dolgoletno uspešno delo v gradbeništvu in njegov osebni prispevek k razvoju delovne organizacije- Vili Šuster Izločitev TOZD Prevozi Delavci TOZD Prevozi so se na referendumu dne 26. 4.1988 odločili, da svojo TOZD izločijo iz sestava DO GIP »INGRAD« Celje. TOZD Prevozi bo postala enovita delovna organizacija, ki bo opravljala naslednje dejavnosti: - prevoz blaga v prostem cestnem prometu - opravljanje storitev z gradbenimi stroji - proizvodnja in distribucija betonskih agregatov - izdelava in montaža kovinskih izdelkov - vzdrževanje in servisiranje cestnih vozil za lastne in tuje potrebe. Sklep o izločitvi je bil poslan vsem TOZD in DO. TOZD, ki menijo, da za izločitev TOZD Prevozi iz sestava DO ni pogojev, lahko sprožijo v 30 dneh od vročitve sklepa spor pred Sodiščem združenega dela. Sklep o izločitvi postane veljaven v 30 dneh od dneva njegove vročitve, če je bil sprožen spor, pa z dnem, ko sodišče o tem pravnomočno odloči. TOZD, ki se izloča, je dolžna do veljavnosti sklepa o izločitvi sporazumno z ostalimi TOZD urediti način in pogoje za ureditev medsebojnih pravic in obveznosti, ki so nastale do izločitve, kakor tudi vprašanje povrnitve morebitno nastale škode z izločitvijo. Predlog ureditve medsebojnih obveznosti opravi posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki DO GIP »INGRAD« in TOZD Prevozi. Kljub temu, da imajo delavci ustavno in zakonsko pravico, da se samostojno odločajo o oblikah svojega samoupravnega organiziranja, se ob sprejetem sklepu delavcev TOZD Prevozi, da se izločijo iz DO GIP »INGRAD« pojavlja nekaj dilem. Kot prvo se lahko vprašamo, zakaj delavci TOZD Prevozi ne vidijo svoje perspektive v DO GIP »Ingrad«, oziroma zakaj ne najdejo svojih skupnih interesov in ciljev z ostalimi delavci, ki združujejo svoje delo v ostalih TOZD v okviru DO; zakaj se ti delavci v okviru DO ne čutijo povezane s skupnimi interesi, kjer bi lahko skupno z ostalimi delavci TOZD planirali svoj razvoj in v skladu s tem združevali svoje delo in sredstva za skupno materialno in socialno varnost. Ali ti delavci ob visoki stopnji medsebojne vzajemnosti in solidarnosti, ki velja v delovni organizaciji, res ne vidijo večje varnosti in bodočnosti, ali pa so zapadli pod vpliv vse ostrejših razmer, ki vladajo v našem gospodarstvu, še posebej pa v gradbeništvu ali ta odločitev ni bila prehitra in preveč kratkoročna. Morda je res, da je dejavnost, v katero se usmerjajo delavci TOZD Prevozi, trenutno donosnejša in akumulativ-nejša, kot je sama gradbena dejavnost, vendar bo v še neznanih gospodarskih razmerah lahko tudi drugače. S tem seveda ne mislimo oporekati sedanje proizvodne usmeritve TOZD Prevozi, vendar se tudi v zvezi s tem poštenemu in pridnemu delavcu poraja nekaj odprtih dilem. Ali so delavci, ki se izločajo iz DO GIP Ingrad, pozabili, da so jim ravno delavci, od katerih se bodo zdaj odcepili, v času, ko je bila izvršena integracija GP MEGRAD in GIP INGRAD, s svojim ustvarjenim in pridobljenim dohodkom zagotovili tedanjo materialno in socialno varnost. Naj nam bo oproščeno, če nas spomin vara, ker z natančnimi podatki ne razpolagamo, delavci TOZD Prevozi so v dokaj veliki meri ustvarjali dohodek z proizvodnimi sredstvi, ki so bila nekdaj last delavcev gradbene operative. Ob ustanovitvi te temeljne organizacije (TOZD Prevozi) pa tudi ob razporeditvi sredstev v času statusnih sprememb ob priliki integracije GIP INGRAD in GP MEGRAD so bila namreč na ta TOZD prenešena določena delovna sredstva, ki so bila last vseh delavcev v tedanji DO; vse to pa z namenom, da se s temi sredstvi pri skupnem poslovanju doseže njihova večja izkoriščenost, poveča dohodek in s tem posredno zago- tovi ekonomska trdnost in socialna varnost vseh delavcev v delovni in temeljni organizaciji. Morda bi ob tem kazalo razmisliti tudi o dolžnosti informiranosti delegatov in članov samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij iz te TOZD do članov in delegatov teh organov na ravni DO. Menimo, da je dolžnost teh članov bila in bo, da organe, v katere so izvoljeni, objektivno obveščajo o dogajanju v njihovi sredini oziroma njihovi TOZD, kajti samo redno, pravočasno, resnično in objektivno poročanje je osnova za pravilno sprejete samoupravne odločitve, ki obenem tudi omogočajo pravočasni in demokratični dialog. Če delegati samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij oziroma njihovi predstavniki ter poslovodne strukture neke TOZD ne vidijo socialne in materialne varnosti v medsebojni povezanosti v delovni organizaciji, potem ne opravljajo svojega poslanstva, ki so ga sprejeli ob izvolitvi. Štefan Gruškovnjak Pogodba za gradnjo v Varšavi je sklenjena Tak bo objekt na trgu Djerdjinski v Varšavi Predstvaniki Generaleksporta in Gipossa so zadnje dni aprila zaključili dogovore ter s poljskim investitorjem Wa-deco podpisali pogodbo za dovršitev in dograditev poslovne stavbe v Varšavi. Do konca maja bodo sklenjene kooperantske pogodbe ter pripravljeni ostali dokumenti, ki so vezani za zapleteno finančno konstrukcijo. Vsem pri Ingradu, ki bodo neposredno vezani z realizacijo navedene pogodbe, zaželimo vso srečo, da bi bil to projekt, ki bo reference Ingrada dodatno potrdil doma in v svetu. A. Ratej TOZD PROIZVODNI OBRATI Predstavljamo obrat Toplovod Zmanjšana investicijska področju instalacijskih de-aktivnost povzroča težave javnosti in skoraj vsi obrati tudi TOZD Proizvodni obrati, so v težavah pri doseganju Predvsem je problem žago- planiranega rezultata. Izsto-tavljati kontinuiteto del. Iz- pa obrat TOPLOVOD in ga redna konkurenca je na kot prvega predstavljamo. Je sorazmerno mlad kolektiv, ki šteje 28 delavcev. Obrat vodita obratovodja Bojan Tomc in operativni vodja obrata Tone Kovač. Pomembno vlogo pri vodenju obrata imajo tudi skupinovodje. Obrat je homogen kolektiv, ki je dosegel visoko stopnjo delovne zavesti. Nekoliko oddaljena preteklost kaže, da ni bilo vedno tako. Obrat je bil več let v težavah, predvsem rezultati gospodarjenja niso bili spodbudni. Mogoče jih je to povezalo, prekalilo in prišli so do spoznanja, da so odvisni predvsem od samega sebe in da pričakovati širšo pomoč v nedogled ni možno. Sledile so kadrovske spremembe, uvajala se je nova tehnologija, novi izdelki in prišlo je spoznanje, da je treba dis- ciplinirano delati, dosegati kvaliteto, pa tudi rokov niso zanemarjali. Spoprijeli so se z vsakim delom, tudi mala dela in druge dejavnosti niso zanemarjali. Popolnoma so osvojili, poleg standardnega dela, enocevni sistem ogrevanja, vse vrste plinskih napeljav in montažo ter instaliranje solarne tehnike. Predvsem v razvoju solarne tehnike je prihodnost. Razmišlja se o organizaciji posebne razvojne ekipe, ki bi delala na izboljšanju ter inoviranju. Za tak preobrat je treba kolektivu čestitati in mu zaželeti še več uspehov, posebno tistim, ki so povzročili preobrat in se ambiciozno spoprijemajo s težavami ter jih premagujejo. Jože Mešl Informacija Stanovanjska zadruga »ATRIJ« Celje nam je poslala obvestilo, da se vanjo lahko včlanijo vsi delovni ljudje in občani, ki nameravajo v lastni režiji graditi ali adaptirati stanovanjski objekt v občini Celje Za kaj skrbi stanovanjska zadruga? - pridobiva stavbna zemljišča za svoje člane in opravlja investicijska dela v zvezi z gradnjo, - organizira ugodnejšo nabavo gradbenega materiala brez plačila prometnega davka, - organizira medsebojno premostitveno kreditiranje zadružnikov, - skrbi za sprotno obveščanje svojih članov o cenah za posamezne gradbene materiale. POGOJI ZA VČLANITEV V ZADRUGO SO: - da interesent gradi ali adaptira stanovanjski objekt v občini Celje, - da sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge, statut in druge samoupravne akte zadruge in da ni včlanjen v kakšno drugo stanovanjsko zadrugo, - da vplača pristopni delež (za 1.1988) v višini 120.000,-din na žiro račun zadruge štev. 5. 50700-662-266. Za včlanitev v zadrugo izpolnijo interesenti prošnjo s pristopno izjavo, na obrazcih, ki se dobe na sedežu zadruge v Celju Gledališka 4. KAJ MORA ZADRUŽNIK PREDLOŽITI PRED KORIŠČENJEM USLUG PRI NABAVI GRADBENEGA, OBRTNEGA IN INSTALACIJSKEGA MATERIALA: Zadružnik mora predložiti naslednjo dokumentacijo: - dokaz o lastništvu zemljišča (zem. knjižni izpisek), - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del (izda upravni organ občine Celje), - potrjen projekt del (načrt) in projekt zunanje ureditve na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše (tega lahko izdela stal. vodja gradnje), - lokacijsko dokumentacijo - popis vseh gradbenih in obrtnih del. O nabavi gradbenega in drugega materiala sklene zadružnik z zadrugo pismeno pogodbo. Zato, da lahko nabavi material preko zadruge pa mora seveda imeti na njenem ŽR zadostna finančna sredstva. Za poslovanje zadruge zaračunava provizijo v višini 3,5 % od vsakega računa za nabavo materiala. SEDEŽ ZADRUGE JE V CELJU, Gledališka ul. 4 (na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti), URADNE URE pa so vsak dan od 8. do 10. ure (razen sobote), ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure. Informacije lahko dobite osebno ali po telefonu št. 21-656. Iz samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij goslavije pred nekaj meseci sprejela sklep o ukinitvi štafete mladosti, se je v isti sapi zavzela tudi za drugačno, sodobnejše in potrebam Turizem nas bogati NOVOIZVOLJENI ORGANI SAMOUPRAVE SO ŽE PRIČELI Z DELOM V mesecu maju so se zvrstile konstitutivne seje DS in vseh njegovih organov. Delegati so določili nosilce nalog ter sprejeli svoje programe delovanja. Tokrat želimo več prostora nameniti Odboru za racionalizacijo in tehnične izboljšave. Radi bi vas seznanili s programom njegovih aktivnosti v letu 1988 ter z zaključki sprejetimi na konstitutivni seji dne, 9. 5. 1988. Člani Odbora so za svojega predsednika ponovno izvolili Janka Lesjaka, za podpredsednika Janeza Stermeckija ter za strokovnega tajnika Dušana Petana. V razpravi so poudarili, da se v tem mandatu ne želijo več ukvarjati zgolj z obrobnimi problemi, temveč želijo doseči cilje, ki so si jih zadali v svojem akcijskem programu. Le-ti pa izhajajo iz potrebe, doseči boljšo kakovost našega proizvodno-po-slovnega dela. Takšni cilji zahtevajo široko zastavljeno akcijo, ki bo omogočila vključitev vseh delavcev GIF Ingrada v inovativno dejavnost in hkrati zahtevala tudi obvezno vključevanje vseh vodilnih in strokovnih delavcev. Člani Odbora so sprejeli sklep, da se po vseh TOZD in v DSSS nastavi knjiga, v katero naj se zavedejo problemi in pomanjkljivosti, s katerimi se temeljna sredina srečuje. Knjiga opažanj naj bi služila kot osnova pri oblikovanju razpisa rešitev določenih problemov. Na seji je bila izpostavljena tudi ugotovitev, da veliko delavcev inovacij ne prijavi, ker nima možnosti svojih izdelkov ali rešitev izdelati oz. preizkusiti. Zato so člani Odbora sprejeli sklep, da se na ravni DO oblikuje skupina za pomoč avtorjem pri izpeljavi njihovih zamisli. S tako zastavljeno akcijo želimo v naši DO bistveno povečati število inovacij in hkrati s tem zvečati tudi dohodek od inovacij. Poiskati pa bo potrebno še ustrezni stimulativni način nagrajevanja delavcev, ki bodo z novimi in boljšimi načini dela uspeli znižati stroške dela oz. opravil, bodisi v TOZD ali DSSS. Člani Odbora za racionalizacijo in tehnične izboljšave so v razpravi spregovorili še o odločilni vlogi ustrezne organiziranosti področja inovacij, poudarili pomembnost ureditve samoupravnih aktov, s katerimi se ureja področje inovativne dejavnosti ter na koncu sprejeli obsežen program aktivnosti. Kvalitetno pripravljen program sam po sebi še ne bo zadostoval. Šlediti mu mora akcija, v katero pa se morajo vključiti vsi vodilni in strokovni delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ter vsi delavci GIP Ingrada. mlade generacije primernej- Naj nam bo pri tem vodilo sta- ganizacij, neodvisnosti so- §e praznovanje Dneva mla- čepa /e fa moja dežela na ra modrost, ki pravi: Dejavnost, dišč, pravici do ugovora ves- dosti. sončni strani Alp. Toliko lepo- ki se nanaša na razvoj, je dobri- ti in možnosti civilnega slu- Naprednejši veter pa je v fe na majhnem prostoru. Razna. ki največ prinaša. ženja vojaškega roka in us- ZSMJ bilo čutiti le kratek noterosti, ki se ne ponavljajo. ZA SOCIALIZEM PO MERI *avr|i ureditvi družbenih de- čas. Večina jugoslovanskih Vse to lahko radodarno ponu-LjUDI javnosti. mladincev se je namreč po- dimo gostu ali pa ljubosumno Zbrana, dokaj obsežna novno opredelila za že tako zadržimo zase. Po konferenci celjskih ko- mnenja, pripombe in predlo- sporno osrednjo prireditev v Lahko mu prijazno zaželi-mumstov m konferenci ZKS ge je predsedstvo OK SZDL Beogradu. mo dober dan ali pa zlovoljno poteka v osnovnih organiza-že posredovalo republiški Slovenski mladinci se os- odidemo mimo. cijah, akcijskih konferencah konferenci SZDL. Med rednje prireditve v Beogradu Mimogrede mu lahko pove-ZK in organih občinske or- splošnimi pripombami orne- nismo udeležili. Na seji Re- mo- da samo pri nas raste ganizacijeZK dopolnjevanje nja predvsem prekratek čas publiške konference ZSMS Blagojev volčin, ali pa tisto delovnih programov za ures- Za izvedno javne razprave, v Smo sprejeli celo sklep, da pravljicooZlatorogovemkra-mcevanje sprejetih usmeri-težko razumljivem jeziku na- tako drage prireditve ne Ijestvu. Lahko nas pa to prav tev m staMšč na obeh orne- pjsana ustavna dopolnila in sprejemamo, ker menimo, nič ne briga; saj je vseeno, ali njenih konferencah celotna dodatno zatekanje k hiper- da bi ob tako težkem položa- tujec to ve ali ne. aktivnost pa je hkrati usmer- normativizmu. Ugotavlja ju mladih, bilo potrebno ta Gostu lahko odrežemo de-jena v priprave na konferen- tudi, da v celjski občini sicer sredstva bolj koristno pora- bel° »kajlo« domačega kruha co jugoslovanskih komuni- ni bilo nikjer zaslediti navdu- biti. in mu natočimo tiste kapljice, stov, ki bo v zadnjih dneh šenega razumevanja pred- Mladinci Ingrada smo se v ki je polna sonca, ali pa ga tega meseca. V ospredju so laganih dopolnitev, prevla- praznovanje meseca mla- pustimo lačnega. Lahko mu vprašanja prenove naše dovalo pa je splošno mnenje dosti vključili z okroglo mizo • • • a// pa ne ... družbe in ZK novega razvoj- 0 nujnosti temeljitih spre- 0 družbenoekonomskem Teh »lahko« je nešteto. nega koncepta in preobraz- memb v naši družbi. položaju mladega delavca v Ce jih bomo uresničili političnega sistema, Gradbeništvu ter s tradicio- sam° drobec, potem bomo MESECA na|njm športnim tekmova- bogatejši. njem Igre mladosti. Tako in drugače. Bo že dr- skratka, gre za programsko PRAZNOVANJE usmeritev delovanja komu- MLADOSTI nistov do leta 1990, to je do «o je Konferenca Zveze naslednjega kongresa ZKS. socialistične mladine Ju- Zaključke konference ZKS je obravnavalo tudi konferenca ZK GIP Ingrad |S|OV3 gr3ClbiŠČ3 V ZdOfebU in sprejela sklep, da se za- w ** ključki uvrstijo na dnevni red sej vseh OO ZK TOZD in DSSS. Razmišljanja komunistov GIP »Ingrad« o uspešnosti in pomenu konference ZKS bomo objavili v naslednji številki glasila. NIHČE NE DVOMI V NUJNOST TEMELJITIH SPRE- f MEMB V NAŠI DRUŽBI Predsedstvo OK SZDL je zbralo mnenja, pripombe in predloge iz javne razprave o osnutku ustavnih dopolnil v Celju. Največ pripomb so dali mladi v okviru občinske konference ZSMS, celjski Razvojni center pa je prispeval obsežne in konkretne predloge za izpopolnitev tistih amandmajev, ki se nanašajo na vprašanja ustanavljanja in poslovanja malih produkcijskih enot, DO v družbenem sektorju. Obsežnih pripomb in predlogov k domala vsem amandmajem ni mogoče strniti v kratek povzetek, so pa poleg teh tudi splošne zahteve o opredelitvi pravice do stavke, preučitvi oblikovanja in delovanja sklada za nerazvite, ukinitvi političnega monopola ZK, uvedbi političnega pluralizma, svobodnih in splošnih volitvah, ukinitvi pravil o obveznem organiziranju družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenih or- žalo: turizem smo ljudje in tu-Janja Romih rižem nas bogati. Pri izkopu gradbene jame ima vodilno vlogo strojni park TOZD Mehanizacija. Foto Jože Klančnik V sklopu Tržnega centra ti v velikosti 6000 m2, kate- Dubrava v Zagrebu je bilo rega investirata PK Sombor 28. 4. 1988 polaganje te- in PK Zadar. Predvidena je meljnega kamna za tržnico, tudi izgradnja poslovno-sta-ki jo bo gradil Ingrad. novanjskega objekta in ob- Svečanega polaganja so rtni center z lokali v skupni se udeležili visoki predstav- velikosti 7000 m2, niki SOB Dubrava in mesta Delavci TOZD Gradbena Zagreba. operativa Celje so že pričeli Tržnica bo obsegala z graditvijo tržnice in distri-5000 m2 zaprtega prostora butivnega centra. Po uredit-in 1500 m2 zelene tržnice, vi potrebne dokumentacije, V nadaljni fazi se bo gradil pa bodo nadaljevali z izgrad-distributivni center z diskon- njo ostalih objektov. Za pridobitev del na zahtevnem tržišču v Zagrebu, je bilo potrebno veliko dela in naporov s strani komerciale in vodstva DO. Jože Klančnik ss* Temeljni kamen je položil mag. Slavko Kostič, predsednik izvršnega sveta Sob Dubrava Maksu Gajšku v slovo Tri desetletja in pol te je dnevno vodila pot od Celja do Žalca. Kot mlad gradbeni strokovnjak si se kalil pri GR Graditelju. Po združitvi celjskega gradbeništva ti je bila v GIF Ingradu zaupana odgovornejša dolžnost, imenovan si bil za vodjo sektorja v Žalcu. V tem obdobju je bila gradbena dejavnost v velikem razmahu, gradili smo v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Šaleški dolini, kasneje pa tudi izven meja naše ožje domovine. Veliko napora in znanja si kot vodja sektorja in pozneje kot direktor temeljne organizacije Gradbena operativa Žalec vlagal v gradnjo objektov, da so rasli po načrtih, v predvidenih rokih in v zadovoljstvo naročnikov. Dolžnosti direktorja TOZD si opravljal vse od leta 1976 do svoje prerane smrti. Dolga in uspešna je bila doba 35 let, ki si jih ves predan posvetil gradbeni operativi. Vsi ti napori pa so z leti pričeli krhati tvoje zdravje. A vsi smo obnemeli ob vesti, da te je smrt prezgodaj iztrgala od nas. Toda ostali so vidni sledovi tvojega dela, ki ga bomo vedno spoštovali. Za vsa dela in za tvoj osebni prispevek k razvoju žalske temeljneorganizacije se ti iskreno zahvaljujemo. Člani kolektiva TOZD GO ŽALEC kadrovske vesti V marcu in aprilu 1988 smo na novo kadrovali 23 delavcev, v istem obdobju jih je odšlo 57. UPOKOJENI SO: Starostno ARTIČEK Martin, roj 21. 10. 1927, inštruktor učencev v DSSS, delo pri Ingradu združeval 36 let in 1 mesec, stalno bivališče: Ulica talcev 16, Šentjur pri Celju. DROZG Štanislav, roj. 1. 4. 1928, zidar iz TOZD Gr. Rogaška Slatina, pri Ingradu 18 let in 1 mesec, stalno bivališče: Gaberce 23, Rogaška Slatina. IMŠIROVIČ Šačir, roj. 10. 11. 1927, delavec v TOZD GO Žalec, pri Ingradu 17 let in 1 mesec, stalno bivališče: Peroviči 61, Hajdareviči. JEMC Vinko, roj 1. 1. 1928, ključavničar iz TOZD Prevozi, pri Ingradu 26 let, stalno bivališče: Dol pri Ljubljani 14, Dol pri Ljubljani. JEVŠINEK Marija, roj. 2. 2. 1933, knjigovodja v DSSS-Lj., pri Ingradu 27 let, stalno bivališče: Ul. Bratov Učakar 52, Ljubljana. KOLMAN Franc, roj. 11. 10. 1927, zidar v TOZD GO Celje, pri Ingradu 35 let, stalno bivališče: Iršičeva 6, Celje. PAVIČEVIČ Milutin, roj. 22.7.1927, delavec v TOZD GO Ljubljana, pri Ingradu 15 let, stalno bivališče: Ugljare-vac 44 Stragari. SOTENŠEK Pavel, roj. 3. 10.1926, kalkulant v DSSS, stalno bivališče: Škvarčeva 1, Celje. Predčasno starostno BALOH Branko, roj. 4. 7. 1930, ključavničar v IGM Medlog, pri Ingradu 29 let, 10 mesecev, stalno bivališče: Kasaze 24, Petrovče. BOHNEC Jurij, roj. 3. 4. 1929, strojnik v Mehanizaciji, pri Ingradu 32 let, stalno bivališče: Čopova 9, Celje. GOLUBIČ Branko, roj. 5. 11. 1928, tesar v TOZD GO Šentjur, pri Ingradu 29 let in 3 mesece, stalno bivališče: Pavlovec 18, Pregrada. LATINOVIČ Milan, roj. 28. 3. 1933, zidar v TOZD GO Laško, v Ingradu 13 let, stalno bivališče: Čuprijska 2, Celje. PIRŠ Franc, roj. 1. 2. 1931, zidar v TOZD GO LAŠKO, pri Ingradu 13 let in 8 mesecev, stalno bivališče: Zagrad 36a, Celje. PODSEDENŠEK Alojzija, roj. 15.6.1937, projektant v TOZD Projektivni biro, pri Ingradu 22 let, in 3 mesece, stalno bivališče: Ul. Maksima Gorkega 8, Celje. ŠKET Veronika, roj. 7. 2. 1938, material, knjigovodja v DSSS, pri Ingradu 13 let in 8 mesecev, stalno bivališče: Markova 3, Celje. VIPOTNIK Franc, roj. 9. 11. 1930, stavb, ključavničar v TOZD Proizvodni obrati, v Ingradu 34 let, 8 mesecev, stalno bivališče: Bolehna 7, Ponikva. ZUPANC Ana, roj. 10. 7. 1934, tehnolog - kalkulant v DSSS, v Ingradu 32 let in 9 mesecev, stalnp bivališče: Šempeter 263, Šempeter. Invalidsko upokojeni KRANJEC Alojz, roj. 19.4. 1933, zidar v TOZD Gr. Rogaška Slatina, v Ingradu 27 let in 7 mesecev, stalno bivališče: Lupinjek 90, Hum na Sutli. KUTNJAK Franc, roj. 14. 7. 1929, zidar v TOZD GO Slovenske Konjice, pri Ingradu 27 let in 7 mesecev, stalno bivališče: Jarki 51, Cestica. OPERČKAL Melkior, roj. 30. 12. 1928, strojnik v IGM Medlog, pri Ingradu 27 let in 9 mesecev, stalno bivališče: Pod Gojko 30, Frankolovo. POTOČAR Jože, roj. 21. 12. 1930, strokovni delavec za SLO v DSSS-Lj„ v Ingradu 16 let, stalno bivališče: Peruzzijeva 37, Ljubljana. PRISTOVNIK Franc, roj. 1. 6.1928, mizar v TOZD Lesni obrati, v Ingradu 34 let in 4 mesece, stalno bivališče: Parižlje 6 Braslovče. SORČAN Ivan, roj. 9. 6. 1934, žagar v Lesnih obratih, pri Ingradu 14 let in 6 mesecev, stalno bivališče: Šmatevž 14, Gomilsko. ŠKREBLIN Josip, roj. 15. 9. 1940, zidar v TOZD GO Žalec, v Ingradu 10 let in 10 mesecev , stalno bivališče: Partizanska 35, Žalec. OBVESTILO Vse delavce obveščamo, da smo uvedli dežurstva v kadrovskem oddelku v sredah od 15. do 17. ure v poslovni stavbi Ingrada (soba 16) v Celju, Lava 7 UMRLI SO: BUKOVŠEK Franc, roj. 24.12.1938, gradbeni delovodja v TOZD GO Šentjur, delo je v Ingradu združeval 36 let in 1 mesec. Umrl je 10. 3. 1988. GAJŠEK Maks, roj. 22. 6. 1933, direktor v TOZD GO Žalec, delo je v Ingradu združeval 29 let in 3 mesece, umrl je 29. 3. 1988. KRALJ Josip, roj. 16. 6. 1935, zidar v TOZD GO Žalec, delo je pri Ingradu združeval 13 let in 1 mesec, umrl je 20. 4. 1988. MEJAČ Julijan, roj. 14. 5. 1943, direktor TOZD GO Laško, delo je pri Ingradu združeval 1 leto in 8 mesecev, umrl je 20. 4. 1988. M. L. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA ANDRINEKA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD IGM Medlog za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Janez z družino Ob smrti mojega dragega očeta VIKTORJA URANKARJA, se iskreno zahvaljujem sodelavcev TOZD GO Žalec in 00 sindikata za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Viki Urankar Ob težki izgubi ljubljenega moža FRANCA ČANČALA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcev TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem govorniku za poslovilne besede ob grobu. Žalujoča žena Evgenija s hčerkama kršitve delovnih obveznosti Na zadnjih treh sejah v prejšnjem mandatu je disciplinska komisija obravnavala 24 kršiteljev delovne obveznosti. V štirih primerih je bil postopek ustavljen, izrekla je 2 opomina, ostali ukrepi pa so: Javni opomin GABER FRANC, vinjenost na delu (šofer) TOZD Mehanizacija, ODOBAŠIČ HASAN, neopravičen izostanek z dela 2 dni, TOZD GO LAŠKO, PAJIČ REZAK, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu, ADEMI ADEM, pois-kus odtujitve družbene lastnine, oba TOZD GO Laško, TRIFKOVIČ MILIVOJE, povzročitev pretepa na delovišču, ZOGOVIČ PREDRAG in KRKUŠIČ MEHO, povzročitev prepira in pretep na delovišču, vsi trije GO Ljubljana, PLAVČAK DRAGO, neopravičen izostanek z dela 1 dan in neprimeren odnos, TURNER ALOJZ, ni v 24 urah sporočil vzroka svojega izostanka, PRAH JOŽE, neprimeren odnos do nadrejenega in izostanek z dela, vsi Gradbeništvo Rogaška Slatina, PLANINŠEK ALOJZ, spanje na delu (čuvaj) IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja - pogojno NIKOLIČ Branislav, poskus odtujitve družbene lastnine, pogojno na 1 leto, TOZD GO Celje, STUBIČAR Zvonko, neopravičen izostanek 3 delovne dni, RADOŠ Božo, ponovna vinjenost na delu, oba pogojno na 3 mesece TOZD GO Ljubljana, JANČIČ Urban, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni - pogojno na 6 mesecev, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. - dokončno GOLČEV Stane, neopravičen izostanek z dela 16 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati, BODO Stanko, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, GAVRIC Stipe, neopravičen izostanek z dela 6 dni, TOZD GO Ljubljana. Štefka Krušič 10. kulturno srečanje gradbenih Pomen športne rekreacije delavcev Slovenije za gradbenike Gradbinci se zavedamo, da je kulturno ustvarjanje med delavci pomembno, da ga je treba širiti in vsebinsko bogatiti. Srečanja na republiški ravni predstavljajo vsakoletni kulturni dogodek, preverjanje dosežkov in celotne aktivnosti na tem področju, spodbudo tistim, ki se že ukvarjajo s posameznimi aktivnostmi in onim, ki tak namen še imajo. V Zvezi sindikatov Slovenije podpirajo razvoj kulture kot enakovredne sestavine dela, saj sodi med temeljne smeri družbenopolitične ter idejne dejavnosti sindikatov tudi kulturno življenje delavcev. Poseben poudarek dajejo razvijanju kulture medsebojnih odnosov v procesu dela in samoupravljanja, kulture delovnega okolja in na ustvarjalnih oblikah preživljanja prostega časa delavcev. Pri tem odigrajo pomembno vlogo osnovne organizacije sindikatov, saj te najbolje poznajo potrebe ter interese delavcev in so neposredni nosilci raznovrstnih dejavnosti delavcev. Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije s svojo organiziranostjo in iz- vedbo zagotavljajo doseganje številnih motivov. Gre za srečanje delavcev, ki jim je lepota izražanja v najrazličnejših oblikah še posebej pri srcu. Roka postane nežna, misel plemenita in srce občutljivo za lepote tega sveta, ki so povsod okrog nas, a največ v nas samih. Med gradbeniki se širijo vrste ljubiteljev in estetov, ki se izpovedujejo na likovnem področju, v poeziji, petju, plesu in glasbi. Letos je bilo to srečanje že deseto, jubilejno, tokrat prvič ob morju. Organizacija srečanja je bila zaupana SGR Stavbeniku iz Kopra. Od 9. do 14. maja je potekalo po ustaljenem programu, začelo se je z razstavami likovnih del in literarnim večerom, zaključilo pa z revijo pevskih zborov. Iz naše delovne organizacije so na srečanju sodelovali Franc Klemen, Dušan Poropat in Brako Hrovat s slikami, Vili Šuster s fotografijo, Biža Krivec s poezijo, glasbeni ansambel in pevski kvartet' Ingrad. Rekreacija in šport sta med gradbinci nepogrešljiva dejavnost v prostem času. Veliko gradbenih delavcev se zaveda, da je za tako naporno delo, kot ga opravljajo v gradbeništvu, potrebno veliko vzdržljivosti in spretnosti. In prav v aktivni rekreaciji in športu črpajo skozi sproščeno zabavo tiste vrline, ki ugodno zapolnjujejo telesne zahteve pri napornem delu. Volja in zagnanost do dela nakazujeta tudi potrebo, da si ob urah sprostitve, skozi športne aktivnosti, gradbeni delavec nabere novih moči za delo. Širjenje te zdrave miselnosti podpirajo tudi sindikati ne le v gradbeništvu, temveč v vseh delovnih sredinah. Seveda, z množičnostjo pride po naravni poti tudi do izstopajočih posameznikov, kar pa je že spodbuda za merjenje sposobnosti v tekmovalnem smislu. In teh spodbud ne smemo zanemarjati, ampak jim dati možnosti za razmah. Zato pozdravljamo stališče sindikata »športu se ne bomo odrekli«, kajti gledati moramo naprej in vedeti, da le zdrav duh v zdravem telesu žene razvoj in napredek v človekovi ustvarjalnosti. Z oljno sliko »Brez naslova« je sodeloval Franc Klemen PREDTEKMOVANJA 37. ŠIG Odbojka v Celju V aprilu in maju so se odvijala predtekmovanja ŠIG’88, le v dveh panogah -malem nogometu in odbojki - bodo to opravili ta teden. Tako bo v Celju predtekmovanje v odbojki 28. maja v telovadnicah Srednje tehniške šole maršala Tita, Osnovne šole Ivanke Uranjeko-ve in Srednje šole Borisa Kidriča ob 8. uri. V štirih skupinah se bodo pomerile moške, enako pa tudi ženske ekipe. Ingrad je organizator tega predtekmovanja in bo sodeloval z obema ekipama, ki se bosta potegovali za mesta v zaključnem tekmovanju, ki bo 4. junija v Trbovljah. V drugih panogah, razen v balinanju, so se naše ekipe že uvrstile v finale, kjer jim želimo uspešen nastop. V. Š. Ne morem več Ne morem več gledati tvojih oči ne morem več poslušati tvojih laži ne morem več ... Pojdi tja kjer so trave visoke pojdi tja kjer so reke globoke pojdi ... ne morem več Vili Šuster Na razstavi je Vili Šuster sodeloval s fotografijo Le pojdi in povej travam visokim le pojdi in povej rekam globokim DA TE NE MARAM VEČ Bo predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Franc Berginc tudi letos predal prehodni pokal ŠIG Antonu Biža Aškercu, vodji naših ekip? Častni odbor Janko Golob, glavni direktor GIF Ingrad Franc Berginc, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ivan Kramer, predsednik Medobč. sindikalnega sveta Celje Jernej Jeršan, sekretar RO sindikata gradbenih delavčev Slovenije Franc Vrbnjak, sekretar Medobč. sindikalnega sveta Celje Mirko Gozdnikar, sekretar občinskega odbora delavcev gradbeništva Celje Stane Zagode, direktor temeljne organizacije IGM Medlog Franc Murko, predsednik Konference osn. org. sindikata Ingrad Jože Mešl, predsednik Delavskega sveta DO Ingrad Organizacijski odbor Anton Aškerc, predsednik Franc Skok, podpredsednik Goran Hočevar, sekretar Bogomir Maček, vodja t. Franc Brinovec, vodja opr. Blanka Jeraša, finance Branko Doler, vodja sodn. Franc Murko, spor. aktiv. Janja Romih, bilten Vili Šuster, propaganda Tekmovalna komisija Bogomir Maček, predsednik Peter Ograjenšek, zidarji Zdenko Prislan, tesarji Dani Hotko, žerjavovodje Marta Jagrič, železokrivci Cveta Amon, odrarji Bojan Dolinšek, nab. mat. Častno razsodišče Mirko Garbus, predsednik Albert Kerkoš, član Karl Goričan, član •■Glasilo« izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Begine, urednik Janja Romih, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Prijavljene ekipe za proizv. tekmovanje: GOK, Črnomelj Gorica, Nova Gorica GP Grosuplje Gradbinec, Kranj Gradis, Ljubljana Ingrad, Celje Kograd, Dravograd Konstruktor, Maribor Pionir, Novo mesto Pomurje, Murska Sobota Primorje, Ajdovščina SCT Ljubljana Stavbar, Maribor Stavbenik, Koper GLASILO iNGRAb zmanka-NJC WLg-Tevosri OiM-i\£lLO ZA OTROKA PLAST JvjRG (n/ geologi^) NAS LETALSKI PREVOZNIK KLOAKA obžalo- vanje T RCiOVSfč-0 *L A<<0 14. rPOfZt/OtNO TFVMOtANjč betAVcev sl VRSTA KO KO s I ANKA ZDpAN SLoV-GLEDAL . IGRALEC (^MARKo) težnja PO RABI -KALNI 4-UKREpIH IH Do HA VZHODNA EVeops k* MLZAVA 7 13» PRVOTNI PREBIVAL. NO/E zelanoite 3 ZOHAVMIK ZA UŠeSNE bOLEZNl u SPRIČE- VALO FRANC ZDELOVAL. KLAVIRJEV STAilogiZ.-Zou.-)i? pisec AO 18 SLAVILNA LIRSKA pfscm oii. g aiJ VOH A 39 ČLAVNO MESTO eGipta REKA ANTON OCVIRK VRANIČNI PRISAS) OSNOVNA SOLA is Rt K-A V SfANUl PREBIVALKA ANKARANA POTKA.•• 9 PISČC PUKLOVE ZAL«: (ZAKOCi) lO JERONIM zz Alfi nipiS. NAOČNIKI MfbOTA- KLjiv PREMET PEVKA VILER r>E"L HAMAUR- CA PRITOK donavF V ROMUNU! MObNA popevka AA ZtLA DbVObNI- CA i ILOVICA URALSKI NAROD, $AM0JEDI R-EbkO i. IME RASTLINA AMARANT 38 VbRTlNA 34 4 Pisec LA7ARE- vič 33 Ivan LEVAR* ŠPORTNIK SK-AlA, KAMEN 3č> ALIEKSAV- bER. 1i ATLET- MSCIP u- na ko čHAPLI -NOVA VbOVA ANIC A L e pn E 17 0W7A KOZA pevka BAFZ Z-1 1i+ TV ZASLON Ib IV 7 E NASK-ALNA rastlina Otok v KI KLADI tt SREbSTVO ZA STROJENJE URADNI CENIlec PREBIVALEC VASI 6 DOVRŠNI flZETEKLI £as HSMfLJ SUHObOLCNV 3o K.IUŽAU KO SESTAVIL ŠUSTER FRIZER. hARVOV SODELAVEC KRATICA za polmer. NGM5KA TOVARNA motornih VOZIL Pesnica buoau srm \ F C ESKO M . ime AiHEIL.ISI-MCENT IN skladat (LEONARD') 15 32 KRATEK POŽIREK. 19 RICHARD NlXON APA KAT LUbVIK ZAJC 3? PRITOK OR/NE PRI Vegradu ttlDROELC ktrarna SREblSCE VRTENJA >EVKA TAbiO ESKIMSKA WS(CA PRAVOSLAVNA ŠKOFI7A NAELEKTIZ. bhlEC atoma 4 19 SPoNA 16. M ebfVAK' ZVEZA ZA SZKNt>AM)č ZEMELJ- NA^jOLA- KOTOR JANEZ ERŽ-EN kDoUAn-b LALo KURA S PIŠČANCI GRAFI« JUSTIN 2.6 ČEHO-SLO VAŠKA OSEBNI zaimck 1J S LOVEN POSVETN Peskuk. (.7AN6T bAMASCFN 8 35 KOŽNA P lES N0-‘ 3 A 1 2 3> k s