Posamezna številka 5 d!n
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 17. januarja 1952 Štev. 3. — Leto V.
OSVOBODILNE »KRAJA TRBOVLJE
Pred volitvam! v občinske odbore OF

Na zadnji seji okrajnega odbora OF V Trbovljah so obravnavali predvsem izvršene volitve v vaške frontne odbore ter predajo dela novim odborom. Mnogo so se zamudili z vprašanjem podeljevanja novih članskih izkaznic Osvobodilne fronte.
Volitve v frontne odbore so opravili skoraj po vseh krajih razen vaških odborov v Podkumu in delno na za-. gorskem sektorju, v Hrastniku pa zasavski teren in Prapretno. Obravnavali so tudi vprašanje vplačevanja članarine. Nekateri frontni odbori so bili v pogledu pobiranja članarine skrajno malomarni; tako n. pr. vaški odbor na Kovku in v Škledrovcu skozi vse leto ni pobiral frontne članarine, na Dolu pri Hrastniku 8 mesecev, na Brnici 10 mesecev, v Čečah 7 mesecev, v Bobnu 5 mesecev itd.
Po obravnavi novega gospodarskega sistema in družbenega plana so raz-
pravljali o vprašanju volitev v občinske odbore OF; v okraju Trbovlje bo 15 občinskih odborov OF, in sicer v Trbovljah, Hrastniku, Dolu pri Hrastniku, Zidanem mostu, Loki pri Zidanem mostu, Radečah, Podkumu, Dolah pri Litiji, Razboru, Zagorju, Senožetih, Mlinšah, Izlakah, Trojanah in Čemše-niku.
V januarju bodo opravili povsod potrebne priprave, tako da bodo volitve v občinske odbore OF izvedli do meseca februarja. Predstavnik OF Zagorje je napovedal vsem bodočim občinskim odborom OF tekmovanje za izvedbo teh volitev, in sicer: v katerem kraju bodo najbolje opravili volitve in kje bodo izbrali v občinske frontne odbore najboljše aktiviste.
Ob zaključku se je okrajni odbor OF pomudil še ob vprašanju proslav Dneva žena, 8 marca. Ta dan hočejo prav lepo praznovati.
Kako bomo volili
Z volitvami v občinske odbore OF moramo začeti takoj. Važno je seveda, da povsod tam, kjer se sekajo meje med občinskimi odbori, to razmejitev še pred izvedbo volitev organizacijsko uredimo.
Podčrtati je treba, da so občinski odbori OF samostojno, ne morda kakšno koordinacijsko telo, kot mogoče posamezniki mislijo. Tako bo morda ta ali oni dejal, da morejo občinski frontni odbor, kjer je na teritoriju ljudske občine več vaških ali terenskih frontnih odborov, sestavljati predsedniki terenskih ali vaških odborov. Tega seveda ne bo, saj bi se delo prav nič ne zboljšalo, pač pa je nujno, da vsak vaški ali terenski odbor voli občinski odbor OF. Ob taki izvedbi volitev smemo pričakovati, da bodo fron-tovci izbrali in izvolili iz svoje srede take člane, ki bodo vaškim in terenskim odborom OF res pomagali pri delu
Za čim boljšo izvedbo volitev občinskih odborov Fronte je potrebno, da se osnuje iniciativni odbor, sestoječ iz 7 ljudi, ki so najbolj razgledani, predvsem pa iz vrst vseh političnih in drugih organizacij, ki ljudi v kraju dobro poznajo.
Pri sestavljanju kandidacijske liste naj sodelujejo vse organizacije in društva. Občinski odbor OF šteje 7—15 članov. Najboljše je, če se iz vsake
osnovne organizacije določi po e» kandidat, kjer pa je več osnovnih organizacij — kot na primer v Trbovljah — pa naj volita dva terena po enega kandidata. Vsaka vaška organizacija voli direktno predsednika in sekretarja občinskega odbora OF ter odbornika, določenega za občinski frontni odbor. Na kandidatno listo lahko damo tudi kandidata in namestnika, smemo pa na
kandidatno listo postaviti več kandidatov, kbt jih bo izvoljenih.
Volitve v občinske odbore Fronte so važne in potrebno je, da se jih udeleže vsi člani OF. Potrebno je nadalje, da se povsod pregleda delo frontnih organizacij ter napravi načrt dela za leto 1952. V organizacijah, kjer še niso razdelili novih članskih izkaznic, je treba to takoj storiti.
Novost pri teh volitvah je to, da se za občinski odbor OF voli tudi nadzorni odbor. Občinski odbor bo odgovoren za delo osnovnih organizacij, za pobiranje članarine, za sprejemanje novih članov ter za izključitev vseh nevrednih članov.
Zelo važno je, da se vzporedno s izvolitvijo odbornika, ki je določen za ^ občinski odbor OF, izvoli tudi sekcija AFŽ pri vaškem ali terenskem frontnem odboru. S tem, da bo pri vsakem odboru OF tudi sekcija naših žena, lahko računamo, da bo frontni odbor vodil v prihodnje več računa o naših ženah in jim nudil ' več pomoči kot doslej.
Odbor OF bo na osnovi iznašanja vprašanj in predlogov iz vrst žena vodil med drugim več računa o zaposlitvi žena.
Prednje bi bile glavne smernice glede izvedbe volitev v občinske odbore OF. Te volitve naj bodo hkrati manifestacija za ohranitev miru in vzajemnega sodelovanja z vsemi, ki mislijo dobro in pošteno.
Zagorski rudarji so se izkazali
Od 1. septembra do 31. decembra minulega leta so zagorski rudarji tekmovali za dosego boljše odkupne storitve, za izpolnitev operativnega proizvodnega plana, za boljšo kakovost premoga ter za čim večjo udeležbo nedeljskega dela v produkciji. Po teh vidikih je tekmovalna komisija ocenila delo posameznih brigad, delovnih skupin in številk po vseh obratih zagorskega rudnika. Za najboljše uspehe v tekmovanju je bila razpisana nagrada v višini 50.000 din. Od te vsote so dobili obrat Kotredež 22.000 din, obrat Podstrana 11.000 din, obrat Kisovec pa 17.000 din. Nagrajene so bile tudi delovne skupine pri izvozu.
Na odkopu sta se najbolj odlikovali delovni brigadi na št. 40 in 31 v Ki-
V TRBOVLJAH SO RAZPRAVLJALI O NOVEM GOSPODARSKEM NAČRTU
Razgovore je vodil predsednik vlade LRS tov. MIHA MARINKO
Pretekli petek so se zbrali v okrajni dvorani v Trbovljah številni člani upravnih odborov podjetij okraja Trbovlje, direktorji, sindikalni funkcionarji ter predstavniki raznih organizacij in društev k zanimivi razpravi o novem gospodarskem sistemu ter o družbenem planu za leto 1952. K tej razpravi se je zbralo okrog 200 aktivistov. Razgovore je vodil predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, udeležil se jih je nadalje glavni tožilec LRS tov. Mitja Ribičič.
Tovariš Miha Marinko s)e naglasil v svojem govoru najprej pomen sprejetja družbenega plana, ki je bil dan v javno diskusijo vsem državljanom Jugoslavije, nato pa se je dotaknil vloge delavskih svetov in sindikalnih organizacij pri nadaljnjem upravljanju naših gospodarskih problemov in z nalogami, ki stoje pred nami.
Po svojem poročilu je tovariš Miha Marinko odgovarjal na številna vpra-
šanja, ki so jih stavljali razni upravniki podjetij, člani delavskih svetov in ostali. Glavno jedro vseh razgovorov so bili predvsem naši rudniki in lokalna gospodarstva. Tovariš predsednik je pojasnjeval najrazličnejša vprašanja ter jih raztolmačil, tako da so se vsi navzoči seznanili z reševanjem raznih gospodarskih problemov in z nalogami, ki stoje pred nami.
Razgovori s tovarišem Miho Marinkom so trajali nad štiri ure ter bodo rodili sadove, saj bodo mogli vsi navzoči prenesti pojasnila tov. Mihe Marinka na naše delovne kolektive in jih seznaniti z nalogami in dolžnostmi, ki stoje pred nami, seznaniti pa tudi z velikimi pravicami, ki jih je pridobil naš delovni človek z novim načinom gospodarjenja. Naš delovni človek danes ni več mezdni delavec v svojem podjetju, pač pa je njegov gospodar. Prepričani smo, da bo dobro gospodaril in si s takim gospodarstvom ustvaril lepšo prihodnost.
Požrtvovalni rudarji
Kakor smo poročali v našem listu dne 13. decembra m. L, so rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik tekmovali v mesecu decembru na čast 10-letnice naše Jugoslovanske ljudske armade, da nakopljejo čim več premoga za našo mlado industrijo, železnice in za široko Potrošnjo. To tekmovanje je dalo sledeči uspeh:
V	proizvodnji je bila najboljša delovna številka tov. Leopolda Kranjca na Ojstrem, ki je nakopala na moža 229,85 ton premoga. Na zahodnem obratu je delala z na j večjim uspehom brigada tov. Ivana Bibiča na mehaniziranem čelu, ki je dala na moža 177,25 ton. Na vzhodnem obratu je odnesel zmago čelni stropnik tov. Alojza Goriška II; ta brigada je dala na moža 161,25 ton.
Na obratu Hrastnik je delal z najboljšim uspehom prečni odkup tovariša Antona Brečka, kjer so nakopali 120,35 ton na moža — na dnevnem kopu v Trbovljah pa je bila najboljša delovna številka tov. Ivana Tanška, ki je dala ha moža 239,5 ton premoga.
V	delovni disciplini sta bila v tem tekmovanju najboljša tov. Franc Sivk
in tov. Gvido Skale na obratu Ojstro, ki sta napravila vsak po 31 dnin; na dnevnem kopu je napravil največ dnin bagrovodja Franc Avsec, in sicer 31, na zahodnem obratu je bil najpožrt-vovalnejši tov. Franc Erjavec s čelnega stropnika št. 421 s 30 dninami — na vzhodnem obratu pa sta bila v delovni disciplini najboljša tov. Stane Sentur in tov. Leopold Krašek s čelnega stropnika št. 520, ki sta napravila vsak po 29 in pol dnine.
ZA 1,3 MILIJARD DINARJEV POTROSNEGA BLAGA SMO UVOZILI
Po navedbah uprave za statistiko in evidenco zunanje trgovine smo lansko leto uvozili za skoraj 1,3 milijarde dinarjev raznega blaga za široko potrošnjo. Iz tujine smo uvozili le tako blago, po katerem je na domačem trgu največje povpraševanje. Med tem blagom smo prejeli iz tujine riž, južno sadje (pomaranče in limone), kavo, poper, vanilijo in druge začimbe, razno tekstilno blago, zdravila, igle itd.
sovcu. Na teh številkah so delali povprečno z 18 možmi pod normalnimi delovnimi pogoji. Tukaj so dosegli lepo odkopno storitev, saj so dali v mesecu decembru nad 200 vagonov premoga. Delovna skupina je delala na 11. etaži polja V, ki jo vodijo starejši kopači Viktor Ocepek, Mirko Železnik, Franc Klopčič, Ivan Rozina, Ivan Klopčič 10 in Franc Homšek, vsi večkratni udarniki.
Drugo nagrado v tem obratu sta dosegli delovni številki 26 in 33, ki sta delali pod težkimi delovnimi pogoji, pod gramozom, a sta vendar vztrajali in dosegli lep tekmovalni uspeh. V tej brigadi srečamo stare, znane kopače Ferda Burkeljca, Cirila Mikija, Jožeta Klopčiča, Franca Brugerja, Miho Klju-čevška in Franca Podlogarja, ki so se izkazali že v prejšnjih tekmovanjih.
Tretjo nagrado je osvojila delovna številka 38 v Kisovcu. Delala je na 11. etaži polje B pod zelo težkimi pogoji (močan pritisk vode in slab strop). V tej skupini so prvi kopači Franc Kobilšek 5, Jože Dobršek in Ignac Brvar 5. V splošnem so se vse delovne številke v Kisovcu odlikovale v tem tekmovanju po visoki odkopni storitvi in veliki produkciji. Številke, ki so delale na suhem, so imele veliko število nedeljskih dnin. Rezultat tekmovanja bi bil še boljši, če ne bi primanjkovalo praznih jamskih vozičkov.
V	obratu Kotredež so osvojile prve tri nagrade št. 152 in 141 ter združeni številki 149 in 159.
V	Podstrani so bile najboljše številke 219, 225 in 224. V obeh obratih so se ves čas tekmovanja borili z resnimi težkočami zaradi pomanjkanja komprimiranega zraka.
Vstop v jašek
Novo tekmovanje rudarjev
Tekmovalna komisija rudnika Trbovlje-Hrastnik je razpisala pred nekaj dnevi zimsko tekmovanje za povečanje proizvodnje in varnosti dela v prvem tromesečju letošnjega leta. Razpis pravi takole:
Tovariši rudarji!
Zimski meseci terjajo zlasti od vas povečane napore. Industrija in železnica potrebujeta več premoga in tudi stanovanja in poslovne prostore je treba kuriti.
Jasno je, da v teh razmerah prihaja klic po večji produkciji do vas; zasavski rudarji niso v takih okolnostih nikdar omahovali in vedno storili svojo dolžnost. Zato bomo tudi v naslednjih mesecih nadaljevali s tekmovanjem:
1.	v dvigu proizvodnosti s povečanjem odkopnih učinkov;
2.	v zvišanju produktivnosti dnin in zboljšanju discipline;
3.	v zmanjšanju števila nezgod.
To tekmovanje bo trajalo do 31. marca 1952.
Uspehi v tem tekmovanju se bodo ocenjevali mesečno in odredili zmagovalci po istem kriteriju kot v decembrskem tekmovanju na vsakem obratu posebej za celo tromesečje.
Istočasno tekmujejo vsi oddelkovni nadzorniki produktivnih obratov po sledečih točkah:
a)	kateri nadzornik bo pridobil največ produktivnih delavcev za nedeljsko proizvodnjo;
b)	kateri nadzornik bo imel v svojem oddelku najmanj nezgod.
Pozivamo vas, da se klicu po večji proizvodnji v častnem številu
odzovete in daste naši rastoči industriji in široki potrošnji več premoga. — Vse za preseganje planskih nalog!
Glavni inženir: Vinko Prezelj s. r. — Direktor: Lojze Ribič s. r.
HRASTNIK — mesto v Zasavju?
Ob železniški progi Ljubljana—Zidani most leži v ozki kotlini, stisnjeni med hribe, star revirski kraj Hrastnik, ki je znan po vsej državi in še izven nje po svoji rudarski, steklarski in kemični industriji, znan pa seveda tudi po svoji revolucionarnosti, saj je dal ta kraj iz svoje srede najboljše borce za izgradnjo socializma. Tako je izšla iz vrst Hrastničanov tovarišica Lidija Sentjurčeva, ki je danes ljudski poslanec svojega rojstnega kraja, od tu so izšli nadalje prvoborci za svobodo delovnega ljudstva Olga-Marjetka Kastelčeva, Babič, Jerič in drugi, prav tako v narodnoosvobodilni vojni padli delavski pesnik Franc Kozar, Aleš Kapla in ostali. To bi bilo samo nekaj imen med neštetimi borci, ki so povzdignila Hrastnik med kraje, ki so za našo osvoboditev mnogo doprinesli.
Kraj Hrastnik kot center je z naseljem Studenci povsem izrazito industrijskega značaja, ostala naselja, kot Prapretno, Plesko, del Retja, Brnica, Sv. Jurij, Draga, del Podkraja, Pod-krnice, Krnice, Zagorica in Savna peč pa so kmečki kraji. Kljub tem kmečkim naseljem je Hrastnik v pretežni večini industrijski kraj. Njegov socialni sestav prikazuje okrog 2460 delavcev, 42 kmetov, 21 obrtnikov in okrog 330 uslužbencev. Sam Hrastnik ima ob času 411 hiš. Tak je izgled Hrastnika pred priključitvijo kmečkega okoliša Čeče, ki se bo pridružil ljudskemu ob-
činskemu odboru Hrastnik po novi teritorialni razdelitvi naših krajev.
Kakor že rečeno, je Hrastnik industrijsko naselje, kjer je rudnik rjavega premoga, steklarna, kemična tovarna in apnenice, h katerim je prišteti še krajevna lokalna podjetja, trgovine, gostilne itd.
V Hrastniku so dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj industrije, zlasti še steklarske in premogovne industrije, saj so v podaljšku Hrastnika proti Dolu in Laškem še izdatni podzemeljski premogovni skladi, ki prav gotovo ne bodo ostali neizkoriščeni.
Sam Hrastnik ima s tem v zvezi možnosti še za večji kulturni razmah, kjer je sedaj Kulturni dom, kinemato-
graf, Puharjev dom, ki so ga zgradili fotoamaterji, velika sindikalna dvorana Kemične tovarne, medtem ko so kul-turnoprosvetni prostori Steklarne v gradnji. V Hrastniku so nadalje tri šole, osnovna šola, nižja gimnazija, šola. za učence v gospodarstvu, Otroški vrtec in Glasbena šola.
Glede na sedanjo velikost in obseg starega zasavskega kraja z razvito iv močno rudarsko, steklarsko in kemično industrijo in vzporedno s tem z živahnim kulturnoprosvetnim in kulturno-umetniškim življenjem, prav tako pa glede na perspektive in nadaljnji razmah v narodnogospodarskem in kulturnem pogledu smemo reči, da pripada Hrastniku naziv mesta.
Gospodinjski tečaj v Hrastniku je dobro uspel
V	Hrastniku so te dni končali trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 32 mladih žen in deklet. Pobudo za tečaj je dalo ministrstvo za prosveto pri vladi LRS. organizirale pa so ga hrastniške žene.
V	tečaju so se bodoče gospodinje seznanile s kuharsko umetnostjo teoretično in praktično. spoznale so tudi nato ustavo in zakonodajo, prav tako so se seznanile z raznimi gospodarskimi vprašanji, obravnavale so zakon o zaščiti matere in otroka vzgojo otrok, zdravstvo in higieno, prehra no. stanovanjsko kulturo, serviranje- šiva nje. nego dojenčkov itd. Dekleta in žene eo se seznanile z vsem. kar mora vedeš) mati in gospodinja.
Da se je ta tečaj uspešno vršil in končal, gre zahvala krajevnim činiteljem, ki so ga
finančno podprli. Tečaj je vodila z dobrini uspehom učiteljica Franja Rožnik iz Ljub ijane. Za tečaj ae je opazilo veliko zanima nje ter se nehote vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo umestno, če hi imeli v trboveljskem okraju stalno gospodinjsko šolo.
Plan zavarovanja so presegli
Terenska organizacija Državnega zavaro valnega zavoda v Zagorju je v tekmovanju za nabiranje zavarovancev dosegla prav lep uspeh, saj je Dlan zavarovanja presegla z;-6 Za dosego tega uspeha gre zasluga tudi temu, da so po rudniških obratih organizirali poverjeniAko mrežo. Mnogo rudarjev se je zanimalo za posebno zavarovanje na do živetje in za primer nezgode, vendar se rudarji vabilu okrajnega zastopnika zavarovalnice niso odzvali, sedaj pa, ko ima V6ak rudniški obrat svojega poverjenika za zavarovanje, so se pokazali uspehi tudi na tem področje.
Dogodki po svetu v preteklem tednu
Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA
Pred nekaj dnevi je bil v Beogradu podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA. Podpis tega sporazuma je vsekakor pomemben doprinos k naši gospodarski okrepitvi.
S sporazumom o gospodarski pomoči naši državi, po katerem bo ameriška vlada še nadalje gospodarsko podpirala Jugoslavijo v živili, raznimi potrebščinami in uslugami, še jugoslovanska vlada zavezuje, da bo to pomoč uporabila v koristne namene, namreč za razvoj industrije in poljedelstva, za stabilizacijo svoje valute in financ, zavezuje se pa tudi, da bo sodelovala z drugimi državami, ki so tudi deležne ameruiške gospodarske pomoči, in z njimi izmenjavala dobrine. Jugoslovanska vlada bo nadalje olajšala izvoz jugoslovanskega materiala, ki je potreben ZDA, in sicer pod ugodnimi pogoji, ko bodo krite notranje jugoslovanske potrebe. Ta sporazum je v skladu s suverenostjo in enakopravnostjo, ki ju določa listina 0'ZN. Obe državi sta sklenili sporazum zato, da bi učvrstili skupno varnost in poskrbeli za skupno obrambo pred morebitnim napadom. Sporazum velja do 8. januarja 1955, razen če bi ga katera podpisnic odpovedala na način, ki ga določa pogodba. Sporazum bo ratificiran pri generalnem sekretarju OZN. ZDA želijo s to svojo pomočjo doseči, da bi se Jugoslavija gospodarsko okrepila, kajti le tako bo lahko koristna kot član *ro-bodnega sveta.
CHURCHILL IN TRUMAN STA SE SPORAZUMELA O VAŽNIH MEDNARODNIH VPRAŠANJIH
Churchill in Truman sta v Washing-tonu končala razgovore in dala skupno izjavo, ki ima gotovo velik mednarod-no-politični pomen ter je predmet živahnega zanimanja v vsem svetovnem tisku. V skupni izjavi se poudarja, da oba državnika ne verjameta, da je vojna nujna. Vladi ZDA in Velike Britanije bosta ostali v tesnih stikih zaradi posvetovanja o vseh vprašanjih, ki bi lahko povečala nevarnost za svetovni mir.
Uporaba določenih oporišč ZDA v Veliki Britaniji se bo v primerih nevarnosti odrejala po sporazumnih sklepih obeh vlad. Obe državi bosta nadaljevali napore, da se vzpostavi evropska obrambna skupnost. Glede Srednjega vzhoda zasledujeta obe vladi iste cilje z namenom, da se zagotovi stabilnost, razvoj in blaginja v državah tega dela sveta.
Prav tako se šteje kot nujno potrebna ustanovitev zavezniškega poveljstva za Srednji vzhod ter bi tako poveljstvo prispevalo k ureditvi sudanskega vprašanja in tudi anglo-egiptov-skega spora. Glede Perzije bi pobuda Mednarodne banke omogočila sprejemljivo rešitev nastalega petrolejskega spora. Po izjavi bosta obe državi še nadalje podpirali ukrepe Združenih narodov proti agresiji v Koreji. Londonski komentarji poudarjajo, da je Churchill dosegel za Veliko Britanijo pravico enakopravnosti v vseh vprašanjih v zvezi z morebitno uporabo atomskega orožja.
ZDRUŽENI NARODI OKREPILI SISTEM SPLOŠNE VARNOSTI
Generalna skupščina OZN je na svoji plenarni seji sprejela resolucijo, v kateri se priporoča Varnostnemu svetu, naj skliče posebno sejo, če bi takšen sestanek pripomogel k odpravi sedanje napetosti. Prav tako so bili sprejeti ukrepi za nadaljnjo krepitev kolektivne varnosti in z veli ko večino zavrnjena sovjetska zahteva, da se odpravi odbor za kolektivno varnost.
Glede razorožitve je bil sprejet sklep o ustanovitvi komisije za razorožitev, ki naj bi izdelala program za kontrolo nad atomsko energijo ter za zmanjšanje in kontrolo klasične in atomske oborožitve. Komisijo bo sestavljalo 11 članov Varnostnega sveta in Kanada. Pri komisiji bo po izjavi Višinskega sodelovala tudi SZ. Po novem predlogu Višinskega naj bi se nadzorstvo nad oboroževanjem vršilo tako, da se nadzorna komisija ne bi vmešavala v notranje zadeve prizadetih držav.
V pogledu kolektivne varnosti se priporoča državam, da v okviru svojih nacionalnih sil odrede enoto, ki bo tako organizirana in izvežbana, da se v primeru potrebe lahko takoj vključi v skupno vojaško akcijo Združenih narodov.
RAZGOVORI V PAN MUNJOMU NA MRTVI TOČKI
Delegaciji v pododboru za premirje v Koreji še vedno vztrajata na svojem nepopustljivem stališču. Kitajska in
severnokorejska delegacija ne popustita od zahteve, da bi med premirjem gradila letališča, na kar delegacija Združenega poveljstva nikakor noče privoliti. Prav tako še ni dosežen sporazum glede izmenjave ujetnikov. ZDA zahtevajo, da se morata kitajska in severnokorejska delegacija opozoriti, da bi v primeru doseženega premirja imela vsaka kršitev tega premirja za posledico obsežne vojaške akcije proti Kitajski.
Kriza vlade v Franciji
Plevenova vlada je pretekli teden demisionirala, ker je pri glasovanju o proračunu ostala v manjšini. Za njo je glasovalo 247, proti njej pa 339 poslancev. Predsednik republike Vincent Auriol je takoj začel posvetovanja, da bi rešil vladno krizo. Mandat ža sestavo nove vlade so že zavrnili socialist Pineau, degaulist Soustelle in Rey-naud, ki je bil že trikrat predsednik vlade. Tudi Bidaultu in Delbosu se ni posrečila sestava nove vlade. Ob koncu tedna je dobil mandat za sestavo vlade radikalni socialist Edgar Faueau, bivši pravosodni minister v Plevenovi vladi. — Številni listi naglašajo, da je ta kriza ena izmed najtežjih vladnih kriz v Franciji.
...in doma
Tovariši Kidrič, Martnho in Leskošek na Jesenicah
Preteklo sredo so obiskali jeseniške kovinarje predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič, predsednik vlade LRS Miha Marinko in predsednik Sveta za industrijo LRS Franc Leskošek. Tovariš Kidrič je v svojem govoru jeseniškim kovinarjem dejal, da je namen zborovanja predvsem pogovoriti se o tem, kakšno naj bi bilo upravlja--nje jeseniške železarne po delavskem svetu in upravnem odboru. Ko je poudaril, da je uprava naših gospodarskih podjetij danes dejansko v rokah delovnih ljudi, je izrekel preproste, a vendar pomembne besede, da mora tisti, ki hoče nekaj porabiti, to tudi pridelati. »Mislim,« je dejal tov. Kidrič, »da se s tem strinjate. Čim to velja za vso delavsko skupnost, velja tudi za vsak delovni kolektiv posebej. Boljša stvar so pravice z obveznostmi kot pa obveznosti brez pravic. To je bilo v starem kapitalističnem sistemu, v novem pa, ki je izšel iz ljudske revolucije, smo korakali vse bolj po poti, da so pravice v skladu z dolžnostmi. Ta stvar, ki jo sedaj uvajamo, je velika zgodovinska stvar. Prvič v zgodovini
se dogaja, da delavci postajajo dejanski upravitelji proizvajalnih sredstev.«
TEDEN SLEPIH SMO OBHAJALI
Pretekli teden smo praznovali tudi v naši državi Teden slepih, kjer smo obhajali hkrati 100-letnico smrti Louisa Brailla, izumitelja pisave za slepce, s katero je ta mož odprl tem nesrečnikom pot do izobrazbe in mednarodnega sodelovanja. Z Braillovim točko-pisom/si slepi dopisujejo s svojci in s prijatelji doma in v tujini. V tej pisavi so natiskane številne šolske knjige, s katerimi je slepim omogočena pot do najvišje izobrazbe. Kakor v drugih državah, se prav posebno naša država trudi, kako bi tem nesrečnikom olajšala življenje, jih izobraževala ter jim s tem pripomogla, da postanejo koristni člani naše delavne skupnosti. Veliko slepcev je v naši državi zaposlenih v pletarski, mizarski, ščetarski in še drugih obrtih* Slepce zaposlujemo tudi kot telefoniste v naših telefonskih centralah. Zanimivo je, da imamo v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani gojenca, ki obiskuje 7. razred gimnazije na Viču in hoče po dovršitvi srednje šole nadaljevati študij na univerzi.
Ali Ljudska inšpekcija ni več potrebna?
V Zagorju ne slišimo nič vež o ljudski Inšpekciji Ta ustanova Je kar na lepem prenehala delati oziroma obstojati. Pred dobrim pol letom ao imeli zadnjo sejo. Ce vprašaš člane LI, kaj Je vzrok, da ne delajo, dobiš razne odgovore, s katerimi sku-šajo opravičiti svojo pasivnost Vsebina teh Izgovorov bi bila približno takale:
Člani Ljudske Inšpekcije so odkrili ie marslkako napako In Jo Javili kontrolni komisiji ln drugim pristojnim mestom, vendar pa večina takih prijav ni dosegla svojega namena. Napake se niso popravljale, zato so tudi člani LI izgubljali voljo do dela. Nekateri člani so sami izkoriščali svoj položaj ln s tem Izpodjedali ugled tel ustanovi. Drugi člani spet - in teh Je večina — se bojijo, da bi se zamerili kakšni vplivni osebi, ki Je morebiti napravila kakšno n»P*ko. Z odpravo kontrolne komisije se čuti ljud-ska Inšpekcija osamljena, ne zaveda se svoje pristojnosti, ne ve, kam naj ee obrača s svojimi pritožbami zaradi odpravljanja raznih nepravilnosti Člani pravijo, da so po-stali nepotrebni, da so sedaj že delavski sveti prevzeli odgovornost za PraT“JJ®
Itd. Skratka: pravijo, da ljudska Inšpekcija ni več potrebna.
Ml pa, ki živimo v Zagorju ln opazujemo življenje okoli nas, P™vlmo, da današnja družba še ni tak« popolna, da bi bile izključene vse nepravilnosti, vse zlorabe ln pogreške v našem političnem ln gospodarskem
življenju. Zlasti ▼ gospodarskem življenju kraja so možne najrazličnejše napake, ki škodujejo družbi. Te le treba odkrivati ln Jih odpravljati. Kdo bo to delal? Jasno Je. da ml vsi, ne samo neka določena ustanova, pa naj se ta Imenuje Ljudska Inšpekcija ali pa Svet potrošnikov Itd. Mnenja smo, da je ljudska Inšpekcija še vedno potrebna.
Delavski svet CRD v Trbovljah
je potrdil svoj proizvodni plan za leto 1952
CRD — tovarna rudarskih strojev I v Trbovljah, se vedno bolj uveljavlja na jugoslovanskem trgu strojev, saj se je to podjetje iz nekdanjega razmeroma majhnega strojnega obrata rudnika Trbovlje razvilo v povojnih letih v pomembno samostojno tovarno rudarskih strojev. Od 1. januarja letos to podjetje ni vež v sestavu Generalne direkcije za premog, marveč deluje od letošnjega leta dalje v okviru Glavne direkcije za strojegradnje LRS v Ljubljani. Pa tudi v sami tovarni je nastala v zadnjem času sprememba v toliko, da je njen mizarniški obrat prešel s 1. januarjem t. L v sestav gospodarskih podjetij MLO Trbovlje, kjer je to podjetje dobilo ime »Splošno strojno mizarstvo Trbovlje«. Delavski svet CRD je na svojem zadnjem sestanku to spremembo potrdil; v okviru CRD ostane v naprej le še obrat za modelno mizarstvo kot sestavni del tovarne za rudarske stroje. Podjetju »Splošno strojno mizarstvo Trbovlje« je dal delavski svet CRD še za eno leto na razpolago dosedanje mizarniške prostore in stroje v tovarni, dokler si mestne mizarne ne urede svoje delavnice.
Na zadnji seji je delavski svet CRD obravnaval svoj proizvodni načrt za leto 1952. Ta načrt je za. 80 °/o večji, kot je bil lansko leto. To povišanje proizvodnje nam na eni strani kaže, kako veliko je povpraševanje jugoslovanskih rudnikov po strojih in izdelkih te mlade trboveljske strojne tovarne, na drugi strani pa je porast naročil v tej tovarni dokaz, da so njeni izdelki solidni, sicer bi teh naročil ne bilo. Da pa bodo CRD zmogle svoj povečani produkcijski načrt, potrebujejo še najmanj 180 kvalificiranih delavcev. Zato bo to podjetje posvetilo še večjo skrb vzgoji mladega kovinarskega kadra, pospeševalo pa bo produkcijo tudi s tem, da bo dobre in sposobne delavce nagrajevalo, slabe in nedisciplinirane pa Odpustilo.
Tovarna rudarskih strojev v Trbovljah je napravila svoj letošnji proizvodni načrt po predhodnih dogovorih s slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi rudniki. Tovarni je zagotovljen tudi ves material za vse tiste stroje, ki so potrebni za naše ključne objekte. V kolikor pa bodo CRD delale v letošnjem letu izven ali pa preko svojega plana, si bodo glede potrebnega jim materiala pomagale tako kot dosedaj, t. j. prizadevale si bodo, da si ga pre-
skrbe na prostem trgu v okviru možnosti.
Delavski svet je na svojem sestanku pokrenil tudi vprašanje gradnje novih stanovanj za svoje osebje; to vprašanje je posebno važno, ker se bo stalež delavstva tovarne povečal. Podjetje bo poskušalo pospešiti gradnjo stanovanj na ta način, da bo priporočalo zidavo zasebnih stanovanjskih hišic ter jo podprlo s preskrbo brezobrestnih posojil.
CRD so se borile lansko leto z raznimi težavami, vendar so kljub vsem nevšečnostim izvršile svojo plansko nalogo predčasno. Letošnje leto upajo, da teh težav ne bo toliko, kajti tovarna lansko leto ni dobivala pravočasno potrebnih tehničnih podatkov za izdelavo strojev, prav tako pa je imela čestokrat zelo velike težave s preskrbo potrebnega materiala, težave pa so nastajale tudi pri odpravi strojev.
Omembe vredno je, kako se člani kolektiva CRD trudijo, da bi izboljšali način dela in proizvodnje v svoji tovarni. Tako je bil iz vrst tega kolektiva iznešen delavskemu svetu predlog, naj bi bila v tovarni vsaj dva električna varilna stroja. Večkrat se namreč zgodi, da zmanjka kisika za avtogensko varjenje, kar je čestokrat močno zaviralo proizvodnjo. Tehnično vodstvo tovarne bo tudi to vprašanje zanesljivo ugodno rešilo. — Po zanimivi diskusiji o različnih vprašanjih je delavski svet CRD sprejel svoj letošnji proizvodni načrt. Poudariti je še treba, da se bodo vzporedno s produkcijo nadaljevala tudi letos vsa potrebna investicijska dela v tovarni, med njim! gradnja termične dvorane in skladišča, manjša popravila pa so potrebna v tovarniški livarni.
Da pa so lansko leto vsa dela v CRD prav dobro potekala ter kljub težavam bili doseženi tako zadovoljivi uspehi, je pripisati seveda tudi temu, da so se razne napake v podjetju, o katerih delavski svet ni razpravljal, obravnavale in reševale na številnih obratnih konferencah ter na sindikalnih in partijskih sestankih. Tako je složno in vzajemno delo vodstva podjetja, njegovega upravnega odbora, delavskega sveta, sindikalne in partijske organizacije ter kolektiva samega rodilo uspehe. Ob takem složnem in sporazumnem delu vseh v poštev prihajajočih činiteljev bodo CRD izvršile tudi svoj letošnji povišani proizvodni plan.
Kako je z vodovodom v Zagorju
Tedni In meseci potekajo, a pitno vodo lz vodovoda pa je iz dneva v dan slabše, zlasti v spodnjem delu Zagorja, kjer se le lansko leto pojavil paratlfus Zagorsko postajo še vedno zalagajo s pošiljkami vode lz Ljubljane! Kljub letošnji mili zimi pa le voda tudi že v cisternah začela zmrzovati ter bodo morali to pošiljanje vode opustiti. Ali bo res treba odpirati zaprte studence?
Glede tega problema je dala komunalna uprava na KLO Zagorje tole pojasnilo:
Leta 1951 le bil začasno zajet Izvir Ribnika v Kisovcu: od tu je voda prihajala do Toplic. Toda omrežje bivšega vodovoda ni kos povečani potrošnji vode zaradi premajhnih profilov cevi, delno pa tudi zaradi močno obrabljenega vodovodnega omrežja
Ministrstvo za notranje zadeve LRS, nprava Ljudske milice za Slovenijo, razpisuje
NATEČAJ
za sprejem v službo Ljudske milice
Pogoji za sprejem so: starost od 18—30 let. telesno ln duševno zdravje, končana osnovna šola ln regulirana vojaška obveznost.
Prosilci morajo predložiti sledeče listine: lastnoročno podpisano prošnjo, kolkovano s 30 din, rojstni list, zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o regulirani vojaški obveznosti, potrdilo o državljanstvu FLRJ. potrdilo o vpisu v volilni Imenik, potrdilo o nekaznovanju, ln tisti, ki so v služ benem razmerju, potrdilo delodajalca, da lahko službo zapuste, če bodo sprejeti v LM. Prošnji je treba priložiti še lastnoročno napisan življenjepis In Izjavo prosilca, da bo ostal v službi najmanj tri leta. Vrošnje sprejemajo postaje LM, v katerih območjih prosilci stalno bivajo, najpozneje do 15. februarja t. 1.
Služba se začne z vstopom v šolo LM. Sprejete osebe so upravičene do prejemkov ln drugih ngodnostl pa določilih Zakona o LM in raznih tozadevnih predpisih.
Aleksander Welsgberg-rybnlskl
‘ Veliko zascMu
KRATKA VSEBINA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Avstrijski fizik Aleksander Weiss-berg-Cybulski je odšel leta 1931 v Sovjetsko zvezo, kjer Je deloval dolga leta na Ukrajinskem fizikalnem institutu v Harkovu. Spomladi 1937 so organi NKVD Weissberga nenadoma aretirali ter ga obdolžili, da Je snoval zaroto proti Sovjetski zvezi. Pričelo se je zasliševanje, ki je trajalo skoraj nepretrgoma dvanajst dni. Dan in noč so se vrstili pred \Veissbergom trije zasliševalel-agenti NKVD: Resnikov, Weissband in Šalit ter poizkusili izsiliti iz Weissberga priznanja za »ločine, o katerih ni imel pojma.
»Boste pismo izročili tožilcu?«
»Razumljivo!«
»Kdaj bo tožilec odgovoril?«
»Najbolj verjetno sploh ne bo odgovoril. Tvoje jerebe" pozna prav tako dobro kot ml. Zaveda se, da sl Izrojen sovražnik ln • takSnlml noče Imeti opravka.«
Sledečega dne me Je popadla nepotešljiva zaspanost. PolzkuSal sem » na pol od-prtlml očmi spati kljub vpitju ln besnenju. Toda preiskovalni sodniki so kaj hitro opazili, da ml Je glava zdrknila na prsi. S suvan jem so me prebujali. Zopet »e ml je dozdevalo, da ne bom mogel več vzdržati na stolu, toda kljub temu ta slabost n bila tako hudn, kakor krč. ki me Je popadel zvečer. Vsi udje so me neznosno boleli, stegna sn bila strašansko zatekla In zdelo se ml Je, da mi ledja stiska primož. ki ea znova ln znova nekdo bolj privija. Od tega trenutka dali,, sem samo treneta! oh misli na zlom volje. Doslej sem še nadzoroval sam sebe ln svojo zavest ln upravičeno sem se bal trenutka, ko ml bo tudi to odpovedalo. Zavedal sem ae. da bom tedaj pod pisal vse kar bodo »shtevall od mene Začel sem ugibati, ali bi česa ne prlinal I« sedaj, ko lahko le nadzorujem evoje
misli In Izjave, ne pa pozneje, ko pomenijo lahko takšne moje Izjave prave nesmisle.
Na večer se je zvrstil zopet šalit. Iz-tuhtal je nekaj popolnoma novega, bkltmil je namreč navaliti na mene s psihološkimi sredstvi. Takole Je začel:	..
»Pomisli malo, kaj bodo dejali tvoj prijatelji, ko bodo Izvedeli, da Je med njimi živel tako podel Izdajalec!«
»Večina že ve, da ate me zaprli. Oni, ki me poznajo, ne bodo verjeli v mojo krivdo.«	_	„	.
»Razumljivo. (Tu te bomo končno astre 1111 ln vse tvoje umazanije objavili tudi v Inozemskem tlaku. Tudi tvoja mati bo Izvedela, da J® rodila Izdajalca Sovjetske zveze.«	,	.	.	.	...
BU aem že tako Izmučen, da nisem Mi več sposoben presojati nesmiselnosti njegovih besed. Spomin na mater me Je pretresel. Oči so ml zalilo solze. Zdaj Je Šalit bil prepričan, da je na pravi poti. Govoril ml je več ur o materi. Njegove besede so ml povzročale takšne duševne muke, da bi plezal po stenah zaradi njih.
Nenadoma ao se odprla vrata In vstopil Je kapetan. Opazil Je moj nemir In stopil k meni. Roko ml je očetovsko prijazno položil na ramo:
»Pojdi l menoj) Pogovorila se bova ln vse bo dobro!«
Peljal me je v tvojo sobo In naročil za obn čaj.	...
»Aleksander 8emjonov!č. poslušaj me ln priznaj že svojo krivdo Saj vidiš ds nima smisla tajiti. S svojo trmoglavostjo škoduješ le sam sebi. Saj tl M treba vsega potrditi, kar govorijo o tebi. Kar ni res. smeš inlrno tajiti.«
»Potem moram tajiti vse. državljan kn-petan! Vse. kar ml očitajo, je neresnica!.
»Nekaj pa že mora biti resnica. NKVD Se ni nikogar po krivem zaprl. Ce te toliko ljudi obremenjuje, potem nmraš že biti kriv Sodišče mora pač verjeti prej dvajsetim ki pričajo proti tebi, kakor pa tebi samemu, ki vse zanikal.«
V udobnem naslonjaču pri kapetanu Tornujevu aem ae zopet odpočil la okrepil.
Toda prehitro je bilo vsega konec ln prekmalu me je peljal zopet nazaj k šalltu.
»IVelssberg bo presodil po pameti ln napisal svojo Izjavo,« mu je rekel ln odšel.
»Želite papir?«
»Ne potrebujem ga!«
Mučenje se je nadaljevalo. To Je bila že šesta noč ln tako sem že oslabel, da nisem'bil več sposoben boriti z bolečinami, tisto Jasno ml je v zavesti kljuvala misel, da ne bom več dolgo vzdržal ln prevzel me je moreč nemir. Trepetal sem ob misli, da bom Izgubil razsodnost In podpisal neum nostl.
Opolnoči Je prišel Tornujev znova k Šalltu.
»Je napisal?«
»Nel Nepretrgoma ae norčuje lz nas Kaj ukazujete v naprej, tovariš kapetan?«
»Poizkusil sem zlepa, toda. kakor vidim, tudi to ne pomaga. Morali bomo z njim obračunati.«
8 temi besedami Je odšel.
Ste slišali, kaj Je rekel kapetan? Ali veste, kaj to pomeni?«
»Ne!«
»Bojim ge, da boste še prehitro Izvedeli, toda tedaj bo že prepozno, ker boste tistikrat le še kup kaše, ne pa človek. V kleti Imamo pripravljena različna sredstva, s ka tcrlml omehčamo takšne kujone kakor ste vi. Svetujem vam. da sl prej premislite, da Je vse od vas odvisno.«
Nato Jo nadaljeval svoje monotono kri Čanje. Skušal sem stvari dobro premisliti In nisem se menil zanj. Seveda je kmalu opazil mojo duševnn odsotnost In stopil čisto k meni ter ml vpil v uho.
Nekaj ur po polnoči je prižel zopet Welsshnnd. šalit je odšel lz sohe čisto bled Verjetno je nepretrgano šesturno vpitje za •čelo vplivati tudi že na njegove žlvre. Tokrat ml Welsahand ni dovolil nobenih olajšav in zaradi tega so se bolečine v ledjih neprestano stopnjevale. Toda mojega premišljevanja ni več motilo neprestano vpitje. Sklenil sem vse pripraviti za kapitulacijo. nato pa nadaljevati odpor tnllkn časa, dokler me ne zlomijo. Zdaj ml je bilo mnogo laže, saj Je bilo le vedno pred menoj upanje, da vendarle vzdržim, če pa ne že zlomijo, bom odpravljen ln bom vedel, kaj smem govoriti.
Zjutraj je prišel Resnikov. Z zadnjimi močmi sem se branil. Napenjal sem svojo voljo, toda bolečine v vsem spodnjem delu telesa so postajale neznosne In vsi dobri sklepi so bili zastonj Iztegnil sem nog* naprej In se skušal dvigniti na roke da bi nekolik« razbremenil ledja, kjer so bile
bolečine najhujše. Toda bil sem že tsko oslabel, da sem vzdržal v tem položaju le kakšno minuto. Ko sem to začel ponavljati, ml je Resnikov prepovedal vsako Iztegovanje nog tn dviganje. Tudi Welssband, ki je na domestll Resnikova, ml ni dovolil nobenega olajšanja. Verjetno so mu prepovedali biti z menoj popustljiv. Skušal sem sl lajšati neznosen položal tako. da sem sl podstavljal na stol prste ln se pri tem nagibal z eno na drugo stran I’a tudi to ni pomagalo. IVelssbaml ni hotel gledati mojih muk In zazrl se je skoz! okno. Opoldne je prišel zopet Šalit. Ko je vstopil skozi vrata, sem skočil s stola ln planil skozi stranska vrata v drugo sobo k Resnlkovu, ki je sedel tam kaj za mizo.	„	, ,
»Tovariš sodnik, zavarujte me pred tem človekom. Nadaljujte vi zasliševanje ln sto rite z menoj karkoli hočete, toda rešite me tega človeka!«	. .	... ,
»Zakaj pa? 8a.1 Šalit prav dobro pritiska na vas. kmalu boste na kolenih! Premlellte dobro ln napišite svoja priznanja!«
Nisem se mogel več upirati. V glavi se ml .ic začelo megliti In zastonj je bil ves moj napor, da najdem novo pot. Šalit sl je tnel roke ln zadovoljen sedel za mizo.
»Upam. da sl sedaj prišel do spoznanja, da ne moreš več dalje. Ce sedaj napišeš pri znanje, boš danes zvečer te lahko spal. Ce pa se boš še naprej branil priznati, pa hodi prepričan, da pozneje ne bomo hoteli spre jeti nobene tvoje izjave Zvijal se boš po tleh in prosjačil, toda ne bomo se te usmilili, dokler ne pogineš!«
Težko bi ponovil, kaj je počel to popoldne z menoj. Spoznal Je. da som na koncu z močmi, ln napel vse sile. da hi te v tem razdobju zasliševanja, ki ga je vodil on, kapituliral, kajti hotel je za vsako ceno sam osvojiti t« »trorejo« Ljubosumno Je opazoval vsako mojo kretnjo In če sem sl hotel položaj nekoliko olajšati, da sem se za trenutek dvignil na roke. je začel strašansko vpiti In me prisilil k sedenju.
Zvečer je prišel zopet IVelssband In ml dejal: »Alckaander Semjonovlč. povem vam da boste znoreli, če si ne premislite ln te nadaljujete s svojim odporom«
Komaj sem ca allšal. Pred očmi se ml je meglilo ln vse je plavalo okoli mene Električne sjctlnhe nisem mogel več gledati in zaprl sem oči. Dvakrat sem zdrsnil s stola ln prepričan sem bil. da bo srce kmalu odpovedalo. Ko bolečin nisem mogel več prenašali, sem zahteval od tVrissbanda. (ta me ncljc na stranišče. Dovolil ml Je. če prav sem bil šele pred dobro uro tamkaj. Pot do stranišča ml Js prinesla nekaj olaj
Zato so Izdelali načrt za rekonstrukcijo sta* rega vodovoda. Trenutno Izmenjavajo v Toplicah male cevi s cevmi večjega premera. Kredit) za ta dela pa so Izčrpani in uprava st prizadeva, da bi dobila nova denarna sredstva. Letos bo namreč nujno treba obnovit! okrog 2 km cevi z večjim profilom. Dela na terenu napredujejo, vendar ne bo zanje potrebnega kritja. Po predračunih bi bilo potrebno nekaj nad 4 mPljone dinarjev Uprava opravlja vsa dela v lastni režiji ter je mnenja, da bo na ta način mogla z varčevanjem morebiti kriti Izdatke za dopolnilne cevi. ki Jih bo treba šo preskrbeti.
Potrošniki vode so prepričani, da Im* Imela nprava v teh svojih prizadevanjih na priatojnlh mestih uspeh, kajti račun pokaže. da le bilo lani Izdano nad 2 In pol milijona dinarjev za pobijanje tifusa v Zagorju. Nikjer Pa ni poroštva, da se ne pojavi ta bolezen morda letos ie v večjem obsega kot lani, če Zagorje ne bo dobilo do volj dobre pitne vode. Zato ne more biti dvoma, da bodo potrebna sredstva za dokončno dovršltev vodovoda tudi pravočasno odobrena. Napore komunalne unrave upoštevamo ln želimo, da hi že enkrat bili odpravljeni razni »holahrunl« z dvomljivo vodo ter podani osnovni pogoji za splošno zdravstveno stanje T tem velikem Industrijskem kraju.
I. teren 0F Trbovlje
prireja v soboto, dne 19. t. m. predpustno rajanje v Domu kulture. Igral ho terenski Šramel. Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobro kapljico ln prigrizek je preskrbljeno.
Vljudno vabljeni vsi Trboveljčani ln ostali. — Odbor I. terena 0|F Trbovlje.
Sanja, toda takoj ko sem se vrnil ln zopet sedel, ie trpljenje poprijelo znova. Čakal sem, kdaj bo prišel Resnikov, a namesto njega se le pokazal zopet Šalit, čeprav je bila vrsta na Resnlkovu. Kako je Salltn uspelo, da je nadomestil Resnikova, nisem mogei Izvedeti nikoli.
»Vso noč bom nstal pri tebi. bratec! Kar veseli se!«
Upam. da «1 lahko zamišljate, kako strašanska je bila misel, da bom moral preživeti vso noč s šalltom. Sklenil sem, da ne bom šaliti: ničesar priznal, a obenem sem se za vedal, da bi lahko vzdržal le. če bi ml odrezali obe stegni Znova je znčel kričati, toda njecovo vpitje je prihajalo do mojih možgan le s polovično močjo, kajti postajal sem vedno bolj otrpel In šalita sem po kratkem času videl le Se kut nejasno konturo. šalit me le ves čas opazoval kakor lovec, ki zasleduje žival. Spoznal sem. da sovraštvo v njem raste, kar sem razbral Iz njegovih pogostih poizkusov, da bi planil name In me s fizično silo prisilil, da napišem Izjavo Toda tega pooblastila verjetno ni Imej in vedno znova sl le premislil Divjal je od leze In v teh zadnjih urah prekosil sam sebe- Že davno hi bil popustil, toda sovraštvo do tega človeka me le držalo še pokonci. Čutil le to In zaradi tega le še bolj pritiskal s svojim divjanjem. Njegovo vpitje Je moralo napolniti tudi hodnike. kajti pogostoma Je pokukal v sobo ta ali oni zasllševalnl sodnik Iz sosednjih sob ln povpraševal, kaj se je zgodilo. Cisto inalo pred polnočjo sen! tako oslabel, da sem bil prepričan, da je moja zadnja ura blizu.
»Državljan šalit, telefonirajte tnvarlšn Resnlkovu. Povedati mn moram nekajls
»Najprej moraš Izpregnvnrlll ln vso svoje umazane misli In zločinska dejanja moraš načečkati na ta naplrl«
Vstal sem ln obenem omahnil. Soha se je zavrtela pred mojimi očmi In že sem padel. Samo to še vem. da le Šalit skočil kot mačka k meni, me vickei pokonci, obenem pa kričal, da le njegovo vpitje tolklo po moji glavi kot kladivo Potem sn se odprla vrata In vstnpll te kapetan Tnrnulcv.
»Kaj pa je zopet? Kal tnllkn razgrajata?«
»Ta zločinec zasmehuje sovjetsko oblast, tovariš kapetan. Ukažite, da opravimo že z n.llm.«
Pobral sem se z zadnjimi močmi In pla nit k Torni le, o On, Ilci «em se ga kot očeta In solze so ml lile po liro
•Tovariš kapetan sklenil sem napisati svojo Izjavo, toda storil bom to le pred vami!«
ODPRIMO ŠE DRUGO STRAN...
ALI SE JE GOSPODU GOROGRANCU RES ZGODILA KRIVICA?
V naših revirskih krajih se še vedno najdejo ljudje, ki se zgražajo nad izgonom župnika Gorogranca iz Trbovelj ali pa ga pomilujejo. Vsem tem ljudem pa je zavezal jezik avtor članka, ki ga je pred nedavnim priobčil »Slovenski poročevalec« pod naslovom »Kadar volk rešuje ovco, ki se potaplja«. Ker verjetno niso vsi Trboveljčani ter ostali Zasavčani brali tega članka, je pa posebno zanimiv za naše kraje, ga v naslednjem ponatiskujemo. Kdor bo prebral povest, na kako umazan način je prišel župnik Gorogranc do svojega grunta pod Sv. Planino, si bo na jasnem, da se temu gospodu z njegovim izgonom iz Trbovelj ni zgodila nobena krivica, pač pa da je absolutno pravilno, da tega človeka ni več v trboveljski fari, kajti tak moralni pokvarjenec je sploh nemogoč v družbi poštenih delovnih ljudi, kaj šele, da bi bil njihov dušni pastir.
Avtor članka v »Slovenskem poročevalcu« najprej pravi, da bi povesti o gospodu Gorograncu dali lahko še drug naslov, na primer »Krščanska usmiljenost gospoda Gorogranca« ali »Ljubezen do bližnjega« ali »Usmiljeni samaritan« \ itd., nato pa nadaljuje sledeče:
»Zgodilo se je nedavno v Trbovljah. Julka Božjak, 54 let stara samska ženica, stanujoča v Trbovljah II, št. 49, je prišla po opravkih na mestni ljudski odbor in ob tej priliki podala med drugim kaj zanimivo izjavo o Martinu Gorograncu, župniku v Trbovljah, za katero sodimo, da ne bo odveč, če zve zanjo tudi naša javnost. Izjava se v skrajšani obliki glasi takole:
»S svojo teto Frančiško Božjak, staro 71 let, sem živela pred leti v Knezdolu št. 6, kjer je imela teta takrat lepo posestvo, veliko okoli 30 jo-hov, od tega okoli 3 hektare samih njiv. Posestvo je imelo tudi travnike in gozdove. Takoj po prvi svetovni vojni je teta začela preurejati stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter se je v letih 1921—1925 zadolžila v klerikalni kmečko-delavski hranilnici v Trbovljah, pa tudi drugod. Po letu 1925 so cene kmetijskim pridelkom zelo padle in takrat so začeli na teto pritiskati upniki z vseh strani.
Teta takrat ni imela denarja, ker je gospodarstvo šele začela preurejati. Zaradi upnikov sva bili prisiljeni odprodati najprej vse premičnine. Ker pa to ni zadostovalo, je prišlo nekako v letu 1928 do sodnijske prodaje našega posestva na javni dražbi.
V svojih mladih letih sem hodila v takratni klerikalni društveni dom v Trbovljah k društvu Dekliška zveza. Ko sem zvedela, da bo določenega dne razprodaja posestva moje tete, sem to na predvečer razprodaje vsa obupana povedala v Društvenem domu, hoteč svoji teti na vsak način pomagati. Takrat je bil navzoč tudi gospod župnik Gorogranc, župnik iz Trbovelj. Ta je poklical na razgovor še nekaj drugih gospodov, po tem razgovoru pa mi je izročil hranilno knjižico delavske hranilnice v Trbovljah na ime Miha Trpin z vsoto, ki se je pa ne spominjam več.«
»Bila sem vsa vesela,« pripoveduje Julka Božjak v svoji izjavi dalje, »ko sem dobila to pomoč. Naslednji dan sem tudi sama sodelovala pri licitaciji posestva svoje tete in sem celotno posestvo tudi zlicitirala za vsoto 60.000 dinarjev. Zdi se mi pa, da mi je šel takrat vodja te licitacije, advokat Flego iz Laškega, zelo na roko in mi je tudi pomagal, da sem posestvo za ta denar
Na ta način sem prišla do posestva svoje tete in sem bila prepričana, da bova posestvo s pridnim delom in pomočjo župnika Gorogranca tudi izvlekli iz dolgov. — Toda že nekaj dni po prepisu posestva na moje ime je kmeč-ko-delavska hranilnica zahtevala izplačilo preostalih obresti in zagrozila, da bo v nasprotnem primeru izvedla ponovno razprodajo posestva. Takrat si nisem upala dobiti novih porokov za posojilo, da bi plačala obresti, in sem zato ponudila gospodu Gorograncu, naj on prevzame posestvo in v mojem imenu poravna dolgove, jaz pa bi mu nato ta dolg odplačevala v obrokih. Gospod Gorogranc je v to tudi privolil.
Na posestvu sva ostali s teto kot pravi lastnici posestva še nekako pet mesecev. Že po tem kratkem času pa je dne 1. junija 1929 prišla na posestvo župnikova sestra Angela, zdaj poročena Kočar, ki so jo takrat odslovili iz nekega samostana. Po njenem prihodu nama na posestvu ni bilo več prestajati. Na vsakem koraku naju je preganjala in zmerjala, tako da sva končno morale oditi s posestva, nakar sem se preživljala z raznašanjem mleka.
Župnik Gorogranc je kmalu nato nakupil dovolj živine in inventarja, tako da se je posestvo v nekaj letih poslovno dvignilo in je zdaj eno izmed najboljših posestev v tem okraju. V letu 1946 mu je agrarna reforma kot nekmetovalcu odvzela večji del posestva, od česar sem med drugim dobila tudi jaz v trajno uživanje 1 hektar orne zemlje.
Leta 1941 se je vrnil v Trbovlje brat Martina Gorogranca, Franc Gorogranc, ki je bil do razpada Jugoslavije žandar nekje v Makedoniji. Ta je bil vse do osvoboditve upravnik posestev v Trbovljah oz. v Gaberskem, ki so jih zaplenili Nemci. Ljudje govore, da je bila hranilna knjižica na ime Miha Trpin, ki mi jo je izročil leta 1928 župnik Martin Gorogranc, njegova last, z njo pa se je na našem primeru okoristil tudi župnik Martin Gorogranc.«
Izjavi Julke Božjak, glede katere ni nobenega razloga, da bi dvomili v njeno resničnost, zlasti še, ker je to izjava preproste ženske, ki je, kakor sama pravi, izšla iz vrst nekdanje župniku zelo blizu stoječe Dekliške zveze, ni treba dodajati mnogo. O vsej tej stvari, ki je prvič že stara in drugič nikakor ne redek in osamljen, pa tudi ne najizrazitejši primer nekdanje grabežljivosti in pokvarjenosti nekaterih katoliških duhovnikov, bi niti ne bilo vred' no izgubljati časa in papirja, če bi šlo pri tem za Martina Gorogranca, župni' ka iz Trbovelj, ki pa ima na vesti še druge grdobije.
Župnik Gorogranc je bil v stari Jugoslaviji steber klerikalizma v Trbovljah in zvesti hlapec ter eksponent JRZ režima in njegove policije ter žandar-jev v borbi proti naprednemu gibanju. Bil je tudi med ustanovitelji ter duhovni vodja režimske razbijaške delavske organizacije Zveze združenih delavcev, s katero je vpadal trboveljskim rudarjem v hrbet, kadar so se borili za skorjico kruha in za malenkostno izboljšanje svojega, takrat mizernega stanja. Za vse to svoje delo je od TPD prejemal tudi lepe zneske. Med vojno so ga Nemci sicer izselili na Hrvatsko, vendar pa je odklanjal narodnoosvobodilno borbo naših narodov ter je bil ves čas njen nasprotnik. Po vojni je bil odkrit sovražnik ljudske oblasti, ki
ko ga je pred 30 leti poslala v Trbovlje. Končno pa je bilo Trboveljčanom dovolj vsega tega. Lepega dne v mesecu septembru se je dvignila večtisočglava množica in ga skupno z enim izmed njegovih dveh kaplanov izgnala iz trboveljskega okraja, seveda ne kot duhovnika, pač pa kot zagrizenega in zakrknjenega sovražnika ljudstva. Za njim ni žaloval nihče, razen peščice zapeljancev ter njemu enakih pokvarjencev.
Tak je torej moralni lik župnika Gorogranca, ki ga izjava Julke Božja-kove le še dopolnjuje.
Tako pripoveduje člankar o gospodu Martinu Gorograncu v »Slovenskem poročevalcu«.
Kaj bi k tej povesti dodali še mi? Če bi gospod Gorogranc ne imel nič drugega na vesti kot to, na kako lokav in umazan način je prišel do posestva pod Sv. Planino, je kot dušni pastir v Trbovljah nemogoč. Ne samo v Trbovljah, marveč tudi povsod drugod. Se več: vsak pošten človek, še bolj pa globoko veren kristjan in katoličan bo moral pritrditi, če si izpraša svojo vest, da je izpoved Julke Božjakove za Gorogranca tako porazna, da bi moral ta človek, če je v njem le trohice sramu in časti, takoj sleči suknjo katoliškega duhovnika. Da ni vreden, da jo nosi, je jasno kot beli dan.
zlicitirala, čeprav je bilo posestvo mno- i jo je obenem z Osvobodilno fronto po-go več vredno. Pri celotni licitaciji sem gosto javno napadal in zasmehoval, dobila vtis, da je moral biti advokat Tudi volitev se ni udeležil nobenih,
•Flego s kom dogovorjen, da sem tako poceni prišla do posestva. Prav tako pa se mi še danes zdi čudno, kako to, da sta tudi dva bogata kmeta, ki sta sodelovala v licitaciji, in sicer Rudolf Ahac iz Planinske vasi, in Martin Za-dobovšek iz Knezdola, takoj odstopila od nadaljnje licitacije, čim sem jaz postavila navedeno vsoto.
niti se ni včlanil v CMD. Ko pa je letos velika večina štajerskih duhovnikov podpisala resolucijo za izročitev vojnega zločinca Artukoviča, je odklonil tudi ta podpis. Skratka: mariborska škofija, ki je v delavska središča pošiljala dr. Korošcu in takratni gospodi najbolj vdane in naklonjene duhovnike, se v Gorograncu ni zmotila,
Kotiček za naše žene
f
Obvarujmo otroke pred rahitisom in jetiko
Zaman je trud vsake države, ki skrbi za vzgojo in zdravje otrok, če starši, zlasti pa matere, ne poznajo najosnovnejših pravil nege in prehrane svojih dojenčkov. Prav tako mora vsaka mati poznati vsaj najpogostejše otroške bolezni.
Pri nas sta posebno pogosti dve otroški bolezni:	rahitis in tuberku-
loza.
Kaj je rahitis, — V prvih mesecih po porodu ima otrok še mehke kosti, pozneje pa se mu v kosteh s pomočjo vitamina D nabira apnenec. Ta proces poapnenja kosti* traja dolgo in se kon" ča okrog 24. leta starosti.
Samega apnenca je dovolj v mešani hrani in tudi v mleku ga je zadosti. Vitamin D dobimo predvsem v ribjem olju, ni ga pa v prekuhanem mleku. Drugi vir protirahitičnega vitamina D pa je sončenje. Naša koža ima v sebi snovi, ki se s pomočjo ultraviotetnih žarkov presnavljajo v vitamin D. Zato bo vsaki materi razumljivo, da zbole za to boleznijo predvsem otroci, ki žive v mračnih, zatohlih in vlažnih prostorih, kjer ni 6onca, in otroci, ki niso pravilno hranjeni. Vsaka mati, ki bi
lahko dojila otroka, a tega ne stori in ga hrani s kuhanim kravjim mlekom, hudo greši nad svojim otrokom.
Na rahitisu oboleli otrok postane siten, razdražljiv, nima teka, hujša in bledi. Trebušček mu je izbočen in na-
pet. Zatilna kost je mehka, glava posta velika in štirioglate oblike. Zaradi telesne teže 6e otroku
Ametiški baivni film Škotska ICITl
Škotska Gorenjska — Highlands — je polna zgodb o starih bojih med škotskimi plemeni, zgodba, modno podobna narodnim pesmim o krvnem maščevanju pri Črnogorcih, s katerimi imajo gorski Škoti marsikaj sorodnega — bistrost, bojevitost, trmo-
pri Škotih glavna vez Kirk, stroga urezbiterijanska protestantska sekta, ki je preprečila v najtežjih trenutkih razpad Škodske zaradi plemenskih nasprotij.
Mc Glowani in Me Ardeni sta sovražni plemeni. Oba poglavarja sta že stara in Če bi bilo vse odvisno od njiju, bi stoletno sovraštvo najbrž počasi zaspalo. Toda Mc
Mladi McArden, ki je bolj izobražen kot njegovi nasprotniki in še zaljubljen v dekle iz sovražnega plemena, si prizadeva za pomirjenje obeh rodov. Prepriča starega poglavarja Mc Glowana, da njegov oce in vse pleme želite spravo in mir. Douglasovi načrti se izjalovijo, njegovo sovraštvo pa je še hujše, ker vidi, da tudi njegova sestrična ljubi mladega Mc Ardena. Zasnuje svojo najpodlejšo nakano: z izbraiue četo obišče Mc Ardenov grad v prijateljskem obisku. Ponoči pa, ko po gostiji ze vsi spijo, začne razsajati s svojimi oborožena po gradu. Njegov brat udari na sraa iz zasede. Toda preden pride do najhujšega, pridirja rešilna četa pod vodstvom pogla-
Glowanovi štirje sinovi so zagrizeni v svojem sovraštvu in trdno odločeni, da iztrebijo rod Mc Ardenov. Posebno se razvname sovraštvo, ko se vrne iz Anglije, kjer se je šolal, Mc Ardenov sin, ki se je zaljubil v lepo Mc Glowanovo nečakinjo. Boj, podžgan od ljubosumnosti, vzplamti z novo silo.-Stari pastor župne cerkve si prizadeva, da ohrani mir. Njegovi napori so zaman, kajti mladi kapitan Mc Glowan ne pozna pomislekov v sovraštvu. Ne ustavi se niti pred ubojem lastnega brata Murchorda. Kri izziva kri. Še en Mo Glowanov sin pade.
KINO TRBOVLJE predvaja ameriški film
»Škotska kri«
Sledeči teden je na sporedu »Po Ijzubezni«. — Predstave so raz-razvidne iz reklamnih omaric.

varja Mc Glowana. Mlajši brat pade, zadet od krogle. Douglasa razoroži mladi Mc Ar-den po težkem dvoboju. Oče, stari Mc Glo-wan ukaže, naj ga ustrelijo.
Rod Mc Glowanov je izumrl. Cena je bila visoka, a zaslužena. Med. plemenoma ne bo več sporov, saj se mladi Mc Arden poroči z Mc Glowanovo nečakinjo.
Ta film o krvnem sovraštvu bo na sporedu te dni v kinu Trbovlje.
»Cvrček za ognjiščem« na trboveljskem odru
Po daljšem presledku je Mestno gledališče v Trbovljah odprlo letošnjo gledališko sezono, in sicer z Dickensovo igro »Cvrček za ognjiščem«. Prva predstava je bila v sredo, 16. t. m. zvečer v Delavskem domu v Trbovljah. Predstava je dobro uspela. Podrobnosti o njej bomo prinesli v prihodnji številki.
staja velika in štirioglate oblike.
zbog
mehkih kosti ukrivijo noge. Tudi hrbtenica se skrivi in neredko je gr bavost posledica te bolezni. Prsni koš je izbočen (kurja prša) ali pa je vdol-ben. Zobje so redki, nazobčani in radi gnijejo. Zaradi mehkih kosti takšni otroci pozno 6hodijo: v drugem, tretjem ali celo v četrtem letu.
V mehkih, od rahitisa upognjenih kosteh se sicer pozneje, ko začne otrok jesti mešano hrano, nabira apnenec, costi pa ostanejo krive in otrok je pohabljen za vse življenje. Sedaj bo vsaki materi jasno, zakaj se priporoča dojenje in odsvetuje hranjenje otroka s kravjim mlekom.
Druga bolezen je tuberkuloza ▼ otroški dobi. To bolezen povzroča bacil, ki ga je odkril dr. Robert Koch. Ta bacil je izredno odporen in živi tudi izven telesa ter se obdrži posebno dolgo v prahu. Edino direktni sončni žarki ga po večurnem obsevanju uničijo.
Tuberkuloza je dolgotrajna in težko ozdravljiva bolezen. Bacili se vgnezdijo v pljuča in jih razjedajo-Naselijo se pa tudi lahko v črevesju, ledvicah, možganski mreni in drugod.
Kako dobi otrok tuberkulozo? — Novorojenček nima v sebi teh bacilov. Tudi če je mati tuberkulozna, otrok, ki ga je rodila, ni jetičen. Na tej bo; lezni obolj otrok šele pozneje, ko živi z jetičnimi starši.
Je pa tudi mogoče, da so starši popolnoma zdravi, je pa jetičen ded ali babica, ki varujeta otroka in se z njim igrata. Stari ljudje pokašljujejo, pljujejo na tla, otrok pa, ki se igra, nese z umazanimi rokami bacile v u6ta in se okuži. Ako potem otrok oboli na primer na ošpicah ali kakšni drugi bolezni, kjer otroško telo zgubi svojo odpornost, takrat začnejo bacili tuberkuloze svoje uničevalno delo.
Jetičen otrok zgubi veselje do igranja, hujša, bledi, se ponoči poti, nima teka, skratka: zaostaja in slabi. Dve dobi sta v otroškem življenju najnevarnejši za tuberkulozo;'pri dojenčku, ki nima še v sebi obrambnih snovi proti, jetiki, in pri otrokih od 10 do 15 let. ko najbolj rastejo in 6o zato manj odporni.
Vsak človek je že prišel v dotik z bacili tuberkuloze. Kdo ni bil v času okužcnj« odporeu, je zbolel za tuberkulozo. Pri ostalih pa, ki so bili odpornejši, so jih v telesu proti jetiki nastale obrambne snovi obvarovale pred resnim oboljenjem Ognjišče v pljučih je poupnslo in jetika je odpravljena morda za pelo življenje.
Kako obvarujemo otroka pred jetiko? — Pravilna prehrana in telesna krepitev otroka 6ta med najvažnejšimi orožji proti tuberkulozi Otrok naj ne pije nekuhanega kravjega mleka, ker so krave dostikrat jetične, mi pa tega ne vemo. Ne pustite, da bi se otrok igral po prahu, da ne zanese z umazanimi rokami kal bolezni v usta! Ne bojie se sonca in zraka, ne skrivajte otroka v poletnih mesecih v temnih, nesončnih sohah 1 Kdor ve ali sumi, da je na jetiki bolan, naj ne pljuje po tleh in naj ne poljublja otrok, kajti tudi to je vzrok pogostih okuženj.
OBJAVA
Sporočamo vsem naročnikom »Delavske enotnosti« > našem okraju, da lahko plačujejo in naročajo naft list na novo ustanovljenem poverjeništvu lista v Trbovljah, na se. dežu 088 (v stavbi Okrajnega sodišča!, dnevno od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure.
Poverjeništvo »Delavske enotnosti« 'iVbovlJe
																	 						 		
OTTO WITT
»Cigarete 10 bile polne zlatega prahu. Lastnik ležISi. bogat poaeatnlk plantaž, Je neprestano dajal zamoraklin dekletom cigarete. Tudi Jaz sem Jih mnogo pokadil ln Prav dobre so bile Nekoč tem Jih vzel celo pest domov, se v svojo »oho zakleni In Jih zažgal. Tosledlca Je bila. kakor aem pričakoval: v tobačnem pepelu aem odkril množino drobnih zlatih zrn Med tem ko so dekleta orala. Je pepel od cigaret .talno padal v sklede In težko zlato se Je zbiralo na dnu posod. Kakor veste, zadostuje, če v taki skledi dobiš le majčkeno množino zlata, Pa že to pomeni, da so ležišča Izdatna «
. »Da, na vse načine znajo slepariti, kadar gre za zlato,« Je menil »Vilson.
*
»Nekoč so me skušali oslepariti pri tako Imenovanem nnjvečjem zlatem rudniku sveta. to Je v Comlstoneju na Sumatri.« Je *ačel Baltimore svojo drugo zgodbo.
»Počakajte trenutek!« ga Je pretrgal Walker. »Se nikdar nisem ničesar slišal o datift) ležiščih v Comlstoneju ... Da so nflJ večjn ta ležišča, pravite?«
»Rekel sem, da Je to tako Imenovani nnjvečjl *iat| rudnik, gospod ravnatelj Niso to največja zlata ležišča. Samo potrpite za nekaj trenutkov.«
»Prav rad. Sumatra ml je precej znana, toda ComlNtone . ..«
»Tega kraja ne poznate Razumljivo. Do volite, gospod Walker, da vam nekoliko osvežim spomin. VI štejete, če se no motim petindvajset let.«
»šestindvajset, prosim.«
»Lepo. Kaj ne, pred petimi leti ate nastopili svoje delovanje pri rudniku?«
»Tako Je.«
»Ko se Je odigravala drzna sleparska burka s Comlstonejem, ste bili deček šestih let. Od takrat je namreč poteklo že dvajset let. Ta zgodba Je moja največja Izkušnja v takih rudniških zadevah, čeprav niste neposredno morda ničesar slišali o teh skrivnostnih ležiščih zlata, vas bp neko Ime gotovo privedlo na pravo sled, In sicer Ime Italijana Spera.«
Oba gospoda sta napeto pogledala Baltl-morea.
»Ah, seveda sva že mnogo slišala o Speru.«
»To Je eden najbolj pretkanih sleparjev z zlatimi najdišči na svetu!« Je pripomnil WIlson.
»Pozlačenega Italijana so ga Imenovali.« se Je spomnil Walker.
»Vidite, stavit bi se šel. da ga poznate,« Je rekel Inženir. »Ali ga poznate samo po Imenu ali tudi osebno?«
»Samo po tem, kar sem čul o njem,« Je odvrnil WIlson.
»Ali ta mož še živi?« Je vprašal Walker.
»Da. še «
»Koliko let bo štel sedaj?«
»Kakšnih petdeset,« Je menil Baltimore. Pri teh besedah Je Baltimore stegnil svo-
nlh uslužbencev. Ko smo prišli tja, nas Je Italijan Spero, ki smo ga dobili v rudniku, pustili same, češ da kot lastnik rudnika noče kakor koli vplivati na ljudi, ki nameravajo preiskati rudo. Preiskava da naj se Izvrši v redu. Spero Je tedaj odpotoval na svoje posestvo, oddaljeno kakih deset kilometrov od rudnika.«
»Da. slišal sem že, da je to njegova običajna zvijača,« je rekel bančni ravnatelj Wllson.
»Tako smo stali čisto sami pred rudnikom, ki Je Imel en sam šaht. Orodje In druge potrebščine smo prinesli s seboj. Za čeli smo z delom. Dal sem v trideset metrov globokem šahtu razstreliti precejšnjo količino kremenca. Od vsake tone kremenca. ki so jo spravili potem na površje, sem vzel za preizkušnjo nekaj kamenja.«
»Ali ste kamenje za preizkušnjo jemali naravnost Iz kupov, ki so Jih pošiljali iz šahta?«
»Ne, ne,« Je odvrnil Baltimore. »Bil sem tedaj sicer še zelo mlad. a tako lahkoveren vendar nisem bil. Vsako tonsko količino sem dal stresti Iz posode ln razbiti od delavcev, nato sem šele vzel rudo za preizkušnjo,«
»Ali ste našli mnogo zlata?«
»Tega nisem takoj ugotovil, ker Je bilo sklenjeno, da se preizkušnja Izvrši pozneje po mojem povratku v London. Rilo pa je
Jo levico In pokazal prstan, katerega kamen | v kreuiencu zlato, saj sem s prostim očesom Je bil obrnjen na notranjo stran. Pokazal opazil v njem drobna zrna zlata. Tako smo
delali ves teden. Takrat pa se Je zgodilo
Je obema gospodoma dragocen briljant In oba sta z zanimanjem ogledovala bleščeči kamen.
»Ta briljant Je dar Italijana Spora,« je nadaljeval Inženir.
»No. no. kako pa je to mogoče?«
»Dobil sem ga takrat v Comlstoneju na Sumatri.«	*
»Povejte nam to zgodbo!«
»Bil sem tedaj še mlad.« je nadaljeval Baltimore, »komaj petindvajset let sem štel. Neka londonska firma me je poslala na Sumatro, d« prelščem zlata najdišča, ki jib je ponujal v nakup Italijan Spero V rudniku Je bil bel kremenec ln Imel je en sam navpičen šaht. Ko smo prišli tjakaj . ..«
»Kaj, vas je bilo več?« ga je pretrgal Walker.
»Da. Firma ml Je dodelila deset angleških delavcev, samih zvestih ln poštenih, korekt-
nekaj zagonetne ^a. Ko sem zjutraj stopil v rudnik, sem našel na dnu odprt žepni nož.«
»To pač menda ni nič posebnega?« Je menil \Vllson.	. ,
»Gotovo ga Je Izgubil kakšen delavec,« Je pripomnil Walker.
»Seveda najdba noža sama na sebi ne bi nič pomenila; toda Izkazalo se je. da nož ni bil last nobenega Izmed delavcev.«
»Dragi gospod Baltimore, kljub temu se da vsa zgodba lahko preprosto pojasniti; Je pač kakšen tujec prišel ponoči v bližino šalita In mu Je padel nož vanj,« Je dejal bančni direktor Wllson.
»Cisto prav. gospod Wllson. tudi jaz sem prav tako mislil, toda nož Je bil krvav . .«
»Krvav?«
»Da, ročaj Je bil okrvavljen. Sprva sem mislil prav tako kot vi: da je namreč po-
noči prišel nekdo k šahtu. se morda po naključju urezal In v vznemirjenosti Izgubil nož. Sicer je bil šaht zaprt z loputnlkom, vendar je nož lahko padel vanj skozi raz-poklino. Toda vse to ni držalo.«
»Zakaj ne?«
»Po več dneh se je namreč zgodilo nekaj posebnega.«
»Kaj?«	, J
»Zaradi zgodbe z nožem je bila odrejena stalna straža pri šahtu: po dva moža podnevi ln ponoči. Sklepali smo: kdor je lahko vrgel nož v šaht; lahko stresa vanj tudi zlati prah. Treba je bilo torej paziti. A nič se n! zgodilo. Noben tujec se ni pojavil. Nekega dne — bilo je opoldne — so ljudje v šahtu navrtali skale ln Jih nabili z razstrelivom. Strašno je zagrmelo in čakali smo samo še na to, da se dim razkadi. Ta krat pa je‘ nekdo strašno zakričal. Slišalo se Je. kakor bi nekdo vpil v smrtni nevar nositi. Glas je prihajal Iz globine šahta. Vpitje je trajalo pet do Šest sekund, potem pa je utihnilo. Čakati smo morali še deset minut, da se .1e dim nekoliko razkadil, potem pa smo se odpravili v šaht. Tam je bilo še vedno toliko dima. da smo komaj lovili sapo.«
»Kaj ste našli?« sta vprašala oba gospoda.
»Saht je bil prazen.«
»A kričanje?«
»Potrpite malo. Preiskal sem dno šahta zelo natančno. Pravkar razstreljena ruda je ležala spodaj vse križem razmetana. Nič posebnega ni bilo videti. Vse okoli nas Je bila videti sama skala. Skozi te stene Človek vendar ne more.«
»Ali ste vse natančno pregledali?«
»Smo Prižgali smo bakle, k! so prav dobro razsvetljevale ves šaht. ki Je Imel v premeru le štiri metre. Preiskava torej ni bila težavna.«
«AII niste ničesar našli?«
»Prav ničesar. Začel sem zasmehovati samega sebe In poskušal sem sl tuleči glas razložiti na čisto naraven način. Ali sl lahko mislite, kako. gospod Walker?«
Walker Je trenutek premišljal.
»Da,« je rekel potem, »sem Že ugani’ pa to Je zelo preprosto. Zrak ln plini, kl so po streljanju pl h ni 11 Iz šahta. so povzro čili. da je Šaht zapiskal kakor kakšna piščal od orgel.«
»Da, da, gospod Walker, tako sem mislil tudi jaz; ta razlaga se ml je zdela čisto naravna.«
»No, ali je bilo tako?«
»Ne.«
»Kaj pa se je zgodilo?«
»Se enkrat sem se odpravil v šaht in odstranili smo razstreljeno kamenje. Takrat pa sem našel pod kamenjem podolgovat mehek predmet. Dvignil sem ga. Iz gledal Je kakor dinamltna patrona. temnordeč In mehak, kakršen je navadno dinamit. Pravkar sem hotel ošteti ljudi, naj pri streljanju bolj pazijo In ne puščajo celih dinamitnlh patron po tleh. pa sem se naenkrat zdrznil: na tistem predmetu sem otipal noht.«
»Kakšen noht? Ne razumem.«
»NI bila namreč dinamltna patrona, marveč odtrgan človeški prst.«
*?daj razumem,« Je rekel Walker.
»Kaj razumete?«
»Kako ste prišli do prstana z briljantom. Ta prstfcn je bil seveda na odtrganem prstu.«
»Ne, ne. Prstan Ima tudi svojo zgodovino.«
»Pa kako Je prišel prst v šaht?« Je vprašal Wllson
»Ko sem se spet pomiril, ker me Je bil odtrgani prst resnično vznemiril.« Je nada IJeval Baltimore, »sem razumel, da smo prišli na sled sleparstvu In da se Je moral nekdo skrivati v šahtu. Kako se Je skrival, ml je bila še uganka. To vprašanje je bilo treba rešiti Začeli smo po stenah trkati, da bi slišali, ali ni kje v steni morda kakšna votlina.«
»Oprostite, če vas za trenutek nstavlm.« je vskočil v besedo Walkcr. »Ali ni tisti kraj v bližini ognjenikov?«
»Da, nedaleč proč je ognjenik Indra-pura.«
»No. prosim, nadaljujte.«
»Kakšnih petnajst metrov od dna so bobneče zazveneli udarci v kamenje, kl so povsod drugje povzročali rezke glasove. Tu je hllo torej sumljivo mesto Zadaj Je morala biti votlina. Preiskali smo natančno vso steno, vendar nismo našli nobene raz-pokllne.«
»Zadaj za steno Je bila torej jama. kakršne niso redke v kamenju na ognjenlškein ozemlju,« je menil Wllson.
(Dalje prihodnjič)
Naš/ čitatelji pišejo
Odprt partijski sestanek v Zagorju
Pred kratkim so imeli v Zagorju odprt partijski sestanek, ki ga je priredila osnovna partijska organizacija gospodarskih podjetij KLO. Nanj so povabili vse člane tega delovnega kolektiva. Namen sestanka je bil seznaniti z delom partijske organizacije tudi nepartijce. Polnoštevilna udeležba na tem sestanku je dokaz, da se tudi ostali zanimajo za delo partijske organizacije.
Po kratkem političnem in gospodarskem pregledu je sekretar osnovne partijske organizacije seznanil kolektiv z dosedanjim delom in napori organizacije v preteklem polletju v pogledu politične aktivizacije in gospodarskega izboljšanja v podjetjih.
V diskusiji so obravnavali razna gospodarska vprašanja, zlasti pa težave, ki se pojavljajo v podjetjih. Tako je na primer nujno, da se razširi mizarska delavnica, ki naj preusmeri proizvodnjo za široko potrošnjo. Za to so pa potrebni sodobni stroji, da bo mogoče tekmovati z istovrstnimi podjetji, ki imajo že sedaj boljšo mehanizacijo.	'
Krojaško-šivilska delavnica se je razdelila v dve samostojni podjetji — v krojaško in šivilsko delavnico. Kolektiv krojaške delavnice je zahteval, da se šivilska delavnica osamosvoji, ker ta ni bila dovolj aktivna in so morali krojači kriti primanjkljaj, ki ga je imela šivilska delavnica vsak mesec. Kolektiv šivilske delavnice bo moral gledati, da bo dosegel aktivno bilanco, sicer bi morali podjetje razpustiti.
Čevljarska delavnica se trudi za izboljšanje kvalitete izdelkov brez podražitve. Pretekli mesec so znižali cene za usluge.
Kleparska delavnica KLO ima mnogo naročil, nima pa na razpolago ustreznega materiala, da bi ugodila vsem naročnikom. Dobiva samo nekurantno blago in je razumljivo, da izdelki ne morejo biti dobri. Delavnica potrebuje predvsem črno pločevino.
Na sestanku so razpravljali tudi o nezadostnih obratnih sredstvih. Nekatera podjetja razpolagajo z večjimi finančnimi sredstvi, kot je potrebno; to nesorazmerje bi bilo treba vskladiti tako, da bi vsa podjetja lahko delala.
Komunalna dejavnost je bila v 'preteklem polletju živahna. Dobro napreduje predvsem delo na vodovodu. Pobijanja paratifusa je bilo uspešno rešeno. Vodarina se je neznatno povišala, to pa zaradi tega, ker mora KLO plačevati rudniku še vedno znatno vsoto za vodo, ki se črpa iz jame. Razen tega so stroški s klorizacijo vode, kar je nujno, da se preprečijo ponovni pojavi paratifusa. Vsi ti stroški bodo odpadli, ko bo nov vodovod končan in bo lahko dajal zadostne količine vode ter ne bo treba uporabljati tople vode, ki prihaja iz rudnika.
Na sestanku so obravnavali nadalje delo mladine. Pri obisku vaj pred-
vojaške vžgoje je še vedno precej nediscipline. Tukaj je treba omeniti, da nekateri mojstri ne puščajo vajencev k vajam ter nimajo razumevanja za predvojaško vzgojo, ker jim je bolj pri srcu osebna korist. Center predvojaške vzgoje v Zagorju potrebuje primerne prostore, kjer bi bil v zimskem času teoretičen pouk. Mladina ima še vedno premalo pomoči od množičnih organizacij.
Partijska organizacija posveča mnogo pažnje tudi vprašanju kadrov. Zlasti je potrebno, da dobijo razen vodilnega osebja tudi poslovodje primerno strokovno in teoretično izobrazbo, da bodo pomagali podjetju k boljšemu uspehu.
Na sestanku so se pogovorili o škodljivem delu nekega dela naše duhovščine. Kljub temu je naša vlada pokazala svojo velikodušnost s pogojno izpustitvijo dr. Alojza Stepinca. — Na zborovanju so poudarili še važnost dela v sindikalni organizaciji, delo na vasi, dvig naprednega kmetijstva, delo KDZ in podobno.
Sekretar mestnega komiteja je opozoril na važnost odprtih partijskih sestankov. Množice morajo vedeti, kaj Partija dela, kje se uveljavlja in kakšne uspehe ima v svojem delu. Poudaril je nujnost vključitve mladine v razna društva, kjer bi se politično' in kulturno izobraževala in izživljala.
Na koncu je organizacijski sekretar CK KPS podal kratko analizo sestanka. Enostransko obravnavanje enega in drugega vprašanja ni pravilno. Pojavljajoče se probleme je treba zajeti temeljito in vsestransko, kar pa je najlaže doseči na takih sestankih. Na sestanku so se premalo obravnavala politična vprašanja, prav tako so nečlani premalo posegali v diskusijo.
Na splošno lahko rečemo, da je ta odprti sestanek dosegel svoj namen: zbližal je člane kolektiva, prav tako so spoznali naloge, ki se pojavljajo » političnem in gospodarskem življenju kraja ter podjetja.
Podjetja, ustanove in vsi ostali, ki si žele hiter in dober tovorni prevoz — pozor!
Okrajno
avto-prevozniško
podjetje
TRBOVLJE
vam poskrbi dnevno hiter in zanesljiv prevoz — Poslužite se ga in zadovoljni boste!
Sprejem odreda »Lidije Šent jrc“ v Zvezo pionirjev
V decembru se je delo odreda »Lidije Sentjurčeve« na nižji gimnaziji v Hrastniku močno poživilo. Pionirske skupine tega odreda so se po svojih močeh in zmožnostih pripravljale na slovesen sprejem v Zvezo pionirjev Slovenije. Prav posebno moram pohvaliti pionirsko skupino v okviru radio krožka, ki je pod vodstvom inž. Safo--nova pripravila vrsjo lično izdelanih sprejemnikov, ki jih pa zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli razstaviti (stranski, prostori Doma kulture so bili zasedeni zaradi priprav za Novoletno jelko). Poleg tega so vsi uspešno opravili izpit osnovnih pojmov elektrotehnike. Ker so me na izpit povabili, sem imel priložnost ugotoviti, do kako temeljjtega znanja se more skupina v področju, ki jo zanima, dokopati pod vodstvom skrbnega in veščega učitelja.
Dramska skupina nas je pa za praznik Novoletne jelke presenetila z »Rdečo kapico«, ki jo je naštudirala pod vodstvom učiteljice Serbakove. Igrica je bila res ljubko prikazana.
Šahovska skupina je zaigrala pod svojim vodjem prof. Žnidaršičem brzo-turnir, pionirski pevski zbor pa nam bo v kratkem pokazal svoje znanje na samostojnem koncertu, ki ga bo priredil pod vodstvom učiteljice Urbajso-ve ob sodelovanju pionirjev iz Glasbene šole.
Ostale skupine niso mogle pokazati posebnih uspehov zaradi preobremenjenosti voditeljev.
Sprejem se je izvršil v soboto, dne 29. decembra popoldne pred slovesno proslavo Novoletne jelke. Pred sprejemom sem pionirjem v, kratkih besedah razložil pomen in spored sprejema, pionirski pevski zbor pa je slovesnost odprl s pionirsko himno.
Nato je stopil pred pionirje sekretar Mestnega komiteja tov. Tone Klemen z odredno zastavo v rokah. Izročil jo je odrednemu zastavonoši, pio-
PEVSKO DRUŠTVO »SLAVČEK«
v Trbovljah
bo priredilo dne 20. januarja 1952 KONCERT v Delavskem domu Začetek ob pol 8. uri zvečer Nastopilo bo 80 članov mešanega pevskega zbora, 130 članov pionirskega zbora in 30 članov orkestra Delavske godbe — Dirigent: Jože Skrinar.
nirjem pa je v imenu Mestnega komiteja in ljudske oblasti čestital k prazniku. V imenu pionirjev se mu je zahvalil načelnik pionirjev Vlado Sihur.
Sledila je razdelitev pionirskih legitimacij in značk. Po njej je tajnica pionirskega odreda Olga Salamonova prebrala pozdravno brzojavko pokroviteljici odreda, organizacijskemu sekretarju CK KPS, tovarišici Lidiji Šentjurčevi. Sprejem smo zaključili z državno himno.
Prepričan sem, da bo ta dan zaradi uspeha slovesnosti ob sprejemu v„ Zvezo pionirjev Slovenije in zaradi prisrčnega programa, s katerim so množične organizacije stopile pred našo mladino ob prazniku Novoletne jelke, ostal pionirjem v trajnem spominu.
M. O.
OB JAVE
OBVESTILO
Flanlnsko društvo Trbovlje sporoča članstvu. da lahko poravna članarino za leto 1952 v društvenem lokalu vsak torek In petek od 18 do 19. ure ali pa po odbornikih Prav tako »prejemamo ob teh dneh nove čla ne. članarina za pionirje In mladince ostane ista kot doslej, za starejše pa se Je malenkostno dvlsrtilla v korist trradnje osrednjega planinskega doma v Ljubljani. Nadalje obveščamo članstvo, da dobi lahko v lokalu II. Izdalo priročnika za planince, bronaste plakete ln nove društvene znake.
Planinsko društvo Trbovlje
RAZGLAS
Pa se zmanjša nevarnost obolenj za steklino, sporočamo prebivalstvu velj. da bo mestni veterinar opravil v dneh od 21. do 24. januarja t. I. cepljenje psov za vse področje MLO Trbovlje po sledečem vrstnem redu:
21.	januarja pri Sušniku od 8. do 9. ure dopoldne.
22.	Januarja pri Zavrašku od 8. do 9. ure dopoldne,
23.	Januarja pri Mestni klavnici od 8. do 19. ure dopoldne.
24.	Januarja pri Parašnhu od 8. do 19. ure dopoldne (Zgornje Trboflje).
Po končanem cepljenju bo strogi pasli kontumac (zapora psov). In sicer od 24. Januarja do 24. februarja t. L. to pa zaradi nevarnosti posledic cepljenja.
MLO TRBOVLJE
PREKLIC
Preklicujemo neresnične govorice o Franju Kolarju in Alojziji Gracarjevi.
Pavlič, Tomše in Likar, Trbovlje-Retje.
NALIVNO PERO. najdeno na vodenskl pošti, je oddati proti nagradi upravi »Za savskega vestnika«.
UGODNO PRODAM otroško posteljlrn. posteljo z nočno omarico, športni voziček In čeveljčke za t—3 letnega otroka. — Jesih. Trbovlje II./92.
psov
Trho-
Rudarski festival Slovenije v Trbovljah
Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje se je dne 10. t. m. sešel na svoji prvi redni seji, kjer so konstituirali novi odbor; za predsednika je bil izvoljen tov. Pavle Kovač, za podpredsednika (ov. Ladislav Grum iz Hrastnika, za tajnika pa tov. Lado Levec. Prve seje so se udeležili vsi odborniki, grajati pa je neudeležbo iz Zagorja.
Na seji so obravnavali nadaljnje delo Ljudske prosvete. Glavna točka dnevnega reda je bila prireditev Rudarskega festivala za vso Slovenijo, ki naj bi bil meseca avgusta v Trbovljah. V ta namen so izvolili dva pripravljalna odbora, in sicer odbor za tehnično in odbor za kulturno izvedbo festivala. Festival bi bil na prostem, kjer bi sodelovale godbe na pihala, pevski zbori, folklorne skupine in gledališke družine, in to izključno iz rudarskih krajev Slovenije.
Važen sklep s te seje je, da se vpošlje na OLO Trbovlje predlog, naj se od vseh veselic pobira taksa od 1000 do 2000 din, ki naj bi se stekala v fond v korist prirejanja raznih prosvetnih in izobraževalnih tečajev ter za razmah Ljudske prosvete trboveljskega okraja sploh.
Pred novim odborom stoje to leto velike naloge, glavna pa je prireditev rudarskega festivala.
Podmladkarji RK iz Loke nam pišejo
Podmladkarji Rdečega križa i® Loke pri Zidanem mostu nam pišejo takole:
Poročali smo že, da je naš podmladek organiziral higienski tečaj. Vršil se je v decembru in je trajal tri tedne. Tečaj je obiskovalo 40 podmladkarjev. Ob koncu tečaja smo prejeli iizkaze o svojem uspehu.
S tečajem smo zelo zadovoljni. Seiznanili smo se z mnogimi napotki, kako si čuvamo zdravje. Želimo, da bi se taki tečaji nadaljevali tudi v prihodnjih šolskih letdh.
Pripis uredništva: tudi mi smo veseli tega uspeha ter želimo, da bi bili tudi po vseh drugih šolah podmladkarji RK tako pridni kot v Loki pri Zidanem mostu.
Stalin na Koreji
V Koreji se skupno z drugimi vojski bori tudi Stalin — in to cel« na strani Združenega poveljstva. Ne gre slcer tukaj za Jožeta, pač pa za kapetana Gustava Stalina iz San Frančiška. Kapetan Stalin, ki Izgubi večino časa s potrpežljivim razlaganjem, da ni v nikakem sorod n z mnogo bolj znano osebnostjo, ki nosi Isto ime. je Amerlkanec starega rodu. Njegovi prastaršl so se preselili v Ameriko iz švedske.
V nedeljo bo podla OdlOČitCV
Bokelj : Rudar 1:1 (1:0)
V nadaljevanju tekmovanja za vstop v II. zvezno ligo je trboveljski Rudar odigral preteklo nedeljo povratno nogometno tekmo v Kotoru proti tamkajšnjemu Boklju. Na tihem smo računali na uspeh našega moštva; neodločen rezultat v Kotoru je nedvomno uspeh in korak naprej za Rudarja, ki si je v nedeljo svoj položaj na lestvici popravil. Z zmago proti moštvu Šibenika, s katerim se bo Rudar srečal prihodnjo nedeljo na trboveljskem stadionu, so dane vse možnosti, da bo revirsko moštvo član II. zvezne lige. Prepričani smo, da bodo naši fantje ob srečanju s Šibenikom pokazali, da si ne žele povratka v slovensko ligo, pač pa da hočejo ostati v družbi najbolj-
ših. Treba se bo krepko boriti in zmagati — voljo za boj in uspeh pa ima enajstorica Rudarja.
O poteku tekme v Kotoru trenutno še ne moremo dati pobližjih pojasnil, ker ob zaključku redakcije te številke še nismo imeli poročil iz Kotora. O igri Rudarja v Kotoru in bitki naših fantov s Šibenikom v nedeljo bomo poročali prihodnjič, kjer bomo lahko prinesli že končno oceno revirskega nogometnega prvaka.
Vsekakor pa je potrebno, da se nedeljske tekme Rudarja udeležimo v pač kolikor mogoče velikem številu tako iz Trbovelj kakor tudi iz Zagorja in Hrastnika. Z dobrim obiskom te tekme in z bodrenjem naših fantov lahko mnogo pripomoremo k zmagi in uspehu. V nedeljo torej — na svidenje!
Prve smučarske tekme
Snega v trboveljski dolini ni, ga je pa
zato dovolj no naših okoliških hribih, tak<t _ . « . Sv.
na Mrzlici. Kalu, Partizanskem vrhu.
Gori in Kumu.
Smučarski klub »Rudarja« je zaradi tega organiziral prejšnjo nedeljo na Kumu smučarske tekme Tekmovali so zaenkrat samo v alpski kombinaciji ter se je te prireditve udeležilo lepo število trboveljskih smučarjev. Snežne razmere so bile naravnost odlične. Dopoldne ao bile tekme v slalomu, popoldne pa v smuku.
V skupni kombinaciji je zasedel med člani prvo mesto Avgust Ulrih s 4.36 točk. Drugi je bil Janez Novak s 6,23 točk, tretje mesto pa je dosegel Franc Sprogar z 12,69 točk. Pri mladincih je zmagal Ivan Berger.
Tekmovanje je bilo pod vodstvom tovariša Tea Kusa dobro organizirano. Dobro se je Izkazal tudi mladi sodniški zbor smučarskega kluba »Rudarja«. Tekmovalci so bili zadovoljni in si žele še več podobnih tekem, na katere se vabijo tudi nečlani
Tekmovalci Rudarja pred startom
A N 1 M 1 V O S 7 /
Kaj je skuhala mala Janiča?
štiriletna Američanka Janiče Murphy sc niura zahvaliti le takujšn.11 Intervencij! zdravnikov, da Je ostala pri življenju; ni mnoga manjkalo, da dekletce ni umrlo zaradi »obeda«, ki sl ge je samo napravilo na svojem otroškem štedilniku In ga nato pojedlo. Ta zanimivi obed je obsegal jed, se stoječo Iz 199 gramov nekega odvajalnega sredstva, osmih zdnhijenlh tablet aspirina, tube kožne kreme, soli. popra ter praška od mandljev.
Ob tem dogodku bi se morala marsikatera skrbna m*t! zamisliti Ne glede na to, da zdravilnih, jedkih In strupenih tekočin, čistil in podobnega ne smemo puščati ležati po stanovanju, marveč da jih moramo zakleniti, bi morala vsaka meti, ki se sicer veseli otroških, zgodaj prebujenih sposobnosti svojega otroka, paziti na to. da se od časa do časa na lastne oči prepriča, s čim neki se njena mala hčerkica ali na sinček peča na svojem malem štcdnllnlku ali pa, kaj nese v usta; marsikakšna nesreča hi bila preprečena. Seveda tudi ni dobro Iztrgati otroku lz rok njegove kuharske pripomočke z vzklikom: »Fe.i!« In podobno, kajti s tem bi pokvarili otroku veselje do igranja. Nasprotno! Treba Je otroku Iti na roko, ga lepo podučiti ln mu dltl na razpolago sadne krhle, sladkor ali kaj podobnega ter ran morda dovoliti, da sl sme s kamenčki ali gumbi kupiti pri materi vse potrebno za tak predviden »obed«. Najmanj, kar sl bo ma. mlca prihranila, bo otrokov pokvarjen želodček, če ne še kal hujšega, kot je morala to Izkusiti mala Janiče.
TELEVIZIJA V SLUŽBI KIRURGIJE
Kirurgi y Los Angelesu, Chicagu ln New Yorku so na platnu televizijskih sprejemnikov spremljali operacijo aorte (žlle-dovod. nice) nekega dvajsetletnega f«nta. Operiral ga Je dr Johna v Los Angelesu. Slike so bile harvne. To Je bil prvi medkontlnentalnl medicinski prenos po televiziji. Navzoči ki. rurgi so izjavili, da je t.a poskus za medicino epohalnega pomena.
Operirani fant se je rodil z zoženo aorto, kar Je oviralo njegov krvni obtok; zato seveda ni bil zdrav. Nobena zavarovalnica ni hotela skleniti z njim pogodbe ln zdravniki so mu svetovali, naj se ne oženi. Ope-
PREKLIC
Preklicujem proti tov. direktorju Alojzu Dularju izrečene Žaljivke In se mu za hvaljiijem, da Je odstopil od tožbe. —• Tončka Ocepek, Zagorje — Topilce 6.
racijo je spremljalo na televizijskih spre jemniklh nad 250 zdravnikov. Kirurg je lz rezal zoženi del aorte ln jo znova zašli. Po operaciji je začela kri normalno krožiti po fantovem telesu.
5000 BESED NA MINUTO
Neki Izumitelj iz Alzacije Je sestavil registrirni aparat za radlotelegrafske znake, iti lahko sprejema Morsejeve oddaje ln Jih zapisuje z brzino 5000 besed na minuto, kar predstavlja svojevrsten rekord hitrosti.
PLAMEN SILNE VROČINE
Znanstveniki na Institutu za raziskovanje na univerzi Temple v Filadelfiji so praktično dokazali, da lahko napravijo plamen tako velike vročine, da hitro zgori še tako odporna snov. Znanstvena revija »Science Digest« poroča, da razvija tenak plamen vodika In flora temperaturo 4982 do 5269 stopinj C, ki velja hkrati za najvišjo temperaturo. ki so Jo kdaj dosegli v laboratorijih. Tl znanstveniki so Izdelali tudi nekakšno baklo, v kateri zgoreva v prah zmleti alo-mlnlj s kisikom Plamen te bakle prežge ▼ dveh minutah 8 cm debel betonski zid.
NOVA TRGOVINA V TRBOVLJAH
S prvim januarjem letošnjega leta je začela poslovati pri Zdolšku v Trbovljah v sestavu mestnih gospodarskih podjetij specialna trgovina, ki ima na zalogi vse vrste železnine, stekla, kuhinjske posode, barve, lake In podobno. Zanimanje za to poslovalnico je veliko, saj je tamkaj vsak dan dovoli ljudi, zlasti še, ker dobiš v tej trgovini najraz Hčnejše Iskane gospodarske |n gospodinjske potrebščine, ki sl jih moral poprej loviti bo celih Trbovljah, pa Jih še nisi zanesljivo vseli dobil.
Mestna trgovska podjetja v Trbovljah so napravila prav dobro potezo, da so združila prodajo železnine, stekla, barv ln lakov, ku hlnjske posode, gradbenega ln še drugega materiala v posebno trgovino. Pred kratkim je naš sodelavec obiskal to trgovsko poslovalnico ter bil prijetno presenečen nad bogato zalogo majhnih In velikih železnih izdelkov, specialnih delov za kolesa itd. Lep In okusno opravljen lokal priča, da se je osebje Mestnih trgovskih podjtlj resno potrudilo pri ureditvi te specialne trgovine.
Poslovalnica Je razdeljena na več oddelkov ln sicer na oddelek za kuhinjsko emajlirano posodo, lonce, kozice, sklede, skodelice, delavske lonce vseh vrst In velikosti V oddelku za železnino dobiš vse vrste želez«, t. J. ploščato, kvadratno, paličasto In fazon-sko železo, različne vijake, mreže zn ograje, žeblje raznih vrst, verige, nože ln podobne izdelke.
V keramičnem oddelku on o« razpolago kupcem razni krožniki, sklede, skodelice za črno in belo kavo, lončki za Juho, cve tllčne vaze ln Še drugi keramični izdelki Vseh vam ne moremo našteti — najboljše pač ho, da sl Jih o priliki, ko boste prišli po opravkih v dolino, sami ogledate.
Tudi s steklom je ta trgovina bogato za-
ložena, tako h okenskim steklom, raznimi servisi, navadnim in brušenim steklom, ste. klenlcanii. kozarci vsel vrst Itd.
Kar si poprej težko dobil, če si kaj zidal ln gradil, t J. gradbeni material. Je sedaj v tej trgovini interesentom v neomejenih količinah na razpolago, tako n pr cement, strešna In zidna opeka, okovje za vrata in okna, vodovodni instalacijski material In podobno.
Otvoritev take Rpecialnne trgovine je bila za razmeroma velik in gosto naseljen kraj. kot so Trbovlje, zelo potrebna. Prometa je vsak dan dovolj ugodno Je tudi to, da Je ta lokal na lepem kraju, t. J. v centru mu Trboveli in sicer tik ob Delavskem domu.
Pripomniti bi Še bilo, da se bosta vodstvo te poslovalnice in uprava mestnih trgovskih podjetij trudila še v naprej, d« zalogo te trgovine še Izpopolnita, tako da bo industrijsko In kmečko prebivalstvo bližnje okolice lahko v njej dobilo najrazličnejše gospodarske In gospodinjske potrebščine. Poslovalnica se bo trudila, da preskrbi raznim Interesentom še drugo, nekurantno blago, n. pr. brušena ogledala, specialne steklene ln druge izdelke po predhodnem naročilu.
Ureja uredniški od boi - Odgovorni urednik 'ttane &uAt&j - Naslov uredništva« Trbovlje, •prava rudnika Trbovlje Hraatnlk - Telefon Uev 54 - Bančni račun pri KB Trbovlje Hev 61* I-9533V A5 - Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Lluhij&ni - Poštnin* plačana 9 gotovini - četrtletna naročnina M) din. polletna I2ti din celoletne !41i din - »Zasavski veetnlk« Izhaja vsak četrtek — Dopise sprelernarno do vsakeg* oonodellka do 19 nre dopoldne
Mestna trgovska podietia
Poslovalnica sprejema naročila vseh vrst za brušeno steklo, ogledala in podobno. Preskrbi tudi specialne predmete za lokalno obrt in industrijo po predhodnem naročilu.
V TRBOVUAH
Poslovalnica pri Zdolšku
ima stalno na zalogi
razne vrste železnine, kuhinjsko posodo, steklenino, okensko steklo, gradbeni material itd.
Vse to blago vam nudi po zelo ugodnih cenah.
Cement dobite v tej poslovalnici v vseh količinah za Vse lokalne potrebe, nadalje zidno in strešno opeko, v njej imate izbiro železnine za gradbene, in obrtne potrebe, razne barve, lake in drugo blago.
OBIŠČITE IN OGLEJTE SI TO TRGOVINO TER SE SAMI PREPRIČAJTE!