UhisvEí uv^anje novih Iziobfaževđinih prograrntn napcdnW^u storllev Irena Naraks TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE 2 Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: EKONOMIKA POSLOVANJA Vsebinski sklop: TEMELJNE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE Ljubljana, junij 2009 Program: Ekonomski tehnik Modul: Ekonomika poslovanja Vsebinski sklop: Temeljne računovodske informacije Naslov učnega gradiva Temeljne računovodske informacije 2 Ključne besede: računovodstvo, knjigovodstvo, sredstva in obveznosti do virov sredstev, bilanca stanja Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: TRI1: Uporabljanje in obvladovanje temeljnih pojmov in definicij s področja računovodstva ter spoznavanje organizacije računovodskih služb. TRI2: Poznavanje ustreznih računovodskih informacij za notranje in zunanje uporabnike ter temeljne dokumentacije in njene obdelave. TRI3: Razumevanje ustreznih predpisov in standardov s področja računovodstva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657:001.102 (075.8)(0.034.2) NARAKS, Irena Temeljne računovodske informacije 2 [Elektronski vir] / Irena Naraks. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2009. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Ekonomika poslovanja. Vsebinski sklop Temeljne računovodske informacije) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-16-9 250834432 Avtorica: Irena Naraks Recenzentka: Damjana Lovrenčič Lektorica: Alenka Golež Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET Kraj in datum: Ljubljana, junij 2009 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. NAGOVOR AVTORICE Pred vami je nadaljevanje prvega dela gradiva, ki pokriva vsebinski sklop Temeljne računovodske informacije znotraj obveznega modula EKONOMIKA POSLOVANJA v programu EKONOMSKI TEHNIK v srednjem strokovnem izobraževanju. Seznanili ste se z osnovnimi nalogami računovodstva, knjigovodstva in spoznali enega temeljnih računovodskih razvidov, to je bilanco stanja. Zdaj boste spoznali konto kot temeljni računovodski račun, ki omogoča pregled stanja in knjiženje sprememb, ki jih povzroča poslovanje podjetja. Tako kot v prvem delu, sledi po kratki teoretični osnovi EaSffifSSBliS primer , ki služi kot zgled. Nato se boste z reševanjem praktičnih vaj naučili odpirati konte stanja, knjižiti poslovne dogodke in jih zapirati. Na vaje za utrjevanje vas spomni tak naslov: ^^ NALOt __________ V povezavi s praktičnim delom pri računovodenju učnega podjetja boste postajali vedno boljši knjigovodje in skoraj računovodje. Irena Naraks KAZALO 1. KONTO....................................................................................................................................1 1.1 OBLIKA KONTOV............................................................................................................1 1.2 VRSTE KONTOV..............................................................................................................2 2. KONTI STANJA.......................................................................................................................3 NALOGE....................................................................................................................................4 3. KONTI STROŠKOV................................................................................................................7 3.1 STROŠKI NABAVE...........................................................................................................7 3.2 STROŠKI POSLOVANJA................................................................................................12 NALOGE..................................................................................................................................15 4. KONTNI NAČRT (KONTNI PLAN, KONTNI OKVIR)...................................................17 NALOGE..................................................................................................................................18 PRILOGA 1: TEMELJNA VSEBINA RAZREDOV KONTNEGA PLANA:........................19 VIRI..............................................................................................................................................24 1. KONTO Konto je knjigovodski račun, ki omogoča prikaz stanja in sprememb na posameznih sredstvih, virih sredstev in drugih ekonomskih kategorijah, ki jih bomo še spoznali (npr. stroških, prihodkih, odhodkih). Če je bila bilanca stanja statični prikaz vseh sredstev in virov na določen dan, imamo kontov več - npr. konto »transakcijski račun«, konto »obveznost do dobaviteljev«, konto »blagajna« ipd. in na njih spremljamo spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki skozi neko obdobje. 1.1 OBLIKA KONTOV V praksi imajo konti obliko razpredelnice. V njene stolpce in vrstice vnašamo podatke: naziv konta, šifra konta, številka poslovnega dogodka, opis dogodka, znesek spremembe itd. Primer konta v praksi: Naziv konta: Blagajna Šifra konta: 100 Stran: 1 Zap. št. Dok. Datum Besedilo Znesek Stanje V breme ali DEBET V dobro ali KREDIT 0 TE 10.11. 200 Začetno stanje 20.000,00 20.000,00 1 BP 11.11. 200 Plačilo kupca 10.000,00 30.000,00 2 BI 12.11. 200 Plačilo dobavitelju 15.000,00 15.000,00 3 BI 13.11. 200 Polog na trans.račun 5.000,00 10.000,00 V šoli knjižimo na tako imenovane T (izgovori: té) konte. V desnem delu zgornjega tabelarnega konta je poudarjena črka T, ki nakazuje, od kod izvira ime. »Šolski« konto, blagajna iz prejšnjega primera, bi izgledal tako: V breme - DÉBET Blaga na 100 V dobro - KRÉDIT ZST 20.000,00 (1) 10.000,00 15.000,00 (2) 5.000,00 KST o o T konto omogoča zapis osnovnih podatkov: ime in šifra konta: (šifre bomo spoznali kasneje, ko se bomo srečali s kontnim načrtom), dve strani, ki ju ima vsak konto: v breme ali debet (kasneje bomo zapisovali na konte D) in v dobro ali kredit (kasneje bomo zapisovali K), začetno stanje (kratica ZST), zaporedne številke poslovnih dogodkov in zneske sprememb, končno stanje (kratica KST). o o o 1.2 VRSTE KONTOV Konte razvrščamo po različnih kriterijih. Glede na vsebino poznamo: o konte stanja (konte sredstev in konte virov sredstev), o konte stroškov, o konte uspeha (konte prihodkov in konte odhodkov). Glede na podrobnost - razčlenjenost podatkov pa poznamo: o zbirne ali sintetične konte, o analitične konte. Primer: V pekarni je sintetični konto zaloga materiala analitično razdeljen na tri (v resnici seveda še na več) analitične konte: Zaloga materiala 100.000,00 Zaloga moke 50.000,00 I Zaloga soli 30.000,00 Zaloga kvasa 20.000,00 2. KONTI STANJA Konti stanja izvirajo iz BILANCE STANJA, zato se delijo na: o konte sredstev in o konte obveznosti do virov sredstev. Konti sredstev izvirajo iz AKTIVE bilance stanja in jim rečemo AKTIVNI KONTI, konti virov sredstev pa iz PASIVE bilance stanja in jim rečemo PASIVNI KONTI. Osnovne značilnosti AKTIVNIH KONTOV: o začetno stanje in vsa povečanja knjižimo V BREME oziroma na DEBET, o vsa pomanjšanja in končno stanje knjižimo V DOBRO oziroma na KREDIT Osnovne značilnosti PASIVNIH KONTOV: o začetno stanje in vsa povečanja knjižimo V DOBRO oziroma na KREDIT, o vsa pomanjšanja in končno stanje knjižimo V BREME oziroma na DEBET D + Transakci ski račun K D Obveznosti do dobaviteljev K + ZST - - ZST + KST KST + Odpiranje kontov stanja, knjiženje poslovnih dogodkov na konte in zapiranje kontov stanja Odpreti konto - pomeni knjižiti nanj začetno stanje - AKTIVNIM kontom torej V BREME oziroma na DEBET, PASIVNIM pa V DOBRO oziroma na KREDIT. Knjiženje poslovnih dogodkov Pri nas in v svetu v podjetjih vodijo poslovne knjige po tako imenovanem dvostavnem knjigovodstvu. Bistvo dvostavnega knjigovodstva je, da se vsak poslovni dogodek knjiži vsaj dvakrat in sicer mora imeti vsaka knjižba V BREME oziroma na DEBET nekega konta protiknjižbo V DOBRO oziroma na KREDITU nekega drugega konta. Znesek debetne knjižbe se mora ujemati z zneskom kreditne protiknjižbe. Zapreti konto - pomeni izračunati in knjižiti nanj končno stanje - AKTIVNIM kontom V DOBRO oziroma na KREDIT, PASIVNIM pa V BREME oziroma na DEBET. Vaja 1: Na osnovi začetnih stanj sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetja Magija d. d. (oz. Transakcijski račun 1.900.000,00 Obveznosti do dobaviteljev 400.000,00 Prejete menice 3.000,00 Gradbeni objekti 8.000.000,00 Zaloga pisarniškega materiala 2.600,00 Patenti 900.000,00 Terjatve do kupcev 600.000,00 Obveznosti do zaposlenih 20.000,00 Dolgoročna bančna posojila 900.000,00 Obveznosti do države 31.000,00 Blagovna znamka 1.000.000,00 Rezerve 10.000,00 Blagajna 700,00 Prejeti čeki 2.000,00 Kratkoročne finančne naložbe-delnice v drugih podjetjih 80.000,00 Kratkoročno dana posojila 82.000,00 Zaloga trgovskega blaga 100.000,00 Izguba - prenesena iz preteklega poslovnega leta 10.000,00 Lastni kapital (delniški) ? odprite T konte. Nato knjižite nanje naslednje poslovne dogodke, ki so se dogajali v naslednjem mesecu poslovanja od 1. 1. 200_ do 31. 1. 200_ 1. Blagajnik dvigne 400 s transakcijskega računa. 2. Kupijo opremo po računu dobavitelja za 150.000. 3. Nakažejo obrok 30.000 za vračilo dolgoročnega bančnega kredita. 4. Nabavijo drobni inventar za 500 gotovine. 5. Dobavitelju pošljejo v zavarovanje dolga menico za 10.000. 6. Kupec jim pošlje ček za 4.000. 7. Drugemu podjetju odstopijo (podarijo) drobni inventar v vrednosti 400. 8. Banka jim odobri in nakaže 10.000 kratkoročnega posojila. 9. Dobavitelju poravnajo dolg v višini 30.000 z negotovinskim nakazilom. 10. Bodoči kupec blaga jim nakaže 4.000 predujma (avansa-predplačila). 11. Knjižijo vnovčenje prejetih čekov v višini 2.000. 12. Knjižijo vnovčenje vseh izdanih menic. 13. Kupijo blago za 100 na kasnejše plačilo. 14. Knjižijo obračun prejetih predujmov. 15. Dobavitelju blaga plačajo 100 z gotovino. Zaprite T konte. AKTIVNI KONTI: PASIVNI KONTI: Sestavite KONČNO BILANCO STANJA dne 31. 1. 200 Naslov:. A K T I V A P A S I V A Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj Bilančna postavka Znesek Znesek skupaj 3. KONTI STROŠKOV Glede na vsebino in pomen lahko govorimo o: o stroških nabave in o stroških poslovanja 3.1 STROŠKI NABAVE To so stroški, ki nastajajo v procesu nabave nekega sredstva, npr. stroški prevoza, carine, skladiščenja, nakladanja in razkladanja, zavarovanja nabavljenega sredstva (nabavljenega blaga, opreme, drobnega inventarja, materiala). Knjigovodska evidenca stroškov nabave Stroške nabave vedno knjižimo V BREME oz. na DEBET tistega sredstva, ki ga nabavljamo. So torej del NABAVNE CENE nabavljenega sredstva. Pri nabavi nekaterih sredstev se pojavljajo posebnosti - uporabljamo posebne konte, zato si poglejmo nabavo posameznih sredstev. Primer 1 Nabava trgovskega blaga (enako bi knjižili tudi nabavo materiala, drobnega inventarja, samo da bi konto zaloga blaga zamenjali z ustreznim kontom zaloga materiala ali zaloga drobnega inventarja) Poslovni dogodki 1. Kupimo blago - po računu dobavitelja za 100.000. 2. Dobimo račun za prevoz nabavljenega blaga 10.000. 3. Z gotovino plačamo razkladanje nabavljenega blaga 5.000. AKTIVNA KONTA: Zaloga blaga PASIVNI KONTO: (1) 100.000 (2) 10.000 (3) 5.000 ZST x 5.000 (3) 100.000 (1) 10.000 (2) Kot vidimo, smo tako ceno blaga (kupno ceno) kot oba nabavna stroška knjižili V BREME oz. na DEBET zaloge blaga. Lahko bi tudi vse tri dogodke strnili v enega, če bi najprej sestavili NABAVNO KALKULACIJO za izračun nabavne cene blaga: kupna cena: 100.000,00 + nabavni stroški - prevoz: 10.000,00 _- razkladanje: 5.000,00 nabavna cena: 115.000,00 Razknjižimo: AKTIVNA KONTA PASIVNI KONTO: (1) 115.000 ZST x 5.000 (1) 110.000 (1) Primer 2 Nabava opreme - pri nabavi opreme (strojev, naprav) se zato, ker proces nabave običajno traja kar nekaj časa, srečamo z novim kontom oprema v gradnji oziroma izdelavi. V BREME oz. na njegov DEBET knjižimo: kupno vrednost opreme in vse stroške nabave. Sledi poslovni dogodek: opremo aktiviramo, pri tem za celotno nabavno vrednost nove opreme zmanjšamo V DOBRO oz. na KREDITU konto oprema v gradnji oziroma izdelavi, protiknjižba pa je V BREME oz. na DEBETU konta oprema. Poslovni dogodki 1. Kupimo opremo - po računu dobavitelja za 200.000. 2. Dobimo račun za prevoz nabavljene opreme 20.000. 3. Z gotovino plačamo montažo nabavljene opreme 5.000. 4. Opremo aktiviramo. AKTIVNI KONTI PASIVNI KONTI (1) 200.000 225.000 (4) (2) 20.000 (3) 5.000 Oprema (4) 225.000 Blagajna Obveznosti do dobaviteljev ZST x 5.000 (3) 200.000 (1) 20.000 (2) Primer 3 Nabava oz. gradnja poslovnih zgradb - pri gradnji poslovnih objektov se zato, ker proces gradnje - nabave traja dalj časa, srečamo z novim kontom zgradbe v v gradnji oziroma izdelavi. Na njegov DEBET ali V BREME knjižimo: kupno vrednost opreme (vrednost iz prejetega dobaviteljevega računa) in vse stroške nabave (npr. za prevoz, razkladanje, montažo). Sledi poslovni dogodek: zgradbe aktiviramo, pri tem za celotno nabavno vrednost novih zgradb zmanjšamo na KREDITU ali V DOBRO konto zgradbe v gradnji oziroma izdelavi, protiknjižba pa je na DEBETU ali V BREME konta zgradbe. Posebnost je še to, da prejetim računom za opravljena zidarska dela rečemo situacije. Ločimo začasne situacije (npr. po prvi, drugi, tretji ... gradbeni fazi) in končno ali obračunsko situacijo, ki je zaključni obračun za vsa opravljena zidarska dela. Zato moramo pri knjiženju zneska obračunske situacije od njega odšteti vse že prejete zneske začasnih situacij. Poslovni dogodki 1. Dobimo prvo začasno situacijo - po računu dobavitelja za 1.200.000. 2. Dobimo drugo začasno situacijo 1.000.000. 3. Dobimo obračunsko situacijo 5.000.000. 4. Zgradbo aktiviramo. AKTIVNI KONTI PASIVNI KONTI Zgradbe v gradnji oz. izdelavi Zgradbe Obveznosti do dobaviteljev (1) 1.200.000 5.000.000(4) (4)5.000.000 1.200.000 (1) (2) 1.000.000 1.000.000 (2) (3)2.800.000 2.800.000(3) Vaja - Stroški nabave Odprite T konte na osnovi začetnih stanj : Transakcijski račun 900.000 Oprema 2.400.000 Kratkoročna bančna posojila 25.000 Blagajna 500 Obveznosti do dobaviteljev 500.000 Zaloga materiala 300.000 Lastni kapital (kapitalski deleži) ? Knjižite poslovne dogodke na T konte: 1. Nabavijo poslovno opremo in prejmejo račun za 150.000. 2. Dobijo 1. začasno situacijo 600.000. 3. Račun za prevoz nabavljene opreme je 4.000. 4. Dobijo 2. začasno situacijo 1.000.000. 5. Opremo aktivirajo. 6. Kupijo material-iz računa dobavitelja je razvidno je vreden 9.000, z gotovino 2.000 pa plačajo prevoz in razkladanje; sestavi nabavno kalkulacijo in knjiži nabavo. Kupna vrednost materiala: + nabavni stroški (prevoz in razkladanje:) Nabavna vrednost materiala: 7. Obračunska situacija je 6.000.000. 8. Zgradbo aktivirajo. 9. Dolg gradbenemu podjetju po 1. situaciji poravnajo z odobrenim dolgoročnim bančnim posojilom. 10. Nakažejo anuiteto 3.000 za vračilo bančnega posojila. Zaprite T konte. AKTIVNI KONTI PASIVNI KONTI 3.2 STROSKI POSLOVANJA so v denarju izraženi potroški prvin poslovnega procesa. V vsakem poslovnem procesu sodelujejo tri nujne prvine: o delovna sredstva (orodje, stroji), ki se pri tem obrabljajo, o predmeti dela (material, surovina), ki se porabljajo in o delovna sila, ki vlaga svoje psihofizične napore. Tem porabam, obrabam, vlaganjem rečemo potroški in jih izražamo npr. s kg, m, l, kosi porabljenega materiala, s % obrabe opreme, s številom opravljenih delovnih ur. Če jih preračunamo v EUR, dobimo stroške. Iz osnovne definicije stroškov izhajajo tri osnovne vrste stroškov poslovanja: o stroški amortizacije (obraba opreme, zgradb), o stroški porabe materiala, o stroški dela. Ker podjetja delujejo v okolju, kjer so odvisna od drugih podjetij, ustanov, dodajamo še četrto vrsto stroškov: o stroški storitev (npr. prevoznih, bančnih, zavarovalnih, intelektualnih). Pojasnimo še razliko med pojmoma STROŠKI in IZDATKI. Izdatki predstavljajo zmanjšanje denarnih sredstev in lahko nastanejo: o hkrati s stroški (npr.: za gotovino kupimo in takoj porabimo pisarniški material); o pred stroški (npr: kupimo opremo in nakažemo kupnino; ob uporabi se bo začela obrabljati); o kasneje - za stroški (npr.: na osnovi števca vnaprej, še preden dobimo račun, obračunamo stroške porabljene električne energije). Razložimo nove pojme na nekem proizvodnem procesu, npr. kuhanju kosila v restavraciji: o delovna sredstva (orodje, stroji), ki se pri kuhi obrabljajo, so: štedilnik, posoda, kuhalnice itd., obrabi, ki jo lahko izrazimo s številom ur ali v %, rečemo potrošek. Če ga preračunamo v denar,je to strošek amortizacije (štedilnika) oz. strošek odpisa drobnega inventarja (kuhalnice); predmeti dela (material, surovina), ki se porabljajo: zelenjava, meso, voda, začimbe -poraba, izražena v kg, l, g, itd., je potrošek. Ko jo pomnožimo s ceno za enoto, dobimo strošek porabljenega materiala: delovna sila, ki vlaga svoje psihofizične napore: kuhar - njegove napore lahko merimo z delovnimi urami, to je potrošek. Če ga pomnožimo z urno postavko v EUR, dobimo strošek dela - kuharjevo plačo. o o Knjigovodska evidenca stroškov poslovanja Stroške knjižimo na posebne stroškovne konte in to vedno V BREME oziroma na DEBET. Ob koncu obračunskega obdobja - npr. meseca, četrtletja, polletja, leta - knjižijo v podjetjih obračun stroškov. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, knjižijo obračun stroškov tako, da jih seštejejo in preko kredita posebnega prenosnega konta, ki ga odprejo v družbi stroškovnih kontov, prenesejo vsoto stroškov V BREME oz. na DEBET aktivnega konta nedokončana proizvodnja: AKTIVNI KONTO: PRENOSNI STROŠKOVNI KONTO: Prenos stroškov (1) x EUR X EUR (1) Podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, in druga storitvena podjetja knjižijo obračun stroškov tako, da jih seštejejo in preko KREDITA posebnega prenosnega konta, ki ga odprejo v družbi stroškovnih kontov, prenesejo vsoto stroškov V BREME oz. na DEBET odhodkovnega konta drugi poslovni odhodki. Z odhodki se bomo podrobneje srečali v naslednjem poglavju. ODHODKOVNI KONTO: PRENOSNI STROŠKOVNI KONTO: Prenos stroškov (1) x EUR X EUR (1) PRIMER V kontih je shematično prikazano knjiženje osmih poslovnih dogodkov iz spodnje tabele: 1. Knjižite obrabo opreme. } STROSKI AMORTIZACIJE 2. Porabijo material. } STROSKI MATERIALA 3. Obračunaj o plače zaposlenih. } STROSKI DELA 4. Nakazilo za bančne storitve. } STROSKI STORITEV 5. Dobimo račun za zavarovanj e. 6. Z gotovino plačamo popravilo strojev. 7. Knjižite obračun stroškov proizvodnje. } OBRAČUN STROSKOV V PROIZVODNJI 8. Knjižite obračun stroškov trgovske dejavnosti. } OBRAČUN STROŠKOV V TRGOVINI AKTIVNI KONTI KONTI STROŠKOV PASIVNI KONTI ZST x Popravek vre» Inosti opreme Zaloga m x ZST x (1) lateriala ZST x Transa rač x (2) ikcijski ;un ZST x Blag x (4) ajna Nedokonča x (6) proizvodnja (7) x (1) x Stroški pori ibe materiala (2) x Strošl á plač (3) x Bančni i stroški (4) x Stroški zi ivarovanja (5) x Stroški popravil (6) x Prenos stroškov ODH( Drugi posle (7) (8) ODKI: ivni odhodki Obveznosti za plače (8) x x (3) Obveznosti do dobaviteljev x (5) Vaja - Stroški poslovanja Odprite T konte na osnovi začetnih stanj : oprema 900.000 zgradbe 2.000.000 blagajna 5.000 zaloga materiala 100.000 transakcij ski račun 1.000.000 Lastni kapital (delniški) ? Nato knjižite naslednje poslovne dogodke: 1. Knjižijo obrabo opreme za 10%. 2. Porabijo polovico zaloge materiala. 3. Obračunajo plače zaposlenih 500.000,00. 4. Banki nakažejo za njene storitve 2.000,00. 5. Zavarovalnica jim pošlje račun za 100.000,00. 6. Z gotovino plačajo reklamni oglas v časopisu 2.200,00. 7. Knjižijo obrabo zgradb za 100.000,00. 8. Stroški v višini 300.000,00 se nanašajo na trgovsko dejavnost. Knjižite njihov prenos med odhodke. 9. Preostali stroški se nanašajo na proizvodno dejavnost - knjižite njihov obračun oz. obračun proizvodnje. AKTIVNI KONTI KONTI STROŠKOV PASIVNI KONTI ODHODKOVNI KONTO: Vaja 2: Poslovni dogodki: 1. Nakažemo najemnino za tekoči mesec 1.000 EUR. 2. Obračunamo kosmate plače zaposlenih 500.000 EUR. 3. Delavcu nakažemo akontacijo za službeno potovanje 70 EUR. Med zgornjimi poslovnimi dogodki izberite poslovni dogodek, kjer: o stroški nastanejo pred izdatki = dogodek št._ o stroški nastanejo sočasno z izdatki = dogodek št._ o stroški nastanejo za izdatki = dogodek št._ 4. KONTNI NACRT (KONTNI PLAN, KONTNI OKVIR) To je sistematična zbirka vseh sintetičnih kontov, ki jih v naših podjetjih in drugih organizacijah lahko uporabljajo. Urejeni so po desetiški klasifikaciji v 10 razredov, oštevilčenih od 0 do 9. V prilogi najdete temeljne vsebine razredov kontnega načrta, ki je trenutno v veljavi za gospodarske družbe. Temeljna vsebina kontnega načrta: o razredi (od 0 - 9) o skupine (od 00 - 99) o sintetični konti (000 - 999) Vsebina razredov: o v razredih 0, 1, 3 in 6 so prikazana sredstva, o v razredih 2 in 9 so prikazane obveznosti do virov sredstev, o v razredu 4 so prikazani stroški (stroškovni konti), o v razredu 7 in 8 so prikazani prihodki,odhodki in poslovni izid (konti uspeha), o razred 5 je prost. Izvleček iz kontnega načrta: RAZRED 1 - KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 10 - Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji 100 - Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih sredstev 101 - Devizna sredstva v blagajni 102 - Izdani čeki (odbitna postavka) 103 - Prejeti čeki 11 - Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih inštitucijah 110 - Denarna sredstva na računih, razen deviznih 111 - Kratkoročni depoziti oziroma depoziti na odpoklic, razen deviznih Vsem že rešenim vajam iz tega gradiva dodajte številke kontov iz kontnega načrta. PRILOGA 1: TEMELJNA VSEBINA RAZREDOV KONTNEGA PLANA: RAZRED 0 DOLGOROČNA SREDSTVA 00 - Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 000 Dobro ime 002 Odloženi stroški razvijanja 003 Premoženjske pravice 01 - Naložbene nepremičnine 02 - Nepremičnine 021 Zgradbe 027 Zgradbe v gradnji oziroma izdelavi 03 - Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin 035 Popravek vrednosti zgradb 04 - Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 040 Oprema 047 Oprema v gradnji oziroma izdelavi 05 - Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev 050 Popravek vrednosti opreme 06 - Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 07 - Dana dolgoročna posojila in terjatve za nevplačani vpoklicani kapital 072 Dolgoročna posojila, dana drugim_ RAZRED 1 DENAR, TERJATVE 10 - Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi vrednostni papirji 100 Blagajna 102 Izdani čeki (odbitna postavka) 103 Prejeti čeki 11 - Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih inštitucijah 110 Transakcijski račun 114 Denarna sredstva na posebnih računih oziroma za posebne namene 12 - Kratkoročne terjatve do kupcev 120 Terjatve do kupcev v državi 13 - Dani kratkoročni predujmi in varščine 130 Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva 132 Dani predujmi za material in blago 14 - Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 15 - Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 150 Kratkoročne terjatve za obresti_ 16 - Druge kratkoročne terjatve 160 Terjatve za vstopni DDV 162 Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij 165 Druge kratkoročne terjatve (terjatve do zaposlenih, zavarovalnice...) 17 - Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 170 Kratkoročne naložbe v delnice družb 18 - Kratkoročna posojila in kratkoročne terjatve za nevplačani kapital 182 Kratkoročna posojila, dana drugim 183 Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah 184 Prejete menice 19 - Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 190 Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 191 Kratkoročno nezaračunani prihodki RAZRED 2 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 22 - Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev 220 Obveznosti do dobaviteljev 23 - Prejeti kratkoročni predujmi in varščine 230 Prejeti kratkoročni predujmi 25 - Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 250 Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače 251 Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač 253 Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač 254 Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 255 Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 250 Obveznosti za kosmate - bruto plače (do zaposlenih) 26 - Obveznosti do državnih in drugih inštitucij 260 Obveznosti za izstopni DDV 262 Obveznosti za prispevke izplačevalca 27 - Kratkoročne finančne obveznosti 272 Kratkoročna bančna posojila 28 - Druge kratkoročne obveznosti 280 Kratkoročne obveznosti za obresti 281 Kratkoročne menične obveznosti 282 Kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestili plač zaposlencem 29 - Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 290 Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 291 Kratkoročno odloženi prihodki RAZRED 3 MATERIAL, DROBNI INVENTAR 30 - Obračun nabave surovin in materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) 300 Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev 301 Odvisni stroški nabave surovin in materiala 309 Obračun nabave surovin in materiala 31 - Zaloge surovin in materiala 310 Zaloga materiala 316 Zaloge surovin in materiala v dodelavi in predelavi 319 Odmiki od cen zalog surovin in materiala 32 - Zaloge drobnega inventarja in embalaže 320 Drobni inventar_ STROSKI POSLOVANJA 40 - Stroški materiala 400 Stroški porabe materiala 402 Stroški energije 404 Stroški odpisa drobnega inventarja 406 Stroški porabe pisarniškega materiala 41 - Stroški storitev 411 Stroški transportnih storitev 412 Stroški za vzdrževanje osnovnih sredstev (velika popravila) 413 Stroški najemnin 414 Potni stroški in dnevnice 415 Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev in zavarovalne premije 416 Stroški intelektualnih storitev 417 Stroški sejmov, reklame, reprezentance 43 - Amo^izacija 430 Amortizacija neopredmetenih sredstev 431 Amortizacija zgradb 432 Amortizacija opreme in nadomestnih delov 433 Amortizacija drobnega inventarja 439 Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev 45 - Stroški obresti 450 Stroški obresti 47 - Stroški dela 470 Plače zaposlencev 471 Nadomestila plač zaposlencev 472 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 473 Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev 474 Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 475 Druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 476 Nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje 49 - Prenos stroškov 490 Prenos stroškov (pri proizvajalnem podjetju) 491 Prenos stroškov med odhodke (pri trg.pod._ RAZRED 4 RAZRED 5 Prosta vsebina NEDOKONČANA PROIZVODNJA, PROIZVODI, BLAGO 60 - Nedokončane proizvodnja in storitve 600 Nedokončana prozvodnja 63 - Proizvodi 630 Zaloga proizvodov 65 - Obračun nabave blaga 650 Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev (fakturna vrednost blaga) 651 Odvisni stroški nabave blaga 659 Obračun nabave blaga 66 - Zaloge blaga 660 Zaloga trgovskega blaga v skladišču 663 Zaloga trgovskega blaga v prodajalni 664 DDV, vračunan v zalogah blaga 669 Vračunana razlika v cenah zalog blaga67 - Nekratkoročna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo RAZRED 6 RAZRED 7 ODHODKI IN PRIHODKI Odhodki 70 - Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) 700 Odhodki prodanih proizvodov 702 Nabavna vrednost prodanega blaga 703 Odhodki prodanega blaga oz. storitev 72 - Prevrednotovalni poslovni odhodki 74 - Finančni odhodki iz finančnih naložb 741 Odhodki iz posojil, prejetih od bank 745 Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 75 - Drugi finančni odhodki in ostali odhodki 756 Denarne kazni in odškodnine 757 Drugi odhodki Prihodki 76 - Poslovni prihodki 760 Prihodki od prodaje izdelkov (proizvodov) in storitev na domačem trgu 762 Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu 77 - Finančni prihodki iz finančnih naložb 775 Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 777 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 78 - Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 785 Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki 786 Prejete odškodnine in kazni 787 Drugi prihodki 79 - Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve RAZRED 8 DOBIČEK IN IZGUBA 80 - Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo 800 Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo 81 - Razporeditev dobička 810 Davek iz dobička 815 Čisti dobiček 82 - Razporeditev čistega dobička poslovnega leta 820 Čisti dobiček za kritje prenesenih izgub 821 Čisti dobiček za oblikovanje zakonskih rezerv 822 Čisti dobiček za oblikovanje rezerv za lastne delnice oziroma deleže 823 Čisti dobiček za oblikovanje statutarnih rezerv 824 Čisti dobiček za druge rezerve iz dobička 829 Prenos neuporabljenega dela čistega dobička poslovnega leta 89 - Izguba in prenos izgube 890 izguba poslovnega leta_ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, LASTNI KAPITAL 90 - Vpoklicani kapital 900 Delniški kapital 902 Kapitalski deleži 903 Vloge kapitala 909 Nevpoklicani kapital (odbitna postavka) 91 - Kapitalske rezerve 92 - Rezerve iz dobička 920 Zakonske rezerve 93 - Čisti dobiček ali čista izguba 930 Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 931 Prenesena čista izguba iz prejšnjih let 932 Nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta 933 Čista izguba poslovnega leta 934 Prenos iz presežka iz prevrednotovanja 95 -Presežek iz prevrednotenja 96 - Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 960 Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja 963 Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 964 Rezervacije za dana jamstva 965 Druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov 966 Prejete državne podpore 967 Prejete donacije 968 Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve 97 - Dolgoročne finančne obveznosti 972 Dolgoročna bančna posojila 98 - Dolgoročne poslovne obveznosti 984 Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema 985 Dolgoročne menične obveznosti 99 - Zunajbilančni konti_ RAZRED 9 VIRI Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 1, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 2, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2003 Batistič Tanja, Računovodstvo 1, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2002 Turk Ivan, Pojmovnik računovodstva, financ in revizije: Slovenski inštitut za revizijo - 1. izd., Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2000 Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe in zadruge: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2009 Slovenski računovodski standardi: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2006 Revije Obrtnik Revije za računovodstvo in finance (IKS)